Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7'—, VA inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnem /.avodu št. 10.666. JUsva &oba Cena 1 Din Rcdakcija in uprava: Celje, Strossmayeijeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. . Predpisi gledo prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 82. Celje, pondeljek 12. oktobra 1931. Leto XIII. Vladni svetnik Emilijan Lilek — 801etnik V četrtek 15. t. m.. bo praznoval vladni svetnik in znani zgodovinar g. Emilijan Lilek v Celju osemdeset- letnico svojega uspehov polnega živ- ljenja. Istočasno slavi tucli 50-letnico javnega književnega dela in 45-let- nico idealncga zakona s svojo ple- menito gospo soprogo. Jubilant se je rodil 15. oktobra 1851. v Gornjem Veličju v šentru- pertski župniji v Slovenskih gori- cah, kjer je bil njegov oče uradnik na graščini Hrastovcu. Ljudsko šolo je dovršil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Ptuju, gimnazijo pa v Mariboru. Leta 1871. se je vpisal na filozofski fakulteti graškc univerze in se posvetil študiju zgodovine in zemljepisja, ki ga je dovršil 1. 1874. Izpit iz teh predmetov za višje gim- nazije je položil v oktobru 1877. z nemškim, v maju 1883. pa s sloven- skim in srbohrvatskim učnim jczi- kom. Od 1. 1877. do 1880. je bil ponov- no vpisan na graški univerzi, in si- cer za francoski in nemški jezik. Od 1. 1875. do 1924. je služboval kot ne- izprašan in izprašan suplent, po- skusni učiteljski kandidat, vzgojitelj, pravi gimnazijski učitelj, profesor in ravnatelj na učiteljišču in višji realki v Dunajskcm Novcm mestu, na I. drž. gimnaziji v Gradcu, v Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, na Feichtingerjevi zasebni gimnazi- ji v Gradcu, na veliki gimnaziji in šerijatski šoli v Sarajcvu, na drž. gimnaziji s srbohrvatskim učnim je- zikom v Zadru, v samostojnih gim- nazijskih razredih z nemškim in slo- venskim učnim jezikom in na višji slovenski gimnaziji v Celju. Emilijan Lilek je hotel 1. 1881.. na- stopiti službo v Ljubljani, vlada pa je njegovo prošnjo zavrnila, ker je mesta zgodovinarjev na srednjih so- lan ria slovenskem ozemlju rezervi- rala le za Nemce. Zato je sprejel po- nujeno mu službo na Mahrovi soli, odkoder se je kmalu podal na Feich- tingerjevo zasebno gimnazijo v Gra- dec, kjer je služboval do 1. 1883. Tega leta je nastopil službo na državni gimnaziji v Sarajevu. L. 1889 je po- stal profesor. V Sarajevu je tudi po- uceval na Serijatski šali. L. 1899. je bil imenovan za vodjo nove gimna- zije v Tuzli, a je dokret vrnil in ostal v Sarajevu. L. 1902. je postal profe- sor na hrvatski gimnaziji v Zadru, odkoder je bil 1. 1909. premeščen v Cclje kot vodja samostojnih gimna- zijskih razredov z nemškim in slo- venskim učnim jezikom (nižje slo- vensko gimnazije). Po prevratu ga jc narodna vlada v Ljubljani imenova- la za začasnega vodjo ccljske drž. gimnazije. Ko pa je bil imenovan de- finitivni ravnatelj tega zavoda, je še dalje poučeval kot profesor zgodovi- no, zemljepisje in srbohrvaščino. Le- ta 1924. je stopil v pokoj. Že v Bosni jo prof. Lilek uveljavil svoje sposobnosti in znanjc, vsled Ce- sar so ga zaceli ceniti tudi pristojni krogi. L. 1900. je na mednarodnem srednješolskem kongresu v Parizu zastopal bosansko srednješolstvo in je bil izvoljen za sopredsednika kon- gresa. L. 1901. so mu poverili sestavo učbenika zgodovino srednjcga veka za višje razrede srednjih šol v Bos- ni in Hercegovini. Ta usibenik, ki ga je prof. Lilek napisal z neizprosno objcktivnostjo pravega zgodovinarja- znanstvenika, pa vladi ni ugajal. To je dalo prof. Lileku povod, da je za- pustil službo v Bosni oz. Dalmaciji in se po dolgih letih vrnil na službo- vanje v syojQ ožjo domovino. V Ce- lju je kot naroden šolnik posvečal srednješolski mladini isto skrb in ljubezen, ki mu je tudi v Bosni pri- dobila nebröj prijateljev in častilcev. Njegovi bivši učenci so ga vedno spominjajo z globoko hvaležnostjo. Znanstveno delo vladnega svetni- ka Lileka je obsežno. lzpod njegove- g'a peresa je izšlo veliko število pe- dagoških, zgodovinskih, narodopis- nih, zemljepisnih, političnih in po- lcmičuih spisov v slovenskem, hrvat- skem in nemškem jeziku. Sodeloval je v raznih dunajskih, sarajevskih in nemških revijah ter spisal tudi več Solskih knjig. V samozaložbi je izdal naslednje daljše razprave: »Über die deutsch - österreichische Anschluß- und über die Kriegsschuldfrage« (Ce- lje 1927), »Historische Berechtigung des tschechoslowakischen Staates auf Revindication der dem Könige Otakar II. vom deutschen König Ru- dolf auf unrechtmäßige und gewalt- same Weise entrissenen Alpenlän- der« (Celje 1927) in v štirih zvezkih razpravo »Kritische Darstellung der ungarisch-kroatischen Verschwörung und Rebollion« (1929 in 1930), v ka- teri kritizira zaroto Zrinskega in Frankopana in z zgodovinskimi do- kumenti zavrasia tezo o njunem na- lodnem mučeništvu. Slednja razpra- va je vzbudila zlasti na Hrvatskem mnogo pozornosti. Njegove sijajne narodopisne razprave iz bosanskega življenja še sedaj često citirajo v strokovnih razpravah in člankih. Njegov široki pogled na sodobno živ- ljenje razodevajo tudi številni član- ki, ki jih je napisal kot maiijiv do- pesnik in sotrudnik »Nove Dobe1« v zadnjih 12 letih. Vladni svetnik Lilek je ustanovil Ljudsko vseuciliščc v Celju in ga vö- di kot predsednik z izredno vnonio in požrtvovalnostjo. Njegova zaslu- ga je, da uživa celjsko Ljudsko vse- učiliščc sloves resne, smotrene in ze- lo delavne kulturne institucijc. Njegovo znanstveno delo ni bilo brez ovir in razočaranj. Tudi v last- ncm naiodu so se našli ljudje, ki ga niso hoteli razumeti in dovolj upo- j števati. Vse to pa niti za las ne iz- | preminja velikih zaslug, ki si jih je I vladni svetnik Lilek pridobil za naš narod z neumornim znanstvcnim, nacijonalnim in pedagoškim delom. Ponosni smo, da živi in deluje ta plemeniti mož in odlični znanstvenik baš v našein lopem Celju. Ob troj- nom njegovein jubileju mu iz vsega srca Cestitamo in žolimo še mnogo let krepkega zdravja in plodonosne- ga dela! r. p Denarai položaj Odbor Zveze industrijccv jo v svo- ji XXXIII. redni seji dne 9. oktobra razpravljal o denarnem položaju in o splošnih poslovnih prilikah. Seji sta prisostvovala predsednik Ze- maljskog Savcza Industrijalaca v Zagrebu g. Vladimir A r k o in gene- ralni tajnik Saveza g. Marko Bau- e r. Na podlagi temeljite razprave je odbor storil te sklepe: Zveza industrijcev odlocno naspro- tuje vsakemu povečanju obtoka ban- kovcev preko one meje, ki je usta- novljena v členu 5. zakona o clenar- ju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931. Odbor Zveze industrijcev je uverjen, da sta kraljevska vlada in Narodna banka kraljevine Jugo- slavije ti'dno odločena vzdržati vred- nost dinarja, pa naslavlja na kra- Ijevsko vlado in na Narodno banko nujni apel, da brezpogojno vztrajata na tem stališču. Zveza industrijcev se najodloCneje izreka proti vsake- mu ukrepu, ki naj ograniči obstoje- če plačilne obveznosti. Sedanje pomanjkanje gotovine po- vzroöa velike težkoče, ki bi mogle dovesti do resnih socijalno-politič- nih pojavov in stopnjema do polne- ga zastoja gospodarskega življenja. v Bndaii i%xivC}enjaSpdica 4. Kosilo Öb uri točno mizo pogrnila, Po tem z družino mirno je kosila. Prav dobro gre obed vsem skupaj v slast. »Oprano vse je«, de, »res Albus-Milu cast.