K zaizbol^^iSTA] I) mm n'%11 ilili -O I * • N * t « d m" aH ta )) »rtiifcHi m — Va to I { *m. km «to mm «*m p« k am Irpam GLAS NARODA ★ Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 CTTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i* niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno postajo. KiOtwd — StTmud Clmm M»tier S*»piriuber 2lat, 1JW3 »i the Faat Office :%! N«w Vart. N. »n*»r Act af Cmcvcm al March 3rd. 187» No 5. — Stev. 5. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 7, 1939—SOBOTA, 7. JANUARJA, 1939 ADDRESS: 216 VV. 18th ST., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVI). MUSSOLINI JE ZAVRGEl ROOSEVELTOV PREDLOG Lindbergh je proučil nemško letalstvo DUCE NOČE ŽIDOV V ABEJINIJI, PAČ PA SVETUJE, NAJ BI SE NASELILI V ZDR. DRŽAVAH Muaaolini noče naseliti 2idov v Abesiniji. — Poslanik Phillips je v torek prinesel Mussoliniju Roosevellovo pismo. — Mussolini svetuje, naj Združene države vzamejo 2ide. RIM, Italija, 6. januarja. — Ministrski predsed nik Benito Mussolini je odločno zavrnil predlog predsednika Roosevelta, da bi za italijanske in nemške Zide odprl vrata Abesinije za naselitev. Ts predlog je predložil v torek Mussoliniju poslanik Wiljiam Phillips. Mussolini ni samo odklonil, da bi razpravljal o tem vprašanju, temveč je tudi odklonil, da bi o tem govoril s kanclerjem Hitlerjem. Phillips je Mussoliniju prinesel Rooseveltovo pi smo, ki prosi Mussolinija, da naj posveti njegovemu predlogu svojo pažnjo in pooblašča poslanika Phillipsa, da o tem razpravlja v njegovem imenu. Pismo je predsednik Roosevelt sestavil po svojem posvetovanju s poslanikoma Phillipsom in Hugh R. Wilsonom v Warm Springs, Ga., in ga je Phillips izročil vnanjemu ministru grofu Galeazzu Cia-nu, ki je nato preskrbel z Mussolini jem sestanek, pri katerem je bil tudi sam navzoč. Phillips je ustmeno povedal, da Rooseveltov predlog ne vsebuje konečne rešitve, temveč da samo stavi nekatere predloge in prepušča Mussolini ju popolnoma proste roke, da to stvar reši po svoje. Roosevelt je svoje predloge tako skrbno sestavil, da morejo tvoriti zelo gibljivo podlago za na-daljna pogajanja. V bistvu Roosevelta predlaga, da bi Mussolini dovolil. da bi se mogli vsi Zidje iz Italije in posebno iz Nemčije, naseliti v Abesiniji. Roosevelt je Mus solinija tudi prosil, da zastavi pri Hitlerju, s kate rim je v ozki politični in osebno prijateljski zvezi, ves svoj vpliv, da bi se zavzel za ta načrt. Roosevelt je Mussoliniju izrazil svojo željo, da bi bilo Zidom v državah, ki jih smatrajo za nižje pleme, dovoljeno, da vzamejo s seboj saj toliko svo-jega premoženja, da morejo v kaiki drugi državi znova začeti svoje življenje. Zato je Roosevelt izrazil svoje mišljenje, da bi bila za tako naselitev zelo primerna Abesinija, ki ima še mnogo neprei-skane zemlje in kjer bi bil tuj kapital dobrodošel-Ker že Italija misli naseliti Abesinijo, bi s tem bila naselitev zelo pospešena. Toda Phillips je Mussoliniju pojasnil, da je to samo nasvet predsednika Roosevelta in da bi Roosevelt z veseljem podpiral vsak pj-edlog, po katerem bi mogli Zidje v kaki deželi nemoteno živeti. Roosevelt se je odločil za ta nasvet, ker je fašistični visoki svet 6. oktobra sklenil, da pri naseljevanju Abesinije Italija ne bo izključila Zidov. Mussolmi, ki ima do Phillipsa visoko spoštovanje, je pazljivo poslušal Phillipsov predlog, toda Mussolini ga je slednjič kratkomalo zavrnil. Smeje je rekel Phillipsu, da je še mnogo drugih dežel, v katerih bi se mogli Zidje lažje naseliti kot pa v Abesiniji. Rekel je, da je taka dežela tudi Rusija, ki, kolikor je njemu znano, še ni uradno izjavila, da bi nasprotovala naseljevanju Zidov iz drugih držav. Druga dežela je tudi Brazilija, ki ima še mnogo neobljudene zemlje in bi mogla vzeti veliko število Zidov. Slednjič pa je Mussolini humoristično pripomnil, da so Združene države najboljši kraj za v»e Zide. Mussolini je rekel, da pride v Združenih državah na kvadratno miljo samo 41 prebivalcev, mečkam ho jih pride v Italiji 345. Ako bi tedaj i , - & v Wi I BRK LIN, Nemčija, fi. jan. - Voditelji narodnih soeijali-stov (nacijev) so obnovili s-vo-je napade na predsednika F. I). Roosevelta, ker je imeno val za (Mana najvišjega sodišča Felixa Frankfurterja. Frankfurter je po rodu Žid, in je eden najslovitejših ameriških pravnikov. Rojen je bil na I)u-inaju ter je v starosti dyanaj-* j st i It let dospel v Združene dr -Izave. Zadnja leta je bil dekan „ pravne fakultete na Harvard NACIJI PRAVIJO, DA F. D. R. NE BO KANDIDIRAL Hitler in njegovi pristaši se jeze penijo, ker je imenoval 2ida Frank furterja za člana najvišjega zveznega sodišča. REPUBLIKANCI SO V OFENZIVI univerzi. Ko je bil Roose\elt izvoljen za predsednika, je zbral okrog sel>e nekaj gospodarskih, pravnih in industrijskih strokovnjakov, ki so "bili znani pod i-menom 44možganski trust". T' možje so mu pomagali sestavljati in završevati načrte za "New Deal". Med njimi je bil tudi Frankfurter. Nemško časopisje pravi, da je Roosevelt z imenovan jem Frankfurterja dovolj jasno namignil, .da ne namerava več vtretje kandidirati. Ameriški narod je (po zatrdilu nemškega časopisja) proti imenovanju Frankfurterja, proti imenovanju Franka Murphy j a za general, pravdni-ka in proti H. C. Jlopkinsu, ki ga je sprejel Roosevelt v svoj kabinet. 