ŠIEV. 57. V uniHiani, v Četrtek, n. mara 15. Leto M. = Velja po pošti: === Za celo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za eslo le o naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2*— T Doravl prejeman mesečno „ 1*70 — Sobotna izdaja: = za celo leto....... V— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): ca enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... »I IS .i za trikrat 13 za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, »m. osmrtnici Iti.: enostolpna petitvrsta po 2 J Tla. ..... Poslano: ...... enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, tzvzemšl nedelja in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. tc-r Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ollol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračalo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štet. 74. == Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Niš zadružni in. »Prestali smo hude čase, prestali bomo še hujše, kajti zdravi in močni smo. Zato zaupaj v božjo pomoč in delaj!« To je klic, v katerega je izvenela včerajšnja skupščina Zadružne Zveze. Viharni sedanji dnevi so dokazali, — je rekel dr. Krek, — da živi tu doli na jugu narod čil, zdrav, razumen, priden, močan sam v sebi in zato vreden življenja. In velik kos svojega dela in življenske moči je slovensko ljudstvo pokazalo ravno v zadružništvu. Vsem tihim zadružnim delavcem, vsem možem, ki z nesebičnostjo ob obrekovanju in zlobnosti podlih duš požrtvovalno zbirajo in gojijo gospodarske sile našega malega naroda, ni nobena doba mogla dati i tako sijajnega zadoščenja, kakor svetovna vojska, in včerajšnja skupščina Zadružne Zveze je zato vzbudila veselje, ponos in neomajno zaupanje v boljše dni. Zadružna Zveza, mati in centrala 591 slovenskih zadrug, je danes močna in priznana tudi na onih mestih, kjer so ji domači nasprotniki s podlim sovraštvom, ro-varenjem in zlobnosljo brez primere hoteli vzeti zaupanje in onemogočiti razvoj in delo. Danes uživa neomajno zaupanje pri našem ljudstvu in na pristojnih vladnih in finančnih mestih. To neomajno zaupanje je sad resnega in poštenega dela. Zadružna Zveza je v teh težkih dneh, ko se ob daljnem gromenju topov na bojišču tudi doma vse stresa in ruši, vzdržala naše narodno gospodarstvo v redu in moči, Zalo so od vseh slovenskih strani včeraj prihiteli številni gospodarji, da ji izrečejo svoje priznanje in zahvalo in dobijo od nje še nekaj več. Da, še nekaj več in zelo dragocenega. Neprecenljive vrednosti kot zlato seme je bila misel dr. Kreka, da z včerajšnjo skupščino združi predavanja, v katerih naj strokovnjaki poljudno povedo vse potrebno, kako naj naše ljudstvo dela in živi v teh časih, da nas ne bo uklonila ne vojska, ne lakota. In govorili so strokovnjaki. Iz vseh teh govorov je prodrl utis, da so ti veliki in resni časi zbrali v njih vse ono praktično znanje, katero je za to dobo najbolj primerno in potrebno. Ta predavanja bodo vodilna za gospodarsko delo našega naroda. Bližnja spomlad bo iz pridnih rok naših doma ostalih moških, žena in otrok vzela ta zlata zrna in jih položila v našo zemljo, da ob božjem blagoslovu dajo bogato setev. Vsi skup-ščinarji so z veseljem pozdravili sklep, da se ta predavanja v obliki drobne knjižice razširijo v vsako slovensko hišo. Vsak naš dom naj dobi za ta izredni čas dobrega učitelja in izkušenega svetovalca. Včerajšnji zadružni dan, o katerem prinesemo podrobno poročilo, nam je dal novega zaupanja, da smo zdravi in močni, da pošteno delo rodi velike uspehe, zalo pa je tudi ta vojna skupščina izdala resen klic slovenskemu ljudstvu: »Delaj in Bog bo blagoslovil tvoje delo.« um, morata imeti gerentstvo in čutiti posledice tega.« — Članek konča: » Pridi, pridi oni dan, in mi Furlani ga bomo .proslavili kot dan zmage našega orožja!« Tako je razpoloženje med Italijani. Prepričani pa smo, da je nesmiselno pričakovati, da se bodo tu stranke popolnoma spojile. Gotovo pa utegne akcija imeti posledice za zbližanje in sodelovanje v narodnih vprašanjih še enotnejše v korist ita« lijanskemu narodu. -• Socializem in vojska. (Iz Gorice,) Splošni položaj, v katerem živimo sedaj, je privedel na dan najrazličnejše pojave, ki jih moramo vzeti za resne in iz katerih moramo tudi mi Slovenci izvajati svoje posledice. Nič nevarnejšega ni za vsakega, kakor če v tako resnih trenutkih živi z glavo v vreči in noče videti dogodkov, ki se vrše okrog njega. Prav tako moramo tudi kot narod vestno motriti vse, kar se danes <*odi okrog nas. In to je prav gotovo že več kot zanimivo. Znano je, da se med Nemci že delj časa javno propagira misel, da bi se vse nemške stranke združile. Vemo, da je popolno združenje načelno nasprotnih si strank v politiki nemogoče, vkljub temu, da je na primer nemška krščansko socialna stranka v načelnem oziru zelo prožna. Toda gotovo je, da se bodo stranke med Nemci za gotove cilje, ki jih Nemci imajo, podale roke in v dosego tega cilja postopale skupno. Sedaj pa prihajajo tudi iz laških vrst taki glasovi. Neodvisni laški list »Gazzeti-tino Popolare« je prinesel že več člankov o popolni spravi med laškimi strankami. Ti članki so povzročili med Furlani veliko pozornost. Te dni je izšel v »Gazzettinu« nov članek, v katerem nravi člankar: »Članek, ki smo ga pred časom priobčili radi sporazumljenja med ljudsko in liberalno stranko, so splošno odobravali. Mesti Tržič in Červinjan, kjer vlada liberalna večina, prva pozdravljata z živim navdušenjem oni dan, ko se doseže sporazum. Ne samo ti dve mesti, skoro vsi furlanski kraji so mu naklonjeni in že vidimo tod bližanje oseb, ki se pred kratkim niti pogledale niso, ali pa so občevale med seboj z nezaupanjem. Gorica is dala dober zgled in mi mu moramo slediti. Furlanija je sporazuma potrebna; mnogo kolonov se ob volitvah nahaja v težavnem položaju, ker se njih čustva ne strinjajo s čustvi gospodov. Če se doseže sporazum v Furlaniji, ne bo manjkalo ljudi, ki bodo znali delovati v našo korist. Gradiška in Gradež, kjer doslej ni bil mogoč sporaz- A, — »Inter arma silent musae«. j Med bojem počivajo muze, počiva t umetnost, počiva znanost, govori le orožje. Tako so rekli stari. In danes? Zopet smo v bojnem vrtincu, ki je objel ves svet. in s starimi bi morali i danes reči, da so muze popolnoma utihnile. Toda zdi se nam, da potrebuje ta rek starih dopolnila. Vojska, pogleda-na iz kulturnega stališča, je nekak stu^ denec novih idej in novih naziranj. Vojska ne rodi samo zgodovinarju mnogo gradiva, cla opiše zunanjo sliko bojev, njih potek in sklep miru; vojska rodi vsakemu kulturnemu delavcu premnogo snovi, da iz nje črpa de« j setletja in stoletja, ko sodeluje pri ra-Z-voju in napredku kulture. Kakor preustvarja vojska posameznega človeka, posebno onega, ki je okusil življenje v strelskem jarku, tako preustvarja cel narod, preraja celo kulturo. Kako vpliva vojska na posamez« nika? Bolj kot vsak dogodek, vsaka nesreča mirnega časa, budi vojska v vsakem posameznem sočutje do brata. Egoizem se taja, altruizem raste in se utrjuje. Dnevna poročila o darovih ljubezni nam to živo izpričujejo. Ako pa še pregledamo vrsto darovalcev, ne samo vrste nabiralcev, vidimo, da cvete sočutje do trpečega brata, usmiljenje in ljubezen ravno v nižjih vrstah naše družbe, ravno na temeljih naše družabne organizacije. In v prid pride zopet tistemu, ki je temelj naše vojaške organizacije: našemu vojaku-prostaku. Bolj kot vsak dogodek v mirnem času kaže vojska slabost posameznika napram organizirani celoti oziroma mož disciplinirane organizacije. Posamezni poedinec ne pomeni nič, organizirana in disciplinirana skupina doseže vse. Njen uspeh je tem večji, čim LISTEK. Zeleno pero. Prirodopisna črtica. »Blagoslavljajte Gospoda vsa dela Go- j spodova!« (Dan. 3, 57.) Vse je Bog ustvaril v svojo čast, in zato vsaka stvarca oznanjuje božjo slavo. So ljudje na svetu, ki Boga tajč; so tudi taki, ki ga preklinjajo. Pa tudi ti vsi proti svoji volji proslavljajo svojega Stvarnika. Saj imajo tudi ti človeško telo in v njem z umom in prosto voljo obdarjeno dušo. In kako lep umotvor je človek! Zato je že sam na sebi slavo-spev Bogu stvarniku. In če ga taji, če ga preklinja, pa je tako živa priča božje dobrote in božjega usmiljenja, ki tudi take hudodelce mirno prenaša. »Vsa dela Gosrv ova hvalile Gospoda!« Kaj je kje kai... stvarca, ki bi Bega r.e hvalila? Kako 1 jpo mu pojeta ščinkovec in senica v teh i neh svojo pomladansko pesem! In kr x priletita tam od juga še črnoglavka i, slavec, in kos in taščica bosta dobila nazaj svoj glas, pa se bo oglasil ves zbor in bo pel Bogu slavo in črst. Je pa v naravi mnogo stvari, katerih glasu nc slišimo in se zato zanje ne zmenimo, pa je vendar njihova pesem polna lepih melodij. In ko bi te melodije slišali, bi se še bolj čudili Bogu stvarniku, še bolj bi hvalili njegovo dobroto, in polno svete ljubezni bi se nam vzdigovalo srce k Njemu, ki je vse naredil za nas. Pa povzdigni danes ti, zeleni list, svoj glas in nam zapoj pesem, ki ti jo je Stvarnik položil v srce! Pravijo, da je na svetu vse samo od sebe, brez Boga. Pa tisti, ki to pravijo, niso do danes naredili niti enega zelenega lističa, kakršnih je spomladi vse polno na drevju, niti enega, dasi imajo v svoji službi vse naravna moči. Zato nam kliče vsak zeleni listič spomladi: Bog je! Brez njega bi tudi mene ne bilo Naredila me je večna Modrost in neskončna Dobrota. Večna modrost. Modro je tisto, kar je primerno namenu, ki mu služi. Zeleni listi so za drevo usta in želodec, vse obenem: on drevesno hrano sprejemlje in prebav-Ija. Sicer dohaja drevesu poglavitna hrana po koreninah, vendar potrebuje tudi hrane, ki mu jo dovaja njegovo listje. Če prerežemo zelen list, ki smo ga odtrgali na drevesu, in ta prerez denemo pod povečevalno steklo (mikroskop), vidimo, da je ves list poln zelenih zrnc, obstoječih iz klorofila (Chlorophyll), zelenega barvila, ki sc dela v rastlinah, če ima do njih pristop solnčna svetloba. Ta zelena zrnca sprejemajo iz zraka ogljikovo kislino (COL). Iz nje in iz vode, ki je že v listu, se s sodelovanjem solnčne svetlobe in gorkote na-redi drevesna hrana, škrob (Starke), Pri tem procesu pa postane kisik, ki je bil v ogljikovi kislini, prost in odhaja nazaj v zrak. Če