OradalMv« • epravai LJobt)« KoplUrjtv« &. Taiatoa 4001- 41 MaaaCaa naročnina IIH^ u lw-»mrtvo J1-S0 lic M. rai.< Ljubljana 10.«0 n naročnino ln 1a ni mogoče dobiti vojne z uničevalnim bombardiranjem nemških mest predvsem zaradi visokih izgub za napadalce, je spoznanje dosedanjih prerokov zgolj teroristične letalske vojne. To je bridko spoznanje. Vsi poskusi, ustvariti zmedo med nemškim prebivalstvom, niso koristili in Angleži ter Amerikainci morajo zato spe-t računati z velikim prelrvanjem krvi. To so malo prijetni izgledi za nahujskane narode plutokratov, ki so doslej šc vedno upali, da bo teroristična letalska vojna preprečila kakšno prelivanje njihove krvi. Gandijeva 74 letnica v zaporu. Gandi je obhajal svoj 74. rojstni dan v ječi v rooni, kjer ga imajo Angleži zaprtega. Javne demonstracije, ki so jih hoteli prirediti prebivalci Madrasa, Bombaya in številni drugi, so bile prepovedane. Amcrižki državni dolg. Po poročilih iz Washingtona se je prvo četrtletje letošnjega finančnega leta končalo v USA s primanjkljajem nad 20 milijard dolarjev. Državni ameriški dolg znaia zdaj 151 milijard dolarjev, Hudi boji na srednjem odseku Brezuspešni sovjetski prodorni poskusi pri Gomelu in Smo-lensku — V južni Italiji je bil sovražnik z izgubami odbit — 16 sovražnih ladij zadetih Hitlerjev glavni stan, V. oktobra. Nom-iko vrhovno poveljstvo objavlja: Na severnem delu T u m a n s k c -g a polotoka Je bilo samo krajevno bojno delovanje. Zapadno od Izliva Kuhanja Ukreane sovražne skupine so bile v ogorčenih borbnh la bližine uničene. Ob srednjem Dnjepru so se izjalovili sovražul napadi. Z lastnimi protlna-padi ao bila sovjetska predmestja ie bolj zožena. Na obeh straneh Izliva Prlpjeta tra-tajo hude borbe dalje. Južno od G o m e 1 a In zapadno od S m o I e n s k a so bili ponovni sovražnikovi poskusi za prodor brezuspešni. Na raznih mestih južnoltalljan-ekega bojišča Je sovražnik v hudih borbah z našimi zaščltnleaml prodiral ln hil povsod z Izgubami zavrnjen. Borbe a sovražno hoJn0 skupino, kl sn Je Izkrcala pri T e r m o I I j u , Sc trajajo. Hitra nemška bojna letala so obstreljevala učinkovito zbirališča tankov ln vozil ter potopila trt velike Izkrcevalne čolne z nud .i.IIOO tonami. V očiščevalnih borbah v Iatrl Je bilo prlvedeulh mnogo ujetnikov In ohseien pleu. Handitl so razen tega utrpeli visoke krvave izgube. Pri že JaviJenem napadu na aovrainl konvoj pred severno afriško obalo so dosegli po zaključnih poročilih letalski oddelki bombne In torpedne zadetke na vsega 1C ladjah » 130.0110 tonami. Del Indij se lahko smatra kot uničen. Močni oddelki letalstva ao napadli ao-vražutkovo oporišče v vzhodnem Sredozemskem morju In zažgali v K g e j s k e ni morji: prevozni parnik srednje velikosti. Sovražnik Je Izgubil včeraj v Sredozemlju In nad zasedenimi zapadulml ozemlji 21 letal, večinoma težke 4 motorne bom hnlke. V hoji h nn otoku K o r s I k | se Je posebno odlikovala neka Jurlšna brigada orož Ja SS. Cel italijanski armadni zbor razorožen -c- Ko je padlo povelje za razorožitev italijanskih čet pod Badoglievim poveljem, je nemška bojna skupina odločno udarila za italijanskimi edi-nicami, pomika jočinii se proti jadranski obali. Zasledovanje ni poteklo brez odpora. Sovražnik je spustil v zrak mostove in na neki kraški serpentini je prišlo do kratkega boja z zaščitnico umikajočih so Ilaliijunov. Italijansko topništvo je streljalo na cesto, da bi preprečilo napredovanje alpinskim oddelkom nemških SS. Toda ta boj ni bil nič resnega. Po kratkih strelih i/ strojnic je že prišel parlamentarec z belo zastavo. Italijani so ostali začasno še oboroženi ler korakali proti obali. Medtem pa se je v starem obalnem mestu ob Jadranu pogajal poveljnik nemške bojne skupine s poveljujočim italijanskim generalom. Ves dan so prihajali italijanski nl-pinci z natovorjenimi mulami, za njimi pa bersaljeri in karabinjeri. Obko-Ijevali so jih nemški planinski lovci in nekaj hrvatskih edinic. Mesto je postalo veliko vojaško taborišče, |X> ulicah so se valile dolge vrste motornih vozil in zdelo sc je, dn sploh nc bo konca korakujočih kolon. Prebivalstvo je stalo jk> ti l ica li in gledalo to predstavo. Vse je šlo gladko, kakor da bi se dodajalo pod taktirko nevidne usode. Na obeh straneh se je pokazala dobra volja ter razumevanje. Zadnjikrat je v večernih unah korakala italijanska četa z godbo na čelu k snemanju zastave. Naslednje jutro bodo morali Italijani oddati orožje. Celo noč so prihajali v mesto kurirji, napovedan je bil prihod celega armadnega zbora. Ko se je naslednje jutro prikazalo sonco nad morjem, so