76. številka. Ljubljana, v poneđeljek 5. aprila 1897. XXX. loto, ^^^^^_ ^^^^^^^| ^^^^^h ^^^^^b ^^^^^h ^^^^^1 ^^^^^^1^^v ^^^^^1 ^^^1 ^^1 ^^DI^^L ^fl ^^^^^h ^^^^^^^1 ^BE^I ^^^^^h ^^^^^1 Bfl ^h3BB ^^1 BfftF^^Bj^^BB ^^^^fl ^^^E*l ^Eh^S mHH Iv ^« KmlSi ffkmja nak dan nektar, isimfti nedelje in praznike ter velja po poSt i prejeman ea »vitro-ogenke đeiele za vse leto 15 gld., na pol leta 8 gld., za fotrt leta 1 g!d., za joden aewe 1 glđ. 40 kr. — Za Ljubljano bre» poailjanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesoc 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dožele toliko ve£, kolikor pofttuina znafta. Za osnanila plaftnje ue od Štiristopoe petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvukrat, in po 4 kr., Ce ne trikrat ali vefikrat tiBka. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi b© ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kon^reBiieui trgu at. 12. Lp ravniltva naj se blagovoliiu pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovanska kršćanska narodna zveza. Slovanaka .zveza" ie torej nu podlagi pozitivnoga kršćanstva ustanovljena in dr. Šušteršič je ođ strani Slovencav njen poglavar. Ukloniti se imamo dovršenemu dejntva in čakati hoćemo, kake udove nam donese aorganizovano poz tivno krščan-nivo9. Dasi se „Slovenac" čez mero veseli te svece — to veselje je za Đas jako šamijivo — in dasi ne verao, v čem, da so sadi hiperklerikalni kranjski poslanci, ki Redaj v zvezi zvonec nosijo, odnebali, vender hoćemo računati z zvezo, kakor \b aedaj ustanovljena, ker je ravno ustanovljena, in ker si nočeoio nakopati očitanja cbmejaih Slo-vencev, ki od zreze pričukujejo boljde in IepSe pri-hođnjoeti. Računali pa bodemo ž njo le to liko časa, đokler ostane pozitivno kr-šČanstvo samo v programu, tako da se čeznoč ne spremeni v znano Mahniti janstvo, ki nam je ravno v Kranjski toliko škode Že provzročilo. Naše volilstvo, kolikor ga imamo, je svobodomiseloo, in zategadelj npamo, da gospodje, koje je ravno to meščanstvo odposlalo, nišo pozabili na svoje volilce, in to tadi v tietfm trenotku ne, ko 8o podpisovali program novo zveze. Dokler se bode zveza z vbo vnemo in odločnostjo potegovala za pravice našega naroda, bodemo ji najvda-nejši privrženci; Če bi se pa od gotove strani vporabljala zveza v znane kleri kalne skoke, tedaj ne bodemo bodili za njo, ker bi nam potem nadi volilci po meetih opravičeno očitati smeli, da smo jih prizfcdnjih džavnozborskib volitvab le za nos vodili. Clara pseta — boni amici! Kakor rečeno, mi sfojitno na stališči, da je bil „jugoslovanski klub", kakor se je od pričetka vstvariti hotel, jedina prava cblika, s kojo bi se bilo na pametnem temelju dalo doBeči izjedinjenje jugoslovanakih državnih pcslancev. Niti za Dalmacijo, niti za Istro, najmanj pa za Kranjsko ni bila dana niti najmanjSa potreba, sil ti v vspredje pozitivno kršćanstvo, in vse drugo kar visi na njem. Vsi smo katoličani in če naglašamo pozitivno kr-ščanstvo pri vsaki priliki, nosimo samo vodo v Savo. Ce pa se za pozitivnim kršćanstvom skriva vse tisto, kar je današnje dni poiredano v dr. Sošter- LISTEK. „Demolirana literatura". (Literarno-politično, krokarsko-postno žveplo.) II. Nedavno so zaprli na Dnnaji jedno najzname-nifejž.h beznic, po kateri žaljuje se daj nebroj lite-ritcv, pclitikov in igralcev, in nedavno so začeli rušiti zidovje slavne beznice: kavarno Grien-ste i dl. Regulacijski DaSrti zahtevajo povsodi naj-večje Žrtve! — Ekskluzivna in popularna hkrata družila je kavama Gricneteidl najrazličnejše elemente Že cd 1. 1847. V revolncijski epohi 1. 1848. ja bila kavama zbiralisče skoro vseh dunajsk h svo-bođomiselnih mož, ki so posezali s krepko roko v politiko. Messeohauser in F. obel sta bila tedaj stalna gosta. In v letih od 1850.—1860., ko se je iivršil v Avstriji iznova političen preobrat, teduj so se zbi-tali v tej kavarni prvaki nove dobe: SchMerling, Doger, Glaser, Giskra, Brestel, Ernest Teschenberg, Ludo vi k Dcczi in dvorni svetnik Klapa. Ko se je vrnil koncem seđemdesetib let slavni Gladstone s potovacja po crijenta, ostal je dalje časa na Du- ftit'a naožgacib, je to nekaj tacega, kar s katoličanstvom v nikaki zvezi ni, in tuđi ne z razodetimi božji mi reapicami ! Bojimo se, da bodo gcspcdje, ki 8o zvezo osnovali, v kratkem obžalovali, da so jo postavili na tako te^eo in pri tem ša hiperkleri kalen (emeJj. aJugoslovanski klub* botel je postati faktor, s kojim naj bi imela rafnnati saga vlads. Če hočejo Mladocehi vstopiti v vladno većino, ni ga razloga, da ne bi vstcpil v to većino tndi „ju goslovanski klub". Grof Qad«ni je cd prvega pričetka hotel račnoati s klobom, meneč, da ne bode kazaltistih pretiranib tendejnc, kakor jih kažejo an tišem i t je ali pa Dipav-lijevm stranka. Če se bode eedaj ustanovila vladna većina, koji glavni steber bodo Mladečehi, je ,z?ezi", ako ee drži svojega programa, skoraj nemogoče sodelovati, ker se ravno pri Mlati ode hih nahaja