poitl prejeman: za 4«lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , neiec 6,60, , 2,20, Vapravnlitvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt tesec 5, - 1.70, Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno in Inierate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejem ajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Uhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 166. V Ljubljani, v torek, 22. julija 1902. Letnik XXX. Shod na Jesenicah- Že včeraj smo kratko omenili, s kolikim vspehom se je vršil v nedeljo shod »Katoliškega političnega društva za radovljiški okraj« na Jesenicah. Tam se je zopet videlo, s kolikim navdušenjem nastopa katoliško - narodna stranka kot prava učiteljica ljudstva. Otvoril je shod č. g. duhovni svetnik župnik Ažman, ki je pojasnil, kolike krivice so hoteli združeni liberalci napraviti našim poslancem v deželnem zboru in da so se katoliško-narodni volivci uprav oddahnili, ko so naši poslanci z odločno roko prebili vragov ris. S svojimi poslanci se zlagamo, njihov nastop odobrujemo. (Živahno odobravanje.) Govornik mej živio-klici zborovalcev pozdravlja državna poslanca gg. dr. Šusteršiča in Pogačnika. Državni in deželni poslanec gosp. Pogačnik je v daljšem govoru razvijal težnje kmetijskega stanu, posebno kmetijske zadruge, ter je omenil, da je nekako sumljivo, da je sedaj židovsko časopisje v tej zadevi tiho. Iskrene besede govornikove so našle iskren odmev mej zborovalci, ki so opetovano odobravali razne točke njegovega govora, posebno o nastopu katoliško-narodnih poslancev za ljudske koristi. Govornik je po vdarjal, da katoliško-narodna stranka ne bo mirovala prej, dokler z enakimi bremeni ne dobi ljudstvo tudi enake pravice. Poslanec dr. Šusteršič je v svojem govoru liberalno politiko korenito osmešil. Kdor bi politiko sodil po „Slov. Narodu", dejal je gospod poslanec, ta bi se moral čuditi, da sem sploh še na Kranjskem. Po »Narodu" me prekladajo, kakor žakelj moke. Enkrat me pošiljajo v Švico, potem na Dunaj in zadnji čas so me poslali pol na Dunaj, pol v Rim. Rekli so, da sem hotel knuneijaturizauradnika. Ko sem čital to oslarijo, smejal sem se. „Slo-venec" je ovrgel to „Narodovo" laž in .Narod" je hitro pričel: »Torej Šusteršič ostane, prosil je za službo, pa je dobil ni, pa tudi papežev nuncij ga nc mara." Papežev poslanec mora torej po tej trditvi »Narodovi" občevati z liberalnimi poslanci in »inteligenca" od Trsta dt> Maribora bo »Narodove" izmiš ljotine svoje žive dni verjela. Se le na sodni dan bo videla, kaj je resnica, takrat, ko se bomo ločili v ovce in kozle in bom kozlom lahko povedal, da so se pustili nalagati na svoje stroške. Gorenjec pravi, da gotovim ljudem ni pomagati, ako se jim tudi s krampom pušča, tako tudi »Narodovcem" ni pomagati. Izjavljam pa, da jaz sploh za nobeno službo prosil nisem, ker jaz Bploh uradnik biti nočem. Jaz hočem biti neodvisen, kot tak hočem služiti slovenskemu ljudstvu, zato sem si tudi izbral odvetniški poklic, za katerega dosego som Be sam trudil in me ni duhovščina živela, kot dr. Tavčarja. (Viharno odobravanje.) Kako se kot uradnik ne služi ljudstvu, pokazalo se je mej liberalci. Trgati se za službe prepustim liberalcem. Jaz nočem biti od nikogar, razven od svojega Boga, odvisen, tudi od papeževega nuncija ne! Govornik je na to pojasnil stališče in nastop katol. narodnih poslancev pri raznih glasovanjih v postavodajalnih zastopih, posebno proti davku na vožnje listke, pri kateri točki so predlagali, da se na III. razred ne naloži davek, a so liberalci na čelu jim dr. F e r j a n č i č glasovali in celo govorili za ta davek. Pojasnil je stališče stranke glede novih kanonov, kar je že v delegaciji izjavil, da mora biti za nove kanone le, ako Be ljudstvu s splošno brambeno dolžnostjo, da tudi enako pravico — splošno volivno pravico. Ne išče naj se za take stroške denarja pri ljudstvu, ampak pri milijonarjih, kajti novi topovi ne pomagajo nič, ako za njimi stoji narod beračev. Vlada naj uvidi, da je treba kmetskemu stanu nujno pomagati, kajti na ljudi, ki se od kmetijstva žive, pride sedaj počez dohodka le 30 v. na dan. On je glasoval proti novim kanonom in „Rudeči Prapor" s svojo nasprotno trditvijo ni resnice pisal. Dolžnost njegova je nastopati odločno za ljudstvo in ne pobirati »drobtin« od vlade, kar, kakor je »Narodu pisaril, delajo liberalci. V istem času, ko je „Narod" to izjavo o drobtinah poslal med svet, postal je doktor Ferjančič nadsvetnik, Plantan pa je prosil za notarsko službo na Dunaju, a dunajski notarji so se zahvalili za njegov poskus. Kranjski notarji so za to še vedno tako srečni, da imajo Plantana za predsednika svoje notarske zbornice. Govornik se je ozrl na znani dopis v resnih političnih krogih neznanega »Parla-mentiirja«, ki pravi, da dr. Tavčar kot lev grivo stresa. To se zdi govorniku nemogoče, ker Tavčar v političnem življenju kmalu ne bo imel veliko las. Katol. narodni poslanci ne bodo več pustili, da bi kdo pometal ž njimi, da dosežejo pravico, porabili bodo najskrajnejša sredstva. (Klici: Tako je prav! Dolgotrajno ploskanje.) Mi se nobenih postavnih sredstev ne bomo ustrašili, kadar se gre za to, da se da ljudstvu splošna volivna pravica. Ljudstva se naši nasprotniki boje. Ljudstvo se jim mora pokazati, ono naj pove, da je solidarno z nami. V Ljubljano, glavni tabor liberalizma, se bo sklical shod slovenskega ljudstva, ki bo pod milim nebom, kakor ga je Bog ustvaril, protestiralo proti vnebovpijoči krivici, ki se mu godi. (»Mi pridemo!