pokriješ del zelenega lista s črnim papirjem aH kako drugo tvarino, skozi katero ne morejo prodreti solnčni žarki, se na tem pokritem prostoru v listu ne napravi nič škroba. O tem se lahko sam prepričaš. Ko si tako ookrit list pustil nekaj ur na solncu, ga odtrgaj in drži eno ali dve minuti v vreli vodi. Potem ga pomoči v gorek alkohol, ki bo listu vzel klorofil in z njim zeleno barvo. Potem ga namoči v razredčeni rujavi jodovi tinkturi. Kmalu bo list postal modro pobarvan, znamenje, da je bil napolnjen s škrobom. Del, ki je bil pokrit, pa bo ostal brez barve, ker v tem delu ni škroba. Svetloba je torej zelenim rastlinam neobhodno potrebna, in po-| noči listi ne morejo vsrkavati ogljikove ! kisline. Na prej popisani način se lahko de- i Iajo tudi fotografije (pozitivne slike). Pri-| trdi dober negativ na zeleno pero takcime- ' ; novanega kapucinarja (Tropaeolum maius) ' in ga pusti tako več ur na solncu. Pero | mora biti seveda živo, v zvezi z rastlino, i Potem utrgaj pero in naredi z njim, kakor | pri prejšnjem poskusu, pa boš imel na njem j lepo, razločno sliko. Usta in želodec so torej listi drevesu, i pa so mu tudi pljuča, Kakor žival, tako mora dihati tudi drevo, drugače bi ne moglo živeti. Če ni listja, kakor je to pozimi, izvršuje dihanje po nekoliko drevesna skorja. Človek in žival se potita ter tako izločujeta preobilno mokroto, Tudi drevesu preostaja mnogo vode, ki jo mora izpotiti. Pri tem delu mu zopet služijo tisti, ki imajo posebno na svoji spodnji strani majhno odprtine, da more skozi nje voda izhlape« vati, Čc ima delodajalec veliko dela, vzame veliko delavcev. Ko mu dela zmanjka, jih pa odpusti, ker bi mu bili sedaj na poti. Poleti opravljajo listi na drevesu potrebno delo; vsaki ima vršiti važne naloge. Ko pa nastopi zima, delo preneha: ni dosti svetlobe, ni gorkote, ni veliko vode v drevesi". Tvornica nima več potrebne tvarine za svoje izdelke. Premnogi delavci bi drevesu vzeli še tisto malo mokrote, kar je ima. Zato sc tvornica zapre. Delavci, listi odpadejo, drevo pa zadrcmlje in spi zimsko spanje. » Naredila me jc večna Modrost in neskončna Dobrota.« kliče zeleni listič, nam v veselje, nam v prid. Kako sc nam vzraduje srce, ko zapazimo v gori prvo spomladansko zelenje! Novi upi se nam vzbude v srcu in novo življenje nas prešine. Isti Bog, ki jc nekdaj poslal Noetu v ladjo zeleno vcjico, prikliče iz drevja novo zelenje, da spozaamu njegovo neskončno ljubezen in ga tudi mi ljubimo. Ta njegova ljubezen nam je porok, da nas tudi v tej strašni vojski ne bo zapustil, ampak da bo po hudi zimi tudi človeškemu rodu zasijala zelena pomlad srečne bodočnosti. In če nas poleti preganja huda vročina, kako radi bežimo v senco košatega drevesa, kjer smo varni pred solnčnimi žarki. In vsak listič na drevesu je kakor bojni škit, ki se postavi proti solncu in mu zakliče: Ne muči človeka, on je pod mojim varstvom!« Če je več ljudi v sobi, postane zrak kmalu pokvarjen. V sobi je polno strupene ogljikove kisline. Ali pa ni ves svet velika soba, kjer biva mnogo ljudi? Kako to, da ni že ves zrak okužen? Mali listič na drevesu ti odgovori: »Kar ti izdiha vaš, to jaz vdihavam; kar je zate strup, to je zame življenje. Ogljikovo kislino, ki jo ti izdiha-vaš, vsrkavam jaz, izdihavam pa kisik, ki je zate življenjski pogoj.« Ko pa neha list služiti človeku, postane koristen živali. Ko odpade listje z dreves, ga ljudje pograbijo in napravijo z njim po hlevih mehke posteljice domačim živalim. Pa tudi na drevesu najde brez števila živali v zelenem listju svojo domačijo in vsakdanji kruh. To je odlomek iz pesmi, ki io poje zeleni list svojemu Stvarniku. boljša je organizacija, čim trdnejša je disciplina. Celi svet občuduje moč nemške armade. Tudi njeni nasprotniki! In kaj jo tako odlikuje napram armadam drugih narodov? Vojaki, ki se vračajo iz bojišča, pravijo: Disciplina je vzorna. Vojska prepriča slehernega, da se mora posameznik ali cela skupina, če treba, tudi žrtvovati skupnemu cilju cele armade. Vsak osebni ozir, ozir na lastno zdravje in tudi na lastno življenje mora popolnoma pasti in se popolnoma podreti in žrtvovati namenu cele skupine. V mirnem času smo vedno čuli osebne ozire: »Jaz moram predvsem gledati Pase; Bog je najprej sebi brado ustvaril« itd. To je bila glavna ovira Socialne organizacije. Vojska bo v tem oziru posameznika in družbo preustrojila. Po vojski preustrojeni človek bo bolj prešel od egoizmu k altruizmu, od osebnega jaz ,v družbo, v socialno organizacijo. Vojska vzgaja našo družbo na novo kulturno dobo: popolno socializacijo človeške družbe. Korenine so pognale v zadnjih desetletjih, po vojski bodo vzrastle v mogočno drevo. Doslej že smo imeli socialne organizacije na kmetih, med delavci. Tu in tam so dosegle lepe uspehe, po večini pa so se morale boriti z največjo oviro: osebni oziri, oziri na »jaz« pri članstvu in vodstvu. Ko se vrnejo naši, v ognju prerojeni ljudje domov, ko se znova popri-mejo socialne samopomoči, bodo očistili tudi vso družbo od zastarelega gesla: »L'etat c'est moi«; on je rekel, amen! V novi družbi bo vsak samostojno mislil, samostojno sodil, pa tudi samostojno soodločeval v zboru z enakimi tovariši. Na kmetih bo vzcvetel zadružni duh z novo močjo, vzrasle bodo krepke p.-oduktivne, denarne in prodajalne zadruge. Bolj kot kdaj prej bo hotel naš kmet spraviti sam svoj pridelek konsumentu v roke in sam spraviti dobiček svojih rok, ker ga je ravno vojska prepričala, kako špekulanti dvigajo cene. Isto se je prepričal konsument, delavec, obrtnik in uradnik. Tudi ti se bodo združili in njihova društva bodo delala roko v roki z društvi producen-tov-kmetov. Kot delajo ljudske mase v boju roko v roki. tako bodo delale tudi, ko izidejo preizkušene iz boja, roko v roki v novi socializirani družbi, kjer bo vzrastla moč malega človeka napram zgodovinski in gmotni moči. Me brodovje pred Borom. Dunaj, 10. marca. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Razni listi so o zadnji akciji našega brodovja pred Barom od 1. na 2. marec t. 1. poročali popolnoma netočno. Nasproti potvorjenim poročilom, ki so se posnela po inozemskem časopisju, objavljamo avtentičen opis dejanskega položaja: Dne 1. marca t. 1. ob pol treh zjutraj so vdrle tri naše torpedovke, ki so jih spremljali trije rušilci, v barsko pristanišče. Izkrcal se je oddelek, ki je zažgal in uničil zaloge, ki so se nahajale v skladišču na kamnitem pomolju. Popolnoma uničil se je z rastreljenjom novozgrajeni leseni pomol s tiri in z dvigali, ki so ga zgradili, da izkrca vajo hitrejše francoske transporte. Tako-zvane jahte »Runja«, ki jo uporabljajo že več let za prevažanje blaga, nekaj mesecev pa za to, da vlačijo ž njo iz Albanije s tihotapskim blagom naložene jadrnice, nismo pri dosedanjih naših operacijah poškodovali, a zdaj smo jo odvedli iz notranjega pristanišča in ker jo radi viharnega vremena nismo mogli vzeti s seboj, smo ie pred vhodom v pristanišče potopili. Na naše ladje je med opisanimi operacijami streljalo eno uro vedno ljutejše pet baterij, ki niso ničesar zadele. Torpedovke so odgovarjale le z ognjem iz strojnih pušk na ogenj iz pušk, ki je bil merjen na torpedovke in na izkrcani oddelek; iz bližine so še streljalo na dve barki za prevažanje blaga z granatami in so eno potopile. Rušilci v in pred pristaniščem niso niti enkrat ustrelili. Niti večjih bencinskih zalog, ki so se nahajala na suhem, niso uničili, ker bi lahko nastala nevarnost za dve jadrnici neznane narodnosti, ki sta bili blizu zasidrani. Pregrozne povesti, ki jih širijo Črnogorci, češ, da je bilo obstreljevano mesto, da je bilo porušenih ali zažganih več hiš, da je bilo ubitih pod razvalinami ali po šrapnelih veliko meščanov, osobito žena in otrok, so tendenčno izmišljene, kar se je z vso gotovostjo tudi pričakovalo. MM državni zbor. Proračunska razprava. Berlin, 10. marca. (Kor. urad.) Državni zbor se je danes zbral, da se posvetuje o državnem proračunu. Udeležba je velika. Med poslanci jih je veliko v vojaških oblekah. Predsednik Kampf otvori sejo in naglaša, cla preveva vse nemške državljane zavest, da se mora zmagati. Na vseh bojiščih so na višku razvoja vojni dogodki.. Na zahodu drži naša hrabra armada s pravo nemško vztrajnostjo neomajlji-vo 400 km dolgo bojno četo. Na vzhodu vodi ženialna strategična misel vojne operacije. S skoraj nadčloveškimi napori je dosegla naša in avstro-ogr-ska armada uspehe, kakršnih od Se-dana ni bilo več videti. Hrabra osman-ska armada zapira pot v Dardanele in pošilja svoje prednje straže do Sueškega prekopa, kjer grozi središču britske svetovne moči. — Proračun utemeljuje nato novi državni tajnik državnega zaklada clr. Helffreich, ki med drugim izvaja, da se vojni proračun zaključuje z nad 13 milijardami mark: štirikrat višja svota, kakor kdajkoli prej. Poročevalec prosi zbornico, da naj poleg že dovoljenih vojnih ureditev dvakrat po 5 milijard dovoli še nadaljnje vojne kredite 10 milijard. Kar tiče vojnih stroškov, ne bodo dosegli stroškov zvezne podonavske monarhije naših, ker avstro-ogrska armada ni tako močna kakor naša. Naš clrugi zaveznik, Turčija, je znal vedno varčno se vojskovati. Hočemo mu pomagati. Naši sovražniki izdajo za vojsko veliko več, kakor mi. Govornik se peča nato s posojili trojnega sporazuma. Govornik končno slavi armado, ki je dosegla, cla skoraj noben sovražnik ne stoji na nemški zemlji. Socialna demokracija zahteva popolno enakopravnost. Poslanec II a a s c (soc. demokrat) naglaša, da njegova stranka nc zahteva daril za svoja glasovanja 4. avgusta in 2. decembra. Ne more biti zadovoljen, ker jc predložila vlada državnemu zboru le proračun. Neznosno je, ker niso še vsi državljani ne glede na sloj, stranko, vero in narodnost enakopravni. Želja, da se konča splošno klanje, ni znamenje slabosti. Nemški narod se z lahkoto ne prisili na kolena. V sedanjem težkem zasedanju hočemo tako delati, da se rešijo velike državnemu zboru stavljene naloge. Stališče centra. Poslanec clr. S P ali n (centrum) izjavi v imenu svoje stranke, izvzemši Poljakov, nasproti predgovorniku: Ne vojskujemo se radi vojske, marveč cla se doseže tak mir, ki nam zagotovi še bolj kot dozdaj nemško delo, nemško tekmovanje in razvoj moči in ki nas zavaruje pred zločinskimi