am>v. 7/»
V Trsta, v nedelfo 12. oktobra 191»
L cfr'lr rtv
I^hjf- vs«k din, odi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: urica «v. Fa-^iška Asi Skesa Sev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj »e pošiljajo urednic vr — Kefran Urana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni cmlnik Štefan Godina. — Lastnik koosordj Hstl Edinosti — Ttak tiskarne EdiaosL — Naročnina maSa na mesec L 3'—, pol leti L IS — in celo leto L 36—. — Telefon »redniStva in oprave Stev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stotj ••mitnice, zahvale, poslanice in vabila po40stot, oglasi denarni ti zavodov mm po 80 stoL Mali oglasi po 10 stol beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema InseraUii oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, uL »v. Francka As 2GL
Eešltsu Me Krize SIS Je vedno negotovo.
Pc:c3 Pav:ovlćcve misije Je druge dogledne. — Er. Korciec zc&slll BUgrafc
ĐELORAD, 8. .Politika« poroča: Po razpoloženju, ki je danes predp&kine vodalo v krogih opo-ricijonalnega bk)ka. bo dr. Pavlov>č težko mogel sestaviti koalicijski kabinet. Na.^rže bo še denes vrnH svoj mandat. Do večera se to Še ni .zgodilo.
BELGRAD. 8. Nocoj je prišel v Belgrad Andrija Radovič, član naše mirovne delegacije v Parizu, bivši črnogorski ministrski predsednik. Govori se, da mu bo poverjena naloga, da sestavi koalcijski kabinet. Ako se tući ta kombinacija ne bo posrečila, bo, kakor se govori. Jovan Jovano-vič sestavil uradniški kabinet. Da&že se govori, da bo prestolonaslednik zopet pozval nače'jrke str-enk, naj se zedinijo in sestavijo skupno vlado.
BELGRAD. 8. V . .rl a m en tarnih krogih se govori: O-poziojjonaJni blok bo šele potem deddira-ik> odgovoril dr. Pavfovrču, ko bo ra<ftkalni klub zak-Tučil svojo sejo. Demokratski klub je imel .zvečer «ejo. Jugoslovanski klub, ki ostaja »a svojem prejšnjem stališču, je odpotoval domov. Dr. Korošec se je peljal v Maribor, ker že dolgo časa nt bH doma. Njegovo potovanje tolmačijo različno, vendar pa se je baje izrazil, da njegovo potovanje nima poHtičnega ozadja.
BELGRAD, 8. »Samouprava« priobčuje danes v , posebni izdaji daljši komunike, Jd končava tako: Da kabinetna listina Trifkovlča ni bila sprejeta, Je proti parlamentarnemu redu in situaciji, ki je itak težka in ki se je s tem še bc'j otežkočila In zamotala. Poverjenje mandata PavloviČu Ima značaj neparlamentarnosti. Na dnevni Ted stavlja še eno novo vprašanje: Vprašanje predsedništva narodnega predstavništva. O vprašanju razpusta skupščine bomo drugrč posebej govorili, ker je da! Trifkovič o tem svojo besedo. Tedaj bomo vide«, kdo se je igral z razpustom parlamenta m Jc.o je želel nego v razpust.
BRLORAD, 8. Danes zvečer <*> 19 je izjavfl dr. LagfrT* časnikarjem, ki so čakali v kuloarjih In ki so ga vprašati, ah" bi ntu bilo mogoče dat: svoje IzrvestiJo, odgovoril: Jvtri med 12. in 13. uro bo teSd kormmike opozicije, iz katerega bodeče Izve-<ieH. kaVšen >e -položaj.«
BELGRAD, 3. Govori se da bo povodom dekb-Tacije, ki jo bo caTa nova vla-fa v p?rlamentn, tudi novoosnovin? repub!:kanska stranka dala svojo izjavo In sr s tem shižbeno javila kot stranka. To se tiče sktrrne poslanca Jaše Prodanoviča.
Se|a demokratske zajednice.
BELGR/f Danes popotfne je irrela Demokratska za^drica se:o, na kameri se je razpravljalo o notran:epo>itičnem položaju t ozfrcrm na rešftev krize
°rotfć ve<ho enak.
BF.l GRAP. P UDS) Protič je ime! po neuspehih TrifVoviča er>aK inerdent, kakor z m'n-'^rom no-tran"h dei. Priblče vrčem, tudi z Bnli.'g<J£" 'cm. ministrom dvoia. — Balugdžič je srečal Protiča ter Iji+rMrivr nagovoril: »Dcber drn g. ProtK'.« •JCaj hote:.?« ga je csorno nchrufil f^rorlč. »Pa se n a?i" p«.* * lvormo.« odgovoril je BcJusvž'č. »Po vse n. i:rr sc ?eda' dcgaia, se vi in jaz ne more-'i	zavri?! je osorno Protić, se
obrnil ki nadal'e-"?i svojo pot.
Triikovfčev kos-r^e.
BELOP^D, s ODS) TrifVovi'ev kotmimke ie Izz v J	veHko senzacijo. Do sc<fai se čuje
tz vrst n'egovih pristašev, da shiTben! 1 orounike o r?i:?*xnrii r.'ev-r vc aVci'e ni bM to?en. -Hasti na. dr> Tr;' r\'.č n. nikdar sco^crll o rszpus-'tr tt'';-mema. ži i.e, ker ni imel nobenega mpiv'ata od ."-tr n: ?. v ' •"šVrh ?tr?nk, da bi podal kako '.t'z.vr ? pa Trif?-:ov5č sam prfznzvp. v *vc:r:n ^""»m'Vf'u. da so vsi podatki službenega J-oT-/-r,- ejr '"ov^em to?ni. 'Njegova iz'ava ni ničesar druf"ga. rego potrdilo slvfbeneea komunike'?. Ni	'?2 je rrnene opotTr'cve o T-T-o^^u in c-^ii oseb. ki se skrivajo za nvm, zelo s'aho. V npcJcr Mia^-j'i. krogih se je danes že mnogo razpravlja J a c te:n.
r*rr»f?č zopet cfoVazrJeu
Pf7 0*>*D. 8. (JOS) V d3Tia;5n'i posebni fr^a'1
tS^nar^avet dcka7ir*e Prnitič, lesko so stranke, iz ka»crth je ?e;'av:l TrifVovič svoj kab?r»et. m^*-n-i .'erlckrats^o-scc^^allstl^nega H^Va. Ta d^k^T 'e	• s «-rr»'m faktem. stranke Pro-
t:č-TrJfVo*"?evrgr Moka v «svcM b^rbi prrH de-veor"ne	^"la ta vedno na na^T-r^n* strani.
Prct;ć T'- f-ov^eve stranke n7so dr>bl^e n•'•V4?r ve-či"1? ^'asnv. m drnc" strani r^a tu^i dem^^rats^o-soc:'r,'r'"*iV^1' n'	trti ent,<ra č'^na. zato
je srr^en t. u f "a dokazati nekaj, kar je že 5	f^lrtom
o T-^k^vrćeTem ko^nmrkHtt.
B^T.nFAD, 9. Necdv:s«a »Politika« zn^-fe-va v Jal "en članku pre:skavo.v zadevi ko-nuirkeja, ki i^a je iz^al be!^ra(?ski ^np^ni u-»n v k-ttf-om se je raznraHialo o ie-n, z^Vr je re<3»*t ocklonjl od Trifkovića P'ed-ia^«!T»: mri kpVfnet. T j?t zaMe^a, c^a se krivci
p^vz-c"tel;i te^a komunikeja kar najstro-kaznujejo.
Po'H'^! položaj.
BKLTPD, 9. (JD?) SHošni politični polozai Je ost^l	1 nc!a-arcrr<n"en, got^o je le. da se
Pav^'-ičeva m:5r!a ne bo posrečila. Dr. Pavfovlč
še danes vrne svoj mandat v roke prestolonaslednika. Za razplet>aj krize obstojvte samo <lve mož-
tudi dr. Korošec, ki Je navede! kot varok svojemu potovanju, da že već kot leto did ni bil v svoji domovini. V krogih njegovih prijateljev se raz-našajo tri verzije: 1. da je v istini odpotoval v Maribor zgoi> iz zasebnih vzrokov, 2. da -Je odpotoval vtuionstrativno, ker mn ne vsajajo sedanje politične razmere v Belgradn in 3. da okrepi zopet oao gibanje v vrstah svoje stranke, Id je pre-
nosti: ali nevtraJna vlada z uradniki kot ministri vtedovalo ob čas« prevrata in kmalu nato, nam
ali pa kombinacija s širšo koalicijo, Id smo Jo že pred dnevi označili.
Porajanja dr. PavfovKa dosedaj Ncve kombinacije.
BELGRAD, 8. UDS) Opozicija je danes ves dan razpravljala o taktiki, ki jo naj zavzame napram dr. Pavloviču. Le-ta ni mogel dobiti od nje nika-kega odgovora ter je bil zvečer obveščen, da mu bodo koalirane stranke jutri opoldne izročile kolektivni odgovor. KaJcor se čuje, bo ta odgovor zopet negativen, ze-to pa bo, kakor se govori v parlamentarnih krogih, tekom jutrišnjefa dneva vrnH dr. Pavlovič regentu poverjeni mu mandat. — V političnih krogih se živahno razpravlja o novih kombinacijah. Zahteva se na eni strani izven-parlamentarne osebnosti, ki bi mogle dobiti podporo radikalcev in demokratov. Govori se o predsedniku kasačiiskega sodišča Mrhajhi Jovanoviou in o bivšem finančnem ministru dr. Miki Popovi^ katerega predlagajo nekateri opozicijonaiir krogi. Na drugi strani, posebno v nekaterih opo-zicijonalaih krogih, se dela proti neparlamentar-cem, češ, da niso dovolj iz>vežb3ni kot voditelji v sedanjih strankarskih bojih. — Druga konrb-jiacija je, da sestavi kabinet državnik, ki se more smatrati za nevtralnega in govori se o dr. Trumbiču. Kakor vedo povsem točne informacije* Tromb:č ne bi prevzel pod nikakimi pogoji take misije, ker je na vsak način potrebno, da ostane v Parizu in dokonča poga)anja o naših mednarodnih vpraša-njrh. Poleg Trumbiča se govori v političnih krogih o mogoči kandidaturi poslanca Andrije Radovima, bivšega črnogorskega ministrskega predsednika, ki se je danes vrnil Iz Pariza. Vse to so kombinacije. ki do sedaj še niso aktualne, ki pa že jutri, če vrne dr. Pavlovič poverjeni mu mandci, lahko dobe konkretnejše oblike. Iz razgovorov 5 člani Demokratske zajedn'ce je razvidno, da spre«-
reč republikansko gibanje. O zadnji verziji se govori .zlasti po vsem Bel gradu. Dr. Korošcu je go-*ovo to šibanje v domovini dobro znano in ker je njegova stranka pri zadnjem poizkusu za sestavo nove vfede sodelovala osobito v zvezi z Narodnim klubom, čigar separatistične težnje so vsem dovolj znane in je regent to ministrstvo separatističnih elementov preprečil s tem, da novega že sestavljenega in v svet razbobnanega ministrstva ni potrdil, občuti dr. Korošec to kot korak, naperjen proti njegovi stranki in proti njemu samem. Da se sedaj nekoliko opere In da si pri svoji stranki zopet pridobi nekaj Icrodita, se je napotil dr. Korošec v domovino, zrabljajoč svoje neimeno-vanie in konflikt s krono v protfmonarhistične agitacije (?). — V Bdgračv je stalo le malo članov Jrigosiovanskega kldba. Tudi »sni Narodnega kktba nameravajo aapustiti Belgrad In jih pri tem gotovo vodijo isti vzroki, kakor se raznaiajo po Bel gradu o tretji verziji glede odhoda dr. Korošca.
Dr. Korošec b afegovl tovanfi v Zt^febiL
ZAGREB, 9. Včeraj zvečer ob 10. uri Je dospel v Zagreb predsednik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec, v spremstvu dr. Jankoviča in dr. Hohnjec*, Danes bo Imeti le-ti posveto vanja z vodstvom hrvatske ljudsko stranke Poslanci bodo odpotovali po končanih konferencah v Ljubljano, kjer bodo poročali o doseženih uspehih ta politični situaciji vodstvu
SLS.
ZAGREB, 9. Danainji »Hrvat- prinaša iz
Bclgrada oči vi dno od gotovih radikalnih krogov inspirirano vest, da je poročilo »Slovenskega N?roda« o razdoru v radikalnih vrstah
me ona vsako možno konib'naciio, ki bi omogočila I ;n 0 ustanovitvi zmernejše frakcije te stran-čim SirSo koaHcijsko vlado, pa naj bi doprinesla v Ve d vot,8tvom g pa5ića izmjeno in le ta namen Se tako vehlah ?rtev. Za opoz^io * ^^^ ^ belg8ra(Jskih demok?atov.
Odstop £ Balugdžića.
ZA.GREB, 9. »Hrvat« poroča iz Belgrada, da bo minister dvora g. Balugdžić radi razn>h o njem razširjenih vesti, opustil svojo službo na dvoru. — Vprašanje je, Č eta vest odgovarja resnici, kajti da bi mii^ster dvora g. Balugdžić zapustil službo radi zcanega incidenta z g. Protićem, čigar robatost in netaktnost je vobče znana, n; verjetno.
oran;e hrvat jkih separatistov,
ZAGREB, 9. Osrednji odbor zagrebš?^e hr-v?tsve zajednice je ime 8. t. m. sestanek, ka-t^-e^a sc jc udeležilo. .'. članov. Na tem se-
'^r-ku sc je razpravljalo v poI:t?čnem polo-
karak«teristično, da zavlačuje odgovor dr. Pavlc-vič in s tem otežkočuie ni tro reiitev krize.
Narodni klub zahteva Vključitev aeUubita mu ministrov.
ZAGREB, 9. (JDS) Gla^m poročfl »Jutranjega Lista« se govori v političnih kTOgih, da zih;eva Narodni khib iz^djučitev dr. Kraterja, dr. Polj-ia in Pribičeviča iz novega Kabineta.
Stališče dr. Korošca in Narodnega kluba.
ZAOKEB. 9. »Jirtarnji list« poroča, da ie skupina dr. Korošca odrgovorUa dr. Draži PavIov>č-i. da zahteva predvsem rszjasnenja v zadevi Trii kovi-ča in da stoji na stališču koncentracijskem kabineta. Dai.e zahteva, da se poleg predsednf r p. riamenta \"zamejo kot svetovalci krone tur" ofca podpredsednika dr. Rlbar in Fran J- nkov'č.
Polit'rčarji Narodnega kluba so istotako izjavili, daj7'>;" ;r> n c'ogcckih v Bel«?radu. Zhorovalci so
so pripravljeni vstopiti samo v koncentracijski kabinet.
Statllfie Črnogorcev.
ZAOREB, 9. »Jutarnri list« javVa. da je dni ncopredc!;enih poslancev iz Crne g6re predse«t" ku parlamenta dr. Drcži PavIo\rču pismen 0'??t-
r T-.v -pv-Ji pes Loparje Narodnega kluba v in mu izrekli sveje zaupanje.
Jugoslovanska stranka.
LJUBLJANA, 10. Nedavno te^a smo priobčili vest iz Beterada, da se je tam osnovala rvova ju<»©£lovaTJska stranka. Po sedanjih in
ver, ki >e identičen z ou^ovorom, ki ga je til
predse/n'k že prej dc H. Andrija Rat;o\"ič, b;v": i icrir.acijrh 5z Bel^rada so osnovali to stranko črnogorski minister, }e odpotoval iz Pariza; tu-i j ^^ p^tiH ki hočejo zanesti na mi ju« cn se zlaga s stališem s-.ojih črnogorskih tov-ldc^la nQy ^^	^^ tega je ;jnela
ziaga riše v.
Zli đufc ve.
ZAGREB, 9. »Hrvat« p:5e z oziro^n na ockJ"-n:tev Tri-fkovičevega kebineta In objavljene tz2 loge: je zli <kih. ki se je pred reger.ion p^-s-ufH Narodnega klifta in njeiovih zahtev kot st
t c strarJta zborovanje v Bel^radu. na katerem so govorili Moanir Nikclić, Mi'5:ć, M. Vi-trović. V svojih govorih so naglaiali, da so vse dosedanje stranke pokazale, da so z*
vsako resno, novim razmeram odgovarjajoče
ra?W. Ta zH duh že desel mesecev vleče na^ojdclo nesposobne. Zeto je treba ustanoviti rrlado državo v ve-'no večjo zmedo. V interesu našega državnega In naiodr.e^a edinstva je, da se vpliv tefra zloduha 6im pieie zruSi.c
Demokrati vržejo Pribičeviča s krova?