« pričeli so zborovavci klicati ob teh besedah. „Živela splošna volivna pravica!") »S posebnimi vlaki se pripeljemo!« vršalo je mej zborovalci. Dr. Šusteršič pojasnjuje potem svoj govor o uradništvu, zaradi katerega mu očitajo, da je uradnike silno raz-žalil. Da žro iz žepov ljudstva, ni dejal vsem uradnikom, ampak nekemu posamezniku. Njegova priča je stenografični zapisnik dež. zbora. Posameznim uradnikom ni dejal nič, pač pa sistemu. On jih ni psoval, ampak povedal je ljudske težnje, kakor je njegova dolžnost. Da je treba v nekaterih uradih uradništvo zmanjšati, je očividno n. pr. pri finančni prokuraturi, kjer je odločno preveč uradnikov. Uradniki sami vedo, da bi dobrega uradnika ljudstvo najrajse po rokah nosilo, da pa ne more tistega uradnika, kateremu je evangelij „Narod\ na katerega tudi baron H e i n precej da. Prilika bo še dana, da bomo tudi baronu Ileinu povedali, kar mu gr& Naj se nas le veseli! On se je pustil sedaj slovesno sprejemati v Kranju. Priporočam mu, naj gre hitro še v V i š n j o goro (Burna veselost). Enkrat pa naj pride mej ljudstvo, pride naj na ljudski nad shod, in slišal bo, kaj mu bo ljudstvo povedalo. Z zastavami v Kranju ne bo nikogar premotil. Jako visok gospod, ki je višji od barona Heina, je cesarju dejal: »Baron Hein ne spada v kranjsko deželo, ker on ljudstvo ne ljubi«. Sedaj pravijo njegovi prijatelji, da ga bomo še obdržali nekaj časa »za kazen«. No, mi bomo videli, za koga bo večja kazen, če mej nami ostane, za njega ali za nas. (Hrupna veselost.) Mi se od njega strahovati ne bomo dali (Demonstrativno burno ploskanje), ali naj Be ozira na ljudstvo, ali pa mu bomo delali take težave, da bi bilo zanj bolje biti v vicah, nego na Kranjskem. Pri tem nas krepi zavest, da je vsa kranjska dežela za nami v boju, ki nam je bil usiljen. Premisli naj si torej baron Hein svoj položaj! Če hoče biti z ljudstvom, ga bo ljudstvo ljubilo in pozabljena bo preteklost, sedaj ga pa nima rado. Krene naj na boljša pota, kajti ni lepšega razmerja, kakor ako ljudstvo poglavarja ljubi, in ni hujega, kot če uživa nezaupanje. Liberalci ga ne bodo rešili. Teh Be mu ni treba nič bati ; ako izpolnuje svojo dolžnost napram ljudstvu, branili ga bomo mi s svojimi iivoti. Nato se je ozrl dr. Šusteršič na liberalne grožnje, da sedaj ne bo podpor. Dejal je, da je dež. odbor že izkušal, kako bi to pričel izvrševati pri uravnavi Mirne. A v dež. odboru je ta namen padel v nič, kajti celo poslanec Schaffer jc bil toliko pameten, da se je postavil na Btališče, da bi, ako deželni odbor ne stori tega, kar je njegova dolžnost, ne bila krivda »k 1 e -kalcev«, ampak večine deželnega odbora. V deželnem odboru je bil torej dotični predlog poslanca Povšeta sprejet. Ce bo dež. odbor kodaj drugače ravnal, vemo, koga bomo prijeli. Dr. Šusteršič se je ozrl nekoliko tudi na »Narodovo" vest, da mu je odber za osuševanje barja izrekel nezaupnico. Ako bi bilo samo od dela tega odbora odvisno, bi bilo barje vedno mokro. Naša stranka se je v prvi vrsti potegovala za osuševanje barja in ona ima za napredek del največjih zaslug. Dotični spisi so leta in leta ležali v kmetijskem ministerstvu in govornik je izposloval od tedanjega ministerskega predsednika Gautscha, da je zapove-dal, da mora biti akt rešen v 48 urah. Naši poslanci so bili, ki so dosegli vladno izjavo, da je pripravljena znatno svoto prispevati. Liberalci niso izposlovali niti tistega knofa, o katerem dr. Tavčar govori, zaupanja Je-lovškovega govornik ne mara. Govornik je končal s krepkim pozivom na zborovalce, in ti bo navdušeno klicali svojemu poslancu : ,Prav ste storili v deželnem zboru 1 Mi hočemo vztrajati za vami 1" Po govoru se je č. g. duhovni svetnik zahvalil poslancema za poročili. V čast je dr. SuBteršiču, dejal je gospod Ažman, če LISTEK. V Toplice. (Konec.) Prav zadovoljen z vsem, kar sem videl in slišal, sem se vrnil s Trnave v Pieščane. «-e!o natakar na kolodvorski restavraciji in žena železniška uradnica me nista dosti ujezila, ker nista hotela umeti nobenega jezika razen madjarščine. Šovinizem nekaterih ultra-Madjarov presega vse mere in oblike geometrije. Dobro, da sem si v Stilih tednih toliko najpotrebniših izrazov njih jezika pri svojil, da si znam jesti poklicati in vozni listek dobiti, tako da izlahka križkražem prehodim vso Madjarijo. (Cuje se od strani, da želijo Madjari Ogrsko prekrstiti v Madjarijo in s tem nemadjarske narode še bolj stisniti pod svoje samosilje.) Gospod urednik, pri koncu sem, dasi bi imel Se premnogo napisati. Že tako je mojo dopovedovanje ortviše naraslo. Bojim se vaše nejevolje. Vendar si no morem kaj, da ne bi tu pritaknil, kako Slovaki sodijo o našem kranjskem razporu. Časnik »Narodnie Noviny« je priobčil več dopisov o »sjazdu slovanskych novin&rov« v Ljubljani. Vse jim je bilo močno všeč na Slovenskem, samo nekaj ne. »Škoda, že Slovinci delia sa na liberalov a konservativcov. Liberaliamus, naj-ma aky vidime ho v Rakiisko • Uhorsku, je pre Slovanov črtovo dielo. Stlpmi li-liberalismu su „N. Fr. Presse" a „Pester Lloyd" — nuž nechajme homy tymto. U Slovincov, je nadeja, on ani nebude dlho mylit dobrych ljudi. Od aeriosnych predsta-vitelov mladeže, akym je n. pr. Janko Po-lee, ktoreho ako rečnika moli sme ai zacho-vat s lublianskecho banketu — počul som už zatracovat, že narod deli sa na liberalov a klerikalov.