44Zeitung am Mittag" piše: Z imenovanjem Frankfurterja za člana najvišjega sodišča je predsednik Roosevelt dokazal, da namerava izpremeniti Zdr. države v kotišče židovskih interesov -v domači in vnanji politiki. Ameriški narod je proti temu, in ameriško javno mne-|sc nje ni za predsednika več tako I navdušeno kot je bilo pred leti. Republikanci so na jugu nepričakovano pričeli ofenzivo. — Odvrniti hočejo pritisk na Katalonijo. H EN DAY K, Francija, (i. jan. Republikanci naznanjajo, da so v južnozapadni Španski pričeli z močno nepričakovano ofenzivo, medtem ko so na severu fa-:ii.sti zavzeli močno republikansko postojanko Bor jas Blancas. Poročila iz Barcelone in Ya-leneije pravijo, da .se v okolici Valsequillo fašisti umikajo. V vročili bojMi, ki ko se pričeli zgodaj zjutraj, imajo velike izgube na mrtvili in ujetnikih. Skoro ob istem času pa so fašisti na severu zavzeli Bor jas Blancas, ki je ključ do vladne obrambne črte v Kataloniji. Republikanci so zavzeli celo Nori a pogorje in ko prebili železnico pri CM>eza del Buev 140 milj jugozapadno od Mad rida. Fašistična obrambna črta v Noria pogorju, se je zrušila, ko .so republikanci po šestih urah v boju mož proti možu zavzeli stretegično mesto Papuido. Vfradna orfenziva v jugoza-padni Španski ima namen odvrniti pritisk generala Franca na Katalonijo, zato napadli najsla^bejši del fašistične fronte .odkoder je genera lFranco proti severu poslal največ vojaštva. Republikanci se v tej ofenzivi poslužujejo iste taktike, s katero poleti vstavili ofenzivo generala Franca proti Vatlenciji. ZNAČILNA ODRKDBA DELAVSKEGA URADA WASHINGTON, D. C., f» jan. — National Labor Relations Board je nocoj odredil, naj H. J. Heinz C. v Pitts-burgliu razpusti kompanijsk« unijo in naj podpiše pogodbo z Ameriško delavsko federacijo, Če bo dosežen pri kolektivnih pogajanjih dogovor. VEČ IGRALNIH KART WASHINGTON. D. C., 5. jan. — Davčni urad poroča, da je bil leta 1937 plačan davek na 39,977,142 zavojčkov igralnih kart, lani pa na 41,909,931. Koliko kart je bilo prodanih, seveda ne da ugotoviti. SMRTNA KOSA NOVA JAPONSKA1 LETALEC JE ŠE VEDNO CLAN VLADA NA DELU REZERVNEGA LETALSKEGA ZBORA Hiranuma b o izvedel mnogo prememb na Japonskem. — Odstranil bo vse zapreke do solidarnosti. T< >K1<>, Japonska, <>. jan MjirfVtr-ki predsednik baron voljno. K i i <"• i n > Hiranuma, ust a nov i tel i I utilitaristične desničar, stranke Kokulionša, je prey zel vodstvo vlade z naznanilom, da je Japonska odločna v svojem sklepu, da odstrani vsako zapreko za nj« no polivko na Dal mem Iztoku. V KVoji izjavi, v kateri WASHINGTON, D. C., 6. jan. — Znani ameri ski letalec, colonel Charles A. Lindbergh, je poslai tukajšnjim vladnim uradnikom zaupno poročilo o nemški zračni sili Armadni častniki niso hoteli o tem ničesar izjaviti. Splošno se domneva, da Lindbergh ni poslal poročila po naročilu, pač pa prosto- PONAREJALO AMERIŠKEGA DENARJA V PARIZU vi, da bo .T-i'|>on.ska uredila raz-'tukajšnjem PARIZ, Francija, o. jan. — pra_ Franeoska policija je v nekem '' " predmestju izsl*- mere v osvoienem ozeinliu na di,a družbo ponarejalcev de-Kitajskem, pravi barou Hira j,aria- lmeU so tlo,,ro »rejeno numa dalje: tiskarno, fotografske aparate "Narodna soli larnoi kabineta, ki se ni mogel zedini- oline petorčke. Dan obiska ne ti v tem, kako daleč bi mogla bo naznanjen, ker se oblasti vlada kontrolirati trgovino in ^je prevelikega navala tnu- industrijo. Tkeda ie posebno^*0^___ ___ nasprotoval kontroli nad kapitalom korporaeii in nad dobičkom v municijski industriji, ker je tpam udeležen v Micuj i nd ustri jsk i h podjetjih. fHTNKINO. Kitai-ka, fi. jf«n. Nek uradnik kitaiskeopol«n in-dustriiska in vo;aška rrrobiliza-«na Japorske edini izhod iz velike zagate. DVOJE USMRČENJ V NEM-ČIJl BERLIN, Nemčija, 5. jan.— ! Danes sta bila tukaj obglavl^e-• na 441etni Erich Brauer in njc -jgova 271etna žean Lucija. U-smrtila sta nekega mešetarja. ITALIJA NASELJUJE LIBIJO RIM, Italija, G. jan. — TJst "Giornale d'Italia" pravi, tla je Mussolini odobril načrt, po katerem bo do jeseni poslanih v I ji bv jo v severni Afriki 20 tisoč Italj:T«nov. Ttaljantdco Č^isop^sie tnli, da Italija 4itrpi veliko izzivanje" ker je francoski ministrski predsednik Daladier obiskal Tu nisi jo. ITALIJANSKI DELAVCI V NEMČIJI RIM, Italija, 6. januarja. — Predsednik fašistične zveze polj,škili delatvcev Franco An-gelini je naznanil, da se je iz Nemčije vrnilo 32,000 delavcev, med ujimi 5719 delavk, ki so delali v Nemčiji 8 mesecev ter so si prihranili 68,000,000 Ur. ' Dasi je Lindbergh sklenil že pred leti prebivati izven Zdru ženih držav, bodi »i v Evropi ali pa v Južni Ameriki, jt* veti no član ameriškega anua-diiega letalskega zbora. I^etalec je večkrat obiskal Keničijo in tlruge evropske tli zave ter se posebno zanimal za letalstvo. V Berlinu je bil večkrat. Ko je bil tam meseea oktobra,, mu je podelil nemški feldmaršal Hermann (roering red "nemškega orla", ki je eno najznačilnejših nemških odlikovanj. Poletne mesece je (bil v Rusiji. Kmalu po njegovem oti-hodu so ga boljševiški letal, i obdolžili, da pošilja v svet napačne podatke o sovjetsik zračni sili. Teh podatkov se je baje poslužil angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain, ko se je podal v Monakc-vo konferirat s Hitlerjem in M nssolinijem. Lintlbergh je tudi član raznih ameriških aeronavtičnih družb. Poročilo o nemškem zrakoplovstvn je poslal bas v ča*iu, ko naiuera-ra ameriška vlada spraviti v tek ogromen program. Predsednik bo pri» hod nji teden priporočil v j »o -sebni poslanici kongresu, naj otloibri zgradnjo deset t i-o« nrinadnih letal. GEJŠE SE PRITOŽUJEJO TOKIO, Japoijska, 5. jan. — Na tisoče japonskih gejš, ki ^krbe za zabavo gostov po gostilnah in restavracijah, in lastniki restavracij brskajo po starih arhivih, tla bi našli kake sredstvo, ki bi preganjalo zle duhove, .kajti vlada je odpravila "mori žijo", izganjalca peklenšceka. "Mori žijo," je majhen kup soli, katerega vsak dan postav V A RODITE SE NA "QLAS MARODA" NAJSTAREJŠA SI .