— k rti,__ ŠTEV. m LETO LIX V Ljubljani, v soboto 1*5. junija Poštnina plačana v gotovini Naročuina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izda ja celoletno % Din, zn inozemstvo 120Din Ček. račun: Ljub« Ijanu št. 10.650 in 10.34') za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797 Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. »- nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo1 »Ilustrirani Slovenec« Izbaja vsak dan zjutraj, razen pon deljku in dneva po prazniku Nemški socialdemokrati Madjarska klice aristokrate Kakšen bo uspeh volitev — Razdrapana o pozicij* — Bethlen hoče legimistično vladno večino Nemška socialdemokratska stranka je ravnokar končala svoj letni občni zbor, ki je bil lotos bolj važen, kakor druga leta, ker jc moral opravičiti pred pri.staši stranke paradoksalno zadržanje politične frakcije v parlamentu. Pred približno enim letom — julija 1930 — je s.ranko strmoglavila vlado vsled prve zasilne odredbe, ker jo je smatrala za napoved diktature. Po volitvah dne 14. septembra, v katerih je nazadovala zu 14 mest, je iste zasilne nuredbc sprejela, pristala nu nove odredbe meseca decembra, pritrdila državnemu proračunu za 1931, omogočila gradbo tolikanj obrekovane križnike ter vseskozi podpirala vlado kanclerju Briinin-ga, kateri se ne more očitati, da bi bila izvajala katerokoli socialističnih programatičnih točk. Tik pred kongresom v Leipzigu je državni kancler izdal brez parlamenta nove zasilne odredbe, ki so vrezule prav živo v meso nemškega gospodarstva in zahtevajo velikanske gmotne in moralne žrtve tudi od onih plasti nemškega naroda, katerih zastopstvo si osvaja socialdemo-kracija. Kongres je moral opravičiti to stališče bodisi z izgovorom taktičnih potreb bodisi odkritim priznanjem, da je tudi socialdemokraciju podlegla idejnemu razvoju časa in du se jc i/, revolucionarnega pokreta, nastalega pred 70-imi leti razvila v blažji demokratični radikalizem. Sodeč po poročilih, ki so na raz|x>lago, je social-demokratični kongres v porabil oba argumenta in sicer izčrpno. Na listi govornikov jc treba podčrtati tri: Breitscheid, Sollmann in Tarncv. ki so vsak po svoje tolmačili politični in idejni položaj sociuklemokracije. Breitscheid se je postavil na stališče, ki ga prvič slišimo v zgodovini socialističnega gibanja, nnmroč, dn je v gotovih slučajih celo potrebno toleriruti nedemokratične metode, da se demokracija ohrani. Nemški demokraciji pretita dve diktaturi, ona od levice in ona od desnice. Če je sociuldemokracija podpirali) Brii-ninga in privolila celo v zakonodajo, ki v bistvu nasprotuje programu, je to morala storiti V. enostavnega razloga, da prepreči nemškim fašistom, du si vlado ali popolnoma osvoje ali pa. da si jo delijo z ostalimi meščanskimi strankami ter uničijo demokratične ustanove, ki si jih jo nemško ijudstvo ustvarilo |)o tolikih težkih bojih. Ideal se ni izpremenil, samo oblika iskan ja tega ideala je začasno jx>stala druga Sollmann je bil še bolj konkreten. Ilos je. da zasleduje socialdemokraciju taktiko, ki ni ortodoksna jk) načelih levolucionulnega socializma izza časov Karla Marksa. \mpak res je tudi, da vsebinsko socializem ni več isti. kot je bil v začetku svojih zmag in pridobitev na |)olju delavske zaščite. Takrat jo delavski razred rasel iz nič in zahteval ena kop ra' ih st. Danes poseduje socialno zakonodajo, ki ion garantira nad 8 milijard mark (100 milijard Din) socialnih izdatkov na leto. Pred vojno jc državni proračun predvidel letnih poldrugo milijardo mark za socialno skrbstvo. Delavskemu razredu, ki si je osvojil toliko ugodnosti, ne more iu ne sme biti več vseeno, da jih izgubi na ljubo brezkompromisnega držanja načel, ki so veljala za dobo, ko je socializem šoli- začel reševati delavski stan. Pod Karlom Marksoui delavec ni imel ničesar drugega zgubiti kakor svojo verige. Takrat je bila to revolucionarna lia/a, danes jc postala absurdum. Zato socialdemokratom ue more biti vseeno, čc pride na vlado desničarska diktatura, ki bi z enim mahljajcm uničila republiko in spravila v veliko nevarnost patri-monij, ki si ga je priboril delavski stan tekom tadnjih desetletij. Tretji govornik Tarnovv je obravnaval idejno stran sodobne demokracije. Ko odstranimo vse, kar je našemljenega v njegovem referatu, se prikaže jasno, da je sociuldemok racij a spremenila nc samo politično taktiko, ne samo idejni razgled, ampak da .so sc zrahljali tudi njeni načelni pojmi. Kari Marks jc govoril o kapitalizmu, ki z neizprosno logiko rine samega sebe v pogin, Tarnovv govori o kapitalizmu, ki jc Se silen, ki ima še veliko življenjskih energij v sobi, katerega se nc da zrušiti /. enim samim revolucionarnim dejanjem, ampak katerega jo treba polagoma in stopoma preoblikovati. Proces pretvaranja bo dolgotrajen«. Kako živo spominjajo ie besedo na rečenico drugega socialistu v Angliji, sedanjega predsedniku britske vlade Mac Donnlda, ki je rekel da gre v bodočnost z očmi uprtimi v socialistični ideal ua obzorju. Toda on bo storil samo en korak. Naj rod, ki pride za njim napravi druzcgac. Revolucionarni princip, ki sloni na sili. s katero so mora hkrati zrušiti sodobni družabni red in njegova idejna podlaga, izginja iz programa socialne demokracijo v Nemčiji. Sanje o -bodoči državi«, ki so tvorile najbolj privlačno točko vseh socialističnih kongresov, se v Leipzigu niso jiojuvile, sploh .so ta beseda ni več pojavila. Utonila jo v vsakdanjih nujnostih, ki jih odgrinja borba zu vsakdanji kruh. To jc slika sociuldemok racije, ki jo je [Kidal letošnji kongres. Iz tega sklepati, da je dosegla svojo zadnjo fazo, bi bila usodcpolnn zmota. Socializem v socindeinokrntski stranki ni in rte v. ampak se jc umaknil v zatišju strankino pisarno, odkoder bo zopet planil na dan, kadar bo ugodnejši čas zato in — dosti kruha. Stranka, ki si dovoli tako odkrito kritiko samo sebe, jo še vedno močna in notranje disciplinirana.Du bi se nikdo ne motil nad njeno kulturno smerjo, je Sollmann mod velikim aplavzom poudaril, »da si socialdemokraciju ne bo pu-stila naložiti uiknke diktature krščanskih idej. Budimpešta, 12. junija. Ves evropski vzhod se nahaja v razburkanem stanju. V Romuniji so se volitve ravnokar vršile, v Bolgariji divja najhujša volivna bitka in Madjarska se tudi pripravlja na volitve, ki bodo spadale med najbolj razburljive v njeni zgodovini. V Romuniji je stvar bila več ali manj lahka, ker se je tam tudi to pot uresničilo načelo: »kdor vlada, zmaga«. V Bolgariji je položaj že nekoliko bolj kompliciran, ker so se prvič v zgodovini bolgarskega parlamentarizma vse stranke opozicije združile v enoten volivni blok, da strejo diktaturo vladne stranke »zgovort. Na Madjarskem ne smemo pričakovati ne enega, no drugega. V naprej sicer lahko proroku-jem, da bo vladajoča stranka grofa Bethlena združena s krščanskimi socialci odnesla velikansko vo-livno zmago. Madjarski politiki razlagajo ta optimizem s tem, da jo desetletno vladanje grofa Bethlena tudi zaslužilo lo vseobče zaupanje naroda, pa ludi s leni, da je opozicija pokazala svojo popolno nezmožnost. Nove volitve se bodo vršile v času od 28. junija do 7. julija in novi parlament se bo sestal že Berlin, 12. jun. (g. Državnozborska frakcija nemške ljudske stranke jo ponoči z majhno večino glasovalo za sklicanje nemškega državnega zbora. S tem je ustvarila težak položaj /.a svojega pristaša, zun. ministra dr. Curtiusu, ki je sicer prisostvoval največjemu delu jiosveto-vunja, J)U sejo takoj zapustil, ko je postalo jasno, da bo večina /a sklicanje državnega /bora in proti nameram kabinetu. Berlin, 12. jun. tg. V političnih krogih diši po krizi. Državni kancler dr. Briining jo izjavil, ko je cul o sklepu nemške l judske stranke, dasi sta bila zunanji minister dr. Curtius in predsednik nemške narodne banke dr. Lutlier proti z vso svojo avtoriteto, da jc ta sklep zanj toliko. kakor da mora demisijoniruti. V političnih krogih so prepričani, du tudi v krogih nemške ljudske stranke nikakor ne želijo osebnega odstopu dr. Briiniugu, temveč samo spremembo Rim. 12. jun. Nn konferenci mednarodnega urada dela, ki so vrši v Ženevi, jo zastopana tudi italijanska vlada in lašističnu zveza delodajalce* iu delavcev. Dosedaj so se predstav-i io ložu ju in o razgovorih v Chefjucrsu. obvestil svojo vlado, ki bo o tem sklepala in zavzela stališče proti mednarodnemu uradu dela. Bottui je takoj zapustil Ženevo in se danes vrnil v Rim. Pri tej priliki fašistični listi I ri-Inuui«, Lavoro fascista« iu Ciornalo d llalia« ostro nu|>udujo Mednarodni urad dela iu zahtevajo, da prekine s tem uradom vse zveze, ker izgledu, du tu institucija ni kak organ Društva narodov, temveč organizacija II. socialistično irternacionulo v Amsterdamu, ki iz zavrli proti lušističneinu delu pri vsaki ugodni priliki onemogoča delo fašistov. To so ne o v rgliiivi dokazi 7.11 obstoj simitrono komunistične akcije, ki ima zabeležiti lepe uspehe. Nova skupščina, ki bo poletu takem igrišče za razne komunistične in protiverske eksperimente, se bo morala pečali z resnimi jn-oblemi, lako z ozdravljenjem španske valute, ki še skrajno pada in z mnogimi avtonomističnimi pokreti. ki se pojavljajo po vsej Španiji in ki lahko dovedojo do razpada državne edinosti v slučaju meščanske vojno. Katatonri zahtevajo narodno avtonomijo izza dobe NVilsonovili 14 točk. toda do apr i la t. 1., ko se je izklicala republika, so njihove želje ostale lepe sanje. Provizorična vlada jim je dovolila široko samostojnost, toda že se oglaša »Unio Cata-lanista z zahtevo po|>olne neodvisnosti. Kalalon-cem sledijo Baski, ki so jirav tako izdelali |>opoleii načrt avtonomne baške države. V La Corunu so pretekli teden zborovali ludi nvtonomisti provin-cije Galicije, ki prav lako zahtevajo avtonomen statut. Zelo vznemirjajo provlzorično vlado vesti iz Teluana in iz Maroka, kjer je avtonomistični pokrel, po poročilih KI Debate' zajel že široke plasti naroda. Nova vstaja v Maroku bi pomenila katastrofo za republiko. Slovo Doumerguea Pariz, 12. jun. Ig. Bivši predsednik republike Doumorgue je danes zadnjič |iredscogodbo, ki odreja, da je trohu preprečiti vsako vznemirjenje to in onstran meja. Nemški politični krogi odklanjajo poljsko noto, češ. da. je Stuhlhelm zasebno društvo, ki nanj vlada nima nobenega vpliva. V Kitaju pot miVarde ljudi Nanking, 12. junija, ž. Po statističnih podatkih znaša število ljudstva na Kitajskem 473,418000 Leta 1910 je znašalo število ljudstva 331,118.000. Nove električne centrale Čakovec, 12. junija, ž. Pred nekoliko dnevi ic občinski svet v Radencih sklenil, da se uvede električna razsvetljava. V 18 dneh je bilo napeljano 5 km električne proge. — Pri Omišu hočejo zgraditi novo tovarno apnenega nitrata in dušika. Ta tovarna bo zgrajena z obeh strani ceste Split— Omiš. Zemljišče, na katerem bo tovarna zgrajena, je last znane tovarne -Dalmatienne*. Skrbi angleške vlade London, 12. junija. AA. Do torka mora priti med liberalci in vlado do sporazuma. V nasprotnem primeru ostane vlada v zbornici v manjšini. Poročajo, da je angleška vlada sklenila soglasno da odstopi, ako bo sprejet liberalni izpieminjavalni predlog k zakonskemu načrtu o zemljarini. Dunajska vremenska napoved. Soparno vreme z lokalnimi nevihtami lw> šo ostalo dalje. Zagrebška vremenska napoved, lahki, oblačno (oblačnost sc bo povečala), zelo tojilo iu vetrovno. Italija proii M• l/. D. Ker noče sprejeli zoslopnikov fašističnih sindikatov Kriza v Berlinu Stranke želijo sklicanje parlamenta Moskva tmdt volitve v Španiji? Ustavodajna skupščina igrišče za komunistične in framasonshe eksperimente Človeško srce največje čudo Dopisnik pariškega Vozroždenija I. Sur-gueov piše iz Valencije na Španskem o pridigi sivoglavega spoštovanega duhovnika p. Jo-se Sautonije na praznik Madone des Desam-porados, pokroviteljice zapuščenih in predvsem vrtnarjev pa cvetličark. Njeno cerkvico so bili pred kratkim napadli brezbožniki. Duhovnik je rekel: Neumni ljudje so požigali klopi in strehe po naših cerkvah v domnevi, da bodo na ta način vpepelili tudi našo vero, srce iu dušo. Kaj pa so opravili? Danes je res soparno pri nas, a ne vem, ali mi jemlje samo vonj vaših lilij pa vrtnic, ki ste jih nasuli pred Madono, ali pa največja sreča, ki me je doletela v dolgem življenju. Ko sem vas spo-vedoval, sem cul, da trepetate od gneva in pričakujete, da bo Bog z nebeškim ognjem vpepelil požigalce. Ali ste pozabili, kako so pljuvali Kristusu v obraz na Pilatovem dvorišču, Ga zasmehovali, a On, ki je hodil po vodovju, je samo molil za nasilneže? Mar res mislite, da se bo maščeval za kup starih klopi? Mar res hočete čudeža? Takoj ^a boste dobili...« In don Jose je poklical starega sključenega cerkovnika: Mikele! Vzemi največjo puščico in prosi vernike, naj darujejo Prof. dr. ing. Sccfchluer. naslednik dr. Slrafelle na meslu gener. ravnatelja avstrijskih zveznih železnic. Mučeniki Varšavski Kuryr Porani poroča iz Minska, da so bili tam ustreljeni po večmesečnem mučnem pričakovanju v kleteh poslopja Glavne politične uprave trije katoliški župniki. Rablji so jim očitali udeležbo pri protisov-jetski zaroti in ponujali življenje pod pogojem, da prostovoljno podpišejo izjavo o izstopu iz katoliške cerkve. Mučeniki so odklonili ponudbo v zavesti, da bi brezbožniki njih podpise izrabili za protikatoliško gonjo. Newyorški gostilničarji so imeli idejo /veza uewyorških gostilničarjev je zamislila čisto novo vrsto restavracij. Otvorila je te dni »Vzorno restavracijo, v kateri more gost, ki je plačal 70 centimov (okroglo 40 Din), naročiti toliko in tiste jedi in pijače, ki jih sam hoče. Prvi dan je prišel med drugimi preka-njeuec, ki je začel obed s »cocktail-jemc in »grapefruit-oni«, nadaljeval /. zelenjadno juho, štirimi porcijaini različnih pečenk s prikuluuni in ga zaključil s štirimi nadevanimi kruhki, tremi limonadami, močnato jedjo, dvema čajema in pecivom. Dogodek so zabeležili listi, kar se je izkazalo kot sijajna reklama, kajti naslednji dan se jc število potrojilo. Ideja se jc izkazala kot privlačna in gostilničarska zveza je z uspehom zelo zadovoljna. Zatrjujejo, da se pretežna večina gostov zadovoljuje z običa jnim kosilom in ne zahteva ]m> več porcij od vsake jedi. V kratkem nameravajo otvoriti še več vzornih restavracij«. Na vsak način je prijetno, če vnaprej veš. koliko bo znašal račun. toda kdor more izdati za samo kosilo 40 dinarjev, temu se za par dinarjev več ali manj ni treba bati. za nove klopi!