« Hišni red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosilo jc go-tovo ob pravcm času, kajti Vi veste, da je za Vaše perilo vpo- rabila perica samo Albus-Milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo Cisto in bclo, temvcč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem vporabljajte Aiius tecpantMQVCJ&Ua Nujno se mora predvsem zasigurati gotovina, ki je potrebno za izplaC'ilo delavskih zaslužkov, potem pa go- tovina za carine, prevoznine in dr- žavne davščine. Znano dejstvo je, da mnogi zadr- žujejo gotovino v lastni blagajni, ne da bi zadostili svojim plačilnim ob- veznostim, s čimer sedanje težave še povečujejo. Odbor nujno po'ziva vsa industrijska podjetja v Sloveniji, da naj ne izvrSujejo novih dobav onim, ki niso poravnali zapadlih računov oziroma niso' zadostili svojim plačil- nim obveznostim v okviru dogovor- jenih pogojcv in danega kredita. Ce se bo vsa industrija držala tega skle- pa, se bo znaten del gotovine, ki je sedaj prometu odtegnjen, vrnil v proniet. Odbor je uverjen, da jc za ozdravitev poslovnih prilik potreb- no, da vsi zadoščajo svojim plačil- nim obveznostim. Kakor ima industrija trdno vo'ljo storiti vse napore, ki jih sedanji po- ložaj od nje zahteva, tako pričakuje, da bo Narodna banka kraljevine Ju- goslavije nudila industriji ono opo- ro, ki je v skladu z nalogami naše- ga emisijskega zavoda in ki je indu- striji neobhodno potrebna. V tem smislu naslavlja Zveza industrijcev na Narodno banko nujni apel: 1. Narodna banka naj nemudoma zopet vpostavi kreditne kontingente po stanju od 8. avgusta 1931. 2. S sklepom upravnoga odbora Narod ne banke od 8. avgusta 1931. odrejene restrikeije kreditov naj se prokličejo. 3. Narodna banka naj dovoljuje in- dustriji direktne kredite proti trgov- skim menicam brez bančnega žira. O teh sklepih bo Zveza industrij- cev obvestila kraljevsko vlado s pi-ošnjo', da jih vzame na znanje ter v svojem delokrogu pomaga do njih udejstitve. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Zborovanje koroških Slovencev v Celju CELJE, 12. oktobra. Klub koroških Slovencev v Ljub- ljani je imel včeraj dopoldne v Ce- lju svojo tretjo redno letno skupšči- no. V soboto 10. t. m. ob 20. se je vr- Šil v dvorani hotela Evi'ope zelo do- bro obiskan »Koi^oški večer« z nago- vorom predsednika celjskega pöd- odbora in predavanjem g. dr. Janka Arnejca, deklamacijami, pevskimi in godbenimi točkami. V nedeljo ob 9. dopoldne je daroval g. dr. Arnejc v župni cerkvi mašo za umrle sloven- ske koroške voditelje in bpree za Koroško. Po maši se je vršila v hotelu Ev- ropi ob enajsti obletnici žalostnega koroškega plebiscita tretja redna letna skupščina Kluba koroških Slo- vencev v Ljubljani, ki ji je prisostvo- valo mnogo članstva in gostov. Skupščino je otvoril predsednik go- spod dr. Julij Felacher iz Ljubljane, ki je iskreno pozdravil vse navzoče, zlasti pa številno zastopstvo ljub- ljanske in celjske »Soče1«, sodnika g. dr. Bavdeka kot predsednika celjske podružnice Jugoslovenske Matice in vladnega svetnika g. Emilijana Lile- ka, ki se jo v svojih znanstvenih zgo- dovinskih delih odločno zavzel za pravice slovenskih Korošcev na nji- hovi rodni grudi. Udanostna brzo- javka je bila poslana Nj. Vel. kralju, pozdravni brzojavki pa banu drav- ske banovine g. dr. MaimäiÖu in ko- roškemu rojaku ljubljanskemu ško- fu g. dr. RoŽmanu. Po prečitanju šte- vilnih pozdravnih brzojavk in pisem iz raznih krajev države sta pozdra- vila zborovanje v imenu ljubljanske primorske organizaeije »SoCe« g. dr. Ražem, v imenu celjske podružnice Jugosl. Matice pa g. dr. Bavdek. Sledilo je poročilo o današnjih tež- kih razmerah Slovencev na Koroä- kem, kjer pod silo razmer prihajajo Stran 2. »Nova Doba« 12. X. 1931. Štev. 82. slovenska poseslva v nemške roke. Obljube, ki so jih dajali Nemci ko- roškim Slovencem ob plebiscitu, so bile prazne besede. Kljub stalnemu zapostavljanju vztrajajo naši brat je na Koroškem v težki borbi in trdno verujejo v lepšo bodočnost. Poročilo glavnega odbora je podal predsednik g. dr. Fclacher, poročilo tajnika g. Uršič, poročilo blagajnika g. Müller, za mariborski pododbor je poročal g. Hochmüller, za celjski pododbor pa g. dr. Rebernik. Ugotovljeno je bilo, da se naša inteligenca vse pre- malo udejstvuje v agilni koroški or- ganizaciji. Na predlog preglednikov računov je bil odboru podeljen ab solutorij, blagajniku pa je bila po- sebej izrečena zahvala. Občni zbor je izpremenil nekaj tock klubovih pravil. Pri volitvah je bil z malimi izpremembami izvoljen stari odbor. ŠE NEKAJ ŠTEVILK in v »Novi Dobi« začne izhajati nov ronian BOJ V MEGLi Obrtniško zborovanje v Konjicah KONJICE, 11. oktobra. Danes dopoldne se je vršilo v Na- rodnem domu v Konjicah obrtniško zborovanje, ki so se ga udeležili za- stopniki obrtništva iz vsega konjiš- kega sreza. Zboru je predsedoval g. Jerncj Golčer, predsednik Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju, ki je uvodoma pozdravil na- vzočega zastopnika politične uprave sreskega načelnika g. Trstenjaka, zastopnika Zbornice za TOI g. Bru- dermana, 'tajnika Zbornice za TOI g. dr. Pretnerja, zastopnika Obrtne banke člana upravnega odbora gosp. Holobarja iz Celja in zastopnika Obrtnega društva v Celju gg. Krajn- ca in Strelca. V imenu prijateljev obrtništva je odzdravil odvetnik g. dr. Mejak, ki je obljubil vso podporo obrtništvu v bodočem društvenem delovanju. Gosp. Bruderman je želel zborovanju največji uspeh. Strokovni tajnik Zveze obrtnih društcv v Celju g. Žabkar je zboro- valcem obrazložil pomen in namen obrtniških organizacij in program obrtnih društev. Gosp. dr. Pretner je poročal o delovanju Zbornice in za- voda za pospeševanje obrti. Dotak- nil se je tudi davčnih in drugih go- spodarskih vprašanj. Gosp. Holobar je poročal o kreditnih vpraäanjih in pozval obrtnike, da se poslužu- jejo Obrtne banke in osnujejo cen- zurni odbor. Prečitana so bila pravila snujoče- ga se Obrtnega društva v Konjicah. Pravila so bila sprejeta in bodo pred- ložena upravni. oblasti v potrdilo. Cenzurni odbor se bo v slučaju po- trebe ustanovil. Ob 12.30 je g. Golčer zaključil prvo obrtniško zborovanje v Konjicah. Pripomočki za kopelj dojenčkov 1. 35° C vode. 2. Vata ali frotiraste rokavice (ne goba). 3. Palmira-Baby milo (ker je abso- lutno nevtralno, zelo raztopljivo in peneče). 4. Mchka brisača. 5. Palmira-Baby Lanolinkremo v kožne gube. 6. Za zaključek veseljapolnega dela je dojenčka posipati s Palmira- Baby praškom. Rešena poroka Anica čaka na svojega ženina. Za pcw;oko določena ura je že prešla, že- nina pa še ni. Končno pohiti eden izmed sorodnikov k ženinu Stanku, ki se nahaja v obupnem položaju. Vsled glavobola mu je bilo nemogo- če, se tudi ene misli poprijeti. Stan- kov prijatelj ne izgubi trenutka s tern, da bi popraševal po vzroku gla- vobola, ampak takoj raztopi dve As- pirin-tableti, ki ju je imel vedno pri sebi, v pol Case vode in jih da ubo- gemu Stanku izpiti. Šele po pbroki je mladi soprog izdal tajnost.svojega ozdravljenja in pripomnil: »Glej, da bodo v naäem gospodinjstvu vedno Aspirin table- tel« (BASKERVILLSKI PES) mojstrsko delo nedavno umrlega SIRA CONANA DOYLA svetovnoznanega pisatelja najbolj napetih detektivskih romanov, du- ševnega očeta mojstrskega detektiva SHERLOCKA HOLMESA ki nastopi v našem romanu, da reši iajnost zvito premišljenega umora, BOJ V MEGLI je napeto pisana povest, ki jo bo vsakdo z užitkoin bral. Ne zamudite začetka, da vam ne bo potem žal, in če še niste naš naroč- nik, naročite „NOVO DOBO" ŠE DANES! DCMAČE VEiri d Predsedniki volilnih odborov. Državni odbor je 10. t. m. imenoval predsednike volilnih odborov za vso državo. V dravski banovini so m. dr. imenovani: Srez Celjo: volišče Celje I.: dr. Leopold Vičav, sodnik