« Vaš cenjeni list, ki na veselje vseBtranski napreduje, mi je dosti redno prihajal. Pre- senetila me je izprva eksplozija v deželnem zboru, a kakor zdaj stvari na Kranjskem stoje, zlasti po zadnjih volitvah, je moralo prej ali slej počiti. Treba le odobravati odločni nastop naših poslancev, ki so liberalni nemško - slovenski koaliciji zmešali kvarte. Katoličani smo s svojo politiko pohlevnih čibek že neizmerno izgubili. Prav nič no škodi, da se enkrat odpre močnejši register. Zanaprej bodo v deželnem zboru razmere bržkone boljše, kakor jo med fanti mir, ke-dar so Be enkrat pošteno zravsali. Saj ni prijetno, sedeti vseskozi pod oblaki, ki so z elektriko prenapolnjeni. S tem se poslovim od Vae, gosp. urednik, in od čislanih čitateljev, kmalu se bom tudi poslovil od toplic, ker sem dopolnil predpisano število 28 kopeli in še dva navrgel. Počutim se boljšo, popolnega zdravja pri tej bolezni tako ni pričakovati, ako je že zaBtarana; inklinacija vedno OBtane in protin bolnika danes ali jutri zopet potlači. Prepri- čal sem se pa, da so tukajšnje kopeli od sedmih, ki sem jih poskusil, res najmočnejše in najizdatnejše ter je njih svetovna slava opravičena. Domov ponesem pa tudi mnogo spominov na »žid«-ano Ogrsko in na dobre dolgolase Slovake, katerim želim samo navdušenih i i vztrajnih voditeljev, pa dušnih pastirjev takega značaja in narodnega čuta, kot je državni poslanec župnik Kolar. Za-vetnica ogrskega kraljestva, ki se »marijan-sko« imenuje in jo Slovaki v lavretanskih litanijah s posebnim naslovom: »Patronko krajiny uhorskoj, oroduj za nas!« na pomoč kličejo, ne bo zapustila tega pobožnega naroda. Kdor se tedaj želi pozdraviti, razvedriti in, ako ga denar tišči, na prav legak način iznebiti se ga, — hajd v Toplice 1 H. ga liberaloi sramota. Z ljudstvom navdušeno gremo za njim! Na predlog gospoda Petra Rozmana so bile soglasno sprejete naslednje resolucije : Volivci, zbrani na javnem shodu, izrekajo svoje neomajano zaupanje dr. Šusteršiču in Pogačniku in drugim udomka-toliško-narodnega kluba. Izrekajo svojo zahvalo dr. Šusteršiču in tovarišem za možati in pogumen nastop v deželnem zboru za ljudske pravioe proti ne-prijateljem delavskega ljudstva. Z vso vnemo odobravajo njihov naBtop za direktno, tajno in splošno volivno pravico. Proč s trohljenimi privilegijami nekaterih Btanov! Poslanci se naprosijo, da delajo z vsemi silami za starostno zavarovanje. Gromoviti živio-klici poslancem so doneli, ko je izrekel gospod Rozman resolucije in nobeni roka se ni dvignila proti. Shod je zopet pokazal, d a j e k a t o -1 i šk o - naro dna stranka prodirajoča stranka, ker je v pravem pomenu besede ljudska stranka. Z živio klici na presvitlega cesarja seje zaključil shod. Štajerski deželni zbor. Danes se prične v štajerskem deželnem zboru razprava o premembi volivnega reda. Včeraj smo že omenili, kako hoče liberalna večina le za-se premeniti volivni red. Tako n. pr. bi mesto Gradec po novem volivnem redu imelo 8 poslancev, dočim imajo štajerski Slovenci, ki tvorijo tretjino prebivalstva v deželi, tudi le osem. „Grazer Volksblatt" piše : Bliža se dan odločitve. Kmetje in obrtniki so pričakovali, da se jim razširi volivna pravica, toda zgodilo se bode ravno nasprotno, ako obvelja ta »reforma«. Konservativni kmečki poslanci pridejo danes vsi v zbornico, da se upro liberalnim mahina^ cijam ter zahtevajo, da se število kmečkih poslancev pomnoži, število zastopnikov v veleposestvu pa skrči od 12 na 6. Današnja seja bode gotovo živahna. Toda liberalci so liberalci le za-se, proti drugim so Kruto-rogovi. Češko-neiuška sprava. Razna poročila naglašajo, da se vlada mnogo trudi, kako bi poravnala napete razmere med Cehi in Nemci. Te dni utegneta avstrijska in ogrska vlada dovršiti obravnave glede carinskih tarifov in avstro-ogr-ske carinske in trgovinske nagodbe. Obe vladi upata, da Čimpreje vladarju v Išlu poročata o ugodnem vspehu pogajanj. Na jesen potem vladi parlamentoma predložita gotovo nagodbo in carinske pogodbe z Nemčijo in Italijo. Da pa avstrijska vlada dobi gotovo večino v zbornici, mora češke poslance kakor-koli pomiriti in zadovoljiti. Do državnega zbora je seveda nemogoče, da bi bilo rešeno češko-nemško vprašanje v celem obsegu. Cdhi za sedaj zahtevajo, da bi se v čeških okrajih vpeljala češčina kot notranji uradni jezik. Ako se to posreči, potem je v državnem zboru zagotovljeno mirno delo. Na Nemcih je torej, ako pritrdijo opravični zahtevi, ki Nemcem ne škodi, a državi koristi. Črnogorci in Turki. Črnogorski