« Množica je zaihtela. Srebro je kmalu do vrha napolnilo puščico. Stari Mikele je šel po drugo, po tretjo. Don Jose je pričel klicati s prižnice: Dosti, bratje in sestre, imamo že dovolj! A razburjenje se ni hotelo poleči. Neka žena si je z glave slrgala vezeno avbo, in še ta je bila kmalu polna denarja, prstanov, zapestnic, uhanov. Dosti je k je klical don Jose ljudem, ki so vedno zopet odpirali denarnice, n udaril /. roko po prižnici. Prosil sem vas samo, da nam 'kupite novi klopi. Vi pa hočete zgraditi nov samostan. knamo zadosti samostanov v Valen-ciji, in vsi ne bodo požganik Don Jose si je oddahnil in vprašal: Hoteli ste čudež. Ali ste ga videli? Smo, smok je zaklicala množica in šoke so ji vrele iz oči. -Orenius!« je zaklical duhovnik in na kolenih z vso množico zapel: Ave Maria, gratia plena...« Orgle so se oglasile tako navdušeno, kot da bi bile žive. Madona zapuščenih, pokroviteljica Valencije, je milostno sklanjala nad verniki svojo kronano glavo. Kdor je videl to vzliiče-nje in srečne solze, bo pritrdil, da bodo lahko vzklili v tem navdušenem ozračju največji čudeži! Kužne bolezni v naših dneh Ženevska epidemiološka pisarna Zveze narodov objavlja sledeče presenetljive podatke o kužnih boleznih, ki stalno povzročajo smrtne slučaje in včasih ogrožajo v posameznih državah šole, vojašnice, tovarne, bolnišnice. Navedene številke se nanašajo na slučaje, ki so jih Ugotovili v teku zadnjih petih mesecih (december 1930 — april 1931). Druga številka v oklepaju navaja smrtne žrtve, ki so jih zahtevale posamezne bolezni. Številke iz Sovjetske Rusije manjkajo, ker ta država ni včlanjena pri Zvezi narodov. Kuga: Alžir 12 (3), Egipt 232 (56), Maroko 16 (10), Tripoli 9 (3) in Tunis 35 (6). Ta bolezen razsaja torej samo v Afriki. Koze: Anglija 3571 (v sami londonski grofiji 537), Belgija 1, Grška 8, Španska 86 (3), Poljska 3 (1), Portugalska 398 (3), Romunska 1, Francija 8. Pripomniti je, da Anglija ne pozna obveznega cepljenja, in je slednje samo prostovoljno, oz. odvisno od uvidevnosti staršev. Legar : Bolgarska 26 (2), Grška 43 (5), Latvija 21, Litva 171 (8), Poljska 533 (48). Portugalska 4, Romunska 356 (19), Podkar-patska Rusija (Čehoslovaška) 157 (5), Škotsko 3 in J u gosi a v i j a 50 (5). Potres na Angleškem. Tt dni je bil na Angleškem največji potres, ki ga kdaj pomnijo tam. Kakor so ugotovili strokovnjaki, so prihajali stresljaji od morskega potresa. Večjo škodo je povzročil potres samo na nekaterih londonskih cestah, ker so popokale vodovodne cevi. Obraz francoske dijakinje James Clerk Maxwoll, veliki angleški lizik, ki je umrl dne 13. junija 1. 1831. Pridobil si je nesmrtno slavo z vtemeljilvijo elektromagnetične svetlobne teorije. Španski Židje Madridski list El Debate- prinaša razgovor s predsedstvom židovske verske zveze, ki je izjavilo, da štejejo iz Španske nekoč pregnani Zidje (t. zv. shefardint v razliko od vzhodnih, poljskih Zidov) do 2,500.000 ljudi. Vsi so ohranili španski jezik (odtod ime Špa-njok v Solunu in Rosni) in hrepenijo po Španski kot obljubljeni deželi. Republikanska vlada je že prejela stotine častitk od posameznih židovskih občin v tujini in tudi vprašanj, ali ne bo Židom po dolgih stoletjih dovoljen povratek v špansko domovino? Letošnjo spomlad so se v Grenobl-u se-šlo na zborovanje francoske, švicarske in nemške katoliške dijakinje. Svoje vtise in ugotovitve kako živi, misli in čustvuje francoska katoliška dijakinja, podaja gdč. Tilla Sieglitz v niujskem zvezku »Christliche FraU«. Žal, pravi poročevalka, se tudi v Nemčiji zelo bero romani francoske pisateljice Colette Yver, ker ravno ona podaja o francoski dijakinji dokaj poivorjeno sliko. Pretirano eman-cipirano, za nezdravim razkošjem hlepeče mlado dekle nikakor ni tip francoske dijakinje. Vse bolj jasen in resničen je obraz, ki ga podaja o njej v svojih študijah pere Sertil-langes. Predvsem pa je treba dobro ločiti med inozemskimi dijakinjami, ki študirajo v Parizu, in med domačimi Francozinjami, ki so nasproti prvim v manjšini. Francoska mladenka zaključi navadno šolsko izobrazbo že s 17 leti, prejemši drugi baccalaureat. Potem gre na univerzo. Večinoma se to ne zgodi iz notranje želje po znanosti, marveč enostavno zato. ker se na ta nnčin mladostna leta le koristneje in bolje uporabijo nego s preje običajnim glasovirjem in slikanjem. Dekle si na univerzi razširi duševno obzorje in pridobi znatnejšo splošno izobrazbo, vendar pa se uči še vedno tako, kakor preje v šoli: kolikor za izpit neobhodno mora. Večina stanuje pri starših ali dobrih znancih in se v veliki meri posveča gospodinjstvu in družinskemu življenju. Vseučiliški študij je bolj postranska stvar .in dekleta notranje ne preobrazuje. Izpite oprav Ijajo točno in so z 21 leti že »liceneee« — to je imajo pravico do učiteljske službe na višjih šolah. Tako zaključijo svoj študij v dobi, ko se v Nemčiji za dijakinjo resen, zavesten študij šele začne. Le malo francoskih dijakinj se odloči še za na-daljne višje i/pite (diplome«, »agregation«), ki se dado primerjati z našimi izpiti za doktorski naslov. »Agregation« daje pravico do državne službe, a kandidatinja se mora obvezati, da bo ostala v državni službi najmanj pet let. Večina deklet misli pri tem na to, da si zasluži potrebna sredstvu za poznejše lastno ognjišče, ki je slejkoprej glavni, ob sebi umljiv cilj vsake Francozinje, tudi dijakinje. Zu Francozinje zakon ali ilevištvo ni nikak problem, marveč je zakon zanje naravni cilj, samstvo pa vsiljena, nemila odpoved. Vse francoske dijakinje so iskreno zagotavljale, da je vsaka pripravljena takoj opustiti študij, | kakor hitro se ji ponudi prilika za ustanovitev i lastne družine. Na ta naravni poklic se tudi j visokošolke tako skrbno pripravljajo, da si zna vsaka sama krojiti obleke in samostojno voditi gospodinjstvo. Tako so ravno Francozinje našle srečno rešitev novodobnega ženskega vprašanja Ln prvotnih, naravnih ženskih nalog. Seveda je ta rešitev vtemeljena v njihovi posebni, francoski miselnosti, ki je Nemki n. pr. tuja in težko umljiva. Ta razlika je posebno očita tudi v verskem pogledu. Francozinja se proti liberalnim iu materialističnim strujam v znanosti — na vseučiliškili predavanjih — enostavno ogradi s trdno vernostjo in pobožnostjo. Nemška katoliška dijakinja izpoveduje vero kot vodilno načelo, a njej jo tudi znanost sveta in notranja potreba; zato se skuša proti materiulizmu boriti z enakovrednim orožjem. Pri toliki notranji zvestobi, ki jo kaže francoska žena do naravnega ženskega poklica, se je le čuditi, da je dala svoje materinstvo v toliki meri vkleniti v verige materialističnega svetovnega naziranja. šivegadongka pagoda v Raiigoonu, ena najznamenitejših buddhističnih zgradb na svetu. Templjevo kupolo je bil lani porušil potres, a so jo sedaj s 15 milijoni stroškov obnovili. Nesreča pri zadnjih hikohorhah na Španskem: Bik je podrl onega najbolj znanih loreadorjev in ga nabodel na rogove. To vari« mu je zaman prihitel na pomoč. Škof, ki je pojedel lastne škornje Reverend dr. Stringher, ki je imenovan za nadškofa anglikanske cerkve v Kanadi, je ljudstvu poznan kot »škof, ki je pojedel lastne škornje«. Ta priimek se nanaša na resničen dogodek pred 20 leti. Škof, ki je bil takrat imenovan za cerkvenega nadzornika kanadskih župnij onstran tečajnega kroga, je z eskimskim vodnikom in pasjo vprego obiskoval svoje črede. V snežnem metežu je nekoč izgubil pot in več dni blodil po puščavi. Zapisal je takrat v svojem dnevniku sledeče:: — Nedelja dne 17. oktobra 1909. Prevozili smo 22 km. Zrezali smo na kose in spekli za večerjo i moje škornje iz tjulnjove kože. Jed je bila še dokaj okusna, in sem zdaj bolj čvrst. — Ponedeljek 18. oktobra. Korakali smo ves dan. Zvečer smo skuhali podplate od mojih škor-i njev in postavili zanke za kunce. — Torek dne 19. oktobra. Nismo ujeli nobenega kunca. Za zajtrk in obed smo žvekali podplate od vodnikovih škornjev. Bili so okusni, a premalo izdatni. — Sreda dne 20. oktobra. Jedli smo golenice od vodnikovih škornjev, ki so dokaj manj okusne in redilne nego podplati. Zelo sem utrujen. Roke mi otekajo.« Na tej vožnji l je izgubil škof 20 kg. Med vojno je škof redno pridigal v barakah Krščanske zveze mladeni-čev. Prireditelji so takrat redno zapisali s kredo na steno naznanilo: — Pridite danes zvečer poslušat škofa, ki je* pojedel lastne škornje! — Vtsokoleteči načrti Kakor poroča Krasnaja" gazela je naklonila sovjetska vlada inženjerju Avdejevu 200.000 rubljev za gradnjo 4 km širokega in 88 m visokega jeza čez Volgo ob Kamišinu. Reka bo poplavila ves levi breg med Stavropoljem na Volgi in Kainišinom. To pa bo znižalo gladino Kaspiškega morja in omogočilo izkoriščanje zdaj nedostopnih podmorskih petrolej-skih vrelcev ob Bakuju ozir. solin v zalivu Kara-Bugaeu. Isti inženjer hoče združiti Kamsko in Obij-sko vodovje s pomočjo 7 km dolgega predora pod Uralskim gorovjem. Predlaga tudi naj se spelje reka Jauza v Kljazjmo in Oko, da bi vodovje ob Moskvi spremenil v razsežno jezero, kar bi omogočilo neposredno potovanje s parniki iz Moskve po Volgi in Kami v Sibirijo. To bi jako olajšalo preobremenjene železnice in zmanjšalo prevozne stroške pri transportu različnih tovorov. 100 kilometrov na uro Šofer: »Jaz kadim svojo zadnjo cigareto Kako pa je z vami?« tudi meni se zdi nekako tako. ;: V 18. stoletju je bilo roparstvo na Angleškem zelo razširjeno. Nekega dne je drzen ropar na samotnem kraju napadel tudi lordu Bcrkcleya. »Ha, slednjič vas imam. mylord,« je dejal ropar; »ali se, niste hvalili, da se nikdar ne bi dali oropati?« »Saj tega tudi ne bi, če ne bi imeli s seboj pajdaša, ki vam gleda čez ramo.« Ropar se je začuden obrnil, lord pn jc bliskovito naperil puško in ga ustrelil. Katastrofalne posledice neurja i*.» _•_«_ ivm it z ueiu Soteska pri Straži na Dol. Zadnje neurje, ki je 9. junija pustošilo dolenjske kraje, je tudi pri nas zapustilo strašne posledice. Nevihta je prihrumela od Dobrniča čez hribovje in se je razsula v debeli toči nad vasema Drevje in Soteska ter soteškimi vinogradi. Ne pretiravamo če trdimo, da je bila toča debelejša kakor oreh. Na mah je bilo vse stolčeno, okleščeno in po-mandrano. Uničeni so vinogradi, polja, sadje. Nesreča je tem hujša, ker iris je pred dvema letoma zadela ista šiba. Ljudje so obupani. V teh krajih prebivajo sami reveži, ki imajo revno hišo, par njivic in vinograd. Nihče nima pridelka toliko, da bi se mogel od svojih pridelkov preživljati. Iščejo si zaslužka v gozdovih in žagi. Vsled zastoja lesne trgovine zaslužka ni, borne j-oljske življenske potrebščine jiin je pa sedaj uničila toča. Kaj bodo reveži začeli? Do srca segajoče so bile tožbe mater, ki so v skrbeh izpraševale, kaj bodo dajale svojim otrokom. Pomoč je nujno potrebna. Prosimo bansko upravo, da nam nakloni tako potrebno podporo. Ta nesreča je zopet kričeč opomin, kako nujno bi bilo obvezno zavarovanje proti toči. Čatež pod Zaplazom. Toča ilne 9. t. m. je napravila ludi pri nas obilo škode. Pobila je ua Čatežu, v Gorenji in Dolenji vasi, deloma v Sajenlcah, posebno pa v Ce-rovščeku. tudi na Hojah in nekoliko tudi na Za-plazu. Kakor pripovedujejo stari ljudje, je pri nas pobila toča najhuje 15. junija 1. 1.S87. Takrat je uničila vse in pobila prav veliko Sip po [ari. Slovenska Bistrica, 11. junija V torek popoldne okoli 3 so se začeli zbirati težki črni oblaki nad Slov. Bistrico ln okolico. Pridrveli čez Pohorje in mariborske strani. Kar je začelo silno deževati, tako da je drvela po cesti voda potoku podobna. Med zornim Prebokovjem in sv. Martinom na Pohorju, je med silnim nalivom, začela padali debela toča. ki jc napravila precejšno škodo. Zvečer okoli pol tO je nevihta šc podvojila svojo silo, združeno z močnim grmenjem in treskanjem, lako da je udarilo na več krajih. V tovarno bakra Cuginajer v Zgorni Bistrici, je udarilo v strelovod, tako da so trenutno žice od elektrike in telefona bile vse žareče, pa ludi v pisarni pisalni stroj. Nato je udarilo pri posestniku Žibert na Visolah v hišo ker pa je požarni obrambi dostop nemogoč, se je od hiše še hlev užgal, tako da je |>ogorelo vse do tal. Škoda je okoli 50.000 dinarjev, ki pa je deloma krita z zavaroval- i uino. M. Sobota, 11. junija. t Po dolgotrajni hudi suši smo dobili dež. Na- ' rava je spet veselo zadihala. Zadnji dnevi ,«.a so 1 bili za nekatere kraje usodni. Divjal je po njih silen vihar in imeli so hude nalive Obiskala jih Je celo toča. V torek je imela okolica Dobrovnika. Stre-hbvec, Bukovnice itd. hudo uro . Okrog 5. popoldne so zagrnili nebo težki temnorjavi oblaki. Zabliskalo se je in zemljo je pretresel silen grom. Prihrumel je vihar in nesel oblake vedno bližje. Ljudje so vnaprej vedeli, da ne bo nič dobrega. Bes ni bilo. Vlila se je ploha, kmalu pa je zaropotala na strehah toča. Sipala se je kol iz škafa in je klestila sadno drevje, poljske pridelke in vinograde. Zapustila je žalostne sledove. Velik del pridelkov je uničen. Žalostno sliko nudijo zlasti vinogradi. Nekatere je toča tako okleslila. da si letos najbrž ne bodo opomogli. Navedeni kraji so sploh nesrečni. Toča jih je obiskala že 4 leta zaporedoma. Po mnenju mnogih je krivda v tem, da so izsekani veliki gozdovi, ki so prej močno vplivali na podnebje. I l.aznik Franc vpokoje Hrastniku Dne "iO. avgusta let uiškemu kovaškemu pri uiku in njegovi ženi Ji liajal lansko leto s\oj dijo miši čitatelji. kaj \ vztrajnost in marljivost lantu nekaj vrstic. ui delovodja TPD v — letnik [a I85i se je rodil rud-<1 leUvt u I oinužu Ln/ ri sin I'rane, ki je ob-"5. rojstni dan. I)a vise premore trdna volja, . hočemo posvetiti jubi- v Zagrebu Ljubljana, 12. junija. Kdo bi verjel, da ima še čili in zastavni g. Anton Dokler že šest križevl Da. V četrtek 11. junija je ravnatelj moškega učiteljišča v Ljubljani g. Anion Dokler praznoval v krogu svoje družine in deloma med ožjimi prijatelji in stanovskimi l|0vai;jši 00 letnico rojstva, ln jutri 14. 1. in. goduje. Jubilant je res duša zlata in povsod cenjen kot vestjo in dobrohoten šolnik, ki mladini ni pedant, marveč oče, a ludi skrben oče je za svoje kolege. Zato vživa povsod simpatije in spoštovanje. Bil je g. Anton rojen 11. junija 1871 v prijazni Višnji vasi pri Celju. Nadarjeni kmečki sin je prišel 1883. leta na celjsko gimnazijo, kjer je ostal le par let, nakar je odšel v Novo mesto, kjer je tudi dovršil gimnazijske študije z maturo. Nato ga je hrepenenje po globokejši izobrazbi privedlo na Dunaj, kjer se je z vso vnemo posvetil klasični filologiji. Dobil je po končanem univerzitetnem študiju suplenturo na gimnaziji v Kranju, kjer se je prav živahno udejstvoval na prosvetnem polju. V Kranju si je izbral ludi družico. Tam je ostal do leta 1912., nakar je bil prestavljen v Ljubljano na I. drž. gimnazijo. Med vojno leta 1917. je bil imenovan za ravnatelja moškega učiteljišča katero funkcijo še danes vrši z največjo vestnostjo in vnemo. Jubilant se je tudi literarno udejstvoval. Izdal je najprej slovarček k Sedlmayerjevi izdaji Ovida, dalje komentar k Ciceronovini govorom in je leta 1924. prav vzorno prevedel Salustovo »Vojno zoper Jugurtoc. Gosp. Anton Dokler je tudi vzoren družinski oče. Bog ga živil Gasilska slavnost v Sosirem Blagoslovitev gasilskega doma prihodnjo nedeljo. Sestro. 