okrož. sodižča v Celju; volišCe II.: dr. Mi- lan Orožen, odvetnik v Celju; voll- ste III.: dr. Josip Bavdek, sodnik okrožnega sodišča v Celju; volišče Škofja vas I.: posestnik Josip Kožuh, volišče II.: posestnik Lenart Cank. Srez Laško: volišče Laško: šolski upravitelj v p. Ivan Četina. Srez Ko- njice: volišče I.: g. Mihelčič, stareši- na okrajnega sodišea; volišče II. od- vetnik dr. Anton Prus. Srez Gornji grad: volišče Gornji grad: šolski upravitelj Josip Korban; volišče Šmartno ob Paki: šolski upravitelj Avgust Rozman. Srez Š mar je pri Jel- šah: volišče Rogaška Slatina: dr. Franc Šter, ravnatelj zdravilišča; volišče Šmarje I.: sodnijski predstoj- nik dr. Josip Šašelj, volišče II.: od- vetnik dr. Šandor Hrašovec. Srez Slovenjgradec: volišče Slovenjgra- dec: notar dr. Rasto; volišče Velenje I.: šolski upravitelj Vinko Stopar, volišče Velenje II.: Anton Kurnik, šef računovodstva drž. rudnika. Srez Brežicc: volišče Brežice: šolski upra- vitelj Ludvik Mikuletič. d Krušne cene v maloprodaji. Ban dravske banovine g. dr. Drago Ma- rušič je izdal naslednjo uredbo: Na podlagi dopolnitve uredbo g. mini- stra za trgovino in industrijo o cenah kruha z dne 23. septembra 1931. do- ločam z veljavnostjo od 8. oktobra in do nadaljnega cene kruhu v obrt- ni maloprodaji na teritoriju dravske banovine in je računano za 1 kg ta- ko-le: za beli kruh (iz pšenične mo- ke št.. 0) Din 4.40, za polbeli kruh (iz pšenične moke St. 4 s 30%' primesjo pšenične moke St. G ali ržene moke) Din 3.80, aa črni kruh (iz pšenične moke št. 6 s 30% primesjo ržene mo- ke) Din 3.10. Ta cenik mora biti na- bit v prodajalnih prostorih. Opozar- jam še na določilo zgoraj navedene min. ui'edbe odstavek 3., stavek 2., ki i se glasi: »Mešanje poedinih vrst pše- nične moke nižje cene, kakor tudi J mešanje z drugo moko manjše vrccl- nosti (ržena, ajdova, koruzna, krom- pirjeva in dr.) je dovoljcno samo, Ce sc cone takemu ki-uhu ustrezno zni- žajo.« Razume sc pa, da mora biti mešanje niok označeno v prodajalni tako, da more kupec tudi neopozor- jen to videti. Upravna (policijska) oblastva ter občinske uprave so dolž- ne, da strogo nadzirajo, da se ta uredba ne bo kršila. Kdor bi uredbo kršil, bo najstrožje po zakonu kaz- novan. d Almanah kraljevine Jugoslavije. Izšel je oddelek 5/6 (za marec-avgust 1931.) s podrobnim pregledom upra- ve in vseh važnejših ustanov bano- vin: drinske, zetske, dunavske, rao- ravske, vardarske in uprave mesta Beograda. V tej številki je objavljen splošni statistični. pregled kraljevine Jugoslavije, alfabetski pregled vseh upravnih oblasti (okrožnih inspekto- ratov, srezov, sreskih izpostav), ob- čin in mest za celo državo in začas- ni rezultati ljudskega štetja z dnc 31. marca 1931. S -temi oddelki je za- ključen IV. jubilejni zvezek Alma- naha kraljevine Jugoslavije za leto 1931., ki je posvečen splošnc-mu pre- giedu ustroja države in vseh panog . državncga življenja kraljevine Jugo- j slavije. Tiskan je z odobrenjem Cen- tral nega presbiroja predsedniStva ministrskega sveta po službenih po- datkih. IV. zvezek Almanaha za leto 1931. stane 250 Din, posebna izdaja »Notranja uprava« s pregledom po- sameznih banovin pa 150 Din. Naslov glavnega uredništva Almanaha kra- ljevine Jugoslavije je: Zagreb VI. d »7 dana radio«. Izišla je 2. štev. tega novega zagrebškega todnika za radio, gledališče, kino in sport, ki je bogato ilustriran in prinaSa vse naj- novejše vesti o kulturnih dogodkih celega prihodnjega tedna. Vsebina je zelo pestra. List objavlja tudi toßne programe številnih radijskih postaj za vsak prihodnji teden. Posamezna številka stane 4 Din. Cetrtletna na- Meprijeten dnh ust Jo zoprn. Zobjo slabe barve kvarijo najlopši obraz. Obe hibi odstrnnitc žo pri enlcratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratlci vporabi dobijo zobjo krasen «ijaj ßlonovine. Poskusito najprej z malo tubo po Din 8.— Yelika tuba Din 13.— Dobite jo povsod. ZADNJE NOVOSVI češkega in angleškega blaga za obleke in plašče od priproste do najfinejše kvalitete. Kupite vedno lc okusno in dobro, kcr to je štedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 ročnina znnša 45 Din, polletna 85 di- narjev, celoletna 160 Din. Uredništvo in uprava sta v Zagrebu, Samostan- ska 2/1. d Ncv žepni vozni red in koledar. Te dni je izšel novi razširjeni Petro- vičev žepni koledar v oranžni barvi z voznim redom. Vsebuje razen ljub- ljanskih tudi celjske in mariborske ceste, imenik zdravnikov itd. Za 5 Din ga dobite v vsaki trafiki. Na- ročite ga! d Fri ishijasu sledi na kozarec na- ravne »Franc Jožefove« grenčice, po- pite zjutraj na tešče, brez truda iz- datno iztrebljenje črevesa, kar povz- roči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominja- jo, da učinkuje »Franc Jožefova« vo- da sigurno in uspešno tudi pri kon- gestijah proti jotrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in kataru v mehuru. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh le- karnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za tcrek 13. oktobra: Sedanji znaöaj vremena bo ostal neizpremenjen, v sevcrnih Alpah južno vreme. Radio apa^aii znamke Teles unken stalno v zalogi pri tvrdki Anton Lečnik, Ceije ¦ Glavni trg i V razni izpeljavi od 3600"- Din naprej v dvanajstih mesečnih obrokih. Celje in okolica c Ljudsko vseučilišce. Otvoritveno predavanjc na Ljudskem vseučilišču bo drevi ob osmih v risalnici deške meščanske sole. Prcdaval ho aka- demski slikar g. Božidar Jakac o temi:»Moji utisi v Ameriki«. Svoja zaniraiva izvajanja bo pojasnjeval s številnimi filmskimi slikami. Vabi- mo obCinstvo, da se udeleži preda- vanja v čim večjem štcvilu. c Redni letni občni zbor Glasbene Matice v Celju se bo vräil v ponde- ljck 19. t. in. ob 20. v prostorih Glas- bene Matice na Slomškovem trgu. \* sluCaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor istotam eno uro kasneje ob vsaki udeležbi. c Predavanje o bolniškem in po- kojninskem zavarovanju. Trgovsko društvo v Celju in Pomocniški zbor pri gremiju trgovcev v Celju prire- dita v sredo 14. oktobra ob 8. zvečer v spodnjih prostorih Narodnega do- ma v Celju predavanje o obveznem bolniškem in višjem zavarovanju privatnih nameščencev pri Trgov- skem bolniškem in podpornem dru- štvu ter o pokojninskcm zavarova- nju. Predavali bodo poleg g. ravna- telj a Podgorška tudi glavni funkci- jonarji Trgovskega bolniškega pod- pornega društva ter Pokojninskega zavoda iz Ljubljane. Predavanje bo zelo zanimivo, vseskozi poučno in zelo važno za vse zavarovance brez ozira na druStvcno pripadnost. K obilni udeležbi väbita vse gg. trgov- ce, trgovske in privatne nameščence Trgovsko društvo in pomočniški zbor. c Banovinski kuluk. Celjske trgov- ske in privatne namcščence obve- ščamo, da bodo v sredo 14. t. m. po predavanju v Narodnem domu na r«zpolago seznami, v katere se bodo lahko vpisali dotični, ki žele plače- vati predpisano odkupnino v meseč- nih obrokih. c Poroka. V nedeljo 11. t. m. sta se poročila v Celju g. Fran jo Krajnc, poslovodja tvrdke Fenix v Celju, z gdC. Kristino Zalokarjevo, uradnico Kmetske posojilnice v Celju. Mlade- mu paru iskreno čestitamo! •Štev. 83. »Nova Doba« lg X. 1931. Stran 3. <• Betonski pločnik bo to dni zgra- dila mestna obf'iua v Vodnikovi uli- ci od poslopja ekspoziture OUZD < 1 *> konoa hiše tovarnarja g. Schwaba na oglu Kralja Petra eeste in Vodni- kove ulicc. c Pevke in pevci CPD, udeležito so noeojšnje vaje polnoštevilno. Po va- ji važen razgovor! — Pevovodja. c Opo/oriio optantom! Vse optan- te opozarjamo, da po zakonu o opro- stitvi od plačila taks na pogodbe o kupu in prodaji posestev, ki jih ku- pijo optanti in osebe, ki uživajo ugodnosti optantov, objavljencm v št. 61. »Službenega lista« z dne 8. ok- tobra 1931., mine 24. oktobra t. 1. cas, ko lahko optanti prosijo za povračilo kupno prodajne takse. To volja lo za pogodbe, ki so bile sklonjeno rnod 15. februaijom i. I. c Plesna sola trfl. nameščencev opozarja vso jnterosente, da bo vpi- sovanjo samo so jutri. Pridite točno! i- Plesna šolsi »Svobode« se zaradi sinfoničnrga konoort.