preklicano malo tistega pozitivnega krščan stva, ki polni vse predale programa naše zvez?. Ta pa nastane velika nevarnoat. Prostor, ki je bil odmenjen „jugoalovanekemu klobu" v bodeči vladoi većini, morali bodo drugi zaaesti. In že se piše, da ladki progrenso osabno dviga svojo glavo, ter da hoće pobtati člen bod oče parlamentarne većine. Ravno od „jogoslovanskega kluba" smo pri čakovali, da bode s svojim razeodnim postopanjem doeegel pred vsem izboljšanje čez veo mero krivih nih, v nebo npijočih rr.zaner 7 Primerja. In će bi se v Primorja bilo kaj doseglo, nato bi tuđi K o-rodka ne b la mogla izostati! AH sedaj se čaje, da se grof Bađeni plaši pred pretiranim latiaizatortvom, ki je v zvezi dobilo gerko svoje gnezdo, in da na merava tistih 20 glav, koje je upal dobiti v „jago-slovanekem klubu", vzeti iz laškpga kluba. In progresso bode del vladne većine — in v Istri ostane vse iepo pri starem, tako da nam niti na j poz i ti vnejše krdčanstvo ničesar pomagalo ne bode. Ne no ore tro si poreagati, po našem mnenji so snovateiji slovanike „zveze* prehitro postopali; pravi snovatelji so hoteli z zvezo ustanoviti nekako proslavljenje nestrp nega klerikalstva. To se jim je posrećilo. Bode ii pa fllovanetvo od zveze kaj imelo, to ^ sam Bog Na tem polju ne bo pogoalo mnogo pšenice, ali vzlic temu hoćemo počakati, da spoznamo „zvezo" po njenih aadovih. Geslo n&še pa ostane tadi v bedoče: nurcđ in svoboda ! Konec ministarski krizi. V državnem zbora je bilo te dni kakor v mravljišću, v katero je nekdo drtgntl s palico. Vae je bilo po konci in za kulisanai so so vrfii^a važna pogajanja, nuna^ajo':a se na rekonstrukcijo mini-sterstua in ca uatanovitev parlarnpntarnH verine. Konstelacija se je predrngačiln vaak hip. Zdaj je kazalo, da se obnovi nekdanji „žslezni obro^", zdaj zopet, da so s?stavi većina b;ez nemSkih kle>tikal-cev, pač pa r pomočjo jednega deU nem^kih libe-ralcev, namreč velepoBentnikov, in moravskih libe-rulcev. Najnaravne-H^ bi pač bilo, da bi sa združili Čfbi, Poljaki, Slovanska zveza, češki velepcaefttaiki, Dipaalijeva stranka, F-ilkeahaynov fleatoglavi klnbčič in remaneki poslanci, k&tertb je tndi Aest. PriSt^tši še oba Srba in par divjakov imela bi ta parlamentarna zveza 230 glaaov, nasproti kateri bi manj-šina raspolagala s 105 glasovi. Take večin« pa se Bideni brani, liaeti hoće prctiutež proti Dipanlijevcem in radi tega sknša na vse mogoče načine pritegnuti VBaj jeden dtl nemških liberalcev, namrei nemgke velepose^tnike, ktten eo svojim nasprotovanjem jezikovoi naredbi za Če^ko in Moravsko prouzročili sedanjo krizo. Bodeni je v petek sam poveJal, da je v dveh ozirih intramsigenten: kar se tiče jezikovne naredbe za Točko ia Moravsko in kar se tiče nemških libe-ralcev kot članov većine. Zahteva njegova, da moraj o biti librralni Nemci zastopani v većini, ni nova. Ža ko je bi) imenovan miniaterskim predsod-nikem, je voditeljem poljskfga klaba pcvedal .Ja bez Hberafow ne pojele", ali uplivali so ae drugi faktorji nani, da se je potegnil za to, v prvi vrsti krona sama, v dragi vrsti ministar nnanjth đel grof Goluchc\V3ki. Iz avtentičnega vira 89 poroda, da je grof Golnchow3ki se izrekel zoper većino, v kateri bi odlečeval klerikalizem, in sicer iz obzirov na unanjo politiko, češ, da ne kaže pustiti na krmilo tistih, kateri iz klerikalnih czirov naspro-tujeio alijanci s protestattako Nemčijo in z Italijo, k&tera je naredila konec posvetnemu vladanju pa-pežovfmu. Veleposestniki so se že cd ili. B&deai se je te dni večkrat in jako dolgo posvetova! z razoimi aplivnimi velepesestniki in jih pridobil na svojo stran ter jih menda sprijaznil tadi z je&ikovno naredbo. naja. In v thtih dneh je prišel često v kavarno Grieosteidl čitat „Times", pa pit kavo.. . Grill parzer, Hebbel, L ube, Uhl in Wpgner 80 prišli skoro vsaki dan. Kjer so pa pioatelji in komponlsti, tam ne nedostaje igralcev. Zato je bil Griennteidl torišče in zabavišče tadi največjih kapacitet Maze Ta lije. L6w*, La Rcche, Arneburg, Gabilku, Meixaer, SonntEtbpl in Hartmaun; ž njicti jpa slrvni glas-beniki Biuckner, Humperdinck in KienzI. Stavbeniki in slikarji so imeli to svoj rendezvous. Videl si ondi i Alta, i Semperja, i Schindlerja, i Schlies manna. Poleg idealistov »a biljardili klasicisti, polog romantikov pa so kartali realisti, naturalisti in de-kađenti. Schnitzler in Eberminn, Halbe in H. Bahr, tak i in Se hnjši kontrasti po idejah, oblikab, vspehib in — vrednc8tih so se sbsjali ondi pri črncih. In še mnogi, mnegi so prihajali v zakajeno, nizko in tem no kavarno čitat, igrat, kramljat in zabavljat! „Sedaj pa nikdar, nikdar vefi Veselje preč je, preC!" — Regalacijski nacrt pa zahteva tuđi v Ljubljani take „demolirane literature". \ Spitalski ulici, kjer so podrli na obeh stra- neh vfio hiSe, jn pađla poi krampom in kladivom tndi nekdanja Prmetova hiša, z njo vred p;i znani „narodni hlev." Po ozki, tem ni veži stopilo se je včasih takoj na desai etraai v