12. junija 1931. Da smo Slovenci požrtvovalen narod pričajo tudi naši gasilski domovi. Pričajo pa tudi, da smo v gasilstvu v povojnih lelih zelo napredovali. Ni je fare ali občine, kjer bi se ne dvigal spomenik naše kulture — naše ljubezni do bližnjega. Da pa za more mala 60 hiš broječa vas So-stro v dobrunjski občini, postaviti tak krasen dom, zasluži posebno naše priznanje in občudovanje. Velik požar leta 1920 pri posestniku Francu Juvanu je dal povod, posestnikom Fr. Strahu, Fr Vodniku, Jožefu Bitencu, ila so še istega leta ustanovili gasilno društvo, ler bili prvi društveni funk-eijouarji. Društvo je štelo 30 članov ob ustanovitvi danes ima že okrog 200 podpornih. Sostrško gasilno društvo bi bilo lahko za vzgled našim podeželskim društvom in organizacijam, že v prvih letih si je nabavilo kroje in potrebno gasilno orodje, ter pričelo zbirati za dom. Zadnji čas je prirejalo v tamkajšnjem prosvetnem domu igre in gojilo petje Društvo je v teku 10 letnega obstoja vršilo vzvišeno nalogo in nesebično delalo v blagor bližnjega. Klicu gasilske trombe se je vsikdar odzvalo. V zadnjem letu je reševalo pri treh požarih, zad njič pri Gradu v Kašlju. Sad lega 10 letnega požrtvovalnega dela jc nova krasna stavba, gasilski dom. ki ga bo pri liodnjo nedeljo 31. I. ni. slovesno blagoslovil preč. g. župnik Poljak. Zemljišče za dom je brezplačno daroval I. č. blagajnik Juvnn, vaščani pa so s prostovoljnimi darovi znatno prispevali k stroškom za stavbo, vsak je rad po svojih močeh daroval ali žrtvoval z osebnim delom. Stavbo je po načrtih v zadovoljstvo izvršil stavbni mojster g. A. Mar n. O priliki blagoslovitve doma bo izročena zaslužnima članoma Fr. Juvanu in Raf. Matosu častna diploma. Slavnost bo povzdignil tudi izlet Ljubljanske župe — 29 gasilnih društev. Združeni pevci pod vodstvom g. Gaspcršiča pa bodo slavlju primerno r-.jieli. Pri prireditvi sodeluje iz prijaznosti godba iz Dev. Mar. v Polju. Agilno gasilno društvo v Sostrem zasluži priznanje javnosti. Vabimo Ljubljančane iu okoličane. Tiho prihajajo in v trumah odhajajo naši ljudje i/, cerkve sv. Roka vsako nedeljo... K maši nn Micko gorico gredo naša dekleta \ zidanih rutah, v gosposkih oblekah, raztrgani siromaki in bogati gospod je ... Raznovrstni prihajamo vsako nedeljo, vsi ene smo misli. taki rojaki, ki imajo smisla za beilo in trpljenje malih in ponižanih, z najnižjim delom se zadovoljil jočili, ki tiho prihajajo in plaho, vendar upajo, dn se jim odpirajo nova pota, bližajo cilji sreče in blagostanja. Kličejo nam verna in vse časti vredna ile-! klela: Dajte nam zavetišča, dajte nam dom. V cerkvi govori ognjevito preč. g. dr. K., solze sc vidijo v očeh poslušalcev. Nadaljuje se maša, z.adoni močno cerkvena pesem in z zadovoljstvom v duši odhajajo mirno naši inv jaki domov ... Kakor v božjeipotni cerkvici! Sredi velemesta, |xi tako enostavno, tako domače! Mnogo tisočev nas je v Zugrebn in šele sedaj so sc zganili poklicani, šele sedaj so prišli med nas kjer moremo brez. skrbi prenočevuti! Čuvajte nas. ker nismo vse v lačuge, ila nas pornografi nc bodo vlačili radi ene nevredne po časopisih in da se nc bodo farizejsko čudili Sloveniji...! Poklicani, zdramite se. perite čast svojega' rodu! Klic naših zagrebških deklet jc uslišan. Zbran jc odbor, ki bo v najkrajšem času proglasil, da je v Zagrebu odprto zavetišče zu naša dekleta. Nova carinarnica v Ljubljani Pred blagoslovifvijo temeljnega hamna Ljubljana, 12. junija. Danes ob 10 dopoldne se bo na svečan način blagoslovil temeljni kamen nove carinarnice. Blagoslovitve se bo udeležil poleg domačih zastopnikov oblasti in občine tudi kot zastopnik ministra fimjnc dr. Franjo G o s p o d n e t i č, pomočnik ministra financ in bivši generalni direktor carin dr. Konrad š ni i d , sedaj član glavne kontrole v Belgradu. — V temeljni kamen bo vzidana spominska listina s sledečim besedilom: Za vlade Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. je v letu .iCMXXXI mestna občina ljubljanska zgradila carinske objekte in stanovanjsko kolonijo za carinike ter pričela s tlakovanjem glavnih dovoznih cest ljubljanskih. Ta važni dogodek v razvoju Ljubljane je bil omogočen radi naklonjenosti kraljevske vlade, kateri stoji na čelu predsednik ministrskega sveta, minister notranjih zadev, armijski general Peter Živko-vič in kateri je minister financ dr. Stanko Švr-Ijuga. minister za zgradbe dr. Kosta Kumanudi, pomočnik ministra financ dr. Franjo Gospodne-tič, ban dravske banovine je dr. Drago Marušič. S pripravami se je pričelo, ko je bil dr. Konrad šmid generalni direktor carin, uvodna dela in pa zgraditev teh objektov ter tlakovanje glavnih dovoznih eesl se je vršilo zn časa, ko je bil župan občine ljubljanske dr. Dinko Ptic, podžupan prof. Evgen Jarc in režiser del ing. Janko Mačkovšek. Gradnja carinskih objektov je poverjena Stavbni družbi d. d. v Ljubljani, zemeljska in tlakovalna dela Ljubljanski gradbeni družbi, dobava pohorskega granitnega materiala ing. Milanu Lenarčiču. Nova carinarnica bo s sorodnimi objekli imela devet poslopij. Glavno poslopje carinarnice ho upravno poslopje z dvema nadstropjema. V kleti bo centralna kurjava, arhiv in urad za carinske posrednike. V pritličju bo velika dvorana za carinsko poslovanje z različnimi oddelki, kakor ludi blagajna s tresorjem. Poleg leli prostorov bo nameščena še železniška carinska agenlura. V prvem nadstropju bo obsežen prostor rezerviran za carinski muzej. Prav tako bo tu še pisarna upravnika carinarnice in administracljska pisarna. — V drugem nadstropju pa bo imela svoje prostore mestna kontrola ter obsežen kemični laboratorij. Na upravno poslopje se bo naslanjalo ob sobah železniške carinske agenturo 10(1 m dolgo skladišče, ki bo široko 15 m in pokrito ter zaprto. Naprej od tega bo še 15 m odprtega in,pokritega skladišča, nakar bo še dolga dovozna in odvozna klančina. Carinarnica z upravnim poslopjem, skladiščem in klanči-no bo merila v dolžini 200 m. Zaprtega skladišča bo 2190 m5, odprtega in pokritega 320 ni5, kiančine da pobile v nedeljo v prijazno št. lenarško faro in tako počaste požrtvovalno, nesebično karitativno delo. Nn pomoči pa 1364 m'. Stala bo ob novi Vilharjevi cesti proti glavnemu kolodvoru. V bližini glavnega skladišča s carinskim upravnim poslopjem bo še enonad-stropna stražnica finančne kontrole z vojašnico. V tem poslopju bo straža finančne kontrole in za njo potrebna stnnovarfja, tako skupne spalnice, umivalnice, obodniee in kuhinje. Poleg le^a bosta še dve stanovanji, eno za poveljnika finančne slraže, drugo za upravnika stanovanjskih objektov. V bližini bo stalo pritlično poslopje dohodarstv enega urada. Približno na nasprotni strani nove Vilharjeve ceste, torej na severni strani, pa bo stala kolonija petih stanovanjskih hiš, ki bodo vse cnonadstropne. razen ene, ki bo dvonadstropna. V teh poslopjih bo 26 stanovanj za carinske uradnike z družinami. Stanovanja bodo večinoma obsegala dve ali tri sobe. eno pa bo štirisobno. Opremljena bodo najmodernejše. Vsako stanovanje bo imelo kopalnico, kuhinjo nn plin, elektriko, vodovod ild. Vsa la dela se bodo krila iz tlnkovalnega fonda. ki obsega sedaj 25 milijonski gradbeni program. Že prejšnja lela se je tlakovalo na račun tla-kovalnega fonda nekaj eesl. Tako se je asfaltirala Miklošičeva cesta, tlakoval njen strmi del iu Res-ljeva cesta od Komenskega ulice do Zmajskega mostu ler Masarvkova cesta. Vsa ta dela so stala okrog 6 milijonov Din. Zanimivo pri tem je lo. da stane asfaltirana cesta polovico manj kot z debelimi kockami tlakovana. Kvadratni meter asfaltirane ceste slane 250, kvadratni meter z debelimi kockami tlakovane pa 500 Din. Po teh tlnkovalnih delih pn je nastal zastoj radi študija načrtov o namestitvi objektov nameravane carinarnice. Dolgo časa se je bil boj za lo, da bi se namestila nova carinarnica na južni strani glavnega kolodvora. Končno je padla odločitev, da bo stala nova carinarnica ob novi Vilharjevi cesti. Naj omenimo še. da bo stala nova carinarnica z vsemi objekti 7,200.000 Din, naprava novih lirov. preložitev nakladalne kiančine, preložitev vozovne delavnice in zgraditev nove bolj proli zapadu pa bo stalo z vsemi instalacijami okrog 2 milijona Din. Ljubljanska občina ie nakupila za vse te omenjene obiekle okrog 56.000 kvadratnih melrov zemljišč, ki jih je kupila približno polovico od privatnikov, polovico pa od železniške uprave. Vse parcele so stale skupaj 1.800.000 Din. S temi deli seveda še ne ho izčrpan 25 milijonski kredit. Zato se bodo še letos in drugo leto tlakovale mnoge dovozne ceste, tUo nova Vilhar-jeva cesta in novo carinsko dvorišče, nadalje Šinar-tinska cesla in nova Masarvkova cesla od llesljeve do Šmnrlinske ceste. Nadalje je za drugo lelo že načelno odobreno tlnkovanje še ne tlakovane Res-ljeve ceste. Gosposvelske in Celovške ceste do mitnice v šiški ter vse Blcivveisove ceste. Mogoče bi prišel v poštev, če bodo denarni viri na razpolago. za tlakovanje še del Dunajske in Tržaške ceste. Tlak vseri teli eest kakor tudi tlak Resljeve in Masarykove ler Miklošičeve ceste se ho žalil z asfaltom. Ta dveletni program obsega sedaj 68.000 kvadratnih mtirov tlaka, dočim se je tlakovalo v desetletju 1921—1930 le 73.000 m5 cest, tako da la- Po dovršeni ljudski šoli, katero je obiskoval jubilant prvotno v Hrastniku pozneje pa v Trbovljah, je vstopil v rudniško delavnico v Hrastniku kot ključavničarski učenec leta 1870. Kot 19 letni mladenič je bil že poslan k rudniku Ivanec na Hrvatsko uu montažo raznih strojnih naprav. Po 2 letnem službovanju tamkaj je šel k naboru. Ker je bil potrjen, je odrinil leta 1875 v aktivno vojaško službovanje k poljski urtileriji. Kot tuk je bil udeležen |>ri okupaciji Bosne in Hercegovine. Po vrnitvi nazaj k rudniku Hrastnik sc jc letu 1880 poročil z Alojzijo Urbajs-ovo iz Praprotnegu. V tem zakonu sc jima jc rodilo 8 otrok, od katerih je najmlajša hčerka Rozi umrla, dočim ostalih 7 še živi. Najstarejši sin Friderik jo v poko jeni strojnik rudnika Hrastnik, drugi sin Janez je usluž-ben pri državni železnici v Zagrebu, tretji sin Franc pa je strojevodja pri rudniku Hrastnik. Ilčcre Milka in .Nlieika sla poročeni /. rudniškimi uslužbenci v Hrastniku, Alojzija je poročena s priljubljenim rudniškim zdravnikom ilr. Janezom Jcnštcrlc v Trbovljah, dočim jc hči Francka na Dunaju poročena s pekovskim mojstrom. Vsled svoje sposobnosti in marljivosti je v svoji službi žc leta IS8I napredoval in postal delovodja rudniških delavnic in strojnih naprav v Hrastniku. Leta 1909 je bil po 40 letnem službovanju upokojen / mesečno pokojnino 100 kron. Ker pa je bil še trden in so ga predstojniki visoko cenili, je ostal v svojem po-Ioža ju še naprej v službi. Leta 1918 je bil premeščen k rudniku Rujhcnburg, kjer jc vodil razne montaže strojev razvijajočega se rudnika. V priznanje njegove sposobnosti mu jr bilo zadnja leta poverjeno celo vodstvo zunanjega obrata. Potrt vsled smrti žene jc meseca junija leta 1926 stopil v stalni pokoj. Ob vstopu v službo pri rudniku Hrastnik je bil scliaft iu je prešel pozneje v last Trboveljske preinogokopnc družbe. Slednje Imenovani družbi je služil 56 let. \ priznanje njegovega isti v posesti Tricster-kolilenindnstric- C.csell-dolgoletnega vsestransko zadovoljivega službovanja mu je naklonila I PD vslei. Prvi je 9 letni Ciril Vidmar, sin delavca iz mestne jaia« na Vodovodni eesl i. Ta je padel z odra pri Cihla-fovi tovarni iu se poškodoval na glavi. Drugi ponesrečenec jp 25letni Ivan Vesel, monter pri ing Zemaneku in stanujoč v Mostah. Martinčičeva 3 Padel je danes z odra nove stavbe palače Viktorija na Aleksandrovi nesli in si zlomil levo nogo pod kolenom. U rastlini S&dej Kolodvorska u lica 3L 28 se točijo pristna dolenjska, šta jerska in dalmatinska vina. — Dobra domača kuhinja, kosilo Din 8, Krasen senčnat vrt. — Vabi se nn obilen jioset! liko rečemo, da bomo v dveh letih imeli skoraj prav toliko novih tlakovanih eesl kol nam jih je prineslo prejšnje desetletje. U|iamo. da bo s temi deii Ljubljana mnogo pridobila in da bo mogoče vendar enkrat izginil prah z njenih — vsaj glavnih — cest. Fašizem na kritični točki Govori lašističnih poslancev odsevajo težak gospodarski položaj Ilalije Naraščanje agitacije za revolucijo — Bombe, letaki in napadi Rim. 12. junija. N&rvoznost fašističnega režima, ki je v zadnjem času privedla do terorističnih atentatov proti osebam iu institucijam Katoliške akcije pa do skrajno nepremišljene atake proti osebi sv. očeta, se ne razlaga samo iz strahu fašizma pred naraščanjem članstva katoliške mladinske organizacije v Italiji, ampak tudi iz zel« neugodnega gospodarskega in finančnega položaja države, ki je fašizem kljub vsem naporom ne more rešili iz globoke krize, v kateri se nahaja. Kritičen položaj italijanskega narodnega gospodarstva se razvidi celo iz govorov fašističnih poslancev v parlamentu knkor tudi iz člankov fašističnih gospodarstvenikov v različnih listih in revijah. Tako n. pr. jo skrajno režimski g. De Štefani, bivši finančni minister, napisal v Cor-riere della Sera članek o agrarni krizi 1 Italiji, kjer dobesedno ugotavlja: »Po računih g. (iiorgio Mortora v Prospettive Economiche,, ki so zelo točni, so davki države' skupno z avtonomnimi davščinami narastli od 1-1.9 milijard lir v proračunskem letu 1925.-26. na 22.5 milijard lir v proračunskem letu 1928.-29., potem na 24 milijard lir v proračunskem letu 1929.-30. ter na 29.5 milijard lir v proračunskem letu 1930.-31. Davčna bremena so so torej v tekn petih let podvojila, medtem ko so sc nacionalni dohodki znižali.« Doslej ni še noben človek režima napravil take težke konstataclje. Razprave v fašističnem parlamentu v Rimu pa tn ugotovitev samo potrjujejo, čeprav režimski poslanci svoje skrbi polne navedbe maskirajo s slavo-spevi na fašizem in njegovega »duceja , da tem lažje in sigurneje piivedo, kaj jim teži srce. Tako je med razpravo o ministrstvu za kor-poracije, ki državi ne douaša nobenih koristi, ampak samo zahteva neplodovite izdatke za svoj izredno drag birokratični aparat, tajnik zveze bankirjev, Bianchini, izjavil: »Zveza kreditnih zavodov, ki je lela 1930. združevala 428 zavodov s 17.000 uslužbenci, šteje danes 304 zavodov z 12.000 uslužbenci. Število zasebnih bank je padlo od 270 na 230, oziroma od 1600 uslužbencev na 1017. Sindikat ljudskih bank, ki je štel 407 bank, jili ima danes 420, število uslužbencev pa je padfo od 7800 na 6800. Zveza kmetskih hranilnic je padln od 3400 hranilnic na 260(1. število njihovih uslužbencev pa od 2100 na 1500. '1'e številke pa še neprestano patlnjo.