-i vrši izjomo- itia Solo v sredo 21. t. in. ob S. zvečer v OeJjskom doniu, "potcm pa rodnn vsako nrdoljo zvečer. c CeljsM sport. V nodoljo IS. t. in til) 15..'iO so bo pričola na sportcm igrisču pri »Skalni kloti« prvenstve- na ' nogomotna tokiua mod SK Col join U\ SK Olimpom. Sodil bo g. Frankl iz Maribora. Toknui bo gotovo zelo zanimiva. Isti. dan igra coljski SK Atletik prvenstveno tekmo s SK 7a-- lezničarjcm v Mariboru. PLESNE VAJE trgovskih nameščencev vsako soboto v Celjskem domu o žalni dan za padle v vojni. Kra- jevni odboi- Udnizenja vojnili inva- lidov v Celju jo iz oerkvenib razlo- gov preložil svoj žalni dan za tova- riše, padle v svetovni vojni, na vsa- kolotni 20. oktober. Clani udružonja tmj so tega '/alnega i\ne udeJožijo polnošteviluo. Onj. obcinstvo jo vljuiino vabljo.no k udoležbi. f Pravo ijcletno nevihto z bliskoni, gromom in dežjem sino inioli v sre- do 14. t. in. zvečer. Taka nevihta jo v si'odi oktobra gotovo redkost. ( Razpust drušlev v Celju. Banska uprava je razpustila naslednja dru- štva v Celju, kor žo več lot wo delu- jt'jo, niniaj«) članov in niti iniovino in torej tudi no pogojov za pravni obstoj: Drušlvo »SvUanjo«, Splo>m> sloveiitsko žensko diuštvo, Delavsko inoSko jxwsko di'iiSlvo »Naprej«, podružnico Narodiio socijalno zvezo, Di'ustvo lesnili trgovcev, Izol)raževal- no drušivo »liratstvo« in društvo »Zmernost«. Značiluo jo, da oelo dru- »tvo, kakor jo n. pi'. »Zniornost«, to vef let no dolujo in nima člnnov .. c Uršulin sejem. Na dan sv. l-rSulo v siodo 21. t. in. so bo vršil v Oiju ol)ičajni lotui zivinski in kramarsk1 sojom. c Smrl vsled stekline. 12 lotnega Maksa. Žnidaršioa, sina konjodorca pri Sv. Jui-iju ob Taboru, jo lotos v juliju ugi-iznil stokol pes. Fant ni slutil, da je okužen. Pred dnovi pa so se na njmn pojavili zn.-iki stokli- ne. V Četrtek 15. t. in. so ga v broz- upnpiii stau ju )>ropt»ljali v coljsko Jiolnico, kjor jo so isti dan iiini'l v straSnih niukah. c Umrla sia v ]>otok 16. t. in. v celj- ski bolnici (57-letna dekla Ema Bra- netova z Grobelnega in 14-letna po- sestnikova hčerka Marija Kamenš- kova iz Nadol pri Žetalah. N. p. v m.! ( Bik ga je pobodel. Na sejmu v IManini pn Sovnici so je v čotrtek 15. t. in. neki bik zagna! v :J2-let.nega posestnikovega sina Franca Skorjo od Sv. Lenarta nad Laškim in mu poSkodoval lice i» "os- Ponesročen- oa so propeljali v celjsko bolnico. < Z vilaini po fllavi. 31-lotnega jio- sostnikovoga sina Antona Vodoba iz ("Irnolire pri St. Juriju ob juž. zo!. jo v eetrtek 15. t. in. neki fant v propii-u napadel z vilami in ga ¦/. ročnjem ];o skodoval na glavi, jioleg toga j>a s*' ngfiznil v lovi paloo. Vodob s(> zd•¦•.•;• Vi v celjski bolnici. i Srebrna zapestna ura jo bila 15. t. in. zjutiaj izgnbljona na Mariboi- .ski costi. ( Napa kožnc zimske i oka vice j>ii Kraiuar & lMislej, Celje. 10'A ( Zatekel se je velik pes z bolo rja- vinii pegami in dolgo dlako. Lastnik ga dobi na žagi g. lva Catra v Spod. Iludinji. c Nalezljive bolezni v Ceiju in celj- skem srezu od 21. do 30. sepiembra. Tiiuzno bolezni: v oeljskoiu srezu ostal od proj 1 bolnik, 1 jo na novo obolel, 1 urnrl, 1 bolnik je ostal v oski-bi; v inestu Celju je na novo obolel a 1 oseba in ostala v oskrbi. Skrlatinka: v celjskem srezu so osta- li vsi 4 bolniki äe dalje v oskrbi; v inostu Celju jo edini bolnik ozdra- v(:|. Ošpice: v celjskem srezu je na novo obolela 1 oseba in ostala v oskr- bi. Davica: v celjykem srezu jo ostalo od pr-ej 5 bolnikov, 4 so na novo obo- \r\\, 4 ozdravoli, 1 jo umrl, 4 so še i.siali v cskrbi; v inostu Olju jo edi- ni bolnik ozdravol. V tein iodini ni bilo nobonoj-'a slučaja grižo, naloz- Ijivoga vnotja možganov, dušljivega kašlja, šona, krčevite odi'evenelosti (totanusa), vraničnoga prisada in olrorniške vrorh'O. c Živalskc kužne boiezni v eeljskem sre?.u. P': uradni slaüstiKi jo bi!o stanje živalskib kužnib l><;lo/,ni \- coljtškeni srezu 10. I. in. naslodnjo: šu.štavoc: obolonje v 1 dvorou v Lov- ou. Steklina: ]>o 1 slučaj v (iab(M'ju, l';'tiov<;ah in Tnmvljab in V> slnraji \ AJali brozi })!'i Sl. l\upoi'!.u. o Ncžno lekarniško službo ima od sobolo I;. I in. do vsU'toga. potka ?,'}. I. in. lokarna »J'ri urln;; na. (ilav- IIIM1I tl"gll. f ^rosilnc druStvo v Celju. Toden- sko službo iin.'i . Ustavni nacrti za Jugoslavijo. <'Kto!)ia in- novenibra 1920.) (>. I stava Svice, vzor moderne de- I'Mhkiatsko ustave. (December 1920.; :. ixa/.inotrivanja o aktualnih in !--!avnili vprašanjih. (OfJ'januarja do rila. 1921.) (1. Kaj je ^jržava? Kaj • ava? Kaj konstitnania? 2. Držav- •l)iike ltd.) NOVA KONFEKCIJA posebno za šolarje! Rekiamne cene pri tvrdki FRANC KOLBEZEN Celje, Prešernova ulica 3. 8. Naprodno, pravno in versko, moralno in huniano naziranje sred- njeveških Srbov, kakor se to zrcali v Dušanoveru zakoniku. Njihove člo- vekoljubno ustanove. (Julija 1922.) 9. () srbski in hrvaški zadrugi in o nazivih za sorodnost zadrugarjev. (Julija in avgusta 1922.) 10. V obrano Ljudskega vseučilišča v Colju. (Decembra 1922.) (Maribor- ska »Straža« je nainreč 27. noveni- bra napadla celjsko Ljudsko vseuči- UMo in njonega predsednika zaradi njogovoga. predavanja »(> odnošajib južnib Slovenov naprain katoliški cerkvi in papežein v srodnjem vcku in.Ki. stoletju.«) ,11. Francoski in angloški časopisi o sedanjom koni'liktu med Francijo in Nemčijo. (Januarja 1923.) 12. Združitev Avstrijo z NemCijo. (Sopt n nbra 1925.) 1:5. Frani-oska kolonijalna posost ogi-ožtiim. (Oktobra 1925.) 14. Fiancija vzgojiteljica narodov. i'l'ikaz in dopolnilo k predavanju g K. simnica ha Ljudskom vsonoili- šcu. (x\prila 192«.) 15. Prikaz prof. dr. Fr. Kovačičo- v»;>,a »Zgodovinskega opisa Sloven- sko Štajerske in Prekmurja«. (Od mnj.'i do junija 192G.) l?i. Henry Ford. Njegovo.življenjo, poslovaujo in odgojno delovanje. (l!)2(i-li)2;.) I;. Fordov »Modnarodni /Čid«. (Mar- ca in apj-ila 1927.) 18. Zgodovinsko ]>ravo Ceškoslo- vaško republiko na povrnitev kralju Otakarvi II. ugrabljonib alpskih do- ze!. (December 1927.) (IzvleCek iz nemške razpi'ave: »Histor. Berech- tigung dos Tscheehoslow. Staates auf Hovindication dor dorn Könige Ota- kar II. vom doutsclien Könige Bii- doK entrissenen Alpenländer«.) 10. Prikaz Pitanričeve »Države«. (Avgusta. in scptembra 1928.) 20. Proslava petdesetletnice naj- vočjo nemške ljudsko univorzo, Hum- boldtove akadomijo v Berlinu. (Ok- tobra 1928.) Članka »Ustava Svice« in »Polilič- na razmotrivanja« je ponatisnil in založil urednik g. V. Spindler z do- voljonjoin pisca jiod naslovom »Zbir- ka raz])iav javnopravne vsebine« Colj(> 1921. Članka pod 8. in 9. sta po- natisnjena. v II. zvczku Knjižnico I.judskoga. vseučilišCa v Celju leta 1922., »Mednarodni Žid« pa v HT. zvozku Knjižnice 1. 