podolgasto, nizko in mračno sobico, kjer je bilo pohifitvo najpripro-etejše, vino pa najboljša in maalene štruce nnjokus-nejše. V tem „narodaem hlevu", v tej imenitni vi-narni so ee shajali včasih nadi, tedaj najbo'jfii pes-niki in pisatelji, na čelu vRem pa L e v s t i k , Jurčič in Levec. Tam s« je rodila mar*ikatera krasna ideja i za nače slovstvc, za našo kritiko, i za tedanjo politiko. Taoa se je glasila marsikatera navdošena in duhovita beseda JurČifeva in tsm so se kresale česta iskre Levstikove satire in njfgovfga sarkaBtičnfga dovtipa. Jarčič ječutil, ko je arejal .Slovenski Narod" v Ljubljani, pravo srčno potrebo, vsak mesec prebiti nekoliko vačerov v Lovatikovi dražbi, in spominjani se — pripoveduje pref. Lbvocv nLjabljarskem Zvonu" VIII. —, da mi je cd leta 1873. do 1880. večkrat rekel: BAko utegneS, pridi zvečer, pojdeva v ,narodni hlev* k Proccta Lovstika obiskat. Res, grob je, toda kaker pravi Merlsto v „Fausta": S tam je imn'sterskt kriza res^na. Badeni ima ZHgotovljeao većino ia torej Uhko u mak ne svcjo demisijo. Za eedaj cstanejo najbrž vai ministri na svojih BDuiib, cio grcf Gieispacb, ali ni dvoma, da bo morala vlada pr^j ali siej O^hom pnvoiiti jedno resortno minisferstvo. Dtlne spreme mbe v roiaisterstva ao neizcg bne, vpra&nnje je le, kdaj ae izvrše. Vetraj se ;e bilo pod ce?arjevim piedsedatvom vršilo posvetovanje o položaju in ni dvoma, da je Badem nnaaknil bvcjo demisijo i a da ostane na svojem mestu. Vs?ed t^ga se bo v torek zbcroica lahko kon »tituiraJa ter koj poteca začela redao delo. V I^Jlil>lJl»ili, 5 aprila. SeBtava novo vlade. Visoka B.ianca nokda de'uje k vsemi fiiiasri ua to, da se sastavi tika vlada, ki se b da v prvi vrsti opirala na nemnke litera'ce. To jn pa težavno, knr hrez Oehov taka vlada no dobi vučine, t rej jo poprej pogreba sprava naej Neanci ia Č fi ki je pa jnk) fežaviia star. Ministarska kriza ia dunajsko župansko ■vprašanje. Će je »trjeti „Ueutsches Volkablatt", j» glavni povtd miuisterski krizi to, ua ko libertlci zabtevali od gn.fi Bad»nija, »aj proproči, da dr. Lnegtr ne bod« dutajs'&i župa a. Ker grcf Badeci tega ui hotei obljubiti, je pa hbtr&Jua a!ranka od« rekla *stcp v vUd&u vtčsno. Po mišena mnen u je to prazna kr nabio* ciia, katero so protiNemitje raz-nes'i, da bi Ijudje z^rei mialili, da se rfu:ju b lo »umu dr. L ifgeija žrtvovati, bi t-e pač doati u* potciAijal. Protisemitjo bi sa ie naj-osUd tuđi zadovoljili. Kdo bode generalni guverner ua Kreti? VeJo\laeti no [.ršlri do prt pričanja, Ja geteraUi guverner na Kr ti mora biti j* iino Ia kak g^norai, ki bi prevz&l vcdstvo čet na Kroti. Dog-d»j ae VBio« vlat ti Se meo za i ikoga CjdloČita. M slilo se je pa še na beJgi;s\cgi mas'a ae bi vsirejel. Spisob^fga me ža za to mesto no buđ-j i»hko deb ti V E\ropi ni mncg^ generalov, ki bi imth potrebna administrativne zcaoinostj. Verska prisega v Nemoiji V Nfimčiji jo ptijega jako jedu. ets»vns, n*ti 'u.ii n? pr ?g^. Dy-tićns fcrrnu'a ju pa tako pr krojma, da sh ue opra na acb no vere*. Prtts-init Lioberacann jo prcdlagil da 8» ep lje \er8k« prisgi Ta iredlcg je bil' vepiojt t, ce tetii so puti njemu bik \sy liberalne stmrk;. LiebsrmF.nu pa ni t, liko predleg) 8t«vil saraJi vecjt* varoc8ti pri pra-o-iodja, ieni'i ei proti-8' cd i t: e .šiif'jo k*ko sredstvo proti židovskim FoJai-koa. Čđ 3o tfl p eiirg upelje, ra'pla n* boda agitacija, caj oo rdpravio židovski soiniki, ktr žtd ne more j;ri sodniji pfa7 ruzir žiti važnosti krflčaDflke rrieef,e in bi tuii ne biio spodeboo. da bi ž:d vodil tttkc pris'RO. Mehika, ki hb rpdavno ni corgia Atoti rcoj driave z uiejfluioi d^caroim goapidHrdtvoia, ft« je zadnja leta juko opomc^'ia. DchoHki naražćajo od leta do leta ia ne vshd večjfga n^tezsnja davčtega vijaka. Irinar.čai položaj jo i* toii tigoden, da vlada „Von Zeit 2U Zeit seli' ich den Alten gern, Untl lnito mich, mit ihm zn !>rechen . . ." Levatik ne ju je vz^rejtl, kakorAce je bil Tolje. časih ga je bila sama pri,aznost, bes«da je dala beffd.: in v {.rijoznrm razgovoru jn u ni dclgi z mski večer. Ć: sih ja bil pa tl&bovr Ijtn n zarih iM je L*a Jurfiča: „No, kdaj b d'« ga zavruil: „Kaj ti vpš, kako hu pii5e in ureja dnevnik, kctoreau mrx\š bifi veukrat sam uredn k, eam p'e&telj, ar>m k< rektor! Potom pa tebtaj in prtmial.uj pOTamnsinH be^nJe! Knko ui pa ti nrejal tlstrga „Naptfju?" Po ćulo dolge dui si tičal v pi Sarni, da si 8 titidoru fkipal na tfdcn po dve ubrgi štovilki mhlega formata. P. tem je bi list lebko dobro piaan. Na ne oj em roleta bi pa ti v .eilcem tedaa oiragd ali bi pa na pisal n;č Lolje, rego pišem jsz !