poslanik Bakič se jo pri Turški vladi pritožil, da so Turki in Albanci dne 29. junija udrli na črnogorsko zemljo ter ustrelili dva Črnogorca. Turška vlada pa odgovarja, da je 2000 Črnogorcev udrlo na turško ozemlje. Kdo torej trdi resnico? Turški sultan pa je moder mož, ki si pomaga iz vsake zadrege. Obljubil je Bakicu, da odpokliče komisarja Ilamdi pašo ter pošlje odločnega SemBi pašo, da se na lici mesta prepriča, kdo je prekoračil mejo. To je stara turška pesem. Prusi in Poljaki. Večina sedanje pruske dežele je bila pred stoletji slovanska. Imena rek, krajev, gora, celo oseb kažejo, da so Germani le s kruto silo zatrli slovanske rodove. Ostalo pa je še na vzhodu nekaj milijonov Poljakov, ki so Prusom na potu proti vzhodu. Z vsemi sredstvi skušajo Pruši še to ostanke slovanske zemlje pridobiti za mater Germanijo. Ponemčujejo v šoli in uradih, a poljski rod le živi. Poskušajo sedaj z denarjem. Milijone so že izdali, da pokupijo poljska zemljišča in jih dado nemškim družinam. Vsaka nova nemška družina stane nemško državo 8000 do 10.000 mark in de več. Naravno, da se Poljaki branijo. Ustanovili so poljske banke., ki nakupujejo propala posestva ter oddajejo svojim rojakom. In Prusi se še čudijo, ako svet ne hvali njihove človekoljubnosti. Francoski kulturonosci. Prejšnje francosko ministerstvo Waldeck-Rousseau je pričelo boj proti redovniškim šolam, ki vzgajajo večino francoske mladine. L eno črto je prepovedalo 135 šol. Sedanji ministerski predsednik Combes je izdal nov ukaz proti redovniškim šolam, katerih je še do 2500. Minolo nedeljo je rekel ta kultu-ronosec pri nekem banketu : »Prevzeli smo vladne vajete, da zabranimo nevarnost, ki preti republiki vsled rodovniških šol. Storili bomo svojo dolžnost, četudi nas črnijo.« Torej redovniške šole na Francoskem niso slabe, ampak preveč verske, in to ni liberalcem včeč! Po zakonu iz 1. 1886 je smel na Francoskem vsakdo ustanoviti šolo, le da je to naznanil vladi. Novi zakon od lanskega leta pa prepoveduje vsako šolo, ako je le en učitelj na šoli redovnik. V francoski zbornici so bile minule dni viharne seje. Konservativec Cochin in liberalni republikanec Aynard sta vlado interpelirala zaradi novega ukaza proti redovniškim šolam. Radikalna levica pa je razbijala po klopeh, da Aynard ni mogel končati svojega govora proti vladi. Ko pa je min. predsednik Combes zahteval, da odgovori na interpelacijo šele na zimo, ropotala je opozicija. Celo protestanški »Temps« svari vlado pišoč: »Ali je to prava taktika, ako vlada vedno podžiga proticerkveno gibanje. (Jerberus, to je radikalna levica, kaže zobe, pa mu vlada vrže v žrelo nekaj redovnic in menihov.« Ta list gotovo ni prijazen katoliški cerkvi, a boji se, da bi konečno ljudstvo preobjedlo redovnikov in zahtevalo še druge hrane, kakor se je to zgodilo za časa prve revolucije. Angleži in Buri. Angleži zahtevajo, da mora vsak Bur priseči zvestobo, ako hoče ostati v svoji domovini. Kaj pa, ako Buri tega ne store? Če jih Angleži spode iz dežele, pridružili se bodo Buri črnim sosedom ter pomnožili šte vilo sovražnika. Angleži ne morejo- Burov za vedno obdržati v ječah ali jih na ladijah prepeljati v druge naselbine. To so sedaj tudi Angleži sprevideli in so zadovoljni, ako Buri brez prisege obljubijo zvestobo angleškemu vladarju. Mej Buri pa je sedaj največja razburjenost proti onim sorojakom, ki so stali v vojski na angleški strani. Sovražijo jih in nosijo posebna znamenja, da se ločijo od njih. Iz brzojavk. V solnograškem deželnem zboru je bila včeraj burna seja, Poslanec Hueber je hotel utemeljiti neko peticijo. Deželni glavar ga je opozoril, da vsled sklepa ne sprejme nobene prošnje več. Neki poslanec vpraša, česa se tiče peticija. Hueber odgovori, da prosi podpore za »8iidmark«. Ko mu deželni glavar odreče besedo, zakliče Hueber: »To je nasilstvo!« Deželni glavar: »Pokličem Vas na red!« Hueber: »Preprečil bom sejo!« Deželni glavar: »Molčite, Vi nimate besede!« Hueber: »SramVas bodi!« Deželni glavar : »Mene ni sram.« Hueber : »Vi ste drugi Abrahamowicz!« — Nato Hueber skoči s sedeža, raztrga dnevni red, koBce vrže deželnemu glavarju v obraz in gre iz zbornice. — Češki deželni zbor bode dne 1. avgusta zaključen. — Lvov. Listi zatrjujejo, da se gališki deželni zbor zopet snide še-le koncem decembra in ne v septembru. Baron Ileiii in liberalci. Z Gorenjskega, 20. jul. Somišljenik nam piše: Liberaloi v Kranju so torej napravili baronu Heinu slovesni vsprejem »iz političnih ozirov«, kakor se je tudi »Narod« zavzel zanj, brž ko ste si drznili vi prst nanj položiti. No, to vse le potrjuje to, kar ste vi pisali o njem, namreč da deželni predsednik, ki bi imel biti ne-pristransk, strankarsko postopa. Kajti, ko bi ne bil njihov, bi ne pisali zanj filipik in mu ne prirejali ovaoij. Roka roko umiva. — Tako je bilo naše mišljenje o baronu Hainu že od nekdaj. Zato nam je bilo vsem iz srca govorjeno, ko ste v svojem listu o tem odkrito besedo spregovorili. Koder sem čul pogovor o tem, vsakdo je na vso moč odobraval, da se je jelo v tem oziru enkrat neprikrito govoriti. Da je baron Hein sam zase liberalec od nog do temena, to