1927. Gledališče MESTNO GLEDALIŠOE V CELJU. Repertoar: r;)rok. 20. oktobra ob 20.: »Kralj na Betajjtovi«. (Xvoritvona predstava v novi sozoni. Ciostovanje ljubljan- skoga Narodnega glodališča. * Otvoritev nove sezcne v celjskem gledališču. V torck 20. t. in. ob 20. so bo v Mestnem gledališčti v Celju vr- šila j)i'va gledališka prodstava v no- vi sozoni in si cor bo Narodno gleda- liščo v Ljubljani gostovalo s Caukar- jevo draino »Kralj na Betajnovi« v novi, muderni režiji g. C. Dobovca in prvovrstni zasedbi. Prodprodaja vstopiiic v knjigarni (joricar & Les- kovsek. Vstopnice se no rezervirajo. Občinstvo bo po dolgem gledalifikem odmoru v torok sigurno z 'dobrim obiskom pokazalo, da v polni meri razume voliki kulhuni poinen glo- dališča v Celju. Ne kupujte nič dokle^ ai ne ogledaie velifc ; izbiro tiovodcšloga blay ata i e « e n in a ¦ m o po niikih ccnah pri tvrdio FRAN KOLBEZEN Celje, Prešernova ulica 3. Glasovi iz občinstva Se k vprašanju celjske filharmonije V zadnji štovilki »Nove Dobo« je izšlo izpod peresa gosp. I. K. S. zani- mivo razinotrivanje o »vpraäanju celjske filharmonije1«. Skrajni čas je, da je — za Celje že leta in leta pe- reče — vprašanje, ki ga je nedavno začel razmotrivati odbor »Celjskega godbenega društva«, iznešeno tudi prod javni forum. Osnovna misel članka g. I. K. S. je lepa in idoalna, vondar bi podal k tern izvajanjem faktiCnemu stanju stvari na ljubo in z Vidika celjskih lokalnih razmer äe sledeC'e: Scstava dobrega olrkestralnega korpusa v Celju je kulturna zadevä celjskega mesta. Priznam, da je v Colju dovolj takih moči, ki bi mogle skupno v kratkem öasu ustvaiiti le- ])o orkostralno telo. Obstoja pa že tak korpus — ne samo »ime«, kakor navaja g. 1. K. S. Vendar ta korpus v zadnjih dveh letih ni mogel delo- vati, ker mu manjka vodje. Ta or- koster »Celjskoga godbenega društva« jo oficijolno nastopal ]>ri vseh vefjilt prireditvah v Celju od leta 1925. da- [jo. Sainostojno jo priredil sinfoni- čen koncert, ki je v Celju izza pre- vrata söm z domačimi moCmi nitj- boljo uspel. Odbor in izvršujoci čla- ni CGI), so imeli takrat kakor tudi danos glodo resne glazbe jasne in idealno cilje, celjska javnost pa je poplačala te cilje s prazno dvo- rano. Društvena blagajna je utrpela deficit 5.500 Din. »Ad hoc« orkoster je bil sestavljen lotos za slavnostni koncert ob priHki 80-letnoga jubileja P. Hugolina Satt- nerja, ki ga je prircdilo »Celjsko pev- sko društvo«. Da sc je mogel tak »ad hoc« orkoster sestaviti, je pripi- sati naklonjcnosti vočine godbenikov naprain agilnemu CPD. Dvomim pa, ali se bo mogol tak »ad hoc« orkester sostaviti za kake druge prilike. Ustanova orkestra izključno sinfo- ničnega značaja v Colju bi bila dete brez življenske zinožnosti. Možnost eksistonce takega orkestra za Celjo ni podana, da no govorim celo o stal- nosti orkestra. Zakaj? Vozati godbenike v tak korpus jo nemogoče, če se ne nudi večini godbenikov tu in tarn malen- kosina gmotna dobrina. Ne zanikam, da jo v našem mestu ninogo ideali- stov, ki jim je do ustvaritve takega korpusa, vendar to število za tak kompletiran korpus še iz daleka ne zadošča. Res je, da mora tvoriti te- moljno podlago taki enoti idealizem do stvari, vendar pa g. I. K. S. goto- vo sain najbolje ve, kako živijo raz- no ustanove od samega idealizma, kako so živi od same »ljubezni do umotnosti« in kaka je pozitivna go- sj)odarska stran takih čisto idealnih udružonj. Tudi ta. panoga mora slo- neli kljub svojim idealnim stremlje- njom na praktični in materijelni podlagi. Kakšen sinisel ima celjska publika za i'ilbarmonijo in sinfoniko osobito takrat, kadar nastopajo domafe mo- fi, dobro vomo. Ccljan lioče orke- stralno institucijo, ki mu bo nudila j)oleg sinfonije tudi družabno glas- bo. Le tako telo je v Celju življenja zmožno. Dajati mora iz sebe korpus /.a .sinfonijo, na drugi strani pa mo- ra rckrutirati orkester za druge jav- no nastope. Ta oblika bi vezala mno- go godl>eniko v svoj orkester ravno vslcd izgledov, da so jim tu in tarn nudi tudi možnost nagrad. S tern bi bila podana stalnost sinfoničnega or- kestra. Sovoda bi v tern orkestru na- šli dovolj prilike za svoje udejstvo- vanje prodvsom pristasi ciste sinfo- n ike. Kakor sem že omenil, jo orkestral- ni lovalja cesto in posuje z drobniin dolornitnim gramozom. Ko se bo pričelo jesensko deževje, bo vsak promet na tej cesti nemogoč Prizadeti vozniki. Dopisi Konjice Volilno delo v konji&kem srezu je v polneni teku. Kakor znano, je sres- ki volilni odbor, v katerem so za- stopniki iz vseh občin sreza, določil kot sreskega kandidata gosp. Karla Gajška, notarskega kandidata v Ko- njicab, za njegovega namestnika pa If. ill-. Krvina Mejaka, odvetnika v Konjicab. Volilni sestanki oziroma shodi so se žo pričeli. Vršili so se prcjšnji teden v Pi'elogah in Konjiš- ki vasi, preteklo nedeljo v Žičah. Ta teden so so vrSili taki sestanki v Po- lenah, Novi vasi, Bezini, Čadramu, Pobrožu in Spitaliču. V nedeljo IS. t. m. pa so vršijo štirje shodi in si- cer ob 8; v Oplotnici v gostilni Lipuš, ob 11. v Vitanju v gostilni Teppci, ob 14. v Topanju v gostilni Strašuik in ob Ki. v Vrholah v gostilni Bukov- nik. V nadaljnih dneh do volitev se bodo vršili tudi še v ostalih krajih volilni sestanki ozir. shodi. Povsod govorniki razlagajo stanje v državi in pomen novemberskih volitev, na- kar se vrši stvarni razgovor z volil- ci. Pričakovati je, da bo ljudstvo pravilno umelo položaj in se polno- številno udeležilo volitev. Zli ljudje skušajo begati volilce in širijo ne- resnične vesti, vendar je ljudstvo sar mo tako pametno, da ne naseda tern ljudem, ki bodo dobili za svoje pe- klensko poeetje plačilo pri glasova- nju 8. noveinbra in ki bodo tudi po- zvani. na odgovor pi'ed sodišče za svoje protidržavno in protinai'odno početje. Predavanje akad. slikarja Boži- darja Jakca preteklo soboto v Na- rodnem domu je uspelo kar najlep- še, kakor je bilo tudi pričakovati. Štcvilno članstvo Sokolskega dru- štva Konjice in bližnjih sosednjih sokolskih edinic je napolnilo dvora- no in ¦/, velikim zanimanjern sledilo poljudnemu pripovedovanju naäega Jakca. Predavanje jo spremljalo ve- liko stevilo krasnih naravnih postiet- kov iz Zedinjenih anieriških držav. Iskreno vzklikanje ob koncu pi'ijot- nega večera je pokazalo, kako dobro je uspelo predavanje. Zelimo, da nas Jakac pi'fiv kmalu zopet obiSče s slicnim predavanjem. Osebna vest. Zrakoplovni poročnik g. Franc Jereb, najstarejši sin ugle. vinsko tvgatev v gostilni g. Maslna- ka in vabi k številni udeležbi. Kino Mestni kinc Celje. PeU'k 1(5., sv>lio- ta. 17. in nrdelja IS. oktobra: »Grei- fer«. Velik 100% Uriminalni. zvofni film. V gla.vnih ulogah Hans Alters, šnrlcta Suza in Celjan Harry Hardt (Klimbacher). Izredno napeta vsebi- na, divue pesmi in glasba, sijajna režija. »Greifer« je najboljši krimi- nalni film doscilanje zvočne filinske produkcije. Rezervirajte vstopnice telefonično na štev. 270. Po svetu s Zgodcvina žepnega robca in no- gavice. Uvedba žepnega robca je za- dela na velike težkoče. So bili celo časi, ko niso marale požnati tega prcd'meta niti najbolj- fine Franco- zinje. Žepna rutica se ni smela upo- rabljati v dostojni dnižbi, ni se je upal pritisniti na oči v najbolj gan- Ijivih prizorih na odru nobeden igra- lec ali igralka. Šele igralka Duche- nois je bila prva, ki je iinela toliko poguma, da je držala na odru v röki žepni robček. Šele francoska cesarica Josipi.ua je prelomila običaj, da žep- ni rohec ne spada prod javnost. Ome- njena vladaric.a je imela slabe zobt1 in je te skrivala za rutko, ki je bila obäi.ta z dragocenimi čipkami. Vzgle- ilu cesarice so sledile dvorne damp in od tedaj je prodrl žepni robec tu- di v najbolj razvajene družbe. Tudi razširjanje nogavice še nikakor ni tako staro kakor hi človek mislil Pred 200 leti jo prišlo par nogavii- komaj mod 1000 osebami n.ri eno. Stroj za plotoiije" nogavic je i/našel lota 1598. angleški duhovnik Viljem Leo v Cambridgeu. Izumitelju je bi- la izkazana cast, ila je smel i'/.d^lati eno nog'avico ob navzočnosii kialja J.