« Tsti poslanec je nato v jako zavitih frazah grajal ingerenco režima v gospodarske zavode in njihovo poslovanje, ki da v svojem birokrat izmu le ovira sanacijo. Dejal je na koncu: »Nade, ki so se stavljale v ta aparat (v takozvane korpora-cije namreč — Op. uredn.) sc niso docela izpolnile. Ne vidi se šc, kdaj sc bo znčela gospodarska ohnovitev. Nobeden izmed nas si ue skriva tež-koč, v katerih se nahaja italijansko gospodarstvo — težkoče, ki prav tako prizadevajo kmetijstvo kakor industrijo in delavstvo.« V poteku nadaljnih proračunskih razprav pn je poslanec Ferracini iznesel nekatere številke iz italijanskih konkurzov. Dejal je v svojem govoru dobesedno sledeče: »Mi imamo vsak dan priliko registrirati trgovske krake, ki požirajo ogromne vsote iu vlečejo za seboj druge bankrote, kajti nesreča dolžnika ima za posledico propnst upnika. Solidnost zgradbe našega gospodarstva je, ogrožena. Da si pravilno predočimo resnost problema, je treba konzultirati statistiko konkurzov, ki so se izrekli scdnijskjm polom: Leta 1927. je bilo takih konkurzov 10.366, leta 1928. jih je bilo 10.946, ieta 1929. so narastli nn 11.546, leta 1930. pa znaša njihovo število že 13.257. Če vračunamo v lo vsoto šc sodne in izvensodne poravnave, potem lahko rečemo, da je skupno število fnlismanov znašalo leta 1927. okoli 20 tisoč, leta 1930. pu znaša najmanj 26.000. Izgube upnikov dosegajo uprav astrononiično številko.« Na te ugotovitve minister za korporacije 15ot-tai, ki je sicer zelo gostobeseden, ni vedel absolutno ničesar odgovoriti. Vzrokov te tako težke krize fašistični poslanci seveda niso navedli. Nihče ne taji, da so vzroki, kakor vsi vemo, svetovnogospodarskega značaja, toda vsak se obenem v Ilaliji na tihem zaveda, da je ta kriza povečana po skrajno nerncionelnem gospodarstvu fašističnega režima, in sicer v naravnost ogromni proporciji. Ti vzroki so: bajeslovno visoki izdatki za armado, mornarico in avijatiko; uprav horeudui izdatki za tripoliško kolonijo in za tainošnjo kolonijalno strahovlado; izdatki za javno varnost, ki znašajo štirikrat toliko, nego izda Francija za ta resor; visoki izdatki za fašistično propagando v inozemstvu in osebni izdatki za fašistično »hierarhijo«, za strankine tajnike, vodstvo in lokal, uprave, ki predstavljajo milijardno vsoto. Vsak gospodarski človek v Ilaliji si je danes na jasnem, da je gospodarska obnova pod fašističnimi metodami nemogoča, da sta fašizem iu gospodarska sanacija dva kontradiktorna pojma. Ni tedaj nič bolj naravnega kakor dejstvo, da antilnšistično razpoloženje v Italiji narašča v isti progresiji kakor narašča gospodarska kriza in nespodobnost režima, da jo ublaži. Antiiašistično gibanje so osredotočil je okoli tajne nelegalne organizacije sGiustizia e liberta«, ki je razširjena že po vseh mestih in krajih Italije. Istega dne, ko je bil jinstificiran anarhist Schirru, so v Bologni eksplodirale 4 bombo na različnih krajih mestu; pri tem je bil en kara-binjer ubit, eden pa ranjen. Istega dne so neznanci po Genovi in po Milanu raztrosili več tisoč revolucijonarnih letakov, ki pozivajo italijansko ljudstvo k revoluciji po španskem vzorcu. Letaki so podpisani od Coucentraziodie unfifascista«, ki ima svoj sedež v Parizu. l i letaki so se par dni potem pojavili tudi v Nepojju in ulici Tole,do. Storilcem policija dozdaj šc nikjer ni prišla na sled. V Messini je bila položena bomba v vež.i Fašističnega doma. Policija jc zaprla nič men j ko 250 oseb; storilcev pa kljub temu šc ni naši«. Množijo se pa tudi napadi uu fašiste in organe javne varnosti iz. zasede, posebno na deželi. Ni se čuditi, če li nevarni sim-ptomi Sedal jc-bolj uorvirajo režim. Fretlerick Muckermann, S. ,T.: Dejanja, Mtlnster, 8. junija. Dosti, dosti je besed. Vse preveč je že govoričenja. Na desetine konferenc se je že bavilo z raziskovanjem vzrokov sedanje krize, na desetine 'drugih je iskalo sredstva, kako krizo ublažiti. Celo gore papirja leže po arhivih, mnenja strokovnjakov, resolucije, gospodarski načrti, same sijajne reči, ki so izšle iz topilnic zasebnih in mednarodnih zborovanj. Dosti besed! Najzadnja je prišla en-ciklika sv. Očeta o socialnih problemih. Tudi ona daje smernice, ki vodijo iz bede v srečo. Toda, kaj nam pomagajo vsi ti dragoceni dokumenti, kaj nam pomagajo ti neprestani sestanki gospodarskih strokovnjakov, kaj nam koristi vse to debatiranje, ko pa dejanja ne sledijo. Vi mi pišete, gospod urednik, o težavah vzhodnih držav. Jaz Vam lahko opisujem one v moji domovini. Nešteto konferenc Fe je pečalo s položajem Vaših krajev kakor se je nebroj drugih bavilo z Nemčijo. Mi vsi vemo, odkod je zlo in katera so zdravila! Da, toda kaj vse to. ko pa zaman čakamo na dejanja 1 Po mojem notranjem prepričanju sin dve vrsti dejanj potrebni: eno je negativno, drugo pozitivno. Najprej moramo našemu ljudstvu pokazati in dokazati, da boljševizem ni rešitev. Mogoče, vidim prečrno — če je tnko. me popravite — toda zdi se mi, tla ljudstvo, jaz mislim široke plasti naroda ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod, kjer vlada gospodarska beda. pričakuje odrešenja otl lrnljše-viima. To duševno razpoloženje je nevarno iu mi ga moramo razdreti. Pred menoj leži proglas 14.1100 delavcev v Rusiji, ki je nšel sokoljim očem sovjetske pisemske cenzure. V februarju smo, okrog iins ziinn s 46 stopinjami mraza, v tovarnah pa nimamo ne lesa, ne premoga, ne drugega goriva, da bi so greli. Zelje, korenje, voda. malo kruha, vse nečisto in slabo skuhano, napol pregnito, to je našn hrana. Šli smo se pritožit. Kavalerija nas je skorodu pobila. Čeli dan samo delaj, v tempu, v neznosnem tempu. Ko smo končali, pn se vadimo streljanja s puško. Več kot pa 8 od nas se ne sme zbirati naenkrat. Enkrat se je to zgodilo, pa so «krivce* odpeljali v stepo in jih sodili rndi protirevolucionar-nega gibanju.« Zame to ni nič novega. Toda naše ljudstvo tega ne ve. V stotisočih letakih bi morali razpošiljati med ljudstvo take-le resnice. Med vsemi kapitalisti je nnjkrtilejši državni kapitalizem, kot ga izvaja sovjetska Rusija. Nobeden še ni ravnal tako kruto 7, delavcem. Nikjer ilragod se kapitalizem ni vezni z najbrutalnejšim despotizmom, da zasužnji delavca. To mora naše ljudstvo vedeti. Ali smo že kaj storili nn polju to življenjske pro-svete? Pa ne samo v eni deželi, povsod bi se morala vršiti in hkrati, ker čas boži in položaja ne Izboljšuje. Drugo, kar mora slediti tej nujni predpripravi, je izvedba pozitivnega programa ali vsaj onih točk. gletle katerih vlada splošnn edinost mišljenja. Do-gnja se. pri nns namreč, da komnmvlni uradniki, člani raznih avtonomnih odborov in drugi vlečejo veliko večje plnfic, knkor državni uradniki iste kategorije. Zakaj udarjati po državnem uradniku iu pestiti pri miru njegovega napol zasebnega kn-lego? Do sedaj tudi šc nismo slišali, tla hi se bile plače ravnateljev in upravnih svetnikov v podjetjih znižale. Teh stvari ne omenjam iz kakšne demagogije, ampak radi loga, ker imajo poleg gospodarske svojo veliko etično vzgojno vrednost. Takšno prostovoljno izenačenje socialnih razlik sicer ue bo rešilo Evrope, dokler so ta no bo netivi umno iztrgala iz. rok boljševizma, toda doprineslo bi mnogo olajšav v socialnih odnosih. Pati ioiični vzkliki, najsi izhajajo ie iz lako dobreca © © ® srca, ne rešujejo gospodarskih problemov. Politična strategija je tako dolgo brezzmiselna, dokler zadostuje en sam migljaj Rotschilda, dn vztrepeee v temeljih zavod, kakor je avstrijski Kreditni zavod. Zato trdim, da so potrebna dejanja in ne besede. Če gledamo konkretno na današnjo Evropo,; bomo morali priznati, da so tudi dejanja nemo-j gočii brez velikega številčnega pokretu ljudskih! mas. Tisti, ki bo hotel kaj izvesti, mora razgibati mase. Naš državni kancler bo napravil retl v svoji hiši, če bo imel inase za seboj, ki ga bodo krile in nosile. Mase se pa pridobijo s trdovratno propagando. Lloyd Gcorgc in Hitler sta prava tipa propagandistov. Onadva povesta vedno isto, a povesta tako, da vedno slišijo milijoni. Poglejte, če se zmota poslužuje takih sredstev in se razširja na tak način, zakaj pu hi se ne resuicn. Jaz mislim, tla bi bilo šc dosti lažje, razširjati resnico. Iz tega sledi to, kar bi Vam rad povedal: ko smo s širokopotezno evropsko propagando obrnili oči ljudskih mas od boljševizma, jim moramo dati neko enotno kulturno energijo. Povejmo ljudstvu rcsniuo, iu sicer vso resnico! Zakaj pa ne? Zakaj bi jo nnj pn prikrivali? Sčasoma bo itak izvedelo zu dejanski položaj. Todn povejmo mu samo resnico brez sanjarenja. Čo ho naša kultura vzdržala nli čc bo utonila v prihajajočem kataklizma, to je zaenkrat manj važno. Važno je. da storimo vsak dan to, kar moremo, du kataklizem preprečimo. Kako lepo bi recimo bilo, če bi nemški narod v spoznanju svojega položaja spontano pristal na žrtve, ki mu jih mora z dekreti nalagati državni kancler. Zato je treba kulturne volje! Ali jo imamo? Če je nimamo, jo pa ustvarimo! Kako ustvariti lo kulturno voljo? Božja previdnost sama nuni je prišla nn pomoč z okrožnico sv. Očeta. Okrožnica naj bo temelj, na katerem bomo stali in raz katerega bomo odslej govorili ljudstvu. Moj predlog bi bil, tla takoj začnemo sistematično izkorfžčevnli papeževo okrožnico, dn izvedemo v svojih vrstah vse, kur priporoča, vse reforme, ki jih nalaga kot neizogibne in etično nujne ter tla nato začnemo s koncentriranimi silami po vsej Evropi, po vsem katoliškem svetu razširjati njene nauke. Naše dobro katoliško ljudstvo sc je v dobi gospodarskega radikalizma in brezsrčnega liberalizma čudovito dobro držalo. Sedaj jc napočil čas, ko bo iz defcuzive moralo stopiti un plar, da odločujoče poseže v vstvarjanje novega družabnega in gospotlnrskegn retln. Mi ne sinemo biti litru,jeni. Kaj pa bodo rekle, bodoče generacije, če bomo to važno dobo v utrujenosti prespali! Evropo jo mogoče rešiti. Našo kulturo je mogoče ohraniti. Ker je mogoče, se mora. Resnico vidimo vsi, ssj dosti jasno žari preti nnmi. Tudi voditelje imamo. Manjka lintn samo železne volje, poguma m; prvo borbeno linijo, jeklene volje krščanskega ljudstva, ki hoče biti kos težavam v iisotlcpolui uri. To, gospod urednik, jc najnujnejša naša naloga. Vročina in kobilice Budimpešta, 12. junija, ž. V Srednji Evropi vlada velika vročina. Temperatura v nekaterih mestih znaša 40" C opoldne, V Budimpešti z.naša temperatura 32" C na solncu. Istotako javljajo iz Romunije, da tam tudi vlada neznosna vročina. V Parizu znaša temperatura 33" C, a v Španiji jc znašala danes 44" C. — V Južni Besarabiji vlada velika invazija kobilic. 28.000 oralov zemlje so pokrile kobilice. Nevarnost so zapaz.ili že preje in so pokrajinske oblasti prosile pomoči iz Bukarešte. Radi volilne mrzlice pa so pozabili pravočasno dati poedinim okrajem pomoč, vsled česar preti enemu delu Besarabije velika nevarnost. Prebivalci b 20 občin noč in dan uničujejo kobilice. Credit-Anstalt Dunaj, 12. jun. tg. Značilno za nervozno razpoloženje v Avstriji, ki je nastalo po polomu Cre-dit-Anstalla, je dejstvo, da je bil včeraj silen naval na štajersko hranilnico v Gradcu, od katere je ljudstvo zahtevalo svoje vloge. Posojilnici se je posrečilo zahtevam ugoditi in izplačali vloge. Kmetski nemiri na Finskem flclsinglors, 12. jun. tg. Po vsej finski deželi so bili danes ogromni shodi kmetov, na katerih se je govorilo o svetovni agrarni krizi, ki je hudo prizadela Finsko. V zadnjih dneh je prišlo na predlog finske državne banke 2000 zadolženih kmetij na javno dražbo. Prihodnje dni pa bo prišlo na dražbo še več tisoč drugih kmetij. Vzrok je predvsem padec cen za mlečne izdelke. Komunisti napadajo v Nemčiji Berlin, 12. jun. tg. V mnogih mestih severne, srednje in zapadne Nemčije je tudi preteklo noč prišlo do hudih in krvavih spopadov s komunisti. V Berlinu so komunisti napadli zborovanje v športni palači in streljali na policijo, ki je morala nastopiti z orožjem in izprazniti ceste. Več demonstrantov je bilo ranjenih in aretiranih. V Hamburgu je 500 komunistov napadlo policijo, ki je najprej streljala za strah, potem pa zares. Več oseb je bilo težko ranjenih, med njimi tudi neprizadete osebe, tako neka žena iu mlada deklica, ki sta hoteli zbežali v vežo. Tudi en policijski uradnik je bil hudo ranjen. V Bremenu so demonstranti obmetavali policijo s kamenjem in enega policista pohodili. V Frankfurtu so demonstranti ponoči zgradili barikade in razgrajali do polnoči. En delavec je bil težko ranjen. Šele danes pa se je zvedelo, da je bil pri včerajšnjem streljanju ubit v četrtem nadstropju 90 letni čevljar, ko se je približal oknu. Tudi danes popoldne je prišlo do spopadov meti komunisti in policijo. Komunisti so hoteli prirediti zborovanje pod milim nebom. , Policija je prišla na avtomobilih, nakar so komunisti zbežali in obstreljevali policijo. Tudi policija je odgovorila s streli ter sta bila ubita dva delavca in ena ženska. Manevri ob tuniški obali Pariz, 12. junija, fr. Ob obali Tunisa se vrše veliki manevri na kopnem, v zraku in na morju. Manevri bodo trajali do 18. t. m. in bodo zadnjo noč izvedli veliko skupno borbo. Manevri imajo demonstrativni značaj, a poleg tega tudi resno vojno svrho, ker hočejo pri tej priliki dognati, s kakšno minimalno silo se lahko brani afriška obala v slučaju nenadnega napada. Resnica je, da se tako obala Tunisa, kakor tudi obala Korsike mrzlično utrjujeta. Drobne vesli Knlkuta, 12. jun. AA. Tu je nastala silna vročina. Včera j jc bilo 58 stopinj Celzija. Mnogo Evropcev je preminulo* mnogo ljudi so morali prenesli v bolnišnice. Bukarešta, 12. jun. AA. Rador poroča, da jc včeraj nadvojvoda Anton Habsburški prispel na letališče v Bukarešti. London, 12. jun. tg. Volitve v sonat v Egiptu so poteklo, mirno. Izmed 100 senatorjev jc bilo izvoljenih 49, ki vsi pripadajo vladni stranki. Ostale senatorje pu bo imenoval kralj. Pariz, 1.'. jun. tg. V privatnih sobuli Luck> vika XIV. v versailKskom gradu je bil ukraden dragocen portret Ludvika XIII. Murska Sobota Roko si je strlu. 