•* Proteus. misli od praviti davek na plate in nekaters drug« naanide davflčine. Dopisi. H NtaferNkei;a« 2. aprila. (Latlniza-toretvo.) Vri rodcljab, dahovnik in pisatelj nlo-▼enski, je df jal nekoČ: „Driava n»« hoće ponemčiti, cerkev pa polatiniti.tf Kako upravič#na so bile be-sede doti^nega duhovnika, kažejo jasno novotarije pri cerkvenih obredih. Ž» ▼ je«eni lanskega leta ]e neki dopisnik poročal v aSlov. Naroda" o sklepib, ki flo se Btorili pri konfertnei žaonikov lavantinsk« Skcfije v Maribora, ter ilasti grajal nkrep, da 8« mora peti pri slovcsnib mačah le — latinsko! Slovensko pftje j« izkljnČeno pri večj'h sve^aoo-stib. Kako brezmirelno je to, ve lahko vsakdo, ki je že sIišaJ peti latinsko maso v kaki vani. Kako neaomiljeno grdo in smtčao isgovarjajo laticšime nev^flt}i pevci in organisti latinska besede, kako kvarijo vsebino in smisel masnih pcsmij, ki nimajo pet^tn ni nog ni glave 1 Naročito in zapovedalo se je tađi, da dahovniki odslej ne stnejo pri obhajila vrč govoiiti siovpnski: „Gospod, nisem vredin, . . ." tcmveč, da naoruio moliti latinski: „Domina, non snm dignus ..." Naravno je, da moli občinstvo navlic tej novotariji za madnikom Sa v«dno bIo-v«n8ki, ker se no more siliti, da bi ae naučilo latinske besede. Kar se terej pri odraslih faranib, do da doseći, to izknšajo pregoreči kat^h^ti na raznih krnjih doseći pri — dolskih crrocih! Siltjo ji namrt-0 govoriti tište beeede latinski ter jiai ate-pavajo nepttrebno latin^^ino. Ako je to v povzdigo vfrskpga čata pri otrocih, naj sodijo dotičai latim-zatorji sami; rat stno prepričani, da ne!! Da, ravno nonprotno! Oircci, ki itak ne morejo ražu me vati vere, cerkve m njonih obredov z oio re^nobo in z onim globokim ^utstvoos, ki bi ga morali znhte • vati od vaakegi človeka, otroci, ki itak ne molijo h potrebno zbra ni oa dahom, ker jim vse mogoiie Acmi v mladi dušici, bodo neveia brsz vsuke misli in brfz vsakega razumevanja brbljali tmtB neraz umtjive basedu: „Domine, non sum . . .", kaf*re b Jo goto*o še pačili in preatrojili, da bo jo]! Ksr jim pa imponujn latinšiiina, rabili bođo desikrat benecin v dali ter se tako norčevali nevede* in ne • Lo'e iz — molitve! Ia vsega tega bodo krivi pro-prreii 1 »tinizatorji. Ali bi ne bio bolje, da govore otroci dotične besede slovenski, da jih razaaaejo in re3 potemtudićutijoto, kargovore! Rib ogorčenost se trora polastiti človeka, če vidi, knko ee godi z na^imi otroci, katerim sa na jedai strani muogo preveč iu prezgodaj utepa v glavo nomščina, sa drugi strani pa se jih zaOenja mučiti Se z — Wirš ino. Skoro revprjotno je, in vender resni^no. Ali imajo kateheti* 8 plob pravico siliti otroke k latinski molitvi?! Po nadam nonenjn ne! Ako se rdraslo občinst'o ne more k tema piliti in srne govoriti beeed« za ma^uikoa slovenski, zaiaj bi tega ne smeli tnđi otroci? Mi sodi eno, da velja tišti akrfin samo za duhovnika in da ka-tfh»ti na svojo ro ko uče otroka latinsko molitev, kater-i ofroci ne razumejo. Će je tako, potetn se nsj ndlofno nastopi proti dotičnim katehetom, ker crrkvi in veri ne koristijo, temveč škodajejo, in caj se jim zabrani cadaljne tako latinizatoratvo! Savski. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 aprila. — (Občinski svet) imal bo v torek, 6. aprila ob p't h po po! u dne v mestni dvorini redno sejo. Dnevni red: I. Predaedstveoa naznanila. II Ć vannko sooijalno-demokratidne stranke) razglada sledeče: „Siovenec" je trdil dvakrat, da je eodr. Drag. Koritlič na sboda v kazini dne 14. marca rekel, da je narodnonapredna stranka ponudila so* cijalnodemokratsčni kompromis za volitve v peti kuriji. „Slov. Narod* poziva socijalnodemokratično stranko, naj izjavi, da jej narodnonapredna stranka tacega kompromisa ni ponudila. Konstatujemo teđajt da narodoonapredna stranka nadi stranki res takega kompromisa ni ponudila, a tega sođr. Kordelid todi trdil ni. Govor je bil ie o privatnih besedah poaa-mezaih Članov narodnonapredae stranke, kater« so pač izjavile željo, da bi obe stranki v nakaterih vo-lilnih momentih složno postopali, pri t«h povsem privatnih pogovonh, kateri nišo imeli nobenega praktičnoga uspeha, pa tuđi izvrievalni in volilni odbor jugoslovanske eocijalnodemokratićne stranke ni bil nikakor aogažovan. V kratkem : sodr. Kordelič je govor i 1 Ie o rosameznih pliberalcih*, ne pa o o narodnonapredai stranki, ali o njenem vodstvu. Seveda, če se govori pred udesi „Slovenca", treba bi bilo vaako basedo pretebtati predao S9 jo izgovori, in še tedaj bi jo ,Siovenec* skndal zaviti po znani „krščaniki* moii'i. — (Slovensko gledališde.) Na koriit gospe Danilove in gg. Podgrajskega, Petdana, Lov šina, Danila in Verovška se je včeraj predetavljal „Zapr avl ji ve c", pri kateri predstavi so iz prijaznosti sodelovali gospodični Pol ak ova in Slavčeva ter g. Nolli. GludalisiSe je bilo razprodano, tadi nopkov in vencev je bilo mnogo ploskanja pa Se veliko — več. Predstava je bila prirejena na korist: „domaćih" igralcev in igralo se je ros jako „po domače". — (Klub slovenskih bioiklifltov „Ljubljana") naznanja: ,Novoustopiv8i, zlasti zu-nanji ćlani „kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana", se opezarjajo, da se je is posebne prijaznosti po-nudil gospod Fran Gude u, trgoveo v Ljubljeni, da hoČe razprodajati klubove znake. Oddaja jih