-jkoba I. Angleži pa so sc noi'cevali j/, to iznajdbe in Lee se je podal na Francosko. Niti ined F'rancozi ni do- živel vočjega uspoha in je umrl v Parizu v najveCji bedi. Njegov stroj je žel le polagoma prizinuijo in jo hi I dve in pol stoletja v rabi, dokloi- ni l)il izpodrinj(M) z novejfiimi iznajd- l'>anii. s Največja preproga na svetu. Do pred kratkim je imol najvesijo pre- progo ki'aljev grad v Londonu. Ne- davno jo i/.gotovila. tvi'dka Ginzkey I v Maffersdorfu na Nemškem pro- {)i-ogo za hotel Astoria, v Ne\v\orku. Ta preproga obsega 'AbQ kvadralnih metrov, tehta 3000 kg in vsebuje 12 inilijonov voz To v. Že 1. 1929. jo na- pravila omenjena tvi'dka za ameris- ki kino preprogo v dolžini 23 m in širini \K m. Že ukrcanje to preproge na parnik v hamburški luki je bilo zelo težavno. Kako si bodo Selo be- lili glavo, kako hi propeljali iz Ev- l'ope v Ameriko najnovojso, najvoč- jo preprogo. s Lov na kresnice na Japonskem. .laponcom in Japonkain i)i'inaša krosna doba zelo priljubljeno /.aba- vo: lov nakrosnico. Lov so vrši s po- dobno pripravo, kakor j>ri nas lov na motulje. Ujete kresnice spiavi;<> v majhne Skatljico in jib postavijo v sol;.), kjor se ponoči svetijo. .Ja|>on- ci vrrujejo, da se skiiva v vsaki krosnici hlodera duša, ki zaradi ne- srečno ljubo/.ni no more najti jjoko- ja. Kor ni po vseh krajih krosnic in tudi no iiioiv vsakdo von iz mo.sla, da hi jili lovil, jili po niestih proda- jajo ()1rokom;težko hi našli Japonca, ki hi svojcmu otiriku odiokH drohiž za krosnico. s Pet ur med krokcdüi. \eki an- gleSki lotahM1 jo netluvno poletol z lolaloni v Nairobi v Afriki, da hi se udoli/iI neke gostije. Ko je frßal i)ro- ko h-očvirij Kampala v jjokrajini Uganda, je hil prisiljen na pristanek. Ko so je spustil na zemljo, so jo apn- rai pirkucnil, a vendar so je posro- čilo pilolu, da so je izmotal izpod razvalin k-Mala z neznatninii praska- mi. Todaj jo z grozo zapazil, da se n.-m.'ija sredi mod krokodili, ki so bili do polovioe zakopani v hlato. Močeš -- nocoš, pilot-se j(^ moral kre- lati mod pošastmi. Pomagal si je s tern, da, jo streljal neprestano z ro- volverjem in klical na pomoč. Celih pot ur je moral vztrajati v skrajno ncprijetuem položaju, proilno so ga našli domačini in spravili na varno v Kampalo. s Najtežja Dunajčankn in najmanj- ši Dunajčan. V soboto 3. t- m. so pri- redili na Dunaju te.krao najtežjih žcn in najmanjših mož. Zmagala sta 3.r)-letna vdova Zofija Schönauerjova, ki tehta 1 i0 kg, in 27-letni Alojz Sa- pik, ki meri 105 cm. s Zarubljen dcjenček. V vasi Pa- truloiz pri Kišinjevu jc prišcl sodni izvršcvalcc v hišo kineta Jana Savi- la, da izvrši eksekucijo. Kei1 ni našel niöesar, kar bi mogel zarubiti, je enostavno zarubil in odnesel s seboj desot mesecev staroga oti-oka. s Hiše brez dimnikov. V Bronionu na Nemškem je nastata nova nasel- bina, ki predstavlja. mejnik v razvo- ju modernoga stanovanjskega stav- harslva. Zadruga namoščencev si je postavila volik blok stanovanjskih hiš in kot prva uporabila izključno samo clektričnc štodilniko za kuha- iijo. V 189 stanovanjih imajo elek- Irično štodilniko in eloktrifno pofi. Anekdote škoti so znani po svoji skoposti in o njih kroži nešteto anekdot. O ne- kcm posebno skopeni školu pi-ipove- dujejo, da jo noh.-il navijati svojo uro, kor jo vsak dan cut, ko jo bila ura na magistratneni zvoniku, in da je svoje tapete pribil na steno z žeblji, da jili je mogel pri vsaki selitvi vze- ti s sehoj. To jo bil sigurno isti, ki se jo v nainonu, da i/.vrši saniomor, s[;.|azil v prazno stanovanje prija- U ija, kor so jo mogel tarn brezplaČ- iKi zasitiipili s plinom. * * škot Mr. Macpherson 'w- Aberdee- na je odkril mctodo, po kateri zdra- \i svoje jecljajofce fskoto: narofa jiin, da. telefonirajo na laston račun v London — in pri medkrajevnih tele- fonskih pogovorih stano, kakor zna- no, vsaka minuta denar!. Ali ste si že nabavili roraan „BRATA G0RDEJEVA", ki je izšel v naSi založbi? Cena 12 dinarjev. Sokolstvo Odborova seja Sokolske žiipe Celje \' nedeljo 11. t. m. se je vrsila v Xaiodnom domu v Celju odborova, seja Celjske Sokolske župe, ki je Jjila tembolj potrebna, ker so po župnern obcneni zboj'u due 22. februarja t. I., niso sestali delegatje včlanjenili dru- štev, da bi se posvetovali o aktual- nili sokolskih zadevah. Sejo je otvoril zu|Mii sl.arc.sina hi at Sniortnik, po- ziliavil navzočo in konstatiral sklepč- nost, kor jc hilo izmeil 5(J včlanjenih fdinic zastojianih AH. 1'i'vi jo podal poroiülo župni taj- n ik bra I C.cpin, ki jo med drugi in iz- vajal, d.) jo od zaihijo župne glavne skupšcino due 22. fobrnarju t. 1., v dobi ; mosocov, Sokolska župa Celje obo^alela za 1(! društov in (i čot, talco da stejeino da lies 50 društev in (i so- kolskih rot, j.-si oemor upoštevaiuo, ila so jo sokolska. cota Glohoko {rt?- osnovala. v društvo. Ta veliki skok v šiovilu drustev jo povzročilo seve- d'i, j>osavsko okrožje, ki so je odce- pilo od zagrobško in prestopilo k ooljski sokolski župi. Na novo so bi- la po zadnjem ohčnein zboru usta- novljona drustva Gomilsko, Kozje, Z.'dani most in Artier;, nadalje vse duiKs vclanjono čoto Dramlje, Mot- nik, (Jrlavas, Sv. Jurij oh Taboru, i'l'iiovljo-LjuboCjio in Zusein, večilio- ina nifsoca fobt uarja in marca. Slatistika javnih nastopov naiü j'ovo: I/.iikmI 48 društov, ki so bila 1. maja v župi včlanjena, je priredi- !gaška Slatina, Rogatec in Sv. .ledert. Toda to nikakor niso društva, ki bi no del oval a. Vseh na vedenih 5 društov je na župnem /lo- tu sodolovalo, lo preohilioa loto.snjih javnih nastopov Jim jo vzela inož- nost lustne priroditve. Izmed čet ni- si a naslopili četi Sv. Jurij ob Tahu- rii in Trnovljo-Ljuhocno. Župa jo sedaj po odstopu hr. Pro- korška broz prosvetai'ja. Namerava- li sino na podlagi mesečnih izkazov ])oa jo lani oktohra prirodila U-dnev- ni prednjaški l.ečaj za učitelje, rav- nokar pa jo hil zaključen tečaj za öla- nice, ki ga jo posečalo 42 članio, mod toini ;}(! ii(xitoljic. Župui prodnjak hr. Burja je prirejal po društvih dru- štvono prodnjaSke teC'ije; skupno so so vršili 4 taki teCaji. Uspeh je bil povsod zelo zadovoljiv. Najholjäa vez mod drušlvi jo župni ]>iiodiijak, ki jo od zadnjoga občnoga zl>ora obiska! vsa diuštva in ž njiini predeloval vajo. Blagajnik hiat Wltavsky je poro- c'al o stanju župne blagajno, ki iz- kazuje 18.900 Din lastne gotovine. Denar, ki ga še ima župa, bo komaj zadošfal za tekoče potrebe. DruStva dolgujejo na tekočem davku okoli 9.000 Din. Nato je podal poroCilo o fmančnem uspehu župnega zleta. CA- sti dobičok znaSa 11.107 Din. Od to- ga zneska jo treba odšteti vsoto 10.000 Din, ki jo jo mostna občina eo.ljska ))oklonila župi in jo je sled- nja dala na. razpolago zletnomu od hörn, tako da znaša rosnični čisti do- l.ičok okroglo 1.100 Din. O tern poro- ("•ilu so jo vršila živahna debata, v katoro so posegli brat dr. Zdol.sek Oglašulte! Štev. 82. »Nova Doba« 12. X. 1931. Stran 3. c Poročil se je v pondeljek 12. t. m. v cerkvi sv. Petra v Splitu poručnik 1. kl. bojnega brocla g. Makso D. Pe- tri iz Celja z gdč. Mary Gjurgjeviče- vo. Bilo srečno! c Odpušceni rudniškl delavci iz Velenja so sc pripeljali davi s savinj- skim vlakom v Celje in potovali do- poldne dalje v naše južne kraje. 