ZAGREB, 9. (VLS) »Hrvatu« poročal iz Bel-gr2da: Ncsogl2s;a v demokratskem blokn pestn-j2'o črmd-^.'e oč!ta. Mnogo članov i« neza/ie-vol'no z vodstvom PribVeviča, ki ga označue:o rž kemen izpod tik e v Banovini in Bo?ni. N. iz-ključen izstop nekaterih Dalmatincev in SJovcn-cev iz demokratskega bloka. Trdi se, da so nekateri člani demokratske za:-edn'ce javno Izrcz<5!l želio, da se Pribičevlč umakne s j>cJitičnega ponri-1 B01?OVTJP, 9. E/emarkacivska čnfa v okolici 5,ča. da bo mogoče priti co s-porazurnnega dc'a v i Celovca >e z na^e strani zrlo nezadostno zastra-parl-n:entu in reda v drže vi. — Na druze-n mestu I žena. Nemški agitatorji in vohuni dohaja'o preko poroča r-Hrvat« iz Belg-rda, da se pripravljajo | meje fcr-z vseh jzkczil in hu^kr^o prebivalstvo d^^io! ati na znatne koncesie. A^cd ostt lini na- j pre-ti -ugoslovanskim cHastem. NiHiovo zbirališče
ihičeviča, ki b', Svetna vas. V Celovcu so že ves teden sTno vznemirjeni. Z vso trdovra^ncstVo se namreč vzdr-žu:e vest, da bedo Jugoslovani prekoračili de-markac:;sko črto in zopet -zasen'ii Celovec. V ne-
&j/o stranko, ki ho Sla v narod in v narodu izvrlila dejansko narodno ujedinjenje. Ena glavnih točk nove stranke je ureditev bal-karskih razmer v sporazumu z vsemi balkanskimi državami in ustvaritev svobodnega
__> .'^il U.32L Nova stranka to izdajala tudi svoje
gasilo.
Dr. Tno&bfft.
B5LOi?AD, 9. Minister za zenanjo stvari dr.
Truaibič je ozdravel
Poloiahsa Koroškem.
n:ersvaV) žrtvovati 'Svetozarja Pri se povsem umaknil z političnega življenja.
Slovenski poslane! doma.
BELORAD. 9. (VFL) Včerai je večina članov j deI>o ?e Je rezširlla govorica, da je poslan v Ce-
»Jugoslovanskega k hiba« z dr. Korošcem vred cd-pctovala v dr4iio\ino. da ljudstvu porr«ča o p- r!a-mentu in razkrinka laii čemkratov. Dr. KoroScc bo jutri že v Liu-bliani.
Dr. Korošec odšel iz Be'erađa.
BELORAD, S. (JD?) Več članov Jugoslovar-skega kluba je danes za-pustilo Belgrad, med n]1n l
i ■■ Jl.lT^
PODLISTEK
zi nm rreuđp. ll )
Avgust Senrn: Sel;ačk^ buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
— Ko se je vel'ki konjušn^'k, držač zastavo, potil na kenju rn zaradi putike nekam namr-daval obraz, jc prijahal na vrancu »judex curire-, moj gos!>odar in dejal Franii: »Po-rdravljen, brat Fr?ne, koliko časa se že nisva videla! Ti čepiš kakor star medved v svojem brlogu med Dravo in Savo. Kako se počutiš?« — N kakor, brat moj kraljevi sodnik.« — »Ali kakšna nadloga te tare?« — »Tri nesreče so me doletele, brate Andrej. Prva putika, ki me neusmiljeno ščiplje, druga Turki, ki vse huje pritiskajo na nas, tretja pa moj dra^i s^ak Nikola Zrinjski. Daroval je svoji sestri Jeleni Božjakovino, toda letos nas je zsfrrttno napacel in vrgel i mene i sestro t. Bo'jakovine. Lep brat. Jeli? Nikrla je hujši od T rka.« — »Vem za to va§o Aravdo. Ej, Nikola je Nikola, tudi kralj se
boji teh ZrinisVih. Toda kje pa živiš navad-
no?« — ».Kjersibodi, kakor ci£rn. Nekaj časa
v Medmurju, nekaj časa v ZaHaču, potem na gradu Stettenbergu na Štajerskem, ali pa na svoji pusti v Berćnju. Imam, hvala Bogu, tudi brez Božjakovine dosti, toda nikjer si ne morem splesti prave<a gnezda in moja gos^a Jelena se jezi brez konca in kraja.« — Tedaj, se je Bator domislil nečemu in je vzkliknil takole v šali: »Brate, ali imaS denarja?« — »Našel bi se, hvala Bogu, pri meni kak gro-š;č.« — je odgovoril Tthi. — »čuj me,« je nadaljeval Bator, »imam polovico dveh posestev tam deli na koncu sveta, Sused in Stu-bico. Sused stoji cb Savi. ravno na sredi med Štajarsko in Somodjem. To mestece je kakor da bi ga bil Bog ustvaril zate. Meni ne rabi dosti, je predaleč. Rajši bi si kupil posestvo tu. Kupi Sused in Stubico.« — »Za koliko daš svoj del?« je vprašal Taht. — »Poceni, dam vse skupaj za 50.000 ogrskih goldinarjev.« — Tahi je nekoliko zmajal z glavo in je hotel odgovoriti nekaj, toda trobente so zatrobile, mladi kralj je pojezdil na griček in zastavonoš« so m začeli sUrstL Videč moj
lovec v vohunske svrhe jugcsJovrn-ski praporščz^k. Na v^ch koncih krajih mesta so prežali orožniki In VoIkswehr na tega praporščaka. Toda brez-us^ešno. Prehrm'evalne rnzmere v Celovcu so1 obupne! Ps*-: -se le mnTo -sočivia. govedine nobene, | Je re^jso':dai :e mogoče kupiti ovčje meso. Maslo | stare 50 K kilogram. Značilno Je. da so celovški i
gospodar, da se vsled tolikega vzklikanja zasedaj ni mogoče razgovarjati, je ob ločitvi zakl:cal Tr&iju: »-Pridi drevl k meni, da se pogodiva!- Tako sta se ločila, toda naslednji dan mi je moj gospodar povedal ves ta razgovor in dodal, da je Franji Tahemu prodal polovico svojih hrvatskih posestev za 45.000 ogrskih goldinarjev. Kaj pravite, amice kanonik?
Gospod Stipo si je, nekam zamišljen drgnil nos.
—	Ej, jaz pravim, — je Jzpregovoril končno, — da bi moglo biti vsled tega velikanske
nesreče.
—	Zakaj, admodum reverende amfce?
—	Ker na pragu Suseda sedi gospa Urša. Kakor zmaj je ona zobata baba. Kako naj u-vedei gospoda konjušnika v posest? Henin-govci smatrajo to za robinsko imetje jure haereditario1), ki mora ostati ▼ rodbini, in moreš svoj del prodati samo rodbini. Gospa Uršula se bo branila % nohti.
*) Po dednem prav«.
(DefieJ
nemški nacijonatc! silno navdušeni za D*Araiunzia. Pričakujejo namreč, da ho D'Annunzio dosegel, da napove Italija vojno naši kraljevini, in da bo potem Nemcem zopet dana možnost, da zasedejo siovenske dele Koroške. V gostilni Hotmann v Vetrinjah se zbiftajo vsi verižniki iz Celovca in tudi iz bližnjih jugoslovanskih krajev. Tu se vrše tudi sestanki raznih prevratnih življev. Javna tajnost je. da je tu nameščen »tajen telefon, ki je zvezan s Celovcem. V glasovalnem, od Nemcev zasedenem {Celovec z okolico) pasu B so mali posestniki in revnejši slaM apatični, da celo sovražni nemški Avstriji. Posebno pa oni, ki stanujejo hrven mest in trgov. Za mesta in trge skrbi nem. Avstrija, kolikor peč more, za prehrano, med tem ko tožijo po vaseh, da so dobili zadnjič moko. sladkor in petrolej od Jugoslovanov — In od tistega 6asa nič več. Sam razni baroni, veleposestniki in uradniki onsrtran demarkacijske črte so še kolikor toliko navdušeni za nemško Avstrijo. — V Celovou vlada med nemškm vojaštvom hud raz por. Dede se v pristaše socijalnofemoknatske stranke, ki so za republiko In v pristaše nemških nacijonaJcev, kl plamte skrivaj za Habsburžane. Ma. Čelu zadnjah so večinoma nemško-avstrijski oficirji Med temi igra veKko vtogo nadporočnik Ameitz, ki Je že opetovano nastopni proti socijalnim demokratom in Id ima zlasti na piki takozvani deželni vojaški svet (Landessoldetenrat), katerega načelnik je sodrug Pavel Jobst. Te dn: sta «e Ameitz in Jobst srečala na ulici. Prišlo •je »do krvavega pretepa. Ameitz je napadel Jcbsta s palico in mu -zadal več krvavih ran na glavi. Značilno je, da množica nc samo ni za vzela stališč proti Jobstn, marveč se je -sama aktivno udeleževala atake nanj.
Konpemracgska pogodba z Avstrijo se razve?iavl.
BELORAD, 8. Ker niso Avstrijci deponirali pravočasno valute pri bankah, ki jih je označila Centralna uprava, ker niso dali vagonov na razpolago, kakor so se obvezah glasom pogodbe in ker se je kurz med jugoslovansko in avstrijsko krone v zadnjem času popdnotna tzpremenil, se namerava pogodba, katero je sklenila Centralna uprava v Belgrad« z Warenverkehrsbureau na Dunaju, razveljaviti. Ako se to zgodi, ostane med drugim 8000 vagonov krompirja in 7(XX) vegonov žita, oziroma mlevsk^h izdelkov v naši kraljevin5 za domačo uporabo. Ministrstvo trgovine in industrije v Bel gradu dela nadalje nc-črt za izvezno carino na živila, posebno na žrto In moko. Izvozna carina br znašafc kakih 150 kron na 100 kg. S temi sredstvi se bodo izboljšate naše prehranjevalne prilike.
Avstrijski glas o kompenzacijski pogodbi z Josmlivlja
DUNAJ, 10. L<is*i komentirajo kompenzacijsko oego:'bo med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo tei Sredi septembra je javnost doznala, da se je posrečilo skleniti z Jugoslavijo pogodbo za dobavo vekike množine Mm*1. Ta množina naj b? zadostovala zi tri moscce. Ze dejstvo, da jugoslovanske pošH'atve niso dosoele na Darnaj, je mo-ra'o zbiKi.ri sum proti u^rehu. ki so ga do?-esrI: v B-^Vrradu. Danes imamo pred sebo1 t-isksno besedilo prave kompenz>"čilske pogodbe, sklenjene z državo SHS. Po pretehtanju njene vrseb:ne prihajamo do zaVljuoVa. da >e bilo nezauoan.e po-p^Ino-ma upravičeno. Pred vsem :c o^n^čba »kompenzacijska pogodba* nepravilna. DoC<:m proMrv-I:a;o živila, ki ji a in mrr-a dobavljati Jrgprfavi'ja. vsoto okroglih 8O0 milijonov kron. določa pogodba. da mora Ncniska Avstrija poslati v Jugoslavr-o industrijske prrizA CKle v skupnem znesku 300 milijonov kron. 0"t:-nek 5C0 mtliionov kron pi ie poravnati ne v blajru, a.m-pak v jcotov'ni. Ce ho:ctno ra^ir^ovat! baš v Jugoslaviji, bi imelo to porehno vrednost Je ted?j, ako bi Jugoslovani :em:M v pačilo naše krone. kr?r ne bi bilo .popo'no*ra iz-H'tiOeno, ker ie jugoslovanska krona v inozemstvu ravno tako maio vredna kakor av^-tri's' a. 'li pa ako bi Jugoslovani hoteli NemSki Avstriji proti polnovrednem valutam prodajati cenee k:i-kor drugi inozemci. V resnici pa ni ne eno ne drugo. Nasprotno. Jugoslovanska živila bodo — In — ta bojazen IzviTa iz določil kompenzscl.iske pogodbe, tako nečuvena je tudi n'er.a cb!:' a, v tngu. Pele? tega nam pogodba pri izberi inozemskih valut še naiaga omejitve, katerim ne bi bili izpostavljeni na svetovnem trgu. Sklenila se- je tore'" škodljiva pogodba, ki nas bo stala mnogo denarja in nam preprečila svobodno kretan e. — Kaker Je nezaslišana vsebina te kom^cnrrciisj-e pogodbe, tako n'e*uvena je ttidi njena oblika, v kateri se je skleni'a. N>'č manj kot šest 'ugoslovan-skih ministrov je podpisa'o to pogodbo. Kot po-, oM*5?enec Nenrške AvHrfe pa Mm le sta-I nasnrori e-'ino le Kn'ep. Kdo p*7 je Kniep? Dedič veletrgovine s sladkorjem, mlad človek, či^ar legiiimaci a so zveze s tvrdko S<hH!er, fzv!ra!oče iz n:ego-veza sorodstv?. In z Zem!!Iško-kred:*n-"m zavodom. In takega mrJa postaviti nas-nrot! šestim (go^'ovsnsV^ miri "'sirom, v vprašanji, ki te živ-1'en'ske važnrtctl za nemško-avs!ri?s*co dr?avo. 'e nevredno post^?an'c na^e vlsde. ki ga nf rrrwoče primemo o-^načitl. Pogodba pa je tiadi izpadla primerno take.rru postooan'u.
AAr&ra prcd^edniVn Wi!sctiu.
BEOGRAD, 9. fSbjžfceno.) G. dr. Trumbič min'star inostran:h djela, uputio je danas kra-l:e"-skom poslanstvu u Washin2tonu sle 'eći telcfram: Izvolite zamoliti vladu renuMike, <3a denese do zrrania predsjednika V/ilsora ovu adresu: Cio naS narod saznao je sa naj-večcr*< strennjcHU vest o po-e-nećenom zdravlju predsednika Wilsona. Kao tumač nje<*o-<-rh os;ećaja ministarski savet kraljev-; stva Srba, Hrvata i Slovenaca iz svoje seJni-| ce šalje predsedniku najsimpatičniji pozd-av» i izraz najdubljeg poštovanja sa toplom želeom. da sc što pre oporavi i steče potpuno zdravlje, kako ti mogao nastaviti i dokrajč:ti svoj neumorno požrtvovni rad oko stvaranja pravednog i trajnog mira. Istovremeno smatra ministarski savet za svoju dužnost, da izrazi predsedniku Wilsonu osječaje zahvalnosti za svu potporu, koju je pružio našem narodu u njegovim materijalnim potrebama, kao i u nrc-govim pravednim revindikacijama na konferenciji miru.
Američke s0« ostavku Jadran.
WASHINGTON, 9. Državni tajnik za mornaricu, Daniels* objavljuje, da au američke pomorske sile ostavile Jadran.
Izpopolnjeni črnogorske vladen
LJUBLJANA, ia Novinski odsek prinaša Iz Beljrada, da se pridelijo cetinjski vladi pri vseh panogah državne uprave referenti, da se na ta urada našli v C*nk ud
Izvoz Iz Jugoslavije ustavljen.
LJUBLJAiNA, 10. Izvoz iz kraljevine SHS Je glasom odloka finančnega ministrstva oziroma generalnega inšpektorja dr. Nedeljkoviča popolnoma ustavHen, dokler se natančno ne določi carina. Vsled tega je pričakovati, da bo krompirja kmalu v izobilju na trgu. ker bo mornl ne gleda na špecitelno prepoved izvoza iz Slovenije ostati tuci krompir iz drugih delov kraljevne doma, z ozirom na skorajšnjo zimo.
Banfcovcl gotovi.
LJUBLJANA, 10. Iz Belgrada javljajo, da so bankovci po 5, 10 in 20 dinarjev, ki se izdelu'ejo v Parizu, izgotovijeni in j"ih komisija že sprejema.