se-veda le proti legitimaciji. Kdor pa se hoće obrniti do b'agajnika gespoda Frana G o m b a Č a , dobi jih tuđi pri njem. Izstopivši čl»ni se »opet čujno prosijo, da izvolijo proti primerni ođškodnini vrniti stare zn*keu. — (Ljubljanskim izvošfiekom) menda ni poTsem jasno, čemu so jim dolodana gotova čaka-lifiJa, ali pa mislijo, kakor nekateri aradnik', da sa Mudje zaradi njih na svatu, ne pa oni zaradi Ijudij. M^j 12. in 1. uro opolndns odhajata iz Ljubljana dva vlaka: vlak dolenjekib železnic in poštni vlak v Trst. Vrhu taga je to tuđi ura, e kateri mnogi delaji viz te. Ži iz teh okolnosi je lahko izpre-videti, da marsikdo ravno o tem časa nnjno po-trebaj* voz in se zanaša na to, da ga đobode tam, kjer atnje izvončeki ali, bolje rečeno, kjer jim je stati. Na mpsfnm trgu namreč, baš nasproti mestni hiši, koder jim je tuđi stati, mhče nođiiča pa 35 os*b. Odgontkin potom ara je odprsvilo ia Ljubljane 74 at«b i«gfl»lfl so w iz Ljubljane 3 osebe. Tatvin se i« ot»đilo 15 (2 ma nj kakor laoskoga leta), vre^i oott ukradenih reći )• cnaiala 844 gld. 90 kr. V ii glačaj i b so M sforilci poiivedeli in ovaditi. jfestni pol cijiki stražniki to napravili 519 ovadeb ja Mtatni policijeki detektivi pa 87. Vseb vi g je jg»l policijski arađ v mrseca marcu 1146. — (Meteor ologično mesečno porooilo.) Ilisoli naeeec sn^ec je bi povsem prijazen in izvanredno topel. Oratovanja na toplomera dado po-vprek v Celaijevib etopnjah: ob aedmib zjntraj 4 1°, ob dveh popoludne 12-3°, ob dtvetib zvečer 8 0°, tedsj jo »redna tračna t> mpf ratara tega meseca 8 lu, w 4 4° nad normalom. — Opatova nj* na tlakomeru dado 732 0 mm kot smiri) t zračni tlak tega me-afca, Ka 3 8 f/im sad normalom. — D ževnih dnij bilo je 13, padaviaa znada v«ga s kopaj 109.1 mi?« Prvi tri je d«evi, daei prirnerom* topli, bili ho d«-2«vni; po precej mcčnem jugonahodnem vetru in ob oiskem zračnem tlaka lilo in Bsež>lo je v toči fi8 4. na veo moč, padio je takrat dežja in snega vsega eknpaj 27'2 »»» (rajveč); vsled tfga ee je vri me precej oh'ađiio in toplom** je karal 5. zju traj — 2*2° (najmani) Zračni tlak se je pct*m sicer dvignil na k viško, 10. zju'.raj je znašal 740 3 vini (največ), a nebo se ni hotelo prav razjasniti, tem peratura je ostala nizka, 12. zjutraj je bila Se J4 denkrat pod ničlo; ob jedLem se je tega dne zopec oglasi! precej mcčen jugoziihodni veter, zračni tl*k je jel hitro padeti in po noči na 13. je začelo zelo deževati in je čio veo dragi dan; zvečer t«£» dne je bliskalo in grmalo; ttidi 14. je &e rosilo. Od 15. oaprej ao se p» vremenske razmere izdatno zbolj 3alo, t-mperatura je relo namAČala, dtž je popoi-soma ponehal, Bfrbo je kaento bolj prijazno lice. Dmgod sicer ni bilo tako, ćitab emo v čai» v Sevnico, sodni pristav exra statum g. dr J<>€. Kotnik je imenovan sodnim pristavom v Brežicab, sodni pristav v Maribora g. A loj ti j Doxnt je imenovan pristavom pri okrsž. sodišču v GjIju, sodni pristav g. Joa. Sitter v Brežicah je pr»mtd£eo v Maribor, sodai pristav v Kozjem g. Fran Kness pa v Vehkorec, avskaltant g. Jos. Žmavec je imenovan sodnim pristavom v Žažeuberku, avakul tant g Matija Mrače sodnim pristavom v Kozjena, avskaltant g. Karol Zottmann sodnitn pristavom litra stato« ter dodoljen okr. sodišča v holu avskultant g. Matija Fabijan sodnim pristavom V Ajdovščioi. — (Občinske volitv© v Poljanah nad Skofjo Loko) 80 ae vršile minoli todeu. Ki*rikklaa Stranka se je sicer na vao moč trudila za aaiago, A vae je bilo saman. l^voljeni so so bili v vseh treh rairedih možje, katere je kandidovala narodna stranka. — (Lep vzgled krotkoati) M*r«ikak korak je že napravil bentficijat na Vrbpolji pri Moravčah, da so se njegove ovčice, dasi ao eila potrpežljive, upogledovale in povpradevale: „Ali se to spodobi duhovnemn gospodu?* Jeduo tako je nagodel tadi sredpo8tno nedeljo popoludoe. Priđel je na Uco in »ačei baš razlagati krsčanaki nauk, ko je Eapazil, »■ sta dve ženici bjhIo »ej snbo pošepetali. Pre »ehal je goronti, uJaril z vso močjo ob loco in »avpil: ^Pa Vq govorite, salamenske babe!* N* to • Je zapuetil lećo, zaloputnil vrata za sabo in šA pred oltar. Odtod je šo jedenkrat czmerjal nedolžne poslaSalce, naznanil j:m, da ne bo bral litanij in *»e dal blagoslova, in jo pobral iz cerkve. Ljudje *> polagoma zapnftčali cerkev in čudeč se nad tako »88podobaim ravnanjem svojega pastirja, ra2fili se domov — breis službe božje. Tiko ravnanje je na-Javnoet nespodobno, da, pohni^ljivo in mora vebu- • jati ćelo mej pobluvnim in skrajuo potrpežljivim Sorskim ljudstvom opravičen nevoljo. Potem pa taki j«n in je zašel na tir. Žai?zoiški ziravnik dr. Hocaan nspra?il nan je obvezo za silo io ga od-poslal v bolnico v C«»'j«. — llelovađno društvo „Celjski Sokol1) cmislilo si je leto« 1^8'do dru&tvtmo nastavo ter fiklemlo, blagosloviti isto cb binkodtnih prat-uikih dne 6 in 7. junija t. 1. Ob jedoem ja sklonilo, rvezali s to pomenljivo svečanostjo ljudsko veselico na