Učni načrt za kmetijsko nadaljevalne tečaje na liudskih šolab. (Sestavil kmet.-svetnik V. Rohrmann.) Učna doba traja 5 mesecev od 15. oktobra do 15. marca. Število ur na teden: 6 v vsakem letniku, skupaj 120 ur. Razdelitev potika. 1 m 1. 2. 3. 4. 5. 6. Vini predmet Verouk  Kmetijsko spisje Kmetijsko rafiunstvo .... Kmetijsko prirodoznanstvo Kmetijsko gospodaretvo in zadruiniStvo  Di-avljanstvo in zakonodaja . Sknpaj . . St.Yllo ur Da teden na letnik I. 1 I 1 6 II. T Bogu. UČNA TVARINA.  l. Veronk. Spolnjevanje dohžnosti proti proti bližnjemu in samerrrj sebi. 2. Kmerijsko spis}e.  1. letnik.  Vaje v sestavljanju spisov važnih za kmetovalca. Kupčijska pisma. Naročilna pisma za semena, umetna gnojila in druge gospodarske potrebščine. Pisma z računi za prodano blago. Objave, inserati. Poiz- vedovataa pi&ma. Prejemni list, izročilni list Pobotnice. II. tetntk. Vloge na oblastva. Prošnja za posojilo. Odpoved posojila. Naznanilo škode po toči. Vloga za odpis davka. Naznanilo v slučaju kužne bolezni. Navodilo, kako ie oddajati pisma, brzojavke, denar in blago po pošti. Poraba ix>štnih položnic. Železniške pošiUatve.  3. Kmetijjsko računstvo. I. letnik. Gospodarski računi. Tržne cene. Pro- dajni in nakupni računi za pridelke in go- spodarske potrebščine. Računi o potrebni množini semena za razne veltke njive in o stroških za nakup. Računi o potrebni tnnožini umetnih gnojil in o stroških za nakup. Računi o množini pridelkov na razno velikih njivah. Računi o vspešnosti imietnega gnojenja. II. letnik. Prodajni računi za živino. za mleko ir mlečne izdelke. Preračunba potrebne  ninožme krme za en dan in za celo leto. Nakupni računi za močna krmila. Teža in tehtanje živine. Računi o mlečnosti živine. Posojilnični računi. Obrestni in odstotni računi. Zavarovalni računi. Posel-ski računi. Vaje v merjen.ui črt in zemI.iišč. Merjenje gnojničnih jam in sodov. Vaje v risanju zemljišč in stavb. 4. Kuietijsko prirodoznanstvo. I. letnik. a) kmetijsko rastlinstvo. Kako so rastline vstvarjene. Glavni deli rastlinskega telesa tn njih življen&ka opravila (korenina, debio, listi. cvet in sad.) Razvoj korenine v zvezi z razvojem cele rastline. Pomen koreninskih gomoljčic pri stročnicah. Notranja zgradba rast- linskega telesa. Rastlinska stanica. Način rastlinske hranitbe v posam.znih dobah življenja. Kalenie rastlin. Sprejemanje m presnavljanje živeža ob času rasti. Zoženje rastlin. Razplodba rastlin. Pogoji rastlinskega življenja. Zemlja, zrak. voda. toplota in svetloba. Kako je rodovitna zemlja nastala. Kako ie zemtia sestavliena: ^lina, uesek. apno in črna prst (humus). Najvažnejše redilne snovi. Dušik, fosforova kislina in kalii. Važnmt bakterii v zemlii. Rodovitnost zemlje. Godnost zemlje za obdelovanje. Lastnost zemlje napram vodi m toploti. Razne vrste zemelj. Zrak in važno&t njegova za rastlino. Sestavine zraka: kisik in dušik. Vodeni hlapi. Ogljikova kistma in njen pomen za rastline. Vzajemna zveza rastliti&kega in živalskega življenja. Dihanje. Voda in njena sestava. Lastnosti vo- de. Pomen vode za rastlinsko hranitbo. Važnost topkrte in svetlobe za rast- linsko življenje. Obdelovanie zemlje. Zakaj potrebujek) rastline dobro obdelano zemljo. Zaka.j }e globoko obdelana zem.ia bolj rodovitna in katera zemUa je d'obra za globoko obdeianje." Zakaj }e plevela čista zemlia bolj roilovitna in kako ie plevel zatirati. Kako in zakai ie kamnito zemljo izboljševati. Zakaj in kako škoduje preobilna nioča v zemlji in ka.'ko ie taka zemliišča izboljševati. Zakaj je gnojenie tako vražno. Ali se da z gnojenjem rodovitost zemLie povečati? Kaj ima hlevski gnoj v sebi, in ka- tere njegove snovi so največ vredtie. Počem se ravna vrednost hlevskega gnoja. Raziika med dobriiu iu slabim hlevskim gnojem. Kako ie izboljšati in povečati pridelek hlevskega gnoja. Kaj zahtevamo od dobrega gnojišča. Kako je ravnati z gnojem na gnojišču. Kako je napravljati gnojnične jame. Kako je rabiti