(»VENSKI DNEVNA V ^ KRIKI ' Združene države tudi tako gosto naselile svojo zemljo, tedaj bi mogle svoje prebivalstvo pomnožiti za eno miljardo. Mussolini je Phillipsu tudi naravnost povedal, da Roo8eveltovega prdloga ne bo sporočil Hitlerju, ker bi bilo brez pomena, kajti med Nemčijo in Italijo vlada popolno soglasje glede židovskega vprašanja. < "Mori žijo," je majhen kup soli, katerega vsak dan postavljajo preti gejsine hiše in restavracije. Ta kup soli že več stoletij po mnenju Japoneev prinaša srečo gostom in vsem, ki stanujejo v hiši. Ker pa hoče vlada zaradi vojne na Kitaj.-kem postaviti celo gosjiodarstvo dežele na vojno podlago, je odredila, da je "mori žijo" odpravljen, češ, tla se s tem samo trati sol in je vsled tega ta starodavna i navada "brez potrebe. POZOR! ' Rojake opozarjamo, tla lahko, ko naročijo posamezne komade Slovensko-Amcrikanske-ga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — | priložijo k naroČilu znamke PQ 3 oziroma po 2 centa. "0LXQ IGlBODA"—NewToii Saturday, January 7, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY *GLAS NAR0BA" (void or thk PEorii) I i JD U*mO »ttd PubllaHed by VLUVINK! PlBLlgUlNU COMPANY (A Corporation) Vranfc Makkjr, PraMeat )r Lupab*. De«. ktmcm at twataeaB of tte corporation Mid tddreHe« of above officer«: ill WBHT mil STRUT - NEW YORK, N. V. 45th Year JttttUIOJJ KViCUl DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ____Ad?crtl«e»frBt oil Agreement « »-1« •»'<> Umt mm Ameriko 36a New York zm oeio leto . . $7 U*t IB llMl'. ..............$H.OC Zn pol leu ................«aj4> Km i«ui trim ................$X.'*> fM InozeiBPtvo m «*lo leU> .. M*« leta................»1 JiC ' Za pol leta ................................»3.6U ________===_____Yrarty^ M.— - 1JI.AH N A KODA" IZHAJA VSAKI DAN IKV%*£*lAl NEDKU »N PRAZNIKOV •fiKAfe NA KODA", 21« WEST IStk STREET. NEW l ORK, N V. TELEPHONE: CVMmm S—124i DOPISI Urvs Pod Um In otetonoati m ne prioMujejo. Denar ta narofinlno Mj ms blagovoli (MtAiijaii po Moufj Order. Pri t|»renieinbi kraj« oaro-* »Iko*. proediMi. i ji ke pil šopek rož. To je povsem umevno. Ce j'» pijača količkaj dobra, si vesel Njirods" v rwž'eH'1ur ,:i trei,a 11 u NAČRTI NEMČIJE Znani strokovnjak za plemenska vprašanja, ki vodi plemenski odsek narodnosocialistične stranke, dr. Heeht, je obja-\iJ članek, v katerem razodeva način, kako bo Nemčija organizirala življenje domačinov v kolonijah, ki jHi bo upravljala. Nemčija ne bo poskusila domačine pokritja ni t i. Ne bo dovoljevala, da bi prihajali v Evropo študirat, ali da bi v E\ -■ opi služili kot delavei ali shige, odnosno služkinje. Tudi v svojo evropsko armado jib m* bo klicala. Kolonijalni domačini ne bodo nikoli mogli postati nemški di ža \ I jani. Poroka ali prilcžništvo med belimi in domačini bo najstrožje pre|>ovcdano- llornaeini lx>do dobili svoje lastne šole, kjer pa jili o evropskih pridobitvah ne bodo f*>učevali. Domačinom bo sploh prepovedano zahajati v srednje nJi na visoke šole. Beli bodo imeli dolžnost, da se rvanče jezika domaeinm, ne |>a domačini jezika belili. Domačinom bodo na razpolago le manjvredna mesta \ rtolltičiii upravni .službi in na sodiščih. Sodniki pa ne bodo smeli |»ostati nikoli. Na jcosjwxkirskeiii polju bodo koristi domačinov najprej rnA.'it«r»e, v^Ie potem korrsti inozemskih priseljencev. Domačini bo >meli svojo vero svobodno izpričevati i-. f»eli priseljenci bodo morali spoštovati vse njihove verske obred«*, Domačini bodo imeli svoja lastna gledališča in svoje last ne kinodvorane z lastnimi filmi. Domačini jm bodo imeli pravdo, da uživajo vse dobrine kulture, to je prometna sredstva, moderne naprave za poljedelstvo in živinorejo, kakor tudi zdravstveno skr leta! ter . častnikov in mornarjev east - Tedenski kotiček J'iio I. BI KOVINSKI, I'ittsburKh, Pa. M-oje iskrene č<^tilk» 4 limono , ..--.irtJia j». .-n.n-i v lljeiJfOVi Jli Joven.ska *' . (točeni dusno-pi.stirskem delo- sinu novoimusiiiku pa uspi ha in sicer v Neva naša čitalnica in drugo. Zadnjo nedeljo ta mtisec, 29. januarja, 1m> naša cerkev na 57. cesti izretjno •>-] krašena ali takorekoč odeta v van-lu- # svatovsko obleko, kajti pozo- * i išče bo nove maše, ki jo bo | Kot je znano tuka jšnjim ro pel naš rojak Daniel ('adanič, | jakom, imamo v našviii D« snu Carnegie |St. na ">7. cesti že preko "Jo let slo- To bo d rt i tea nova maša >lo-J vensko čitalnico, ali boljše r»--venske^a mladeniča v tej cerk- čreno knjižnico, ki je menda vi, ki je bil v naši fari rojen j edina med Slovenci v zapadni in vzgojen. Njegovih rtarišev ! ;l Vini.-vlvaniji, vsaj kolikor ie rojstni kraj je Preloka pri Vi-Imeni znano. Sprva' je bila >a- 21ti West 18th Street New York, N. Y. jheiiih pnšelieev kupovati, i i niči, Bela Krajina. Začetne nauke je prejel v naši župnijski šoli, srednjo in višjo šolo pa je izdelal na At:. Carrnel College, Niagara Falls, Out.. Can., nakar se je podal po eno in pri letnem odmoru v Lemont, Tli., k slovenskim frančiškanom v semenišče, kjer je dovršil bo£0*lovnr študije. i';i, tla je ostala vdova z malimi, nepreskrbljenimi otroci že pred 22 1« ti. ko ie bilo si-danjemu novomašni-ku komaj 5 let. Denarne posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za f 2.50 ....................Din. 100 $ 4.85 ....................Din. 'JJG $ 7.20 ....................Din. $11.00 ....................Din. 500 $22JjO ....................Din. 100U $44.50 ....................Din. 2U00 V Italijo: Za $ 6.30 ....................Ur 100 $ 12.— ....................Ur 200 * 2».— ....................Lib ftOO $ 57.— ....................Ur 1000 »112.50 ....................Ur 2000 $1«7.