Izvoznice In manipulacija ž nji ni L
BELGRAD, 10. Belgradska »Politika« poroča, da se je izvozilo Iz Makedonije mnogo klavne živine v Solun In na Madžarsko, dasi je v Makedoniji živine itak že premalo. »V-=e >do 1. oktobra je take Izvoznice izda:a!o ministrstvo za prehrano in obnovo. A razen njega se je vmešavr.Io tudi ministrstvo za zdravstvo v to trgovino, ki je posredovalo, da se Dunaju da mast, svinjina in drtrg živež. Ce pridete protestirat protr takemu delovanju, tedaj dotično ministrstvo prekriža roke ln odgovarja, da se je to zgodilo po naredbi drugega ministrstva. V tem trenotku se v trgovino vtikajo štiri ministrstva: trgovinsko, prehranjevalno, finančno in zdravstveno. Nobenemu ministrstvu nI točno opredeljen delokrog In vsako ie pristojno za vse. 2al, da je mnogo lju-di, k4 jim je ta položaj dobrodošeJ: v kaosu, v kalni vodi se najlažje lovi. A poleg belgradskih ministrstev so za trgovino pristojne še pokrajinske vlade fn delegat trgovinskega ministrstva v Skoplju. Vsi ti delajo na svojo roko. Cesar ne morete dobiti v Belgradu, opravite brez truda v Ljubljani aH v Skoplju. Ni stalno določenega načrta, ni ntkake trgovinske politike. Vsi državni organi kakor da se posebno trudijo povečati zmešnjavo in desorganiziratl vse delo čim temeljiteje.«
Ustavlim železniški promet v Avstriji.
LJUBLJANA. 10. Od 12. t. m. naprej bo na vseh železniških progah po nedel'ah Hstavl'en vsak o*=ebni promet. Po ne^eliah ne bodo vozili nobeni osebni vlaki, da it s tem prihT?ni premog, ki ga prfn>?nkuie na vseh koncih In krajih. Blažena Avstrija I Ali so še takšni teped pri nas, ki hrepene po njej??
Javno sklrnl'šče v Novem Sadu. LJUBLJANA. 10. Knkor javljajo Lz Novega Snda »Jnt2rn'emu Listu« uctr.ncvi država tam veliko skladišče, v knterem se bedo hranile vse zaloge žita ce'e Vojvodine.
PARIZ, lt. (S.) Vrhovni svet je odobril serlilo note romunski vladi, ki Vo izročena v BuLarestu od francoskega, an?leške<?a in a-me-iškci^a zastopnika. En izvod se izreči romunski deTc<aci;i v Parizu. — Vrhovi svet 5e nato odobril oorocilo vlšje'a versa-rTIe-Ae-ga sveta £lcJe ustanov'tve me^narodre ko-mis'ie s ser'e/em v Bc-olinu zt nadzorovanje ruskih ujetnikov v Nemčiji. Odobril je tudi poročilo istega sveta glede organizaere med-zave^niške kontrolne korrrs'je. — Vrhovni sTrot je spre;el v glavnih črtali Kolčakovo in Denjikinovo prošnjo g!e;?e povrnitve ruskega vojnega materijala, ki so ga zaplenrli Nemci. Merlzavezniška kontrolna komisija v Nem^'ji bo imela nalogo, da ukrene potrebne ukrepe za povrnitev lega. materijala.
Paderewslri v Londonu zaradi vprašanja Galicije.
LONDON, 10. Paderewski je prispel v Londca, da se dogovarja z f»nrfleško vlndo za-, radi določitve usode Gal;ci;e. Pa^ere\vski priznava, da ni mogoče začrtati to^ne meje med Poljaki in Ukrajinci, toda nat*1?ša, da je vzhodna Galicija, kateri je pripravljen dovoliti avtonomijo, politično nerazdružljiva od Poljske in da so glavna industrijska podjetja v poljskih rokah.
Paderewski jc imel danes pogovor z lordom Hardingom, tajnikom za zunanje stvari, a ju-: tri ga sprejme Lloyd George.
Iz ?ekos!oy3Šfce. ------
Celil kiipt:ieio ladjs na Japorsskem. "
PRAOA, 9. Za-stopnik Ceho-slovaške repu^Tke; je nakupil v Tc3S\i 13 Japcn?kih ladij, ki se po-; rabijo za prevoz čehoslovaških leglioivjc'ev Iz Sibirije v Trst. Te ladje se bodo pozne'e uporabljale za transport ameriškega blaga v Hamburg. V Tokiju se je osnosrla češko-japonska družba, kr bo skrbela za trgovinski promet n.ed Ja^onii.o in Ceho-slova§ko.	f
Nomcl zapira)o lužlike Srbo.
PRAOA, 9. Semkaj je došla vest. da so Nemci zaprli voditelja lužičkih Srbov Bartha, ki je na mirovni konferenci v Parizu zastopal zahteve lu-žičko-srbskega naroda. Ceho-slovaška vlada je po;Ia!a protest proti temu nasilstvu vrhovnemu zavezniškemu svetu.
Arctadje v Pragi.
PRAGA, 9. Policija če aretirala pet gospodovj in eno damo -iz najodIIčnejš-:h praških krogov, ki so tvorili mednarodno tihotapsko družbo, ki je fczvažala na vagone usnja, -sladkorja, čev^'ev, vžigalic in drugega, blaga v inozemstvo. Tihotapci, so imeH vse Izvoznice pravilno sestavljene. Mod zaseženo kc-espondenco so našli dopis, v katerem se ponu?2ro v nakup kolki za bankovce v iznosu pol mil i j ena kron. Med are'iraniml je žena vrhovnega nadzornika Buštjehradske železnee. Silno kompromitiran Je tudi neki praški advokat, katerega bodo tudi aretirali.
Iz Po!|iH3.
Nove izjave polHkega finančnega ministra o gospodarskem položaju Poljske.
CURIH, 9. (S.) Iz Varšave poročajo: Listi priobčujejo izjavo finančnega ministra Bilin-skega o gospodarskem položaja Poljske, ki ni »icer prav izvrsten, toda tudi ne obupen. Dr-
dolgovi znaiejo: 114 milijonov frankov, 143 milijonov dolarjev, 229 tisoč lir Iterlin, 6 milijonov in pol lir in 17 milijonov nizozemskih goldinarjev, kar znaJa 5 milijard in 72S milijonov mark se k temu prištejdjo aotranji dolgovi, ki jih dolguje država bark:, to je okoli 5 milijard, znaša državni dclg okcli 10 milijard. Bilinski poziva državljane, naj ne fcodo ozkosrčni napram novemu notranjemu posojilu. Če to posojilo ne doseže zaže!;enih uspehov, se bo moralo izpremeniti v nasilno posojilo. Minister je javil, da se uve 1e splo-Žen davek v pcl:skem kraljestvu, a razun te^a se uvedejo novi ncnopc!1, oosebno na alkohol, da se prepreči tajno izdelovanje.
Povr-i'ev M"":kerrc*<a v Fc— BEROLTN, 10. (S.) Zadnji oddelki Macken-senove vojske se povrnejo v kratkem v Nemčijo. Predstoji tudi povrnitev Mackensena samega.
v Csri^r.idti.
RIM, 11. (S.) D^.res je izšla naredba, ki na-rejuje, da se morajo podvreči vsi transporti, ki prihajajo iz Carigrada, postopanju po naredbi iz 1. 1917. proti kugi.
Eoji v Beli Ra-ijL VARŠAVA, 10. (S.) Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Lftvinsko in belorusko
bojišče. Sovražn:k nadaljuje svoje napade, ki nimajo uspeha. N?ihujši boji se vr?e nri "-c1-tn^stjema Bobrujsk in Borvjov. Naši let?lci obstreljujejo pcstajj Zlobin in Rogaszev. Sovražnik ima velike izgube.
Leton-ka kTi^e entento na pomoč. PARIZ, 10. Jelenska vlada je naslovila ca entento nrslecrji pcz:v:
t Nemške čete na Kurirskem so *a*ele sovražnosti prrti I etonski dre 8. oktobra cb 10 zjutraj. Nemški zrakoplovi so r^al: b—rbe na r-?e tate-i;e in so let~Ii r~d 3V*o. Mnogo ©kl°nnih avtericb:I^v je otvorilo o-fe-~>j na naže postojanke. Ne-nci obs^e!ju;e'o živahno prometna pota med Ri*o in Mitatrom. N? pad al c i rncrabljajo zadršijive in zapaljive plire. Nemčija jc torej prekršila mirovno pogodbo. Rotimo zato zavezniške države, raj uk-ene;o t~ez cdla'frn^ ukrepe, ki bo^n p s'Iili Nemčijo na spoštovanje mirovnih f.o-gc:ev.«
Po vesteh iz P.i^e :e rrjavil rfe^errl ven der Crltz ooročevrlcu »Chicago Tribune«: »Nem-, ška vla^a mi je ukazaJ*, raj se rovme^,! toda rk^z se me ne t:?e, ker kvečjemn du dveh dni ne bodo čete, ki so ped mo::m pc-veljništvom, več remške, tem'ež n«s''e; r: bedo se več povrnile v Nem*:;o, ki jim ne mr^-e dati re dela re jela. Moji Nemci so Izseljenci. Ker so vrat? v A'rerik'* zaorta, so prišli sem 5skf»t delo :n zemljo. Pe-olin jih je že večkrat pozval v Nemčijo, teda riso se hoteli pokonti. živeli bodo, kakor bodo gli. Krompirja je dovolj in streho ima tudi vsak nad £lavo.«
Reva rr:rsc3!^!l^ rMa u Klfccs.
Rtrko-nertskfe zveza? TONDON, 10. Baltiško vprašani re da ni rečeno, te-n"e* :e nastalo vsled	«
vitve nove prct:Vol;*eviSke vlade v M:tauu I -vH re^ško zaščito ?e zap!etere;še. Ta v- J r">et«a vl?d?, ki ima baje namen, upravim ti j bMtiške rokrejine, kjer se sedaj nahai^jo | f»e«erala ven der Goltza, vzbuja v An-1 vel:k sum. »Times* trdi celo, da je bil | sestavl-en nro^l-s nove vlp^e v £erolinti. j kier je b?je pri?lo med ruskimi iu renskimi zastopniki do dogovora še n-eđ ustanovitvijo j rovp zapa.dnorits^e vl*de pod nemško z^Šči-t«. *Te-"ci so	stav1!! naslednje ^-ed^-'e: |
P«s»".-» bo f^ela proste roke v Pe-^z»:i rn T"rč?i?; 2) F:os*-a ostane neodvisna; ?} bMti-f*-e dr"=»-e fod^ samostojne nod zrščito Ra
godba za posojilo 300 milijoMv mrlt mm 10 let z obrestmi po 5.'/« % • Po desetih letih t«
bo moralo posojilo izplačevati v obrokih po 30 milijonov na leto z obrestmi. Kot jamstvo za posojilo se prizna banki L P. Morgen pravica do zaplenit^e vseh premičnin in nepremičnin, ki se nahajajo na sedanjih in bodočih ozemljih zapadnoruske vlade. Če bi ruska vlada zaostala z vplačan je m obresti več od treh let, bi postali določeni predmeti.... lasi hiše Morgan.
V slučaju vzpost?**rtve rednih razmer se lahko posojilo izpremeni v reJno posojilo. Banki I. P. Mor£en se prizna pravica, ca u-stanovi centralo v Moskvi ali Tetrcgracu in podružnice po drugik ruskih mestih.
Jr.rro ie torej, da ne gre pri nemških čet "h v baltiški pokrajinah za napaden up"r, tem-ve: za preračunien načrt, n.i bi T^ot^vil Nemčiji re samo baltiške pokra"ne, temveč bi naredil Rusijo za nemškega vc~ala.
Kakor pravi letenska a-'enc'ja, se vr?f Be-mondcva akc:ja pod rusko f'rmo. da re vr?e ertenti pesek v oči in se, ji zvežejo roke. Celo akcijo vodijo, kakor pravi letenska a-^encija, nemški baroni v baltiških pokrajinah.
M'-^ster za zunanje stvari je Izjavil, d--* nemšlia vlada re zna ničesar o intrigah za-padnoruske vlade.
M'n:ster za narodno obrambo, Noske, je izjavil, da bo nemška vlada naredila vse no-rfoče, da izvrši ententne zahteve. V parcdn; skupščini je pa izjavil, da re more ukazati naj se ustavi četam v baltiških pckrriir-^ dovajanje živeža, ker obstoji nevarnost, da ti 7?reli Ir.čri vojaki piistcšlti po Ku-onskem. 1 ist »T-ei'keit«, ki je ,nriob£:l cster koircrt-r ob —iH-'i atentata na Haaseja, je bil ustavljen za tri eni.
P-r-'i«-ner*?!-e cofe ▼ P'*i? PARIZ, 11. (S.) »Dailv MnH« drzna je :z IIcl-s^^'r-sa, da so rr.sl o-cemš-re čete ocd rr>-T^Tr^f'om ^"lkc\-nika Bermonda vke~r*:r.Ia dne 8. 10. v R;£o.
IONDON, lt. (S.) Z ozirom na taiOko vpr-5ar;e se trdi, da je ^ceral von der TcUz o/*el pred tremi ali št'rimi drevi v Eeroi'r, teda ri znano, ali se je c 'lcč'Jo l jO.OCO irrž, ki so bili pad n;e'ovi"i povelj-lilsLvom, ca zapuste zaseisco <ize~lte.
—71:2 r*-o tr^^s Ri-'a.
TONDON, 11. (S.) Iz skandinavskega vira te dem en tira vest o zasedbi Ki'e s si~ari r	ret. T etorci so bran'li vhod v
-elo junaški. Napadli so Nemce in jih porazil:, so cd!le v t^j ob zvokih glasbe.
dilo, U Ma Ceika stvar v Avstriji ccfo oškodovana, ako mm izgubljena.
Nočem trditi« da je bil morda ta poziv odločilnega pomena, da so prišli takrat čeiki poslanci k pameti, to pa je gotovo, da je tudi ta poziv pripomogel, da so se kolikortoliko polegli razburkani valovi strankarskih strasti.
In takrat so vsi češki časopisi brez izjeme, kakor tudi naši časopisi, ta poziv simpatično pozdravili, češ glejte: Omladina je bolj pametna »»e^o naši stari voditelji, ona bolje ve od kje preti nevarnost.
»Česky svaz« se ni razbil, pač pa je razpadla Avstrija.
»Zadržte* so že na nekate-'h jugoslovanskih cmla.dirskih kongresih zaklicali naši vi-sckešeici tja deli v Belgrad, kjer se že neskončno dol*o vleče ministrska kriza (saj je menda to žalostni rekord v vsej zgodovini parlamentarnih držav). In ko «e 6edaj v Za-<rei:u sniJe celokupna jugoslovanska omladina, bo njena glavna naloga, da tudi ona izreče sedbo v tem pogledu. Prepričan sem, da tudi iz Zagreba pride poziv »zadržte«!
Pcležaj ni gotovo nič manj revaren, nego -e bil leta 1917. v Avstriji za Čehe in za nas. Nr.I zunanjepolitični položaj je naravnost obupen; sa vseh koncih in krajih nas ogro-. ---v - *
na Koroškem stojimo pred plebiscitom, v Banatu in Makedoniji ostane še dober del nafe«*a naroda pod tujim jarmom.
A tu doma?
Tu dema, to je tam v Bel^radu ne vadijo r'*csar; igrajo se slet>o miš. D^res i^ra Pro-V*, jutri Pavlovič, tretjič Trifkovič in tako drl-e, fi zespet začne igra iz nova. Ne vidijo in o® sl'šijo, tako so strankarsko zasleH-enil
«Mno<*i še 2*ve v n-^edvojrem	ceka-
1e-i so č'sto okosčeneli v tem strankars!"em in nočeio ne siišati ne videti, da je pri-5ol rev čas, ki zahteva ruodern duh, moderno m'šl'enje.
Ako so oni fe okamereli in se ne mo-e'c noro orijentirati, naj napravijo prostor ' l:udem, ki ^ive s časom, ki imajo moderen J di?h " seH in ki zato tudi jasne uvidevajo nr". te'a.vni položaj.
Maša Jugoslavija ima, kakor le malo kakšra nova in tudi že stara država, vse preJT>ogcje, ca se razvije v cvetočo državo. Ima delavnih moči, ki so .nrlpravl;ene pomagal: T-ri tej r-vi j?rfradiL Toda, kaj vse to pomrla, če »tam T^cr-j« nočejo delati, če tam -'dja le stran-ka-ski in re državni interes.
Ko se je začela graditi ta rov« sUvba »Ju-'''vslavija«, je bilo vse navdufe-'O, vse je hote! o graditi. -Človek je z vose!>-a opazoval, Ira-Vo vse hiti na delo. Kar naenkrat stagnacija! Od kod, zakaj? Povsod neTalovcl'stvo, povsod zabavljanje. Kdor pride iz	^
čudi in ne razume tega. Spozna pa kmalu, da vse izvira od tam, kjer bi se najmanje pričakovalo. Tam v Belfradu se nočejo spametovat", t1*m divja strankarski tej, tam se šc ve^no bc-e za ministrske stolce.