prostem, pristopno vsem slojem in tektaovalno telovudbo v«eh jagoalovan s ki h in aeveroBlovan«kih nokolskib dru-stev. Odbor asoja &i te nklspe že sedaj naznačiti ter proniti, želeč, da se sokolska društva alov^nika ndel<»žo te slavnosti, če ni mogoče korporativno vnaj po depataciji, da pomorejo s svojo navzočnoetjo k temu večjemu vspebu. V oklicu do ookolskib dru ut-iv, k«ten je i »dal „Celjfcki Sokol* pravi mej doi gimi: Bratje Sokoli! O^rančeno h^ nadejHino, dn, n»a bedete pts^tili v častuem ftfevilu pri tej priliki, ko ee bode blago^avljala najnlujaa jugoslo-vanekn sokolska za*/t*va, katero bodemo ponosna dviRHii ter jo s^it'li kot dragecen zakkd t^r krog kotira bodemo zbiruli vae dusedaj Se nezavedne in narixl0. marca. Temu posneaaamo a)ed*6*. za podivjanotit taincšDjib poiitićcib ruzner znači'ua slučaj«: K državues:u posljnca V. kurije H o r t j r a je prtola to (*.:i deputacija d*ilavcev jz l*djt)culavnice s prošnjo, naj bi ee g. poslanje bla-povolil czrrati tuđi na drlavst^o v parlamentu. IlortfS pa je struipči daputactji cdgovoril: „To mi bićmdr; to Eimjjasivar! J.»r sera magistra tov uradoik, ki me je prisiUi (h, sprejeti kandidaturo*. Iridi-otovec Hartia je torej s^mo magistfatov po-nianec, za masa vo!ilcev V. kar-je pa fle ne srne brgtti! Znre« kl*aiko r»zkačiU, da j* udanl nlov^nskega dfćka n palico po glavi, ga tepel z ra^nifotn po rotah ter ga rie z rokatni s toliko silo bil po obrazu, da je tekh dečku kri iz nosa ic nat. Š^erc so j^ morai iti dvakrat uaii-VBt v mimo šo\e t^koči potok. Stariši ao surovega učitelja nttznamli 1 b'a.rvoa — (Plača izdajioam) „Elinost" poroča: PosTcdnje doi scao tidtn cpftjvauo, da nasprotaik le izkor)Sia izdajstvo, da pa zuničujd i^dajalci. To jo tu gola reBoiea, ki s^ j^ pokaEala te dui, ko so deseti v Poreč n; jnove i lc<4ijaci iz Kaatavaćine. Italijentka gospoda so ee ii2»li okolo nj>b kakor hinavska ruač-krt okolo vrele kjsše. Vodili eo jth eeo tn tje, goftilt jih m obetali jtm zlata brda in srebrne do', i ne — ako jin ostauejo zv«sti zi vedno. Tako bo jim govorili z tica v lice -, kooaaj pa 8O neeračni Rukavčaui obrniii brbte, p mej ali so se jim laska gospeda in rogali na vse nogorže načine, lta-lijnnski janik ni ma sramoribe be.^de, ka'ere bi jim ne bili nadeli poreška gcepoda. Na l»sfno ubo sem 6ol — tako foroča nekdo „Naši S>ogi* — kako so govorili za njimi:......na oštri di Š3avi, figure p....., carne venr'ucla, i« cod noi perebe va rendo il ronto" itd Tako pbčnje eovražuik lzdajicam! To bodi v ponk tadi caslepljeucom po okolici! — (,Un po' piu di luče.") Italijanski listi v „kraljeHtvu" so s silno atrantjo davili izid po srednjih tržaskih vohtev; čim r&đikalieja so novine, t»mbolj fanatično so v laski sv*t trobile zmago „na roiuih" pcistadsv nad — »ladao stranko in Slovenci Tuđi Milanski tednik nL' Illustrazione ita-liana* je po8»etil tema im.-D;tue»u dogodka dolg članek BLe elesioni a, Trie&t.i", katerema je na čelu postavil poilobo odvetaika dr. Vancziana, prndsed-nika vuM««mu odboiu, čf^, da je bil ta mož ,vo-d>telj in duda srečnega volilaeg* boja". N?izm9rno zanimljiv in poučen ja že uvod dotičnoga članka List naraveč piše, da njegovi čitatelji ut^goejo v ti i te vi I ki pričakovati podobe novo involjenih poslancev „kmljestva", in nadaljuje: nmi pa prinašatno danea rajii slike Četvorico poslancev izven „kraljestva" (i ritrrttti dei qiattro diparati faori del Iisgno); „oni dor^a* — lubko počakajo?" Tolik cinizem je zbilja vreden priznanja. Potem pa sd s kričečimi bojami popisane nedosežne vrline in eijajne zasloge icvoljenih »pahrijotov" : D' Angeli, Cambou, Hortis in Msnroner, katerih podobe imajo komaj prostora na ćeli strani velikega liata Mimogrede člankar da ia brco pod-legkma elovenekema kandidata, proseškemu „cštirju", .slo^lasaema panilav'sta*, ki st je v svojem ,v«đ ko dvajsetletnem parlamentarnem delovanji odlikovml e etrostoimi napadi na Italijaae!" S posebnim ■»• dosčenjem je tuđi oagla&ano, da so aeitevilni pa* trijotje z veeh krajev akraljestva" v pismih in brzo* javkab navdudeno čestitali somidljenikom, smago-va?cem Triaikim. Eto, blagor ti — „fđđelisriiift citta!' Pa si ei iop«t osvetlila lice v očeh dražila naših — — — sotedov-savesnikov! Dunaj 5. aprila. Po 2 uri trajajoči seji kronskega sveta v cesarskem dvorci je cesar na pođlagi dobljenih int'onnacij o razmerah v parlamenta naznanil grofu Badeniju, da podana demisije ne vzprejme, in ga pozval, ii a j ostane s celim mi nisterstvo m na svojem mestu in sicer na podlagi programa, katerije razvil prestolni ogo-vor, ker je dokazano, da dobi mini* sterstvo za ta program v parlamenta izdatno većino. Cesar je zajedno Badeniju in vsem ministrom izrazit najpopolnejše svoje zaupanj|e, povdar-jal, da je jezikovna naredba za Češka neobhodno potrebna, terizrekel upa-nje, da se tekom parlamentarnoga delovanja najdejo in združijo vse neekstremne stranke na skupno delo, Dunaj f>. aprila. Način, kakor se je resila