napadi. Doseči moremo to le, če se še naprej z vso silo zmagovito vojskujemo clo konca. Stališče Poljakov. Poslanec Leyda (Poljak) izjavi: V imenu naše stranke izjavljam: Kolikor moremo pregledati predloženi proračun, ne obsega nobene postavke, proti kateri bi mogli imeti načelne pomisleke. Čutimo pa potrebo, da obnovimo tudi zdaj svojo zahtevo, naj se že med vojsko odpravijo vse izjemne postave v državi in v zveznih državah. Vlada napoveduje po vojski preosnovo notranje politike. Državni tajnik dr. Delbruck opozarja glecle na izvajanja govornika Poljakov: Državni kancler in zvezne države priznavajo, da je vsled velikih dogodkov sedanjo vojsko potrebno proučiti, v koliko se mora preosnovati notranja politika. Opozarjalo sc je pa že večkrat, da sodi državni kancler in zvezne države, med vojsko ne kaže vprašanja proučavati, ker hočemo, da se izločijo kolikor mogočo nasprotstva, ki so sicer prevevala in ločevala posamezne dole naroda in stranko. Tega stališča se morajo držati zvezne države. (Ugovor pri socialnih demokratih, pritrjevanje med ostalo zbornico.) Obžaluje izvajanja Ilaaseja. Niso mu znane izjemne postave proti koalicijskemu pravu. Državna uprava in zvezne vlade so med vojsko z vsemi strankami enako postopale in se tako namerava tucli v bodoče vladati. Velike vojske s štirimi frontami ni mogoče voditi, če se časopisje in društveno pravo nekoliko nc omeji. Proračun se nakaže nato proračunski komisiji in se seja zaključi. Sledi nato še formalna seja, v kateri nakažejo več predlog brez razpravo komisijam. Prihodnja seja je napovedana dne 18. marca z dnevnim redom: drugo branje proračuna. VojsKa Z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Pri Gorlicah razširHi osvojeno ozemlje. — Uspeh v Karpatih. Dunaj, 10. marca. Uradno se poroča: Na fronti na Rusko Poljskem se tudi nadalje živahno bojujejo. V zahodni Galiciji smo od naših čet osvojeno ozemlje južno od Gorlic še razširili. Z naskokom smo vzeli nek sosednji sovražni strelski jarek in ujeli nad 200 Rusov. Pri ugodnem razgledu je včeraj na nekaterih točkah karpatske fronte naše topništvo z dobrim učinkovanjem doseglo viden uspeh. Neki blizu naših postojank ležeč greben, ki je bil močno zaseden od sovražne pehote, so Rusi vsled ognja našega topništva, ki jih je zadeval od strani, v begu zapustili in imeli pri tem v našem zelo učinkujočem šrapnelskem ognju težke izgube. Pri osvojitvi neke postojanke na tej fronti smo ujeli 300 Rusov in zaplenili mnogo vojnega materijala. Pred našimi postojankami v jugovzhodni Galiciji vlada v splošnem mir. Severno od Nadworne smo odbili napad slabih sovražnih sil, istočasno smo na neki drugi točki več sovražnih bataljonov, ki so nastopili proti naši fronti, vrgli nazaj, pri zasledovanju sovražnika smo ujeli 190 sovražnikov. V Bukovini se zadnji čas ni nič zgodilo. Na severnem bregu reke Prut pri Črnovicah so se vršili le neznatni spopadi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, flm. NEMŠKO URADNO POROČILO. Ugoden potek bojev pri Prasznyszu in Novem Miastu. Berlin, 10. marca. Veliki glavni stan: Ponovni napad Rusov, da bi prodrli pri Avgustovu, se je ponesrečil. Boj severno od Ostrolenke še traja. Boji severozahodno in zahodno od Prasznysza potekajo dalje za nas uqodno. Naš napad severozahodno od Novega mesta (Novvo Miasto), ki leži približno 20 km severno od trdnjave No\vogeorgiewsk) napreduje. Najvišje armadno vodstvo. VELIKA BITKA NA CELI FRONTI. Berlin, 10. marca. Poročevalec »B. Z. a M.« v Galiciji poroča: Boj na ruskem bojišču je stopil v nov štadij. Dolgo časa so se vršili hudi boji na skrajnih točkah, sedaj se je pa. zopet vnela velika bitka na celi ruski fronti. Pilica, Ničla, Rusko-Poljsko in Dunajec v zahodni Galiciji so vnovič središče ljutih bojev. Že nekaj dni poprej so so kljub velikemu snegu, ki je zelo oviral operacijo, pričeli boji pri Zakliczy-nu ob srednjem Dunajcu in vzhodno ocl Grvbova, prodirali!i točki cele fronto, sedaj so pa na tem prostoru vnovič napadle tirolske četo. Tudi težko topništvo pri Tarnovu je odločno poseglo v boj. Tarnov, ki so ga Rusi uporabljali kot glavno etapsko postajo, je zaseden lo še od prednjih sovražnih čet. V Galiciji so se ceste, katere jo pred nekaj dnevi pokrival še debel sneg, iz-pretnenile v blatna jezera. POLOŽAJ NA SEVERU. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča dno 10. marca ob 7. uri zvečer: Boji v Karpatih trajajo s silovitostjo. Mnogokrat jih ovirajo neugodne cestne razmere. Pri Črnovicah semter-tja nastopa topništvo, posebno proti poizvedovalnim ruskim oddelkom. Pri tem ujamemo veliko sovražnikov. Pri Grybowu smo dosegli novo uspehe. Naše čete so z naskokom osvojile nek strelski jarek in ujele veliko Rusov. Na Rusko-Poljskem traja boj za osvojene postojanke. RUSKO POROČILO O KARPATSKIH BOJIH. Kodanj, 10. marca. Petrograjska agen-tura poroča zadnjo soboto o položaju v karpatskih bojih, da je sovražna armada v zadnjih dneh svoje protinapade ponovila z veliko premočjo. Poročilo konča:. »Ruske postojanke se še drže.« IZ KROSNA. Neka oseba, kateri se je posrečilo skozi Jaslo—Grybow—Novi Sonč zbe-žati iz Krosna, pripoveduje v »Nowi Reformi«: Krosno je že tretjič zasedeno od Rusov. Pod sedanjo rusko vojno oblastjo uraduje kot mestni župan domačin Krukierek. On je tudi nadzornik okrajnega skladišča živil ter deli živila meščanom in vaščanom iz okolice. V mestu in v okolici proti Ryma-novu, Dukli in Jaslu so nastanjeni ruski vojni oddelki. Glavne ruske sile proti Dukli niso šle skozi Krosno, am-' pak skozi Sanok, Rymanov, Iskrinijo. Goro Rogovska,ki obvladuje, dukelsko kotlino, in goro Odrzykonsko nacl Krosnem so Rusi zelo utrdili. V mestu jc ostal župnik Kolenski, ki se je večkrat potegnil za prebivalce, da se jim ni godila krivica. V okolici je dosti mirno. Pomanjkuje samo nekaterih živil. POROČILO !Z ČRNOVIC. Budimpešta, 11. marca. »Az Est« poroča iz Črnovic: V okolici Črnovic ujeti kozaki pripovedujejo soglasno, da so jim njihovi voditelji govorili, če se rešijo v ujetništvo, bodo njihovim domačim vse se-kvestrirali. — Mohamedanski ujetniki pripovedujejo, da ne vedo prav nič o rusko— turški vojski, še manj pa so dobili poročilo o izbruhu »Svete vojske«, ker je ruska cenzura izredno stroga. — Iz okolice Črnovic smo mogli slišati le gromenje topov. Sovražno topništvo ni odgovorilo niti z enim strelom. IZ STANISLAVOVA IN OKOLICE. »Nowa Reforma« poroča: Včeraj se je v našem uredništvu oglasil zastavonoša drugega polka poljskih legij. Bil je ranjen v krvavi bitki pri Bo-horodčanah dne 28. oktobra, ujet in odpeljan v rusko vojno bolnišnico v Bohorod-čanah. Poleg njega je bilo v bitki še devet težko ranjenih legionistov ujetih. Splošno so redne ruske čete z ujetimi ranjenci dosti dobro postopale. Naš legionist je v Bo-horodčanah 24 ur ležal neobvezan. Par dni pozneje mu je postalo dolgočasno. S pomočjo neke Poljakinje se je skozi stranska vrata izmuznil iz bolnišnice. Štiri dni se je skrival v podstrešju neke hiše. A bil je v veliki nevarnosti. Rusi so njegov beg opazili ter so za tako dragocenega ubežnika razpisali 100 rubljev nagrade. Izvedeli so namreč, da je on tisti, ki je v Solot-vini ustrelil gubernatorja in štabnega častnika Zelencova. Toda odločna Poljakinja ni odnehala. Dala ga je na navadnem vozu pod senom odpeljati v Stanislavov. Tam so bila že varnejša tla. Znana poljska družina mu je stregla, da so se mu rane zacelile. Do 18. februarja je ostal v Stani-slavovu. Ta dan so prišle do mesta naše prve poizvedovalne čete. Pri tej priliki je zbežal iz mesta ter se pripeljal s konji do Delatyna, potem pa skozi Ogrsko v Krakov. Kaj je povedal? Gubernator Stanislavova je bil polkovnik Gavinski, ki je strogo vzdrževal red v ruski vojski. Posebnih ruskih nasilnosti ni bilo. Največ so trpeli židovski trgovci, menda zato, ker niso hoteli prodajati blaga po kurzu 1 rubelj — 3 K 33 vin. Gubernator je konfisciral veliko zalogo tobaka. Tobak so prodajali prebivalcem, deloma so ga pa dali vojakom kot dodatek k plači. Rusi so se hvalili, da so na ta način pridobili dva milijona kron. Prebivalstvo pod Rusi ni posebno trpelo. Ruska oblast je ustanovila čajarne za revno stradajoče prebivalstvo. . Rusi so se v mestu dobro zabava... Kavarne so bile dobro obiskane. Tiskar Weinenfeld je ustanovil celo kino in predstavljal razne umazanosti za Ruse. Javne hiše so bile polne ruskih častnikov. Neki posestnik takega »zavoda« je bil guber-natorjev zaupnik. V stanislavovsld bolnišnici je bilo med ranjenci tudi več avstrijskih vojakov, Meščani so jih smeli obiskovati, jim prinašati perilo in druge stvari. Ruska straža ni ovirala obiskov, češ: »To so tudi vojaki kakor mi.« Bolnico je vodil domači civilni zdravnik dr. Krasovski. Dva avstrijska ranjenca sta ušla. Meščani so se oddahnili, ko so se začeli Rusi pripravljati za izpraznitev mesta. . Gubernator je izdal oklic, naj bodo pre- bivalci v slučaju hitre izpraznitve popolnoma mirni. Avstrijski železničarji so bili sprejeti zopet v službo, samo židje ne. Kakor do Židov, tako so bili Rusi tudi nasproti Ru-sinom neprijazni; celo rusinskim moskalo-filom se ni dobro godilo. Vsled tega so se v tej okolici moskalofilske simpatije zelo ohladile. Nadworno so Rusi večkrat zažgali. Ostale so le razvaline in pogorišče, Meščani stanujejo v barakah. Podobno je v Delatynu, ki je popolnoma uničen. Čudno je, da je Stanislavov popolnoma dobro ohranjen. Tako je bilo vsaj do 26. februarja. XXX RUSKI TRDNJAVSKI TOPOVI NA FRONTI. Bern, 10. marca. V bojih pri Avgusto-vu so Nemci iztrgali Rusom več težkih topov, ki so pripadali trdnjavi Kowno. Rusi so tedaj, da odpomorejo pomanjkanju topov, posegli po trdnjavski obrambi. POTOVANJE CARJA NA FINSKO. Carskoje Selo, 10. marca. Car Nikolaj je odpotoval v Helsingfors. CAR IN VOJSKA. Stockholm, 6. marca. Iz Petrograda poročajo nekateri listi: Neki politik je izjavil, da so carja pridobili za nadaljevanje vojske, ker so ga prepričali, da če se sklene mir, bi ne bilo mogoče, da se izognejo socialni revoluciji, ki jo vojska vsaj zadržuje. 