smo vedeli, preden je k nam prišel; da se pa v politiki postavlja na strankarsko stališče, na stališče priviligirane neznatne manjšine v deželi, proti temu protestiramo in bomo protestirali! — »Narod« hoče sicer dokazati barona Haina veliko ljubezen do naše stranke, češ, da je na našo plat padlo ob cesarjevem jubileju več odlik, kakor pa na liberalno. S tem je Tavčar samo razodel »srca bolečine skrite« svojega in Hribarjevega, ki ju je go ljufalo takrat gojeno upanje kakor se je tudi sicer resno mislilo, — da bosta barona postala. Mi pa pravimo: Če nas mislita samo s križci zadovoljiti, se jako motite! Mi ho čemo nepristranost drugod imeti! Občutili pa smo »ljubezen« Heinovo ob drugih važ nejših prilikah tolikokrat in tako, da se lepo zanjo zahvaljujemo. Potem pa pravi »Narod«, da je Hein naklonil ravnokar »Gospodarski zvezi« znatno podporo!! Kdo se ne smeje! Poznamo barona Ileina naklonjenost »Gospodarski zvezi«, in poznamo in vemo še marsikaj! ^ato ne bomo poljubljali več roke, ki nas tepe! — »Narod« se seveda grozno boji, da ne bi baron Hein naše dežele zapustil. Ni čudno! L;beralci zgube potem svojega najboljšega zaščitnika. Da jim je pri tem slovenska narodnost — kateri Hein kratkomalo ni prijatelj — deveta briga — to se razume, saj so vrgli vse nekdanje idejale v kot; idojal jim je samo še »farška gonja«. Mi pa rečemo le toliko: Naj baron Hein le med nami ostane! Toda to naj ve, da se ne bomo več obnašali kot šolarčki prvega razreda, ki svoje ročice pohlevno na klopi drže, kakor smo se doslej, in zato tako mirnega življenja, kot ga je imel do slej, ne bo imel več v naši lepi deželi! Eidorado davčne administracije. Iz kamniškega okraja, 21. jul. Kaj počenja komisija za osebno doho-darino v političnem okraju kamniškem z duhovniki, mora izvedeti širša javnost! Kar je leta bilo verjetno in tudi potrjeno, je letos postalo neverjetno. Ne vem, jeli kakšen duhovnik v političnem okraju kamniškem, da bi nq bil dobil prve dneve julija poziva, da pod kaznijo 10 kron kar v treh dneh odgovori na »dozdevanja" in neverjetnosti", katere je zasledila komisija v seji dne 29. maja. Več kot en mesec se jim ni mudilo poziva odposlati, odgovor so hoteli kar v treh dneh in še žugali z globo ! Ali ni postaven obrok 8 dni ? ! j In kaj so vsa zasledili! Čujte, čujte! Koliko postnih dni je v letu, kolikrat torej duhovnik ribe je, kako velika in krasna so stanovanja, kako visoka je stanarina po hribih, kako lepo lego imajo farovške njive travniki in gozdi, kako rodovitno je vse, kakšne krasne dohodke prinaša živinoreja in kmetijstvo, kako duhovnik z ozirom na svoj stan in službo lahko po ceni dobi delavce, kako z ozirom na gmotno stanje župljanov duhovnik dobiva več darov za molitve, ob krstih, ženitovanjih, proste bire, kakor je napovedal itd. itd. Kaj ne, krasne rožice ? Vredno je, da se zberejo in splete iz njih venec in kot spomenica pošlje visoki vladi na Dunaj, da izv6, kakšen Eldorado je na Kranjskem, da so prazne tožbe, da je treba kmetu pomagati, in če se kmetje selijo iz KranjBke in posebno iz političnega okraja kamniškega na Nemško in v Ameriko, se godi to zato, ker so se doma kruha preobjedli in so presiti. — Gospodje tovariši, ali bi ne bilo dobro, da pošljemo te pozive svojemu poslancu za gradivo, da bo ob priliki zaropotal ? Zahte-vajmo toliko časa na pristojnem mestu, da se imenuje tudi en duhovnik v komisijo za osebno dohodarino, dokler nas ne uslišijo, in kadar bo volitev v komisijo, ne zamudimo, ob pravem času se dogovoriti, koga bomo volili, in vsi volimo ! Na konferencah se natančneje o tem dogovorimo, da bomo vsi edino ravnali v ti zadevi! Eden izmed prizadetih. Dnevne novice, V Ljubljani, 22. julija. Naši liberalci — prvi snopič: „Li beralna vera" velja 40 vin. Na vsakih 10 izvodov dobi se en snopič po vrhu. Udom »Obrambnega društva« se je razposlal snopič brezplačno. Knjižica se dobiva pod naslovom »Obrambno društvo« v Ljubljani. Priporočamo, naj se knjiga naroča skupno v več iztisih. V Ljubljani se knjižica dobiva v prodajalnici ,Katol. tisk. društva. Shod v Novem Mestu. Danes nam je o nedeljskem shodu v Novem Mestu došlo ' še naslednje poročilo: V nedeljo dne 20. jul. t. I. pop. ob 4 uri se je vršil v dvorani rokodelskega doma v Novem Mestu shod kat. narodne stranke, kateri je bil kljub neugodnemu vremenu dobro obiskan. Zbrani so bili možje-volivci nekaj iz stopiške in šmihelske, nekaj pa iz prefiinske in mirno-peške župnije. Se celo iz oddaljenih Toplic in Vavtevasi smo zapazili nekatere. Ni tem shodu sta poročala gg. dež. poslanca Josip Dular in dr. Janez Krek. Poslanec Josip Dular nam je opisal dogodke v dež. zbornici, katerih priča je bil on sam. Zborovalci so vzeli njegovo poročilo z odobravanjem na znanje. Nato je poslanec dr. Janez Krek v izbornem govoru razlagal, kakšne lastnosti mora imeti vsaka prava ljudska stranka. Naša katol. narodna stranka je izšla iz zadnjih dveh Ijutih vo-livnih bojev kot prava ljudska stranka. Komaj je pa začela v javnem zastopu svoje delovanje v blagor in v prid ljudstva, trčila je ob različna nasprotstva, katera je g. poslanec prav temeljito pojasnil. Nasprotniki so hoteli ljudsko stranko na vsak način ba-gatelizirati. Tega pa ljudski zastopniki nikakor niso hoteli pripustiti. Ob koncu dve-urnega govora so bili možje-volivci vnovič potrjeni v svojem prepričanju, da so si izvolili pri lanskih deželnozborskih volitvah odločne in neustrašene poslance za svoje zastopnike v dež. zboru. Izjavili so svoje priznanje in zaupanje g. Josipu Dularju in vsem poslancem katol. narodne Btranke. Konečno se je soglasno sprejela resolucija: Shod kat. narodne stranke v Novem Mestu soglaša z nastopom ljudskih poslancev ter jih pozivlje, naj be vsikdar neustrašeno po-tezajo za pravioe ljudstva, zlasti da ob tla vržejo dosedanji krivični volivni red za dež. zbor. Slovenska kršč.