ministarska kriza, po meni popolno zmago grofaBadenija. Vlada bode imela tako več i no, kakršno je zahtevala, a ta većina ni še organi-zovana. Podstava in jedro parlamentarne većine bodo siovanski klubi, poljski in češki klub ter slova uska zveza. To je historičnega pomena, ker je to v avstrijskem parlamenta prvi slučaj, da soSlova ni podlacaia zašlo mba vladi. Tem trem slova uskim klubom se pridružijo na desni D i -pa u lijev ci in Falkenhaynov klubčič, na 1 e vi nemski liberalni centrum, kateri utegne razpolagati z 35 do 41 glasovi. To rešitev so orno-gočili liberalni veleposestniki, kateri so dali pri kronskem po-sveto vauju izjaviti, dasipridrže popolno prostost glede rešitv© jezikovnega vprašanja, da pa ho« čejo sicer vlado krepko podpi« ratiintudi u plivati na nemške nacijonalce in na nemške libe-ralce, da ne bodo pre li u do na-sprotovali zvezi liberalnih nem* škihveleposestnikov s Blovan* skimi strankami. S tem je vlada dobila moČ, izvršiti svoj program. Jezikovne naredbe za Češko in Moravsko iziđe jo te dni. Dunaj 5. aprila. Voditelji klubov desnica so skknili, sestaviti zaČasno parlamentarno komisijo v namen, da vodi dogovore glede usta* novitve parlamentarne većinu. V ta nameu so> vsi klubi zbornice sklicani za danes na sejo. Dunaj 5. aprila. Načelnik poljskega kluba Jaworski in naćelnik mladočesktg« kluba Engel sta si včeraj v iineni dotičnih klubov oiicijeluo sporoČila drug drugeinu zagotovilo najpopolnejže; češko-poljske solidarnosti. Dunaj 5. aprila. Nemški nacijonalci 80 sklenili podpirati odpor čeških Nemcev zoper jezikovno naredbo, ne bodo pa radi te naredbe začeli principjelne opozicije zoper vlado. Dunaj 5. aprila. Jutrišnji uradni list prijavi lastnoroČno pismo cesarjevo, s katerim se odklanja Badmijeva demisija in se minister-skemu predsedniku iu vsem ministrom izreka popolno zaupanje. Dunaj 5. aprila. Badeni je prišel ob Vi 12. uri v zbornico na posvetovanje kl u borik zastopnikov. To posvetovauje traja ob 2. uri še» Dunaj 5. aprila. Po jutrišnji seji odidejo poslane! na velikonočne počituice. Prihodnja seja bo sele 2G. aprila. Dunaj 5. aprila. Tržaslcega „Maff ^».K poročilo, da je bilo na Krcti več avstr:.-K(U častnikov in vojakov ubitiii iu r^njinih, &-. ^ mentuje. Ob Bcdunjem čiusn sa jemanje OHJbolj priprnTno ■B] firiMfno. «'-Im to In Hvrie ■■ **- Dorčc. Med. ritajo oljo~»v npođnepa isknsii, lahko prph: vljivo — cpna 1 steklenici 5Okr, < 1 v ■ > j 11 i 1 gl Umrli so v IJiihljaui: One 'JI. mare: Karon Ceno ('irtieimh, stolni kanonik, 67 let, Preil škulijo &t. 4, akiui. pljnt'nica. — Antonija Poznik, vrtnarjeva vdova, 77 let, Vozarski pot 5t. f>, kap. V ot,rofiki bolnici: Dne 1. aprila: Teodor Umek, čevljarjev sin, V \ let, đu£ljivi kaželj. V d e ž e 1 n i bolnici: Dne 30. ranrra: Marija Verbift, delavka, 77 let, ntrp-nenje srca. Pne .'JI. mnrea: Rnznli'a Kokail, posestnikova zona, 34 let, trehuSni rak. — Neža I'otofliiik, gostiju *i7 let, plju-(nica. — Ciril Prek. delavćev sin, '.i dni, oslabljenje. V vojnfiki b n 1 n i c i: Dno .'{1 marra: Ivivard Chrst, c. kr. pe§ec 27. pe8-polka, lJ2 let, jctikii Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. a Ci IH 9, i« opa-3van ja zvečer Stanje barometra v mm. Tempa-raturi v C S'l V sr etrovi sever Nebo jasno Mukrina t mm. v U4 arah 4 7. 2. zjntrnj popol. 723-6 7218 24 59 si. si. jvzh. STSh. oblačno dež 00 9 9. zvefier 721 1 62 »r. jn* oblačno 5. - 'i zjutraj popol. 7 8-H 786-4 53 13-4 sr. sr. STZh. Tr-hod ohlaf.no del. jasno 12-5 Srednja temprrntnra »obote in nedelje 6 b1 in 4*8'', *a (Vfi* in '27* pod norualorn dn« "). aprila 1897. ifcupci državni do'g t ootah.....100 gld. 80 u, Jtupni dirftnvnt dolp 7 srebru .... 100 „ HO , \v*trijska zlata renta ......122 , 70 , Ivstrijfika krnrsbka renta 46/.....100 t HO t >£erskn kronska ronta ■!', . ... 99 v 10 a ivBtro-operskei banCne deluice . . . 935 , — # jondou vinta...........119 § 55 . fotnAki Ari, backovci ma IO"1 mark . , M „ 65 K> mark............ 11 „ 72 , 0 fcuske*........... * ., f>l I kr. cekini ... . . '> . 65 Dnć 3. aprila 1897. ',", državne sroftke iz 1. 18M po 250 gld. 153 gld. 50 kr. iriavne srećko iz 1. 18<>4 po 100 eld.. . 189 , — t Tuoavtt, r«*£. srećke 5°'o po UM gld. . . Iy7 . 23 , r*mlj. ob?. aVEtr. 4"'% zlati *aat. listi . **9 , 80 . tr«ditn<5 srećke po 100 gld......199 t 50 ljubljanske srećke......... ttl a 75 , •ludolfova srećke po 10 gld..... — , — ikcije auplo-avstr. banke po '200 gld. . . 151 e 25 , ,YarawaY-dru5t. velj. 170 pld. a. v. , , . 