'Jasno je, da tako dokazovanje nesrečo ravnotako zavlačuje, kakor če bolnik odlaša potrebno operacijo. Čim dlje se z operacijo odlaša, tem slabše. K POMANJKANJU ČASTNIKOV NA RUSKEM. Petrograd, 10. marca. (K. u.) »Ruskij /nvalid« priobčuje uradne določbe o pospešeni izobrazbi častnikov. Določena je Ie štirimesečna priprava. Tudi črnovojniki, ki imajo potrebno izobrazbo, se sprejemajo v častniški stan. NemSfte Cele pri noši balkanski armadi. Dunaj, 10. marca. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Na podlagi cesarske odločitve se je poveljniku balkanskih čet priznala pravica, da sme podeljevati moštvu podrejenih nemških čet za hrabre nastope pred sovražnikom srebrno hrabrostno svetinjo I. in II. razreda. Pravico podeljevanja zlate hrabrostne svetinje si je pridržalo vrhovno poveljstvo. Pegasti legar v Srbiji. Sofija, 10. marca. Neko tukajšnje poslaništvo je prejelo iz Niša poročilo, da je zadnji teden umrlo samo v Valjevu nič manj kot 1300 oseb za pegastim legarjem. 10,000 Albancev pobegnilo iz srbske armade? Soiija, 10, marca. Semkaj pribegli Albanci pripovedujejo, da je doslej pobegnilo iz srbske armade do 10.000 Albancev. Begunci se zbirajo na albanskem ozemlju in samo pričakujejo trenutka, da bodo mogli vdreti v Srbijo. Essad paša, katerega po deželi imenujejo le srbski Essad, je v Draču od notranjosti dežele popolnoma odrezan, Skader, 10. marca. Ker se Essad paša boji, da bodo spomladi vstaši nadaljevali boj, je v zadnjem času okoli Drača napravil močne utrdbe in prosil Srbijo in Črno-goro, naj mu pošljeta sposobne ljudi za topove. Črnagora mu je nato poslala 20 podčastnikov. Angleži in Torki. Berolin, 10. marca. Iz Londona poročajo, da sedaj tudi Angleži priznavajo težek poraz ob Šat el Arabu, kjer jc padlo devet častnikov, ravno toliko jih je bilo. pa ranjenih. Nemiri v ilaiijanski Furlaniji radi lakote Benetke, 10. marca. V raznih krajih italijanske Furlanije je došlo do velikih nemirov in spopadov z orožništvom. Radi vojne tamošnji moški lani niso mogli delati in služiti v tujini, kakor navadno, ter preskrbeti družin za čez zimo. Radi splošne brezposelnosti in vedno večje draginje je zavladala med ljudstvom velika stiska in lakota, vsled česar se je začelo buniti. Moški, ki so brez stanovanj, so udrli v prazne hiše in se ondi nastanili; v več krajih so naskočili mestne hiše. Veliko žensk in otrok jc v sedanjem hudem mrazu brez strehe, Vlada je poslala orožniška ojačenja in odredila, da sc med stradajoče deli kruh in druga živila. *' 3*, Napetost med japonsko in Kitajsko. Haag, 10. marca. »Rotter. Courant«. poroča iz Londona, da je Kitajska odklonila vse japonske zahteve, ki se tičejo Kiaučava. Iz Pekinga se poroča, da je došlo v provinco Šantung 8000 japonskih vojakov. London, 10. marca. »Daily Telegraph « poroča iz Pekinga; Kitajska je dala Japonski novo 99 let trajajočo koncesijo za železnico Mukden—Šantung. Danes se posvetujejo, če se bo tujcem sploh dovoljevalo naseljevati se po celi Mandžuriji in pridobivati posestva. J Podmorski boji proti Angliji. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN U 20 POTOPLJEN. Berolin, 10. marca. (K. u.) Wolffov urad poroča: Glasom uradnega naznanila britanske admiralitete je danes angleški rušilec »Ane!« potopil nemški podmorski Čoln »U 20«. Moštvo se je rešilo. — Na-mestni načelnik admiralnega štaba pl. Behnke, ANGLEŠKO BARBARSTVO. Pariz, 10. marca. (Kor. ur.) »Echo de Pariš« poroča iz Londona: Admiral Beresford je stavil na podlagi starega pomorsko-vojnega zakona, ki določajo, naj se obesijo vsi morski roparji, zahtevo, naj se ta zakon uporablja za ujete častnike nemških podmorskih čolnov. 6 ANGLEŠKIH PARNIKOV NAPA-DENIH. Hambnrg, 10. marca. (Kor. urad.) »Hamburger Fremdenblatt« poroča iz Rotterclama: Med 1. in 6. marcem je bilo na poti Anglija-Holandska in An-glija-Skandinavija napadenih 9 angleških parnikov. Londonski brodolastni-ki še naprej omejujejo sprejemanje blaga za Nizozemsko in Skandinavijo. V TOREK BILI POTOPLJENI TRIJE ANGLEŠKI PARNIKI. London, 10. marca. Admiraliteta poroča: Britski parnik »Tawigstan« je bil torpediran pri Scarboroughu. Od posadke 38 mož so rešili le enega moža. Parnik »Blackwood« s 17 mož močno posadko je bil torpediran pri Hastingsu, parnik »Prin-zesz Victoria« s 34 možmi močno posadko pri Liverpoolu. Posadki zadnjih dveh parnikov so rešili. Navedeni parniki so bili torpedirani v torek zjutraj. V DVEH MESECIH POTOPLJENIH 50 LADIJ. Berlin, 10. marca. »Rheinisch-vvest-falische Zeitung« računa, da je bilo potopljenih v zadnjih dveh mesecih 50 francoskih in angleških trgovskih ladij. ANGLEŠKA PARNIKA KLJUB NEVTRALNIH ZASTAV TORPEDIRANA. Kodanj, 8. marca. Kapitan parnika »Bergen« poroča: Zadnji ponedeljek sta bila torpedirana dva angleška parnika kakih 15 morskih milj od obrežja, ki sta ga zapustila pod napačno zastavo. NOVI USPEHI NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. London, 10. marca. (Kor, u.) Reuter poroča :Angleški parnik »Prinzess Victoria« je bil 18 milj od Merseya torpediran. Ostro se je bilo pazilo na podmorske čolne. Kljub jasnemu vremenu pa ni bilo opaziti nobene sovražne ladje, dokler ni krmar o poldesetih dopoldne ugledal torpeda, ki je letel naravnost proti ladji, Sledila je močna eksplozija, nakar se je parnik začel nagibati. Spustili so v morje dva čolna. Moštvo je veslalo v Mersey, kjer jih je ot-vezel majhen parnik vlačilec. Parnik se je potopil v 15 minutah. Moštvo parnika »Blackwood« je neki ribiški čoln pripeljal v Newhaven. »Black-wood« je bil torpediran ob 6. uri zjutraj. Ob tej uri je vladalo slabo vreme in je precej snežilo. Vsi čolni so bili na krovu pripravljeni za slučaj, da bi se pojavil kak podmorski čoln. Moštvo se je vozilo v čolnih 2 in pol ure, predno jih je našel ribiški čoln. Podmorski čoln se je pokazal na površju, a ni nudil moštvu nobene pomoči. »Tangestan« je bil torpediran ob pol eni ponoči. Ravno so se imeli spustiti čolni, ko se je ladja nenadoma s čolni in moštvom pogreznila. Neki mornar, ki se je rešil in se oprijel nekega zaboja, je ostal 2 uri in pol v tem položaju, predno ga jc našel neki čoln. Več indijskih mornarjev se je oprijelo neke deske in ostalo tako nekaj časa nad vodo. A ljudje so kmalu omagali. Na merseyski višini jc včeraj neki podmorski čoln zasledoval parnik Član Ma-crac«, ki je pa ušel. POSTOPANJE Z UJETO POSADKO NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA »U 8«. London, 10. marca. (Kor. u.) Admiraliteta poroča, da sc ne smatra za opravi- čeno, da bi se z 29 častniki in moštvom podmorskega čolna >U 8« postopalo na dosedaj običajni častni način kot z vojnimi ujetniki, ker je ta ladja zadnji teden delovala v Doverskem prelivu in v Kanalu in je zelo verjetno, da jc napadala in potapljala neoborožene trgovske parnike ter torpeclirala ladje, ki so imele na krovu nevtralce, ženske in otroke. Zlasti se pogreša ladja »Tiele . Resni razlogi opravičujejo bojazen, da je bila začetkom februarja s celo posadko 20 mož potopljena. Seveda je težko posameznemu nemškemu čolnu naložiti odgovornost za gotove zločine in morda bo mogoče dobiti dokazni materijal za oprostilno razsodbo še-le po sklepu miru. Zaenkrat pa se morajo ljudje, nad katerimi vise tako težke obtožbe, podvreči posebnim omejitvam. Razlike v službenem činu in dovoljenja, da bi smeli priti skupaj z drugimi vojnimi ujetniki se jim ne more priznati. Boji za Dardanele. PODROBNOSTI O ZADNJEM OBSTRELJEVANJU DARDANEL. Berolin, 9, marca. Dopisnik lista »Berliner Zeitung am Mittag« brzojavlja iz Dardanel, da tudi zadnje obstreljevanje ni imelo znatnih uspehov. Isti poroča: Doslej so morali obmokniti samo stari zunanji forti, dočim prave utrdbe niso trpele nobene škode. Včeraj, kmalu popoldne, sla otvorili dve angleški linijski ladji silen ogenj na fort Medžidie, ne da bi. utrdba kaj trpela, kakor sem to opazoval iz džamije Kaleh Sultanie na azijski obali. Zopet je minil dan, ne da bi prinesel pričakovani uspeh. Mnogokrat se je merilo v prekratko daljavo in mnogo krogel je padlo v morje ter pri razpokanju dvigalo velikanske valove. Drugi projektih so se razletavali v bližini utrdbe ter napravljaii cele oblake dima. Proti koncu obstreljevanja, ki je trajalo štiri ure, se je prikazal čez hribovje aeroplan, ki so ga tooovi utrdb prepodili. Med gromenjem topov se je čul z minareta džamije Kaleh Sultanie glas muezina, ki je pozival vernike k popoldanski molitvi, TRANSPORTI FRANCOSKIH ČET. Rim, 10. marca. »Tribuna« poroča iz Toulona: Francoske čete so odšle v Srbijo. Načeljuje jim princ Jurij. S tem je pojasnjeno poročilo, da je vstopil v francosko armado. — V tem poročilu se pa ne pove, kje se bodo čete izkrcale. Ker Srbija nima lastnega pristanišča, bi se morale izkrcati v kakem grškem ali bolgarskem pristanišču. Zato sumi »Tribuna«, da te čete niso namenjene Srbiji ampak proti Turčiji. AFRIKANSKA ARMADA PROTI TURČIJI. Kolin, 10. marca. »Kolnische Zeitung« poroča iz Stockholma: Dva tedna že vkr-cavajo čete po 10.000 mož v Marseillu in v Toulonu, ki jih odvažajo proti Dardane-lam. Govori se nadalje o ekspediciji v razne orientske trge. Vsa afrikanska armada nastopi proti Turčiji. Ekspedicijo proti Turčiji izvede trojni sporazum za vsako ceno, BOLGARIJA IN DARDANELE. Carigrad, 9. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča, da Bolgari s posebno pozornostjo zasledujejo doseclaj še obupne in brezuspešne napade na Dardanele. Sedaj jc čisto ugotovljeno, da jc bil prve dni februarja sofijski kabinet uradno obveščen o nameravani akciji proti Dardanelam. Istočasno je angleški poslanik poizkušal pridobiti Bolgarijo za sodelovanje. Radotlavov pa jc rekel, da se Bolgarija toliko časa ne more udeležiti vojne, dokler ni rešeno macedonsko vprašanje popolnoma v bolgarskem smislu. Ko je kljub nasprotnemu odgovoru poslanik šc enkrat ponovil Greyevo prošnjo, je dobil odgovor,- Bolgarija ostane pri cilju, ki ga trosporazum zasleduje z obstreljevanjem Dardanel, indiferentna. Splošni napad zaveznikov. Kodanj, 10. marca. Listu »Extra-blatt,« brzojavlja jo iz Londona: Na Angleškem nihče ne dvomi na tem, da je obstreljevanje Dardanel uvod nove velike ofenzive zaveznikov na vseh frontah. Ta splošni napad se bo na vseh frontah izvršil istočasno in se bo izpeljal do zadnje kapljice krvi. Na Angleškem so v vseh lazaretih odredili izredne priprave. Rumunija pustila Rusijo na cedilo. Sofijski »Dnevnik« priobčuje podrobnosti o zadnjih izjalovljenih pogajanjih tripelentente z Rumunijo. Ko so bili Rusi še gospodarji Bukovine in je Rusija vprašala v Bukarcštu, da-li bo Rumunija sedaj posegla v vojno, so v Bukarcštu odgovorili z da. toda pod pogojem, da bi Rumunija medtem ne bila ogrožena po Bolgariji. Rusija jc nato v Sofiji zahtevala primernih jam- stev in jih tudi dobila. Ko je nato v bukovinskih vojnih operacijah nastopil preobrat in je Rusija od Rumunije zahtevala 200.000 do 300.000 mož, jc Rumunija stavila nove pogoje, v prvi vrsti zlasti tega, da tudi Bolgarija aktivno nastopi. Rusija je tedaj uvidela, da Rumunija sploh ne namerava nastopiti •/. orožjem, ter jc vse svoje pri« zadevanje osredotočila na Bolgarijo. Prizadevanja bolgarskih demokratov proti vladi izjalovljena. Preko Bukarešta se poroča iz Sofije, da so se izjalovila vsa prizadevanja demokratične in radikalno-demokratične stranke, da bi se ustanovil opozicionalni blok* ki bi bil zmožen vreči sedanji kabinet in skupaj z agrarnimi socialisti osnovati mi-nistrtvo ,ki bi bilo naklonjeno politiki za zbližanje z Rusijo in trosporazumom. Prizadevanja so se razbila predvsem ob odkritem nasprotstvu agrarnih življev, ki so odločno za nevtralnost in odločeni podpirati Radoslavov kabinet, ki se je izkazal kot zagovornik in zaščitnik nevtralne op-litike. Kar sc tiče ob socialističnih frakcij, se sicer še nista izjavila, a je izven vsakega dvoma ,da bosta odklonili vsako kombinacijo, ki bi hotela Bolgarijo potegniti v sedanji evropski konflikt. Cariorajski &olprski poslanik potoval v Solijo. Carigrad, 10. marca. Tukajšnji bolgarski poslanik Kolušev je za nekaj dni odpotoval v Sofijo. Besen položaj na Portugalskem. Berlin, 10. marca. »Lokalanzeiger«' objavlja sledečo cenzurirano brzojavko izj Amsterdama: Londonski »Daily Telegraph« poroča iz Bajadoza: Iz Portugalskega v Bajadoz došle osebe pripovedujejo: Veliko ljudi je pobegnilo iz Lizbone, ker se boje vstaje ali pa državljanske vojske. Položaj jc vsak dan resnejši. Socialisti in republikanci prirejajo shode, na katerih protestirajo proti takozvani diktaturi. Mestne uprave odrekajo pokorščino strogim držav-« nim ukazom glede na potlačenje izražanja mnenja. Nevaren položaj v Mehiki. Rotterdam, 10. marca. (Kvr. urad.) 11 Mehike se poroča: Položaj v glavnem mestu Mehike je poslal izredno nevaren, ker je Carranza preprečil dovoz živil, zaplenil zaloge in odrezal vodovod. Diplomatiški zbor, ki je pred nekaj dnevi soglasno sklenil glavno mesto zapustiti, je to namero opustil, najbrže vsled želje vlade v Wa-shingtonu. Med tem je bila pretrgana tudi železniška zveza Mehiko—Citty, tako da diplomati in številni inozemci ne morejo zapustiti mesta. Diplomati so brzojavno naprosili svoje vlade, da nastopijo v Wa-shingtonu, naj ameriška vlada vse potrebno ukrene za varstvo inozemcev. Nemška vlada je svojemu poslaniku v Wa-shingtonu dala potrebna navodila. Med tem je odposlala ameriška vlada križarico »Kacoma «, oklopno križarico ; ^Vashing-ton« in bojno ladjo »Georgia« v Vera Cruz. lija proti miru. Kodanj, 10. marca. Londonski »Telegraph'; poroča glede na newyorško poročilo o Wilsonovem mirovnem posredovanju: Na neobvezno vprašanje amerikan« skega poslanika se je izjavila britska vlada, da sedanji trenutek ni ugoden za mirovna pogajanja. Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. Konec «pozimske bitke v Champagni«. Berlin, 10. marca. Veliki glavni stan: Bojevanje jc omejeval sneg ini hud mraz, v Vogezih celo skoro preprečil. Edino v Champagni se je dalje bojevalo. Pri Souainu so bavarsko čete po dolgo trajajočem bc,ju na friož zmagale. Severovzhodno od Le Mes-nila je vdrl sovražnik na posameznih točkah začasno v naše črte. V silovitem boju od blizu, pri katerem je naš protinapad zadržal francoske rezerve, ki so hitele na pomoč, smo končno vrgli sovražnika iz naše postojanke. Pozimska bitka v Champagni. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Z današnjim bojem in z boji, o katerih se je poročalo zadnje dni, je »pozimska bitka v Champagni« tako daleč dovršena, da nobeno ponovno vzplapolanje ne more več izpremeniti končnega uspeha. Bitka jc nastala, kakor se jc poročalo, že 17. februarja, ker je francosko armadno vodstvo hotelo razbremeniti Ruse v Mazurih, kjer jim je huda predla, ter je brez ozira na žrtve započelo poizkus, da prodre našo črto v smeri proti mestu Vouziers. Znani izid mazurskih bojev kaže, da sc ta namera v nobenem oziru ni dosegla. Toda tudi francoski poizkus sam na sebi se more danes označiti kot popolnoma ponesrečen in izjalovljen. Kljub vsem navedbam v francoskih oficielnih objavah se sovražniku na nobenem mestu ni posrečilo, da bi bil dosegel le najmanjši imenavreden uspeh. To imamo zahvaliti junaškemu držanju naših tamkajšnjih čet, preudarnosti in vztrajnosti njihovih voditeljev, v prvi vrsti generalnemu polkovniku pl. iiinem, kakor tudi poveljujočima generaloma Riemannu in Flecku. V neprestanih, noč in dan trajajočih je sovražnik od 16. februarja naprej vrgel proti dvema slabima renskima divizijama, ki sta branili 8 km široko fronto, zaporedoma šest polnih armadnih zborov in ogromno množino težke artiljerijske municije — lastnega in ameriškega izdelka — ter je cesto oddal več kot 100.000 strelov v 24 urah. Porenci in v pomoč jim poslani gardni bataljoni in druge čete niso le neomajno vzdržali navala šestkratne premoči, marveč so ga mnogokrat s krepkim protisunkom prehiteli. Le tako si je mogoče razložiti dejstvo, da je v teh izključno brambnih bojih vendarle ostalo v naših rokah nad 2450 neranjenih ujetnikov, med njimi 35 častnikov. Seveda so naše žrtve nasproti hrabremu sovražniku težke; presegajo celo one, ki so jih utrpele celokupne nemške sile, ki so sc udeležile ma-zurske bitke. Toda niso zaman doprine-šene. Sovražnikove izgube so najmanj trikrat večje nego naše, to se pravi, da jih je ceniti na več nego 45.000 mož. Naša fronta v Champagne stoji trdnejše nego kdaj. Francoska prizadevanja niso mogla prav nič vplivati na potek dogodkov na vzhodu. Nov list slave si je pridobila nemška hrabrost in nemška žilavost, list, ki se vredno pridružuje onemu, ki smo ga skoraj istočasno^ priborili v Mazurih. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Genf, 10. marca. Zadnje francosko uradno poročilo se glasi: V Champagni ni včerajšnjemu poročilu ničesar pomembnega dodati. Sporočeni uspehi so se povečali. Proti večeru smo osvojili še nek strelski jarek pri Souainu. Med Perthesom in Beau-Sejourjem osvojeni strelski jarki so široki 400 do 500 m. Na višinah ob Maasi je naša težka artiljerija poškodovala nek nemški 42 cm top, tako poročajo ujetniki. Top so morali demontirati in odpeljati v popravo. V Lotringiji smo severno od Badevillerja napredovali. V Vogezih pri Reicjisaekerkopfu so Nemci pod-vzeli silne protinapade. V gornji Aizaciji južno ocl kolodvora Burnhaupt smo odbili napad in razpršili sovražnika. Poročilo ob U. uri zvečer: V Cham- j pagni so snežni viharji ovirali operacije. Danes zjutraj je skušal sovražnik zopet osvojiti zgubljeni gozd zahodno od Perthesa, pa je bil odbit. Pri Per-thesu smo osvojili nad 500 m strelskih jarkov. Med Le Mesnilom in Beau-Sejourjem smo zgubili nekaj metrov včeraj osvojenega jarka. Pri St. Michielu smo vzeli sovražni strelski jarek. V Aizaciji pri Reichsackerkopiu smo odbili nemški protinapad. Belgijske izgube. Berolin, dne 8. marca. »Magdeburger Zeitung« poroča: V Havru sodijo, da je izgubila odkar je izbruhnila vojska do dne 1. marca belgijska armada do 40.000 mož, dasi ni štela nikdar nad 200.000 mož. Flamski jezik na belgijskem. Iz Bruslja se poroča: Nemška uprava na Belgijskem je odredila, da se sme odslej rabiti flamski jezik, tudi v pisemskem prometu z Nemčijo, Nizozemsko, veliko vojvodino Luksern-burško ter Avstro-Ogrsko. Pod belgijsko vlado jc bila flamščina povsodi zapostavljena na korist francoščini, dasi nad polovico Belgijcev govori flamsko narečje, ki pohaja iz nemščine. Nemška uprava hoče dati Flamcem njihove narodne pravice. Umetna sredstva za odpust iz vojne službe na Francoskem. Lyon, 10. marca. (K. u.) »Le Lvon Re-publiquain« poroča iz Pariza: Policija jc aretirala člane angenture, ki so vojakom na fronti preskrbovali sredstva za odpust iz vojaške službe. Ta sredstva so obstojala večinoma v praških, ki povzročajo močno bilje srca. Grško. udarjajo, da Venizelos ni prišel navzkriž samo s kraljem, ampak tudi z ljudstvom. Ljudstvo si ne želi vojske, posebno ker ni dobilo določenih obljub in garancij. »Em-bros« pravi, da je Venizelos obljubil grško pomoč vsled posebnega sporazuma z Anglijo in pri polni zavesti, da Rusija odklanja vsako oficielno sodelovanje z Grško, Francija pa se je izjavila, da grška vojska, ki bi šla nad Dardanele, ne sme niti vkorakati z zavezniki v Carigrad, niti se tam s trojnim sporazumom ustaviti. »Chronos« pravi, da kralj ni hotel, da bi njegovi pod-ložniki igrali vlogo Kanadcev in Indijcev. Berlin, 10. marca. »Lokalanzeiger« javlja iz Aten, da večina Atencev odobrava z veseljem in hvaležnostjo kraljevo odločitev proti vojski. Celo časopisje, ki je stalo blizu vlade in je predvčerajšnjim še želelo vojske, razmotriva nov položaj stvarno in trezno. Atene so po veliki večini za kralja, za deželo sc pa še ne zna, kako in kaj. Rotterdam, 10. marca. »Daily Chro-nicle« poroča iz Aien: Javno mnenje v Afenah se že sprijaznuje s padcem Veni-zelosa. Splošno je namreč vse prepričano, da prileze Venizelos kmalu zopet na površje. POLOŽAJ V ATENAH. Kopenhagen, 10. marca. »Politiken« je dobila ocl glavnega urednika atenske »Akropolis« brzojavko: Atene se prenapolnjene z gosti iz province. Pred kraljevim dvorom se zbirajo vsak dan velike množice ljudstva. Poslanike trosporazuma pristaši zelo slavijo. Venizelos je odpotoval na Kreto. KRALJ IN MINISTER. Milan, 10. marca. Iz Aten: Venizelos je že od začetka obstreljevanja Dardanel zahteval, da Grška zgrabi za orožje. Šef generalnega štaba pa je poudarjal, da bi bilo nevarno, večji del vojaštva porabiti za ekspedicijski zbor, ker bi potem bila Grška brez varstva pred Bolgarijo. Nato je Venizelos sklical kronski svet, kjer je ponovil svojo zahtevo. Kronski svet ni imel nobenih resnih ugovorov. Vendar pa je kralj izjavil v nedeljo ministru, da pre-lomitev nevtralnosti škodi interesom dežele. Nato je Venizelos