24 delavcev je potovalo v Koprivnico, 20 v Novo Gradiško, 15 pa v Dobrlin. c Smrtna kosa. V celjski bolnici sta v pondeljck 12. t. m. umrla 39-letni delavec Matija Rabuza z Zvodnega v teharski občini in 2-1 etna posest- nikova hčerka Frančiška Artnakova iz Hrastja v občini Loki pri Žusmu. V ncdeljo 11. t. m. je umrl v Sp. Hu- dinji pri Celju 66-letni cinkarniški upokojenec Gregor Govedič. Dne 9. t. m. je umrla v Levcu 78-letna za- sebnica Magdalena Kočevarjeva. N. p. v m.! c Najdba napol strohnelega moš- kega trupla na Miklavškem hribu. V ncdeljo 11. t. m. popoldne so našli izletniki v neki grapi v bližini hiše poscstnika Tomažiča p. d. Marjanč- nika pod Westnovim vinogradom na južncm pobočju Miklavškega hriba napol strohnelo truplo okrog 50 let starega moškega, Glava je ležala ka- kih 30 m daleč od trupa. Neznanec je najbrž pred tedni izvršil samo- mor in je menda truplo šele sedaj, ko je že močno strohnelo, padlo z drevesa. Identite mrtveca še niso mogli ugotoviti. Na sebi je imel na- pol razpadlo obleko in čevlje brez podplatov. Delavec Žekar iz Polul je izpovedal, da se je pri njem pred tre- mi meseci zglasil neznan moški, ki je idcntičon z najdonim mrtvecem, in ga poprosil za pijačo. Žekar mu je dal jabolčnika, nakar je neznanec odšel. c Težka nesreča na stavbi. Ko so j v petek 9. t. m. dopoldne dclavci ometavali zid nove stanovanjske hi- še lesnega industrijca Matije Miklav- žine v Preserju pri Braslovčah z mal- to, sc je nenadoma zrušil oder v svo- jem četrtem nadstropju, na kalereni so delali 27-letni Ivan Strnad in 25- letni Jože Hribernik, oba iz Podvrha, in še neki tretji delavec iz Celja. Strnad in Hribernik sta zdrknila nied deskami 8 do 10 m globoko na tla Strnad si je pri paclcu zlomil G., 7. in 8. levo rebro in dobil notranje poSkodbe in več ran po telesu, Hri- bernik pa je dobil rane na hrbtu in levem stegnu ter lažje notranje po- jskodbe. Celjski rešilni avto je odpe- lja! oba ponesrečenca v celjsko bol- nico. Tretji delavec iz Celja se je v trcnutku nesrece oprijel ograje med oknom in splezal po lestvi, ki so jo hitro pristavili k zidu, na tla. Hri- bernikov brat, ki je dclal v tretjem delu odra, se je rešil s skokom skozi okno. Tudi delavci, ki so bili zapos- leni spodaj, so pravoCasno ušli nc- sroc'i. c Zaradi potepuštva in splošnega suma je bil v ncdeljo 11. t. m. areti- , ran v Celju 26-letni brezposelni čev- ljarski pomočnik Albin Cešnovar iz Kotredeža pri Zagorju. c žalcstna usoda. Danes so pripe- ljali iz Laškcga bivšcga državnega uslužbenca Simona Š. iz Gaberja, ki je ves razcapan in napol nag beračil v Laškem in okolici. Nekemu po- sestniku je grozil s požigom. Š. je duševno bolan. Okoliška občina ga je poslala domov. c Dve tatvini. Francu Rataju iz Št. Jurija ob juž. žel. je v nedeljo 11. t. m. zvočer nekdo v osebnem vlaku med Laškim in Celjein ukradel 2015 francoskih frankov. V nedeljo 11. t. itl pa je bila čevljarskemu pomočni- ku Antonu Repniku na celjskem kolodvoru ukradcna GO Din vredna aktovka s čokolado za 15 Din in 50 Din gotovine. c Prevoz s težkimi in širokimi vo- zili na Bregu jc zaradi gradbenili del na tej cesti od pondeljka 12. t. m. do nadaljnega brezpogojno prepovedan c Razporedi za pridobnino in da- vek na poslovni promet. Mestno na- čelstvo v Celju razglaša: Davčna uprava v Celju objavlja, da so raz- poredi za pridobnino in davek na poslovni promet za leto 1931. v snii- slu Cl. 131. zakona o neposrednih davkih pri davčni upravi v Celju raz- grnjeni na javen vpogled od 12. do 19. oktobra in da se poedinim davč- nim zavezancem dostavijo posebni plačilni nalogi. c Certifikati za izvoz lesa v Italijo. Sekcija lesnih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celju dodaje k svoječasni informaciji o tern vpraša- nju še naslednje: Certifikate morejo preskrbeti pol eg Zbornice za trgovi- no, obrt in industrijo v Ljubljani tu- di speditcrska podjetja ali carinska posredniStva, ki dajo certifikate sa- me potrditi po pristojni obmejni ca- rinainici. Stroški za preskrbo certi- fikatov pri spediterskih, odnosno ca- rinsko-posredniških podjetjih znaša- jo približno 6 Din. Toliko vsem čla- nom v vednost in ravnanje. — Pred- sednik: Marine 1. r. c Nova doba zahteva novih ljudi in nove oblike. V sedanji dobi na- predujejo samo oni, ki znajo nasto- pati. K dobremu nastopu pa je po- trebna dobra obleka, ki vzbudi so- lidnost in okus. To se pravi, da mo- ra biti vsaka obleka individualna v barvi in fazoni. Moška moda ne pri- naša novosti, a vendar ima zaliteve. Obleke po meri, ki so res individu- alno krojene, izdeluje po jako nizkih cenah Trgovski dorn Stermecki. Tu je tudi bogata zaloga modnega blaga za zimo. 038 Sokolstvo Iz župne uprave Naše članstvo bo gotovo zanimalo, kakšno je današnje številCno stanje pripadnikov Sokolske župe Celje. Koncem decembra 1930. je štela žu- pa 28 druStev, do 1. oktobra t. 1. se je ustanovilo 9 društev in 6 čet, od zagrebške župe je pristopilo k celj- ski 12 društev in ceta Globoko, ki se je 20. septembra preosnovala v dru- štvo. S 1. oktobrom t. 1. šteje župa 50 drušlev in G čet, skupaj 50 edinic. Temu primernd je narastlo tudi šte- vilo pripadnikov. Danes imamo v župi -4189 članov, 1711 članic, skupaj članstva 5900, moskega naraščaja 824, ženskega naraščaja 451, skupaj naraščaja 1275, moške dece 1937, žen- ske dece 1787, skupaj dece 3724. Vseh I pripadnikov šteje župa 10.899. Tclovadcev je vpisanih 1.072, telo- vadk 5G2, slavnostni kroj ima 493 članov in 7 članic. Na župnem zletu je izmed vpisa- nih telovadečih nastopilo članov 61%, članic 65%, moškega narašča- ja 44.6%, ženskega naraščaja 50%, deca je bila na zletu le iz bližnjih "društev in je tvorila 23% vse, v župi vpisane dcce. Ako primerjamo v od- stotkih število vpisanih telovadcev in telovadk z onimi, ki so nastopili, se smemd z našim župnim zletorn vsekakor zadovoljiti. Treba jo pomi- sliti, da je bilo nekaj društev usta- novljenih spomladi, ki . niso mogla pripraviti vscga vpisanega članstva za župni nastop, zlasti je bilo to tež- ko izvedljivo pri nekaterih četah. Zupni prednjak brat Stanko Burja je vse letd pridno posečal včlanjena društva, predelaval ž njimi proste vaje za vse oddelkc, jih pripravljal za domače nastope in obenem za zup- ni zlet. S pomnoženim številom cdinic se je pa tudi tehnično in administrativ- no delo potrojilo. Lahko se je zainis- liti v položaj župnih funkcijonarjev, ki morajo izven svojega poklica opravljati vso to ogroinno delo. Saj tvorijo na primer samo matrike pi- sarno zase. Statistike o telovadnem obisku še ni bilo mogoče sestaviti. Ako bo iz- vedljivo, bo župa izdala statistiko za vsako polletje posebej, sicer se bo omojila lc na letno statistiko. Minil je čas javnih nastopov. Dru- štva so se začela pripravljati za aka- demije, delo v naših edinicah bo pa posveCeno tudi pripravam za vseso- kolski zlet v Pragi 1932. Nadejamo se, da bodo prihodnje leto uspehi zimskega dela na naših javnih nastopih še vidnejši ncgo le- tos. Glasovi iz občinstva Vprašanje celjske filhar- monije Prosim Vas, gospod urednik, da dovolite tudi meni nekoliko mesta v tej rubriki. Gro za glasbono kultur- no zadevo. Ob raznih prilikah se raz- motriva in ugiba, kako bi se rešilo eksistenčno vprašanje nekega sinfo- ničnega orkestra v Celju, ki bi imel namen, gojiti resno sinfonsko in or- kestralno glasbo ter na ta način omogočiti od časa do časa tudi kako lazje gledališko deld. KER BODO NA TA NAČ!M OSTALE VdDNO KOT NOVE Tak orkester se nam je iz celjskih vrst že nekajkrat predstavil in to vselej »ad hoc« sestavljen. Tega nismo videli le enkrat, marvec" že večkrat ob raznih koncertnih prire- ditvah večjega sloga, slavnostih in tudi v gledaliŠCu, kjer je orkester — ne kot kako »za