Štev. 180 V Ljubljani, v sredo, dne 10. avgnsta 1910. Leto XXXVIII Velja po poŠti: es ^^^ mm VI ^HH Vfc, W i— mseratl: ^H ^H^^H ^M Eaostotpsji petttrrsU (72 ma): in meseo » » »-20 V^L — ■ u trikrat 10 » lemčijo oelolotao » »- ^M^k ■■ ^M ^M ^^HHBh Bm ^B " ko trikrat . . • » ^^ ■ ■ I ■■ H^H V* ■ T reklamni* notloah ctaa« V opravnlštrn: s ■ V ■ ■ U ■ H ^ ■ ■ ^KU s m J^A W i^df M ■ ^^ — SiDanJem na dom stane na ^i^^^F WIM gfflMia ^BA BBI ^Hj^HV »«» ae4«t* bi ec 3 K. Posamezne »t 10^^^^^^ ^^ ^^^m V^B trasnlke. ob 5. ari upiltoi. B-if Orednlitro jo t Kopitarjevi nliot itor. 8/fll. Rokopisi se no vračajo; nefrank Irana pismi s« no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upraralitro jo t Kopitar]«* allol Ust. L i = Spustoma narocuuM, tnseraie hi reklam »olj». ■ ■■ Upravniškega telefona Štor. 188. :-^ Današnja števiika obsega 8 strani. Katoliško primorsko di-pštvo. Slavnosten je bil oni dan, ko je zborovalo naše katoliško narodno dijaštvo prvikrat na južnih, tržaških tleh ob sinji Adriji.Prišli smo v Trst ne da kot narodni radikalci leta 1905, kujemo svoj program, samo program in nič druzega kakor fraze in program, ampak prišli smo v Trst, da izvršujemo svoje misli. Prvikrat smo si podali goriški in tržaški kat. narodni dijaki roke v znak bratske vezi, ki se ne bo pretrgala več nikdar. Prišli srno kot dijaška struja iela, ne blestečih fraz. Globoko smo zasadili naš prapor v jadransko obal, prapor katoliške misli v smislu našega ?esla: »Z Bogom za narod!« Nasprotniki so nas skušali v listih deloma ignorirati, a mogii nas niso ignorirati pri sv. Ivanu samem, s tem, da so izzivali in da so v znaku napredka in svobode vmazali veselične plakate s pocestnim blatom. Žalosten znak kulture narodnih delavcev! Dopoldansko zborovanje. V soboto zjutraj se je zbralo pri sv. Ivanu nepričakovano veliko število primorskega katoliško narodnega di-jaštva. Po skupni sv. maši, katero je daroval č. g. Čok, smo šli v slavnostno okrašeno dvorano novega doma Krščansko socialne zveze. Predsednik tov. teolog Andrej Rusija. otvori zborovanje. V navdušenih besedah pozdravi navzoče, povdarja pomen današnjega sestanka. Prišli smo v Trst, ker vemo, da je ljudstvo dobro, da je le od liberalccv zaslepljeno in da so tla za krščansko socialno misel rodovitna. Povedati hočemo ra-dikalcem, kako umevamo mi svoj narodni program in kakov ga hočemo izvajati. Č. g. kaplan Čok pozdravi v zne-šenih besedah navzoče dijaštvo v imenu krščanskega tržaškega ljudstva in smatra današnji sestanek za zgodovinski dan. Nato poroča tov. stud. iur. Veko-slav Vrtovec o temi: »Razvoj katoliško narodno ideje in naše dijaštvo«. Narodno radikalna struja je izginila iz obzorja, vidimo jo brez ciljev, brez idealov, kot neorganizirano svobodomiselno maso. A katoliško narodno dijaštvo vstaja, gre na dan v boju za prave več- LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) »Naj govori moja pravnukinja,« je rekel Benoni. »Hči, ali je tvoja želja, da se mi nalože taki nečastni pogoji?« »Ded,« odgovori Miri jam s čistim, zvonkim glasom, »jaz o tem ne morem odločevati. Kar sklenejo Esenci, moji najboljši prijatelji, to velja tudi zame. Za bogastvo mi je malo mar, a svobodo zahtevam za-se in za svojo krščansko vero.« Benoni je občudoval deklico in njen ponos ter rekel: »Zadnj a beseda še ni sjiregovor-jena —« Predsednik ga ustavi v besedi: »Zadnja beseda! Odloči se, kar misliš storiti. Sploh pa ti to ne bo delalo nobenih težav, ker nam je znano, kaj pismeno prisegel rimskemu stotniku Marku.« Benoni je prebledel in rekel: »Sedaj razumem —« »— da sejra roka Esencev dalie ka- no žive ideale. Nato očrta zgodovinsko dobo naše krščansko socialne misli v ljudstvu in dijaštvu. Razjasni program vseh dijaških struj in pokaže, kako vzvišen je program katoliško narodnega dijaštva nad programom svobodomiselnih struj. V debato poseže tov. Natlačen, ki povdarja, kako lepo zgodovino ima za seboj katoliško narodno dijaštvo. Dijaštvo s takim programom in s tako zgodovino ne sme propasti, ampak mora doseči zmago. Tov. Šček povdarja veliki pomen »Zore«, glasila kat. nar. dijaštva in predlaga, da si nabavimo vse letnike te revije, katero naj vsak tovariš dobro preštudira. Nato se prečitajo došli brzojavni pozdravi. Gorica. Pozdrave, voščila trajnih uspehov kat. nar. dijaštvu, zbranemu pod slavno zastavo križa-zmagovalca! — Castelliz, vodja centr. semenišča. Gorica. Zbrane kat. slovenske dijake iskreno pozdravlja in vošči najboljši uspeh. — Ivan Rejc, prefekt. Medvode. Neustrašenim boril-cem za naše svetinje kličeva: Bog blagoslovi delo vaše! — Brence, župnik, Zavadlal, novomašnik. P a z i n. Pozdravljam v imenu kat. nar. istrskega dijaštva zborovanje in želim, da bi majhno seme kat. načel, katero sejete na tržaških tleh, vzrastlo kmalu v veliko drevo. — Glavič. Pismene pozdrave so še poslali po-znanjska Poljaka VVierbinski in Ogro-dowski, enoletnik Poženel in drugi. Nato se je poslala med drugimi udanost-na brzojavka prevzvišenosti knezoško-fu goriškemu: »Katoliško narodno dijaštvo zborujoče ob sinji Adriji se klanja Vaši prevzvišenosti proseč blagoslova pri delu za najvišje cilje v smislu svojega gesla: Z Bogom za narod!« Popoldansko zborovanje. Točno ob 2. uri popoldne otvori predsednik s pozdravom na navzoče nadaljno zborovanje. Nato poroča tov. stud. iur. Josip Godnič o temi: »Naše nar. obrambno delo«. Obrazloži pojm naroda in pomen nar. obrambnega dela. Ves narodni boj mora stati na pravičnosti in ne na temelju boja močnejšega s slabejšim. »Narodni radikali-zem« svobodomiselnega dijaštva sloni na Nietschevi »Herrenmorali«. Narodnost kat. nar. dijaštva sloni na pravičnosti. Zgodovinski razvoj! Nato poda še nekaj praktičnih nasvetov. Sledi debata. Tov. Remec primerja narodnost tržaške intelignece okrog »Edinosti« s Cankarjeveim rodoljubstvom v lepi do- kor si mislil, da sega od tukaj do Rima,« je dejal predsednik. »Da, da, vi ste res zmožni, da se zvežete z Rimljani! Toda pazile, ker meč Rimljanov seže tudi lahko do vaših src. Toda o tem se ne maram prerekati z vami. Naznanim vam, da sprejmem vaše pogoje in da vzamem Miri-jam seboj v Tir; upam, da se kmalu privadi novemu življenju, da spozna svojega deda in ga vzljubi.« »Dobro,« reče predsednik, »jutri bodo pisma pripravljena, da jih podpišeš; sedaj pa si naš gost.« Drugi dan so podpisali pogodbo in Benoni je brez ugovarjanja privolil vse, kar so Esenci zahtevali. Mirijam se mu je tako prikupila s svojo lepoto in modrostjo, da bi bil podpisal vse, kar sploh bi še Esenci zahtevali. Tri dni pozneje se je Mirijam poslovila od svojih varuhov, ki so jo malo da ne vsi spremljali do griča nad vasjo. Tu so se ustavili, da se ločijo. Mirijam je grenko zaplakala. »Ne jokaj, dete,« je dejal Itijel, »mi se ločimo od tebe samo telesno, v duhu pa bomo vedno s teboj. Skrbno bomo čuli nad teboj in ako bi se kdo drznil storiti ti kaj žalega, tedaj se zanesi. da te Esenci niso pozabili.« »Ne boj se, Itijel,« pripomni Benoni, »moja obljuba, ki jo imate napisa- lini Šentflorijanski. Tov. Natlačen govori o češkem nar. obrambnem delu. Kulturna prebuditev je predpogoj za nar. obrambno delo našega naroda. To je načelo S. D. Z. Tov. Vertovec omeni lahkomiselnost tržaških »Edinjašev«, kateri se premalo brigajo za gospodarsko okrepitev tržaških Slovencev in stavijo glavni pomen narodnega dela v plesne veselice in kroke. Kavarna »Balkan« to je že neka žalostna slika tržaškega, na-rodnjaštva, ker se zdi, kakor da bi nabiralnik C. M. D. kakor po pomoti zašel med italijanske in nemško reklamne napise. Tov. Jež povdarja idealizem kat. nar. mladine. Tov. Vertovec in Se-dej omenjata slepomišenje nar. radi-kalcev glede vseučiliškega vprašanja, ki so danes za Ljubljano, jutri za Trst. Po tov. Natlačenu, ki poda nekaj prnk-tičnih nasvetov glede nar. obrambo, prevzame besedo mod živahnimi ovaci-jami prvi urednik »Zoro«, starešina »Danice« dr. Pavletič. Pozdravi najpri-srčnejše kat. nar. dijaštvo in mu častita na umevanju stvari, za katero so. bori. A pozabiti ne sme kat. nar. dijaštvo, da, jo velik kos nar. obrambnega dela temeljita izobrazba in gmotna okrepitev dijaštva samega. Č. g. Ukmar, živahno pozdravljen, pozdravi zborovanje kat. nar. dijaštva kot voditelj dijaškega konvikta. Tržaško dijaštvo je liberalno, ker ne pozna prav kat.. nar. dijaštva. Ko ga bo spoznalo, se bo tesno oklenilo naših vrst. Dal Bog, da se to zgodi! Nato sledi občni zbor pododbora S. D. Z. za Primorje, ki se spremeni v podružnico. Predsednik tov. Rustja obrazloži v ognjevitih besedah pomen pododbora in podružnice. Pred dvemi loti je pisalo goriško liberalno časopisje, da kat. primorskih akademikov ni in jih tudi nikdar ne bo. A poglejte danes, kako veliko je že naše število, kako mnogobrojna udeležba na današnjem občnem zboru. Mi vstajamo in gremo na dan. Tov. tajnik Vrtovec poda obširneje poročilo o pododborovem delovanju. Posebno omenja delo goriških kat. akademikov na izobraževal, polju. Člani so imeli v izobraževalnih društvih v preteklem letu nad petdeset predavanj. Odboru se izreče enoglasno absolutorij s pohvalo. Nato prevzame vodstvo občnega zbora, predsednik S. D. Z. tov. Natlačen. Prečita pravila podružnice in obrazloži natančno njen pomen. Sledi volitev odbora, ki se konstituira sledeče: tov. predsednik Vrtovec Vekoslav, stud. iur.; podpredsednik tov. Purič Karol, stud. teolog.; tajnik tov. Glažar Jožef, stud. teolog.; no, je poštena in bo našla oporo v ljubezni.« »Tudi jaz to upam; ako mi bote dober ded, vam bom vsikdar zvesta hči.« Nato se Mirijam obrne k Esencem; rada bi bila govorila, a glasen jok jo je premagal. »Z Bogom, moji dobrotniki, moji očetje, z Bogom!« jo zastokala in glasen jok jo je zadnjikrat pozdravil iz vrst Esencev, ki so se žalostno vrnili, Mirijam pa. je odšla z Benonijem po potu preko Jerihe v Jeruzalem. Benoni si ni upal po dnevu v mesto, ker se je bal Rimljanov. Nehušta porabi to priliko in ji pokaže skalnat prostor, rekoč: »Poglej, tam so križali našega Gospoda!« Mirijam jc pobožno j>okleknila in molila. Ko jo vidi Benoni klečečo, ji reče: »Vstani, Mirijam; res jo, da jc bil tukaj križan Nazarcnec, toda kakor jiudodelec med hudodelci, ki je priklical na naš narod usodno prokletstvo. Vem, kake vero si in obljubil sem, da ti pustim prostost glede vero. Prosim to pa, ne moli svojega Boga tukaj tako očitno, da to ne vidijo drugi, ki so manj strpljivi nego jaz in te no tirajo v smrt, kakor so gnali tvojega očeta.