— ....................Ur 3000 KEtt SE CENE SEDAJ HITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _KI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kol teoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah, dovoljujemo to boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1,— " V* r - I " S L O V E N I C PUBLISHING company . (TRAVEL BUREAU) 111 W. 18th ST., NEW YORK mostojna ustanova, pozneje pa >e je pridružila Slovenskemu Domu. Knjižničar je bil precej let pokojni J o) m Bsin, ko pa je umrl pred enim letom, ni prevzel ni kdo njegovega mesta. Par rojakov me je vprašalo, kaj je s čitalnico, ali jo položili morda k večnomu počitku? O, nikakor ne, samo ^pala je nekaj časa .spanje pravičnega. K^i hhiii v nedeljo zjutraj našim ljubim bon i kom voščil Novo leto s pripombo, da bi ? kj,r Vidi^, to je drugo Novo le- inn 0|,os,Vsi i]tlhr(}. !došli. ga nt^vokršecnea." vprašam gospodarja. "Potrpi malo, mislim, da še npi." Cez eno uro pa je odbilo pol noči in rogovi so zatulili, zvonovi zapeli, piščalke zažvižgali, bobni zaropotali, gostitelj je dvigni! čašo ter zaklical navzočim : "Zdaj pa izpijmo na zdravje in srečo našega čvrstega novorojenca — Novega- leta !?>.'!!>! Na /dar!" tl)( "Kaj pa ti je prav za prav?"I "Ah, ne vprašaj, sram me je izjave, toda ko bi ne bilo prod enim tednom Božiča in pijače hi prav gotovo ri" bil zdaj tukaj." Tn tretji: "O. Še najraje bi prihodnje Novo leto praznoval v družbi »-voje ljubljene žene." "Kje pa se nahaja tvoja že- na •f ji "Žalil>og, spremili smo jo pred pol letom na njeni poslednji poti." "Moje sožalje, toda navsezadnje za žensko se še ponore, ali drugo ji', k a lar nem umro za katere ni nadbor Slov. l)oma }»a je skh nil, da ima enoletnega počitka■ stariši, dovolj, za to me je napn-sii, 4ila." ako bi jaz maral pn-vzetl m:1-] "sDa, saj ravno to je tisto, .sto knjižničarja, Kar sem rade Kdo'bo mojim trem nedorast-volje storil, četudi nimam pre-Mim otročičem na in tvoja žena." jkar Tdbe, dragi, več ni med "Leta doli, ali gori, kar je. nami-pa je!" j Vzela Te je neizprosna smrt Ko sem se zvečer že pozno''" nam zapustila je grob zaprt. oglasil, je bila cela družba ja- , , . . . ko židane volje - za mizo ob-Utlhm! "f veko je loženo z božjimi darovi. v mislih si nas,h ves cas. "Pa kje imate tistega v^o-^^ se ne iš mogla kupiti nobene kravate več." Mož je >cdel na rob postelje ip ogle živahnih in veselih ulicah z nejasnimi hrepenenji in sanjaini v sneu in ustavljati se pred izložbami, kjer vse žari in se leskeče liki nove oči mJadih žen na pomlad. Oku-šanje ljubezni in bogastva. "»Liepa dama," je za šepetal naenkrat za njenim hrbtom mehak glas moža z juga. Visok mladenič temne polti in kakor uli t rac i t žareč "rti o<" i, ki je nekoč že hodil za njo, je stal kraj nje pred izložbo draguljarja Judex a. "Ah. dovolite, da vam ponudim to ogrlico." Zasmejala se njegovim besedam ko šali in nadaljevala je svojo pot. Toda mladenič se ni dal odpraviti. "Ni^em milijonar, pač pa sem pa pravkar priigral mnogo denarja in hočtm vam napraviti v<**elje, če sprejmete ogrlico v zameno za poljub." "Kaj pa mislite, da j«1 mogoče ..." "Kako doljro vas ž<» skrivaj ljubim, milostljiva gospa," je dejal mladenič strastno in jo rahlo potisnil v zlatarjevo trgovino. Draguljar orlovskega ntvui in valovitih las se je liki prelat globoko, eeremonijalno priklonil "krasni dami" ter ji sam obesil na vrat "kraljice vredno ogrlico,** ki je bila tudi njena cena kraljevska. Mladenič ni harantal, prosil je samo, naj draguljar zamenja zaponko za okusnejšo. Dejal je, da se bo vrnil po ogrlico in jo plačal. "Kaj poreče zdaj Judex?" se je vprašala Elvira v duhu in srce ji je jelo močno utripati. "Kaj poreče, ko me zagleda z drugim moškim?" * * * "Moj mož," je dejala čim je vstopila in z očmi je prosila zlatarja naj jo reši — noče verjeti gospod Judex, da ta ogrlica ni pristna, da je veljala samo tri sto petdeset lir. Snaga v šanghajskem -pristanišču == odpadke. Xe dobi pa vsega. <'im je njegov čoln poln, se )»>• ra umakniti drugemu. Vojna ladja je v pristanišču ves <"ii.s obkoljena s kitajskimi čol-snažijo jii. Varčnim Kitajcem ne uide »Šangliajsko pristanišče je ske »vojne ladje se ne eno najbolj snažnih na svetu.'dan ali dva pred prihodom v nobena malenkost. Stekleni Voda je tam sicer umazano žol-| Ganglia j. Zato se nabere na oe in konzervne škatlice seda cijami svoji stari domovini in edinstvu našega naroda, pošiljajo svoje pozdrave ameriškim Jugoslovanom in jim vo ščijo srečno Novo leto ta, toda po nji ne plavajo raz- njih mnogo praznih steklenic, jo takoj vnovčiti, pokvarjena ^ARMA NAPRODAJ biti zaboji, niti gnile pomaran- konzervnih škatlic, pa tudi ži- živila pa radi pojedo prašički Prodani farmo v TRAUNIK, <'e, ali vreče in kfisi lesa. Vse vil, ki bo jih proglasili zdrav- jn kure. Xu -Kitajskem ima ; 1(10 "krov zemlje, <1 jsk !io*=t i it vse VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg dhIoti je ranldDO do kdaj Imate plačano naročnina Prva •(•»vitka jiuiurui mese«-, druga dan in tretja pa leto. I>a nam prihranit« nepotrebnega dela la atroukor, Vas prosimo, da akutate naročal-ao jxavotaaao poravnati. PoAljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plavajte naienui zastopniku v VaSem krajn ali pa kateremu lmH saatopalfcov. kojlh Imena so tiskana a irtiilml Črkami, kar an apravl-feat obinkatl tMi droge naselbina, kjer Je kaj nafiih rojakov naan. Ijentb. Zastopnik bo Vam laročil potrdilo aa plačano naročnino. CiUrmtNlA: Han Kram-laro, Jacob Laushin OULMKAUO: PvStto, ivur Call«. A. BaTtM Walasato«irg. M. J. Barak INDIANA: Indiana pol la. Fr. ILLUKlU: . ... ... Cbkago, J. BcfOb Ok»ro. J. MIh (Cbkan OU»n In lUlnala) Joftot. Jenaia ||>lirt La Halla. J. Hpelicta North Ubteapo la Waakegaa, MaAfe HM* MAMIUIIU; KlfwUlar, rr. Vodstva* MICHIGAN: Detroit. L, flišir y MINIHaori: CUM«, Frank tioola. J. UaiN . .Olikan.' Lonla V^trt* nibbing. J<£a INHb Vlfgiala. fr««k Hnatkfe MONTANA:. tt.mo.lop. M. M. Faalaa muhAHii^ ^ ^ inaaaa, w. mmmai NWw 10aaAky t, imm ■ mam OHIO: Barberton, Frank Trate Cleveland, Anton Bobek. Orna. Bar* linger, Jacob Beanik, Jot« Hlapni* Ulrard, Anton Nagoda Lorain, Lioola Balant, Jobn KumAa Youngatowa, Anton KlkaU OREGON: Oregon CI tj. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, Jobn Jevnlkar Brongbton, Anton Ipavee Cooemaugb. J. Bresavec Gpverdale in okolica. Mrs. Irana Rupnik Export, I !■'■ flopasIM Farreii. Jerry Okorn Forest City. Malh Ui Fr. Blodni kar Oreensborg. Frank p«*«k Homer City. Fr. Fereacttek Johnstown, Jaka Palnata Kraja, Ant. TanflalJ Luserne, Frank Balloeb -Midway, Jo^a 2ost PlttaSmrgb la okolica, PUlIf Praga* Bteelton, \ Hran ... Turtle Oraak, Fr. »Mi« wv tisoč za poljub! bi to odklonila? Ko je prižgala luč. je videla da Andrea mirno spi kraj nje, pomirjen po kratki nevihti tako, da ni imela poguma zbuditi ga in mu povedati — zastrupila bi mu dušo za vse življenje. "Ne, ne," si je rekla končno "jutri pojdem k Judexu in posvetovala se bom ž njim." Draguljar je sprejel Elviro z običajno vljudnostjo, poslušal jo je kakor spovednik, končno je pa dejal: "Pomirite se, milostiva gospa, ne dolgujete mi ničesar za ogrlico, ki jo je kupit vaš mož. Veljala je tri sto petdeset lir kakor ona prava. ""Kakor tista moja?" "Da1, žal," je povesil Judex glavo, "tisti elegantni kavalir žarečih oči se je vrnil v trgovino in dejal: Oprostite, moj ugovor proti zaponki je bil samo pretveza. Zamenjati ho-eom vso ogrlico. Saj nisem norec, da bi kar tako vrgel proč dvajset tisoč. Saj veste, ženske so ženske. Tudi jaz obža-lujfro, milostrva, da nisem sklenil boljše tupčije." "Torej," je zaječijala Elvi- VOSČILO. te stvari imajo svojo vrednost jiiiki za neužitne, f'lani posad-' vsaka stvar vred in Kitajci jih pobirajo-v čolne.ike spravljajo tudi .stare obleke da prodati, ki jim pravijo turisti v svoji in tako je dobro poskrbljeno za' nevednosti, lierawki čolni. Ta obogatitev siromašnih Kitaj- -- označba pa ni točna. f\>lni so..cev. i ploščati in tako majhni, da za-j Ko pripluje vojna ladja dostuje za vsakega nam o en pristanišče, jo ubero proti nji - veslač. V nub st :!i lastnik,'od vseh strani čolni in vsak' Poveljnik jugoslovanske |a-njegova žena in nedorasli otro-j vIuje k nji čoln in sicer na M ji 2 zanimanjem opazuje to či se nedavnega zgosloviivkega oni strani, kjer mečejo iz nje.tekmovanje in nagradi zmaga obiska v newvorski in bo^ton-odpadke. Angleške in ameri-j valca s tem, da mu da najboljše ski Inki, z -vernimi manifesta- sobna hiša; basement je v»»lik 24x34 čf-vljev. Kalamazo au tOidatic eontrol peč; tekoča voda v hiši in elektrika. Hlev je velik .'W»xfiti čevljev in skedenj; dobra cesta. Eno miljo je do štora, pošte in šole. — Lepa slovenska naseli«na. To je u-godna prilika za Slovenca, kn terega veseli hiti med svojimi. Za jMijasnila in ceno pišite na lastnika farme: ij dwr; debelak Box 55 TRATNIK, MTCHHiA-N (3v) Romani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. M A Kit O SUN J AN IN. SLOVENSKI KOItINSON.... 75r MATIČKI NA ŽKTKV. 24U strani. Cena .............. M Zuuiuilva povesi i/. tlahaiOluskf^ti žlvlji-ujs. MLADIM SKLLM (par krasnih pisatelja Me»ka> ........................................................ S5c MILIJONAR BKKZ DKNAKJA, spisal C. 1'Uil- Up» Oppeubeiu. 92 strani. Cena ........... 75 l>u skrajuo^ti na|*et romuu iz intMierue^s življfujs. 0|i)*euLeiw Je zusul siiK^ški ro-auoj»im-i' poznan ix> cfleiu ivetu. MIMO 21VUENJA, i»an Caukar. 230 str. Ona -Hi MED FADAR.il IN ZDRAVNIKI Spisal Jsuko Kač. 119 Htruul. Cena......M MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAC .................................................35c AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je iK>lcg JurCli* naS najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jili Jurčič vsled bolezni in sinrd ni mogel zavrSiti. je Kersnik uspešno dovršil. "Agitttor" grmu- »aed va najboljša dela. ANDREJ BOFER _____________________________________—......56« BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.............................. JB$ Kratke povesti Iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela elevnega ruskeca romanopisca. Katera Žena IBEATIN DNEVNIK, spisala Luiia Pesjakova. — ' 164 strani. Cena __________________________________________ Poleg Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi ra^ulevaJo čutečo žensko dušo. BELGRAJSKI BISER ---------------------------------------35« BOJ IN ZMAGA ____________________________________________l»« CVETLNA BOROGRAJSKA ..............................— 45« CVETKE (pravljica za stare ln mlade)---------------30« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ------------40c DEKLE ELIZA, spisal Edison* de Concoart. 112 •tranL Cena ______________________________-..............— .41 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, slasti v risanju značajev, fijlh nekateri so mojstrsko podani in ima člov»k med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo araj nJega in kramljajo i nJim. DEVICA ORLEANSKA ______________________________Sle DVE SLIKI, spini Ksaver Me&ko. 103 strani. Cena .80 Dve čtrlcl enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko završenl, kot jib more savršitl edlnole naš nežno-čutečl Meško. ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_______35« FRA DIAV0L0 ______________________________________50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-glnskl, veselomodre humoreske, 72 strani JI KMEČKI PONT, spisal An*. Senom ___71 Zgodovina našega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakl. — "Zataji kmečki punt" je mojstersko opisal ■lavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom p reči ta V. KRALJEVIČ IN BERAČ ________________________Ste KRVNA 08VETA (povest Is ahroildh g«*)__SOe LA ČOHEME. Spisa; fe. Iffnrger. 402 str. Cena..J9 Knjiga opisuje Življenje Umetnikov ▼ Parf-Kajlga 1* svetovno znano deU^ LISTKI. (Ks. Meflkov. 144 stran«............ .90 MALI KLATEŽ (opisal Mark Twain) ---------70c MAU LORD, sptaala Frances Hodgesoa Bur- mtU. 103 strani. Cena ._ J00 Globoko zasnovana poveri, o otroka, U gano odljndnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatlal In reveži, pa« pa sna razlikovati le med dobrim Ceaa M Stirl zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Iva. Albreht. 130 sttaaL ra, 'globoTco razoearana in užaljena. "tudi moja ogTlica je ponarejena V ''izborilo ponar^jona," jo je popravil draguljar in pripomnil filozofsko v tolažbo preble-dele 4ame. "Saj vest£, kalc?ni po zdaj moSki." Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alo-ievee. TRI knjigo po 150, 180 ln 114 strani. Cen----M vsak xvstek. Vsi trije________1.M Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln ftivljenje kmetskega fanta, ki so ga starlit poslali v Sole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, zdaj te*Je, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjim ao pisano živahno. Ob čltanJu se bo moral člta- telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Teme. SB strani. Cena ________________ .a Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako Sivo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. Šaljivi slovenec (Anton Brezovnik) Zhirka najboljših kratkočasnie iz vseh stanov — struni.........nO VADKŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. liartin. 112 strani. Cena ..........M JunuW< trsa roiiiHim tj)oznal du&> dolenjskega kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLA J A VNA Spisal V. M. OarSln. 112 stra"»t. Ona .... .SB ■T una k i tega romana blodijo iu Tavajo »kozi temo življenja. Vzpenjajo se kvifiku, a sredi I Kit a omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................M« NA RAZLIČNIH POTIH _____________________________________40« NOVA EKOTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena —............................... Knjiga vsebnje "misli, ki so se rodile v človeku v prvib letih svetovne vojne". TESMI V PROZI, spisai Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ......-................................................ Verna slika pestrega vellkomestnegs življenja ln spominov nanj. PINtiVINSKI OTOK, spisal Anatote France. 282 strani. Cena ....................................................... .61 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobairen v svoji zabavljlci. PLAT Z\ ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .41 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR .............................-................S5s POŽIUALEC.....................................................23v POSLEDNJI MOHIKANEC ..............................St« PATRIA (povest Iz Irske zgodovine) _________________tU POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 7S strani. Cena ................................................ M Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli so globoke ln mebke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVLJICE. Spisal 11. Majar. Izbrani Is pro> s tega naroda. Cena ..................... M prapreCanove zgodbe _________________________ sst PR1GODBECEBEL1CE MAJE, trd. vez._____L—r PRVIČ MED INDIJANCL Povest izza Časa odkritja Amerike. Orna ................... Ji REVOLUCIJA NA PORTUGAIfiKEM___—Sfs RDEČA IN BELA VRTNICA_______________Slf PTICE SELIVKE, Kabindranat Tagsre. Trda vez. 84 strani. Cena _________________________________.... .18 Prgeovorl, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja. študent naj bo. — nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Finigar. 88 strani. Ceaa Jf NaS mojsterskl pripovednik nam nndi v teb dveh svojih delih obilo duSevnega užitka. PRAVLJICE, KoSutnik, II. rvesek. Cena...... ,ft PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ 3$ TURKI PRED DUNAJEM__________88e TATIC, spisal France Bevk. Trda ves, M lir. Ceaa .18 NaS 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvet!? "»ojl materi. TISOČ IN ENA NOC, b slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjig©. Cena ..... .3.25 Narbčite Se danes S A., koledar Za leto I 1939, Slovenic Publishing Company I 216 WEST »iBthSTOfiET , . -NEW YORK, N. Y. t *y **OL A8 1TABDDA"-New Tort r • - v SLEHERNI a'Q"C:::ii'c:;::::i včasih greši. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL I. B. = 24 = "Kdo bi p«*" jokal, če se dva ločitaT Predragi se bo ie vrnil." Gundo užalijo tf besede in s prezirljivim pogledom in precej od zgoraj navzdol odgovori: "Take besede si prepovem! To je bil moj brat!" Ti* Pa ie krasno, si misli dr. Hans Roland, mladi odvetnik sam pri sebi, glasno pa dostavi: "Tega v resnici nisem mislil. Toda brata zavidam. Tako nežno slovo. No, samo da ibi to bil le brat.'* Gunda si misli, da je boljše, da mu ne odgovori. Mladega moža jezno poglwia, se obrne in gre dalje. Toda Hans Roland ni bil one -vrste, da bi tako krasno dekle pustil zbežat;. Lep fant in najboljši veslač nekega poznanega berlinskega veslaškega kluba, se je prvi hip zagledal v krasno dekle; d rugače pa se ni zanimal za ženske. V s led športa, učenja in precej mlade prakse je bil zelo zapo- flen. Toda to dekle--s tako prikupljivim bratom. Rad bi ji delal druščino. In zopet stoji pri njej. ■"Oprostite, grspfica, bil sem nekoliko predrzen, toda, prosim, ne vzemite teh šaljivih besed resno." In pri tem se tnko mladeniško prijazno nasmeje in svetlo beli zobje mil ta'ko bleste, da bi se Gunda zelo rada pogovarjala ž njim. To je bil priliznjen in prijeten občutek srečati tako lepega fanta in vedeti, da mu je všeč. Toda tega ne storiti, obrne t?e in gre brez besede dalje. "No, potem pa ne, dekle," se smeje Hans Roland pred .se, "toda všla mi ne boš." Spoštljivo se odkrije in gre svojo pot. Toda ne; v gotovi oddaljenosti gre za njo in vidi, kako je stopila v voz poulične