Gosoodje ni to Dunaj, ni to ve? Avstr*>, ampak naša nova država Srbov, Hrvatov in clovencevf ki jo čakajo nove naloge, ki zahteva silne, moderne politike in državnike.
•Narod pričakuje od svojih voditeljev, r.z. re nadaljuje tega bratomornega boja, naj pomislijo, kako on trpi in kakšen je njegov položaj. Velik del našega naroda ječi pod tujim jarmom, pričakuje odreSenja.
»-Nehajte«, gospodje, dokler 5e ?e čas, da. nas vseh ne ugonobi nevarnost, ki nam preti od zunaj. Proč z okostenelostjo razorov, proč s predvojnimi idejami! V novi Jugoslaviji naj vlada nov svež dub!

Rvsi'a
sklene 7. NernČ!'0 zelo obodno
ki bo traiala 15 let; j da Rrsom t-krj ra razpolago 200 mili:"-"v m»rk *n 1?0.000 mol
rTi^nes«	da rt ^""o,
predle« ra trgovinsko pogodbo, toda [ s^-tra «e, da ee radrljujejo podajanja o tej to?ki. Ude:£t:tev re^nške^a načrta bi ponie-,r;^la v re-nici gospodarski protektorat Nemčije Rvs";o.
Medtem prodira nisko-rem^ka legija, ki jo je sestavil ^eral von der Goltz na Leton-ake^, proti Ri?*i.
»Timesu« se zdi stvar jasna: Von der Golti nrmcava s nrivcl:eniem sli brez privoljenj sedanje nem5^e vlade prevzeti vodstvo nad one'acijami n-oti boljševikom, ki so je hreli doslej v rokah zavezniki, in vzpostaviti dobre odnošate z ruskimi monoriiisti ter vzpostaviti v Petro^radu vlado, ki bi postala o-| rožje v rokah Nemčije. Dejstvo, da sestoji program nove zapadnoruske vlade v pobi jari u boljševiitva v zvezi s Kolčakom in Denji-Vinom,« je po mnenju »TitnesovejJa« bero-linsketfa poročevalca rafboljii dokaz, da na-zneravi»k> Nemci stopiti na mesto, ki so ga zapustili zavezniki, in pridobiti na svojo stran voditelje rsjvažneji'h ruskih protiboljševi-ikih vojaSkih organizacij."
Pogodba za *v*ofi!o 300	mark.
CURIH, 10. Voditelj neodvisnih socijali-stov. Ha ase, ki je bil ranjen od Avstrijca Vogta, kateri je sedaj zaprt, bo bržkone o-kreval v kakih 15 dneh. Iz preiskave je razvidno, da je Vo<U izvršil atentat iz osebnih povodov, toda »Freiheit« hoče vedeti, da je bil atentat izvršen s političnim namenom, to je atentator je baje hotel preprečiti razkritja socialističnega voditelja v državnem zboru o skupnem delovanju rnskih protirevolucijonar-cev in Nemcev v baltiških pokrajinah. Kar ni mogel razkriti Haase, razkriva sedaj »Frei-fceit*. Najmarkrtitnejša osebnost med poveljniki nemSkih upornih čet v baltiikih po-kraj?--ah je general B^nmond, ki je poslal v imenu zapadnoruske vlade v Berolin noto, v kateri se je v ironičnem tonu zahvaljeval za krepko pomeč, ki so jo prinesle nemške čete ruskim protibcljšavikom. Ker so pa bile te čete odpoklicane, jih je on nadomestil s svojimi prostovoljci. List pripoveduje nadalje, kako je bila sklenjena med zastopniki zapadnoruske vlade, katerih predsednik je bil Biskupski, minister za zunanje stvari, in zastopnikom banke I. P. Morgen v Berolinu, po-
ricriziva cb Azovskesn morfa.
PARIZ, 10. (S.l Iz Tarfanrotfa pcšljajo na-^lerinie poročilo: Naše čpte so začele ofenzivo, ki se nadaljuje z izvrstnimi cspehi. Zasedle so mesto Toreneve in nekatera mesta v k sirski, čeraikevski in por oljski gubemiji. Ujetih je bilo nad 10.000 boljševikov. Zaplenjena je bila ogromna množina vojnega cia-terijaia.	_
rranerld senat odobril mirovno jao^adbo.
'tARTZ, 11. (S.) Senat je odobril mirovno •»ojjodbo z 217 glasovi. En senator ni glasovaL Načrti za zvezo :. iTLn^lijo in zedinjenimi državami so bili odobreni enoglasno, to j« x 218 glasovi.
» Cbicago Tribtme« o ža^itvpli ameriškega rdečega križa v Trstn.
RLM, 11. »Štefani« poroča: Ameriški list »Chicago Tribune« pri obou je v številki cd 24. septembra .ooročilo iz Trsta o domnevnih žalitvah ameriškega rdečega križa s strani prebivalstva. To vest so že dementirali tržaški listi, in je popolnoma napačna in tendea-cijozi.č*.	_
Aa^kški kralj odobril mirovno peg^dbo.
LONDON, 11. <S.) Kralj je odobril mirovno nogodbo. Tozadevna listina je bila poslana v Pariz.
LONDON, 10. (S.) Kralj je podpisal razun mirovne pogodbe z Nemčijo tudi dogovor {\eAc porenskih pokrajin in dogovor glede Poljske.	__
- ' Madžarske mele.
DEROLIN, 10. »Lokalanzelger« lavlja iz Fran-kobroda ob Men!: Kakor se poroča iz Pariza, sc bo mirovna pogodba z Madžarsko najbrž £e tekom tejra meseca feročila sedmerici mačžarsklh delegatov, ki bodo poslani v Pariz. Pogodba določa Madžarsko naslednje meje: Ob severnem robu držav« sJedf meja nekaj časa I>cnavi, potem pa drti, ki gre od zapada proti vzhoiu In ki se bo morala v podreboestr šele doJočitl; naibrže bo te-V!a -ta črta od Bratislave do Komorna. Pred velikim zavojem Donave severno od Budimpešte krene meja v severovzhodni smeri proti Karpatom fn coseže pri Msrmaros-Szigefcr točko, fc'er se združilo me:e treh držav: Cehcslovaške, Madžarske In Romunije. Vse bivše c«rsko oženji, ki leži severno cd te črte, pripade -čehoslovaškf republiki Na vzhodu gre meja od Marmaro&^Szigeta do reke S amo s. potem neka} časa ob tej reki, nato pa vzhodno od Debrečina, prot! iugu co reke Maros
in doceže prt kraju Szent-Ivan Teko Tiszo, kateri ____________,
sledi do njene stare straže. Potem okrene proti j Vej£a kabineta in vsega drugega nelepega in zapadu in gre severno od Drave v smeri proti ie Čednega, kar t« spramljevalo te demisije in Radgoni. Na zapadu se irredl vprašanje mpaćne l n<>~a stavljanja. Nič več se ni pisalo, na Odrske tako. da pripade Sopron! NemSkl AvstrSL - .	M |,0 uoirala tainta vlada, ra-
Madžarska bi ootem obsegala prMižno 140.000 *aJC	H
km* in bi imela okoH 10 milijonov prebivalcev. iunaXo ,e 'e samo	— kolllto fia
Teaa iđ2i»s!?M
Ljubljana, 9. okt 1919.
(JDS) — Narodne zastopnike. f*e se smejo tako imenovati) ki so vodili ^ciitiko v krn-l:estvu SHS 1. 1919. po Kristu, so č-kale velike dolžnosti, ki s« jih niso ravedcli, kajt: d-u^a^e nam ne bi mo£li nuditi sedanje slike i«*rajčkan?a z državo. Ker nam ie bila od oktobra 1918. v gotovih ozirih usoda skoro preveS naklonjena, smo ji v tem rožnatem razpoloženju popolnoma prepustili skrb za državo, sami pa smo se začeli brigati *a člo-velko in preveč — človeško, kakor je rad rekel rajni Nietzscbe.
Da je bilo nale zdruianje in ?e še kolikortoliko betežen otrok, i« videl vsak. zato ni bilo ravno priporočljivo, da smo fia takoj na-gnali v politični cirloss, da proizvaja bojo na vrvi. Ko se j« prvič sestalo toliko zažeTeno in s tolikimi upi in cadami sp-emlja«o Narodno predstavniltvo, smo vsi pričakovali, da bo tvorilo nekako privlačno točko, ki bo pritegnila sčasoma nase vse mišljenje Ju<o-slavij«, ga zenotila in zabrisala £»li vsaj c brusila tisočletne zemljepisne m politične razl.ke. To se j« v začetku tudi dozdevalo, vendar samo - cosdevalo! Kajti namesto enega sre-diSča so vt začela kmalu oblikovati različna politična sroiiiča, ki so stegovala tipalke nalik polipom, da polova sosednj« male skupine in zavladajo 2 njih močjo. Ker se ni dalo kartako ugotoviti, kdo j« najmočnejši in mu pri tiče vlada, je priilo do demisije Protiće-
Krali Konstantin s« al o«feovetfaL
BEROLIN, 10. Gtacom neke vesti iz Lugnna, tt
grSki kraJi KonstrnMu zastopniku iista »Epoca
je ie Grško zapustil, da bi med vejno lažje dosegla rešitev težkih pel i tt Inih problemov.
aov bo imela in ali bo imela zadostno večino
_ aa vlada! Torej aamo vladanje, vladanje
in zopet vladanje! To se je drastično poka-
^ ^ t	_____ ___________________ zalo ob demisiji Davidovićevi, ki je baje od-
-rv;!,^rU'^'estoiu Gr§ke"i^ odpov ^al, nego da 1 stopil, ker ni mogel prevzeti odgovornosti za
sklepe £lede zunanje politike. Vsak bi bil mislil, da se takoj sestavi koncentracijski kabinet, v katerem bodo zastopane vse stranke, da skupno nosijo odgovornost. Pri sestavi pa zopet sama matematika.
In ta vladoieljna matematika nas je pri

Dr. Vladimir Ryb4f:
IlEhGjlel
Bilo je koncem julija leta 1917^ torej Se v najhujši vojni, ko j« čeika Omladina izdala na češke poslance v dunajskem parlamentu
poziv »zadržte« (nehajte).
Pretila je namreč nevarnost, da se razbije radi notranjepolitičnih vzrokov, to je stran-
morala boriti s hrvatskim vprašanjem? Anglija je večja država kot mi In tudi nekoliko starejSa — koliko poskusov je že bilo za rešitev irskega vprašanja, pa vse zastonj! In kakor je Irska neznatna v primeri z Britskim imperijem, kolikokrat se je že stresala cela država vsled Irske. Vem, da se bo reklo, da vidim strahove pri -belem dnevu, vendar je pričakovati cd naše politike, vse mogoče, samo nič dobrega, in če bo šlo tako dalje v tem progresivnem razmerju na slabše, je pričakovati 5e kaj hujšega!
In v tem okuženem ozračju naj se zač~e;o zdaj volitve za korstituanto, da se zastrupi še to, kar je zdravega! Bojim se, da bi b'l Bafci-lorski strip idila v primeru s to konstit"'anto! Kc!:kcr ie in ;e bila vlada*.*ra na tem nlaretu vsaka bi dobila zagovornika v tej k^rst't"-p^ti. In vse t^ se <*odi cb č?su, ko strj*-D*Annmr;o v Peki in račre jutri lahko p-o-di~^ti dal:e — in je Wilscn ni sm-t belar!
Če bi se ,bili zavedrli nclitiki svo;e vomosti, bi da^es n?»č lahko rj>zp:s?li volitve a se je niso zavedali in se je še danes ne zavedajo.
peljala v tako stanje, da bi se nam smejal cel avet, če bi vedel za nas in se brigal za nas! Pa č« bi ostalo samo pri smešnosti, katere smo se tako lepo privadili! Ali ta komedija zavzema že take oblike, ki ogrožajo naravnost obstoj države ali pa grozijo s takimi no-
I karstva »Češki svaz«, ki je enotno nastopal tranjepolrtičnimi boji, ki jim ni dogledati po-v imenu naroda na Dunaju. Ako bi se to zgo- ' sladic. Kakšna naj bo n. pr. država, ki se bo
forn r-Prrvm
V nedePo, t. m., se je pričel v Polcrv kongres it"*l;j?.ns^e socijalne demokracije, k je trajal štiri dri in vsled svojih sklepov pestri važen mejn'k ne same v zgodovini ital:-ians?-e socijalne demokracije, temveč tu<" Italije same.
Kongres je otvori! sodro"? B"cc!, ki je svc;em otvoritvenem fovorn ostro protestrrr* "*"oti nemani ti'-ev^i časniš'-e cerT"re. P c-čitrl je t"di pozdravno nismo ruskih kc*n**-nrstov. Govorilo je ^otem več ^ovor^ikc", med njimi t".di dr. Tnmn, ki je sporočil v- • zdrahe slovenskega proletarijata, ki da se o.rekel svoji l^str.i a-.-tcnomni cr*"n:zac!", ''a bi trko brl;e izrazil svojo popolno vr - -iemnost z italijanskim prolet^rratr^i. »Prihajamo iz de'ele, nppcjere s krvjo. NrS in v" nroletarijat sta t:1.a prisiljena v vojno po k--pital'st'čnem me*3?nstvu. Ijudst'-o se te ve"--o držala v E tž^^jstvu, ravno t^o s strr-' Latincev kakor Cermanov! Prirp^-'m tep:" .pozdrav italijanskemu narodu! Prihajamo ' vr?» vrste brc. pridržkov, pripravljeni za ss:p!?r">, pre^ričnni, da se samo s»>c5:al:-zrr" ~osrexi f^ričiti iTnneri^.lfze-^.« — P^^ri^^i -rcsl?.vlTal stm:tev it*lijanskrh in slovens^" socijalno demokratskih or^anizacM ter de'--slovensk:h s odru *o v v T>rid strani*'. Odlično je zan'k-1, da bi	slovenski s- • cii-lni deT"okr»tje najnrej flovenc?, pot^~* š^le s«c?jalni demckrat:e. Teko da se tv " ital:jirsl'i s-rciirln: demokrr-fe čistijo ^olj tr--t*e z delavci, pa naj so Italijani, Ne-nci r' Ju«*oslov?»f»i, k-ot pa z meščanstvom. smo socijrlrt demokratje, potem ?ele Itp1:i^r'. _ S odru ^ F!or je v ?menu trent;nsk% Nemcev oo*idarj«"*l isto, obsojal pa obenem itali-jr.n^ki im^e-ij^Pz^*^.
$<v*rv* Konstant!n T arzar! j« n»to noro*-' o delovar:u vodstva stranke in je skupščina odobrila to poročilo.
»Nato se ie razpravi;?!© o nreditvi delnvarr-» strarke v b-odočnosti. Tu ste se pokazali * maksim^listi dve strui<, abstmenfna in e'r1--cijcnistična, p*va p-^ti sodelovanju v mentu, torej ra bojkot bodočih dr*avnozbc~-sk:b vrlitev,	pa za s"udele*bo »>ri vr.
litvah in sodelovsniu v parlamentu. 7a pr— Etmjo je porr^-1 Bordig*. za dnf«o Cennr-' vmes na je	branil delovanje str?r>
v .parlamentu. Tako je minil prvi dan kor-
Dn"»l dan ?«	kot prv? tovornik
s!?neo Or?ziadei, ki se je izjavil z^ udele?":'-pri volitv?^, poudarjajoč, da je sodelovanje javnih zr»st«p?h bojno s-e^stvo v dcs-^c str^nknfh c?l;ev. Govor je ime! ve!*k rs^eh.
Pru<H fovomik, Lazzari, t^jn:k strankne-*-vodstva, je govoril proti maksimMirmu in ;zf?vil zn stari sociialnodemoVratski :z leta 1892. Izreke! se je tudi za parl-me«-tarno delovanje. Tudi ta govor je napravil močan učinek.
Govorili so nato 5e nekateri f*ovornik*f to -V sknpščinarji so bili že izmučeni in se je razprava prenesla na naslednji dan.
Zvečer je i?l sorejem v mestni	Ve-
je govorilo ve* govornikov. Ko je na trj*n pred mestno hišo pela soc'jslno^e-mokratsko himno, so zasedli mestno fci^ orožniki, katerim je pomeje p-:šla ra pomr"1 5e stotnija vojaštva. Zupan Zanardi odločno protestiral proti zasedbi mestne F'?e i-pozvpI množico, nai ostane na trt»u, dokler n vojaška sila re odst'^ni. Ko «e je zgodilo tc, je okoli polnoči nastal mir.