« Mirijam sc jc priklonila, vstala in blagajnik tov. Anton Pavlin, cand. for-t knjižničar tov. Andrej Budal, stud, phil. Po živahni debati zaključi tov, predsednik lepo uspelo zborovanje. Zve* čer se vrši v veliki dvorani konsumne-. ga društva komerz, katerega je poča« stilo obilo gostov iz Trsta. Navzoča sta bila tudi gg. dr. A. Brecelj in urednik Fr. Kremžar. Zelo izvrstno jo vodil ko merz g. starešina »Danice« dr. Perničič. Vrstili so sc resni in šaljivi govori. Za petje sta poskrbela vrla svetoivanska pevska zbora. Navdušenje je bilo splošno. Drugi dan smo si ogledali Trst. Popoldne se je vršila veselica, katero je jiriredilo kat. slov. izobraževalno druš» tvo pri Sv. Ivanu na čast kat. nar. aka-demikom. Slavnostni govor je imel tov, cand. iur. Ciril Sedej. Veselici je sledila animirana zabava v dvorani konsumne« ga društva. Tu so posebno sodeloval! pevci, pevke in tamburaši in drugi. Slavnost. so hoteli motiti svetoivanski Sokoli, pa so morali sramotno oditi. Zelo težko smo se ločili od prijaznega Sv. Ivana. Posebno slovesen trenotek jc bil oni, ko so zadonele zunaj na trgu med žvižgi naprednih Sokolov naše himne: »Bratom Orlom«, »Liepa naša domovina« in »Hej Slovani!« Naj bodo prepričani Tržačani, da no pozabimo nikdar lepo vspelega sestanka v Trstu! Prišel bo čas, ko bo naša misel zakraljevala v Trstu, »v onj temni točki«, in ta čas ni več daleč. Samoovajalci. Iz Novega mesta smo že v nedelja izvedeli, da je neki profesor v svojem pozdravnem govoru Zavezarjem dejal, da mora stremljenje liberalnega uči-< teljstva biti to, da vzgoji čedalje manj »črno- in belormenih ljudi«. Ta vest nam jc došla iz tako zanesljivega vira, da smo jo tudi takoj objavili, vendar pa smo za trdno mislili, da jo bodo li-< beralci utajili, ker se zadnji čas delajo tako hudo patriotične. Toda topot smo se zmotili; skoraj nas je sram, da smo se. V »Slovenskem Narodu« 9. t. m. beremo: »Gospod profesor Jug, ustanovitelj »Skale«, pozdravlja Zavezo v daljšem govoru. Zaveza stoji na temelju narodne šolo, ne na stari metodi, na starem sistemu. Ona vzgaja zavedno človeštvo, pojmujočo mladino, zdrav in krepak naraščaj. Treba je najti poti do narodno-neodvisne šole, kajti preveč črnorumena in belorumena pobarvana izobrazba ni prava slovanska lz« obrazba.« odšla k dedu. Od tedaj nista spregovorila nobene besede več glede njene vere. Ona pa se je čuvala, da ni storila ničesar, kar bi utegnilo njenemu dedu nakopati kako sumnjo. Štiri dni pozneje so dospeli v bogato in lopo mesto Tir in Mirijam jo ugledala morje, na katerem je bila rojena. Ljubila je morje in njegove skrivnosti, saj so jo morske pene pozdravljalo ob njenem rojstvu. Iz Jeruzalema jo Benoni poslal na hitrih konjih selo z naročilom, da naj njegovi služabniki doma pripravijo vse potrebno, da so Mirijam dostojno uvede v njegovo palačo. »Ali si zadovoljna s svojim novim domom, hči?« jc vprašal Benoni Mirijam, ko si je oglodala novo hišo. »Ded, vse jc krasno,« je odgovorila. »Nikdar se mi ni niti sanjalo o takih! palačah kakor je ta. Povej mi, ali smem v teh velikih sobah izvrševati svojo umetnost?« »Odslej si ti gospodarica te hiše, kakor postaneš v bodočnosti njena lastnica. Veruj mi, otrok moj, da ni bilo potreba, zame tako sramotnih pogojev za tvojo srečo. Vse, kar imam, jo tvoje, vso pa, kar imaš ti, s tvojimi prijatelji in tvojo vero vred, ostane tvojo. Ako mi v zahvalo za vse to nakloniš nekoliko svoje otroške ljubezni, Taki sol Pod tem naslovom prinaša mariborska »Straža« za slovenske i*azmere preznačilno poročilo, ki postavlja liberalce v pravo luč. Taki-le so liberalci: V sobote dne 6. t. m. se je vršila pred mariborskim sodiščem vzklicna razprava v.'led obtožbe šolskega svetnika II a u p t m a n n a iz Gradca proti znanemu posestniku in vrlemu našemu somišljeniku Kil. Ga- I u n d r u iz Sv. Križa nad Mariborom. Sv. Križ je ena naših najsevernejših obmejnih točk. Odlikuje se po zavednem, za slovensko stvar navdušenem prebivalstvu. Eden glavnih stebrov te naše obmejne trdnjave je imenovani gospod Galunder. Kot učitelja službujeta v tem kraju gg. Hauptmann, ki je brat tožitelja in Robnik. Menda ne sodimo krivo, če rečemo, da sta ta. dva liberalna gospoda iz političnih nagibov povzročila, da jc šolski svetnik Hauptmann vložil proti gospodu Galundru tožbo radi žaljenja časti. Povod k vsej aferi so dali sledeči dogodki. Posestnik Koren pri Sv. Križu je dobival — menda je dobil tudi še zadnjo številko — ne da bi kaj naročil II iztisov »Svobodne misli«, katere, naj bi razdelil, med svoje sosede. Pri neki priliki so debatirali: Robnik, Haupt-man ter Galunder o političnih in verskih nazorih. Gospod Galunder je kot pošten slovenski kmet branil naše stališče ter obsojal početje liberalcev, ki razširjajo pri Sv. Križu brezversko »Svob. Misel«. Prijemal je nadučilelja Hauptmanna, češ, da on naročuje omenjenih 11 iztisov »Svobodne misli«. Hauptmann sc je izgovarjal in rekel, da je ateistični list naročil njegov brat, šolski svetnik. Nato je gospod Galunder povedal svojo sodbo o takem delovanju, češ, da so taki ljudje hujši kakor »ravbarji«, ker ti nam odvzamejo samo telesno blago, s takim .ravnanjem se pa oropa človeka njegove duše in njegove vere. Te besede, ki so padle v debati, so nasprotniki vporabili in sporočili svetniku v Gradec, da mu je rekel gospod Galunder »Rauberhauptmann«. Nato: tožba. Pri prvi obravnavi je bil obsojen g. Filip Galunder na 100 K kazni. Pri tej priliki se je zgodil slučaj, ki ni več slučaj, ki mora z gnjevom napolniti vsakega poštenega Slovenca. Liberalen odvetnik, ki hoče veljati za narodnega Slovenca, je v svojem govoru naglašal, da se mora gospod Galunder ostro kaznovati, ker je bil že enkrat kaznovan na 7 dni zapora vsled žaljenja urada. To svoje utemeljevanje je vporabil liberalen odvetnik, akoravno je vedel, da je bil gospod Galunder zato obsojen, ker je doposlane mu nemške dopise vrnil in pri svoji zahtevi po slovenskih napravil sicer umestno, vendar pa tako opazko, da jo je smatral urad in potem tudi sodnija za žaljivo. V soboto dne 6. t. m. se je vršila, kakor že omenjeno, vzklicna razprava. Gospoda Galundra je spretno zastopal dr. Leskovar, ki je opravično povdar-jal, da gospod Galunder ni psoval gospoda. svetnika, ampak je izrekel samo kritiko o delovanju ljudi, ki razširjajo liste, »ki hočejo obračati pozornost na propagando za brezverstvo«, kakor pov-darja »Svob. Misel« v svojem program- neni uvodu letošnjega letnika, ter je bil k tej svoji sodbi v debati naravnost izzvan. Sodni dvor jc dal gospodu Galundru lepo moralno zadoščenje. V svoji razsodbi mu jc znižal prvotno kazen na 30 K. S tem je zadeva pred sodiščem končana ir. rešena, rešena pa ni za nas in za našo javnost! Mi si bomo dobro zapomnili počen-janje liberalnega učiteljstva, ki mesto narodnoobrambnega dela širi najbolj protiverske liste in neti razdor v ogroženih obmejnih krajih. Z vsemi močmi se bomo tudi nadalje borili proti škodljivcem slovenskega ljudstva, ki izrabljajo celo prvatne debate za tožbe in nas hočejo s takimi ne ravno plemenitimi sredstvi upogniti. Že v naprej povemo juri liberalni gospodi, da jo ves trud zaman in da si tudi s takim »prosvetnim« delovanjem ne bo priborila ljudstva. Na zborovanje je došlo mnogo pozdravov. Član deželnega šolskega sveta deželni odbornik, profesor Evgen J arc. je poslal pismeni pozdrav skupščini, ker je bil zadržan, da se ni mogel osebno udeležiti. Na zborovanje so došli naslednji brzojavni pozdravi: M e d v o d e. Srčen pozdrav in božji blagoslov vrlim učiteljem in učiteljicam, ki ste zbrani pod zastavo Kristusovo! Poučujte in vnemajte za krščansko vzgojo in omiko predrago našo slovensko mladino! — Jeglič, škof. Beljak. Ob desetletnici neumornega dela navdušeno pozdravljam vse slomškarje in slomškarice. Živelo zavedno krščansko učiteljstvo! —• Dr. Susteršič. Trst. Zadržana, a v duhu pri vas. Bratski pozdrav! — Anica Lebarjeva. M o k r o n o g. Hvaležni svojim vernim učiteljem, vam kličemo naprej do zmage križa! Vse dobro z Vami! — Bukovec, Sesek, Žitnik. M o k r o n o g. Vrlim slomškarjern, zvestim zadrugarjem kličemo živeli! — Okrajna posojilnica. M a r i b o r. Danes položil na grob našega prvoboritelja šopek, svežih cvetlic. Bog blagoslovi Vaše plemenito elelo! — Mihelič. Novo mesto. Pozdravljam pre-srčno v imenu kapiteljiia in dekana geslo, ki naj ostane vedno slovensko: »Vse za vero, dom, cesarja!« Od tega gesla sc ne sme odstoniti tudi za las! — Prost Elbert. K a m n i k. Neustrašene borilce in borilke za vpeljavo Slomškovih idej v šoli in izven šole ob desetletnici naj-iskrenejše pozdravlja dekan Lavren-čič. Gorica. Zadržan, pozdravljam iskreno bratsko društvo! — Rustjan. Idrija. Velikega slovenskega pedagoga duh naj preveva vso slovensko učiteljstvo! — Dekan Arko, ravnatelj Vogelnik, kateheta Oswald in Zevnik. Modroslovec Breitenberger, župnik Lah. učitelj Hiadnik. R o g a t e c - S1 a t i n a. Zboroval-cem ob desetletnici »Slomškove zveze« iskren pozdrav! Bog živi zlasti one člane in članice, ki so se jc oklenili že ob Brez dvoma je, da je »Narod« v svojem poročilu besede skalnatega gospoda Juga znatno ublažil, vendar pa sb tudi v tej obliki tako malo patrio-tične, da manj skoro ne morejo biti. Šolska postava, ki jo Zavezarji tako visoko povzdigujejo in jo vedno branijo zoper »klerikalizem«, zahteva od učiteljev jasno in odločno, da vzgajajo mladino v patriotičnem duhu. Tu pa jim priporoča eden izmed njihovih, naj vzgajajo kolikor mogoče manj' črno-rmene, to je: patriotične mladine. Mi smo jako radovedni, kaj bo na to rekla šolska, oblast, na katero so Zavezarji v Novem mestu naslovili toliko grmečih resolucij. Ljudje, ki trpe, da eden njihovih glavnih govornikov tako kruto žali pa-triotična čustva in jim polaga na srce, naj vzgajajo mladino kolikor mogoče manj avstroljubno, pač ne zaslužijo, da se kdo ozira na njihove zahteve. Zdaj so nam šele postali jasni mnogi »ne-črnormeni« pojavi med šolsko mladino v Ljubljani od 20. septembra dalje! Zdaj vemo, kako je prišlo do tistih kolon naraščaja iz različnih ljubljanskih šol, ki se jc svojčas vlačil po Ljubljani in vpil kakor trdno organizirana tolpa .izvestne vzklike. Zdaj, ko smo slišali, kakšne ideale imajo mojstri, razumemo učence.! In ker vse to konstatiramo, seveda »denunciramo!« Liberalce dev-Ijemo pred ogledalo lastnih besed, oni pa pravijo, da. jih po krivici dolžimo. Res prečudni ljudje. Tako se n. pr. današnji »Narod« jezi, da. smo vestno zabeležili vzklike, ki so se storili na nedeljskem shodu v Trstu in se dela tako ogorčenega, da piše, da se mu »gnjusi in gabi v dno duše ta brezdušna svo-jat«. V isti številki pa prinaša poseben članek, v katerem najprej ironično slika, kako so bili tržaški Slovenci preje neumno patriotični, v nedeljo pa da je bil shod, na katerem se ni več klicalo »Živela Avstrija!