silo« sestavljeno te- lcsce, ki bi imelo izpdlniti odmore med posameznimi oderskimi deja- nji — marveč z uspehom izvajal or- kestralni part veCjega koncerta in te ali one, čeprav zaenkrat samo ope- rete. V tern orkestru so sodelovale v pretežni večini ceijske godalne mo- či in to' že po letu 1924. To je torej stvaren dokaz, da je v Celju dovolj takih moči, ki bi mogle ustvariti s Casom lepo orkestralno telo, ne sa- mo »ad hoc«, marveč tudi za stalno. Celje je premajhno, da bi moglo posebej angažirati kader poklicnega korpusa, ki bi ga vzdrževalo. Na dru- gi strani je tudi pogojno nameščenje godbenikov pri mestnih podjetjih z ozirom na novo nastale razmere v zvezi s težkočami, ki se težko spra- vijo v sklad z reševanjem orkestral- ne krize, in bi bila torej edina pozi- tivna rešitev v jedru odvisna le od onih sodelujočih Činiteljev, ki so že tu skupno nastopili in se čutijo spo- sobne in voljne, da omogočijo eksi- stenco orkestralnega korpusa. Pre- pričan sem, da bi tak korpus užival simpatije in tudi podporo naše kul- turne javnosti, ako bi si znal prido- biti s smotrenostjo in uspehom oni ugled, ki mu gre z ozirom na njegov cilj in stremljenje. Zdi se mi, da »ime« kot tako ni tako važno, kajti ime že obstoji za tak orkestralni korpus. Gre le za Perite Vase svilene noga- vice v blagi A peni James Oliver Gurwood: Podarjeni obraz 54 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Ne da bi zbudil svojega tovariša, je šel Keith proti jezeru. Opazoval je srebrno mesečino, ki je hitro polzela Cez skale globlje in globlje in nena- doma se je prikazal med nizkimi gorami na vzhodu mesec sam, ogromna žareča krogla, ki je zakrila na mah vso čudovito pokrajino. Bilo je kakor bi potegnil zastor, tako hitro, da o6i niso mogle slediti. Vsako drevo, vsak grm, vsak rob skale se je kopal v mehko beli lußi. Jezero se je izpremenilo v tekoče srebro in s snegom pokriti vrhovi gora so se svetili kakor bi bili prozorni. V zraku je čul tiho šumenje kakor glasbo, ki je zelo, zelo daleč, in to šumonje je sprem- Ijal bobneči ropot skal, ki so se trgale z gora. Keithu se je za trenntek zazdelo kakor bi stala Mary Josephine zraven njega in bi se opajala oba skupaj ob čudežu teh sanj, ki so zdaj vendar postale i-esnica. Potem se je iztrgal krik iz njegovih ust. Zdrobljen, hropeß krik moža, ki se ni mogel zadržati, in ki mu je sree pokalo v divji boli in hrepenenju. V vsej svoji krasoti in lepoti je bila ta noč pre- več grenka za Johna Keitha, najbolj grenka no5 nje- govega življenja. Nikdar si ni mogel misliti, da je mogoče kaj tako bolečega in krutega; vedel je, da je izgubil Mary Josephino, sodil je, da ga zaničuje, da ga pa talio goreče sovraži, sovraži do hrepenenja po maščevanju, tega ni verjel. Ali naj posluša Duggana? Ali mu je Mary Josephina delala krivico? Kako naj zastrupi svoje misli? Keithov obraz je postal trd; smeh, ki ni bilo v njem veselja, je prilezel na njegove ustnice; vedel je, da stoji neizogibnemu nasproti. Naj se zgodi kar- koli, moral bo ljubili Mary Josephino, dokler ga smrt ne reši. Vso noč je Keith bedel. Šestkrat je zlezel v svoje odeje, toda zaspati ni mogel. Ob štirih je zakuril ogenj in ob petih se je zbudil Andy. Stari zlatokop je skočil na noge z veseljem do življenja in navdu- šenjem, polnim pričakovanja, kakor mlad fant. Ko se je vrnil od jezera, mu je curljala voda z brade in las. Njegov obraz se je svetlikal. V vsem pogorju ni bilo boljšega, bolj veselega tovariša, kakor je bil stari Duggan. Ob šestih sta bila že na poti in uro za uro sta potovala vzdolž ob Malern Forku v hrib. Ceste so postajale kamenite, težje, in časih je stopil Duggan s konja, da bi se prepričal, če ni zgrešil. »Zadnja noč mi je dokazala,« je dejal Keithu, »da nisva v nevarnosti, Johnny. Sanjal sem in pri meni se sanje izpolnijo ravno narobe. Stare izkušnje imam. Sanjalo se mi jo, da se je plazil mali ženski hudiček k tebi, ko si spal, in ti z velikim nožem za kruh, sek, sek, odrezal glavd. Saj, fant! Videl sem, kako je dvignila glavo. Tvoja jc bila! Kri je kapljala in ona se je smejala . . .« »Jezik za zobe!« se je Keith obregnil. Oči so se mu svetile in V obraz je bil mrtvaško bled. Duggan je samo skomignil s širokimi rameni in nejevoljno zagodel. Uro nato se je na Keithovo presenečenje ozki kanjon, po katerem sta potovala navzgor, raztegnil v Cudovito kotlino — majhno oazo iz lepega zelenja, ki je bila postlana med visoko žtrlečimi gorskimi velikani. Komaj sta prijahala tja, je povzdignil Duggan svoj glas v divje rjoveö krik in izprožil svojo puško nekajkrat v zrak. »Moj znak!« je pojasnil Keithu, ko je konCal. »Najina koCa leži lik za hribčkom. V desetih minu- tah sva tarn!« Še prej je zagledal Keith v zavetju debelih ceder in borovcev, leseno hi^o, ki je bila prav gotovo na- pravljena iz takih dreves. Bila je večja kakor je pri- čakoval, dvakrat, trikrat večja. »Kako si to napravil?« je presenečeno vzkliknil Keith. »Mojstrsko delo je, Andy! Dovolj velika je za celo družino!« »Naletel sem na pol tucata Indijancev,1« je Andy pojasnil, »pa sem si mislil, da bi napravil tako ve- Hko', Ce bi imel dovolj ljudi, ki bi mi pomagali. VCa- sih sem moral sicer kleti, da se je vse kresalo...« »In kadi se iz dimnika,1« je vzkliknil Keith. Stran 4. »Nova Doha« 12. X. 1931. Stev. 82. NOVA KONFEKCIJA posebno za šolarje! Reklamne cene pri tvrdki FRANC KOLBEZEN C e 1 j e, Prešernova ulica 3. obuditev življenske sile tega telesa, ki je pokazalo, da more živeti (saj smo to videli šele pred par meseci). To telo je stalo živo pred nami, sicer brez izrecne firme, to'da stalo je. Tre- ba je le med nami, tako med poklic- nimi kakor tudi med amaterji, to- rej med vsemi, ki smo v tej panogi že delali in pomagali, nekaj dobre volje, enotnega jasnega cilja, istc du- ševne potrebe po te vrste kulturi, za- dostne mere ne samo požrtvoval- nosti, marveč tudi samozatajevanja, pravilnega pojmovanja in zdravega smisla za to'panogo. Ako bi se komu posrečilo združiti v eno skupino vse one idealiste (katerih bo dovolj), ki jim je do ustvaritve takega orke- stralnega korpusa, bi bil s tern stor- jen prvi korak za ustandvitev teme- Ija bodoči celjski filharmoniji. Že v naprej pa bi morala odpasti vsaka nagnjenost k pridobitnosli v osebne namene, kajti taka korpora- cija, ki ne sloni na trdnem temelju idealizma, zbije že vnaprej sama se- bi svojo krsto' in križ. Prepričan sem pa, da bi po uresničenju filharmonič- nega telesa v tern smislu z njegovimi pozitivnimi uspehi bila avtomatično dana podlaga tudi za pozitivno go- S-podai'sko stran takega udružcnja. Morda se bo temu ali onemu zdelo čudno, da pišem ravno danes, ob Ca- su gospodarske krize, o idealizmu. Resnica je pa le, da je ravno ideali- zem v umetnosti ona gonilna moč, ki je ysikdar največ prispevala k do- segi visokih in plemenitih ciljev. V slogi in harmoYiiji bi se dale premostiti vse one težave, ki so se pojavljale ne le pri nas, marveč tudi drugod. Danes vidimo orkestralna telesa te vrste edino na taki podlagi zgrajena (glej n. pr. ljubljansko or- kestralno društvo, zagrebäkd filhar- monično udruženje Glasbenega za- voda, Osijek: filharmonija, Split: f 11- harmoniena enota itd.). Zgrabimo tudi mi na praveni me- stu! Sprva bo Šlo težko in ne brez žrtcv, a pozneje bo sad tern lepši. I. K. S. „Iz drugih listov" »Slovenec« je uvedel novo rubri- kd z naslovom »Iz drugih listov«. V tcj rubriki prinaša na zelo kurijozen način izvlečke iz jugoslovenskih ea- sopisov o volilnem gibanju. Kaj mi- slite kako bi morala izgledati takš- na rubrika recimo v »Novi Dobi