3 letno Miciko jo zadela huda nesreča. /, nekoliko starejšim bratom se jo igrala. Med igro jo je brat sunil iu onu je tako nesrečno padla, tla si je strlu roko. Otroški vrtec. V poslopju bivše evangeličanske šolo so odprli on razred otroškega vrtca. N si Soboten n i so ga veseli in želijo le to, da bi se otvoril šc v odu vzpodbudo našim umetnikom k uadalj-nemu aktivnemu ustvarjanju. — Počitniški tečaji francoskega jezika v Zagrebu. Tudi letos bo Francoski institut v Zagrebu Al! fr mir. na zaprtlii? Gnilobo, vretje, vetrove brzo od-jiravijo dražeje »ARTlNt. Vsebina škatljo za Din 8'— zadostuje za 4—6 krat. Dobivajo se v vseh lekarnah. organiziral počitniške trfaje francoskega Jezika Nanje opozarjamo vse interesente, posebno pa profesorje francoskega jezika, ki imajo po naredbi prosvetnega ministrstva pravico do počitniških štipendij naše vlade, ako povečajo omenjene kur-ze. Vse potrebne informaciji" iu informacijske knjižnice so na razpolago v Francoskem institutu v Ljubljani. — Malnarjeva koča pod Črno prstjo sn otvori danes dne 13. t. m. iu ostane oskrbovana do konca sozije. OroŽuovn koča jo itak že od prej odprta in oskrbovana. — Češka koča pod Grintovcem so otvori v nedeljo 14. t. m. — Vilfanova koča na Beguujščici jo olvorjena in oskrbovana. Flora v bujnem cvetju. — Kongres treznosti se bo vršil v začetku julija v Belgradu. V spored je naslednji: V petek 3. julija dopoldne bo sprejem došlili gostov, ob 2 popoldne seja vodstva, oh 4 ogled higienske razstave, muzejev itd., ob 7 večerja, ob 8 zvečer predavanje v radiu, ob 9 prijateljski večer. — V soboto 4. julija ob 6 zjutraj na Avali polaganje venca na grob neznanemu junaku in istočasno v Topoli polaganje venca na grob kralja Petra. Ob pol 9 zborovanje zveze trezne mladine, ob 1 pop. obed, ob 4 popoldne zborovanje Jugoslov. trezr iiostne zveze, zvečer ob 9 skupna večerja. — V nedeljo 5. julija ob 9slavnosten pričetek IV. jugoslovanskega treznostnega kongresa, na katerem bo med drugimi govoril ludi dr. Andrej Štaiupar, generalni inšpektor za higijeno. Ob 11 sprevod po mestu, ob 1 popoldne kosilo. Zvečer ob 8 so udeleženci odpeljejo s parnikom v Radujevac (Pra-hovo), odondot pa z vlakom v Niš in potem domov. Za udeležence kongresa je dovoljena polovična vožnja. Prijaviti pa se ie treba do 15. junija prirediteljskenui odboru v Belgradu. — Konj brcnil vojaka v glavo. Iz Novega me-sla: UI letni vojak', sluga orožniškega majorja, Ni-kola Kravič, je bil v četrtek popoldne zaposlen v Košakovem hlevu pri konjih, kjer je pri voznem kolesu nekaj popravljal. Pri tem pa ga je konj udaril s kopitom v glavo in mu razbil nos, ter ga tudi drugače močno jjoškodoval po glavi. Kraviča, ki je doma iz Gospiča v Liki, so takoj odpreniili v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kan-diji, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč. — Pri poapnenju arterij, niožgan in srcu se z dnevno uporabo male množino naravne Fruiiz-Joso.L greiičice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s Franz-Josef , vodo najbaljše uspehe zu čiščenje čre\ celo pri polstrnnsko olironielili bolnikih. I ran/.-Josel grenčicu se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. — Preiskava proti vlomilski tolpi končana. Letos meseca februarja skoraj istočasno z Lakner-jevo družbo je bila arelirana petčlanska vlomilska tclpa, ki ji je uačeloval mladi vlomilec France Pavlič in ki je rokovnjačila j>o Gorenjskem, Dolenjskem in ljubljanski okolici. Pavlic s svojimi pajdaši ima na vesti okoli 15 velikih in malih vlomov in tatvin. Pred mali senat bodo v kratkem prišli France Pavlič in štirje njegovi tovariši: Ivan Koritnlk, Ivan Meserko, Ivan Skupin in Slanko Jereb. Preiskava je bila zelo obsežna iu naporna, kajti preiskovalni sodnik je zaslišal nebroj jirič in oškodovanih strank. Toljm je na-I;radia raznega blaga in gotovine v skupnem znesku okoli 30.(XKi Din. Pavličeva lol|>a je v Novem mestu izvršila največji vlom pri trgovcu Povhu, 1 i mu jc odnesla raznega blaga za 14.1)00 iu dalje pri trgovcu Francu Sircu v Kranju. Razprava se bo najbrž vršila še pred sodnimi počitnicami. — Hrjavčcva koča na Vršiču se otvori danes in oslane odprta in oskrbovana do konca tekoče sezije. Cesla na Vršič je prosta snega iu je možno priti do Erjavčeve koče z avtomobilom. — Slovar tujk. sestavil dr. Fr. Bradač, 173 sir., založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani knjigi 10 Din, vezani 50 Din. Vedno pogosteje naletimo bodisi v medsebojnem občevanju, še pogosteje pn pr i branju časopisov in knjig na izraze tujega izvora, katerih niti vsak izobraženec ne razume. Zalo bo vsakemu, ki se zanima od kod beseda izvira in kaj pomeni, slovar izborno služil, saj obsega knjižica skoraj 15.000 lakih tujih izrazov. Vse tujke so navedene tako, kol v slovenščini rabijo, lorej po izgovorjavi. Slovar je vestno sestavljen in slrokovnjaško urejen. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianla vtleincsarija Slomič na Go-sposvetski cesti. — Gasilno društvo na Lavercl priredi v nedeljo, dne 14. t. m. v prostorih g. Ogrlna vrtno vesclico, h kateri vljudno vabi odbor. Pričetek ob treh |)opoldne. DIU ŽBA ŠEI. i:\Bl /. O. /... I 11 ! RC-OVA t i K ANA, A SI JI'." NABAV 11. NAJNOVEJŠI Al TOMA i KI /: NJIM PRIPRAVLJA pran poskb.moom sen SLRDOLEB IN SE OBENEM KO N SER VIRA TRAJNO V S 1 i N T E R E S E iN T I SI LAHKO VSAK ČAS OGLEDAJO TO NADVSE ZANIMIVO NAPRAVO V ELITNEM AUTOMATIČNEM BUFFETU S TEM APARATOM PRINAŠA TVRDKA NA TRG POSEBNOST, . KI NABAVNO CENO DIN 56.000 IO JUGOTEHNA GOSPOSVETSKA 3 GLEDALIŠKA 8 BEOGRAD ZAGREB SPLIT DHLEKO PREKAŠA Maribor □ Sprejem otrok v brezplačno oskrbo. Kraljeva banska uprava želi odposlati več olrok v starosti od 1 do 11 let v brezplačno oskrbo. V po-štev prihajajo družine, ki so v vsakem oziru priporočljive in. v dobrem gmotnem stanju. V prvi vr«!i pridejo v poštev zakonci brez otrok. Prijave sprejema socialnopolitični urad mestnega na-čelstva, Rotovški trg 9. □ Znatno sc je zkoljšalo zdravstveno stanje staroste mariborskih zdravnikov in bivšega ministra dr. Jankoviča, ki se kakor znano nahaja v slovitem sanatoriju Ruckeibcrg pri Gradcu. V kralkem prispe dr. Jankovič v Maribor. Odličnemu zdravniku in javnemu delavcu želimo čimprejšnjega popolnega okrevanja. Lj Poselska zveza priredi dne 28. I. m. izlet na Lubično pri Poljčanah. Vožnja slane sem in tja 23 Din. Odhod zjutraj ob pol 6, povratek ob 18. □ Gostje prihajajo. Danes ob 18 pridejo v Maribor delegati zveze organizacije občinskih uslužbencev in upokojencev Dravske banovine, ki se udeleže jutrišnje slavnostne otvorilve Pohorskega doma in redne zvezir.e skupščine isiotam. Na kolodvoru jim priredijo mariborski ineslni uslužbenci svečan sprejem, nakar se odpeljejo z mestnimi avtobusi do Reke pri Hočah. (7] Nu ribjem trgu so j>rodajali včeraj toninc po 28 D>n kg, škombre pa po 20 ozir. 30 Din. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji leden Vladovičcva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. O Nevaren vlomilec pod ključem. Policijska oblast je izročila tukajšnjemu sodišču pred nedavnim aretiranega Čepa Alojzija, 20 lei siarega brezposelnega brusača. Poleg vlomov, ki jih je izvršil v slovcnjgrašk' okolici, ima na vesli nad 10 drznih vlomov tudi v Avstriji. □ H'u5t in trušč. Z ozirom na nedavno notico pod gornjim naslovom zaprošeni obiavljatno, da tu ne gre za gostilno go3pe Alojzije Safarič v Splavarski ulici. Cj Bosanska konkurenca. 50 jerbasov čre-šenj so pripeljali včeraj na mariborski trg; b-i^an-ska roba. Lepe. zreL, po 3 Din kg: domače precej vodene po 3.50 liter. Ni čuda, čc jc bosanska roba na trgu kar kopnela. □ Um sc jc omračil 301elni zasebnici Marti Stolcer, stanujoči na Aleksandrovi 33. Prepeljati so jo morali v umobolnico na Studencu □ Maribor brez modre galicc. In celo tedaj, ko bi jo vinogradniki, ko povzroča peronespora izredno veliko škodo, najbolj potrebovali. In celo pri zadrugah jc ni dobiti. V vrstah vinogradnikov vlada radi lega razumljivo razburjcnic. Ali je bilo lega res treba? □ Brez razburjenja od strani občinstva je potekel četrtkov rokoborbeni večer na unionski verandi. V neodločeni borba sta sc polipala Se-dmogračan Čonlaš in Saksonec Frank; ravno tako Bolgar Belič in Poljak Orszovsky. Nizozemec Van dc Borg ima vsak večer smolo. V 15 minuli ga je obvladal Romun Pescarscit. Zanimanje za rokobor-be sc je stopnjevalo včeraj zvečer, ko -,o prireditelji napovedali nastop -»črne maske proli Nizozemcu Van de Borgu. ludi so napovedali prihod zamorskega rokoborca Tom Saycrja. □ Gradbena dovoljenja jc podelil meslm svet na sVoji četrtkovi seji sledečim prosilcem: Ivanu Goltlichu, za gradbo gospodarskega poslopja na Koroški cesti 12S a; Ani Rciser, za gradbo garaže v Gregorčičevi ulici 12; Josipu Spesu, za gradbo enonadstropae stanovanjske hiši ob llcl-navski cesti; Ivanu Wurzingerju, za gradbo visoko-pritlične stanovanjske hiše ob Bclnavski cesti' J. Preacu, na napravo portala na Glavnem trgu; Ivanu Zicserju, za gradbo visokopritlične stanovanjske hiše v Magdalenski ulici; Juliju Meinlu, za preureditev portala v Gosposki ulici 7; Mariji Gačnik, za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Mejni ulici; Francu Weberju, za preureditev dimnika in prizidavo straniščne naprave v hiši na Slomškovem trgu 16 a; tvrdki K. Thoma, za gradbo kotlarne, barvarne in aprelure. — Uporabna dovoljenja sta dobila; Franc NVeber, Koseskega ulica 34 in 13ayer-Swaty Frančiška za preureditev hiše v Majstrovi ulici 5. G Prokletstvo kvavtanja. Ze od leia 1923 jc bil usluzben pri neki mariborski tvrdki Vi,. :enc P. za skladiščnika. Imel je posebno zadnje leto sijajno plačo in zaslužil mesečno do 4000 Din. Kljub temu pa jc prišel v denarne stiske in sicer radi tega, ker se jc vdal kvartanju. Zaprosil je že lansko leto ravnateljstvo za posojilo zneska 10.000 dinarjev. Še predno pa jc od tega posojila kaj vrnil, si je ponovno izposodil nadaljnih 10.000 dinarjev. Pa niti vse lo mu ni zadostovalo za kritje izdatkov, vsled lega jc pričel tajiti vplačila, ki jih je sprejemal po naročilih in za račun tvrdke v skupnem znesku 5038 Din 80 par. Dne 23. marca t. I. je s ponarejenim podpisom na čeku dvignil pri podružnici Prve hrvatska šledionicc v Mariboru znesek 30.000 Din v svojo korist. Še istega dne jc pobegnil na Dunaj, kjer je bil na podlagi tiralice aretiran in izročen tukajšnjemu sodišču, kjer se je zagovarjal včeraj. Obsojen je bil na Iri leta robije, povrnitev stroškov v iznosu 35.987 Din 50 par, ler 3 letno izgubo častnih pravic. Obsodbo jc sprejel. I ! K železaičarskemu kongresu. Danes sprejemanje .gostov na glavnem kolodvoru; ob 20 koncert v Unionu. jutri ob 8 zbiranje k sprevodu pred kolodvorom; ob 9 kongres v Nerodnem domu; ob 15 prosta zabava na Mariborskem otoku. Razen tega se vrše danes in julri na mariborovem igrišču v Ljudskem vrtu nogometne tekme /elczni-čarskih športnih klubov iz cele države. Pri podiranju dreves sc je ponc- cčil 41 letni delavec Josip Pukl. Zlomil si je levo roko. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnica. Lj V olepšavo mesta. Zapuščen in zanemarjen je bil do nedavna prostor ob voglu Aleksandrove in Sodne ulice. Sedaj je podjetni maribor ski vrtnar Ivan Jcmec uredil dotični prostor ler ga brezplačno zasadil z lepimi cvetlicami. Bled Pevski konccrt »Oljkcc iz Celja. Na Bledu vlada veliko zanimanje z.a pevski koncert Oljke , ki ga bo priredila v nedeljo dne 11. junija l!l"l v Zdraviliškem domu. Okoliška društva, domačini iti posije že kupujejo vstopnice. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Vzrok Frankov dramatiziran roman, ki smo ga v glavnih potezah že včeraj označili, je za gledališkega oblikovalcu hvaležen predmet. Poleg intimnih dogodkov ima delo več široko poplavljenih in poudarjenih prizorov iz objektivnega sveta, na koncu pa se nam odpre še strahota nadčutnega sveta, za igravra in režiserja bogala snov. Delo nam je uprizoril g. Ciril Debevec, ki se je pravkar vrnil iz vojaške službe in je lo njegova letošnja edina režija. Uprizoritev je sveža, močna in trdno izoblikovana. Dejanje se sporedno z zunanjim poudarkom ludi notranje neprestano stopnjuje. Vsak prizor, epično oddaljen od drugega, je dramatično globlji od prejšnjega. I/, zunanjega okolja, zarisanega z gospodinjo, goslačem, gospodom in pocestnico, se do konca razboli v morilcu že bolna misel, da zalava in ne čuli več tal pod seboj. Ti zunanji prizori so podani s liho realisli-ko, ki se že nagiba v notranjost. In lako se stopnjuje dejanji" preko umora do prvega srečanja med «lnom in materjo. Pred sodiščem se srečata formalistični brezčutni svel s človeško grozo: razum, ki ga predstavlja zagovornik, lopo življenje, kakršno govori iz usi pocestnice, sta dve opori, ob katerih gledamo v obraz na eni strani zločinski zunanji pravici, na drugi slrani človeškemu ponižanju. Državni pravdnik in predsednik sodišča sta na eni strani, morilec In ubogi šolar na drugi strani. Simetrija, ki je Iu naznačena, je v sceni premaknjena in toliko razgibana, da ni preveč alegorična. Zato me moti celo Iraneparenlna podoba Pravice — toda dejanje je Iu v resnici prešlo že v realističen simbol. Prizor, ko obtoženec sam govori svojo sadnjo nošeni »odišiu ;n porotnikom, ie lista groza, ki jo vidimo v ječi. Tu sta inscenator in režiser na vrhuucu. V sivini noči in. krvavordečem robu jutra se odigrava dejanje, ki ni več človeško. Tudi drugi ljudje, ki se še pojnvijo tu, so skoraj od onstran — najprej mati; la ve, da bo s sinom umrla — ječar, duhovnik, porotnik, vsi stoje ob robu blaznega kroga. — Režijska linija postaja od prizora do prizora vidnejša in sega delo vedno globlje v notranjost dela. Režiser g. Debevec in inscenator g. Uljaniščev sla vstvarila lepo harmonično odrsko umetnino. Delo igravcev je na višku. Osebe, ki označujejo borbeni del igre, so v svoji zunanjosti nekoliko poudarjene, lako sla predvsem gospa Medvedova kol gospodinja in g. Lipah kot goslač; tudi g. Sancin je podal prav kabinetno podobo tujega gospoda. Še ostreje so označene glavne osebe pred sodiščem, zlasti-g. Cesar kot predsednik in g. Skrbinšek kot državni pravdnik. G. Debevec. ki je igral zagovornika, je svojo igro omejil zgolj na uiilo besedo. Tudi osebe v ječi so podane s pridržano. skrbno in tiho označbo, tako zlasli ključar g. Polokarja in duhovnik g. Jermana. Posebej nam ie omeniti gdčno Obereignerjevo kol pocestnico. Uglajena izreka in široke linije njene igre pričajo, da živi drugod; idejno je bila njena igra mirna, objektivna in priča, da nam zori v umetnico. Gdčna Obereignerjeva igra na Nemškem in je nastopila kol dobrodošel gost. Vrli večera pa so bile tri stvaritve, mimo ka-lerih ne moremo s splošnimi besedami. Prvi je učitelj g. Skrbniška. Mislim, da podobnega lika sadističnega starca doslej še nismo srečali na našem odru in dasi g. Skrbinšek igra vse podobne vloge, s toliko stvarnostjo in mirno noIranjoMjo še ni podal nobene. So sicer ludi v leni liku neke stilne ostrine, ki delajo podobo nerealistično, demokratično zaprlo, |>a prav z njimi je g. Skrbinšek dal najznačilnejše črle. Druga je g. Marija Vera kol mali. Tiha. brez najmanjše teatraličnosli, la podoba rini -rca. Oba prizora, v stanovanju in v ječi. pa ludi oni na cesti, so najbolj pretresljivi in dajejo igri večji del življenjske globine. G. Marija A era je mater zajela s preprostostjo, kakršno označuje najbolj z.relo umetniško oblikovanje. Tretji in glavni steber igre, skoraj bi dejali solo-igravec je g. Kralj. Ta umetnik, ki nam je zadnja leta ustvaril najtežje patološke like, je j svojim morilcem podal novo veliko umetnino. Kriminalen tip in patološke posebnosti so samo zunanji nastavki za strahotno notranjost, ki sp bolj in bolj odkriva, dokler se ne stisne do samega nesrečnega človeka, ki stoji pred sodiščem. Prizori v ječi se večinoma umikajo podrobnejši analizi, ker jih živci komaj preneso — v spominu ostane le prizor, ko se v blaznem oglasi pesem življenja, ko se iz onemoglosti zbudi ritem dela, trpljenja in veselja, pa zopet vtone v smrlne strahove. Igra žge živce in trga dušo. In kakor sino že omenili, pretresa, a ne zadovoljuje. 