« in nato pristavi: »Ali mesto tega, kaj vidimo? Nečuvena in protizakonita prepoved je porodila v ljudstvu toliko srda, da je moral gosp. vladni zastopnik na nedeljskem, viharja polnem shodu, poslušati vzklike, katerih tu ne moremo zabeležiti.« — »Narod« torej sam jasno piše, da so se čuli vzkliki, katerih sploh ni mogoče zabeležiti, huduje se pa na nas, ker smo mi nekatere te vzklike pošteno za--beležiti. najhujših pa seveda tudi ne, ker ne maramo biti zaradi liberalnih kozlarij zaplenjeni. Kaj pravite na to, gospodje? Kakšna doslednost je to? Glejte, ves vaš brezmejni srd izhaja iz tega, da vas javnosti predstavljamo take, kakršni ste v resnici. Vlada nam pri tem ni prav nič mar, mi ji ne delamo nobenih uslug in ji jih tudi nikoli ne bomo. Mar nam je vlade! Nam je svet naš program! Z vlado se vi vežete in ste pripravljeni stopiti v jeseni v njeno večino ter že zdaj v to svrho psu-jete jugoslovansko obstrukcijo. Nam pa je vlada deveta briga, mi le pribijamo, kakšni so liberalci in katere so ideje, ki jim sledijo. In če liberalci zavoljo tega kričijo, je to znamenje, da imajo slabo vest. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! hvaležen ti bom zanjo, posebno ker nimam ne otrok, ne prijateljev.« »Iz srca to želim,« odgovori Miri-jam naglo, »samo, ded, med menoj in teboj —« »Ne govori o tem,« reče skoro obupno, »ali bolje, jaz naj izgovorim: med teboj in menoj teče reka. krvi tvojih staršev. Tako je, Mirijam, toda jaz se zelo kesam svojega dejanja. V starosti človek vse bolj jasno gleda in bolj mirno sodi. Tvoja vera, mi ni nič in tvoj Bog mi je laž, in vendar vem danes, da ne zasluži smrti, kdor časti Njega, — ali vsaj radi tega ne bi danes nikogar vrgel v ječo ali obsodil v smrt. — Sploh pa ali te tvoja vera ne uči, da moraš razžalnikom iz srca odpustiti?« »Da, in zato ljubijo kristjani vse ljudi.« »Potem prinesi to zapoved seboj v to svojo hišo, Mirijam, in ljubi mene. ki zelo obžalujem dejanje, ki sem ga storil v slepi jezi svoje gorečnosti in ki me v mojih starih letih straši kakor najhujša pošast.« Pri teh besedah se je Mirijam prvikrat vrgla staremu možu v naročje in trn poljubila s solzami v očeh. Mirijam je živela po zapovedih krščanske vere in vstregla vsaki želji svojega deda. On pa jo je ljubil, ker mu je sladila večer njegovega viharnega življenja. Da, bil je celo ljubosumen na Nehušto, katero je Mirijam še vedno ljubilu. 1i preteklosti ljubljanskih pekov. Iz Vrhovčeve knjige »Ljubljanski meščanje v minolih stoletjih« posnemamo: Tudi od pekarjev ni smel magistrat nikoli oči obrniti; nadzoroval jih je ravno tako strogo, kakor mesarje. Vsako leto je izbral iz svoje srede po štiri nadzornike pekarjev (»Brotbe-schauer, Brotvvager«). Če so se v čem pregrešili, kaznovali so jih, kakor smo že omenili, s potapljalko pri Čevljarskem mostu ali s sramotilno klopico, na kateri so morali sedeti o tržnih dneh po nekoliko ur. Tudi pekarjem je delal magistrat cene ter napravljal, da ne bi škodoval meščanov pa tudi pekarjev ne, takozvane pekarske poskušnje (»Backcrproben«}. V ta namen je imenoval komisijo, sestavljeno iz mestnega blagajničarja, treh svetovalcev, očeta pekarske zadruge in dveh pekarskih mojstrov. Le-li so kupili tržni dan star (4 mernike) žila, dali ga v mlin in spe-Uli iz le moke kruh. Najstarejši zapisek o pekarski poskušnji je ohranjen iz leta 1579. Iz njega zvemo: Star na trgu kupljene pšenice je veljal 2 gld. 40 kr. — vin. Mestni žitni i mer ti so vzeli od tega svoje merice 2 gld. kr. 2 vin. Fant, ki je peljal žito v mlin, je dobil gld. kr. 2 vin. Mlinar, zato, da ie pšcnico izčistil (»fur das Ausbeuteln«) — gld. 1 kr. — vin. Pristojbina v kruharno (»Brottischge-biihr«) — gld. 6 kr. — vin. Drva in sol sta stala — gld. 6 kr. — vin. Za clrože in svečavo niso računali leta 1579. nič, pač pa leta 1027., in sicer 4 kr. Zmleta moka je stala torej 2 gld. 54 kr. — vin. Pšenica je tehtala 147 funt. 22 lot. Mlinar je vzel svojo merico 8 funt. 8 lot. Ostalo je torej žita le 139 funt. 14 lot. Iz njega so namleli moke 107 funt. 22 lot. Otrobje so vagali 27 funt. 16 lot. V mlinu se je izgubilo torej 4 funt. 8 lot. Iz te moke narejeno testo je tehtalo 155 funt. — lot in sicer so naredili 117 funtov testa za zemlje, (nemški »Trente« imenovane; ta izraz je v ljubljanski okolici še sedaj veljaven za bel kruh) in 38 funtov za hlebe. Spekli so 55 žc-melj po en krajcar (»Kreuzertrenten«) ter porabil', za vsako 24 in pol lota; dalje 85 polkrajcarskih žemelj (Zvveier-trenten«), po i2 lotov in en kvintelc testa za vsako porabivši. Za en vinarski hleb so vzeli 26 lotov, zu. štirikrajcarski pa 3 funte 24 lotov testa. Zračunali so naposled, da tem potem zasluži vsak pek pri staru pšenice ; 25 kr. Oj, srečni časi! Razven tega zapiska se nahaja še en drug iz leta 1627.; za pekarje je imel veljavo do leta 1751. O žitnih cenah imam mnogo poročil. Slučajno zvem, da je bila cena stani (dva vagana) pšenico leta 1541. 30 »Uatzcn«. — Takrat (pozneje ne) je njenem početku in zvesto vstrajali navzlic preganjanju in zasmehovanju! Po hudih viharjih so došli jasni dnevi! Z Bogom naprej! — Dr. Gruden. Boh. Bistrica. Izpod Triglava cenjene zborovalce iskreno pozdravlja-jo Fr. Kovačič, dr. Žitnik, Smolnikar, Piber. Ponikve. Zadržani udeležiti se, pošiljamo pozdrave s Slomškovega do-m a, k desetletnici naše dične zvezo, Ideje Slomškove naš program in naša zmaga! -- Župnik Kreft, kaplan Asič, Antonija. Marija Stupca. Idrija. Za vero in dom se borite slovenski učitelji vneti, mladino slo. vensko peliite k pravi krščanski pro-sveti. Ari), Kogej, Cuderman, Gruden iz Vojskega. Slovenska Straža — Slomškovi zvezi. Slovenska Straža je poslala Slomškovi zvezi naslednje pozdravno pismo: Velespoštovani zborovalci! Načelstvo in 170 podružnic Sloven, Straže iskreno pozdravlja »Slomškovo zvezo« ob njeni desetletnici. Slovensko krščansko misleče učiteljstvo je tudi v organizaciji Slovenske Straže najod-ličnejši faktor, ker prvo vceplja v mlada srca ljubezen do slovenske domovine in vzgaja pri tem po Slomškovih načelih kremenit narodov značaj. Bog blagoslovi to najimenitnejše narodnoobrambno delo v »Slomškovi zvezi« organiziranega učiteljtsva na korist mile slovenske domovine! Za načelstvo Slovenske Straže: Predsednik: E. Jarc. Tajnik: Iv. Štefe. XXX Tako se je končalo zborovanje, ki je bilo velepomembno za slovensko uči-teljstvo, kakor tudi za slovensko ljudstvo samo. »Slomškova zveza« je napredovala in sedaj se razširja in se bo razširjala vedno s hitrejšimi koraki. Prav je, da se dani, bil je že skrajni čas. »Slomškova zveza« naj koraka po poti, ki jo je pričela; uspehi so ji potem gotovi, kajti slovensko ljudstvo bo znalo ceniti delo poštenega učiteljstva. Konštatirati nam je končno ob de^ setletnici Slomškove zveze dve stvari, Prvič Slom. zveza se je v teh letih moči no okrepila, saj iz malega raste veliko. Drugič: »Učiteljski Tovariš«, stanovski list, je vzel v zakup zabavljanje in sramotenje učiteljstva in duhovščine. Ta »stanovski« list je edini svojo vrste, ki piše tako obskurno in neumno, kot bi ga pisali največji duševni abstinenti sveta. Ni čudno, da se sramujejo »Tovariševe« pisave tudi hudi, a pametni pristaši svobodomiselne stranke. Vedno bolj in bolj grize ta odurni list okrog sebe, saj je spoznal svojo impotenco, spoznal, da je ladja liberalnega učiteljstva zašla. Slomškarija raste od dne do dne, zastonj so vzdihi, zastonj prošnje, zastonj grožnje. Grmenje Ganglovo-Je-lenčevo in drugih hudournikov se je razbilo ob Slomškovi zvezi, slišati je le še skupne klice »ponesrečencev«. Trdno stoji danes krščanski učitelj ob krščanskem duhovniku v delu za narod. To zvezo pa blagoslavlja vse slovensko ljudstvo in zre zaupno v lepšo bodočnost. Vse namišljene kapacitete okrog »Učit. Tovariša« bodo zato popadale na tla, liki prezrele, v sredi gnile hruške. Ne bojmo se napadov, ampak na vsak napad v »Učit. Tovarišu« odgovarjaj- veljal »Batzcn« 6 krajcarjev, star pšenice torej 180 kracarjev ali 3 glcl. (1 gld. — 60 kr.), star rži — 26 »Batzen« 2 gld. 36 kr. Leta 1576. so plačevali za star pšenice 2 gld. 40 kr., leta 1599. pa za mernik pšenice 40 krajcarjev. Do leta 1627 je poskočila cena na, 4 gld za star. Zelo velika je bila draginja leta 1740.; star pšenice je stal 25 srebrnja-kov (»Siebzehener« a 17 kr.), torej 7 gld. 5 kr. ter je poskočil v 14 dneh na 34 srebinjakov 9 gld. 38 kr. Leta 1785. jo stal mernik ovsa = 40 kr., prosa — 57 kr., ajde — 48 kr., pšenice = 1 gld. 40 kr. Leta 1793. so plačevali za cent bele moke po 22—23 srebrnjakov, za cent. najlepše (»Mundmehl«) pa celo po 25—26 srebrnjakov. Tudi pekarji so tožili proti koncu minulega stoletja, da jim prede huda. L. 1794. dejali so pred gosposko, da no mine mesec, v katerem ne pozove jo po; karjev zaradi dolgov; pripetili bi se bili celo že konkurzi, ako bi imeli pekarji kaj imetja. Ker gre pekarjem tako zelo za nohte, izgubile so tudi pekarske pravice. ceno in pekarji so morali naložiti na svoje zadružne realitete dolgove in bi jih nakladali nanje tudi takrat, še. ko ne bi jim bil cesar leta 1787. tega prepovedal. Odvisnost, v katero je zabredla mestna gosposka, čutili so tudi pekai-ij. Od leta 1703. dalje je moral vsak pe-kar zaznamenovati svoj kruh s kakim znamenjem, da so takoj lehko spoznali- mo z delom. Agitirajmo za Slomškovo zvezo« vsikdar in povsod med tovariši saj posebno mlajši kaj radi pristopajo naši krepki organizaciji. V vsakem okraju si osnnjmo podružnico Slomškove zveze! To naj bodo lastna ognjišča, da ne bomo hodili k ljudem, ki imajo za nas le zasramovanje in zabavljanje. Nobenih kompromisov več, ločitev v vseh zadevah! To si je izvolil »Tovariš« s svojim netaktnim pisare-njem. Slomškovi zvezi pa blagoslov na pot! Ustanovitev podružnice „Slovenske dijaške zveze" za Gorenjsko. 14. t. m. si ustanove gorenjski člani S. D. Z. svojo podružnico. Ob tej priliki prirede na Jesenicah veliko slavnost, na katero najvljudneje vabijo vse dija-ke-somišljenike in vse prijatelje katol. narodnega dijaštva. Spored ji je: Ob 8. uri zjutraj sveta maša (služi tov. J. Klopčič) in cerkveni govor preč. g. župnika A. Skubica; ob deveti uri zborovanje v »Delavskem Domu« » S. kat. del. društva«, otvori in vodi podpredsednik S. D. Z. iur. Josip Basaj z dnevnim redom: a) »O namenu in pomenu gorenjske podružnice S. D. Z.