-socialna zveza se udeleži z zaBtavo slavnosti blagoslovljenja zastave bratskega katoliškega izobraževalnega društva v Križah pri Tržiču dne 10. avgusta t. 1. Somišljenike in somišljenice vabimo k obilni udeležbi. Kdor se želi udeležiti, naj naznani svoje ime delavskemu tajniku tovarišu Gostinčarju ali pa prodajalki v delavskem konsumnem društvu. Odbor.' Slovensko gledališče. Odboru »Dramatičnega društva" se je posrečilo dobiti novega ljubimca za slovensko dramo v osebi g. Karola H ašlerja, člana brnskega gledališča. operni zbor se je oglasilo veliko pevcev, a samo basistev, odbor potrebuje še 4 tenoriste za moški zbor, za ženski zbor pa potrebuje altistinje. Oni, ki žele vstopiti v zbor, naj se oglase pri g. dr. b t a -r e t u. V pokoj je prostovoljno stopil nadučitelj voditelj g. Fran Raktelj. Politično mesto je razpisano do 10. prihodnjega meseca. Zopet štrajk v Nabreiini. Klesar-ski delavci v Nabrežini žugajo zopet s štraj-kom. Te dai so predložili svojim delodajalcem spomenico glede spremembe delavnega reda in cenika, iz katere spomenice posnemamo sledeče glavnejše točke: Devet urni delavnik in sicer: od 1. sept. do 1. nov. Be ima delo začeti ob 7. uri predp. ter trajati do pol 6. pop. s poldrugournim odmorom za kos lo in južino. Od 1. nov. do 31. jan.: začetek ob pol 8. predp., konec ob pol 5. popol. s polurnim odmorom za kosilo. Oi 1. febr. do 80. apr. od 7. predp. do pol 6. popol. s poldrugournim odmorom za kosilo in južino. Od 2. maja do 31. avg. od pol 6. predp. do 7. pop. z dveinpolurnim odmorom za kosilo in južino. Jako ojstre določbe obsega spomenica za slučaje neopravičenega izostajanja z dela, posebno ob ponedeljkih. Izredne ure dela se morajo dninarjem in onim, ki delajo na kontrakt, podvojeno uračunati, a v jednem tednu ne sme se delati izredno več, nego šest ur. Glede plačil so klesarji sestavili obširen cenik, v katerem bo določene cene za vsak posamičen izdelek. Sedanje gibanje obsega le klesarje, na pa delavcev v kamenolomih. Gospodarji so že imeli posvetovanje in je malo nade, da bi hoteli ugoditi tem zahtevam delavcev. Nekateri gospodarji izjavljajo, da raje sploh zaustavijo vse delo. Fetindvajsetletnico duhovništva bo včeraj dne 22. t. m. obhajali goBpodje: Majcen, gimnazijski profesor v Ptuji Očgerl, župnik pri Sv. Andraža pri Ptuji, Pernat, župnik v Dobovi pri BrežiČah, Slavič, župnik pri S v. Antonu na Pohorji. Imenovancem sošolec bil je tudi gosp. H e ■ bar, župnik na Spodnji Poljskavi, pa njemu je okupacija v Bosni bila zabranila, da bi istočasno s tovariši vsprejel zakrament svetega reda, on je prišel na vrsto še le čez tri mesece, namreč dne 31. oktobra 1877. Posredovanje za kmetijske moike posle. Vojno ministerstvo je dovolilo graški dobrodelni posredovalnici, da jej pošljejo vsi vojaški oddelki, ki se dopolnujejo na Štajerskem, zaznamke vojakov iz slojev kmetijskih delavcev, ki si želijo po dosluženi vojaški dobi službe kakor kmetijski posli in delavci. Posredovalnica preskrbi to brezplačno. Hranilnioa in posojilnica v Spod. Dravogradu je kupila dne 17. t. m. pohištvo, ki je bilo do zdaj kavarna ter lastnina gospe Marije Genicer. H ša stoji med cerkvijo sv. Vita in posestvom gospoda Bernardija in ima od celega trga najlepšo in najprijaznejšo lego. Lepo in prostorno poslopje bode služilo vBem namenom, katere ima posojilniško načelstvo za svoje prihodnja delovanje v Spodnjem Dravogradu. Iz Planine se nam piše: Te dni je prišel k nam iz Rima gojenec Germanika č. g. dr. Ernest Teodor Kautsky, sin umrlega knežjega tajnika g. Teodorja Kautsky in blag. gospe Aleksandrine Graf. Rojen 3. okt. 1877 v gradu Haasberg je dovršil gimnazijo na Češkem, v Rimu 1. nov. 1901 pel novo mašo in letos dosegel doktor-stvo bogoslovja in modroslovja. Okrepivši se v našem čistem zraku pojde začetkom oktobra še za dve leti v Rim študirat pravo. Tako bo mlada učena glava s trojnim doktorskim klobukom pokrita. Vrlemu rojaku — zdravje in veselo prihodnjost! Občinske volitve v Lokavcu Piše se nam: Pred tremi tedni so se tukaj vršile volitve starašinstva skoraj enoglasno v katoliško narodnem smislu. V soboto smo imeli volitev župana in podžupanov. Šlo je vse v najlepšem redu. Zupanom je že tretjič enoglasno izvoljen dosedanji, za našo občino mnogozaslužni gosp. Jožef Vidmar. Skoraj enoglasno so voljeni tudi podžupani. Le tako složno naprej! Strela ubila voznika in par konj. Iz Senožeč se poroča: Dne 18. t. m. je g. I. Zelen, trgovec v benožečah, poslal voznika Janeza Šviglja v Divačo po blago. O tej priliki je naročil vozniku, naj počaka na postaji dva dečka — Hinka in Cirila, — naj jima naloži prtljago ter naj gresta žnjim peš gori proti Senožečem. Mejpotoma, to je nekako na pol poti mej Divačo in Senožečami, na Gabrku, je pričela nevihta in v tem je strela zadela in ubila voznika in oba konja. Dečka Hinka pa, ki je hodil par korakov za voznikom, je le omotilo, da se je nezavesten zgrudil na tla, a se je kmalo zopet zavel, ustal, ter šel dalje s Cirilom. Ta poslednji je hodil za vozom in se mu ni zgodilo nič žalega. Bik nabodel je na roge 241etno Jero S u š n i k iz Breznice. Creva so nepoškodovana, zato je upati, da okreva. Slovenec v Ameriki ponesrečil. V Ameriki se je ponesrečil v rudokopu v Ely Minn. Slovenec Janez Zvone, doma v vasi Selo pri Velikih Laščah. Sedaj je imel posestvo pri Lešnjakih nad L,orknice. Ponesrečeni Zvonec je na poškodbah umrl. Lloydova palača v Trstu — se podira, Iz Trsta so poroča: Lloydova palača je v nevarnosti, da se vsak hip podere. Palača je zidana na ploskvi, katero je morje izpodjedlo. Radi tega so se tla ponižala, zi-dovje je dobilo razpoke. Rešilna dela so takoj pričeji. Nečloveška mati. V Trstu je umorila svoje novorojeno dete Leopoldina Pech-mann s Podkloštra na Koroškem. Nečloveško mater so zaprli. Vojafika vest. Topničarski polk št. 8 v Gorici je na potu k strelnim vajam pri Krškem. Danes sta v Ljubljano prišli 1. in 4. baterija, ki jutri prenočita na Grosupljem. Druga in tretja baterija pa sta danes odšli iz Postojne proti Cirknici in Vel. Laščam. Kuratorij kemičnega preskuseva-lišča. V ta kuratorij so od poljedelskega ministra imenovani: Dežel, glavar pl. De-t e 1 a kot načelnik, dalje okr. glavar vitez Laschan, dr. Fr. Zupane in deželni poslanec vitez L a n g e r. Dalje so člani kuratorija dež. cdbornik F r. Povše, dr. Wurzbach in predsednik trgovske zbornice Lenarčič. Darila. Pomožni uradnik v Ljubljani V. J e b a č i n je dobil 52 K 50 v. darila, ker je dne 14. maja rešil iz vode Marijo Kukec. Nevihta. Iz Idrije, 2 1. julija: Sinoči okoli tri četrt 10. ure je bila za sklep sokolskih Blavnosti velika nevihta. Naposled je udarila še strela v stanovanje o. kr. učiteljice gospice J. Zadela je najprej v dimnik, planila na streho ter je nekaj raztrgala, na to pa predrla strop podBtražnice, v kateri je hišni vodovod. Zajemala je vodo ravno postrežnica Marija Peternel, pridno ŽOletno domače dekle. Strela jo je prašnila ob glavi na desni strani v desno ramo in roko, katero je nekoliko ožgala. Ob hudem udarcu so se dekletu najbrže pretresli možgani, da je obležala v hipu nezavestna. Zavedela se je šele sedaj po skoro 20 urah in upati jo, da okreva. V Marenbergu se je, kakor se nam poroča, prostovoljno razdružila podružnica »Delavskega podpornega društva« v Celji. Iz Ribnioe na Pohorji je domu v Be-zovje pri &v. Kunigundi šel Anton Kropej, pa potoma je umrl, in so ga nekoliko dnij po Bmrti, za katero še nihče ni bil vedel, našli pastirji. Naš poročevalec pravi, da je kakšno zlodejstvo izključeno, ker je mrlič imel poleg sebe svojo prtljago nepoškodovano. Češko-moravski bogoslovci vabijo na akademijo, ki se dne 30 in 31. julija -vrši na Velehradu. Mej drugimi bode znani prof. dr. Br&f predaval o socialnem vpra-čanju. Prodali bodo 30. t. m. na dražbi po sestvo bivšega mariborskega notarja dr. R a -d e y a. Pri sv. Joštu nad Kranjem se bo sv. Ane dan, 26. julija, praznovala 150!et-niča, odkar so bile postavljene sv. stopnjice. Premil. g. knezoškof ljubljanski bodo ta dan posvetili novi altar na sv. stopnjicah in vpeljali bratovščino žalostne M. B. Na Goro pride presvetli v petek proti večeru. Opravilo se začne prihodnji dan ob 8. uri. Nezadovoljnost z Lloydovo upravo v Trstu vidno raste. Prej bo se upirali delavci, zdaj se je pa začela živahna agitacija med kapitani, uradniki in strojevodji. Ti se pritožujejo, da se upravlja Lloyd na tak način, da sb morajo temu kot uslužbenci odločno ustaviti. Mislili so, da ko Ri-naldini odstopi, bo bolje, a so se varali. Becher n. pr. pravi, da se pri Lloydu plačuje mnogo premoga, ki Be nikoli ne požge, delavcem pa ne privoščijo majhnega zboljšanja, a na stotisoče gre po nepotrebnem v zrak. Kapitani in uradniki zahtevajo, da se odstranijo gotove osebe od uprave in da se preuredi službeno in plačilno razmerje. Utopljenec. Poroča se nam: Na Brodu, obč. Št. Vid nad Ljubljano, so našli danes ob savskem bregu utopljenca. Iz listin, koje je v žepu imel, jo razvidno, da je utopljenec Janez Poklukar, rojen v Rjčici leta 1828, okraj Radovljica. V Celovcu se vrši te dni streljanje koroških strelcev. Jutri se razdele nagrade. Poštne vesti. Diurnist Frid. Lah v Opatiji je imenovan poštarjem v Zatičini. — Poštni nabiralnik so dobili v Mošnjah. Pisma se bodo odjemala od dne 15. junija do dne 15. oktobra. Novo uradno poslopje v Novem mestu. Dela za novo zgradbo okr. glavarstva v Novem mestu so se oddala za 143.000 kron. Zidarska, tesarska in mizarska dela je prevzela kranjska stavb, družba, kamnoseška Al. Vodnik iz Ljubljane, pleskarska