stali italijanski štabni oficirji razoroženi pred velikim hotelom, ki je bil dotlej sedež armod-nega zbora. Nekje v stranski ulici je padlo nekaj strelov, nekaj strojnic je zaregljalo preko dvorišč iu vrtov. Nekaterim italijanskim poveljnikom se je posrečilo pripraviti nekaj edinic k uporu. Nove čete, ki so prihajale mesto, so slopile v poulične boje, ročne bombe so padale ined nič sluteče skupine vojaštva, nemški tanki so rož-Ijali po mestu. Prebivalstvo sc je poskrilo v zaklonišča, ranjenci so vpili na pomoč, uvidevni oficirji so se dali razorožiti, da bi preprečili brezkoristno prelivanje krvi. Fašisti so skočili pred nemške vojake ter vzklikali Duceju, drugi so jokali od jeze in sramote. Medtem, ko se je še razlegalo streljanje po mestu, so uvidevni Italijani nagovarjali z velikimi gestami svoje tovariše. tekali med streljanjem tankov in protitankovskih topov |>o ulicah in se »poraizumevali z nemškimi vojaki. Prav tako hitro kakor se je streljanje začelo, se je tudi končalo. Med rohnenjem strmoglavcev, ki so začeli krožili nad mestom, so nadaljnji Italijani korakali nn zbirališča, v kolikor niso bili že medtem razoroženi. Videl si mučne in apatične obraze, temne in zagrizene, pa tudi jasne in vesele. Kam vodi njihovo pot? Vso je zavoženo in zato ni težko razumeti temnili misli in občutij. Hov3 odkritja o izdajalski igri v ftimu -kg- Rim, 6. okt. List »I^ivoro Fa-scista« obtožuje zadnjega, od Badoglia odstavljenega predsednika fašistične zbornice, Dina Giandi^ju, ki je organiziral padec Mussolinija in sodeloval pri državnem udaru dne 25. julija. Po sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem se je Grandi podal k Mussoliniju, da bi si ogledal položaj ter nato poročal o njem Badogliu. Grandi in Ba-doglio sta se nato podala h kralju, ki je odobril njune predloge za državni udar pod pogojem, da bo sodelovala tudi vojska. Medtem ko se je Badoglio bavil z vojaškimi pripravami, jc Grandi šo enkrat obiskal Mussolinija, da bi ga pridobil za sklicanje velikega fašističnega sveta. Ko se mu je to posrečilo, sta Grandi in Badoglio takoj v nekem rimskem hotelu sklicala sestanek politikov, finančnikov, intelektualcev ter vcleindustrijcev. Udeleženci tega kom-plota naj bi tvorili stalni politični glavni stan. »Stanipa« očita Badogliu, da si je na sumljiv način pridobil stomilijon- if Schvvere ArtlllerU der Wa!len SS an SS oddelkov na der dalmatiaischen Kiiste dalmatinski obali — Težki top sko premoženje. Kot podkralj Abesi-nije si je Badoglio pripeljal v Italijo dva vagona, |k>1iiu dragocenih preprog, zlata, srebra in umetnin iz, Addis Abe-be. Več dragocenih vaz, ki jih jc zaplenil negušit, je prodal nekemu indijskemu maliaradži za 28 milijonov lir. Nadalje je s svojimi zaupniki izkoriščal v svoj prid državni monopol, ki ga je uvedel v Abesiniji. Metropoiit Sergij o Stalinovem verskem popuščanju -cp- Riga, 2. okt. Litavski metropoiit Sergij je podal izjavo o položaju pravoslavne cerkve v Sovjetski Rusiji. Ta izjava postavlja v zanimivo luč cerkveno popuščanje Stalinovo. Boljševizem je — tako pravi Sergij — vero dosledno pobijal in uničeval. Brez dvoma se nahaja zdaj boljševizem v tako težavnem položaju, da je pripravljen popuščati ljudstvu, ki mu ni mogel iztrgati vere ter cerkve. Vsekakor pa za komunizem to ni nič drugega kakor taktična poteza, trik, s katerim hoče zopet prevarati svet ter svoje lastno ljudstvo. Dobro se zaveda, da je versko popuščanje lc prehodnega značaja. »Boljševiki čisto dobro vedo,« zaključuje Sergij svojo izjavo, »da obstoja med njimi in vero samo boj, čeprav ga je včasih mogoče s premirjem prekiniti. Samo z uničenjem komunizma sc lahko zagotovi svoboda ljudstvu in veri.« Kratka poročila Splošna vojaška dolžnost v Urugvaju. V četrtek je urugvajska vlada na svoji seji sprejela sklep za uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Urugvaju. Konkurz državniške modrosti. Severnoameriška časnikarka Dorothy Thompson jc v članku, ki ga je v milijonski nakladi objavilo nad sto ameriških listov, izrazila svoje razočaranje nad angleško-ameriško politiko v Italiji. Dornthy Thompson je imenovala zavezniško politiko v Italiji »konkurz državniške modrosti« Nemška letala nad Termolijem Berlin, 6 okt. Na južno-italijanski vzhodni obali so včeraj hitra bojna letala napadala sovražne čete, ki so se izkrcale pri Termoliju, L bombami je bilo pokodovanih več izkrcevalnih čolnov. -Na napravah malega pristanišča, ki ga uporablja sovražnik, so nastala obsežna razdejanja. Z bombami je bilo uničenih tudi 40 tovornih avtomobilov s četami in materialom. Tudi