«, poroča iur. J. Mohorič; b) »Katoliški laik in verska ideja«, govori theol. Matej Vilfan; c) či-tanje pravil in volitev odbora; d) slučajnosti. — Od 4. do 6. ure popoldne je javna telovadba jeseniškega telovadnega odseka s sodelovanjem gorenjskega kat. narodnega dijaštva in ev. zastopnikov gorenjskih telovadnih odsekov. — Ob pol osmi uri zvečer v »Delavskem Domu«: a) pozdravni govor, (phil. L. Sušnik, predsednik »Danice«); b) narodna igra v treh dejanjih »Stari Ilija«, spisal J. Borštnik; c) prosta zabava. Pred in med igro svira si. »Orkester delavskega društva«. — Skušnja za javno telovadbo bo od pol 12. do pol 1. ure, skupno kosilo ob 1. uri. Kraj za oboje se naznani pozneje. — Tovariši in gostje, ki se nameravajo udeležiti skupnega kosila in po igri na Jesenicah prenočiti, naj naznanijo to na naslov: Ivan Krivic, predsednik »S. k. d. društva« Jesenice - Fužine, 11. Tisti tovariši, ki hočejo prenočiti na Jesenicah že v soboto, 13. t. m., morajo to še posebej javiti. Vsi ki mislijo prisostvovati dopoldanskemu zborovanju, morejo pravočasno priti z Vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri 40 minut zjutraj in pride na Jesenice ob 7. uri 39 minut. Somišljeniki pridite vsi, prijatelji dijaštva prihitite na njegovo prireditev. RAZPIS UČITELSKIH SLUŽB. V kamniškem okraju: Voditeljska služba v Šmartnem. Rok 1. september 1910. Nadučiteljska služba v Komendi. Rok 20. avgusta 1910. V radovljiškem okraju. Služba voditelja na Planini nad Jesenicami. Termin 15. avgusta. — Na Bohinjski Bistrici se bo izven statusa stalno oddala služba nadučitelja s postav, prejemki in z naturalnim stanovanjem. Bok do konca avgusta. V ljubljanskem okolišču: Nadučiteljska služba na trirazrednici v Šmarju. Prošnje do 28. avgusta. — Nadučiteljska služba na šestrazrednici v Sp. Šiški. — Nadučiteljska služba na šost-razredni ljudski šoli pri Dev. Mar. v Polju. — Nadučiteljska služba na tri- čegave peke je kakšen kruh. Nezazna-menovan kruh so konfiskovali. Leta 1793. so tožili pekarji, da. se je tekom dvajsetih let vsaka stvar za tretjino, če ne celo za polovico podražila, pri tem pa so pozabili, da takisto tudi kruh. Stanovanj, ki so stala prej po 60—70 gld., bilo je leta 1793. za 120—130 gld. težko dobiti. Ženske in moški so služili prej do 30 kr., leta 1793. po 1 gld. 8 kr.; prej je stal trd les (seženj?) 51 kr., sedaj 1 gld. 42 kr. Seženj dolzega in trdega lesa je stal z vožnjo vred v majniku 3 gld. 44 kr., v oktobru pa celo 5 gld. 29 kr. obleka in jestvina se je podražila za tertjino. Sveče (»gegossenes Licht«) so stale leta 1793. 15—16in pol, lojeve sveče (»ordinäre Lichter«) 14 kr., funt olja 18-24 kr. Pouino potovanje kranjskih in koroikih kmetov v Švico. Vlak drči po Simmenski dolini skozi Zweisimmwen, kjer si odpočijemo in "gledamo toinono. Simmenska dolina je popolnoma luteranska. Obisk nekaterih cerkvft. nam je podal žalostno sdiko zapuščenosti, in sicer tolike, da bi se čudila poštena kmečka ženica 'e-li je mogoče častiti Botra pri sicer razrednici na Ježici. Prošnje za vse tri službe do 1. septembra. — Na dvoraz-rednici na Brezovici eno učno mesto do 25. avgusta. V litijskem okraju: Voditeljsko mesto za moške prosilce na enorazred-nicah v Št. Lambertu, Kolovratu, Polju in na Primskovem. Prošnje do 1(5. avgusta. — Nadučiteljska in ena učiteljska služba na dvorazrednici v Dolih. Bok do 22. avgusta. V krškem okraju. Nadučiteljska služba na petrazrednici v Krškem. Rok za vlaganje prošenj do 28. avgusta. V postojnskem okraju: Nadučitelj-sko mesto na dvorazrednici v Slude-nam. Rok 23. avgusta. — Eno učno mesto na štirirazredni ljudski šoli v Senožečah do 23. avgusta. V črnomaljskem okraju: Eno učno mesto na trirazredni ljudski šoli na Suhorju. Prošnje do 24. avgusta. M!ii1s!sF Kiti v Mifn u si je oglodal v soboto nabrežno kopelj in zdraviliški park »Danica« v Bohinjski Bistrici in se je o tej krasni napravi, ki je kopija znanega dunajskega kopališča »Gansehaufel«, jako laskavo in pohvalno izrazil. Popoldne si je ogledal čitalnico, kavarno in dvorane hotela »Triglav« ter izjavil, da napravi hotel na njega jako ugoden in soliden vtis. Tudi o upravi je izrazil svojo za-dovoljnost. V nedeljo bila je posebna maša v bistriški cerkvi, pri kateri je moški cerkveni zbor krasno prepeval. Popoldne napravil jo minister takozvano bohinjsko okrožno turo z vozom s celo svojo rodbino. Prišedši v Srednjo vas si je ogledal značilne gorenjske hiše. Ko je izvedel, da je sin gostilničarja Hodnika v Ljubljani izvršil državni kurz za serviranje, stopil je v gostilno, si ga dal predstaviti in mu želel srečno bodočnost. V Starih Fužinah ogledal si je minister starodavno kmečko hišo, ki slovi po celem okraju kot najstarejša in se je pogovarjal s hišno gospodinjo. — Ogledal si je tudi zadružno sirarno ter si dal razložiti naprave po švicarskem mojstru, ki vodi to sirarno. Pot je šla potem do hotela »Zlatorog«, kjer ga je pozdravil lastnik hotela Ravhekar, s katerim se je minister o razmerah hotela dolgotrajno razgovarjal. Vrnivši se, je minister obiskal jezerski hospic pri Sv. Duhu, kjer sta ga pozdravila poslanec dr. Žitnik in sred-njevaški župnik duh. svetnik Berlic. Minister je občudoval divni razgled iz verande hospica. V hotelu Sv. Janez vzel je minister južino ter si ogledal hotel v spremstvu hotelirke gospe Stohrove. Dne 8. t. m. napravil je minister izlet na vozovih do Bohinjske Bele. Za 9. t. m. je na programu izlet v Hudo Južno na postrvi. Vreme, ki je bilo v soboto slabo, je sedaj krasno in se kaže Triglav v svojem največjem veličastvu, pokrit z novim snegom. Bohinjska Bistrica je v zastavah. Minister si je dal od zastopnika »Deželne zveze za tujski promet« razložiti vse razmere in organizacijo prometa na Gorenjskem ter izjavil, da napravijo te razmere nanj najboljši vtis. Posebno dober vtis je napravilo nanj čedno bohinjsko ljudstvo. veliki premožnosti v tako žalostnem svetišču. Marsikdo je stopivši iz kvečjemu magacinu podobnega luterskega molišča olajšano vzdihnil: Hvala Bogu, da nisem rojen protestant! Ubogo ljudstvo, ki sta te pred stoletji iztrgala iz naročja edino prave cerkve zločinstvo in zločinci. Po večurni vožnji smo prišli v morda najlepše pokrajine šviške allä Montreux, Vevey itd. ob Genfskem jezeru. Kamor pogledaš, sama žlahtna trta ob polagoma se dvigajočih bregovih, ki so pa sicer kar posuti z rajsko lepimi mesti, vilami, pristavami, štiri dame naše družbe smo poslali v Ženevo, da iz-reko tudi v našem imenu sožalje kraju, kjer je izdihnila pod zločinsko roko t cesarica Elizabeta; sicer pa menda ni Ženeva nič posebnega; moderno veliko mesto z obilico prahu in dima. Sami pa se obrnemo proti severu, da si pogledamo Frybourg. Jezik je tu izključno francoski, dočim smo bili na prvotni progi odCuriha doli proti jugovzhodu med šviškimi Nemci. Večina omikanih Švicarjev govori tudi francosko, manjši del južne Švice pa parla italiano. To je lahko umeti, ako se spomnimo na zgodovinski postanek šviškega ljudstva: od ene strani so pri-drli v deželo Alemani (sedanji Nemci), od druge preko Jura-pogorja Bur- Zimsko sankališče »Belvedere« je bilo tudi ogledano Ln je zahteval minister natančne podatke o zimskem športu, na katerega je polagal posebno važnost. V nedeljo si je dal minister predstaviti deželnega poslanca župnika Pi-bra, župana Arha, načelnika bohinjskega prometnega društva Markeša in odbornike društva »Danica« trgovca Budkoviča, posestnika Vojvodo in hotelirja Menzingerja, dalje predsednika hotelske družbe »Triglav« Ubalda pl. Trnkoczyja in odbornika družbe g. V. Majdiča z rodbino. Deželna zveza dala je ministru krasen album Kranjske. Ministru se jo Bohinj tako priljubil, da ostane tam še nekaj dni. Minister se je dal tudi informirati o obrtnih razmerah na Kranjskem in povdarjal, da je razvoj obrti za Kranjsko zelo važno vprašanje. Informiral se je tudi o akciji deželnega odbora za ustanovitev vodnih central, kar ga je zelo zanimalo. Dnevne novice. -f Dopolnilna državnozborska volitev na Belokranjskem. Današnji uradni list razglaša: Gospod minister za notranje stvari je razpisal nadomestno volitev državnega poslanca v 11. volivnem okraju kranjskem, katera se ima vršiti vsled odložitve državno-zborskega mandata državnega poslanca in deželnega glavarja Frana plem. Šukljeta, na dan 18. oktobra 1910. leta, morebitno ožjo volitev na dan 25. oktobra 1910. leta. To se daje v smislu § 10. državnozborskega volilnega reda z dne 26. januarja 1907, drž. zak. št. 17, na občno znanje. Obenem se v smislu postave z dne 20. junija 1910, dež. zak. št. 22, nastopno naznanja: Vsak, ki ima po § 4. volilnega reda za državni zbor pravico, v vojvodini Kranjski voliti, je dolžan ob volitvah udov poslanske zbornice državnega zbora, ki se vrše v vojvodini Kranjski, priti določene volilne dni v času, predpisanem za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volivna dolžnost). Kdor se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 K. Razlogi, kateri volilen, ki se volitve ni udeležil, opravičijo, so zlasti: 1. ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče; 2. ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti; 3. ako je volilec na potovanju izven kranjske dežele; 4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbinske zadeve; 5. ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine. — Natančnejša določila o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale izkaznice, ki jih prejmo volivci. + Liberalno učiteljstvo je na zborovanju »Zaveze« v Novem mestu na predlog učitelja Jamska sklenilo, da naprosi kabinetno pisarno za avdijenco pri cesarju, da mu razloži, kako je kranjsko učiteljstvo »preganjano« in kako potrebuje »varstva«. Ta sklep pa je jako čuden. Profesor Jug je na zborovanju Zaveze v svojem govoru dejal, da preveč črnormena vzgoja ni prava vzgoja, čemur so navzoči Zavezarji gundci (Francozi) in od juga gori Lan-gobardi, očetje šviških Italijanov. V Frybourgu nas je zanimalo katoliško vseučilišče, krasna stolnica s čudovitim koncertom na orgijah, mostovi na železniških vrveh in še marsikaj drugega. Diidingen nam je pokazal lepo kmetijsko zadrugo, delujočo z raznimi stroji, veliko moštarno za sadno vino, zelo veliko sirarno, mestno opekarno, tovarno za kondenzacijo mleka i. t. d. Sreda našega potovanja nas jo našla v središču šviške zvezne države, v metropoli Bern. Da se nikakor nismo čutili tujce med tujci, je mnogo pripomogel poročevalce avstrijskega poljedelskega ministrstva v Bernu, velepriljubljeni gospod baron Heunet. On nas je spremil v Liebefeld, kjer se nahaja prelepo državno preskuševališče za kmetijstvo in posebej za mlekarstvo; tu deluje prof. Buri, slaven bakteriolog. Zavod ima v prvi vrsti namen, da čuje nad reelnost-jo trgovine z močnimi krmili in umetnimi gnojili; dalje proučuje razna rast-linsko-fizijološka vprašanja, zlasti taka, ki so v zvozi s preliranitvijo rastlin. Za večino obiskovalcev so bili popolno ma novi vegetacijski poskusi, n. pr. v večjih posodah raste žilo, fižol ali druga rastlina v popolnoma enakih razme- navdušeno pritrjevan ter 8 tem ocito pokazali, da jim je za tisti temeljni paragraf šolske postave, ki zahteva pa-triotično vzgojo, deveta briga in da ga hočejo nadomestiti s paragrafom, ki bi določal, da se mora mladino odslej vzgajati čedaljemenj avstrijsko. In vendar hočejo sedaj v avdijenco k cesarju! Ali bo morda to deputacijo k cesarju vodil sam gospod profesor Jug, kaj? Ali bodo liberalni učitelji morebiti cesarju rekli, da ga prosijo posebne milosti in varstva, ker so v Novem mestu bili zato, da se slovenska ljudskošolska mladina odslej ne vzgajaj preveč črno-rmeno? . . . Zavezarji so res možje, značaji, kakor jim je brzojavil O r a ž e n , sam prvi značaj na slovan« skem jugu! + Gangl se je v Novem mestu sa-moposebi umevno najbolj odlikoval med vsemi. Razlagal je namreč, kako jo treba tolmačiti § 1. državnega šoli skega zakona, ki govori o verskonrav* ni vzgoji. Gangl je prevzel gotovo težavno nalogo razložiti, kaj je versko-nravna vzgoja, ta pojem primerno razkrojiti in osvetliti tako iz religiozne ka-< kor iz historične in etičnoevolucijsko plati. In mož, priznan univerzalen že-nij, je to zapleteno vprašanje tudi po svoje izvirno in globokoumno rešil. Šel jo religioznemu in moralnemu svetovnemu problemu prav do dna in se po< vzpenjal do najbolj eterične metafizike tako-le: »Znanstvene utemeljitve § 1. ne moremo iskati v pedagoškem indi-vidualizmu, ki uči, da naj se človek vzgaja kot tak, brez ozira na družbo, ampak v socialni pedagogiki, kajti zakon zahteva izobrazbo individua za skupnost. Najmanj se ravnajo klerikalci po določilih nravno-verske vzgen je; oni so največji nasprotniki in so« vražniki nravno-verske vzgoje. Kleri* kalci vzgajajo fanatiško strastne ljudi po pravilih politiških pipčarjev! Priga» njajo ljudi v jarem politiško odvisnosti, brusijo nože in bašejo puške, kadar gredo med ljudstvo, ker to so znamenja njihovega pojmovanja kulture, pojmovanja versko-nravne vzgoje. Mi jih no sovražimo, mi jih pomilujemo, Krist je imel Judeža Iškarijota, Špar-tanci Efijalta., učiteljstvo ima Slom* škarje. Nravnoverska ni vzgoja, ki se hoče prisiliti z noži, nravno-verska vzgoja dviga blaga čuvstva v srcu, pomirja strasti in bliža človeka k človeku kot brata k bratu. Vedno manj bo ljudi na podlagi S 1., ako bomo pustili, da klerikalci sejejo seme sovraštva, pohlep po krvi, jačijo slabo strani in zatirajo dobre, uče nauk ubojstva. Taka vzgoja je v protislovju s § 1., to je vzgoja ljudi k mesarskemu klanju in ne k ljubezni. Narodno-napredno učiteljstvo je mnenja: Od šole stran vsaka politika! Mi hočemo prostih ljudi! Slovensko napredno učiteljstvo je moralo neštetokrat slišati očitanja klerikalcev, da nasprotuje določilom nravno-versko vzgoje, a izpodbila je klerikalcem besedo!« — Primaruha! Kdor zdaj ne ve, kaj je versko-nravna vzgoja, ta je vreden obžalovanja. Versko-nravna vzgoja je taka vzgoja, ki se ne ravna po pravilih političnih pipčarjev, ne brusi nož in ne baše. pušk in človeka ne dviga kot takega, ampak z odnosom na skupnost ne oziraje se na nauke političnega ubojstva. To je tako modro, da nam je res zelo žal, da je na svetu vedno manj ljudi »na podlagi 8 1.«, kakor jo gospod Gangl. rah, toda različno gnojena. Posoda I. nognojena, II. samo fosforno gnojilo, III. samo dušičnato, IV. samo kalijevo; potem kombinacija dveh, treh in dr. gnojil, poskusi z apnom in brez njoga. Za vsakega gospodarja prevažno je vprašanje: Katerih redilnih snovij potrebuje moja zemlja? — Kemija sama tu ne more dati točnega odgovora; treba. je pobarati rastline same in zato so potrebni poskusi na polju. Ti nas prepričajo o resničnosti zakona o »mini-mu««, to so pravi, pridelek rastlinstva je vselej odvisen od množine one redil-ne snovi v zemlji, ki je je najmanj. Le na podlagi takih poskusov je gospodar popolnoma siguren, da z uspehom gnoji rastlinam z umetnimi gnojili; brez toga pa gre 50 in več odstotkov denarja za taka gnojila v zrak. S pomočjo natančnih poskusov je doseglo mnogo šviških kmetov trikratni pridelek z umetnim gnojem. Mlekarsko preiskuševališče ima več oddelkov: bakteriološki, kemijski, sirarski in čebelarski za čebelne bolezni. Odtod tudi razpošiljajo t. zv. čisto kulture za širjenje mleka. Švicarji so s svojim praktičnim in znanstvenim prizadevanjem na polju mlekarstva dosegli popolno sigurnost o fabrikaciji sira. Koliko zlatega denarja da je vredna taka gotovost, o tem bi znala pri- '-f »Zlato knjigo« jo »SlovensKi Narod« takoj že v ponedeljek dejal na indeks. Mi priporočamo »Slov Narodu« le to, da si »Zlato knjigo« nabavi, potem pa priredi za — Sokole. Potem bo lepo na Slovenskem; ne bo ne osebnega sovraštva, ne sirovosti, ne gorja zapravljene mladosti. Zato naj Sokoli, dokler »Narod« ne stori svoje, pridno študirajo »Zlato knjigo«, ki je sicer za Orle spisana, bo pa tudi vsakemu Sokolu neizmerno koristila, če bo hotel. -f Sankcioniran deželni zakon. Cesar je sankcioniral zakon kranjskega deželnega zbora za varstvo koristnih ptičev. -f Dalmatinske železnice. V železniškem ministrstvu na Dunaju so se 8. t. m. vršila posvetovanja o dalmatinskih železnicah. Navzoč je bil tudi ogrski trgovinski minister llieronymi. Nove dalmatinske železnice bi se imele zgraditi v črti: Novo Mesto - Metlika- t deželna meja - Karlovec in od Ogulina na deželno mejo v smeri Pribudič in od tam na Knin. V tozadevnem zapisniku jc bilo kakor znano določeno, da se te železnice prično graditi 1908. in morajo biti izvršene najdalje do 1911. Z delom pa se doslej še pričelo ni, ker želi ogrska vlada spremembo trase Knin-Ogu-lin, ker se jc prvotna proga brez ozira na politično stran izkazala za težavno in predrago. Med Dunajem in Budimpešto so se zato začela nova pogajanja, ki se imajo sedaj nadaljevati. -f Sestanek koroških zadružnikov je bil 2. avgusta v Celovcu. Na tem shodu je podala Zadružna Zveza v Ljubljani poročilo o delovanju pododbora koroškega. Obenem pa se je sprejel po živahnih debatah načrt nadaljnega dela koroškega pododbora v prid koroškega slovenskega zadružništva. — Velikansko je bilo »delo« »naprednega« učiteljstva za shod v Rudol-fovem (!). Vsaj tako pravi »Nar. Dnevnik«, ki piše: Spored je pokazal, da če učiteljstvo praznovati svoje dneve z delom.« Kot prvo točko tega »dela« postavlja »Narodni Dnevnik« — poseben vlak. Tudi drugim liberalnim listom ta posebni vlak silno imponira. Ta posebni vlak pa je pripeljal v Novo Mesto le okolu 100 do 120 udeležencev. Čestitamo na deficitu! — Nove razredne knjige v srednjih šolah bodo imele včrtanih namesto dosedanjih šest učnih dni odslej 7. Na ta način se bo odsotnost od nedeljske službe božje smatrala kot šolska zamuda in tudi kot taka vpisala v razrednico. — Umrl je v Zg. Šiški g. Rudolf Suwa. — V Gorici jc umrl sodni ofici-jal v pokoju g. Jožef Wala s. — »Zemljevid Julijskih Alp« je pravkar izdalo »Slovensko planinsko društvo«. Ta zemljevid obsega vse ozemlje od Blejskega okraja preko Golice do Bele Peči, Predela, Krna do Bohinja z vsemi naselbinami, s planinskimi in lovskimi kočami, z ostro začrtanimi vsemi gorami, z vsem vodovodjem (od rek do važnih studencev!) ter z označbo vseh potov in prelazov; potem je napovedana tudi daljava v urah. Zemljevid, ki ga je naslikal g. Alojzij Knafelc, je jako pregleden, zlasti ker je izvršen v treh barvah (potje rdeče, vodovje modro, ostalo črno), ima zelo prikladno velikost (kakor ena zona voja-ških kart), je natisnjen na močnem po-pirju, tako, da ga nr treba, na platno napenjati, in se da v žepno obliko zložiti. Zemljevid stane le 50 vinarjev; naroča se pri »Slovenskem planinskem društvu« v Ljubljani in v vseh ljubljanskih knjigotržnicah. — Za zgradbo higijeničnih stanovanj v Dalmaciji se je te dni v Splitu osnovala stavbena zadruga z 200-kronskimi povedovati marsikaka slovenska mlekarna, pa tudi Švica se tega dobro zaveda; saj je eksportirala leta 1909. sira za 55 milijonov fres. V okolici Berna je tudi poljedelska šola Zollikofen, kjer smo videli in slišali marsikaj, kar nam je polnilo s ponosom srce pri zavesti, kaj da premore poljedelska šola v Švici, a obenem je legala megla na dušo, češ: Zakaj pa ni v domovini vsaj malo podobno? Posestva ima Zollikofen okoli 60 ha, zraven še H ha gozda in okoli 12 ha planine 32 km proč od šole. Od tega posestva jc 15 ha stalnih travnikov. 45 ha pa se obdeluje kolo-baroma: 6—7 let kot košenica za seno, 5 let kot njiva, in sicer pripadata -7» orane zemlje na žito, '/;> pa na okopavine. Na 1 juhard -- 36 arov pridelajo po 150 kvintalov pese, po 80 q krompirja, po 90—100 q krme. — Posestvo se smatra zase kot neka celota, ki ima svoje knjigovodstvo nasproti šolskemu zavodu, ki je zase zopet individuum. Na leto daje šolsko posetvo po 17 000 do 25.000 fres čistega dohodka, ni torej treba deželam doplačevati po 30, 40 in več tisoč na leto. (Dalje.) deleži in petkratnim jamstvom. Zadruga bo na ugodnih mestih zidala tudi hotele, vile in kopališča. — Tristoletnico kapucinskega samostana na Reki proslavijo slovesnim načinom dne 28. t. m. na dan svetega Avguština. — Otok Lacroma ni na prodaj. Raznesle so se vesti, da namerava princ Oto Windischgratz otok Lacroma prodati in tako odvzeti vodstvo uprave do-minikancem. Temu nasproti izjavlja dubrovniški dominikanski prior, da so vse te vesti gola izmišljotina brez vsake podlage. — Nova bolezen na Nemškem. V ruhrskem okraju se vedno bolj širi med otroci neka do sedaj še neznana bolezen. Otrokom izpadajo lasje tako, da so vsi plešasti. Bakterijologi so do-znali provzročitelje te bolezni, to so namreč glivice, ki napadajo lase, ne da bi se dotaknile lasnih korenik. — Poštne izkaznice. S 1. dnem avgusta t. 1. so se pričele uporabljati poštne izkaznice nove izdaje, katere se od dosedaj v uporabi stoječih razločujejo po večji obliki, temnozelenem ovitku in po tem, da jim je pridejana prestava besedila v francoskem jeziku. Vsi vpisi v nove izkaznice se bodo izvrševali izključno z latinskimi črkami. Nove pošine izkaznice se bodo razven v deželah, v katerih so bile veljvne dosedajne izkaznice (Avstrija, Belgija, Nemčija, vštevši