odstopil in kralju izjavil, da niti on, niti njegova stranka ne more podpirati kake druge vlade, niti Zaimisove, če se ta popolnoma ne pridruži Venizelosovi politiki. NOVI GRŠKI KABINET ZAPRI-SEŽEN. Atene, 10. marca. (Kor. ur.) »Agence d'Athenes« poroča: Novi kabinet je bil danes zaprisežen. IZJAVA NOVE GRŠKE VLADE. Atene, 10. marca. (K. u.) Agence d' Athenes poroča: Časopisje priobčuje naslednje besedilo vladne izjave novega ministrstva: Po svojih zmagovitih vojnah Grčija neobhodno potrebuje dolge mirovne dobe, da dela za prospeh dežele. Organizacija javne uprave ter kopne in pomorske brambne sile kakor tudi razvoj ljudskega blagostanja bi bili Grčijo zavarovali proti vsakemu napadu na njena s tolikimi žrtvami pridobljena dobra in ii obenem dovolili, da bi izvedla državnim koristim ugoden program in sprejela politiko, ki odgovarja narodnim izročilom. Pri tem položaju stvari je bila nevtralnost od začetka evropske krize zapoved za Grčijo. Toda imela je pa tudi in še vedno ima absolutno dolžnost, da izpolnjuje svoje dolžnosti, ki jih ;e prevzela s svojimi zvezami in zadosti svojim lastnim koristim, ne da bi pa tvegala in postavila na kocko integriteto svojega ozemlja. Vlada se zaveda svoje dolžnosti, da tako služi interesom dežele, m je prepričana, da bo patriotizem ljudstva tem interesom zagotovil popolno varstvo, KAKO SODIJO BOLGARI O ODSTOPU VENIZELOSA. Sofija, 9. marca. Venizelosov odstop, ki so ga tukajšnji listi doslej omenjali brez komentarja, smatrajo v tukajšnjih diploma-tičnih in političnih krogih za novo zmago Nemčije. Na vsak način olajšuje izprememba ministrstva Bolgarom sklep, da bodo varovali najstrožjo nevtralnost. TUDI BOLGARIJA BI SE OGLASILA. Kolin, 9 . marca. Sofijski dopisnik »Kol-nisehe Zeitung« poroča, da bi ludi Bolgarija mobilizirala, če bi se Grška udeležila vojne. Isli list poroča, da so turški listi zelo veseli Venizelosovega odstopa, ki ga jc povzročilo angleško postopanje v Egej-skem morju. Odstop pomenja, da Grška ne bo več tako radevolje sledila trojnemu sporazumu. Iz Sofije se pa nadalje poroča, da je Venizelos izjavil, da se nc zadovolji j s svojim odstopom. Apeliral bo naravnost i na ljudstvo, ki naj odloči. A y a RAZPOLOŽENJE V ATENAH. Atene, 10. marca. »Mtinchcner Neuc-ste Nachrichten« poročajo: Časopisje piše dolge članke o Venizelosovi demisiji. Večinoma ga hvalijo, drugi časopisi pa po- Zadnja vest kaže, da bodo bližnje grške volitve burne in odločilne. Kdo bo močnejši: ali kralj ali Venizelos, ki je do-zrlaj imel ogromno večino v zbornici. Na spomlad je na Balkanu navadno zelo nemirno KAZEN ZA GRŠKO. Kopenhagen, 10. marca. Vladna »Rječ« piše: »Vsled Venizelosovega odstopa je odpadel grški delež pri plenu zmagovalcev. Preko male Grške prehaja Rusija na dnevni red. Milan, 10. marca. »Italia« poroča: 3. marca je zbornica sklenila dati Grški posojilo 250 milijonov frankov. Vsled Venizelosovega odstopa \3rška ne dobi denarja. ANGLEŠKE IN FRANCOSKE GROŽNJE. Carigrad, 10. marca. Iz Aten poročajo, da je Angleška zapovedujoče zahtevala od Grške, da naj stopi na stran trojnega sporazuma. Zagrozila ji je, da uniči grško go-spodstvo v Egejskem morju, če bi še ostala prijazna trozvezi. Francoska se je pridružila tej grožnji, katero je še posebno po-krepilo zasedenje otoka Lemnos od strani Angleške. GRŠKO VPRAŠANJE ŠE NI KONČNO REŠENO. Berlin, 9. marca. »Berliner Tageblatt« pravi, da pogumni nastop grškega kralja proti vojni stranki še ni smatrati končanim. Venizelos ima v zbornici zvesto večino, listi in govorniki po kavarnah so za Anglijo in Francijo, in če bi padla še kaka utrdba v Dardanelah, pride do demonstracij po ulicah. Toda kralj lahko po rešenem proračunu parlament za pol leta zapre in bržkone si to dovoljeno veselje tudi privošči. In potem, tako se zdi, more kralj računati na vojaštvo, tako da se politikantov po kavarnah ni preveč bati. DEMONSTRACIJE V SOLUNU. London, 10. marca. »Daily Telegraph« poroča iz Soluna: V nedeljo so uprizorili dijaki velike nemire. Naščuvali so sodrgo, da se je valila po mestu noseč ruske, francoske in angleške zastave ter demonstrirala za Venizelosa in proti Turčiji, V judovskem delu mesta je nastal hud pretep, ker so judje nastopili proti demonstrantom. NAPAD NA KRALJA KONŠTAN-TINA? Frankobrod, 10. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Milana; Epirot-ski voditelj čet Atanazij Kucior je bil baje v Atenah aretiran, ker je hotel pripraviti napad na kralja Konstantina. Rusi zapuščalo Perz io. Berlin, 10. marca. Iz Carigrada se poroča: Po semkaj došlih perzijskih poročilih so Rusi Perzijo deloma že zapustili. Zasedeni so še Kasvvin, Chorassan in Ma-senderan. Andrej, 4 stot., \z Starega trga: Rcpar Josip, 4. stot., iz Ccrknice; Resch Walter, 4. stot.; Rodelfa Anton, 3. stot.; Rupnik Ivan, 4. stot.; iz Zg. Logatca; Rustja Franc, 4. stot.; Sabadcllo Ivan, 3. stot., iz Vidma; Sauer Ivan, 3. stot.; Schilak Rajmund. 1. stot.; Scbernig Franc, 1. stot.; Sturnich Josip, 3. stot.; Sider Ivan, 4. stol., iz Kapele; Teržan Anton, 1. stot.; Volarič Karel, 1. stot.; Volk Alojzij, 1. stot., iz Košane; Vonda Alojzij, 3. stot.; Vrečko Karel, 3. stot.. iz Ponikve; Vuk Franc, 4. stot., iz Cirkovcev; \Vild Anton, 3. stot., iz Konjic; Zertuš Ivan, 4, stot.; Zijal Andrej. 4. stot,, iz Kapele; Zupane Ivan, 4. slot., iz Št. Jurja. Ujeti: Bogataj Pavel, 1. stot., iz Dol; Devetak Ivan, 1. stot.; Dobovičnik Anton, 1. stot.; Fajdiga Jakob, 1. stot., iz Postojne; Klciderič Ivan, 1. stot.; Kmetec Anton, l.stot., iz Šikol; Kobal Ciril, l.stot.; iz Vipave; Koarič Ivan, 1. stot., iz Makol; Lah Anton, t. stot., iz Drenskega Rebra; Primožič Ivan, 1. stot,, iz Srpenice; Vider Ivan, 3. stot., Vihar Franc, 1. stot., iz Žirov; Voga Franc, 1. stot., iz Slivnice; Žakelj Matija, t. stot.; Zalesjak Anton, t. stot.; Zavcrtanik Štefan, 1. stot., iz Solkana. Izgube 5. drag. polka. Ranjeni: Hofer Mihael, Petek Mihael, Šumi Martin, V/usser Henrik. Izgube 7. polj. top. polka. Ranjen: Murk Josip. Ullezi Hočejo imeli Koncem lela 3 milijone vojakov. London, 10. marca. (K, u.) Gospa Churchil je v Dundee imela govor, v katerem je rekla: Koncem leta moramo imeli pod zastavami 3,00.000 mož. Uradni izkazi Izouo. Izgube 20. lovskega bataljona. (Dalje.) Ranjni: Abram Alojzij, 4. stot., iz Šmarja na Uor.; Abram Ivan, 1. stot., iz Blance; Anžel Anton, l.stot., iz Janežovcev; Apschner Jožef, 3. stot ; Avguštin Štefan, 3. stot.; Berfon Anton, 4. stot ■ Bogovič Josip, 4. stot., iz Pletenj; Budson Ivan' 4. stot.; Čeper Andrej, 3. stot.; Dobnak Franc, 3. stot., iz Štajerske; Egger Ivan, 4. stot.; Giaco-vasich Anton, 3. stot., iz Lovrane; Gregor Pavel, 4. stot.; Guček Franc, 3. stot., iz Dobja; Hrovat Ivan, 4. stot.; Hrvatin Dominik, 4. stot ; Kragelj Franc. 3. stot., iz Sv. Lucije; Krojne Ivan, 1. stot.; Kropej Rok, 3. stot.,; Maier Josip, 4. stot.; Makovec Josip, 1. stot., iz Dolskega; Marcon Valerij, 4. stot.; Matjašič Ciril, 1. stot.; Mesarcc Franc, 4. stot.; Mevlja Franc, 3. stot.; Mlakar Alojzij, 4. stot.; M0C!cr Peter, 3. stot.; Mratnik Mihael, 1. stot.; Pačnik Gašper, 3. stot.; Pazzut Valerij, 1. stot.; Penič Martin, 3. stot.; Plevnik Ivan, 1. stot.; Plohi Vinko, 3. stot.; Pogorevčnik Josip, 1. stot.; Požin Martin, 1. stot,; Predika.ka Anton, 3, stot.; Rauschcl e novice. -f- Predstavitelji hrvatsko - slovenskega kluba v istrskem deželnem zboru pri gospodu namestniku. Dne 9. marca sta se predstavila njegovi prevzvišenosti, novemu gospodu namestniku baronu Friesu gospoda prof. Vekoslav S p i n č i č in dr. Dinko T r i n a j s t i č v imenu hrvatsko-slovenskega kluba v istrskem deželnerii zboru in tako tudi hrvatskega in slovenskega naroda Istre, ter sta ga pozdravila kot namestnika Njegovega cesarskega in kraljevega Veličanstva na Primorskem ter ga naprosila, da bi pospeševal koristi Hrvatov in Slovencev, katere zastopati imata pravico in dolžnost. Na ta hrvatski pozdrav se je gospod namestnik zahvalil v češkem jeziku, pripomnivši, da je razumel vsako besedo pozdrava. Rekel je, da so mu znane zasluge Hrvatov in Slovencev in da bo rad storil vse, kar je v njegovih močeh tudi za njihov napredek. Prizadeval si bo, da oživi gospodarsko - prosvetno akcijo, ki se jc pričela pod ministrskim predsednikom Beckom, in posebno se bo zavzemal za gradnje vodovov in cest. Seveda pa se bo moglo vse to izvrševati šele potem, ko pridejo mirni časi. Prosi! je omenjena gospoda, naj se i ona i njuni tovariši, kadarkoli potrebujejo česa, obračajo nanj, ali osebno ali pa pismeno, in storil bo vse, kar mu bo mogoče. Poslovil se je od njih kar najprijazneje. — Hrvatska po vojski. Dopisnik splitskega lista »Naše Jediiistvo- poroča z Dunaja sledeče; »Neka zelo ugledna politična oseba mi je rekla: Pred vojsko se jc zaletela srbo-hrvatska politika, katerih slogo so nekateri izpremenili v edinstvo. S to politiko so se doživela vsa mogoča razočaranja v gravitiranju gotovih elementov nasproti srbskemu vprašanju, da v tem izgine hrvatsko. S?daj po vojski bo prišlo do naravnih izprememb, namesto srbo-hrvatske politike mora zavladati hrvatsko-slovenska, s katero dobi hrvatsko vprašanje vse, a ničesar ne izgubi. — Umrl je v Ameriki za pljučnico urednik Amer. Slovenca« ter župnik slovenske cerkve v Jolietu, III., čast. gospod John Kranjec. — Iz ljudskošolske službe. Začas, učiteljica na štirirazrednici v Spodnji Šiški jc pestala kandidatinja Marija Schauta. Vodstvo ljudske šole v Žireh jc poverjeno učiteljici Mariji Močnik, ker je pozvan nad-učitelj Leopold Hladnik v vojaško službo. — Umrl je v Vrtojbi pri Gorici po kratki bolezni 68letni posestnik Ivan Čer-ne. Bil je zvet pristaš S. L. S. N. p. v m.l — V Velikem Lošinju v svoji domovini je umrl frančiškanski pater Lucijan Letlich, star 56 let. Zadnji čas je deloval v romanskem svetišču v Barbani pri Gradežu. — Grozna nesreča na blejskem jezeru. O tem sc nam še poroča: V ponedeljek zjutraj ob pol 2.