železnice. Dovoli pa si malo predrznost, se zavihti zadaj na voz in fo veselo pelje z lepim dekletom do njenega -doma. Med vožnjo pa Gunda naenkrat pogleda nazaj in ko mladega gospoda zopet vidi, zalije njen krasni obraz globoka rdečica. Ali je bilo ogorčenj«' ali zadrega? Hans Roland v svojem nepremagljivem optimizmu misli, da je zanj pri dekletu vse ugodno. Ko Gunda izstopi iz voza. tudi Roland naglo skoči, ko se je voz že pričel pomikati dalje in, ne da bi ga Gunda opazila, se mu posreči j, slediti in tako izve, v kateri hiši stanuje. Toda zviti lisjak ni vedel, da ga je Gundti vendarle opazila, toda gre m irno dalje, četudi ji sroe le preglasno utriplje. J>rzen je b il, pa vendar lep in prikupijiv. Dr. Hans Robin«1 si natančno ogleda hišo, v kateri je izginila Gunda. Na •vratih je napis: "Dve prazni sobi oddati." Za vraga! Sreča :nu je naklonjena. Tako bo mogel jutri z dobrim vzrokom vprašati. Mogoče bo prišel ta'ko s kras-aim dteeletom v stik. Na potu domov misli dr. Hans Roland na druge stvari iu mala Gunda je bila kmalu pozabljena. Malo prej je spre mil na postajo malo postarnega — saj po svojem domnevanju ^pa precej premožnega strica, ki se je hotel prepričati o delu mladega odvetnika in ki je b il pozneje pripravljen svojemu nečaku dati večjo v-oto denarja za povečanje pisarne. Pri tem mu je stric tudi pesebno polagal na srce, da si poišče bogato nevesto, da bi to bilo zanj najboljše. Na železniški postaji pa dr. Hans Roland zopet v idi krasno dekle, ko se poslavlja od lepega fanta, ki je menda njen brat. Da. ko bi "bogata" imela tako krasen obrazček kot to dekle — zakaj ne? Toda ta bi mu bila všeč in dobrodošla tudi brez denarja! Jutri bo že vide":. Roland je bil vesele narave in kadar si bo ob svojo stran postavil ženo, bo morala biti prisrčna in junaška, ne pa razvajena in samozavestna. Ko je Hans Roiand že dalje ča*a doma, se vedno misli, ako mu slučaj ni mogoče pripeljal na pot pravo dekle. Gunda skozi okno svoje sobe še gleda na ulico, ako bi mogoče nepoznanec stal pred vrati. Navzlic svojemu drznemu obnašanju, ali pa mogoče ravno zaradi tega ji je bil zelo všeč in srce ji ustriplje zelo uporno, ko ga je nepričakovano v. vozu poulične železnice zopet videla. Malo čuden občutek pa je bil vendarle; Gunda, ki je bila stara šele dvajset let, ni nikdar jmela % nobenim fatitom kake zv«*e. Sem in tam je Gunter picer pripeljal kakega svojega prijatelja, toda vse to je ostalo zelo površno. Sicer pa tudi denarne razmere niso dovoljevale, da bi brat in sestra obiskovala kake plese, ali kake s)i£ne zabave. Toda ta mladi fant bi ji že ugajal. Nato pa se Gunda zmerja. Kako se j- mogla aplofo zanimati za kakega človeka, ki ga je samo mimogrede videla in ki se je po njenem mnenju celo obnašal zelo rsljrvo? Imel pa je vesele oči, pravzaprav je bila >koda, da b! bilo za njo neprimerno, ako bi se pogovarjala i njim. Do sedaj je vsakega, ki ji je bil na kak način nadležen — in to ni bilo redkokdaj, kajti Gunda je inavzlic avoji pri prostosti zbujala velrko pozornost, kjerkoli se je pokazala — odgnala z mrzlim ponosom; tega fanta pa, ki je i*H*edal aelo športen in samozavesten, ne bi smela osorno zavrniti. Toda kdo je ve-iel, alco ga bo Se kdaj videla; torej si ni treba beliti glave! Gunda, mimo spi, jutri moraš imeti vse )iripravijeno, da te preseli« na Vansko jezero. Po tem precej trdem in mnogokrat si nasprotujočem sa-mofovom Gunda trdno in zdravo zaspi. NasVdnV /vAro pripravil vse za preselitev na Vansko jwr*k Svoje pohištvo posti pri gospe j Pluefei. Naglo gre ie v trgovino ter si kupi nekaj ostankov bla-»« podla**, da si napravi nekaj lepih oblek. Vse dene v ,iya velika kov milijonov ljudi, toda v dobi, ko toliko izseljencev obupano išče novega sveta, se Kanada ljubosumno zapira in zlepa koga ne 7>usti notri. Danes je vpeljevanje v Kanado dovoljeno samo 3 vrstam tujcev: polj<-del-cem, ki imajo vsaj HM H) do _'(><>(} dolarjev lastnega kapitala, žene in otroei, ki imajo s-voje može, oziroma očete že v Kanadi, in slednji«" za "girls to be married" — to so tista srečna dekleta, ki gredo v Kana do zato, oroče. Kanadske oblasti pa zlasti na t*: zadnje najbolj pazijo, in dekle, ki bi se nameravala v Kanadi zaljubiti, nato pa poročiti, ne more preko meje. Jamstvo ženina mora biti že mnogo resnejše. Zgodilo se je celo, da je neko dekle prišlo v Kanado z vsemi predpisanimi poroštvi kot nevesta, pa se je potem v>c pkupaj podrlo in ni prišlo do !>oroke, dekle pa je med tem že dolbilo drugega ženina in se je hotelo poročiti. Toda kanadske oblasti tega "skoka" niso dovoljevale in je bilo dekle izgnano, češ da se je brez zakonitega razloga vtihotapilo v deželo. Na drugi strani pa tudi že vstaja agitacija, ki zahteva, naj se ta bogata dežela bolj na široko odpre prilivu tujcev, ki 'bi vse življenje v njej posivili. Nastane »vprašanje, le čemu kanadske oblasti svojo deželo tako zapirajo? Kanada je dežela farmerjov. Zemlja je neizmerna in «siino rodovitna, seveda pa leži večinoma v severnem podnebnem pasu in je -za obdelavanje zelo težka. Skoraj stalna usoda vseh priseljencev, ki so se spustili v farmerstvo, pa je, da z lastnim kapitalom dobro začno, prva leta morajo delati brez dobička, potem šele začne zemlja vračati. Toda malo jih je, ki bi jih obdržali. Največ jih pritisnejo k tlom dolgovi, ki so jih za zemljo morali napraviti, in zemlja ne noei več toliko, kakor pobirajo obresti, in farmer zapusti svoja tla in se u- makne v mesto, kjer množi armado brezposelnih in obremenjuje javno bremena. Zato se kanadske oblasti novih priseljencev tako boje in sprejmejo le tiste, o katerih je po vsej verjetnosti pričakuvuti, da nikdar ne bodo padli na ramena javnih ustanov. Kljub vsemu temu pa je Kanada dežela neštevilnih možnosti. Cela vrsta industrij v deželi sploh še ni zastopan:?, mar-ikatera obrt bi mogla !