4-10 . — , J»pirnat.i nbeli 1 . '2ti3'4 Komij se vzprejme. Zanealjiv, flpreten mlad mož specerijske Stroke, * beh dežflnih jezikov v govoru in pisavi veai\ bh akoj vzprpjtnp. — Pontulbe naj sfi poSilj^jo nprav- lijitva „Slov. Naroiln" pod Šifro „L 300* (4H1—2) 8ANTAL od MIDY Zatre Copala, knbebe, vzbrlzganja. Uzilravi lztok w 4is urah. — Posebno uAinknjo£ pri mehurskih liolezuih i 11 pi'vzroći fićifićenje najbolj ^ kalne \ode Kot jamstvo lf> jy^ 1 ina vsak tobolćeo ime vl"^1 Zaloga, 8 rue Vivienne. Pariš in v t;l;ivnih lekarnab Avst.ro-O^rske. £33£2£že3g Joaiplna Terplan javlja v svojem in v inietni svonli otn.k All>erte, Oskarja. Zm&gO-slava, E^ona in BS&riJe iep<»: utini, iskrenu ljubljeni soprog, oziroma predobri oče, «ospod IKEiliael Tcrglau pristav c. kr. priv, južne žde.Tnice daiies v ned> Ijo, dno 4, aprila, zvećer «>b '»II- uri, po dolgntrajni. mnćui bolezni, previđen s sv. sakramenti zh uniirnjo^e, v '.t'.i. letu svoje Htarosti Pogreb pojde v torek, dne <». aprilu, ob .">. uri popoludne iz hiše žalosti, Tovorna ulica £ t. ^ na pokoj>:ilifiće k sv. Krifitufu, kjrr liode trnplo bla^'t;« pokojnika položeno v lastni prol) k zafaaiiemu luićitku. Sv. niaSo /adnftnir« daroTKnn bodo v žapni < crkvi Mariiinega OzniuieiiJH v Ljubljani. V Lj ubijani, 4. april.-i lhi+7. MM) Zahvala. Ker mi ni mogofie vsakemu pnsamezno za-fivaliti se za mnogobrojna, res tolaJilna, pismena mi nstna sožalja ter soćutja. kaicra ao mi di Sla o priliki uenadomestljive izdube mojega iskreno Ijuhtjerega soproga, odnosno očctH, siua, brata in stricu, gospoda Franca Stajer-ja r. kr. notarja v Metliki, hiuli tem potom izrećena v»ern najtoplejša javna /.uli ^ ala. Zlnsti se 5e na:prisrćnejfio znhvaljnjem pre-^»s.titi »lomači in zunanji duhovSćini, pospodoma tovariSema pokojnikovima, dru. AH>. Pozniku in A. Ktipljenu, gospodom c. kr. Hodnijskim in davanim uradniki m, slav. iiicutneum obćinskema /.;istopu. šulskemu vodbtvu, c. kr. žandarmeriji, požarni brambi, gospodom dora«ćiij) in zunanjim ]>fvcem ter njih pevovodjn goBpodu dru. P. KoSe-n i n i z:i ganljivo petje in \nnm prijateljem in iDancein, ki so prišli od blizu in daleć spremit predrazega pokojnika k večnemu poćitka. Metlika, dne 3. aprila 1897. • v-x) Matilda Stajer roj Božift. ■^MlrMKraff^fffflifB^ nrit!imiiMiBfTOi Spretni polirji se takoj stalno namestijo. Ponudbe s prppisi izpričflval in zaht.evo pla^e v>:prfj»una tttti\ l»In«ko |>or«b 189a, Maatopno omenjsal prihaJalnJ In odhftjalnl i**l oana^eei Odbo«! Im I,|al»l|ane rjnt. kol.). Frogr» čoi Trbli. Ob 19. ari S min. po noći osobni Tlak v Trhls, BaljfcV, Ovio FnuiiHiairsstt, I.Jubno; uoa Sel»th»l t AuaM«, Iiohl, (Jmunden, Solnoori? ooi Kleiii'ReiHintf t 9te>r, Linč, nt DunnJ t1» A.m«tettan __ Ob T^li 10 min. ^jutr^J otobni vt»k t Trbli, Pont*Ji(tl, B.ijnk, C»lotM, Fnin.« feite, Ltlubno, Dimaj ; čci 8«lathal t Solnnurad, 6«n Amatattnn na Dmi'T — Ob U, ari r>0 min. dopolurin« osobni Tlak t Trbli, Pontahol, B«IJ«|I^^' loTec, Ijjubno, ScIntKiJ, I)un»J. — Ob 4, uri popolmliia oaubul rltk t Trhu Holjik, OlovAc, Iijnbno ; ć«* Solalhal t Suluogrmd, tiand-Guteln, Zol] ^ Tjinc, BuHnjaviea, Plioivj, Marijino thj«, Ileb, FruiaoTa tu«, Kfcrlor* riiT' Prn^o, Ijf|oko, DiitikJ n« Araatetton. ^ Pro^a v Novo mesto In v Kodevje. Ob 6. ari Ili mio. ajutraj mn*»ni flik. — Ob 13. uri 68 raln m pultiđna DiaJani rlhk. — Ob S. ari 30 min. rračar maaa.nl vl&k. Prihod v I,|aUI|ano (jai. kol). Prog-a i% Trblfta. Ob A. ori A3 mi u. ajutraj oaobni Tla>k ■ Dunaja vt* A trn 1*^0, Iilpikefta, Hriig«, Fr»iiWTih turor, Karlovih T»ruT, Kob*, Marijinih »»^! P1iq}», HiuIoJdtIo, 8olinjur»ti», Iiluo*, 3t«yt», Omundtna, Iinlilt, Anuao? Iijubn*, OoloTca, Reljaka, Fr»u«eu*faaU —Ob 11. uri 36 min, foutabla — Oh 4. ari 65 min. popoliidn« oiobni vlak a Dunaja, T^JahoT* tvelntlibl«, Itoljska, OeluToa, Krauaaiiafstt«, Pontalil«. — Ob 9. «H 4 rila jtm'*j o*obul rlak a Uunaja Tla Amat«tt«u, ia Ijjabaa, Hatjaka, OaloTat Pontabl*. 4 Pro^a lm Nove ga meita In lx Ko6«vJ«. Ob 8. ari 10 min. »Ju»r«J maaani Tlak. — Ob 9. ari M min. p^, poludua mnaani Tlak, — Ob B. uri SU raln. ■▼•6ar naianl vlak. Jdhod I« LjnblJAaie (dri. kol.) r Kniunlk. Ob 7. uri 15 min. ajulraj, oa> 1. ari ft ral«, popoladn«, ob I. rt 60 min. iTBčcr, ob )0. 'irt 36 min. uvaAar. (I'usladnji Tlak la t akt^baj ob ne »li fl>. uri bo mcHtna t>ljčinn ljiihljanskii svoje ob rolj:tiislii <*(ks Zurr-di dobave Šlt.C Zfm K^rmlllO ..f^aNlIll^^U «1 NtllM IlA^rttdH Z6 (Iva n&jrRfj^a. projukt« I. O lir-oii, II. kfri prnidHjo ▼ popolno neomej^no lanfc mee^e^a m:i-gistrnti, kat-ri bi poleg tega pr'držoje pravico do nakupi* daljših konkurs nC-n ih protktov. 7i\ pri^o o konknrpn^n b izdplkov, kntpr^ je »Ir.fc t< pr» podp'ianen magRtr^iu ia tivhtrijnlu-K* dtašNji mž»n»rj«v in arhitektov za pod^lif«* cagr-d, 8prr'j*'ta v ff^ji dt e 27- apr.a. Akrntoterma z 2H—81 " H. jo posebno za pltje in kopanje pripravnu in unpefino dchijoCa pri protlnu, trganju, iaolilas, nevralglji, kožnih, in ženskih boleznlh. Kopalnl basbil In poroelanove banje. Udubno opnivljene sobo za tujoe, igralne In družbluske sobe. V mijbližji okolici senčnata Bprehajallftća i ti lg^ralliča. Dobra in cenena restavracija. SsJe^oiui. otl 1. majn do Prospekte iu razjasnila poSilja zastonj (488—1) X. oktobra. kopališka uprava. Izdajatelj in odgovorili urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". /