- uri sta utonila v blejskem jezeru v kotu proti Jaki kakih 10 m od brega hotelir Jožef Vrhunc in krojaški mojster, posestnik Peter GRŠKI DRŽAVNIKI (S sliko.) Poročali smo, da jc odstopil ministrski predsednik Venizelos, ker grški kralj ni več odobraval njegove zunanje politike. Naša slika nam predstavlja kralja Kon- j stan ti na (zgoraj), Aleksandra Zaimisa (spodaj na levi), ki mu je kralj izročil sestavo nove vlade, a je ni mogel sestaviti m (spodaj na desni) sliko odstopivšega Venizelosa, Dolar z Bleda. Vračujoč se iz hotela »Triglava« sta krenila po ledu proti Mlinemu, v bližini jezerskega otoka sta v temi zgrešila pravo smer in se zasukala proti Jaki, kjer se zavije pot na Bohinjsko Belo. Ob kraju se jima ude-re led, in namesto proti bregu začneta v strahu in temi plavati proti Jezeru (otoku). Klicala sta na pomoč, vojaška straža je slišala vpitje, toda ko je prišla v bližino, sta bila nesrečneža že utihnila, sta se že zadušila. V ponedeljek dopoldne so ju s trnki izvlekli iz jezerskega dna, ju prepeljali na dom ter ju v sredo na Bledu pokopali. Bog bodi milostljiv njiju dušam! — VI seja upravnega odbora Hranilnice kmečkih občin v LGjubljani sc vrši dne 17. marca ob pol 3. uri popoldne v sejni dvorani Ljudske posojilnice. — Povodenj na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo, da je Sava na več krajih prestopila bregove in poplavila obrežje. V Zagrebu stoji voda do Savske ceste, tudi obrežno ozemlje pri Sisku in Brodu je pod vodo. Enako je poplavljena vsa Ma-čva v Srbiji, in sicer tako, da se ne vidi nobenega brega. Tudi Drina je zadnje dni močno narasla. — Z Bleda. (Smrtna kosa.) Anton Sodja., sin restavraterja Jakoba Sodja z Bleda, si je končal življenje vsled zmešane pameti, kakor je razvidno iz njegovih zapiskov in iz zdravniškega ogledovanja, ki je dognalo, da se mu je um omračil zaradi nasledkov nekega hudega padca, ki se mu je moral že prej enkrat pripetiti. In v resnici je Tonček še kot šolar padel enkrat prav globoko, tako da se mu jc ta padec že tedaj močno poznal. Bil je pa sicer dober, veren, nepokvarjen mladenič, ki jc verske dolžnosti povsod zelo vestno izpolnjeval. Naj v miru počiva! — Plazovi v Trenti. V Trenti, temu tudi pozimi romantičnem kraju, letos ni bilo posebnega mraza. Največji mraz je bil 31. januarja zjutraj, namreč 11-4° C. Snega pa je bilo v Gornji Trenti 3 m. Plazovi so bučali noč in dan. Pred dvema tednoma je pri izlivu reke Soče plaz prinesel tri gamze. Enega je bližnji sosed živega ujel, drugi je zbežal, tretjega pa je podmel plaz. Ujetega gamza redijo doma. Promet med Bovcem in Trento je bil mesec dni zaprt radi plazov, ki so zasuli cesto v Sp. Trenti in Sn. Soči. V Sp. Soči so cesto enkrat presekali in cesto so obdajale 14 m visoke snežene stene. Pridrvel pa je drugi plaz in zopet vse skupaj zasul. — Utonila sta v blejskem jezeru ponoči dne 7. marca Jožef Verhunc, hotelir in Peter Dolar, krojaški mojster na Bledu. Našli so ju takoj drugo jutro. — Osebna vest. Gospod Fran Tavzes, notarski kandidat v Idriji, je imenovan za substituta notarijata v Litiji. — Internirani Srbi kot delavci pri regulaciji Save na Hrvatskem. Kakor se poroča, je sprejelo vodstvo za regulacijo Save te dni transport 143 interniranih Srbov v službo, ki se bodo uporabljali kot delavci pri regulaciji, ker se veliko število prejšnjih stalnih delavcev nahaja pod orožjem. — Gojite kokoši! Graški listi poročajo, da so okrajna glavarstva na Štajerskem že dobila navodila, da puste strankam potrebno žito za krmljenje kuretnine. — Poziv vsem čevljarskim mojstrom. Vojni preskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva v Gradcu, Sporgasse 29. kupuje od čevljarjev z roko sešite takozvane Goisererjeve gorske čevlje po sprejemljivih cenah. Prekupci so popolnoma izključeni. Vsi čevljarji na Štajerskem se pozivajo, naj se prijavijo pri navedenem uradu za dobavo gorskih čevljev. Priporoča se, da se ponudbi priloži vzorec. Plačajo se čevlji takoj, ko se sprejmejo. Čevlji 50 namenjeni našim hrabrim vojakom na bojišču. — Promet z vojnimi ujetniki. Rumunska poštna uprava naznanja, da se morajo poštnim ovojem, ki so namenjeni avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusiji, zopet priložiti carinske prijave. — Detomorilka. Iz Brezij poročajo: 4. t. m. so zaprli tukajšnjo omoženo posest-nico I. C v e n k e 1 j. Nekako pred 10 dnevi je povila dete, katero je pa takoj po rojstvu umorila in pokopala v kleti, kjer so našli truplo. Cvenkelj, ki ima že dva zakonska otroka, je storila to najbrže, ker se je bala svojega moža, ki biva v Ameriki. — Statistika. Izšla je najnovejša Statistika za Avstrijo, Iz nje se vidi, da imajo Hrvati, Srbi, Malorusi in Rumuni največ analfabetov. — Iz selške iare jih je dosedaj odšlo v vojsko in k vojakom 306; med njimi 78 gospodarjev. Pri zadnjem prebiranju jih je bilo odbranih še 31. Tako jih bo skupno 337, to je 10 in pol odstotka faranov. Štirje so v vojski umrli; za dva je tudi že prišlo uradno obvestilo, da sta mrtva, pa še pišeta. — Umrl je v Mariboru c. kr. profesor šolski svetnik g. Luka Lavtar, star 64 let. — Iz Železnikov: Na notico v »Slovencu« o nagli smrti našega obče spoštovanega in priljubljenega gospoda nadpo-štarja Bogomirja Helmicha, poročamo v pojasnilo sledeče: Blagi pokojnik je zadnji čas bolehal na hudi živčni bolezni in je v nenadnem živčnem napadu izvršil pretresljivo dejanje. Bil je do zadnjega izredno vesten in marljiv uradnik — Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Radi goljuiije je bil obsojen na šest mesecev ječe Anton Gergolet, roien leta 1853. v Doberdobu, stanujoč v Ronkah. Gergolot je bil svoj čas častnik pri domobrancih, sedaj pa je trgovski agent. Kaznovan je bil že večkrat. Radi izrazov v svojem zagovoru je bil takoj zaprt in spisi so se izročili vojaški oblasti. — Truplo utoolienega Jožefa Perco, ki je v nedeljo padel v namakalni kanal pri Foljanu, so našli v Redipulju. Percova družina je zelo zadeta. Štirje bratje so v vojski, od katerih enega pogrešajo že od avgusta. — Voini dovtipi. Nedavno so za naše vojake na severnem bojišču skuhali cmoke ter jih nato v velikih množinah nosili v okope. Rusi so to opazili in ker ne poznajo cmokov, so brž poročali glavnemu stanu to-le: »Sovražniki se pripravljajo na velik napad. Tisoče in tisoče belih ročnih granat spravljajo v strelske jarke.« Rožna poročilo. BIVŠI BUDIMPF.ŠTANSKI ŽUPAN UMRL. Budimpešta, 11. marca. Bivši nadžu-pan v Budimpešti, državni poslanec Jožef Marcus je danes ponoči umrl v starosti 62 let. VITEZ PL. WEHNER UMRL. Monakovo, 10. marca, (K. u.) Bivši naučni minister Anton vitez pl. Wehner je danes popoldne umrl. ODPRAVLJENA CIRIUCA V BOSNI. Dunaj, 9, marca. »Hrvatska« poroča: V Bosni in Hercegovini se odpravi v šolah in uradih cirilica, kakor so jo že odpravili na Hrvatskem. 3C6 TELEFONSKIH ŠTEVILK V NEMŠKEM VELIKEM GLAVNEM STANU. Berolin, 8. marca. »Neue gesell-schaftliche Correspondenz« piše: Pred nami leži droben zvezek z napisom: »Alfabetični seznam telefonskih deležnikov v velikem glavnem stanu. Januar 1915.« Seznam izkazuje 306 telefonskih številk z imenom, službenim činom in stanovanjem dotičnih telefonskih deležnikov; kot prvi je naveden »Nj. Veličanstvo nemški cesar«, potem pa »predsoba Nj. Veličanstva«. KAJ SO SKLENILI PRI SESTANKU FINANČNIH MINISTROV TROJNEGA SPORAZUMA. Kodanj, 3. marca. Iz Petrograda se poroča: »Rusko Slovo« obvešča: Grey je izjavil ob sestanku ministrov trojnega sporazuma, da se je sklenilo opustiti razpravo o trgovinskem vprašanju in da se ne sklene noben poseben mir. LjuHijonske novice. — Za gališke begunce je poslal č. g. stolni vikar Andrej Zupane 10 K. — G. Fr. Kresal nabrala ob godovanju gospe Tavčarjeve v Selcih 4 K 20 vin. — Za vojake je daroval neimenovan 10 kron. lj Zvezni predsednik »Rdečega križa« v Ljubljani. Včeraj zvečer ob 5. uri 46 minut se je pripeljal v Ljubljano zvezni predsednik avstrijskega »Rdečega križa«, g. grof Rudolf Abensberg in Traun s svojim adjutantom g. ritmojstrom grofom Wurm-brandom nadzorovat tukajšnje sanitetne naprave »Rdečega križa«. Na kolodvoru so ga pričakovali g. dvorni svetnik dr, Zupane, g. okrajni glavar del Cott kot predsednik »Rdečega križa« za Kranjsko, g. dr. Pole, g. polkovnik Petrovan, g. finančni oficijal Anton Jagodic kot zastopnik transportov vojaških ranjencev, potem deželni poslanec g. Turk kot poveljnik ljubljanskega reševalnega in gasilnega društva ter g. Dachs kot načelnik reševalnega društva. Po predstavi omenjenih gospodov in funkcijonarjev si jc gospod zvezni pr ed-sednik ogledal bolniško sobo na kolodvoru z 10 posteljami, kjer mu je bila predstavljena gospa Minka Luckmann. Takoj nato se je odpeljal v hotel »Union« ter nadaljuje danes svoje nadzorovanje. Ob 3. uri popoldne si je ogledal priprave »Rdečega križa« in gasilnega društva pred »Mestnim domom«. lj Umrl je sinoči ob 9. uri po kratki bolezni občespoštovani trgovec Matej Bernik, stanujoč v Florjanski ulici. Podnevi še zdrav, so ga zvečer napadli silni krči, katerim je podlegel. Blag mu spomin! lj Umrla je v Ljubljani, Simon Gregor-čičevva ulica 11, po daljšem bolehanju občeznana in priljubljena vadniška učiteljica v pokoju gospodična Marija Schulz. Blaga pokojnica je bila vzorna učiteljica in nedosežna vzgojiteljica mladine. Bodi priporočena vsem svojim nekdanjim gojen-kam v blag spomin! lj O pegastem legarju v Ljubljani se je sedaj uradno dognalo, da se je pegasti legar pojavil samo v predilnici. Te slučaje ima v oskrbi sedaj garnizijska bolnišnica. Slučaji v šentjakobski šoli in pri Slonu pa niso bili pegasti legar. Tudi oni slučaj, ki so ga dobili iz šentjakobske šole na medicinski oddelek deželne bolnišnice in ga na nadaljnje opazovanje poslali v garni-zijsko bolnišnico, ni bil pegasti legar. lj Žito in moka v Ljubljani. Splošni popis vseh zalog žita in moke v Ljubljani je končan. Dognalo se je, da imamo 265.646 kg pšenice, 61.816 kg rži, 142.142 kg ječmena, 160.550 kg ovsa in 250.425 kg koruze. Moke imamo: pšenične in mešane 436.597 kg, ržene 49.771 kg, ječmenove 35.503 kg, ovsene 991 kg, koruzne 97.155 kg, zdroba (pšeničnega) 7581 kg in ješprenčka 45.611 kilogramov. lj Mali Robinzon iz Ljubljane. Pavel Gril, rojen leta 1901 v Ljubljani, je bil v vzgoji zanemarjen in kot tak je moral, da se poboljša, v šolo na Rakovnik. 