Tretji dan kongresa se je nadaljevala razprava in je nastopi krt prvi ffovorn'k rlavr: urednik »Aventija«, 5errati, ki se je izjavil za elekcijonistični maksimalizem, zaključujoč svoj govor a poudarjanjem koristnosti nasilnih činov in možnosti proletarske diktature, ki prisili meščanstvo, ne da se zadavi, temveč da bo živelo od sadov svojega lastnega dela.
Tekom govora posl. Turatija, ki je odločno nastopil proti boljSeviStvu, poudarjajoč, da je maksimalizem nulizem, je ponovno nastal tak hrup, da govornik ni mogel nadaljevati. Govornik je branil parlamentarno zastopstvo stranke, k! da je bilo pljuvalnik za vse in izjavil, da ne sledi Serratijevi zahtevi, češ, kdor ni za maksimalizem, da naj gre, temveč da ostane o stranki, kot prostak. Ostare socijalni demokrat, dočim pa je maksimal:stični program protislovje, je zanikanje socijaVzm**, je vojna, ki se podaljšuje. Govornik je žel živahno odobravanje za svoja izvajanja.
Popoldne so govorili sodrugi Maffi, ki je odobraval Lazzarijeve zaključke, a predlagal, da naj se stari program popravi v zmislu, da naj se ustanove delavski sveti, kateri naj prevzamejo politično oblast. Bombacci je proslavljal rusko revolucijo, Lazzari je priporočal, da naj zborovalci dobro premislijo pred glasovanjem, da taktika nasilja spravlja stranko v težak peložaj, Treves pa se je priključil Lazzari-Mai&jevemu predlogu. Pozno zvečer se je glasovalo in je Serratijev predlo*, ki nalaga stranki boljševiško smer, sprejet z o-
gromno večino. Oddanih je bilo zanj 48.411 glasov, dočim jih jc bilo za abstinenčni program oddanih 3417, za Lazzarijev pa 14.880. Glasovalo je 1418 organizacij s 66.708 glasovi.
Četrti, zadnji dan se je kongres bavil skoraj izključno s taktiko glede na bodoče dr-žavnozborske volitve in se je končno snreiel Donatijev predlog, da naj se uporaMjaio blokirane, ne pa, kakor je predlagal Modigliani, odprte liste.
Končno se je izvolilo novo vodstvo stranke, in sicer po Serratijevem pre^lc.rfu JO mnksi-malistov, 4 centraši in 1 abstinenčnik. Iz Pri-mo-ja sta v vodstvu Re'e^t in Tttntar.
Po volitvah se js kongres zrk!:'!Čil.
Ni nnša stvar, da bi rarse'rre'e razpr.-»v-l*"li o dogodkih in £kler>'b te<*i kongresa. Zabeležimo naj torej le klavno stvar, da je ita-lijanska socijalna demokracija in žnjo torei tudi takoime**ovana »jugoslovanska« v 7?se-'enem ozemlju .prešla popolnoma v bolr5evi-5Vi tabor, in da je nri tem iz«*'rbi!a svo*e do-r,edanje prvoboritel:e, k?>or Turat;ja, Mndi--^lian'ja in druge, ki stomjo iz vrst vod:tclrev v zadnje vrste preprcst:h st'-ankrih članov, 'Ta čelu stranke so novi li"dje, katerih program je — boljševiško nasilje!
rrolo cesti fz Js?:sl:u'l?.
red?! se zdr-mi'e? »Slovenski Narcd« -;5e: Kedaj pride v n.-'^a srca zr^et žarek ''ealne^a rodoljubja? Mnogo n?*-odnih po-*"-tvov~lnih delavcev, prijatel:ev Ciril Meto-"ove drnžbe je v -»'cjni p-eli!"'lo S''n"e rodo-"'Tb^o delovanje. Mrof^o jih je, ki so si pri-'~t;li v dobi materijalima r^rcm,,e svote. T';e ste vsi vi, ki vr.m je usoda r?klon'Ia bo-'"'.stvo? Zakaj se ne spomn:te v dobi sre5e rvoje^a r^roda, ki je v potrebi, ki z^ihtije p<^ ""-moči. Darujte vsi, ki imate nakiipiče^c --čake, vsaj 1 *S od svojega bogastva Dru*Vi ■ Cirila in Metoda — domu na cltar. Oj "ko plodonosno hi bilo to nalo*er"» 7a bla-onih bratov, ki sn v suinosti. K-'ki p-i-'^tro zavest bi uživali darovalci, kaVo Inb1'^ ' i pogledali vsakemu rodoljubu v oči čeV "loj brat, od mojega deb, nanora in truda, 'd denarja, ki sem f*a dobil iz izlete krvi nareda, iz zemlje pognojene s trupli borcev ri --'•obodo, dal sem svoj obrlvs z^net nnrod^. a se vzdigne, da vzcvete r'e^ova Ha^iria r bodočnosti. Kom« v korist? — Tebi in
*	'ojim potomcem! Me nusti, da bi prdla r* '.2be in tvojo hišo psovka »r^ncMtnež«.
Ti"k*r*ki Ikratl Meki ljubljanski dnevnik prinesel med dnevnimi poročili tu^i parolo o kompenzacijski pogodbi med Nemško vstrijo in Jugoslavijo, v k?.teri stoji, da izpe-Jugoslavija v Nemško Avstrijo med drugim
*	rdi dva tisoč vagonov otrok. Materam ?e ni ' eba bati, izpeljalo se bo samo dvatisoč vage-rov otreb.
' Slove-'Sčsrso rode tz cerkve. K:e? V Mari-oru. Mariborska »Straža« se radi te^a bridko -ritoiuje in pravi, ca ni b;lo v stolnici v . Mariboru v nedeljo notere slovenske p-o--ovedi, dasi je bil ves božji hram poln slo-
*	ensket*a ljudstva. List sprašuje, kdo je kriv, 'a se je slovenščino postavilo pred cerkveni ~rag, ne poda pa na to vprašanje nobenega odgovora. Kdo je torej kriv?
frella ciolzncilsi:: l etrtsile
za tedea od 13. do 18. clitobra 1919.
(Pre5čipne se §t. 16 živilske izkaznice.)
Testenine: £0 dks po !'35 lir k^. Riž: 1 ks po 1*15 lir k^. Sladkor: J 5 dkj po 47» V t ki-Kava: 10 dkz po 12'— lir kg. Okajena amerikanska cnjat: 50 dkg na odmerek "o 5'CO lir ks.
Losos: v posodah po okoli po' V« po 2*25 lir posoia na Izkaznico.
Jezik: V škatliab po okoli nol kc jk 4 l!re Skatlja ra izkaznico
Po z: h te vi, z ozfrom na množina, ki se n-hrja v *':1adiSču, se čobi: 1 zavoj riževega z^roba po 80 stotink zavoj.
Razun teira so bodo razdeljevala v r=znroda!al-a?caJi cprovteaci.'ske komisije, v prodajalnah de-livske zadrupe, občinske konsumne zadruge, za-C:\izo državnih uradnikov, Julijans' e zadruge, >:a-'*-tiRe Skedenjskih delavcev in kensumneza sk!a-dliča »Pcnatiche del Lloyd« tudi naslednja živila: Cikorija: 30 dks po 2'20 lir kjr. Ckstrakt Uo'.andske Lavo mark:« T'.alTa: 1 zavoj (C0 gremov) na osebo po 50 stotink zavoj.
Kavin surogat CUisto«: 1 zavoj (20 dkg) n' o^merok co 1*50 lir zavoj, leča: 20 dkg po 2*— 15r! kg. JaJra: 2 jalci na odmerek po 60 stot. Slanina: 15 dkg pa 8'20 1> kg. Trebušnina (panceta): 15 dkg po 8*20 kg. Cisto oliJno olje: 20 cl na esebo po 5*50 lir iiter. Fis: četrt litra po 1*4« liter. Kondenzirano mleko, sladko: 1 ooscdica na odmerek živilske izkaznice in *icer: .prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercur!o al! marka Nutrice) po 2'90 lir! posodica; kondenzirano, nesladko mleko (marka Colombo) v pciod3-po 1 k« po 4'15 lir posoda.
Milo: 1 komad na odmerek po 80 stot. komat* Sveče: 1 svečo na odmerek po 28 stot. komad 2lvila ki se razdele posestnikom ubožniSkih izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holand-ske kave marka Italia, kavki surozart. k"s. sveče in milo.
V ribji tržnici: Nasoljene velike sardele po ir stot. ena.
Urnik razprodajalalc aprovlzadjske komisije.
Razprodaialnice aprovizrciiske krm'si'e tr'ask* občine so odprte občinstvu cd 8—12 in od 14—1"
Prodaja kruha na začasne Izkaznice.
Tisti, ki nimajo v Trstu strlncga b valHča in k !ma;o začasne izkaznice za kruh (izVazn'c- zr tujce), ne bodo mosH kupovati svojega cu'merk? kruha v vseb pekarnah, temveč samo pri pekih, k sami pečejo kruh. S tem se opozar'aio tudi vs' razprodajami kruha, da se odvzame pravica dc
n'daliite razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh določil.
Razdeljevanje petroleja. Izkaznice št. 50, že v rokah odjemalcev, veljale do vštetega ponedeljka 13. oktobra t. 1. Kontroli r~n;e teh izkaznic se bo vr5 !o v ul'ci Cassa d Risparmio 13. 11. nadstr. le do torka 14. t. m.
Razorodajalcem, ki bi iz fcakršnegikoli vzrok; ne prinesli izkaznic na kotrclni urad do 14. ok Sobra, se kratkoir.alo c-dvzame pravica do nada V ' ne razprodale petroleja.
r IMa,
19tl>
SIm Ul
DomaČe vesti.
Promet med Jugoslavijo bi l tari 80. Poizvedovali *no na pristojnem mestu, ali poročilo »Ere Nuove« o obnovitvi prometa rred Jugoslavijo in Italijo odgovarja resnici, in izvedeli smo, da je stvar res taka. Zatrdijo «e nam 5c, da pride že v naj-kraišem času, najbrž že ta te:cn, v Trs: jugestovcnsko zastopstvo, ki bo potrjevalo po Halijanskfb oHast^h za potovan.e v Jugoslavijo izdane potne liste 'n prehodnice. kakor bo nasprotno italijansko zsisdop-s:vo v Lj-uW;ani opravljalo enake posle za potne liste in prehodnice, izd. ne po jugoslovanskih r.bla-stih. Vračamo se torej v redne predvojne razmere. Pričetek poslovanja zastopstva države SfTS v Trstu seveda naznanimo v listu, kakor tn>'Ji vse posle, ki Kh bo opravljclo to zastopstvo. — Končno naj pripomnimo k vesti »Ere Nuove«, ki tr*.'i, da ItaHja ni priznala države SUS, še toliko, ca je Ital'ja pri^n^'a drž vo SMS s podpisom in kraljevo odobritvijo mirovne pogodbe z Avstrijo, ker se v uvodu pogodbe izrecno navaja, se priznava samostOTia, neodvisna, suverena, iz bivše Sr-bi;e In ozerrel;, ki so preje pripadala sedaj raz-k-ojeni Avstroc^rski monarhiji, stvorjena država SfIS.
Za dobavitelje bivše avstroc«rske vojske. Po
določbah predpisov, ki jih je sestavila tnci.'narod-na likvidacijska komisija, mora spravna komisija za tekoče pogodbe vojaških dobav (vojske, vojne mornarice in obojih milicij) rešiti vse pogodbe za vojaške dobave, ki J. novembra 1918. še niso fc-Me papdnc-ma rešene, potoni dogovora, ki moro. biti zz obe stranki sprejemljiv. Da se te zadeve kolikor megoče hitro rešijo, je neobhodno potrebno. ca izpolnijo ivrdke tozadevne obrazce, ki jih razdeh' spravna komisija. Porivajo se zato vse prizadete stranke, naj se v kratkem Javijo varstvenemu odboru na Du-naju. Caiiovogasse 5, da jim preskrbi pravočasno obrazce.
Odborov a scf-j aVrde?ske«a Sofccla« bo jutri, v ponedeljek, ob 20. — Starosta.
Meščanska šo*a v Postoj-i. Re-dni pofk se prične v r-^nedeljek, 13. t m. Vsled razmer ravnctelj-stvo izjemoma sprejema prijave še go kcnca ok-tc4rra.
Plače duhovnikov. K tosarevnl no^ci bi pri-'JomniH še: V Logaškem komisarja tu zasedenega ozemlja dobivajo vsi duhovniki redno .pestavno j Hrn pripadajočo piačo nemctL.io že od 1. mainika nsprej. C«'kod ta razlika v ves^opanju posameznih komisar'«*2tov, ker n. pr. duhovniki v sosednem postojnske-m kemisarijat« ce debivejo od 1. maj-itka nebene oiače?
Slovar*sia CitarTlca. V torek 14. t. m. odborova se;a erb 10. — Tajnik.
Slovensko gf^da^šče. Danes sta dve predstavi. Ob 15 se zadnjič peno vi sšjtjno uspela francoska v treh dejanjih »Nel!y Rc-zier« (»Njc-giva hišna«) z g-dč. Mezgečevo v naslovni ia g. Silo v chvni moški ulogi. Ta izborna burka je polna za-laniirti zapietljajev in drži poslušalca v nepres.aii napetosti v veeelem razpoloženju od prvega do z a 'njega prizora. — Zvečer, točno ob 20, se ponovi Tbomasova tridejanska rfuma »Ckarlevova teta«, z g. Kraljem v slavni trie p. Ta burka je dos^gia pri četrtkovi premilert krasen ttspeh in vzbu-d.la salve smeha. V*-torm5ce so v predproca^ pri gledališki M ga-ni v Narodnem domu.
Od;or Tržaške k.;jet!j>ke d ulbe sklicuje se o za sredo, 15. t. m., cb 4 pop. Vsbijo se vsi gg odborniki, da se te seje točno udeležijo, ker se bo razpravljajo o jako važni zadevi.
Trprcmemba priimkov. Uradni »Osservatore« obje vita nasledne: Naslednje osebe so predložile tukajšnjemu gener^ne-mu civilnemu kemsarju prošne za izpremembo priimka: Ivan Gcttob v tCc'cmbo«. Roir.an Kaucic v rChiucci«, Jakob Rugkaacvich ir. n egova družina v »Ruglianl«. Viljem \V-egnest iu cr-jžina v »Vagnesi«, Rudolf Pojaun ck v »Poiani«, Karel Benrnetich in družina v »Bernetti«, Marija Streinz v »Sereni«, Peter Stre'nz v »Sererri«, Marija Bchorc rn njena hS An-dreina v »Borghi«, Rudolf Loviscic v »Lovts:«, Josip Orasem v »Orarlo« Albert m Marin Ture! v »Torrili«, Konstantin Damianovich v ■Damjani«, Peiegrin Gelcich in družina v *Geiii«, Anton L^ctch in Jurij Bacich v ?B"CCI«, Josip Zucchcrich v »Zuocheri«, Ivtn Marscich v iMarassi«, Rudolf Schert v •S-cherti«, Evgen Laurencich in družina v rLau-enti«, Jurij Trobez. v -Trobiš«, Anten Fur^anich in druž na v iFurlani«, Albert Loewy v »Levi«. Ivcn I'-Hucich in družina v aUlenl«. Menrik Feriancžch m družina v »Feriani«, Anton Mattich in družina v »Alatitf*, Marija, Viktor in Fricerik j Gt>der v !>CiK!eri«. Osebe, ki bi bHe tem r?rrre-(nembam irose^rotne, morejo pred-ložtti svoje pripombe v teku 15 dni po dnevu objevitve tukajšnjemu generalnemu cfvHneoiu komisarfjatu (I. SMiipiaa IV. od.leiek.)
Vin<>gradal$kl sladkor za drugo skupino Je prišel. Delil se bo od ponedeljka dalje po Kr ' kg v prostorih Tržaške kmetijske družbe v uiici i Filzi š*. !0. Prinesti je s seboj vrečo. Vreče sJad-kor.n prve sl-:npine se morajo vrniti. Zaupniki morajo prevzeti od ceLlcev ves H nerazdeljen sladkor Wr ga razdeliti po potrebi po lir 4'SO kg in l/redlož.rtj listo o razdelitv našemu uradu. Zaup-n'ki sa Sv. Križ, KootoveJ in Opčme (Bane-Tr-stenik) dobe s<a-dfcor od g. Goriupi no Preseku. Zapisovanje za sladkor je s tem kenčano.
— Danes, ob 17*30 be sestanek kmetovalcev in predavanje v običajnft: prostorih v Oropadi.