na topniških baterijah, ki so bile nameščene ob obali, jc več bombnih zadetkov povzročilo znatno škodo. Utrdbe na Norveškem -cp- Berlin, 2. okt. Japonski vojaški pribočnik v Stockholmu gcneralinajor Guodera si je te dni ogledal utrdbe na norveški obali. Med drugim je obiskal dve močno zgrajeni obalni utrdbi, ki ščitita važne zalive. Tako si je japonski gost lahko ogledal številne obalne protiletalske in torpedne topove, letališča in druge vojaške naprave v obrambnem sestavu teh velikih oporišč. Posebno se je zanimal za moderno topništvo, ki jc glavni steber norveških utrdb t. njegovimi bunkerji, skalnatimi utrdbami, ki jih tudi najteži izstrelki ter bombe ne morejo poškodovati. Zastopnik japonske znvezniške oborožene sile se je prepričal o obrambni sposobnosti evropskega obalnega zidu na Norveškem, ki brani Evropo pred skupnim sovražnikom. Tudi ženske morajo na fronto -kg- Bern, b. okt. Težko jc preceniti, če v Sovjetski Rusiji zaradi velikanskih krvavih izgub že resno primanjkuje za vojno sposobno vojaštvo. Razne podrobnosti že dolgo čusa kažejo na to, pruv tuko pa je tudi po drugi strani razumljivo, da 130 ali voč milijonom ljudi lahko dolgo časa puščaš kri, toda končno je še vedno mogoče zamašiti vrzeli na fronti iu v tovarnah, zlasti če Čeka nc spremeni svojih metod, čeprav često spreminja svoje ime. I^okaz za občutno pomanjkanje moštva v Sovjetski Rusiji je nov sklep sveta ljudskih komisarjev, da bodo morala vsa industrijska pTluies* diplomatski dopisnik silovito obsoja ■prejem generalov Ambrosla in Hon-ta v Badoglljevo vlado. Ambroslo Je du januarja 1913 poveljeval II. Italijanski armadi, kt Je zasedla Slovenijo, Dalmacijo in del Hrvatske. Roata je bil njegov naslednik. Oba sta obdolžena, da sta proti ljudstvu na ozemljih, ki ata jih zasedla, nastopala z brutalnimi strabovalnimi ukrepi. Zhrnuo jo o tem dokaziloo gradivo, kl Je na potu v I.on-don. Hnatovo Ima je na seznamu vojnih zločincev, ki gu je jugoslovanska begunska vlada sestavila pred nekaj mcseci. Dopisnik Tiinesa se sklicuje na sodbo nekega jugoslovanskega uradnika in pravi, da generala nimata v Italiji nobenega uzlcda. tako da ui od njunega članstva v llailogtijevi vladi treba pričakovati nobeno koristi Odklonjena »prošnja« Batloglieve klike -cp- Stockholm, 5. okt. »Prošnja« Bado-glieve klike, da bi smela obdržati prejšnja italijanska posestvo v afriški Somaliji, Eritreji in Tripolitaniji, je bila od Anglo-emcričanov odklonjena. Kratke vesti Japonci imajo mnogo boljša letalo kot prej. Ameriški senator Brevvster, ki se je pravkar vrnil iz južnega tilio-morskeiga bojišča v \Vashington, je izjavil, da imajo Japonci tamkaj nova izvrstna lovska letala, ki so mnogo lioljša kakor tista, katera so uporabljali doslej. Bivšega kralja Petra so poslali v Kairo. I/. Kaira |X»roča.jo, da jc tjakaj prispel bivši kralj Peter. Spremljal je v Kairo jugoslovansko begunsko vlado, ki ima sedaj tamkaj svoj spdcž. V Ameriki tiskajo lire. Kakor poroča »Newyork Time«« tiskajo v USA velike množine italijanskih bankovcev. la denar dobivajo angleške čete, ki se bojujejo na italijanskih tleh. Nn ta način hočejo židje v USA razvrednotiti italijanski denar in pokupiti vse v zasedenih ozemljih. Stettinius naslednik SumnerjaAVel-lesa. Iz Stockholma poročajo, da je Roosevelt po odstopu Snmnerja \Vel-lesa imenovan za državnega ix>dtajni-ka v zunanjem ministrstvu lulua.rdu Steftiniusa. Badoglio lahteval bombardiranje italijanskih mest. Alžirski vojaški krogi poročajo, da se jc Badoglio še pred podpisom premirja nekaj dni mudil v Eisenho-werjevem glavnem stanu, kjer je dal potrebne podatke bombardiranje itali-iaofikih west. Prisilni mobiliziranec pripoveduje: Strahote partizanske »osvoboditve« Dnn za dnem prihajajo v Ljubljano begunci, kl ae Jim je posrečilo ultt lz partl. zanskega raja, rešiti se partizanske »osvo. bodllne« vojske, kl Je že prinesla toliko gor. ja v naše kraje. Dan zu dnem prihajajo in govore in pripovedujejo. Kdor jih posluša, strnil, se prijema za glavo In sprašuje, ali je mogoče, ali nI to vse skupaj blodna sanja? l*a Je vendarle lnldka In grenka res. nlca. Naj govori čisto neznan kmet, doma Iz Suhe Krajine. Te dni je prišel ves zblt ln razcapan v Ljubljano. Ilešll je glavo, golo življenje. Kuj jc z njegovo družino, kaj z njegovo domačijo, sum Itog ve! Prisilno so ga namreč mobilizirali partizani po razsu. Iu 8. septembra ln prisiljeno je moral z njimi na njihove pohode, dokler nI končno v lillžlnl Ljubljane 1)11 z drugimi zajet od nemške vojske ln legionarjev. »Prisilno sem bil mobiliziran, kakor vsi drugI moški v vasi. Pobrali so nas tako hitro, da žal nismo utegnili uiti. Potem sn nam pa lepo povedali, du bodo naše družine plačale račun, če bomo hoteli uiti. Ni mi ostalo drugega, kakor du seui se vdal. Saj Imaš prvi dan še kakšno upanje, da bi vendarle vse ne moglo Iti tako strašno po zlu... Samo nekaj dni življenja med to drhaljo mora odpreti najbolj zatclcbnneniu človeku oči.