1,-er je 1 na borbenosl premalo objektivizirana. Poudaril! pa je treba, da se kljub zadnji predstavi čuti. kako -^o vsi igravci delo sprejeli z veliko tvorno silo in neizčrpno voljo. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo jc pravkar izdala svoje glasilo »Prirodoslovna razprave« (154 str. 49 slik, I karla v tekstu in 9 tabel) pod uredništvom univ. prof. dr. J o v a n a Hadžija, ki je predsednik sekcije. Doslej je glasilo sekcije izhajalo pod naslovom »Glasnik Muzejskega društva*. Tako po naslovu kakor tudi po svoji zunanji obliki (predvsem mednarodnem formatu) se jc revija popolnoma osamosvojila in lako smo dobili Slovenci svoj prvi slro-go znanstveni prirodcslovni časopis. Ker so razprave Disane v prvi vrsti za strokovniat-c, jih jc večina sestavljenih v tujem svetovnem jeziku, za domače kroge pa so temu primerno prikrojeni i.'.-vlcčki na koncu razprav. To dejstvo je Ircba toplo pozdraviti, ker so se doslej upravičeno čule pritožbe inozemskih znanstvenikov, da jo jim naše razprave nedostopne in da razmeroma kratki re-sumeji še daleko ne zadostujejo, da bi ph mogli kritično pretresli in vpoštevali v svojih publikacijah. Pri narodno zavednih bo to sicer zadelo na nekak odpor, toda kmalu bodo uvideli, da pri strogo znanstvenih publikacijah, ki so namenjeni predvsem za mednarodni znanstveni forum (oso-bito velja to za prirodoslovnc vede), ne smemo bili tako ozkosrčni. Prav enako postopajo namreč tudi drugi manjši narodi (n. pr. Finci, Estonci), ki celo izdajajo svoje strokovne lisle izključno v tujem svetovnem jeziku. — V pričujočem sešilku. k tvori prvi del knjige, v katerih bo glasilo izhajalo so izšle naslednje razprave: R. Kenk in A. Seliš k ar, Študije o ekologiji jamskih živali. I. Meteorološka in hidrološka opazovanja v 1'odpc-ki jami v letih 1028—1031; S. Karaman. O sinu-relama Jugoslavije (v nemškem jeziku); S. Karaman, Prinos poznavanju anvfipoda Jugoslavije, pored nekoliko vrsta iz Grčke (v nemškem jeziku); 1. Rakovec, Prispevki h gornjekarbon-ski lavni Javornika v Karavankah (v nemškem jeziku); F. Kos, Študije o arlefaklnem značaju rezil iz zob jamskega medveda in preluknjanih kosti, najdenih v Potočki zijalki in nekaterih drugih jamah (v nemškem jeziku); J. H a d ž i , Opilioni Triglavskoga masiva. Kot priloga »Prirodoslov-nim razpravam« je izšel ludi »Vestnik Prirodoslov-ne sekcije , ki prinaša društvene vesti, pravila Muzejskega društva in druge zapiske bolj poljudne vsebine. — Oboje dobivajo člani Prirodoslovne j sekcije Muzejskega društva za Slovenijo 7.a letno j članarino 30 Din, kar je vsekakor jako nizka cena I za lako znanstveno in bogato opremljeno publi-I karjio. R. Xai pravite? Davno so ir za menoj tisti trpi lati, ko smo 'rgali svoje cajijasle hlače po šolskih klopeh. Tii-krnl slovenski (lijak nI Itil lako »širni kakor so pa današnji študentje. Tudi nogometa nismo potna/i, čeprav stno bili vidno prijatelji narave in telesnega nihanja. Vendar nam jc bilo prvo učenje. Komur ni bilo učenja dovolj mar. jc oblctal pokojen pod dvojkami. Naša slovenščina lakrat ni imela veljave. Dve uri na leden je bilo slovenščine, sicer pa je bil učni jezik nemški. Vendar smo se radi učili slovenščine in mnogo brali. Kajpada, takrat ie ni bilo kinov in nog ometov. Profesorje slovenskega jezika smo neizredno spoštovali. Šolska oblast pa je tedaj menila, da bo dijak boljši človek, če bo znal manj slovenščine in ver nemščine. Taki so bili tedaj časi, ko se je Slovenec boril za svoj obstoj. Med profesorji je bila na marsikakem zavodu večina Nemcev, ki niso znali slovenske besedice. Prav posebno strpni Nemci so se naučili toliko slovensko, da s a lahlco kuharico vprašali, kdaj bo skuhala obed, in branjevko na trgu, po čem so črešnje. Takrat r tistih časih sr je zgodilo, da je v nekem razredu obolel profesor slovenščine. Poslali so k slovenski uri — nemškega profesorju, ki pa ni znal slovensko. Pač, morda toliko, kakor listi nemški sodnik, ki je obložene« vprašal, zakaj je Savo ribal.. namesto da bi rekel »D Savi ribe lovil«. Torej Ink moi je prišel k slovenski liri v slovenski razred, kjer je sicer odlično poučeval slovenščino slovenski profesor. Dal si jc pokazali, katere pesmi so ie vzeli. Naslove jc neke ko znal prebrali. Vprašal je najprej slučajno najbolj za-nikarnega študenta, nekega Tine/a, naj mu dckla-mira neko Koseskijevo pesem. Fant. ki bi danes prav gotovo ves dan sedel v kinu nli sc brcal pri nogometu, ni mel pojma o stvari. A bil je zbrili-tan. Vedel ie, da profesor v slovenskem jeziku ne loči osla od kon in in bika od kozla, zalo je br: •ačel brbljali: Piičcla. pare, race, kopitne, ko-ilrune. teleta . . . kakor se ie glini lisla glasovih' pesem sturena ocela Marka. Ko je prišel na konec, ie začet zim nt. Selir lin iv! Autgezeichnel!■■ Vprašal je druae, ki so po parne!' lepo deklamirali vsak svojo. Pa ni bil zadovoljen. Oiv prvi jc bol) gladko povedal, in se ni nič ustavljal. Po njem se vzgledujle! Ko je moi odšel, je Inl v razredu velik krohot. Prhajali so rčasili ludi trdno nemški nadzorniki ki niso muli pojmu o našem jeziku, nadzora-,-nt kak" slovenski profesorji u ie slovenščino. I o vse sc je vam tedaj zdelo smešno, danes pa, ko mislim na:aj. vem. da so bili lo f lel ni časi Koliko bodečih dovtipoo smo napravili v hslih ras,h na profesoric, ki niso znali drugega ko stojo nemščino. llilo je hudo. ,,a je min,i o. Oni so šli, mi pa smo ostali: narod je ostal. Tako si ii včasih lovila nas« ljuba slovenščina. Padi smo jo imeli in znali. 7d, sc mi pa da mladi svet danes manj zna slovensko, kakor smo Tnali mi. Želel h- sloven-kem.i diiailm. da svoj materinski jezik bolj neguj, in bolj ljubi! Sam ne rem. kako iu zakaj m, je ,>rar t C d m vriilo na misel, obujali take spomine, ki niso rec Zobni. Ne zamerite tega - slotcn^mn penijo-ti ista! Hotederščica V prijazni obmejni Hotedršici. obdan! s krasnim vencem zelenili hribov, iu šumečih eozdov, pod ponosnim notranjskim Tovornikom ;c j,- pred dobrimi 25 leti zbralo krdelo mož m [u n tov, ua pobudo takrat u silnega, sedaj sivega »turčka očeta Petkovška. in so si ustanovili gasilno društvo. Društvo je skozi dolga letu v/orno delovalo, ter ob neštetih prilikah dokazalo svojo spo»obnost. /.gradilo si je »voj krasni dom in nabavilo lepo zastavo. l etos je društvo kupilo novo motorno brizgalno od Strojnih tovarn v I jiib-'jani. katera jc vsestranske pri izkušnje dobro prestala. Brizgalna dela / močjo 36 k. s. Blagoslovljena bo dne 2« 1. m. Blagoslovitev bo združena /. veliko narodno slovesnostjo \ proslavo Vidovega dne. |>od pokroviteljstvom g. bana jr. Drago Murušiča. Vljudno vabimo ta dan na-V> zavedno javnost na prijazen izlet na državno mejo, kjer 1k> vihrala na % in visokem bar-vaneni drogu krasna državna trobojnica z dr/, grbom, katero so postavili zavedni llotenjei v ttonos naše lepe domovine in države. Ob priliki »rlreditve ugodna avto/veza I-ogatec— llotodr-šica. Podrobna obvestila še slede. Za to naj velja: Dne JH. junija vsi v llo-tcdršico. Ljubljana Otročiček do smrti povožen Dva usodna knrambola na Dolenjski ccsti. Ljubljana, 12. junija. Na Dolenjski ccsti, oziroma v bližini, je danes prišlo do dveb težkih karambolov, od katerih je eden zahteval smrtno žrtev. Delavčeva žena gospa Tušar iz Gramozne jame na Vodovodni ccsti, je prišla danes popoldne na obisk na Galjevico, Itjrr je poprej stanovala in kjer ima znance. S seboj je privedla tudi svojo hčerkico ZoSko Kontič, rojino 1929 v Belgradu. Otrok sc je igral pred hišo. in mati se je zanesla na to, da je povsem na varnem, ker na Galjevico le malokdaj privozi kak voz. Okoli pol 5 popoldne pa je privozil po Galjevici hlapec Jakob Babšek. Vozil je po cesti, ki vodi ob naselbini Galjevici na Barje. Na cesti so se igrali otroci, tako dva otroka rodbine Draškovlč, kjer je bila mati Kati Tušarjeva na obisku in pa mala Zofka. Po malem klančku je vdz naenkrat zdrvel — hlapec prj.vi, da sc mu je splašila kobila — in otroci so se razbrali, le mala Zofka se ni mogla v pravem času umakniti vozu. Kobila in voz. sta steplati Zofko na tla, kjer jc obležala takoj mrtva s prebito lobanjo. Babšek se je vrnil mirno domov in jc gospodarju še povedal: »Enega otroka sem povozil!« Medtem pa je prihitela na kraj nesreče že policija in malo kesneje tudi policijska komisija, v kateri so bili zdravnik dr. Avramovič, dežurni uradnik, nadzornik g. Kek in policijski nadzornik gosp. Krušič. Na odredbo komisije je bil prepeljan otrok v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Komisija je tedaj zaslišala obupno plakajočo mater, otroke in druge sosede kot očividce dogodka. Potem pa je tudi aretirala hlapca Jakoba Babšeta. Hlapec se izgovarja, da ni mogel preprečiti te nesreče, ker ni mogel zadržati splašene kobile. Ob po! 7 pa se je pripetil na Dolenjski cesti pred streliščem drug karambol, ki pa se je k sreči končal dosti manj tragično. S strelišča je privozil vojaški voz, voznik ni mogel zaradi z grmovjem poraščenega malega ovinka opaziti, da se bliža tramvajski voz, prav tako pa tudi ni mogel opaziti voza voznik tramvaja. Voz se je zaletel naravnost v tramvaj in se je prevrnil. Na tramvaju so zažvenketale in se razbile do malega vse šipe. To je pa tudi edina škoda nastala zaradi tega ka-rambola, ker so ostali, kakor po čudežu, pri vojaškem vozu voznik in še dva druga vojaka, ter konji povsem ccli in nepoškodovani. Kaj bo danes Drama: »Vzrok«. Bed A. Opera: -»Vijolica z Montmartrac. Premijera. Izven. Nočno službo tmnjo lekarne: Mr. Bahovee Kongresni trg 12; mr. Hočevar, Lj. VII, Celovška 34, mr. Ustar, Sv. Petra c. 78. G Prihod nadškofa dr. Jegliča. Snoči je dospel v Ljubljano iz Gornjega Grada nadškof dr. A. B. Jeglič, ki bo danes in jutri vodil slovesnosti 700letnice sv. Antona Padovanskega na Viču. © Akademiki! V nedeljo 14. t. m. bo zopet sv. maša za akademike v Križankah ob 9 zjutraj.' Pridite v čim častnejfcin številu. Vabljeni vsi akademiki. — Pri sv. maši poje moški zbor. Zato imajo pevci danes (v soboto) zvečer točno ob polti pri frančiškanih pevsko vajo. Pridite vsi! O Izlet na Klim preložen! Slov. kat. akad. starešinstvo obvešča svoje člane, da je izlet na Kuni, ki jc bil določen za nedeljo 14. t. m. preložen na poznejši čas, ker se celjski člani udeleže ta dan izleta družabnega kluba na Goro Oljko. O Pevski vefer bo na vrtu Rokodelskega doma, Koinenskega ulica 12, v nedeljo 14. t. ni. ol) 8 zvečer. Na sporedu je lepa vrsta moških zborov, ki jih bo pel pevski zbor pod vodstvom g. prol. M. Itajuka. Vse prijatelje petja tn godbe jn vse, ki si žele primerne zabave, vabimo, da se udeleže nedeljske prireditve. Ob neugodnem vremenu bo pevski večer v dvorani Rokodelskega doma. G Združenje vojnih invalidov krajevni odbor v Ljubljani, poživlja svoje članstvo, kateri re-flektirajo na zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, naj se takoj javijo v društveni pisarni. Sv. Petra vojašnica, soba Stev. 3. Elitni avtomat. bulett RIO družba z o. z.. L j u b I j a n n , Selenburgova ulica. ■Sladoled najizhranejšili arom : Sveža sladka smetana : Ledeno hladna Anana« - bo vin. Med bolnišnico in zaporom Ljubljana, 12. junija. V predmestju nekje .stanuje mož Evstahij. Temu sc je pripetila včeraj na cesti huda nezgoda. Podrl ga je namreč voz na tla in mu jc šlo kolo čez nogo. Evstahij ni mogel več sam hodili in reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Tam se je moral najprej skopati. V kopalnici pa si je Evstahij dovolil nekaj, česar ne bi smel. Drugemu bolniku, Ui se je ludi kopal, je ukradel uro i/. ' obleke. Naenkrat je bil Evstahij zdrav. Izjavil je. da mu nič ne manjka in da hoče takoj oditi iz bolnišnice. Evstahij je takoj znal hoditi in je res i cdšel. Kaj kmalu pa je okradeni bolnik pogrešil Bvojo uro in dvignil krik. Takoj ela odhitela ta Evstahijem strežnik in pa detektiv. Ko sla ga dohitela, pa Evstahij zopet ni mogel voč hodili in ga jo moral »zeleni Henrik prepeljali na policijo. Ukradeno uro so mu odvzeli, njega samega pa spravili v zapor. Poškodba na nogi pa se je med lem izkazala za resnejšo, kakor je Evstahij sam -simulirat. Ta je torej glumil resnično poškodbo. Zvečer je namreč pričela Evstahiju noga zatekali in reševalni vo/. je moral vnovič po Evstahija in ga prepeljati v bolnišnico. Tako se je Evstahij včeraj trikrat zastonj vozil, čeprav mu teh voženj res nihče ne more zavidati. G Pevcem »Ljubljane«. Danes ob pol 20 nastop v Radio v studio. (Ne v beli dvorani ■ Uniona kakor je bilo dogovorjeno.) Po uasto|in prijateljski sestanek v hotelu Štrukelj in izročitev diplom članom, odlikovanih od Jugosl. pevske zveze«. — t nedeljo dne II. junija društveni izlet v Kamnik. Odhod iz Ljubljano ob 7.45 z glavnega kolodvora. V Kamniku bo ob 10 sv. maša v farni cerkvi na Šutni. Pri maši poje celotni zbor. Nato poklonitev na grobu pesnika Antona Medveda. Grob okrasi društvo z lavorjeviin vencem. Vabljeni tudi prijatelji društva in slovenske pesmi. Odhod iz Komende z uulobusi. Q Domače češnjo ua trgu. Včeraj so bile prvikrat na trgu prave domače češnje iz, okolice. Dve kmetizi iz Sostrega odnosno Sv. Lenarta sta prinesli na trg dva jerbasa češenj-beiic. Zahtevali sta za nje .5 do G Din za kilogram. Češnje še niso bile po kakovosti prvovrstne. G Raiširjenjqe plinskega omrežja. Po določenem programu je začela mestna plinarna razširjati plinsko omrežje. Nove cevi se bodo položilo v prvi vrsti na periferiji mesta, zlasti v severnem delu, od tobačne tovarne dalje proli Rožni dolini in na Pridali. Za nabavo eevi in njih polaganje je določen kredit 1,200.000 Din. Manesniannove cevi so bile po ugodni ceni kujiljene v Strnišču pri Ptuju. Cevi so bile položene pred leti v tamošuje taborišče odnosno podjetje in so bile še dobro ohranjene. Za izmenjavo nad 30 do 40 let starih cevi je določen znesek 710.000 Din. G Električna cestna železnica sporoča, da bo od sobote 13. I. m. dalje prodajala vozne listke v blokih v prostorih električne podžlncije na Blei-vveisovi cesti (nasproti bivšega kina Tivoli) in to ob delavnikih od II do 1:1 in od IT do 19, ob nedeljah in praznikih pu od 10 do 12. G Tramvajski tir Vif—Šiška združen. Davi so položili zadnji dve tračnici, ki sta šo ločili že zgrajeni del viške proge od proge Šiška— Gradišče. S tem je tramvajska proga zvezana. Prihodnji teden bodo položili šn dvojni tir v Gradišču in tlakovali cesto, nakar bodo hitro montirali še gornji vod, ki je na Viču in Tržaški cesti že gotov, tako da bo proga v najkrajšem času lahko izročena prometu. 