nemško južnozapadno Afriko, Švico) od 1. septembra t. 1. nadalje pri-poznavale tudi v Italiji kakor popolno-vredne izkazne listine za dviganje poštnih pošiljatev. Na starih vzorcih izdane poštne izkaznice ostanejo veljavne do vštevši 31. decembra 1910. Hoče li imejitelj slične izkaznice isto z novo izmenjati, mora doprinesti novo sliko. Pristojbine 50 st. pa se ne iztirja še enkrat. Od 1. avgusta t. I. morajo c. 1er. poštni uradi tudi. po italijanski poštni upravi izdane knjižice o istovetnosti (livrets d' identité) kot popolno-vredne izkazne listine pripoznavati. „Slovenska Straža." Dva nova ustanovnika »Slovenske Straže«. Duhovščina videmske dekani-je na Štajerskem jc pristopila kot usta-novnik z zneskom 200 K. — Preč. gosp. Tomaž Kajdiž, stolni kanonik v Ljubljani, jc pristopil kot ustanovnik z zneskom 200 Iv. — Plemeniti požrtvovalnosti obilo posnemovalcev! Nova podružnica »Slovenske Straže«. V nedeljo 7. t. m. se je ustanovila pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah podružnica »Slovenske Straže« za šentle-nartski okraj. Po večernicah se je zbralo mnogo ljudstva — zastopane so bile vse sosedne fare, zlasti častno Sv. Ru-pert v Slovenskih goricah, ki je poslal kar 23 zastopnikov — v prostorih prijazne Kranjčeve gostilne. Veselica, ki se je vršila, povodom ustanovitve podružnice, se je krasno obnesla. Znani šentjurski pevski zbor je pod spretnim vodstvom č. g. Bosina krasno prepeval naše lepe slovenske pesmi. Tudi igra »Tri sestre« se je dobro obnesla. Vsi igralci in igralke so bili na svojem mestu in so želi za svoj pogumen nastop mnogo priznanja. V imenu mladeniške zveze je govoril njen predsednik Maks Caf, v imenu dekliške zveze pa predsednica Marica Andrejna. Oba sta navduševala za »Slovensko Stražo« in vspodbujala k mnogobrojnemu pristopu k podružnici. O pomenu »Slovenske Straže« je govoril g. urednik Kemperle iz Maribora. V svojem govoru je očrtal težkih bojev polno slovensko zgodovino in označil nujno potrebo »Slovenske Straže«, ki naj združi vse pošteno slovensko ljudstvo pri narodno-obrambnem delu. Č. g. kaplan Bosina je dokazoval potrebo podružnice za šentlenartski okraj, kjer dviga, nasprotnik tako drzno svojo glavo. Nato se je izvolil pripravljalni odbor, v katerem so: dr. Tiplič, Kramber-gar, kaplan Pavlic, Kurbos in kaplan Bosina. Po oficielnem sporedu se je razvila živahna, prosta zabava. Slovenska pesem je mogočno donela v temno noč in le težko smo se ločili. Ustanovitev podružnice »Slovenske Straže« v šaleški dolini. Iz Štajerskega se nam piše: Dne 14. t. m. bode popoldan po večernicah ustanovitev podružnice »Slov. Straže« v društvenem domu v šmart-nem pri Velenju. Opozarjamo rodoljube, da se udeležijo tega zborovanja. Podružnica za Šaleško dolino je temvečje važnosti, ker imamo v Velenji otroški vrtec. Zbirajte znamke za »Slovensko Stražo«. Kakor je splošno znano, bo poštna uprava sedanje pisemske znamke v spomin na 18. avgust 1910 in proslavo SOletnice našega cesarja lepše opremila ter jih okrasila z letnicama 1830 in 1910. Ker bodo te znamke tiskane samo za 801ctnico, jc gotovo, tla In do imele čez čas precejšnjo vrednost za nabiralce znamk. Vsi, ki nabirate znamke za »Slovensko Stražo«, pošljite novih znamk kolikor največ mogoče L. Puharju, tipografu, Spodnja Šiška, Vodnikova cesta št. 88, ki zbira znamke za »Slovensko Stražo«. Ob tej priliki lahko vsakdo prispeva v še tako mali meri brez žrtev v korist obmejnih Slovencev! Istotako nabirajte šokoladni papir in odrezke od cigar ter pošljite tudi te stvari na gornji naslov. Štajerske novice. š Slovenski volivci celjske okoliške občine na krov! Občinske volitve so pred pragom! Nemčurji in nemčurska celjska klika napenja vse moči, da bi zmagala v bližajočih se volitvah. Skrbno ji pomagata pri tem absurdnem delu Šulferajn in sudmarka. V ta namen se plazijo noč in dan ljudje — izdajice slovenskega materinega jezika — nemčurji kakor volkovi v ovčji obleki okoli slovenskih volivcev ter jih hočejo z lepo z\ enečimi besedami in obljubami pridobiti v nemčurski tabor. Seveda kadar se gre za njihovo nenasitno malho, za dobiček-, zna govoriti vsak prav dobro slovensko. Kako pa mrzi ta nemčurska golazen našo milo govorico, materui slovenski jezik, priča naslednji dogodek: Dne 5. avgusta t. I. sem prišel v pisarno celjskega mestnega urada ter prosil v slovenskem jeziku nekega pojasnila Vprašani uradnik nte seveda najprej nahruli v blaženi nemščini in nazadnje reče zbadljivo v slovenskem jeziku: »Če ne veste nemški, bo Vam slabo šlo, tukaj se govori samo nemški.« Ta slučaj dovolj jasno priča, kako Iti postopali celjski nemško nacionalni privandranci in razni rc-negati v bodoči občinski hiši z Vami slovenski volivci okolice, če zmagajo. Da pa se ne bode z Vami postopalo po mačehovsko in zapostavljalo slovenščine v občinskem uradu, stori naj vsak narodno dolžnost ter voli le slovenske kandidate. Zatorej volivci, na krov, za rodno grudo in domovino drago! š Slovesna otvoritev društvenega doma v Trbovljah se najbrže vrši 28. t. m. Opozarjamo že danes vsa društva na to slavnost; naša društva v Trbovljah so pridno na delu. Vršc se velike priprave za slovesnost. š Velenje. Opozarjamo še enkrat na slovesno otvoritev ,Društvenega doma' v Šmartnu pri Velenju dne 15. t. mes., ob 3. uri popoldne. Člani slavnega pevskega društva »Ljubljana« se pripeljejo že z vlakom ob pol 10. uri dopoldne. Slavna društva opozarjamo, da se skupno udeležijo obhoda, ki bode iz kolodvora skozi trg v Šmartno. š Za dljaštvo. Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor iz ustanov cesarja Franca Jožefa I. za slovenske dijake in učence katerekoli šole ali učnega zavoda, ali absolvirane visokošolce dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni v okrajih Šoštanj, Sevnica, Gornji-grad, Vransko ali Šmarje pri Jelšah, na prošnjike iz drugi okrajev se ne more jemati ozir, do dne 28. avgusta 1910. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. — Prošnjam morajo biti priložena: Domovnica, ubožno spričevalo, spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napre-dovalni red. Nekolkovane prošnje naj se vlože pri ravnateljstvu Južnoštajerske hranilnice v Celju. š Vrazova stoletnica. Objavljamo definitivni spored slavnosti, ki bo dne 21. avgusta 1910. 1. Ob 7 uri zjutraj sprejem hrvaških in slovenskih gostov v Ormožu; 2. ob pol 8. uri sprejem gostov v Ljutomeru na kolodvoru; 3. ob pol 10. uri pozdrav na Vrazovem domu po predsedniku pripravljalnega odbora in hišnem gospodarju; 4. ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša v kapeli pri Vrazovem domu; pridi-guje velečastiti gospod dr. Anton Medved, profesor v Mariboru; med sveto mašo poje si. ljutomersko „Slov. pevsko društvo"; 5. od pol 12. ure do pol 2. ure banket v slavnostni uti; udeležiti se ga morejo le oni, ki se zanj pri tajništvu oglase vsaj do 18. avgusta 1910 ter vpošljejo znesek 5 kron; 6. ob pol 2. uri hrvaški slavnostni govor gosp. dr. Otona Kučera, predsednika „Matice Hrvaške"; po govoru razkritje spominske plošče na Vrazovem domu in vsajanje spominske lipe; zatem slovenski slavnostni govor gosp. dr. Fr. Ilešiča, predsednika „Matice Slovenske". - Med posameznimi točkami sporeda svira si varaždinska mestna godba in nastopajo razna pevska društva. — Od 4. ure naprej bo prosta ljudska veselica z najraznovrstnejšim sporedom. — Za jedila in pijačo bo kar najbolj mogoče dobro poskrbljeno. — Za goste, ki pridejo v Ormož, in ne morejo peš v Cerovec (2 uri), bodo pripravljeni vozovi; prosimo samo, da bi se nas obvestilo, koliko oseb iz raznih krajev reflektira na vozove, da jih moremo poskrbeti zadostno število. — Pripravlialni odbor. š Poročil se bo jutri v Celju trgovec g. Karol G o r i č a r z gdčno. Anico Simonišek. Ljubljanske novice. lj Someščanje — proslavimo 401et. no človekoljubno delovanjel Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo praznuje letos svojo 401etnico. V večjo proslavo tega, za imenovano društvo pomembnega dne, zbero se v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta odposlanstva vseh slovanskih gasilnih društev naše države. Prihiteli bodo torej na slavnost 401etnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva poleg gasilcev iz vseh pokrajin, koder prebivajo Slovenci, bratje Čehi, Hrvatje in Poljaki okoli 5000 gasilcev. Ljubljansko prostovoljno gasil-no in reševalno društvo si jc pridobilo v 40 letih svojega obstanka s svojim človekoljubnim delovanjem za mesto Ljubljano in nje okolico neprecenljivih zaslug. Dolžnost je torej ljubljanskega prebivalstva, da mu ob letošnjih slavnostnih dne izkaže svoje simpatije, dolžnost ljubljanskega prebivalstva je pa tudi, da gasilcem, ki prispo iz slovanskih krajev cele države pokaže kako radostno jih sprejema. Prosimo cenjeno ljubljanske hišne posestnike, da blagohotno izobesijo v slavnostnih dneh zastave, da tako proslavimo 401etno človekoljubno delo ljubljanskega gasilnega društva in pozdravimo drage goste. Ij Slovanski gasilski zlet K slov. gasilskemu zletu se je prijavilo do danes nad 1000 Čehov, nad 200 Hrvatov nad 80 slovenskih gasilnih društev. Prvi gostje pridejo v Ljubljano že v soboto popoldne: Hrvatje ob 5 uri 56 m pp., Čehi ob 8 uri 35 m zv., več Gorenjcev ob 8 uri 15 m zv., več Dolenjcev ob 9 vuri 7 m zv.; največ domačih gasilnih društev pa pride v nedeljo z vozmi in jutranjimi vlaki v Ljubljano. Dolžnost Ljubljančanov je, da se te goste na kolodvoru dostojno sprejme. Ljubljansko gas. društvo sprejme Hrvate in Čehe s Slov. Filharmonijo na kolodvoru. Za goste, kar jih ni bilo mogoče spraviti v hotele in privatna stanovanja, se je pripravilo prenočišče v mestnih šolah na Ledini, na Vrtači, pri sv. Jakobu in na Coj-zovi cesti, dame imajo prenočišče v „Mladiki". Vsak Čeh, ki pride v Ljubljano prinese že s seboj legitimacijo iz katere je razvidno, kje prenočuje in kje obeduje. Slavno občinstvo, naj na eventualna prašanja pokaže gostom v legitimaciji označeno prenočišče in gostilno, kjer je zanje pripravljen obed. Skupno prenočišče je za Čehe v šoli na Ledini, za Moravče v šoli pri sv. Jakobu, za Hrvate in Slovence na Cojzo-vem grabnu, za dame na Vrtači. lj Pripravljalni odbor narodno-go' spodarskega kongresa prosi vse one, ki imajo eventualno še proti primerni odškodnini na razpolago kako sobo, da. bi to naznanili uredništvu »Slovenca«. Prosimo nujnih priglasi* t e v ! l j Zasluženo odlikovanje. Povodom svoje 401etnice pokloni ljubljansko gasilno društvo svojemu _ zaslužnemu ustanovitelju g. F r. D o 1) e r 1 e t u srebrn lovorov venec. Venec je razpostavljen v Griča r Mejačevi trgovini. lj Mestni dekliški licej si je s pre-čudnim postopanjem tistih, ki so njegovi gospodarji, zapravil podporo dežele. Podpira ga le še država. Zdaj pa vprašamo državo, ali more še nadalje podpirati zavod, ki ima za profesorja in »vzgojevalča« ženske mladine nekega J u ga, ki je v Novem mestu na zborovanju učiteljstva izrekel čudne besede o črnormeni vzgoji? lj O mestnem tržnem nadzorstvu se na m piše: Ni res, da. je 27. m. m. zjutraj mestno tržno nadzorstvo iz zdravstvenih in obrtnih ozirov zaprlo delavnico slaščic v Kolizejski ulici št. 4, ki jo je uporabljal prodajalec slaščic in pek Viktor Gärtner Pred Škofijo. Res je marveč, da jc predmetno izdelo-valnico slaščic obrtna oblast ukazala zapreti zaradi tega, ker imetnik to slaščičarne g. Bruno Warthon ni dobil obrtnega lista in se je vsled tega ustavilo nadaljne izvrševanje imenovanega obrta Toraj tudi ni res, da sem jaz Viktor Gärtner uporabljal to izdelovalnico slaščic, marveč je le res, da se ista sicer nahaja v moji hiši št. 4 v Kolizejski ulici, da pa jo jc od mene v najemu imel g. Bruno Warthon. — Velespoštova-njein Viktor Gärtner, J. Föderl nasl-, Ljubljana. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval pododbor S. D. Z. za Ljubljano in okolico po svojem predsedniku g. St. Masič, stud. iur., 20 K. — Bog plačaj! lj Okradena gostilničarka. Gosti!-ničarki Uršuli Viderjevi na Dolenjskem kolodvoru je bila ukradenega 300 K denarja. Osumljenka je znana. Umrli so v Ljubljani: Lucija Cvikel, služkinja, 29 let. — Margareta Fischer, hfii stavbenika, 6 mesecev. Poštna vest. Poštnima nadoficijaloma Teodorju Keilu in Josipu Vertov-cu v Ljubljani se je podelilo po eno mesto poštnega kontrolorja istotam. Ij Zatekel se je k posestniku Matevžu Dovču v Stožicah št. 40 velik, tigrast lovski pes. Telefonska m toiaima poročila. RAZMERE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 10. avgusta. Ban nadaljuje razgovore s politiki. Starčevičanci in krščanski socialci pojdejo združeni v volivni boj, njihova fuzija se pokaže takoj po razpustu sabora. Razmere se bodo tako uredile, da bode proti močni unionistiški stranki krepka državno-, pravna opozicija. KRIZA V POLJSKEM KLUBU. Brno, 10. avgusta. »Lidovč Noviny« napovedujejo včeraj, da bodo izstopili jeseni sledeči člani iz vsepoljsko frakcije v Poljskem klubu: dr. Dietzin, Gall, dr. Gold, Debski, Pienowski, Krupka, Tomaszcwski. K tem pa je treba prišteti še dosedaj izstopivše člane dr. Bataglia, dr. Germana in dr. Ivopy-cinskega, kakor tudi poslanca Jablon-skega, ki je bil samo hospitant omenjene frakcije. Omenjeni poslanci bodo pod predsedstvom dr. Germana ustanovili samostojen klub. Navedeni list trdi, da bi bilo naravnost smešno, še nadalje zanikavati krizo v Poljskem klubu, ko bo skoro polovica poslancev izstopila iz Vsepoljske stranke. NAŠ CESAR ČRNOGORSKEMU KNEZU. Dunaj, 10. avgusta. Naš cesar pošlje za dar povodom jubileja črnogorskega kneza na Cetinje dva krasna konja. SMRTNA KOSA. Pulj, 10. avgusta. Tu je umrl sod-nijski svetnik in književnik Ante T e n -tor. SAMOUMOR ADVOKATA. Zagreb, 10 avgusta. Tu se je v Maksimira radi neozdravljive bolezni ustrelil odvetnik dr. Adalbert Cmo-j e v i č. BELGIJSKI KRALJ V BELGRADU. Belgrad, 10. avgusta. Belgijski kralj namerava iti na svojem potovanju iz Dunaja v Belgrad in Carigrad. Ni izključeno, da pojclo tudi na Cetinje. NAPAD DRUZOV. Carigrad, 10. avgusta. Druži so napadli tri vasi in ubili 54 oseb. MINA UBILA DEVET VOJAKOV. Sofija, 10. avgusta. Pri jubilejskih slavnostili nekega polka so hoteli vojaki v proslavo zažgati neko mino, ki je pa predčasno eksplodirala in ubila devet, vojakov, ranila pa pet vojakov in enega častnika. PRASKA NA GRŠKO - TURŠKI MEJI. Solun, 10. avgusta. 15 grških vojakov je prešlo grško-turško mejo. Turška mejna straža je grške vojake napadla in zapodila v beg. V boju je bilo ubitih pet turških vojakov, dva turška vojaka sta ranjena. ŠPANSKA. Vse člane organizacije Centro bas-co, ki so bili aretovani v soboto, so zopet izpustili, kakor se poroča iz Madrida. Canalejas je izjavil nekemu časnikarju, da bo ju stični minister izdal ostre navedbe, da se zatre protivladna agitacija. — Organizacije katoličanov v Na,-varri, Biscayi, Akavi in Guipuzcovi, so sklenile, da po celem Španskem nadaljujejo propagando za ustanovitev organizacij za obrambo katoličanstva. Sestavil se je, poseben glavni odbor, ki naj organizira veliko pjrotivladno manifestacijo. Iz San Sebastiana se poroča, da je vse mirno, a katoličani hite, organizirati se. kolikor mogoče močno, ter spopol-niti dosedanje obstoječe organizacije. Ljudstvo je še vedno razburjeno, zlasti še, ker je Canalejas z oboroženo silo preprečil številne siiode katolikov. Poroča se, da si je Canalejas naročil za svojo osebno varnost cele policijske čete. NAPAD NA NEWYORšKEGA ŽU-PAN A. Iz New Yorka poročajo: Na župana New Yorka, Gaynara, ki je hotel odpotovati s parnikom nemškega Lloyda v Evropo, je nekdo streljal z revolverjem ter ga težko ranil. Napadalca, ki ga jc nek Lloydov uradnik podrl na tla, so aretovali. V trenotku, ko sc je izvršil napad, jc stal Gaynor na zgornjem par-nikovem krovu v pogovoru z večimi prijatelji. Kroglja ga ji- zadela v levo stran glave. Zupan je lahko ranjen in bo kmalu okreval. Napadalci', neki Jui- les Gallagher, najemnik mestnega pristaniškega urada. Kot vzrok svojemu činu navaja, da ga je župan pripravil ob kruh. Župan Gaynor je bil izpostavljen vedno grožnjam zaradi temeljitih reform. Napadalec jo bil, ko je izvršil napad, pijan. Zupan ni bil vzrok njegovi odpustitvi. VELIK ŠTRAJK V NEW YORKU. »Times« poročajo iz New Yorka: V tovarni plaščev štrajka doslej 70.000 delavcev. V New Yorku ni v eni obrti štrajkalo še nikdar toliko oseb. Tudi 21.000 krojačev štrajka in pričakuje se, da prične tekom tedna štrajkati še 45 tisoč krojačev. V new-yorških slakor-nih čistilnicah štrajka 2000 niož. ITALIJANSKI KRALJ PROTI DREAD-NOUGHTOM. Italijanski list »Matino« priobčuje nek pogovor s kraljem Viktorjem Ema-nuelom. Kralj se je. izjavil kot nasprotnika bojnih ladij s preveliko obsežnostjo, katerim nastaja v zrakoplov-stvu zelo nevaren nasprotnik. Kralj je prerokoval, da bo v petih letih letalni stroj že skoro popolnoma spopolnjen ter bo zelo uporabljivo orodje v človeških rokah. Izjavil je tudi, da je grajenje dreadnoughtov velika zmota, kajti čim večji je cilj, tem lažje se ga tudi zadene. Bojno ladjo, ki velja 55 milijonov, more uničiti z viška letalni stroj, ki stane samo 10.000 frankov. Letalni stroj moro z lahkoto nositi s seboj 75 klg melinita, ki se ga meče ž njega v obliki bomb na sovražno bro-dovje. Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! Bohinjska Bistrica in tujski promet. Zapuščena je bila Bohinjska Bistrica. pred tremi leti in le podjetni turist jo je prišel redkokedaj občudovat. Visoke planine, katere vlada mogočni Triglav, kristalno jezero in divni gor-ski zrak, dali so že Bohinju čarobni sijaj.. Prišla je železnica in konec je bilo mirni tihoti lega slovenskega raja. Toda Bohinjci, bistri kakor Bistrica, niso bili zaspani. Predramili so se in so kulturo, ki je kakor mogočno kolo se prikazala v teh krajih, pozdravila z veseljem. Kar se je v teh kratkih časih delalo in zgodilo v Bohinju, je naravnost občudovanja vredno. Kakor mogočni tok je pridrvela množica turistov in potovalcev v Bohinj in v kratkem času je bilo za nje vse pripravljeno. Cela vrsta hotelov daje danes potovalen in turistu prijetno bivališče. Za zimsko sezono napravilo se je sanka-glišče »Belvedere« na obronkih Črne prsti. To sankališče, umetno izdelano, slovi danes že v športnih krogih daleč tja v Primorje in Italijo. Radevolje so dali posestniki svet na razpolago, radevolje so podpirali pijonirsko delovanje »Deželne zveze za tujski promet«. Po zimi, ko se kaže Bohinj v veliko večji krasoti, kakor poleti, se občinstvo vedno bolj mnogoštevilno nabira. Ob nedeljah done veseli zvoki vojaške godbe iz hotelske dvorane in urne sani zvončkajo po cestah. Posebni vlaki iz Trsta in Gorice prigrme na postajo Bohinjske Bistrice, napolnjeni s finim športnim občinstvom. Toda 7.a. poletno sezono ni imela Bistrica še svoje dote. Ni bilo sence, ni bilo kopelji, ni bilo zabave. Združili so se pa. domačini in napravili društvo »Danica« in danes stoji na bregu šumeče Save krasno kopališče in senčnat zdra-vilišk park, v katerem se divi občinstvo. Po vzora dunajskega kopališča »Gansehaufel« je napravljen načrt. Lepe kopalne kolibo, ozaljšanc z orna-mentom planink se zrcalijo v velikem bazenu, ki se jo izkopal v mrtvi strugi Save. Onstran nasipa pa žubori v kas-kadah Sava. in nudi občinstvu zdravo in svežo kopolj. Lepe kolibe po ostend-skem kroju stoje na nasipih in veselo plapolajo nad 1o divoto zastave »Danice«. — To vse je složno delo domačinov, ki kaže, kako vzorno in kako napredno gospodarstvo je mogoče na domači podlagi. Nehvaležni bi bili, a ko bi ne omenjali pri torn popisu velikih zaslug deželnega poslanca župnika Pihni in sodelovanja župana Arha. Ta dva vzorna moža sta desna roka »Deželne zveze za tujski promet«, ona sta pridobila Bistrici takorokoč svetovni ugled. Ministrstvo javnih del jo, spoznavajoč to delo, Bohinjski Bistrici naklonilo svojo podporo in ima namen napravili iz Bistrice središče za tujski promet na jugu avstrijskih planin. Bohinjska Bistrica je te dni \ za- stavah", ker je minister javnih del Au-gust Ritt si jo izvolil za letno bivališče, kar je tembolj važno, ker je minister obenem šef državne organizacije za tujski promet. Bohinjska Bistrica postane vsled odločnega dela Bohinjcev v kratkem slavna točka naše domovine. Opozarjamo cenjene Čitatelje na današnji oglas novih slovenskih gramofonskih plošč, ki se dobe pri g. Fr. P. Zajcu, Ljubljana, Stari trg. Mnenje g. dr. Gyula N e u m a n n a E r n e s z t h a z a. G. J. S e r r a v a 11 o , Trst. Ker sem rabil z najboljšim uspehom Vaše S e r r a v a 11 o v o - K i n a v i n o z ž c 1 e z o m za malokrvne, nc-vrastenike in drugo bolnike, ga lahko priporočam kar najtopleje. E r n c s z t h a z a , 8. aprila 1909. Dr. Gyula N e u m a n n. TJR.ZNE CENE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10. avgusta. Pšenica za oktober 1910 .... 9 61 Pšenica za april 1911.....Q'91 Rž za oktober 1910......7"27 Rž za april 1911.......—' — Oves za oktober 1910.....7'22 Koruza za avgust 1910.....5 77 Koruza za maj 1911............5 78 Hišici z vrtom blizu mesta, se odda g malem. Ponudbe pod „HISIca" na uprav-nižtvo „Slovenca". 