gnojnico. Zakai ie komoost tako važno erotiio in kako ga je napravljati Lri rabiti. Vrednost pepela in apna za gnojenje. Velika važnost umetnih gnojil. Kako j. rabiti umetna gnojila, da nain koristijp. Razdelitev umetnih gnojil. Tomasova žlindra in superfosfat. Kalijeva sol in kajnit. Cilski soliter. amonijev sulfat in apneni dušik. Nakup umetnih gnojil. Važnost dobrega semena. Lastnosti dobrega semena. Odbiranje in čiščenje sernena. Pridelovanje in izboljšanje domačega semen.a. Varstvo pred plcveloni. Odvračanje in zatiranie deteljne predenice. Pridelovanje pšenice (važnost pšenice. lastnosti pšenice. domačc in tuje vrste pšenice, obdelovanje in gnojenje za ]>šenico. setev pšenice, namakan.ie seraena, oskrbovanje pšenice, žetev in pridelek pšeniee). Pridelovanie turščice. Pridelovanj. fižola. Pridelovanje krompirja. Pridelovanje domače detelje. (Nadrobni pouk kakor pri pšenici.) Obdelovanje in gnoienje travnikov in pašnikov. II. letiiik. b) Kmetijsko živalstvo. Kako so živali ustvarjene. Giavni deli živalskega telesa. Prebavila: gobec, želodec, čreva. Dihala: pljuča, koža. Krvna obtočila: kri, srce. Izločila: obisti, spolovila. Gibala: kosti. niišie.. kite. Cutila. Način živalske hranitbe v prvi dobi življenja in pozneje. Sprejemanje in prebavljanje krme. Sestava rastlinskih krmil. Najvažnejše redilne snovi: beljakovine, tolšče, škrob. sladkor. vlaknina in sestavine pepcla (fosforovo kislo apno. sol in železo). Sestava živalskega telesa. Voda in suha snov. Dušikove snovi: beljakovine, klejevine, rogovine. Brezdušikove snovi: tolšče. Pepel: fosforovo kislo apno. Živinoreja. Zakaj redimo govejo živino in kako je povečati njene dohodke? Značilne lastnosti goveje živine. Domača in tuja goveja plemena. Zakaj ie odbirati za pleme živaii. ki so ugodno razvite in dobre za užitek? Korist dobrega krmljenja glede na razvoi života in na užitek (mlečnost, pitavnost. delazinožnost). Važ-nost močnih krmil za zboljšanje reje in dohodka. Red in točnost pri pokladaniu krme. Pokladanje soli. Napajanje živine. Važnost paše za mlado in odraslo goved. Kaj zahtevamo od zdravih hlevov? Snaženje živine in nastiljanje. Prijazno ravnanje z živino. Odvračanje bolezni pri živmi. Hitro napenjanje goveje živine. Nevarnost kužnih bolezni. Rdečica pri prašičih in varstveno cepljenje. c) Sa!djarstvo. Važrhost sadjarstva. Razna sadna pleinena in njih gospodarska važnost. Najvažnejše vrste jablan za naše kraic. Saditcv drevja. Kje dobimo mlado drevje in kako ga praviino sadimo. Kako negujemo mlade nasade. Kako oskrbujemo starejše drevje. Gnojenje sadnega drevia. Kako precepljamo sadno drevje? Varsivo sadnega drevja. Sadna uporaba. 5. Kmetijsko gospodarstvo i« zadružni- štvo. I. letnik. Kako je gospodarsko preinoženje sestavljeno? Zemljišoa in gospodarska poslopja. Živina in orodje. Pridelki in denar. Vzdrževanjc in zavarovanje gospodarskega poslopja. Zavarovanie živinc. Važnost dobrih gospodarskih strojev. Skrbno spravljaiiie iti a arčno ravnanje z domačinii pridelki. Kako je gospodariti z denarjein . Knjigovodstvo. Popis premoženja. Blagajnična knjiga. Dolžna knliga (zapis-iik dolžmkov in upnikov). 1'opis orodja. Korist kmetijskega zadvužništva. Razne vrste gospodarskih zadrug. Uredba in poslovanie zadružnih posojilnic. Uredba splo^io kmetijskih zadrug (nakupnih in prodajnih zadrug). Mlekarske zadrugc. Živinorejske zadruge. 6. Državljanstvo in kmetijska zakonodaja. II. lctnik. \ as. politična, fania iii šolska ob- čina. Občinski odbor, župan. svetovalci. Delokrog občinskega odbora. Volitev ob- činskega odbora. župana in svetovalca. Občinske doklade. Občinsko premožcnje. ] Občinski dohodki in stroški. Okrajno | glavarstvo. Deželna vlada. Ministrstvo. ! Uprava države. Dolžnost in pravice dr- žavljanov. Kmetijski zakoni o varstvu poljščine in sadnega drevja. Zakoti o varstvu koristnih. ptic. Zakon za zbolj- šanje živinoreje. Služnosme pravice. Dolžnost prijavc kiige siunljivih živali.