Za Mke. tnrjasce In svinie plemeaKe pasme ie vlada do\ olHa podspot o. Dcrfjiie jih bodo v kolikor t £h še niso dobile vse ok&ličanske vasi potom mednega aiagistrara
Mcetaa za^tavijahilca. Jutri, 13. t m., predpo!-dne m popof- ne se bodo prod a j aH na dražbi razni predmeti, perilo in cbleke.
2MMa A V&tral oko« 19 leptf aekf Josip Ganzi, star 80 let. stanujoč v aHci al Clsteraose 2.
procejšnjo koKćiuo k ar bolne kiseline; poklicali so zdravnika z rešHne postaje, ki rnn je ispral želodec. Njegovo stanje pa je vseeno fako nevarno.
Njego vi sosedje pravijo, da se ie hotel baje revež usmrtiti, ker je že več let bolan.
Crsrfil marKJeJSn!. V pro?ti hrki se je včeraj najedel Renat Sambo, star 17 let, stanujoč v ulici Galleria 11, nekih grenVih mandeljnov, ki so mu povrcročMi želodčne krče; ko je pTišel ®:ravnik z reŠMne pestaje, ga je moralo držati 6 oseb, da mu je mocel izpr-ati želodec. Pr-epeija-li so ga v mesene bo'ilšnico.
Torbica z deaa-naco, v kateri je bilo 20 lir. ključi, in ne';e izkaznice so zmaJtkde Mariju Marsi-■c^m iz trgovine ob belem dnevu. Tatvino je javil MaTSich oro nikom v ulici deri'OroIogio.
Nesre-?in Fj^ezea. Sncči je EmU Tcm^sich, star 52 let. staniroč v ulici Crcsada, kaker po navadi večerjal z nej-'0 gospodično iz starega mesta in se žnjo prav imenitno rrbavai. Potem s^a šla na njeno stanovanje; ko se je zjutraj prebuiil. ;<e zaman iskal ljirbico in svoje — nove čevlje. Tatvino je javil orožnikom.
Krvav pretep med vojaki. Preteklo noč sta se ns-hcjsla v gostilni »A'la Speranza« na Op<Hnah topničarja Alfred Papalo ki neki Gaslironl. V gostilno je prišla vr;:aska ps^nrlja, z desetnikom Berettrjem, ki je hotela oba topničeria aretirati. Toparičarja sta se «prla in patrulja ju je morala uVJemtL Nastal je pretep. Med tepežem sta torni-čarSi začela streljati. Desetnik Beretti ?e hotel stvar pomiriti, toda itopnidar je ustrelii proti n'e-mu *n ga zadel *-aviio v prsi. Beretti se >e zgrudi! m-rtev na tla. Težko ranj-en je bi! tudi vojak Fi-lippi. S pomoče drugih vojakov so oba tepm-5rrja razorcftli in ju odv&:H v zapore. Mrtvega de?etn'ika so pripe!;?.!i v mrtvašnico k Sv. Justu, rrivenca pa v etapro bo^^^5n■co.
Nesreča «a	Včera? so pr*pel'aii v mestno
kas onega Banja feepoda 4 ssfcnja Čevljev la nekaj nsnja na vos, s katerim je odpeljal blago na trg d ell'Ospedale pred skladišče, ki je pa že bilo zaprto. Gospod je vprašal Godino, ali bi mogel spraviti svoje blago v Millichevo skladišče, nakar je šel Godina iskat svojega gospodarja, voz z blagom pa je pustil na dvorišču. Ko se je povrnil, je že bilo blago razloženo. Obtoženec trdi, da je izvedel, da je bilo ono blago ukradeno šele na kvesturi. — Marcel Jasbitz zanika vsnko krivdo; pravi da na bil nikoli v Millichevem skladišču in da so ga aretirali, ko se je vračal domov z dela; one£a dne da je razkladal mcko v prosti luki do 5. ure popoldan. Ne ve, zakaj so ga aretirali; najbrž zaradi izjave nekega i lazzarola, ki je trdil, da se je on peljal na oreni vozu, na katerem je bilo ukrareno bh£o. Godine in MilFcha ne pozna. — Marij M Ilich je bil prej zaslišan kot priča, ker je trdil, da je bilo spravljeno blago v njegovo skladišče, ne da bi bil on kaj o tem vedel. Pozneje pa je moral priznati, da je on odprl skladišče, ker je imel edino on ključe, iz česar sledi, da je dobro vedel za vso tatvino. Odgovarjati mora radi sot»cele*be pri tatvini pred sodiščem. Spravil da je blago, ker ni vedel, da je to ukradeno tlago, pod pogojem, da odpelje gospodar — oni elegantni gospod — blago ?e drtiftf dan drutfasn. Drugi dan sicer ni prišel nilč2-o po blago, on pa ni javil policiji, ker je bil prepričan, da pride lastnik po rvoje bla<o poznc:e.
Godino je spoznal leta 1915. ▼ Gradcu in ga vzel v svojo službo.
Priča Anton Gherlans pravi, da je videl one«fa dne pred skladiščem »Me^ite-raree« tri lerM> oblečene može, ki so nakladali blago
bc'm*nrco T^hmika Brima Gamktfa, sta-e^a ?4 j na neki voz, ne spominja se pa. ali so to tih let. st?mročega v ul. Scorzeria (S. Gandolfo je do- | današnji obtoženci. Neki policijski agent pra-p:avT=l «■ vo:aški delavnici v SkednHi neki avto- j vi, da je našel Jasbitza na dvorišču blizu rro^HsV« motor. Ko ga je hotel pograti, mu e Milliohevega skladišča in ne na cesti, kakor kspiodl"-! bencin, in revež se 'e coekel po vsem tQ treii of toženec. Blaw?o da je bilo pokrito s
slamo. ZasFšane so bile tudi druge priče, ki niso izjavile nič važnega.
Državni pravdnik zahteva obsodbo obtožencev; branitelji vseh treh obtožencev zanikajo krivdo svojih branjencev in zahtevajo, da se njihovi branjenci oproste. Porotniki so pritrdili obtožnici, nakar je sodišče obsodilo Jos;pa Godino na 5 let, Marcela Jasbitza na 2 leti in Marija Millicha na 1>Ž leto ječe.
FOTOGRAF A. JEKKlC. Trst. «L ttomm R Gerlca Cono it. H m dvorHča.	P 711
KOMPLETNA zakonska soba iz trdega lesa, svetla. z mramorjem, popolnoma nova, se proda za L 3300, tudi majhen štedilnik in peč. Sv. M. Magd. Zgornja Bi vio št. 1 1L, od 13—15. 4188
IZKEDNA PRILIKA za nov-oporočencel Radi selitve prodam dve moderni spalni sobi, glasovir jn" drugo pohištvo. Sv. Ivan št. 6£S. Gostilna pri Vrabcu.	4197
MLADENIČ, odraste!, poštenih štaršev, zdrav in močan, želi stopiti v trgovino z mešanim blagom kot učenec brezplačno, najrajši na deželi. Po-nucke n-i i.ns. odd. Edinosti pod »Učenec«.
K
DOBRO izvežban šef-r in ldjučavničar ršče služba Ponudbe pod »Šofer« na ios. odd. Ldinosti.
4195
KROJAČNICA se pro.:a ali odda v najem. Po-niudbe pod »Krojačnica« na ins. odd. »Ed.« «11^4
PRODAM, ali zamenjam za vino 1500 jesenovih rakel. V Briščikah št. 10, pri Prošeku. 4190
PPRODAM vinske sode cd 25—700 litrov. UL Soli Ur io 19, M argon.	4162
Bfalje U io Rriiafi
dL Kazzfnl 49 (vogel uL L Lazzoro)
Za pr]^odnja sezono:
boga'a izber volnenega b^sga, bar^ enta moškega blsgat volnenih odej	tn
lastno IzSsicvDjJs w:mft oicj.

rd
KROJACNICA Rupnik fr. nI Goppa 10 I., tz pr-
poroča občinstvu Iz mesta in okolice. 4177
P:xor I
r o:or!
Trgculna H.Brl^KnnOpčlnali
priporoča svoit r» cenjenim odjemalcem t ogato zai go
klobukov in iepis
italifcn'kh in angleških krojev, k..kor tudi
p?riIno in razrovrstno b'atjo In spi h *se v stroko šivlij s-aiatoče pot ebšcine.
P3ST2 do vnl n!co Czrss GsriSnlai 4,1,
sestavi a in predlaga p ris o; im upadom vsakovrstne proš je, za potne liste, odloke, dopuste, izvažanje, uvažanje itd. sprejema trgovin-ka n vodila. Urnik: od 8-12 n 14 18.
ilE8MANG!LQ TROCCfl, TUST
ul« Birrtira v&cchli Stv. d
Ima vrliko z«l »5{» m-ivasU h redme'ov. Vertcf ti porralaa« in t>ls«riv. ve*in! z me leno *!co. Iz :i"jetntli cvetic sta^nvl in n4>isi. Slikam pirce'aoi t h ploičal za spomen k« Itd.	NaintI e kon (urenfne ct-ne.
te?e^«. Spre"'!1! so ga v IV. oddelek.
Np!^ cr>ravro. Preteklo noč je vifrio več nočnih srak v trgcvir.o z jestvfnan« VUj-ema Mr+'erja v ul. E. de Amrcis. Ko so se pošteno r.apsšli, so le odnesli za t700 lir razdrli jestvir..
-	Iz tr-gov ne Josipa Ka*na v Ske^n^i j-2 .rnrn-kaio preteklo noč nekaj usnja, vrednesra	lir.
—	Ne7n~ni tstovi so obiskali r^e+eklo roč trgovino Karla Bertogna v p!. O?nova. Zp^^vrl' !i so ce z gn;arfjo. sirom m i nekaterim! stekJen-'cami likerjev. Skoda znaša 500 4ir.
—	V-ekki glasbeniki so morali biti oni neznanci, ki po odnesli z stanov^n'a Josipa Cussiata na Scali santi št. ?80, za 2f0 i:r raznih godtl.
—	Tctovi gotovo rabijo ti>M kolesa. Ver je vče-rat zrnank?<o Iz delavnice Albina P ar- Hjs v ul. del Vento II dvoje koles in eno črevo v slru-pnf vrednosti 900 lir
—	Nočn' odjemalci so oirskaH t»rete'Vlo noč trgovino Rafa-efc Prisca na Istrski cesti 18. »Na-kupiH« so razne čepice, maje in nekaj metrov sukna. Pustili so račun za 600 lir.
Stotero Uslcifšče v Trstn.
10.	pred slava.	Sezona 1019-20. Danes, v nedeljo , 12. oktobra 1919 dve predstavi.
Pooofc*— nt 15
Ne'I i R>z'er
(Njegova bi£na) Burica v treh dejanjih. Sesala Patd BMhand In Mavrice Keosecm. Režiser Marij Sila.
11.	oredfctava.	Sezona 1919-20.
Zvečer ob 29
„Charieyeva teta"
Komedija v veh dejanjih. Spisal Braodaa Thomas.
Režiser Krma > ——■—-
PHEUODNJA NOVITETA.
12.	pre_stava.	Sezona 1919-20.
V četrtek. 16. oktobra 1919 točao ob 29
Er3tja sv. Bernarda.
/igrokaz v petih dejaoiih. Nemški s«pisal Anton CltfKu. Posiovenil Fran j KobaL Režiser E. Krali.
Cone: Pritličje: Prve tri vrste po L 5. Drug; ftiri vrste po L 4. Trelje ?tiri vrste po L 3. Četrte Štiri vrste po L 2. Galerija: Sedeži po L 2. Sljji-v pritličju in na galeriji po L 1. — Dijaške vstopnice po 50 stot. — Lože po L 20. — Vstopnice so v pred prodaji od 14 <io U in o*l 15 do 17 v veži Na.-ouut^a .oua
Književnost In umalnozl.
Char!eyeva teta.
Komedija Je to, o keteri se da malo govoriti. Nasičena z odrtimi efekti, polna drastičnih dovti-pev in komičnih zapetljajev cre m o: u	na-
ši-h oči. kakor film. DA nam to, kar K namen dati: uro prisrčnega smeha.
Četrtkovo predstavo te komedSJe ,!e ob"^kalo ot»:k> oddJia ždjne&a občinstva, ki se če t-ko zabavalo, da je brez mrmranja preneslo celn dolge pavze, kar je zelo velik uspeft. Aplavza m pri-mankovalo.
Igra. je bila naštudh-ana »redn!e dobro. Komedija. ki meji na burko aK }e celo burka, navaceo ne zahteva drugega St-udi^a kot mehšni-fnega, a te mora bi-ti točen tn brezhiben! N«f»r;eiT><3 je za igralca, kakor tudi za gledalca, akr? se kaki osebi na odru zatakne, da «e mora z vsem? štirfrrj po-m:«ati ie zagate. Tempo igre ni bH vedno oaj-bol;§i, posebno v začetku do nastooa laži-tete, se >e vleklo dejanje brez fivljenja. Hitri, le iiapol razumi .. govor ie ne znači živega tesipa igranja.
Da govore Igralci sami s <seboj tako, da stcpč/O v ospredje odra tn recitirajo svo:'e govore občinstvu naravnost v ot>raz, se nti z-đi hola razvada, ki «mo si jo prisvojili iz italijanskih gaedal:šč in ti-le -zopet iz kabaretov, varieteiev ki nemških operet Ooer bodi svet &am zase. 2e (tudi najboljše) kuHse nam dovolj kvarijo iluzijo; če nas pa £e igraioc o: časa do časa spomni, <Ja kraj kjer igra ni trsti, Iri nam ga oder predstavlja, ampak Ie prostor, kjer je da&a njeirci (igralcu) prHika, da ga giedamo in se smojemo njegovim dovtiponu, tedaj gre še zadnji dih iiuzite mimo nas.
To razvado je gotovo iznašlo rflleiajristvo fei prava mnetnost }o skuša od^evlti, kakor je a. pr. oopravHa mnenje, da se občinstvu ne sme kazati irrbta na olru. DSetans^vo je prineslo 4a svoj •tum na oder, ker it zek> komoden: Če recjtinsš svoj «amogovor občinstvo naravnost v brk, izgovarjaš «tavek za stavkom kakor bi govorH drugi osebi in razen tega prepričaš, da so to besede, ki ostali na odrn ne smejo slišati Iz samego-vora nastane tedaj dvogovor in ena oseba -se iztoči iz celote, jo pretraa hr, visi nekje med odrom in g4edald. Govoriti tako »sam s seboj«, »zase« aH »vstran« (posebno med «ovoro«n z drccc osebo). da občinstvo ve, da so to besede, ki Jrh nastopajoča oseba pravzaprav le misli in ne Izgovarja, to je seveda težko io zahteva študija in važe. Zdelo ae mi je potrebno o tem pisati, ker se ta vrsto sam ogovore praMicrra že od nekdaj aa našem ia na vseh triaSJćh odrih. To početje se fe posebno razmahnilo v komedijah in burkah. Zakaj delati v tem razliko med komedijo in dramo?
Od nastopajočih so se z dobro Igro Izvzemali gg. KraJj in Požar Ser gdč- Mez«ečeva Jn Vouko-va, deloma tuct g. Terčič.
Na>boi?ši je bil prizor koncem drugega dejanče. Gdč. Mezgečeva je bđa izborna naivka; gdč. Voo-kova pa je hvalevredno pogodila edino resno osebo v igri — R.
)
Srebrni denar kupujem po najvišjih cenah.
Ako je več kg srebra in več skupaj, bi naredili skupno več kg. Prosim, da se mi naznani pismeno, kje se dobi, da pridem osebno, in zahtevana cena.
Zahvaljujoč se beležim
ALOJZ POVH nrar in zlatar - sodni izvedenec Trst, Garibaldljev trg 3.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured« ništvo le toliko, kolikor mn veleva aakou.
Porotno sodIKe.
Včerajšnji obtoženci so: Josip Godina, star
31 let, voznik, Marcel Jasbitz, star 23 let, težak. aD Marij Miliich, star 27 let, tudi težak. Obtoženi so tatvine. Prva dva, da sta v družbi ie dragtf* neznancev vdrla ▼ zaprto skladiiče tvrdke »Meditemnea«, Scala al Bel veder e 1, in ukradla 4 zaboje čevljev (sandalov) in nad 460 kg usnja v skupni vrednosti 21.816 lir ter odpeljala blago v skladišče obtoženca Millicha, kateri je je shranil.
Josip Godina pravi, da je čakal z vozom svojega gospodarja, Millicha, na trgu della Stazicne na delo, ko ga je neki elegantno oblečen gospod najel, da mu prepelje razno blago od Scale al Belvedere, v neko skladišče na trgu deU'Ospedale. Pred skladiščen »Mediterranee« je našel tri druge, njemu popolnoma neznane osebe, ki so naložile aa u-
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
[to MMisa mi d« ten - lasna rJil
DclniSka ftavatca In rezervni ukta* X 2J0.WS.SJS
Izfttaji fcaii) vsa tein a	trusili.