0 II. javila priidnkriju gojencev sole tilasbe-ne Mntire ljubljanske bo danes popoldne ob 10 v Filharmonični dvorani. Na sporedu je 13 točk odnosno 21 skladb. Nastopijo gojenti oddelka za klavir, violino in čelo. V S. točki nastopi tudi mladinski zbor, ki ga poučujejo učitelji gdč. Verbičeva ter irg. Sonc in Miglič. V ostalem so gojenci iz šole g. Jeraja, g. Staniča, ge. šmalc-švajgerjeve, g. Be-rana in gdč. Verbičeve. Vstop je prost. Vabimo starše gojencev in prijatelje, da v obilnem številu poselijo produkcijo. Podrobni spored so dobi od pol 4 dalje pred dvorano. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožeta v Ljubljani. Jutri slovesno praznovanje presv. Srca Jezusovega. Ob osmih slovesna sv. ma$a. Izvaja se: Miss.i Stella mnris z orkestrom /I. P. (iriesbacher, po oferL jesu rov admirnbilis. /I. Ig. Mitterer, po maši Kristus Kralj. zl. V. Vodopivec. Celje & Gasilcem v kroju. Pod včerajšnjo notico, jc jiomotoma izostalo, da velja 50% popust, ki ga jc dovolilo mestno avtobusno podjetje, samo onim gasilcem, ki imajo več kot 8 km dolgo progo do Celja. 0 Izguba. Gruden Justina je izgubila na poti med Celjskim domom in Kralja Petra cesto črno usnjato ročno torbico z vsebino 120 Din, ključem in potrdili o plačanih računih. Najditelj se naproša, da odda denar na policiji, 0 Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, 14. t. m. ob priliki svoje 10. zvezdne dirke ob 10 dopoldne propagandni sprevod na kolesih po mestnih ulicah s sodelovanjem celjske železničarske godbe. 0 Celjanom, ki bi šli v nedeljo v Rogaško Slatino, svetujemo, ua se gotovo udeležijo prireditve Rdečega križa, ki se vrši v gledališki dvorani Zdraviliškega doma ob 8 zvečer. Uprizori sc slovenska spevoigra >Zgodba male rože«; besedilo jc od znanega slovenskega pesnika Silvina Sardenka, glasbeni del pa je delo gosp. Zafošnika Gregorja, mestnega kaplana v Celiu. 0 Izletniški vlak Celje—Bled. Vsi izletniki iz Celja naj bodo žc ob 1 na kolodvoru, ker se po odredbi dirckcijc železnic peljemo vsi pod le i*o skupno vozovnico. Ves dopoldne bodeta dva skavta-dijaka pobirala denar za karte, od odraslih 60 Din, od otrok 30 Din. Kdor pride po drugi uri se ne bo mogel peljati na Bled. Na postajah Laško, Rimske toplice, Zidani most in Hrastnik naj eden pobere denar in kupi skupno karto na Bled-Jezero. Za izlet je veliko zanimanje, prav tako za pevski koncert na Bledu. Trbovlje Spremembe pri TPD. Dasi še ni uradno razglašeno, je po zatrdilu informiranih gotovo, da bo izmenjan velik del vodilnega uradništva. Odidejo tudi vsi inozemski inženjerji. Novi generalni ravnatelj jiride iz Belgrada. Vse se zgodi na podlagi novega sporazuma med državo in TPD. Plače so znižali uradništvu TPD za 10%. dopuste za jiolovico s L prihodnjim. 28. t. m. tudi poteče kolektivna jiogodba za delavce. Sklenjena bo nova. Upamo, da bo upoštevala težko in nevarno delo rudarja in mu nudila možnost živeti skromno sebe in družino tudi v sedanjih razmerah. Movo mesto Seznam davčnih zavezancev, zavezanih pri« dobuini zn posl. leto 1931, je razpoložen v mestnem občinskem uradu novomeškem, od 8.—21, t. m. Proslava 700-letnice sv. Antona Padovanskega In) v nedeljo, 14. t. ni. Praznovale jo bodo vse župnije novomeške dekanije. Popoldne po službi božji v domačin cerkvah, bodo šli verniki v treh procesijah v Prečino k sv. Antonu I adovansi-emu, farnemu pationu prečenskem i. Ob |k>1 štirih popoldne bo imel v prečenski cer-kvi presv. g. prošt Kari Čerin pridigo v spomin 700-letnicc »v. Antona, nato pu bodo slovesne, litanije z blagoslovom. Verniki, udeležite se te proslave in procesijo v čimveč.jem številu. Produkcija gojencev Glasbene Matice bp nocoj ob 20 \ dvorani Sokolskega domu. Nazarje Evharistični kongres. V nedejjo., dri o m. se vrši v Nazarjin evharističin Kohgrc,s /.n dekan i jo Gornji grad. Ob 9 se prične slovesnost s procesijo, nato sveta maša s pridigo nn prostem, kutero opruvi kanonik Vruber iz Mari-l>ora. Po maši iu pridigi se vršita še dve govora o presveti Evhuristiji. Slavnostna govornika Iki-deta gg. duhovni svetnik Alfonz Požur in prof. šedivv iz Maribora. Pričakuje se velika udeležba iz. cele dekanije in tudi iz sosednjih de-kanij V slučaju slabega vremena procesijo odpade in se slavnost potem prične šele ob 10. Iz društvenega življenja Občni zbor Stavbne zadruge Slomškov dom v Ljubljani, r. r.. t. o. i., bo v nedeljo, dno 21. jun. 1951 ol) II v Jugoslovanski tiskarni /. nastopnim dnevnim redom: I. Nagovor predsednika. 2. poročilo blagujnika. 5. odobritev letnega računa. 4. slučajnosti. Cluni vljudno vabljeni! -- Načelstvo. Oblastna streljačka družina Ljubljana, priredi v nedeljo, dne 14. t. m. ostro streljanje na vojaškem strelišču Dolenjska cest«. Začetek ob osmih zjutraj. Občili zbor Oblastnega odbora Jadranske Straže bo v torek, dne 16. t. ni. oh pol 9 /večer v prostorih restavracijo Zve/tlu< v Ljubljani. Člani in prijutelji društva si' vljudno vabijo, da se tega občnega zlnira v čim večjem številu udeleže. Joža Lovrenčič: Sv. Anton in poročni prstan Nova legenda ob 700 Ictnici. Pot nas je vedla v goro in hodili smo že toliko, da smo bili potrebni počitka. Oni, ki so zaostajali, so nam klicali, naj ne bomo tako neusmiljeni in naj jih počakamo. Pred nami je bilo sedlo, tri, štiri hiše so lepele v rebri in tam pod njimi se je belilo pod staro košato tepko prijazno znamenje. »Še do znamenja stopimo,« je menil učitelj Ivan. ki jc bil kakor sveti Krištof in sc nam je dobrodušno smehljal, ko smo ga, pritlikavci, skušali dohajati, a nam je zmanjkovalo sape in slin. Jaz bi najrajši počakal na mestu onih, ki so nas klicali, a ko sein izvedel, da žubori tam pod tepko ob znamenju mrzel studenec, sem vztrajal in prišel celo prvi do studenca, kjer pa sem pozabil na vodo in se zagledal v znamenje, v katerem je pestoval sveti Anton iz Padovc Dete Jezusa. »Ali sc zahvaljuješ svetemu Antonu, da ti je pomagal do sem gori, ali sc mu priporočaš, da bi brez žuljev prišel na vrh?« so mc podražili, zakaj videli so, da nisem prvovrsten planinec. »Oboje,« sem dejal in sc nasmehnil ter se zlcknil v senco, da sc ohladim. »Prav imate, jaz sc mu tudi!« sc je oglasil gospod Skrban, ki je bil tnoder in prijazen človek, in še povedal, da ima izmed vseh svetnikov svetega Antona najrajši. Dva študenta, ki sta bila 7 nami. sta sc skrivaj dregnila in sc muzala, češ. kako more biti človek v naših dneh tako naiven, da bi ča- stil svetnike in še upal v njihovo pomoč. Gospod Skrban jc opazil dijaško objestnost. Nič ni bil hud in nič ni zameril. »Gospodje, smejte se ali ne, res je pa lc, da sveti Anton pomaga,« jc dejal, ko jc sedel. Vsi smo ga pogledali. »Ali je tudi tebi kdaj pomagal?« ga jc vprašal učitelj Ivan. »Pomagal!« jc odločno priznal. »Povejte, povejte, kako?« smo ga prosili in res jc začel pripovedovati, ko jc še mene posebej apostrofiral in dejal, da mi prepusti vse avtorske pravice, če bi kdaj porabil njegovo zgodbo, ki bi sc brala ko lepa legenda iz davnih dni, čeprav jo je doživel pred tremi leli... Poslušali smo. »Bilo jc pred tremi leti prav ta čas. V prijazni vasi ob Savi sem bil >; družino na letovišču. Zgalo in pripekalo je tako, da smo bili dan za dnevom v vodi. V hiši, kjer smo stanovali, so bili pobožni ljudje in nekega dne sem segel kar tako na polico in v rokah sem imel star molitvenik o svetem Antonu. Na oddihu nc maram ne časopisa nc knjig, a to pot sem vendarle začel listati po knjigi in tudi bral — svet-nikovo življenje Prijetno se je bralo in smehljal sent sc ob legendah, ki jih jc podajal nabožni pisatelj ko dognano resnico ... Pa sem bil za svoje neverno smehljanje kmalu kaznovan, da mi vzraste iz kazni zaupanje v svetnika čudodelnika in živa vera. Spet smo sc kopali in bili veseli prav do mraka, k o sc je shladilo, in smo potem šc dolgo v noč posedeli na vrtu in poslušali ljubljansko kukavico in njene pesmi, ki so nam lepo nadomeščale nekdanje petje fantov na vasi... Ko so nam voščili lahko noč in jc kukavica onemela, smo šli počivat. Zaspal sem tako mirno in blaženo, da sani nisem vedel kdaj. Sredi noči se nenadoma zbudim in sam ne vem kako, ugotovim, da nimam poročnega prstana, ki seiii ga nosil vse od onega časa, ko mi ga je ženka pred oltarjem nataknila na prst, ne da bi ga kdaj snel. Smejete se, a mene je močno zaskrbelo, zakaj ženka jc imela vero, da pomeni nesrečo, če žc ne smrti, ako se poročni prstan izgubi.. Prvi trenotek sem mislil ženko zbuditi ter jo povprašati, če mogoče ve, kje bi bi! moj prstan. Pa sem se premislil, zakaj ob noč bi jo pripravil in nepotrebnih besed in joka nc bi bilo ne konca ne kraja. Zbral sem sc in mirno preživel ves prošli dan od jutra do pozne noči korak za korakom v mislih. Zaman sem se skušal spomniti, kje in ob kaki priliki bi bil odložil prstan, česar bi sc bil moral domisliti, zakaj izreden slučaj bi bil to, kakor sem rekel. Ko tako premišljujem, se mi posveti »Kopal si sc in kot nikdar prej, tudi danes nisi snel prstana. V Savi je in ne boš ga videl več, če se ne primeri pravljični slučaj, da bi ga bila požrla kaka riba in bi jo ujeli in prav tebi prinesli!.. ■« Nemirno sem se začel obračati in želel, da bi noči nc bilo konec, ker z jutrom bi sc lc ne mogel premagati, da ue bi povedal žeoki, kaj se mi jc primerilo. Ko sem sc hotel potolažili, da vstanem pred dnem in pojdem k Savi, kjer hi vse preiskal in bi mogoče le imel srečo, da bi sc mi zalesketal iz vode prstan, sem se spomnil svetega Antona in vsega onega, kar sem o njem bral. Čudno zaupanje mc jc tedaj prevzelo in molil sem k njemu in obljubil — kovača za njegov kruli, ako bi mi pomagal... Smejete se, jaz sc nisem smejal! Ko sem bil lako mislijo pri svetniku in ga prosil in molil, sem zaspa' In sc jc zgodilo Sanjal sem. t Svetega Antona sem videl ob vodi in kmalu nato v sobi, kjer se mi jc približal, sc nasmehnil, dvignil toko, v kateri se je zasvetil prstan« in pokazal je na mizo, kakor bi hote1 reči, da ga tja odloži... Zjutraj sem se prvi zbudil iu prva moja misel je bil prstan in spomin na sanje. Tiho sem vstal in tiho in oprezno stopil do mize iu — skrbi sem bil rešen, zakaj prstan je bil na mizi...« »Ko ste ga sami dali na mizo in pozabili, gospod Skrban,« se je oglasil starejši študent. »Nisem ga, verujte mi! Ce ne verujete meni. vprašajte mojo ženko. glejte, saj so počasneži že kar tukaj!« je dejal gospod Skrban. »Gospa, ali je zgodba o prstanu resnična?« jc zaklical študent in se smejal. »Resnična«, jc potrdila gosjia Skrbanova, ki je še povedala, da je prišla za možem v sobo, ko je žc ležal, in jc šc popravila na mizi prt iu pobrala z njega cvetne liste, ki so se bili osuli z rož v vazi. »Ce bi bil tedaj prstan na mizi, kjer ga je našel zjutraj mož, bi ga morala videti!« jc dejala, odprla torbico, stopila k znamenju in v puščico, ki je stala svetemu Antonu ob nogah, jc zazvenelo nekaj dinarjev ... Ko so sc tudi počasneži odpočili in oddahnili, smo vstali in nadaljevali svojo turo. Jaz sem šel zamišljen in ko smo prišli na vrh, bi rad, da bi bili tako visoko, da bi mogel videti v Padovo. Padove nisem videl, pač pa sem videl morje in ob njem Svetnika, ki pridigujc ribam, ko ga neverni svet ne mara poslušati... In še sem gledal preko naše zemlje trpljenja in sem videl Svetnika, ki je vzrastel svetel iu s sveto jezo v očeh in je stopil pred Ecelina. Njegove besede so bile, kakor bi z Danijelom prerokom tolmačil skrivnostna slova ..» O. sveti Anton!... Naši trg.odnošaji z Italijo I V našem, še bolj pa v italijanskem časopisju (e je zadnje čase mnogo razpravljalo o iugoslo-vansko-italijanskih trgovinskih odnošajih. Pri vseh teh razmotrivanjlh so igrali veliko vlogo golovo tudi politični momenti. Zato bo naše čitatelje zanimalo, kaj je o teh odnošajih poročal na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo njen tajnik g. Mohorič. V naslednjem navajamo tozadevne odstavke iz poročila: Sedanja trgovinska pogodba z Italijo se je sklepala v poletju 1924 in sicer na podlagi osnutka jugoslovanske carinske tarife, ki je bil komaj leto dni pozneje uveljavljen, tarifni del te pogodbe, ki je bila podpisana v Belgradu dne 14. julija 1924, je stopil avtonomno v veljavo obenem z novo jugoslovansko carinsko tarifo 20. junija 1925. Pogodba sama pa je bila šele štiri leta pozneje dne 14. novembra 1928 ratificirana. Trajanje pogodbe je bilo določeno prvotno na tri leta. Zato bo njena veljavnost formalno potekla sredi novembra tekočega leta. Toda, ker jc predviden enoletni odpovedni rok in odpoved z nobene strani ni bila podana, bo ostala pogodba molče še naprej v veljavi. Potemtakem je tarifni del pogodbe z Italijo taktično že 7. leto v veljavi. To je bilo mogoče le, ker vlada v obeh državah režim svobodne zunanje trgovine in popolna ustaljenost v carinski politiki. Kraljevina Italija stoji v naši zunanji trgovini na prvem mestu z 28.31% ter absorbira od našega izvoza sama toliko, kolikor smo izvozili v preteklem letu v Avstrijo in v Nemčijo skupno. Seveda blago, ki se izvaža iz Jugoslavije in se po naši statistiki navaja kot uvoz v Italijo, daleč ni v celoti namenjeno konzumu v Italiji, marveč se v znatnem obsegu v italijanskih prometnih središčih in lukah reekspedira in prodaja naprej v državne zapadne Evrope in v obalne dežele Sredozemskega morja. Računa se, da znaša odstotek reekspediranega blaga preko ene tretjine izkazanega izvoza. Ce se to količino odračuna, postane trgovinska bilanca z Italijo znatno manje pasivna, kakor izgleda po naši 1ZKA.Z O STANIU NARODNE BANKE z dne 8. junija 1931. (Vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 31. maja 1931.) Aktiva: Zlato in devize 212.9 (+0.4), tečajna razlika 436.1 (-1-14.0), posojila menična 1231.4, lohi-bardna 213.4, skupaj 1444.8 (—8.1), pasiva: bankovci v obtoku 4774.4 (—16.3), drž. terjatve 53.5 (+7.5), obveznosti: žiro 512.1, razni računi 521.8, skupaj 1032.9 (+31.3), ostale postavke neizpreme-njene. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Aga-Rušc, združene jugoslovanske tvornicc acetilena in oksigena d. d., Ruše, objavljajo svojo prvo bilanco in sicer za leto 1930. Iz te jc razvidno, da znašajo pri glavnici 2 milj. upniki 10.3 milj., investicije pa 4.6 milj. Din. Blagovne zaloge znašajo 5.9 milj., dolžniki Da 1.4 milj. pri bruto donosu 1.6 milj. znaša izguba 0.33 milj. Din. Zemaljska banka za Bosno ia Hercegovino v Sarajevu je imela lani 3.5 milj. Din čistega dobička v primeri s 4.06 milj. Din za 1929. Zato sc bo divi-denda znižala od 14 na 12 odstotkov. Jugoslovanska Solway tvornica, Lukavac. Čisti dobiček za preteklo leto znaša 13.9 (za t*>29 16.81 milj. Din. Dividcnda ostane neizpremenjena 16 odstotkov. „111 * Stanje posevkov. Kmetijsko ministrstvo je izdalo na podlagi poročila kmetijskega oddelka banske uprave tole poročilo o stanpi posevkov v dravski banovini: Zelo dobro kažejo vse vrste žita (ječmen in oves dobro), nadalje zelenjava, krmilna pesa, lan, hmelj, vinogradi, zgodnje sadje, hruške, travniki in deteljišča: dobro kažejo slive, jabolka, orehi iu pašniki. Vreme je bilo toplo in suho, kar je povolj-no vplivalo na sadno drevje (cvet in dozorevanje zgodnjega sadja), nepovoljno pa na posevke, posebno na trave. Vreme je bilo nadalje ugodno za ko-sitev detelje, neugodno pa za oranje za zgodnjo koruzo in za proso (radi suše). Večjih škod od vremenskih nezgod razen suše in drugih nepovoljnih dejstev ni bilo. Stanje domače živine je povoljno. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe "Vojvodina« z glavnico 4 milj. Din. Namen družbe je predvsem obratovati električno centralo v Vel. Bečkcrcku na podlagi pogodbe med mestom in družbo J. G. White and Company Inc., Newyork. Delnice sc podpisujejo pri Banquc Franco-Serbe in Central Hannovcr-Bank v Newyorku. Banovinska železniška proga. Drinska banovina namerava zgraditi svojo železniško progo z normalnim tirom od Tuzle do Brčka po dolini reke Tinje. Dolžina nove proge bo znašala 72.8 km. Gradnja proge je zvezana s finansiranjem potom dolgoročnega kreditiranja. Kavcija znaša 2 milijona dinarjev. Borza Dne 12. junija 1931. Denar Tudi danes so devizni tečaji popuščali. Posebno so popustile devize Dunaj, London in Pariz, kakor tudi Praga. Promet je bil znaten posebno v devizah I.ondon, Praga in Curih. Vse devize z izjemo Trsta je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2273 bi., Berlin 1337.50—1340.50 (1339), Bruselj 780.40 bi., Budimpešta 9S7.67 bi, Curih 1095.30-1098.30 (1000.80), Dunaj 792.59-795 59 (794.59), London 274.19—274.99 (274.59), Newyork 56.255-50.455 (50.355), Pariz 221.12 bi Praga 166.98—167.78 (167.3S), Trst 294.50—296.59 (295.59). Zagreb. Amsterdam 2270— 2270, Dunaj 792.59 —795.59, Berlin 1337.50-1340.50, Bruselj 786.40 b., Budimpešta 986.14—989.14, London 274.19—274.99, Milan 294.47—296.47, Newyork 50.255—56 455 Pariz 220.12-222.12, Praga 166.98-167.78 Curih 1095.30-1098.30, Madrid 553. Skupni promet brez kompenzacij 10.2 milij. Curih. Belgrad 0.1225, Pariz 20.105, London .0475, Newyork 515, Bruselj 71.75, Milan 26.95, Madrid 52, Amsterdam 207.25. Berlin 122.05 Dunaj 72.35, Stockholm 137.95, Oslo 138.K), Kopenhac*en 138.10, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.75, Budimpešta 90.05, Atene 6.67, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.06, Helsingfors 12.94. Vrednostni papirji Tendenca r a državne papirje je bila danes neenotna. Z izjemo agrarov so tečaji večinoma popustili. Cvrstejše so bile nadalje tudi obveznice Drž. hip. banke. Bančne delnice so ostale skoro popolnoma neizpremenjene. Nekoliko čvrstejša je bila edi-nole Jugobanka. Med industrijskimi papirji je bilo več zaključkov v Outtmannu. Nadalje je bita zaključena Drava Učvrstila se je osiješka Šečerana. Trboveljska je bila v začetku čvrstejša in zaključena po 235, kasneje pa je popustila na 230 in 227.30. Ljubljana. 8% Bler. pos. 9| bi., 7% Bler. pos. 81 bi., Celjska 150 den., ljublj. kred. 1211 den., Pra- 25 Statistiki sedaj. Pripomniti pa moramo, da bilanca italijanske zunanje trgovine izkazuje splošno in stalno znaten deficit. Tako je na primer leta 1928. znašala skupna vrednost celokupnega italijanskega uvoza 22.042 milj. lir, dočim je vrednost italijanskega izvoza dosegla le 14.529 milj. lir, tako da je znašal primanjkljaj 75J3 milj. lir. Toda ta primanjkljaj je le navidezen in ga krijejo zaslužek italijanskega brodovja v tovornem-prometu v inozemstvo, posebno na naših obalah, nadalje zaslužek italijanskih družb v inozemstvu (zavarovalna podjetja, industrijske družbe itd.) in končno zaslužek in posiljatve italijanskih izseljenikov ter dohodek od tujskega prometa v Italiji. Naša država jc participirala v omenjenem letu na italijanski uvozni trgovini z 2.4% in na izvozni z 2.1%. Torej z dosti neznatnim odstotkom. Glavno vlogo za italijansko zunanjo trgovino igrajo ameriške Združene države, Nemčija, Francija, Anglija in Argentina, ki skupno absorbirajo preko jiolovice italijanskega eksjiorta in imjx>rta. Splošna slrukiubra italijanskega uvoza je zelo ustaljena, posebno glede predmetov za prehrano, ki naš izvoz v Italijo najbolj interesirajo. Interesant-no je, da predstavlja uvoz mesa in živine po statistiki za 1928. leto 1% celokupnega uvoza, uvoz pšenice 13.4%, rib 1.8%, lesa 2.7%, celoluze 1 %. Te številke sc od leta do leta prav malo izpreminjajo. Carinska politika Kraljevine Italije je — kakor rečeno — zelo stalna in je večji del tarifnih postavk vezan v trgovskih pogodbah. Za naš izvoz je važno, da smo v teku zadnjih let dobili za železniški promet tudi direktne tarife, katerih druga razširjena in revidirana izdaja bo te dni uveljavljena, l udi je dosežen sporazum glede mednarodnega telefonskega prometa, ki nam omogoča vzpostavitev relacij z vsemi važnejšimi gospodarskimi centri v Italiji. Po vsem tem smatramo, da obe jjogodbeni državi nimate razloga menjati sedanjega stanja medsebojnih gospodarskih odnošajev. štediona 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86—86.25 (86), agrarji 4S—50 (48.50), vojna škoda ar. 409.5—410.5 (410, 410.50), kaaa 409.50-410.50 (410), 12. 410-412.50 (411), 8% Bler. jios. 90.25—90.50, 7% Bler. pos. 80.35—81, 7% pos. Drž. hip. banke 82—83 (83), 6% begi. obv. 64.75—65.75. Bančne delnice: Ravna gora 50—65, Hrvatska 50—60, Poljo 53—54, Kreditna 119—124, Union 167—170 (167), Jugo 68— 68.50 (67, 67.50, 68), Lj. kred. 120 den., Medjunarod-na 68 den., Narodna 6600 den., Obrtna 36 den., Pra-štediona 950—960 (950), Etno 110 den., Srbska 191 den., Zemaljska 120—128. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 121-129 (121, 122, 120), Slavonija 200 den., Danica 70—75, Drava 235—236 (235), Šečerana Osjek 245-252.50 (242.50, 250), Nar. mlin. 17 bi., Brod. vag. 50—62, Union 70 den., Vevče 120 den., Isis 45—50, Ragušea 300—330, Oceania 190 den.. Jadr. plov. 512 den.. Trboveljska 225— 232.50 (235, 230, 227.50). Belgrad. Narodna banka 7000—7100, 7% inv. pos. S6—86.50 (80.000), agrari 49—50, vojna škoda 400—409.50 (1.2S8 kom.), 6% begi. obv. 65—65.75 (216.000). 8% Bler. pos. 90.50 (1000 dol.), 7% Bler. pos. 80.75- 80.875 (14.000 dol.). Dunaj. Don. sav. jadr. 93.55, Wiener Bank-verein 15, Escompteges. 151, Živno 81.50, Alpine 13.15, Trboveljska 27.25, Kranj. ind. 40, Rima Mu-rany 34.30. Žitni trg Sombor. Pšenica bač. potiska šlep 80 kg 190— 195, bač. okol. Sombor 78-79 kg 162.50-167.50, oves bač. 155—160, sr., slav. 165—175, otrobi pšen. bač. 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 78J4 vagona. Budimpešta. Tendenca negotova. Promet omejen. Pšenica junij 14.58—14.60, zaklj. 1438—14.60. koruza julij 13.81-13.85, zaklj. 13.81-13.82, avgust 13.84-13.8S, zaklj. 13.84-13.S6, maj 11.90-11.94. Živina Mariborski svinjski scjein dne 12. junija. Pripeljanih je bilo 431 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 50—80, 7—9 tednov 90—130, 3-4 mes, 150-250, 5—7 mes. 350-400, 8—10 mes. 450—500, I leto 000—900, 1 kg žive teže 6—8 Din, mrtve 9 do 12 Din. Prodanih je bilo 195 svinj. Radio Programi Radio-LUzbUana i Sobota, 13. junija: 11.45 Pravljice, pripoveduje radio-tetka. — 12.15 Plošče (mešan program), — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. L. Čampa: Časnik in časnikarstvo. — 19.30 Gospa Orthaber: Angleščina, — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka (zaključno predavanjel. — 20.30 Dr. l^imovčcv večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. Pevske točke izvaja mešani zbor »Ljubljane«. — 21.30 Prenos z Bleda. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Nedelja, 14. junija: 9 Jože Okorn: O čebelarstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec. — 10.20 Ob 30 letnici smrti pesnika Jos. Murna-Aleksandrova, predava A. Gornik. — ti Salonski kvintet. — 12 Pevski oktet »Društva rudniških nameščencev« iz Trbovelj. — 12.30 Čas, poročila. —- 12.30 Plošče. — 15.30 Koncert radovljiškega pevskega okrožja (prenos z Jesenic). — 17 Salonski kvintet. — 20 Pevski koncert gosp. Sancina, opernega pevca. — 21 Pojoča žaga, izvaja prof. Noč. — 21 Prenos z Bleda, — 22 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Španska glasba (madolina in kitara), igrata brata Hofler. Drugi programi i Nedelja, 14. junija. Belgrad: 9 Frenos iz Saborske cerkve. — 12.30 Opoldanski koncert. — 17.30 Poljsko-jugo-slovanskc pesmi. — 18 Violinski koncert. — 20 Narodne s kitaro. — 20.30 Drama. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 18 Komorni koncert. — 20.30 Koncert Radio-orkestra. — 22.10 Plesna glasba. — Budapest: 11 Katoliška služba božja; nato koncert, opernega orkestra. — 16.30 Pevski koncert, — 18 Orkestralni koncert. — 19 Vokalni koncert. — 19.15 Komedija, — 21.15 Koncert. — Dunaj: 11.05 Dunajski simfonični orkester. — 13.10 Cilraški koncert. — 19.40 Violincello. — 20.25 »Mnogo ljubljeni«, veseloigra. — 22.30 Vc^ černa glasba. — Milan: 12.30 Pestra glasba. — 19.05 Pestra glasba. — 20.30 »Carmen«, opera, Bi-zet. — Praga: 19 Poljske pesmi. — 19.25 Simfonični koncert. — Lnngenberg: 20 »čikaška voj vodi-nja«, opereta, Kalman. — 23 Plesna glasba. — Rim: 20.40 »Lepa Helena«, opereta. — Berlin; 20.15 Ljudski koncert. — 22.20 Koncert. — 23 Lahka glasba. — Toulouse: 20.15 Vokalni koncert. — 21 Španske pesmi. — 23.30 Melodije. — Slutl-gart: 19.30 Pester večer, — 20.45 Koncert (pihala). — 22 Jaw-glasba. — 23 Plesna glasba. Zavidanja vreden zaradi svojega ugleda in zmožnosti - Buick o Doma, pred vhodom v klub, je Buick S prav tako v svojem elementu kakor na slabi cesti. Take nesrefe sc pripete vsakemu avtomobilu. Toda pri Ruicku S so zgolj slučaj. O Buickovi priljubljenosti vedo največ povedati tisti, ki cenijo in si lahko privoščijo le najbolše. Prestava Syncro-Mesh - dvojni razplin-jevalec - regulator za temperaturo olja: to so odlike Buicka 8 IZ"ADAR se Buick ustavi pred gledališčem — klubom — ali banko, ljudje instinktivno pogledajo k vratcem, kdo se je pripeljal. Zakaj ta voz — o tem ni dvoma — je ljubljenec vseh tistih, ki v družbi nekaj pomenijo. V najbolj otmeni okolici je Buick 8 najodlič-nejši avto na cesti — na vsaki cesti. Obisk pri našem zastopniku vas bo naučil ceniti lepoto Fisherjevih Buickovih karoserij. Avto morate poskusiti na vožnji, če hočete videti, česa je Buickov motor zmožen BUICK 8 GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. Pravni nasveti Ograja okrog vrta. I. D. J. Okrog svojega vrta ste imeli ograjo, ki se je pričela podirali. Sosed pa trdi, da morate ograjo nadalje vzdrževati, da bo vaš vrt zavarovan pred njegovo živino, ki jo pase na svojem zemljišču poleg vašega vrta, ker da drugače on ni odgovoren za škodo, ki bi jo sosedova živina napravila na vašem vrtu. Ali je res tako? — Nihče vas ne more siliti, da morate na svojem zemljišču graditi ograjo ali kaj drugega. Lastnik živine jc pa v vsakem slučaju odgovoren za škodo, ki jo živina napravi na tujem svetu. Oprostitev vojaške službe. Fr. P. Ž. Oče je star 63 let. Ima tri sinove, od katerih je eden 11 let v Ameriki, drugi je popolnoma odpravljen od doma, tretji pa pojde letos na nabor. Ali bo oproščen? — Čc bo oče dokazal, da sta bila oba starejša sinova na zakonit način pet let pred potrditvijo tretjega sina od doma popolnoma odpravljena in če nc plačuje nad 120 Din neposrednih davkov, bo sin oproščen, ako res očeta preživlja, kar bo moral dokazali s potrdilom županstva. Za dokaz popolne odprave bo treba notarskih ali tem podobnih listin. M. B. T. Če ste se z občino dogovorili da dovolite kopanje jarka po vašem svetu le proti cdškodnini, zahtevajte plačilo zneska, kolikor znaša škoda. Če bi občina ne hotela plačati, jo lahko tožite. Iz uradniškega zakona. I. L. K. § 66. odst. 2. urad. zakona določa, da more zvaničnik po doseženi šolski izobrazbi prestopiti v stroko, za katero se zahteva popolna srednješolska ali fakultetna izobrazba, samo v pripravljalno službo te stroke. Iz tega sledi, da nc morete prestopiti v X. skupino te stroke, kakor je to mogoče v stroki, za katero se zahteva nepopolna srednješolska ali tej enaka strokovnošolska izobrazba (I. odsl. § 66.). V tem slučaju se šteje zvaničniška služba za pripravljalno službo tc široke. Zgraditev zidu ob meji, J. M. L. Sosed namerava zgraditi ob vašem zemljišču 20 cm od meje in v razdalji 4 metre od vaše hiše visok betonski zid, čemur sc vi protivite. Ali boste uspeli? — Po obstoječih stavbnih predpisih ne boste mogli sosedu zabranili zgradbo zidu na označenem kraju. Jamstvo za dolg društva. T. Z. Predsednik in Blagajnik sta po sklepu odborove seje najela posojilo za društvo ter sta se oba podpisala rta tozadevno zadolžnico. Ali sme upnik terjali na plačilo dolga le društvo ali pa ludi oba podpisana odbornika? — Če je društvo zaprosilo za posojilo in je upnik društvu dal posojilo, potem sta predsednik in blagajnik v smislu društvenih pravil s svojim podpisom zavezala lo društvo in jamči le društvo s svojim premoženjem in s svojo davčno močjo za dobljeno posojilo. Čc pa je upnik dal posojilo le osebam, to je predsedniku in blagajniku, potem sta se slednja dva s podpisom osebno napram unniku zavezala poravnati dolg, čeprav sta denar porabila za društvene namene. Sporni sadni vrt. M. M. T. Mož jc bil posestnik dveh stoječih hiš in ie eno hišo dal ženi, kcsrieje pa še sadni vrt, tako da je sam obdr/al le hišo. To hišo je nato izročil sinu, sam se pa preselil v hišo žene. Sin je prodal hišo nekemu kupcu in ga izrecno opozoril, da sadni vrt nc spada k prodani hiši in jc kupec kupil le hišo. Po enem letu pa je kupec videl v zemljiški mapi, da ima sadni vrt dve parcelni številki in da je še vedno ena parcelna številka pripisana k njegovi hiši. Vsled tega je začel ta del sadnega vrta vži-vati, kljub ugovorom sosede. — Če je sin prodal sedanjemu lastniku le hišo in pri tem kupca opozoril, da spada sadni vrt k drugi hiši in ne k prodani hiši, je kupec kupil le hišo brez sadnega vrta. Pač pa se mora pomota v zemljiški knjigi popraviti. Če sedanji lastnik hiše nc bi hotel dati tozadevnega odpisnega dovoljenja za odpis pomo-' loma še pri hiši pripisanega sadnega vrla, ga bo treba pač za to tožiti. Skrajšan rok. L. K. M. Četrti sin, ki je po-Irjcn na 18 mesečni rok, ima pravice do skrajšanega 9 mesečnega roka, ker nista dva brata neposredno pred njim služila |>olnega roka. Dijaški 9 mesečni rok se namreč šteje za -skrajšan rok.« Zopet divji zakoil. Z. \. Rudi bi se rešili sosede, ki ži\i v divjem zakonu in jc zelo hudobna. Kuj jc storiti? — če \us soseda žali jo lahko tožite |>ii sodišču radi žalitve. Čc hi |>