•*-po vzmetiti. Kanada nima nobene električne industrije, nobenih steklarn, premajh n o čevljarsko industrijo itd. Zemljepisni in politični položaj Kanade je menda najugodnejši na vsem svetu. Pred vsakim posegom jo ločita Tihi in Atlantski ocean, na svojem jugu pa meji na Združene države S<-verne Amerike, če je le splou mogoče še govoriti o kakšni "varnosti" na svetu, potem je ta tu. Največja vrednost Kanade pa je v njeni ne tako v zraku skovani bodočnosti, da more po-tati središče angleškega svetovnega imperija. Govorice in domnevanja o nekakšni "predstavitvi angleškega imperija'' nočejo utihniti. Dejstvo, da bo spomladi prišel v Kanado angleški kralj, pa jih le še bolj podžiga. znauje, da evrop. Anglija* ni več neranljiva. Zakaj torej ne bi prenesli sedeža države v Kanado, ki leži baš iv sredi angleških otokov, Avstralije, južne Afrike in malajskega ar-h i pela. Kanada bi bila naravno središče imperija, ]>olitič-no in gospodarsko prijateljstvo z Združenimi državami bi ustvarilo mogočen amerikan-ski blok, kateremu nobena dru ga sila ne bi mogla do živega. Ce v Eivropi pride do vojne— in v Ameriki o tem nihče ne dvomi — bi kraljeva x>alača v Ottavi in finančna četrt v Ci tv v Montrealn bila iaven dosega sovražnih bombnikov in topov.V Londonu take varnosti ne more dati nobena še tako draga tehnika. Morda bi bila taka prestavitev tudi najtrdnejši način, da se dominion za vedno priklene na sivojo mate rinsko deželo. V Kanadi se namreč množe glasovi za priključitev k Združenim državam. Kanada sama danes nima VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YtTOOKLAV TRAVEL, 1»EIT. 216 W. 18U» SI., New York. N. V. torpedov v kljunu, s štirmi v krmi in z dvema na krovu, razen tega bo imela 10.5 centimetrski top in 40 milimersko strojnico. Posadka vsake podmornice bo štela po 56 mož. IZSILJEVANJE OB KU HINJSKI MIZI. Neka gospa Pietrellijeva iz Cap (TAila v južni Franciji je prejela pred mesecem dni anonimno pismo, ki jo je poziv:: I o, naj položi 5000 frankov na določeno niei-to. Pietrellijeva se za pismo ni zmenila. Teden dni pozneje je prejela drugo, isto tako z rdeča lom napisano in anonimno pismo, ki ji je sporočalo, da je na kocki njeno življenje in življenje njen" hčerke, če bi se upira.'"' prvemu pozivu. Ko tudi to pismo ni imelo učinka, je prišlo tretje in to je velelo: "Plačajte takoj! Gre za vaše življenje in za življenje vaše hčerke. < V bi se drznili Ktvar sjM>ročiti poVciji, Ihuiio grožnjo takoj izvršili, kajti mi smo organizirana tolpa." Sedaj je Pietrellijeva res od slu na policijo, ki se je za stvar zavzela z vso odločnostjo, pa i>i mogla spočetka dobiti nolnme-ga sledil. Tedaj ji ie prišel na pomoč slučaj. Eden izmed policijskih uradnikov je opazil na nekem \ lotu prilepljen listek, ki je ponujai ljudem vsakovrstne stvari v nakup. Uradnik je takoj zapazil, da je p isava na tem listku podobna pisavi ia*iljeva1nih pisem, ki jih je dobivata Pietrellijeva. Podpvsari je bil neki Pasquale Malizia, ki ga je uradnik takoj nato obiskal. Doma pa je na.šel samo njegovo ženo, ki je dejala, da je listek sama napisala. Odvedel jo je v zapor. Ko so jo naslednje jutro privedli pred preiskovalnega sodnika, je bela od zapora že tako omehčana, da se je priznala tudi za avtorico iz-siljevalnili pisem. "Imela sem dolgove, o katerih moj mož ničesar ni vedel," je deiala. "Pa sem si mislila, Pietrellijeva naj plača. Sedla sem h kuhinjski mizi in napisala z rdečilom prvo nismo, nato drugo ..." Č*aka jo občutna 'kazen. ne armade, ne mornarice in M r=e sama ne mogla braniti pred n rw I * i i m na r\o / lr\i¥t n n PODMORNICE ZA POLJSKO V Rotterdamu so splovili podmornico, ki jo je naročila Poljska in ki jo je žena poljskega poslanika v Haagu kiv-tila z imenom "Sep." Druga podmornica enake konstrukcije za Poljsko je v delu v neki drugi rotterdamski ladjedelnici. Dolžina znaša 84 m, širina 0.7 m, višina m. Vsaka izmed podmornic bo izredno močno oborožena, in si-' cer s štiri cevmi za puščanje J MODERNA OKNA ZA NOTREDAMSKO KATEDRALO. V pariško notreda.msko katedralo postavljajo ta čas dvanajst modernih cerkvenih o-ken iz barvanega steklenega mozaika. Ta okna so krasila že pa pešk i paviljon na lanski pariški svetovni razstavi in predstavljajo življenje najvažnejših svetnikov pariških die-cez: sv. Genovefe, sv. Klotilde, d-alje sv. Yvesa in najmlajšega francoskega svetnika župnika iz Arsa. Vsako izmed teh oken je začrtal drug mojster, a po sknp-I ne ni načrtu, ki ga je izdelal "mojster- steklar" Karillet. Pri tem so pazili, kolikor je bilo mogoče, na skladnost z bar-vami in črtami trojice rozet, ki so se ohranile iz 13. stoletja. ........................................................ 'M|||Ml'l)U)i)l|HU'M1.„1)>,|M'l|ttt<|(|||„?Ul| |} ■ fl >>>> > >l| B||.. ■!: 111111) t. f,, 111 > 11111 (||a||IIMII|| :|«II«Hl»»»«Mi«Mtl||f||i!!iliii„||||C,'t|ll||||l||i.|||hJ,||ill||||||.||l||!l||,|||||11| ne armade, ne mornarice in hi se sama ne mogla braniti pred nobenim napadom. Spričo angleške prožnosti je pač treba računati, da bo Anglija vse storila, da možgane svoje svetovne »vladavine, ki so danes zbrani v Londonu, pravočasno prenese kam v talko varnost, da bo to vprašanje za dogleden čas rešeno. Ce bi Kanada to res doživela, kar se sedaj govori še samo na politični galeriji, bi to bil zanjo začetek zlate dobe. Za gospodinje Kuharske Knjige... ^lUMtinniiiiiirafflffl^ Slovenske žene to splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne maleukostne stvari, kot te ali one zelenjave ^li dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr — 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW Y0BK CMltllilllH^llilll'"11"!^ HiiiWiiHifriii'MiiHmHaHh I mL. Saturday, January 7, 1939 PREDSEDNIK ROOSEVELT GOVORI KONGRESU