Ura<Smm ursod 9.M-11.3« to 1I.30-1«
Štev. 3358-19.
Natečaj,
V političnem okraju sežanskem se oddajo
Ugodna prTkil
Proda se po to a nlških cenah, ploSČe za opn Šča, Jivaine igle ra/.novrsrne, korale, ovrafnice in m -zafčn z pestiiice. LEV4, ulica Milano štev, 14f I i. n.
SiP 11
Trsi, vojtl Via N:ovg-5, Cati*rlnr..
Ve- Icii ra vsakovrstne^ i t.a^a za luoiic i in	B za suKiije, ža net, ba h' nt,
s ile. S'imin ter raznih pre<iinein\- za okras obl k. Vse po zaižan h k >n'currnč"\ih coMah.
(rj;


s sedežem v Sežani, Nabrežini, Komnu in Divači. Okrožje Sežana obsega 10 občin s 9900 prebivalci, Nabrežina 5 občin s 4800 prebiv ilci, Komen 13 občin s 8200 prebivalci in Divača 3 občine s 4400 prebivalci.
Letna plača znaša za okrožje Nabrežina 5000 lir, za ostale 3 okrožja po 6000 lir.
Prosilci naj vložijo svoje s potreb-nimi listinami opremljene prošnje na civilni komisarijat v Sežani najdalje do 26. oktobra 1919.
SEŽANA, 8. oktobra 1919.
Civilni komisar: di Suni.
NALI OGLASI
se račun«*) po 10 slet. beseda. Nafmaajie prtstoft. bina L 1'—. Debele črke 30 stot. beseda. Najmanjša prKvftbu L T—.
TESARJI se sj>re}meto. Kunstel. Rojan.
4199
KRČMA se odda v najem v Boršto št L Ivan Zer*l.	4202
ELEGANTNI baržunas« in suknem klobuki, zadnji modeli. Sprejemajo se naročita in popravila.. Aloifli salon. Gor so Oaribakia 15. ILL (prci nI.; Barriera.)	4203
DIPLOMIRANA očrtdjica pcučtfje skupao nemški, fnuicosld in slikarstva UL Ton). Tesso it 3, L vr. 6.	4202
išče inteligentno osebo srednje starosti, pošteno in ir.a ljivo, popolnoma veščo v kuhanju in vseh kuhinjskih delih.
Služba je stalna, v katero lahko nastopi takoj.
Plača po dogovoru. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.
(?) |t i n	'i
==================Hi
Kupulem prizvn^itifne da!Ines!ed9.
OPTIK KISSCH, ul« Hai z ni št. 36 (prel m ova)
DVA v orača z oslom, hišna oprava, vinska posoda, seno in razno kmetijsko orodje se proda takoj radi seii-tve Rojan, Scala Santa 316.	4205
GOSPOD v stalni službi, s katnim ćomom v Trsta želi znanja z dobro vzgojeno 28-34 letno gospodično v svrbo ženttve. Ponudbe na ins. od<L E iuosM pod »attetai«.	4195
IVAN VALENTlC v Trnovem na Notranrskem proda 2 btši, ležeči ob prometnem kraju in pripravni sa kakega obrtnika. V eni je Že mnogo let nastane* poštni arad.	4178
ABSOLVENTOM trgovske Sofc išče primerne slnbže. Pooadbe pod »Absolveatiala« aa te ser. odd. Ediaoslt	4206
SLU213NJA. marljiva, ki zna dobro taka« iščeta zakonska brez otrok, dobro ravnanje. PTedsts-vki se z> fapričevaM od 9-16. UL Commerciale. Pendice Scoreoli 3K._4207
MOTOR m benefa, 40 konj. sil v dobrem stanu, poizkušala dovoljena, se proda za nizka ceno. Naslov pove fas. odd. Edinosti.	4209
KUPUJEM VREČE lo cunje. Bablč, ul. Molino grande 20.	4208
PRODAM 2 novi sufcnM iz črnega sukna (prej tmi-forrr;.} Sv. Ivan-Brandežija št 958.	4210
isct se sh žkinia srednje starost! za vsa W£na ce'i. Zastonj se predstavljati brez izpričevala.
fi edrich. A'eardi Soorccla 493, II.	42ll
PR _ J A se vc2;a množina iip ia dve kozL Sv. Ivaa-Vrdela ŠL 1CM8.	4200
KROJAČ Pavel Festotatk, uL Gatteri 44 se priporoča slavnemu občinstva iz mesta in okolice.
4201
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Erancesco d'Asisi štev. 34. III. ie edina dobroznana kro-Jcčnica v Trstn.	3367
KDOR se beče spominjati stoJHi mrtvih, ns| si nabavi družinski spomenik za L 1600. Ulica Ros. setU 35 A.	P 712
Oklic
Okr fno aodWe w Postojni razpisna bi predlog dedičev pokojne [Vano lastaice hotela Jana v Postojni
prostovoljno lavno dra
sledeče zapulč ae:
a)	Ne rimlčnlne 5t 818 hi 1052 k. o. Postojna, to je hotelsko, gospodarsko ia drugo poslopje 254 v P stojal ravbiščd in vrt ter kopa'išče.
b)	Hotelska in dru^a oprava ter razne prem čilne (oprava kopa'iSča. vozovi, klavir, sodi, perilo, drva la dr.) po zapisnika o inventuri ia ce Jtvi t dne 14. julija 1919 A 157 19 3
Dražba se ztčne v P^ojiti, hotel Jami, ob 9 dop. 31. oktobra 1119 z opooiHo, da se bo po potrebi aadaljevaa dražba 3. novembra 1919 ia naredne dni g ede premičnin.
Izklicna cena rnaša za nep-emičnine ISO.^K) lir in za premičnine 50#/# nad ce-nilno vrednosjo ter ?e ponudbe pod to ceno ne sprejemajo.
Oprava dražba je poverjena no'arju Jakobu Kogeju v Post jni, kateri sp e:ema vadil in najboljši ponudek ia pri katerem se zamore^ vpogiedati erazben. pogoji jn ceoitni zapisnik.
Zastavnim npnikoai ostaaejo njihova pravice varovane brez ozira na prodajno
ceno.
Ponudntki za reprlmi?nme se opozarjajo, da se nahaja hotel v nnjl pSem defu mesta, samo nekaj metrov cd glavne mastne in državne ce;te, bi zu ura<ln h posloj ij in glavnega trga, sreJI drevoreda in je pripraven za letovišče, da je sezidan I. 1901., da ima po'eg drugih hotelskih prostorov 9—13 pipo'nona opre<n jenih s<«b za g ste, 5 sob z dvema po^te jima, posebno, le?a 1905 sezcani kopališke s 7 kopa nimi so-bam-, kegljišče, remizo in vrt in da je pri njem v^a potrebna in zadostna oprava ku-hiuje, gos.Une, sob in kleti.
OKrolna sMiz v Postojni 8. o*:t:tra ki 3.
Stran IT*

V IMBI <6m tX oStoftn iViV.
Od nedelje do ned:ll2.
% To pot je seveda ta naslov neumesten. Moral bi se glasiti: Po dveb mesecih! Ni moja krivda! Ali pa je. Tako vsaj mi zatrjajo radi moji doma. Ce bi njiJi ubogal, če bi živel tako in tako, ne bi bil — oboleL Tako menijo oni.
Da, obolel sem bil. Precej hudo. Nisem pa na čistem, ali res po moji krivdi, ali pa je vzrok v »križih«, ki se mi nekam naglo nizajo na hrbet, da ta šmentani mehanizem noče nič več prav funkcionirati m se mi po-hablja sedaj to sedaj ono kolo. Po nasvetu zdravnika sem moral na deželo. Kod si hodil,
kje si bil. da si___ Ne — Creveljčkov nisem
izgubil, pač pa — peresce. To se pravi: ni-K-n ga izgubil. Vzel sem ga bil celo s seboj s (trdno voljo, da je bom rabii Ali ni šlo. Kaj da sem počenjal tam v lepi vipavski dolini, ki jo sicer opevajo Vipavci kot »lepoto aveta«.
Kako da sera živel, kaj da sem počenjal? Držal sem se sicer verno dobljenih nasvetov: užival sem pridno sveži zrak, se gib«il mnogo in se hranil primerno — hvala ccbrim sorodnikom! — Toda, vserja vendar te morem povedati, ker bi ozlovoljil v gotov?!i stvareh »trojega dra. Justa, Da, včasih «cjo skočili tudi črez cjnice. Kaj hočete, — taki smol Opazoval sem pa vendar-le in »Stodi al položaj« in opažal marsikaj neprijetnega in prijetnega. Tudi »deželi« niso prizanesli vojni dogodki s svojimi hudimi posledicami. Pripo-ve^evpji so mi tam o marsičem, kar človeka gl boko užalošča. Izlasti mi je bilo hodo, ko sem čul, da se je del ženstva — velika večina ne. hvala Bof?u! — precej oddaljil od poti do-jbrih starih slovenskih običajev. Nu, overjen sem, da pride polagoma vse v dobri stari tir, 'ako bo zložre<*a dela med njimi, ki so poklicani, da vodijo ljudstvo. In tu moram zabeležiti, da tudi pre:šnji politični nesorotniki izrekajo duhovščini vioavske dekanije polno prirmn*? tudi in politicis.
PoIitičrTh dogodkov sicer nisem zasledoval pcscl-no. V prvo zato, ker sem b;! »dovoljen, „da sem se vspj za nekaj časa iznebil te »grde pesmi«, ki človeku ubija mezeg, a v dru$o, ker viša s la s posebno vnemo od<*sn;a politični val cd zasedenega ozemlja. Vnsoji listi sploh ne prihajajo, a »Edinost« dc^peva po dveh, treh dneh. Pofti se pra vnič ne mudi....
Vendar
je prilika nanesla, da sem iz ust duhov?č:ne čul so^be politične naravi. In v zadoščenje mi je bilo, ko sem se uveril, da 6e duhovščina postavlja na povsem pravilno staHiče glede iaMev, ki jih stavliajo sedanji časi narodu p?ierau, in tudi glede — krize v Bel<?radu. Nri vzamejo to na znanje tudi v Ljubljani.
Pač pa so me informirali o dogodkih v Italiji in o reSVem vprašanju italijanski listi, ki pnJw»iajo v Vipavo — točno. Ali, kaj mi je ko«-ist:lo to, ko vem, da je le »ena plat zvona* vsikdsr nezanesljiva informatorica... Posebno o redkem vprašanju sem zanesljivo do-znaval le trliko, da — ?e ni rešeno!! Ljudje so rre vedno interpelirali — ker menijo, da ŽTrm-l'st mora v6e vedeti — a jaz eem moral s'eorotipno opevana ti, da — nič ne vem. L-!?sti za podje. : Gabrijela D'Annimzija se ljudje s:Ino zanimajo. Priprosti liudje imenujejo -e"1:;^ junaka — nrncija. Ali so zlobni ti Vv-spvci! dspes ne vemo nič o pravih na-m.—»ih reškega Garf^eldija. Ali gromi na Reki, da bi čula pariška konferenca ta grom in se <?a u«t-rš la, eli pa naj H se vsled re-fkc re-'ibte po^-rpli k^ki ministrski zidovi v — Rimu?! Ali se je reško podjetje uprizorilo v sporazumu z v:š:mi silami v Italiji, ali pa — p-^ti njim? Tako si razbijajo glavo ljudje tudi na de'cli.
T.-ko sem se povrnil v Trst isti Martin, k'. ]e bil oešel na de'eio. Vsi skupaj vemo, da I« nič re vemo. Tako nrm je na razpolago le e^a mast, ki naj se mažemo žrjo: potrpl;enje. Sa-no da bi se re uresničil na nas tisti znani rek: da gorie tistemu, kl se mora mazati s to mastio. — Ne, nikar se ne udajajmo tekim črr.im m:sl:m! Pričakujmo mirno, da ozdravi glava pariSVe konference, in pa — volitev v Italiji. Morda bo »o nevihta, ki izčkti zrak in zjasni obzorje, da bomo mogli bolie in dalje videti. Dotlej pa dave pokonci! Pripravljajmo se pridno za txvio^e politično delo, sodelujmo vsi na na*: socijckii in gospodarski organizaciji, stisnimo se ramo ob ramo, gojimo čut skupnosti, zahajajmo pridno v neše gledališče, strnujmo »e vsi v eno celoto, spajajta nas rse misel in skrb za nafo bodočnost: kot o-pora njim, ki j?m je poverjeno vodstvo našega dela! Ne govorite mi, ca »ea optimist. Saj Čuti i nami kompaktno zaledje, saj nas ie mnogo tudi v Trstu, kakor priča nepričako-varo sijajni v spe h vpisovanja v naše ftcie. Glave pokonci torej in nič kislih obrazov? Pač ->a rodoljubno skrb v glavi in pravo srce v prsihj	C—č>
Gospodarstvo«
Tržaška kmetijska dražba.
Izmed kmetijskih strok, ketere so vsled vo^ne največ trpeie, je gotovo sadjarstvo. Večina dreves je uničenih, posebno tam, kjer so bile fronte, mnogo je pa povsod tako pokvari enih in zanemarjenih, da bi se komaj še dala rešiti « temeni tim očiščenjem, obrezovanjem tn precepi j en jem.
Mladih sadnih dreves danes skoro ni več dobiti in -so vs!-ed tega tudi silno draga, tako da nam jih kaže v bodoče raje vzgajati iz semena in potem precepiti, zato na birajmo seme aabolk, hrušk itd. Sadno seme, katero hočemo upotrebi« za vzgajanje divjakov afi podlag more trti povsem zrelo, zdravo in taaijivo. Najbolje je seme divjih, gospodarskih vrst, kar je najboi;e razvito, medlem ko je seme opk*menjerr>h vrst le slabo razvito. Seme zrnatega kakor tudi koščičastega sadja shranjuje se najbolje, ako je povsem zrelo. Seme se izvadi iz sadja, posuši in spravi v zračen prostor, v kako vrečico, katero se obesi na strop, da ne pridejo miši blizu.
Za sajenje jaoolčnik in hruško vito pešek Je naj-pri»nemeia pozna jesen, ko z>2čne zemlja mato zmrzovati. V-časSh se je pa bati miši. ki posebno pomladi vsejane peske rade uničijo. Seme košči-častega sa\-,a, čre«iie, breskve, češplje, orehe, mandlje rt<*. pa posušimo in jih čez zimo shranimo v kakem loncu ali -zaboju, kamor denemo na dno dva prsta na debelo peska. Na to plast peska se položi plast semena, na to zopet plast peska itd. do vrha. Ta postopek se imenuje strati-ftkacija a*i plastovanje. Lonec ali zaboiček se pokrije s preluknjano diščico in zakopije v zemljo v aavestju. Stratifictra se pa tudi lahko peške hrušk, jabolk itd. ako se hoče saditi spomladi Mesto peska se lahko vzame črno prst posebno ot črešnje. breskve. marc-lkre itd. in ni treba kmea ali zabojčka zakepati, jmpak se dTži v toplem prostoru in se vsakih 8 dni zalije z mlačno voefo. Na ta na^n se do setve seme razkroji, razpade ki začne kaliti. Meseca marca, aprila se posadi to seme za pedenj narazen, a naslednje teto se drevesca izvadi jo. prikrajšaj se jkn korenine in se presadijo v daljavo od £0—80 cm. Seine peškatega sadja se seje v drevesni;i bofj gosto, ker ne pogan)a tako močno kakor koščidasto seme.
Borzna poročila.
Trst, dne 1L oktobra 1919. Tečaj!:
EBZB8 OeStL
Jadranka banfea	>'..< T 250—255
Cosulich (Austroamerican«>	483— 490 290— 300
Dalmatia (Parobr. dr.)	
Gerolimich # * 1380— 1410	
Lloyd	825— 845
Lussino	1425— 1475
Maninolich	380— 390
Navisazione Ubera TriettfM - 1380— 1420	
Oceania	415— 425
Premuda	560— 580
Trfecovich	!_ 480— 490
Asiicurazionl OenenB	16500—16750
Ržunione Adriatica	3075— 3150
A m pele a	430— 440
Cement Dalmatia	V; 275— 285
Cement Spalato	j 350— 345
Čistilnica petroleja	1765— 1815
Čistilnica riža	' 285— 300
Krka	370— 3S0
Tržaški Tramway	223— 228
Tržaška tvornica olja	900— 950
Švicarski tečajL
2ENEVA, 10. Berolin 21.175; Dona} st 5.75, n. 6.25; London 23.45; Pariz 66.10; New York 5.525.