2218 3—1 : za sldboKrone in preklele : w w je zdravniško priporočano ISIS^S črno dalmatinsko vino 8t.|JI»i najboljše sredstvo J * ™ 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVHKOVIC, Ljubljana. v pokoju, 37 let star, vešč slovenskega in nemškega in tudi nekaj italijanskega jezika, poročen, brez otrok, išče primerne službe. Naslov pove uprava „Slovenca". 2216 majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2147 8-1 za samostan šolskih sester v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko Več po dogovoru s predstojništvom 2274 samostana. 3-1 •kladiščar vešč tudi nekoliko tesarske obrti, da lahko tudi popravi orodje za zidarsko obrt, samec ali ožcujen, se sprejme takoj. Plača po dogovoru, stanovanje pri lastniku. Poizve se na Trnovskem pristanu 14. 2280 POSLOVODKINJA srednje starosti, ki je zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom v neki večji vasi blizu Cerkniškega jezera pri Rakeku, ter sc more izkazati z vsemi potrebnimi izpričevali v dosego obrtnega lista (učno in dveletno poslovno izpričevalo) in more položiti par sto kron kavcijc, se sprejme takoj za dobo najmanj 5 let. Prednost imajo take, ki so vajene tudi gostilniškega posla. — Ponudbe sprejema do 20. avgusta upravništvo „Slovenca". ZMZ)ZSZiZSZ\ZSZ\ZSZ\ZMZ\ZSZ HB mTTTTr dober in zanesljiv delavec sc sprejme do 22. t. m. pri Ivanu Kastelicu, brivcu, Florijanska ulica 25, Ljubljana. 2283 Elektroradi^raf J0EJH." hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte SPORED: 2198 od srede 10. avgusta do sobote 12. avgusta. 1. Osem dni zimski šport. (Po naravi.) — 2. Hči vaškega zdravnika. (Drama.) — 3. Pogreb vAnanui. (Po naravi v barvah.) — 4. Zr.dnja relikvija. (Drama ) — 5. Priložnostna peč. (Komično.) — Dodatek ob 7. in '/29. uri zvečer. 6. Družba Facori. (Umetnik na trnpecu.) — 7. Slabo je videl...! (Komično.) — 8. Hitra karijern. (Komično.) — l>. Veseli vla-čugar. (Komično.) — Zndniu predstava se vrši ob lepem vremenu na prostem. — Vsak torek i:i petek od 6. do 10. sodeltiie slav. Slovenska Filharmonija. Favorite-Escord = floui posnetek sloven. pesmi v lilii. Dvostranske plošče v premeru 25 cm. Cena od K 2 50 fio K 4 Favorit Orkester. —24075 si. Iz dolgočasja -24074 si. Ruženka (Solo na krilni rog.) -22142 si. Jamske luči (valček* -22141 si. Car siren (valček.) \ —120407 si. Praštajerc. -120408 si. Peklenski galop. —21265 si. Ciganskn koračnica. —22263 si. Valček iz ciganove ljubezni. — 12156 si. Bamberška koračnica. —12155 si. Lizikin valček. —20148 si. Kje dom je moj? Hej, Slovanil —21218 si. »Levja sila«, Sokolska koračnica, Slovenska kmečka godba, Ljubljana, —72847 Pastirska. Mazurka. —72848 Maškcra. Polka. —72849 Star kmečki ples. —72850 Domžalski valček. —72851 Marzolin. -r 77856 x Ne bom se možila« —77854 x Kmečki bali.š. —77855 x Cerkveno blagostovljenje v Mostah. Ludovik Bajde, Ljubljana. —75861 x Poslednja noč, V. Parma, — 75862 x Oj rožmarin, Volarič. —75863 x Zdravica, V. Parma. —75864 x Strunarjeva pesem, R. Nedvčd. —75865 x Na tujih tleh, H. Nedvčd. —75866 x Kje dom je moj? J. Skroup, —75867 x Ponočni pozdrav, Storch. —75868 x Tak' si lepa, Prochäzka. Danilo, ljubljansko gledališče. —77846 x Kako je b'lo, k'se je Brtoncelj ženil, —77847 x Naše žene, ženice in dekleta. -77848 x Mi Ižanci! —77849 x Matija Korajžar in Napoleon. —77850 x Kako jc Jerala »frajtar« postai, —77851 x Na shodu ljubljanskih volilccv. — 77852 x Na delavski organizaciji. —77853 x Seja ljubljanskih krčmarjev. Kvartet pevcev „Glasbene Matice", Ljubljsna. —79867 Eno devo le boin ljubil, Volarič. -79868 Triglav, J. HIjaš. —79869 Ljubezen in pomlad, R. Nedvčd. —79885 V slovo, V. Vanda. -79870 Slanica, dr. A. Schwab. —69871 Meglica, narodna. —79872 O ja, zmiraj vesel, vesel, narodna. —79873 a) Bog jc vstvaril žemljico, narodna. b) Tam za goro škrjančki pojo, narodro Kvartet pevcev „Glasbene Matice", Ljubljana. —79877 Na planincah, narodna. —79880 Krogospcv: a) En hribček. b) Kranjski fantje. — 79878 Šopek narodnih I. —79879 Sopck narodnih It. —79881 Dva nesrečna Italijana, narodna. — 79882 O j ta soldaški boben, narodna. — 79883 Ljepa naša domovina, Josip Rnmjanlii. -79884 Urška in avtman, narodna. Najbolje trpežne in da čisto igrajo plošče so lc samo znamke Gramophon, lumbo = m Fauorit = Zahtevajte cenik od slovenskih plošč, ki ima nad 40Ü različnih komadov ga pošljem brezplačno. 2231 Stare piašče s^rsfennatn tudi ra ra£im Gramofoni od K 25 naprej Haiveiia nW gramofonov in raznifi slovensl ploSi e » © nntîk m iirar ^^ri irn vur* ojT» m m mi u* n a r« *<$>€>&&€'& 90 &&&&&&&&&®>#6>4>#i9&&r± 0 11 Potovalni načrt: Beljak-Pontabelj-Padova-Milan-Genova - Niča - Marzilja - Lurd - Marzilja - Genova - Pisa - Rim - Florcnca- Benetke - Pontabelj - Beljak. Odmori bodo v: Padovi pol dneva, Milanu pol dneva, Marzilji 1 dan, Lurdu 4 dni, Genovi 1 dan, Rimu 3 dni, Florenci 1 dan, Benetkah 1 dan Cene: I. razred .... K 550'— II. razred .... „ 440-- III. razred .... „ 270'— S temi cenami je pokrito: 1. Vožnja od Beljaka v Lurd ¡11 nazaj; 2. hrana, obstoječa iz zajutrka, kosila, večerje med celo vožnjo; 3. vožnja romarjev in prtljage s kolodvorov in na kolodvore; t. stanovanje, 5. napitnine gostiln, osobju in lokalnim vodnikom Opomba: V Rimu sprejmo sv.Oče romarje v posebni avdijenci. 1948 Zahtevajte prospekte, priglasnice in položnico pri: Simonu Gabercu, dekanu in častnem kanoniku v Mariboru, predmestna župnija sv. Magdalene, in Ludowiku Ribiču, mestnem kaplanu * Radgoni (duhovni vodja romanja.) 0000 eicicieie 00000000000000000000000O Elektrotehniška delnišk preje Kolben in dr. Praga-Vysocany Preselitev obrti. Ccnj. odjemalccm vljudno naznanjam, da sein se preselil iz Sv. Petra aasioa 67 na 2260 Sv. Petra cesto 52. Z odličnim spoštovanjem sc priporočani Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana. Dež. lekarna pri,Mariji Pomaga]' M. LEUSTEK Ljubljana, Resi jena cesta fl zraven cesarja Franc Jožefa jab. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže OeršGVO med. ribic olje ZLt?: K steklenica 1 K, večja 2 K. Tanno-ohinin tinktura za lase, SSK preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. Slovita ilusine ustna in zobna voda no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno iu odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. ti Dva dijaka ali dve dijakinji se pri pošteni družini v Trstu vzame na stanovanje in hrano. Kje, se izve v upravništvu Slo-2205 venca v Ljubljani. 6—1 ■n 110 ur Uljudno si dovoljujem naznaniti svojim cenjenim naročnikom in si. občinstvu, da sem svojo čevljarsko obrt preselil iz Sv. Petra ceste št. 55. na It. 51. Zahvaljujem sc svojim cenj. naročnikom za izkazano mi dosedanje zaupanje in se priporočam Se za na-daljno mi naklonjenost. Vclcspo^tovnnjem Josip Certalič, 2245 čevljarski mojster Sv. Petra cesta št. 51. 3 0 to* «r . vešča slovenskega, nemškega in italijanskega edgajifeljfca v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista jc zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2201 Vodne fnir&ine vseh sestav, IFrancis, Pelfonl. Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inšlaliranje. Odlitki iz Siemens-Mariinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt. s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo oni, kateri so sc že v kaki trgovini učili. Ponudbe sprejema uprav-ništvo »Slovenca«. 2257 6—1 železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-. ska steklenica 2 K. Za oddati so: 4 stanovanja z 2 sobama, kuhinjo in pritikli-nami, kakor tudi z oddelkom vrta za zelenjavo in 3 stanovanja z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami s 1. septembrom oziroma Se preje v novo zgrajeni hiši na Dolenjski cesti, prej posestvo Josipa Jebačina. — Vslcd lepega razgleda in svežega zraka, so jako priporočljiva za umirovljene uradnike in slične osebe. — Natančna pojasnila dobi se pri Janko Popoviču na Bleiweisovi cesti št. 32 oziroma pri Josipu Jebačinu, trgovcu na Dolenjski cesti. 2216 Someščanje! St. 23.991. f)nč 18. t. m. praznuje naš preljubljeni vladar Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip 1. svoj 80. rojstni dan. Ta dan praznovali bodo z vladarjem vred hvaležnega srca in v ljubezni udani vsi narodi širne države. Tudi naše deželno stolno mesto Ljubljana, katere prebivalstvo je ob tožnih in veselih dogodkih zvesto stalo ob prestolu, tega velepomembnega dne zaostati ne more in zaostalo ne bode. Naznanjajoč, da sem naročil vsa mestna poslopja okrasiti ta dan z zastavami, pričakujem tudi od domoljubnih someščanov, da store isto. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1910. 2222 3—1 Zupan: Ivan Hribar. Anton Breskvar stavbni ključar Ljubljana, Florijanska ulica štev. 9 priporočam sc slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ogra e za grobove, križe, obhajilne mize, navadne in žlčn« ograje, vrata. t kurjavna in pepeina vratca, zapabi dimnikov, strelovodi, zastorl na valfelb Itd. itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro in po nizkib cen ' . 2130 Naprodaj je: pet kmetshih hiš, od 14 do <3 nitvIilMn od 15 dc 20.000 K, gJUaifilllC 20.000 K od teh sta dve ob cesti in ena tik cerkve, 4 manjša posestna 3000 do 4000 K, dve od 1500 do 2500 K. Vodna moč za mlin, žago ali za kakšno drugo tovarno z malim posestvom 2800 K. Več se izve pri Jožefu.Sušič, p. d. Martine, na Bistrici p. Št Jakob v Rožu, Koroško. 2214 3-1 na Raki je razpisana letno s postranskimi dohodki 700 K, brez stanovanja. Oziralo se bode le na pridne Ceciljance. 225t 3-i Zupni urad na Raki. Izvršuje vse : bančne : : posle. : J. C. Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica. Manufakfurna trgovina na debelo in drobno. Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu~ fakturnega blaga. 3027 Uabilo na XII. redni občni zbor mm^mmm^mmm^mtmmmii^a^^mmmmmK^mammmmmmmammBa^ fouarn Trgovsko akcijsko podietjs v Kota Trgovsko akcijsko podjetje v Kolu ki se vrši 8. septembra 1910 ob 2. uri pop. v prostorih Kolinske tovarne v Kolinu. Dnevni red: l.Prečitanje zapisnika lanskega rednega in letošnjega izrednega občnega zbora. 2. Letno poročilo upravnega sveta. 3. Predložitev bilance in zaključka knjig za upravno leto 1909 10 in odobritev poročila rač. revizorjev. 4. Predlog o porabi čistega dobička. 5. Volitev treh članov upravnega sveta in dveh namestnikov. 6. Volitev dveh računskih revizorjev in enega namestnika. 7. Prostovoljni predlogi. 2275 KOiJiSüfITOWitülSfl KAVIMIH PRIHESI trgovsko akcijsko podjetje v Kolinu. Za upravni svet: CENEK KRICKil, predsednik.