14letni dečko je bil zelo prikupljive zunanjosti, videti odprtega čela ter za svojo starost dovolj močne, pač pa pritlikave postave.. Neverjetno bi se zdelo človeku, koliko je ta »krota« že v svoji nežni mladosti doživela, in ker so na razpolago deloma tudi uradni in ne samo privatni podatki, hočemo njegovo burno življenje, ki bo gotovo zanimalo širšo javnost, v kar mogoče kratkih potezah očrtati. Na Rakovniku dečku ni ugajalo in jo je leta 1913, popihal k svoji materi v Marijino Celje, odkoder je po kratkem oddihu odšel v Trst. Tam so ga prijeli in poslali v zavod nazaj, kjer ga pa ni držalo dolgo in je še istega leta ob priliki neke slavnosti zopet pobegnil na Reko, kjer je dobil delo na ladji »Tatra«. S to ladjo se je pozneje pripeljal v Trst in odšel proti Italiji. Na potu so ga ustavili in dali blizu Tržiča (v Scodovaci) v delo nekemu kmetu, katerega je pa čez mesec dni zopet zapustil in šel v Videm v Italiji, odkoder ga je usoda zanesla v zaželjene Benetke. Tam je sprosil, da je bil sprejet za dela, kakršna pač more opravljati tak čmrl, na nemško ladjo »Schlesvvig«, s katero je odpotoval v Gruž, Kotor, na Malto, v Mesino, Neapelj, Genovo, Nizzo, Monte-carlo, v Španijo (Malaga), Algerijo, Gibraltar in zopet nazaj na Špansko, v Pli-mcuth, London, Rotterdam, Bremerhafen in Bremen. Na tej ladji je imel mesečno 25 mark in hrano, seveda tudi trdo delo. V Bremenu je »Schlesvvig« te vrste tiče izkrcala na suho, in čez teden dni se je dečko že »udinjal« za isto plačo na nemškem parniku »Helgoland«. S to pasažirsko ladjo je odplul v Ameriko. Takrat je parnik priplul k nesrečnemu slučaju, ko sta neki holandski in nemški parnik »Kaiser Wilhehn II.« trčila skupaj, Nemški parnik je bil tako poškodovan, da so morali z njega vsi potniki, bilo jih je okoli 400, na »Helgoland«, holandski pa le neznatno in je po nesreči plul svojo pot dalje. Ko je »Helgoland« v Ameriki izkrcal potnike in zopet dobil novih, so odpluli na Nemško nazaj, Zapustivši mornarsko življenje, je mali delal štiri dni v Hamburgu, potem pa je blodil deloma peš, deloma se vozil, ter obiskal Hartburg, Bremen, Ostfriesland, Oldenburg in Pillefeld, Tam so ga zaradi beračenja en teden zaprli, potem pa so ga noge zanesle v Pickeburg in Emden. Med potjo se je sešel z nekim pretepaškim nemškim mornarjem. Ko ju je v Emdenu stražnik ustavil, se je mornar, ki je bil močan in velik kakor pirat, spustil vanj, ga vrgel ob tla in mu izbil nekaj zob, S pomočjo došlih stražnikov sta bila oba aretirana in je »pirat« dobil za to štiri mesece »nagrade«, malega Grila pa so pognali iz mesta. Od tam je šel zopet dalje v Draždane, Uhm, kjer je hotel stopiti k nemškemu »Rdečemu križu«, a ga niso sprejeli, pač pa so mu iz usmiljenja dali kot Avstrijcu 25 mark. Od tam je zopet romal, se vozil in hodil v Augsburg, Monakovo, Rosenheim, Kufstein, Vcrgl, Fran-zensfeste, zopet nazaj na Bavarsko v Holz-kirchen. Tam je v neki kolodvorski restavraciji kupil konec klobase in kruh ter dal zanj 15 pfenigov, in ko mu je za drugo enako naročilo zaračunala natakarica 20 pfenigov, se je mali hrošč začel šopiriti ter končno, ker mu je rekla »Knirps«, vrgel v njo kozarec. Zaradi tega je prišel v roke varnostni oblasti, ki ga je poslala v Miss-bach, od tam na avstrijsko mejo, odkoder je bil pritiran v svojo domovino. Na Rakovnik ga prav nič n«t mika in ludi nc pri- de, pač bi se šel pa rad učit kakega rokodelstva, ker skusil je mnogo dobrega, a šc več hudega, kar ga je dovedlo do trdnega sklepa, da noče biti »baraba«, marveč pošten človek, obrtnik. Se bode li to izpolnilo, pokaže prihodnost. lj Matura na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Dne 8. t. m. so napravili na tem zavodu sledeči, osmošolci maturo: Z odliko Petelin Bogdan (Ljubljana) in z dobrim uspehom: Baričevic Josip (Pulj), Beniger Anton, (Brezovica), Balon Mihael (Ljubljana), Bregar Stanko (Šiška), Mušič Milan (Ljubljana), Šmalc Leopold (Ribnica), Vidic Milan (Logatec), Zavašnik Franc (Št. Vid), Žgur Leopold (Vipava). lj Umrli so v Ljubljani: Marija Schulz, vadniška učiteljica v p., 63 let. — Fran Premk, bivši paznik mestnih delavcev, 38 let. — Matej Bernik, trgovec z lesenino, 50 let. — Ivan Štefan, sin krovskega pomočnika, 10 dni. — Marija Kump, delavka-hiralka, 69 let. — Uršula Rani, poljska dninarica, 53 let. — Ivan Jaklitsch, posestnik, 58 let. — Fran Vertačnik, rejenec, 3 dni. — Marjan Sušnik, rejenec, 16 dni. lj Znamenje časa. Ko je včeraj dopoldne Marija Gerkmanova na trgu prodajala jajca, ji jih je neka mlada dekle iz košare izmikala in devala v svojo torbico. Ženske so jo opazile, jo obkolile ter ji pobrale jajca in jih dale Gerkmanovi nazaj. Pri tem se ji je več jajc tudi pobilo. Šc predno je izvedel o tem stražnik, jo je tatica srečno popihala. — Prodajalcu klobas Petru Alešu je v Šolskem drevoredu neki mlad fant izmaknil tri mesene klobase in odšel. Ko je Aleš to opazil, je skočil za njim, mu odvzel klobase in ga pognal. — Mesarica Marija Lavtižerjeva je opažala že delj časa, da ji izginja s stojnice mesnina, in je postala na kupovalce pozorna. Včeraj dopoldne je pa opazila, ko je neka 60letna ženica izmaknila s stojnice 2 kg slanine in jo vtaknila v svojo ročno torbico. S tem se pa babnica še ni zadovoljila in je, ko je bila prilika ugodna, segla tudi po kosu svinjine. Ko je še to spravila in hotela oditi, je Lavtižerjeva skočila za njo in ji odvzela slanino in svinjino; potem so pa poklicali stražnika, da jo je odvedel na policijsko ravnateljstvo. lj Semenj. Na včerajšnji semenj so prignali 53 glav živine, in sicer 41 konj in 11 krav. Prodali so vse. <3£> -ms? Kfszmv.HK. ______________ PERISKOP AMERIŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA, Današnja slika kaže periskop ameriškega podmorskega čolna. Periskop je grška beseda in znači napravo za ogledovanje okolice, t. j. opazovalno cev. Kadar je podmorski čoln pod vodo, sc dviga periskop kakega pol metra iznad vode ter omogočuje častniku pod vodo, da opazuje morsko površino. Optika periskopa je taka, kakor jo ima camera obscura ali pa upognjeni daljnogled. Izjava. Podpisana J o s i p i n a J u g in njen soprog Alojzij Jug, poduradnik juž. železnice v Ljubljani, preklicujeva vsa razžaljenja proti svoji svakinji, ozir. sestri Rozaliji Jug, zasebnici v Ljubljani, ter jo prosiva za storjeno ji krivico odpuščanja. Tudi se ji zahvaljujeva, da je odstopila od kazenske obtožbe U III 95/15. 542 Ljubljana, dne 10. marca 1915. Alojzij Jug, Josipina Jug, prost. mc\jstcr juž. žel. soprosa nrvojnien. Za cerkvene zbore. Znani in priljubljeni skladatelj č. gospod Franc Ferjančič, podvodja v ljubljanskem semenišču, je zložil »Litanije sv. Jožefa« za mešani, oziroma tudi eno-, dvo- ali troglasni zbor, ki so izšle ravnokar v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Cena za izvod znaša 30 vin., po pošti 5 vin. več .Po teb litanijah bodo segli vsi cerkveni kori, da bodo na praznik sv. Jožefa in druge primerne praznike nudili nekaj novega, izvirnega in zares lepega na polju cerkvene glasbo. Pre častit i duhovščini! Podpisani si usoja p. n preč. gospodom naznaniti, da se nahaja že nad pol leta pri izvrševanju vojaške dolžnosti in je bil prisiljen pustiti, doma svojo rodbino skoro brez vseh sredstev. — Prosim torej preč. duhovščino, naj se pri naročilih cerkvenih paramentoi', kazul, pluvijal, dal-matik, baldahinov in cerkvenega orodja, ozira na mojo tvrdko; tudi z najmanjšim naročilom se s tem podpro zapuščene rod bine, katerih skrbniki se istotako tiahaiajo v vojski. — Starejši paramenti in cerkveno orodje se najskrbneje in ccno prenove Mar-sikak parament, ki se morda več ne rabi. se z malimi izdatki ohrani cerkvi še mnogo let. — Za vsako meni in mojim delavcem v tej vojni dobi izkazano podporo izrekam odkriti: Bog plačaj ! Velespoštovanjem udani Josip Neškud/a spcc. zavod za cerkvene umetnosti Kra I je vi gra dec. Knpl se po dnevni ceni vsaka množina kuhanega Mlekarna I, VRANŠ1Č, p. Sunia, Hrvatsko. 452 Zlote svetinje: Berlin. Pariz, Rim itd. na/bol/ Ansrn zobo- tli trvd- Izdelovntel) O l|ut>!'ana, Stritarjeva uHca 1 # / Ne odlašajte dolgo, temveč preskrbite se takoj s papirnimi prtiči, katerih najboljšo, res higijenično, čisto bi-lo kvaliteto ima v bogati zalogi in po neverjetno nizkih cenah. Nasproti glavne pošte. Na željo prtiče tudi tiskam v poljubni barvi in okusni izpeljavi. Modne cefire, kanafase, rjuhe novosti blaga za pomlad in druge tkanine, pošilja, dokler je zaloga «« «*!spi d starih imh H! JARO SLAV MAREK, tkalnica in razpošiljal. BISTRO 45, 2«®šr Oriiške gore, Češko Vzorci zastonj in franko. Nihče nai ne zamudi te prilike, kdor hoče imeti nekaj res dobrega, zanesljivega in sedaj cenega, in vsak nai se po-žuri z naročilom, dokler je kaj zaloge Pošiljam še 40 m zefirja, kanafasa, rno-drotiska itd. Ostankov za 20 K, I. vrsta 40 m K 25 franko. 479 Spretna .aJ za špecerrsko trgovino v L'uhliani 7mo/na tudi pri naknpu Iducra, veže a obeh deželnih jezi/ ov se sprejme z 1. aprilom. Ponudbe na upravo „Slovenca-' pod: Poltena 621. ir si Poimd^e pot! „KonH š!. 333 533" ni upravništvo „$I<3 venca". Sprej re so takoj dobra 18 ^ H? z vpčietno prakso v mešano trgovino na Notranjskem. Prednost un ijo t;d.ič;i. /a 10 /endjific'« je i.olžan dui.afn.i iliiliovmlui mt so. fiidnost inaiu oietijeni „eecilijati<;.". Aa^lop iako| ali čiinpre e. 04U žtnin ura«! St. L-uavd n. Si. Lolio, p. Selca. Išče se za gospoda meblovana isoba v bližini „Kalol šfee tiskarne". Ponudbe na upravo „Sloveii'.a". _ v t * v v M Mm l vešča Speneriiskn n mnnufnkinrne široke Na- >to|:i .ulj «, takoj. K:»«i-.'v pove uprava Slovenca pod št OjS m Zahvala. Za vse ljube dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in brata, gospoda v Fran Ceineta posestnika in gostilničarja za nenadomestljivemu poslane krasne vence in za obilo čaščečo spremstvo na njega zadnji poti, izrekamo vsem naše prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvalimo si. požarni bratnbi v Mostah za korporativno udeležbo in za poklonjen krasni venec. Moste pr: Ljubljani, dne 11. sušca 1915. 539 Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse ljube dokaze tolažilnega sočutja ob priliki izgube gospe Gizele Siiner roj. Seh za nepozabne, pokojnici poslane zadnje pozdrave in za njeno spremljevanje k poslednjemu počitku izrekajo vsem najsrčnejšo zahvalo žalujoči ostali. V Ljubljani, dne 10. marca 1915. 535 SSgfigE THE. ru Amsiican Shce HI IMt RiceJMiiins Boston. Mass. t. S. A. m m m Vi #"1 v;^ OT5 frs T? 'i MMUL-VuaUii.lIMari.iM.Bl&l -i'igt>« J