If
SH
PRIPORdSiRTE TOHStE
JAJC
TRGOVINA JESTVTN vla Genova (Campaaile) 13. Zaloga: kave, olra.
mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja Ltd. Pristni Jamaika rum, konjak, verimmth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vlaa, vse po zmernih cenah.	1'«« Bldovec.
prodaja na vagone po 2200 komadov Delniška družba kranjskih parnih opekarcn Trnovo pošta fl. Bistrica.
ZLATARNICU! G. P1H0, TRST
sm nahaja us Korza St. 13 (blw?i salarnlca G. 2' k<OVITZ & FlglM)
Vetnri Izbeta srebrnih in x'.»lih », uhinov, veriiie it t.
Zq DokflpcvalLS opno!
0 panedeijeK se odpre miTM
v Pliikovici.
JANEZ ŽEIUAL
prodajalec v Pliskovjcl 29.
H
mehanična delavnica.
Odlikovana Uvarafca OsvahMla. Vla Medte 2i
Izdelovanje in poprava stroiev in motorjetr. Proračuni
KNJIGOVEZNICA. Pfetro Ptppan, Trat idtea VaMMva 19. Artistična vesava. Žepni koledar)! lastnega iarfrika. Vpisniki (registri) poscfececa sistema.	301
Avstrija v taatavliolalcL Na Dunaju se prtprav-
ljaio, da n\ javni dražbi razprodajo srebrmno in po^iSfvo t- t v'.t cesarskih gradov. Dunajski mestni svet je proti ttmu skJenil protest. Po dru» gih v^steih naj bi se oprava in srebrnina cesarskih gratdov dala A^nerHci v zastavo za živila.
Geaerali — pfomciji. Čudna so človeška pota. Skoraj vsi bivši vladarji io genemH so se zatekli k za^r.icmoi vrcicu slave —- k pisateljevanju. Ce porr.isJ'mo na honorarje, ki jih prrtemajo 7a evGja dr'a, z^ijo še precej srečno sukati pero, dokaj sr'^cKe ko v<*d<ti vo*ne. Pisanje raznib »memoirov* idm ie že itak v Todbmski krvi, odkrivanje škanf^lov, ki so jih narediM drugi, za občins-tvo, ki fe po celem svetu enako, vedno za-nimitfia sr.ov. Tudi Nškolaj Nikolajevič je začel pisati »Scjonimc* Jia PrInkiT>isu, ki iih bodo obelodanil: št. po njegovi smrti, in j ne išče honorarja-
Prodor nnd Jcnualmnoai. Norveški inženir Albert HierM ie izdelal načrt za zgradbo prodora, ki bi vezal Sre-V>~ern<d<-o merje z mrtvim morjem, j Prodor bi meril po d^g-em približno 60 km, §el bi od vziioca proti zanadu pod jerires4emsiLm me- i stom. Po tem predoru bi bi^a napeljana voda iz Sr-edozem-skesa morja do jordanske deliae. Tu bodo pos»a,ili tribine, ki bodo gnale vodo icalje j do Mrfv^^a n.oija. Ob Mrtvem morhi bodo zgra- i dili velike el- ktrr.rne, ki fcoćo aprenrlnjale vodse sise v elektriko. T?ko bo pr^'a dežela ds lepe električne r^z^^'^jave. Elrktra^ne fca:o tu M re-guUrale vse vodne s'Je oJ<rcg CfcPoezaretskcra je- i zera. Z cieslrtriKO bodo izčrpavah' as'altcve p'astl v ckoPcr MTtv^esa morja in v ravninah Sodome m Oomore.
Mine r~> AUar^Sin. Okoli Azurskih otoko\' so našli do seda: V.aklh 33 min, ki so bičale po mo\u okrog. Z mnatr.i so csEroiene vs« slavne rkovit-bene poti. ki pei;e?o iz Francije v Združene dr-tave. Mc.ska plovba še dcego časa ne bo presta nevarnos;i. Kot s* vidi, cemfJca podmorska vov.a še dolgo ^e Ho končana in bo zahtevala še na dalinjHi ž_1ev
žealtev na ea dan. V francoskem me stu Cfialon sc je sklenilo na en <fcn štirideset že-nitev. To ie ptč rekrnd, ki ga če doseglo to mestece med vsem? mesti z enakim številom prebi* vakev pt »cemct>iJizac:ji.
Snovi Lraljcv snubiK kmetice. *Matfn« poroča: Nikjer se prebiva toliko odstavljenih vladarjev,; kakor v Švicarskem kantonu \Vaadt, Bivši cesar; KaTcl, vd^a vejvodnja luksemburška, grška kral'Joa in r. cnl sinovi. Sinovi grške kraivce sc, ka^or pravijo, ženijo z -zelo bogatimi kmeticami,' ki biva:o v kantonu \Vcadt
Desikin oran:sira pogrome nasproti židom. Ameriški ^ener?' Da^ is, ki je bil pri Den;;k;n~vem generrlnen: ^tabu, se je te cini povrn'1 rz Rusije in pripov^u'e, da Den-;ik:n s svojimi koz2ki organizira ve'ike pogrome nespreti žkkjnv Pr'prav-J;a'f> se chiovo velika klanja.
majolicne peci in Štedilniki.
M. Zeppar. «L S. Glovani 6 li 12. NriboU^ izdelovanja la sajpopoiaatfa vrsta. Cena zmerne.
202
PAPIR.
Veflka zaton papirla j* ovitka, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv In velikosti. Cene zmerne. Ga si one DoBtaar. Test, Via del
Oelsi 16.	256
DAMSKA KROJACNICA A. Rleser, Trst, nlica Comrnerdate 3. Izdehtje vsa* kovrstne obleke po angleškem la Irancoskem krolu. plesne obleke, obleke za pereke. bleae za gledališče itd. Cen«! zmerne. P<*treiba točna. 337
v Trstu
registrovana aadr, z neomejenim jamstvom
oL Cciire MM (orel mm H 21
sprejema Mine »lose
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarj« tekočo Čekovne račune. — Posoja hr nilne pnlice na dom. — Stfitoi davek plačuje iz svojega.
Dole posojila
po nafngoeto pog jih na vkn]tžbe, na osebno poroštvo, na tasta ve vrednostnih listin.
Ui"3dtw are vsak dan fzvzemšl nedelj in praznikov od 8 do 1.
O'
MIRODfLNICA Mlslei Prane. oL S. Mlckefo it 26. Dobe se vsakovrstni mkodčlmiki predmeti po nizJdfa cenah. Čopiči. barve, flrnež, parfumi, kisova In vse druge kiscKne, strup za nnidevaiiie miii in podgan, be-zes za ptiče, minecalne vode, nžftsiia, nUJo, svede, Sčeti itd. itd.
letalan oteiiž Daiaorrs
Tre!« Ccrss 8tw. S9.
Par^<dn c* » platni.	: --T>f r
bi-rva h, 'otcacMzu. Gikor. vitk, pMcfinU iipitdukcij« vuktmu. F-»str. timve^a
to je: enonadstropna hi^a, docela prenovljena in skoro v novem stanju, s hlevom v POSTO. NI s 7 orali arandirane^a posestva (travniki, njive kakor tudi pašniki)
pr^da za primerno cano
Ponudbe na .Inseratni oddelek Edinosti' do 15. oktobra 1919 pod .Posestvo v Postojni 77.777".
>2M za mast srir^fi sas
£ Sekiel & Neamano ia .SInger4 Gast & Gasser
FFiEESCG mm
Tnrt. «1 Oih^M U 1 *
Bogata nli^ nrt |w(ubM1it dfl^vftfj ruij
Uaa^a.

se dob! po konictjrenčnlh cenah v Trstu ulica Coinmerciale it. 5, p.i trvrdki
ot
J
l\
ulica Chtozza tt. 5, L na istr.
Sp*efrma od 1« in od 15 17. lxv itrjejo se nmctnt 20! je v k*krtn«*sibodi istemu z
aclMjm in brez neba po moderni tehniki. Pctehej se do o'laj« aiii taovttfen dalem oiajkva v pliflta — Naja^odaejt« cena.
rr- P. Tsm&ur!!*! kfteeo m020, t« u
I,
K. Cvaska! v TrsSa
naznanja svojim cenjenim odjernal-: cen, da se je z dnem 24. avgusta t. I. 'preseiila s Korza V. E, HI. št. 25 za dve Številki naprej, namreč na št. 2i
ZOBOZBBAVN1K
Ir. MUAtEK TRSI
Corso 24, L nadstropja
Ordinira od 9- 12 dop. in oi 3-® po-u
ipMžte nI ifeš!rali} 6 Jtft!
Z umi gR is mmm z
aa velijo izb^n> »a vdobi pri
uJ P9/H v Tfiij
rRO GARiDALDt (BAKR.E.iA> 3. |l
'm?
Razp suje se n»tcee| za mesto zdravnika	sanitarnega
okraja m okrajne bolniške blagajne v Postojni ; s tem j« združeno tudi mesto ravnatelja eivilne bolniee postranske.
Ltetna pta^a znaša Lt 1ECO ?a zdravmike obi. Vr«. Lt IOCO za ^dravn ško de o t krajne bcln>ške blagajne in Lt 3000 za rav~ netel^t»ko delo v boln'c. S t mi dohodki Je združena 4e izven-redna edskednina v znesku Lr 20OO.
Zdra .n k bo dolžan vod ti civilno bclnieo in zdraviti v bolnico p prejete bolnike potrebne notranjega ali kirurgičneca zdravljenja; ebiakovati in nud i zastonj zdravnii<o pomoč ubo* g m sanitarnega okraja in ixvrševsti eepljenja.
Za slučaj celodnevna odsotnosti iz svojega bival č&a v Postoj nt dobi zdravnik od sanitarnega okraja povrnjene atroike a.a vez in dijeto v znesku Lt 8 drugače znaša dijeta Ia 4.
Prcsiiei naj vlože svoje prošnje na kemisarijat za samo* upravne zadeva de±c.1e nor š<o Gradiščanska v Goriai z naL. n^imi listinami do dne 25. oMtobra t. L
1.	rojstno izpričevalo.
2.	Potrdilo o pristojnosti, izdano od občine.
3.	Doktorsko diplomo o med'eini in kirurg j! In druga listine* m katerimi dokažejo zadostno kirurgično prakso*
4.	Izpričevalo o lepem vedenju.
5 eventualne d uge I stina«
GORICA, 7. oktobra 1919.
KomUnrijat za sanonprcore zaim dz2ele Ccr^GraOn^Ks.
Komisar: Dr. PfettariflL
| LliiUaiiKa Kređlinn »i
Pcdruinj^a v Triiu. Cciur,.U v L j ubi j a. * i.
Po Iral-uort: Celovec. Gor ca. Sarajevo. Split. | dchfsnsiavvkai k if.«).^). I*	Zukj^dl: K 3,303.005.—. £
Otv^vlja vse v hanino strnko snaclijoče ft
posle. — Sprejela v1 ge v li ah ni h^aniine kn ižice pn t! 3 //, eVpi^flinii > na z\ (na une pro i 3 7. tRM^Jl -Za na odpovtrd vezane vlo.^e plača obre- g sti po dogovoru. Izvršuj • borzne naLgs in da e v naje n varnostne celije. l«'
Tel lt. 5 18. Blaga; a je odprta od 9 13. §
031i3laU2 In prinnjsnja olaHou.
Centralna ju*na postaja.
0< ho<fl.
0*15 D. v Belffrad, Bukarešt, (črez Ljubljane* Zagreb).
2*05 D na Dunaj (črez Videm, Trbil, vs*ki ponedeljek, srečo in oetek).	,
5'30 O. v Cervinjan, Tržič (črez i ivio).
6*50 D. v Reko, črez St. Peter ni Krasa.
6'50 H. v Benetke (črez Bi vio, Tr^iČ, Videm).
8'— K. v Milan, Pariz. London in Bordeaux (črez Cervinjan).
8*50 H. v Logatec (zve*a z Reko).	^
11*15 H. v Benetke (črez Bivio, Cervmjan).
14*30 D. v Benetke (črez Tržič).
15*15 O. v Logatec (črez St. Peter na Krasu) v Lju-bJj'ano.
17*35 D. v R:<n črez Cervinjan, Benetke, Padovo. Bolo?uio.
17*55 O. v Videm (ČTez Bivio), Tržič (zveza st Cerviffnanom. Goric).
18*20 H. v Reko črez St. Peter na Krasn.
Dohodi.
3'— D. Z Dunaja (črez Trbiž—Videm) vsak« sredo, petek in nedeljo.
T— D. Le Bebrrada, Bukarešta (Črez Zagret— Ljubljano).
8'30 O. Iz LoKatca.
9*20 O. Iz Vidma (črez Gorico. Tržič. Nabrežino*
10*— D. Z Reke (črez St. Peter na Krasu).
13*50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke, Cervinjan).
16*30 D. Iz Logatca, Roke.	* 4
16*50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržič).
18*45 O. Iz Cervinjana, Tržiča (črez Bivio).
19*27 H. Iz Benetek, Mestre, Cervinjana (črej Bivio).
21— H. Iz Losatca, (zveza z Reko).
23*— H. Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič, Bivio).
23*20 D. Z Reke
23'45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeaux, MHana, _ , Benetek, (črez Cervinjan).
Postala pri Sv. AmLfj:«.
Odhodi
5*10 O. V Herpelje, Kozino, Kanianar, ihifo. \
5*46 M. V Koper, But«, Poreč.
7*30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.
8*30 M. V Buje, Koper.
12*40 D. V HeTpelje, Kozino. Kanfanar, Pulo.
15*50 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Poibrdo.
16'50 O. V Herpelle, Kozino, Kanfanar, Rovinl, Pelo.
iri6 M. V Koper, Buje.
D 1 ri.
8'2S M. iz Buj, Kopra.
10*20 O. Iz Pule, Rovinja, KanEanara, Divače, HerpeVš Kozine.
11*20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin.
16*30 M. Buj, Kopra.
16*50 D. Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Kozine.
19*40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine. Opčin.
21*45 M. Poreča. Buj, Kopra.
22*20 O. Pt^e, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Divače.
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak 8 = Brzovlak. M. = Mcšanec.
Or,
7
Mm
ZOBOZDRAVNIK v Trs u, -r.lca Genova O št 3, i n.Kl^u	ulici Campamle)
Tfhnij'-I v^dji \. Joi.nc'irr, 'ioljo'etit asistent Dr. J Č, miki - U\ r < t j zjj t>rcjt ooicćin Plombiranji. U;net;'i i» >j2
II
li
40-flIia clliH di Trieite-40
iz^Mlm mo^Ke cMaRe.
USca G. Ca:inc:i (3:2] Torre^le) 41
NadaljnI dohodi zadnjih novosti, oblek, acprcmcčljiviti plaščev Iti površa kov. Absoiut: a konkurenčne ct e.
, liilETfil ZCBJu f
x ln brez čel ust:, zt^te krone In ti»;il obrobkt
mUZM TUSCHEli^i^
Ti\Si". ul J J. oktoba (ex Caser nai i i, u. ctaiuu-a od 9 predp do o zvonar.

iAHSKilBAliKA
Dela. gliv. K: 3 V) 1.0 >), Rei:r/* K3,>J>.JJJ (•nlfili: T Alt
na rini jl.ll:;inij 5 -TiiL S!:fl 3
Po!r.iŽTi e: Duljr^vni't. Dtnaf. Cotir, I jn' lja.ia, Metković, )s»tij» b.Ht.	Za u-
Ekspozitura: Kranj.
Ojavlja vss v o ni 13 str):i cjiilijsil poila
Spraja.na -jlDja
n^ hr^nlHe knjižice pr>ti Hi/i1, Istiln iVi-s!im v ojn:o^:rj prjinetu pr>ti i•'■» l?tii:i i-brciti n odpived navezj ie z icsii sprejema po najugodneje h po^ojin. ki sj i.iup pn^od.ti od sluiija dJ siačijj.
[£;ei mi ifjnuhj iniili luniMiL
Blagajna posluje oJ 9.3l>—12.30 in	Ig


PELLEQRIM0 CiriCELLI
Trst - ulica Mal anton 9 - Trst
(H.Sa ujtincvljena leta 1828)
KOŽE in USMJE za ženske in moške.
Boje in Chevreaujc, lak, podlage io vsakrvrstni predmeti za tevije itd.
o
p	Vse po ugodnih cenah. - PostrcZDa točna.