« Dežela težko čaka rešitve »Nekaj dni po prlsllu! mnbollzacljl so nas prignali v '/vlrče na suhokrajlnskl pia. noti. Tam sem že doživel nekaj, kar se ml niti sanjati ne bi moglo. V vsej vasi nt bilo odraslega moškega, razen enega. Ta Jo bil sicer bolan, pa so ga partizani vendarle prisilno mobilizirali. Najprej so mu dali puško, potein pa so mu Jo vzeli lil so ga Imeli le za hlapca. Vsi drugI moški pa so pred partizani In njihovo prisilno tiioblll. zarjo ušli. Zene ln otroci pa so kazali do nas kar Javno nnjvečje zaničevanje ln sovraštvo. Povsod si videl, kako gleda vse po strani na to partizansko golazen. 2en. ske so pljuvale pred partizane In celo otroci, kl niso zmogli več. so jlin pljuvali kar na čevlje In škornje. Ljudje so poznali samo eno prošnjo, samo en vzdih: O Itog, reši nas teh tolovajev! Odkrito so ml zaupali, potem ko sem povedal, da sem bil prisilno mobiliziran, da komaj čakajo rešitve. kl si Jo tako zelo, zelo žele. Pokazali so ml tudi letake, kt so jih letala raztrosila. Hlll so to letaki, kl so vedeli poveduti o dogodkih v Cerknici, kjer Je na. stopila nemška vojska. Kmetje so se kar oddahnili, ko so Iz njih razbrali, da so se že začeli oboroženi nastopi proti komunističnim tolpam. Ml sami nobenih letakov splnh nismo smeli pobirati, kaj šele brati. Stalno smo bili tudi pod nadzorstvom starih komunistov, takotmenovanlh partijcev.« Z lažmi jih pitajo >I'rav zato tudi nobenih novic nismo zvedeli. Edina novica lz zunanjega sveta je pr|^U po letakih. SIcer pa so nas na raznih političnih urah pitali komisarji s čudoviti, ml modrostmi. Tuko so nam n. pr. razla. gall, da so naši partizani sedaj žc pomedlt s fašistično Italijo, dn bodo sedaj Isto sto. rili z Nemčijo ln da bodo nato obračunali še z Anglijo In Ameriko. Tako govorenje jc bilo pravi vsakdanji kruh! Pa šc nekaj: da bomo v kratkem odšli proti LJubljani ln da Jo homo vso pobili, ker jc protlnarodna ln da bo to čist« lahko, ker je vsega skupaj samo samo nekaj stotin pripadnikov nemške oborožene sile v njej In pa vsegn sliu. paj 23 domobrancev, ki so sc do zdaj prijavili, več sc jih namreč »nI hotelo«, pa nekaj sto helognrdistlčnlh beguncev. Ljubljano bo čisto lahko ukrotiti. Ttstl redki, kl so navdušeno odobravali take besede, so seveda Imeli v mislih le nekaj: kaj vse bodo lahko v Ljubljani nagrabili In nakradli, ko bodo dobili »pravico«. No, pa je hvala Bogu prišlo drugače.« »Osvobojena« Ljubljana »Edino, kar je od vsega govorjenja bilo resnično v teh dvakrat političnih lažeh, s katerim) so nas pitali, je bilo pač to, du so nus počasi začeli gnati proti LJubljani. Medtem, ko smo se počusi pomikali proti severu, so uum že govorili, da jc tuko imenovana Caukarjeva brigada Ljubljano že zasedla. Partizani so o tem celo lzdul| poseben letak, kt je naznanil, »padec slovenske prestolnice«. Nam jc bilo rečeno, da gremo na pomoč tuko Imenovani Levstikovi In tako imenovani Ljubljanski brigadi. No, srečno smo res tud| prišli nekoliko bliže k tema brigadama. Levstikova jc prav gotovo nekaj čudovitega. Tedaj, ko smo rinili nedaleč od njenih položajev mimo nje, smo luhko vsi videli, da jo tri četrtine vseh njenih in o ž budogllcvsklh vojakov. Slišati smo tudi čisto dobro, da Imajo italijansko poveljevanje. Ta brigada je namreč podedovala nekaj Italijanskih topov, s katerimi pa seveda partizani ne znajo ravnati. Tudi po drugih enotah, kjer so večinoma taki reveži kakor jaz, namreč prisilni moblll/.l-rancl. Je povsod nekaj badogllevsklh vojakov. Zlasti so se lepo pr| partizanih udomačili nekateri karablnerjl. Mnogo Je tam raznih brigadirjev, marešulov ln podobnih. T »Levstikovi« brigadi so n. pr. tak| liu-dogllevel največkrat desetarjl ul| polltdele-gatl — to sc pravi — politični komisarji za vod. Toda vse to jo šele malenkost proti neki drugI brigadi, kl je tudi nedaleč Ljubljane razpela svoje šotore. Brigada iz promenadnih muck in ljubljanskih crkljančkov Mislim namreč na brigado, kl Je bila sestavljena lz tistih maminih crkljančkov In ljuhčkov, kl so po 8. septembru odhiteli lz Ljubljane da bi se tl| - partizane. Posebej Naročite se čimprej na tretji letnik »Slovenčeve knjižnice«, kl Je žc začel Izhajati! Prva knjiga » MLADA BREDA« Je Izšla oh šestdesetletntcl njenega pisatelja Dr. Ivana Preglja. Druga knjiga hn Izšla čez par dni. In sicer bo to eno najbolj slovitih del velikega francoskega pisatelja Henry Hordcaus-a »RAJMUNDA« kl jc znano drugod pod naslovom »Volnena halja«. Naročite se na Slovcnčevo knjižnico čimprej! Izšel je »IVANHOE« svetovno znani roman v slikah Knjiga volja: broširana 85 lir, v polplatno vezana «5 lir, v oelo platuo vezana na najfinejšem papirju 80 lir. Broširani ln vezani Izvodi ao na razpolago v veži Ljudske tiskarne ln v knjigarnah. Naročila sprejema uredništvo »Slovenca« HBiiiiiaiaimiimHHiiiNa pa mislim ua tiste krutkckrlle promeiiadne tlčlce, kl so prav tako v svojem navdušenju za razne druge posle, kl jim sicer same pravijo samarttauke — odhitele reševat »ogrožcuo« domovino v poletnih klkeljcuh z visokimi lesenimi petuinl in s trajno ko-dranlml frizurami. T| In te sestavljajo jo jedro posebne brigade. Polovica njenega moštva je ženskega spola, samo da tega danes ul več dobro videti. Krila In krilca s promenado so se namreč morala umakniti vojaškim hlačam. Vsi vemo, da so to široke, 110 sedaj so pa postale dvakrat široke. Samo spodnji del uniforme Je nekoliko smešen. Od kolen do čevljev so namreč navile tc mlade »amaconke« ovljače. Primernih čevljev pa ni bilo najti. Zato so večinoma ostule v svojih originalno ljubljanskih visokih petah. Itevolver ali puška pa le bila oprema teli bojevitih »vojščaklnj«, kl jih je samo slama v razkuštranth laseh Izdajala. Kakšno jo bilo njihovo službeno opravilo kljub puškam ln pištolam, si ne morem misliti. Le eno noč smo gostovali na prehodu pri enem takem oddelku. Zato nisem mnogo videl, slišal sem pa tem več. Ko je ponoči megla pritisnila In je bilo res hladno, sem večkrat slišal: »Tovariš, zebe me! Tovariš, pokrlj me!« »Drugo Jutro smo se te lepe druščine znebili. Kljub temu, da smo bili razcapani, sestradani ln ušivi, smo ae oddahnili, ko smo odkoruknll naprej, drugim dogodivščinam naproti. No, hvala Rogu, hitro so prišle. NJim sc Imam zahvaliti, da nosim danes še glavo na vratu. Glejte vsi pošteni Slnvcndcl In Ljubljančani, da čim prej rešite deželo te zločinske more.« Koledar Četrtek, 7. vinotoka: Kraljica rožnega venca: Marko, papež; Sorgij, mučenec. Petek, 8. vinotoka: Brlgita Švedska, vdova iu ustanoviteljica redu; Simeon, slurček. Zgodovinski paberki I. 1371. so združene krščanske pomorske sile uničile turško brodovje pri Lepantu. Turki so po zavzetju Carigrada srodi 15. stoletju zgradili močno mornarico, v knteri so služili večinoma Orki. V sredi 16. stoletja so postali Turki popolni gospodarji vzhodnega Sredozemlja, lo otok Ciper jo ostal Se v beneški oblasti, začeli Bo napadati tudi italijanske obalo in grozili, da bodo njihovi konji zobali 7. oltarja cerkve svetega Petra v Rimu. V tej eliski so so po papeževem posredovanju združili Spanci, Benečani in Genovezi ter drugo manjše pomorsko sile, da bo skupno npro turškemu nnprodovanju, vrhovno poveljstvo jo prevzel Don Juan d'Austriu. Brodovje, čeprav številno in močno, ni nastopalo, dokler niso Turki začeli resno ogrožati Cipra. Ko pa jo padla Famngosta. je krščanska mornarica odplula proti Vzhodu. Okrog poldne 7. oktobra je bilo turško brodovje pri Lopnntu skoraj popolnoma uničeno. Ves krščanski svet se jo veselil sijajne zmage, turška pomorska napadalna sila jo bila zlomljena. razvedrilo v dolgih jesenskih večerih. V celo platno vezana volja 38 lir. Dobi se v vseh kujigurnuh in pri avtorju Hrenova ul. IU. — Večjo množino ogorkov ima contrala mostno olektruruo v Slomškovi ulici. Ti ogorki ki jih Ljubijunčuni po domačo imenujejo »loš«, so vsakomur brezplačno na razpolago ter je treba poskrbeti samo še za prevoz, nalože mu jih pa delavci mestne elektrarno. — Licitacija zapadlih predmetov bo v torok, 12. oktobra t. 1., oh 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. — Vpisovanje v trgovsko učlltsče Chrl-stofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in za Višji trgovski tečaj ter za ostale tečaje se vrši vsak dnn dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah rodno do 9 oktobra. Informacijo in novo prospekte daje ravnateljstvo. — Dravska roža jo naslov pravkar iz-išli pohorski bajki. Knjigo jo napisal J. Tomaži« in bogato ilustriral J. Beranek. Naročilu sprejema Mladinska založba, Ljubljana, Stari trg SO. Tu so dobi tudi pohorska pravljica Drvarka Marija od istega pisatelja in ilustratorja. — Pomoč pri učenju pod nadzorstvom profesorjev nudimo dnevno po dvo uri učencem srednjih in ljudskih šol v posebnih to-čajih. Namen teh tečajev je redna vsakodnevna priprava dijakov(-inj) za naslednji dan iz vseh predmetov. — Tečaji za posamezne predmete, predvsem matematiko, trikrat tedensko. — Posebni tečaji za priva-tisle. — Pouk vseh modernih jezikov v oddelkih za odrasle in mladino. V interesu rodnega in uspešnega pouka vljudno obveščamo cenjene starše, da vpišejo svojega otroka čimprej. Prlčetek pouka 15. oktobra. Vpisovanjo dnevno od 9—11. Učnina nizka. Vodstvo učnih tečajev, Llchtenturnov zavod. Za učenje tujih Jezikov: ITALIJANŠČINA kuret: Parlole 1'llaliano? Broš. Lir 5'70 BAJEC-KALAN: ItalllOnShO slovenshl slovar. Vez. Lir 43 — g it A D: siovensho italtlanshl SiOVOrCeK. Broš. Lir 'J-—, vezano Lir 16.— Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred skotijo 5, — Miklošičeva 5. Novi grobovi t Gospa Irma Kenda, hišna pnscstniea v Ljubljani, se je v 75. letu starosti preselila v boljše življenje. Pogreb bo v soboto. 9. oktobra oh 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. t Gospod Bogdan Janžekovlč, stud. med. v Ljubljani, je star komaj 22 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, 7. oktobra ob 3 popoldne iz kapolice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. t V Podsmrekl pr| Dobrovi je umrl dne 4. oktobra po kratkem bolehanju 85 letni Anton Rotar, po domače Gradišnikov oče. Tokojnik je bil kljub visoki starosti skoraj do zadnjega močna opora pri vodstvu domačega gospodarstva. Bil je svojim šeste-rim otrokom, kl so zdaj žo vsi preskrbljeni, dober oče in izredno skrben gospodar ler zato v vsej okolici zelo spoštovan in priljubljen. Naj rajnim sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom našo Iskreno sožalje! Razdeljevanje drv Mestni preskrbovalnl urad ljubljanski obvešča občinstvo, da bo od četrtka, 7. oktobra. daljo oddajal nakazila zu drva samo dopoldne od 8—12, medtem ko bodo drva na svojn nakazila odjemalci lubko dobili tudi popoldne od 1,1—17. Ker je nakazanih drv veliko več kot pa prevzetih, drugI teden, t. j. od 11. do 16. oktobra, urad no bo prevzemal naročil niti delil nnkaznio za drva, temveč bo drva samo oddajat onim. ki so že dobili nnkaznice. Zato pa morajo vsi oni, kl so že dobili nnkaznice za drva. priti po drva najkasneje od 11. do 16. oktobra, ker jim knsncje urnd ne bo mogel oddati drv nn stara nakazila. Obenem obveščamo občinstvo, da ima drva trenutno snmo skladišče v Mandelčevi ulici, torej na nekdanjem Sokolskem telo-vudiščn v Trnovem, kjer dobo stranke tudi nakuzuice za drva. e — Gg. katehetl ljubi J. srednjih, strokovnih, meščanskih ln ljudskih Sol so vabijo, da se udeleže za pričetok novega šolskega leta sv. maše. ki jo bo opravil v 6oboto. 9. oktobra, ob 8 v alojzijeviški kapeli pre-vzvišeni gospod Ordinarij. Po sv. maši jo poklic sv. Duha. Nato je pod predsedstvom Prevzvišenega običajni sestanek vseh ka-tehetov v predavalnici ft. 26. — Več služb pri policiji. Državna policija v Ljubljani potrebujo večje število moštva tor zato poziva vso, ki so čutijo poklicane, naj so osebno javijo policijski upravi v Subičovi ulici ter prinesejo vse dokumonto s seboj. — Stolna kongregacija za nkademičarko bo imela svoj prvi sestanek v petek, 8. t. m., ob ti v škofiji (pritličje). Prosim, da bo ga udeleže vso članice. Pripeljito s seboj tudi uovinko. — Voditelj. — Osebne Izkaznice. Mestno poglavarstvo opominja vse ono moške in ženske osebo, ki so vložilo prošnje za novo osebno izkaznico, naj samo pridejo čimprej po izkaznico v predsobo št. 44 na magistrat v I. nadstronjo nad trgovino mestno elektrarne. Vso osebno izkaznice, ki so bilo prošnjo zanjo vloženo, so že pripravljeno in čakajo na prosilce. — Namesto venca na grob g. Glgl Plšlar je darovala družina Mostar (Livarna). Ga-Ijovica. za Vincencijcvo konferenco Marijo Pomočnice na Itnkovniku 200 lir. Bo? plačaj! — »Mladoletje«, povest Emila Freliha, jo pravkar izšla. Knjiga vam nudi najlepšo Danes je umrl v cvetu mladosti, star komaj 22 let, po dolgotrajni, mučni bolezni, ki jo je prenašal z veliko potrpežljivostjo, po prejemu svetih zakramentov za umirajoče, naš dragi, edini sin, gospod sinil. med. Njegovi zemski ostanki ležijo na Žalah v kapelici sv. Jožefa. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 7. oktobra 1943, ob 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Svela maša zadušnica bo darovana v petek, dne 8. oktobra 1943, ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 5. okt. 1943. dr. Janžckovič Franc, oče — Terezija roj. Sok, mati in sorodstvo — še vedno lepo Jesensko vreme. Tudi letos so prvi oktobrski dnevi jesensko lepi in topil. Ljudje se že boje hude in dolge zime, vendar lahko upamo, dn bo letošnja ziuia sicer nekaj dni huda, toda kratka. La-stavice nas še niso povsem zapustile. Lani na Martinovo, 11. novembra, je bila prvič jutranja temperatura pod ničlo, ko je bilo —0.8« C, a prvi sneg je zapadel 17. novembra, nato pa jo pritisnila huda slana. Sedaj pa se nnin obljubljajo šc lepi jesenski dnevi. V torek je bilo popoldne prav lepo in sončno. Najvišja dnevna temperatura v torek +21.20 C. V srodo jutranji temperaturni minimum 10« C. Barometer se je začel polagoma dvigati. Od torka do srede zjutraj se je dvignil za malenkost, samo za 2 desc-tinki milimetra. Stanje barometra v sredo zjutraj 761.2 mm. V sredo zjutraj je bila huda rosa. — Ponesrečene! v LJubljani. Na Miklošičevi cesti stanujoči Alojzij Bratina je dobil pri padcu hude poškodbe na desni nogi. — Zaradi zastrupljenja desne nogo je iskal na kirurgičnern oddelku zdravniško pomoč zasebnik Josip Sancin. — Z drevesa je padel in se hudo poškodoval nn glavi Milan Kine, 12 letni sin delavca. — Pri padcu je bila nn glavi poškodovan« 45 lotnn šivilja Ann Mlakarjeva. — Pri padcu p« stn si zlomila desno nogo: Terezija Goljarjeva, 60-letna gostilničaika, in Kurnlt Boris, 6 letni sin policijskegn stražnika. — Specialni tcčnjl knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja. Jezikov Itd. pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2, prično 15. t- m. Vpisovanje ilucv-no. Informacijo ln prospekti na razpolago. — Ravnateljstvo. — V LJubljani so umrli od H,—30. sept.: Petrič Anton, 5 let, Bin gostilničarja in mlinarja, Vidovdanska o. 9: Zoreč Frančiška, roj. Suhadolc, 77 let, vdova čevljarja, Vidovdanska cesta 9; Jaklič Ivan, 86 let, posestnik, Potrnrkova ul. 6; Golob Adolf, 46 let. zasebnih, Gallusovo nabrežje 29; Hrovat Marija, roj. Osel, 69 let, zasebnica, Blelwel-sova c. 17; Šantelj Katarina, 71 let, kuharica, Vidovdanska r. 9: Lorber Marija, sestra Balbina, 67 let, usmiljena sestro sv. Vinc. 1'avel., Slomškova ul. 20. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Pohleven Franc, 63 let, posestnik. Horjul 19; Kraševec Janez, 57 let, posestnik. Žaga 2, obč. Vel. Lašče; Boltezar I.udvk, 66 let, natakar. Poljanski nasip 40; Zoga Stanko, 30 let, brivski mojster, Logatec 47; Stell Frančiška. 31 let, Kočevje; Kogoj Marija. 73 let, vdova mizarskega pomočnika, Salondrova ul. 4; Planin, šek Frida, 20 let, šivilja, Mirna 9: Mihelič Marija, 68 let, liibnicn 30; Gorjup Ann. roj. Zakrajšck, 31 let, žena žel. delavca, Gostil-uiška ul. 4. — Nesrečo na deželi. Na kirurgični oddelek v ljubljanski bolnišnici sta bila pripeljana delavec Adrej 1'rudift z Unca pri Rakeku in posostnikov sin 23 letni Avguštin Končan iz Horjula. Dobila sta razne bude mmmMmmMm^mm^ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam jo po dolgem trpljenju umrla naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa hišna poseslnica 5. t. m., v 75. letu starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere. K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 9. oktobra 1943, ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Graz, Wien, Berlin, dne 6. oktobra 1943. Globoko žalujoči ostali. poškodbe. — V Borovnici je padla in si zlomila desno nogo 43 letna posestnikova žena Ana Kržičeva. — Na Vrhniki je padel z lestve 47 letni posestnik Janez Križaj. Doba jo hude notranje poškodbe. — Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 2 in mr, Murmuycr, bv. Petra costa 78. DRŽAVNO GLEDALIŠČE I llramai Sobota, I. oktobra, ob 16.30: »Nevesta « krono«. Izven. Cene od 18 lir navzdol Nedelja, H. oktobra, ob 14: »Deseti brat«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Oh 16.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Četrtek. 11. oktobra, ob 16.30: »Cvetje v Jeseni«. Krstna predstava. Otvoritev dramsko sezone. Cono od 22 lir navzdol. Operai Sobota. I. oktobra ob 16: »Madame Butter- fly«. Izven. Cene od 83 lir navzdol. Nedelja. 10. oktobra ob 16: »Prodana nevesta«. Cone od 32 lir navzdol. Sreda, 13. oktobra, ob 16: »Travlata«. Izven. Cono od 32 lir navzdol. Prijave za abonma se sprejemajo vsak dnn do 12. t. m. v veži dramskega gledališča od 10—12 in od 15-17. Do vštevši 7. t. m. so rezervirani lanskoletnim abonentom njihovi sedeži, od 8. t. m. dalje pn bodo na razpolago novim reflektantom. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili v sohoto Puccinijevo »Mndnme Buttcrfly«. Zasedba partij: Butterfly - Ueybalova. Pin-ki.rton — Lipušček, Sbnrplese -r- Popov. D-rigcut D. Zobre, režiser C. Debeveo. Radio Ljubljana dnevni spored za 7. oktober: 8.30 do 9 Jutranji pozdrav — od 9 do 9.20 Poročila v nemščini iu slovenščini — prekinitev oddaje do 12.20 — od 12.20 do 12.30 Uvod — od 12.30 do 12.45 Poročilo v nemščini in slovenščini — od 12.45 do 14 Plesi iz vsega sveta, igra Radijski orkester, vodi di-lgent Drago Mario Sijanee - od 14 do 14.15 Porodilo v nemščini — od 14.15 do 15 Popoldanska glasba ob 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — prekinitev oddaje do 17 — od 17 do 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — od 17.15 do 17.45 Zabavni koncert — od 17.45 do 18 Narodna umetnost — predavanja — prekinitev oddaje do 19 — od 19 do 19.30 »Slovenska narodna glasba« — igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Sijanee — 19.30 do 19.45 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini — napoved programa za naslednji dan — od 19.45 do 20 Mala medigrn - od 20 do 20.15 Poročila v nemščini — od 20.15 do 21 Lahka glasba — od 21 do 22 Lepi glasovi — od 22 do 22.10 Poročila v nemščini — konec oddaje. Poizvedovanja Vzeta mi je bila iz suknjiča usnjena dennrnicn z okrog 2000 lirami in raznimi potrdili in slikami (imo Dular). Kdor da kakšna pojasnila, dobi nagrado 500 lir. Na-bIov v upravi »Slovenca«. TEL KINO SLOGA 27-50 Zopet veliko dramatično delo po ERNST ZAIlN-ovi noveli »Der Schatlen« »VIOLANTA« Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore. V glavni vlogi: Annclies Reinhold, Ricbard llaussler in Hans Schlenk. PREDSTAVI.: ob I) io 17; v nedeljo pa io ob 10.30. TEL KINO UNION 22-21 Tragična usoda mlade žene, kl Je podlegla v težki razdvojenosti med dolžnostjo in ljubeznijo — »ROMANCA V MOLU« Marlanne Hoppe, Paul Dahlke, Fordinaud Marjan, Siegfried Brouer. PREDSTAVE ob 15.30 in 17.30. MALI OGLASI krojuškega POMOČNIKA sprejmem. Stanko Kopač, Vodnikova 173. STANOVANJE enosobno, iščem za takoj nli za 1. nov. v centru inesta. Ponudbe upravi »Slov.« pod >Nujno« 6764. OPREMLJENO SOBO sončno, takoj oddam. Florjanska 9, Sever. ANGLEŠČINO in francoščino poučuje reven visnkošolec. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Angleščina« št. 6752. DIAMANT se je izgubil. Najditelj se naproša, da ga izroči proti visoki nagradi. Naslov v upravi »Slov.« pod 6724. VABILO Politiki, bančniki, tovarnarji, umetniki in dame iz odličnih obi-telji, če hočete zvedeti za svoj prihodnji življenjski razvoj, potem se obrnite s kratkim opisom svojih želja na znanstvenika-psihologa. On vam za majhno nagrado ugotovi značaj ter iz tega poda izvid prihodnosti. Dopise na upravo »Slov t pod »Moder« št. 6554. — Tajnost zajamčena, (r Prodam nekaj SODOV od 30—50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — B. Guštin. Vodnikov trg 2. OTROŠKI VOZIČKI globoki in Športni naprodaj pri »Promet«, nasproti k rižanske cerkve. RISALNI STROJ. . Isis, z mizo, najnovejši, tovarniško uov, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6743. TRICIKLJE razprodaja po znižani ceni — rabljene in nove. šuštaršič, mehanična delavnica, Blei-wcisova 13 (Figovec, levo dvorišče). NOVA KOLESA najboljše nemške znamke in nekaj rabljenih že od 1200 dalje. Izkoristite priliko, ftu-štaršič, mehanična delavnica, Blciwcisova cesta 13 (Figovec- levo dvorišče). MOŠKE ČEVLJE črne nove št. 40 in 41 prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6765. Prodam krojaški ŠIVALNI STROJ 7. dolgim čolničkom. Pred škofijo 19, hišnica. KOLO. MOŠKO v zelo dobrem stanju, priina gume, prodam za 1250 lir. Ambrož, Tvrševa 71. 10 MOTORNIH KOLES od 100—500 ccin, v odličnem stanju po zelo nizki ceni naprodaj, šuštaršič, mehanična delavnica, Blciweisova cestn 13 (Figovec- levo dvorišče). VEč RJUH gojzarice Št. 40, moške nizke čevlje št. 42, prodam. — Naslov pri upravi »Slov.« pod št. 6751. HARMONIJ in klavirska harmonika s 120 basi naprodaj. Viktor Kmanuela št. 21 od 8—10 in od 1-3. VABILO Poštenjaki, dobrotniki, trpini, ubožci in pravičniki, ki vas mori negotova bodočnost; napišite svoje težave in pošljite dopis na upi. »Slovenca« pod »Moder«. Znanstvenik — psiholog vam proti majhni odškodnini pove vaš prihodnji življenjski razvoj. Tajnost zajamčena. r Kupim prarne STEKLENICE vseh vrst in dobro plačam. * B. Guštin, Vodnikov trg 2. PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. Gerovac, Kolodvorska 8. PISALNE STROJE kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova 44 STARE URE žepne in zapestne, še dobro ohranjene, kupim lanko lazbcc, urarski mojster, Miklošičeva cesta 12. PLAČAMO izredno dobro za stare biciklje, bicikelj gume, motorna kolesa in gume za motorna kolesa, Merkur, Puharjeva 6. SVEŽO DETELJO kupuje »Žcgoza«, Gallusovo nabrežje 33.