in slikarska O. Smitka iz Novega mesta, kleparska And. Agnič iz Nov. mesta in pečarska J. Ape iz Kandije. Utouil je v Savi pri Krškem deček A. Lavrišek; brata njegovega Janeza sta rešila J. Šiško in Jos. Koletič. V Logatcu priredi dn6 10. avgusta v prostorih g. Štajerca tamošnje dijaštvo Finž-garjevo igro »Divji lovec«. Ker je čisti dobiček namenjen ubožni šolski mladini, priporočajo se najtopleje. Po igri je zabaven večer. Drugo se še objavi. Nesreča pri streljanju proti toči. V Št. Ferjanu na Goriškem je ponesrečil pri streljanju proti toči posestnik Jožtf Ciglič in sicer vsled neprevidnosti s tem, da je vsipal smodnik v prevroči možnar. Smodnik se je vžgal, pri tem je razneslo steklenico in so ga stekleni kosi silno ranili po obrazu in vratu ; bil je tudi ves osmojen. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ljubljanske novice. Nekaj posebnega z ljubljanskega Žab-jeka prinaša »Grazer Tagbl.« List pripoveduje, da je kaligraf Maks Staudinger, ki je bil aretiran v znani zadevi Ernsta Wallburga, še vedno v preiskovalnem zaporu, a obtožnice ne dobi, dasi je vse preiskovalno gradivo izčrpano. Akt roma iz Ljubljane v Gradec in od tod v iustično ministerstvo, a Staudinger ostane še vedno v zaporu. List domneva, da vsa preiskava proti njemu ni našla nič obtežilnega in da prvotna obdol-žitev, da je ponaredil podpise v matriki ni resnična, ampak da je bil baron \Vallburg popolnoma pravilno upisan kot sin nadvojvode E<-nsta. Dalje se čuje, da je dunajski gostilničar Vogl, ki je baronu Ernstu Wall-burgu poeodil 3200 K, kot jamstvo dobil papirje visekostoječih oseb, ki so tudi zagotavljale, da je baron VVallburg legitimni sin nadvojvode. Po aretiranju barona \Vallburga izvršila se je pri imenovanem gostilničarju hišna preiskava, pri kateri so mu vse do-tične papirje zaplenili, a gostilničar jih sedaj ne more di. biti nazaj, dasi je to že opetovano zahteval. Umrla je gospodična Ida R a v n i h a r. Blazno žensko deklo Frančiško Knapič iz Smednika je prijela policija v neki gostilni na Dunajski cesti. Blazna Frančiška Knapič je bila v varnosti v neki sobi pri smledniškem županstvu, a je ušla. Knapič se je nasilno uprla stražniku in udarjala po njem. Zrelostni izpit v B oddelku c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani je bil dovršen dne 21. julija. K ustnemu izpitu je prišlo 27 kandidatov (2 prideta zaradi bolezni v septembru), 5 kandidatov je dovršilo izpit z odličnim uspehom, in sicer: Ažman Ciril od sv. Jurija pod Kumom, Ogrin Frančišek iz Stare Vrhnike, Sodnik Alojzij iz Ljubljane, Zorko Frančišek z Vač in Urbas Ivan z B ok. Z dobrim uspehom jih je dovršilo 15; ponavljalni izpit bo dobili 4, in sicer 2 iz nemščine, 1 iz zemljepisja ter zgodovine in 1 iz matematike. Za celo leto so padli 3. Ljubljanica je po zadnjem nalivu na-rastla za U 50 m. nad normalom. Poročil se je včeraj gospod Anton Korbar z gospodično Marijo P i 1 k o, hčerko znanega meščana in ključarskega mojstra g. Fr. P i 1 k o. — Ce stitamo ! Zgubila je blagajničarka Ivana Horak zlato verižico. Poneveril je čevljar Brajer usnjarju Skeilu za 20 K usnja in pobegnil v Trst. Brezzavesten zgrudil se je včeraj Janez Blaž iz Mengša pri Bevčevi gostilni na Dunajski cesti. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico. Pravijo, da bo v bolnici skoro gotovo umrl. Cirkus Enders pride v prvi polovici prihodnjega meseca v Ljubljano, sedaj je v Zagrebu. Ljubezen Ljubljančana do Zagreba. Ljubljančan Štefan Blaž je v Zagrebu razvijal tako delovanjev da mu je bivanje v '/jagrebu prepovedane. Štefan B'až pa se je predvčerajšnjim kljub temu pojavil v Zagrebu, kjer so ga aretirali. Licealno poslopje. Dne 6. avgusta se vrši pri dež. vladi nova ponudbena obravnava glede podiranja licealnega poslopja. Kazne stvari. — Najnovejše od raznih strani. Prava morska kača? Blizu Bermuda-otokov so vjeli početkom junija neko neznano morsko žival in jo prepeljali v New York. Dolga je 6 čevljev, podobna kači, a ima dolg, kljunu podoben gobec in velike, hude oči. Pokrita je z luskinami, kakor riba, a nima nič plavut. Dosedaj še nihče ni videl take živali in se zato zanjo zlasti prirodo-slovci zanimajo. — Srečni poštni uradniki. Iz New • Yorka se poroča: 2500 poštnih uradnikov tukajšnjega urada, ki so imeli dosedaj po 600, 700 ali 900 dolarjev letne plačo, dobe od sedaj naprej 100 dolarjev doklade, vrhu tega dobo še 300 novih moČij, da jim bodo pomagale. — Sestro obsodili na smrt. Iz Zemuna javljajo: Eden tukajšnjih stražarjev se je vrnil iz službe domov ter je svojo nabito puško postavil v kot ter odšel v krčmo. Trije njegovi otročiči so se ravno igrali »vojake«, llletni sinček je vzel puško v roko1 Igrali so »vojake«. Sestrica se ni dobro obrnila, kakor je zapovedal mlajši brat. Zato so jo spravili v »zapor« in jo obsodili na smrt. Brat Pero je nameril puško, mladi je zapovedal »ogenj«, in Pero (misleč, da puška ni nabasana) je sprožil. Strel je počil in nesrečna Bestrica bo jo zgrudila s prestreljeno glavo. Ostala je mrtva na licu mesta. Proti neprevidnemu očetu je uvedena pre- iskava. — U m r 1 je na Dunaju opat mehi-taristov dr. Arzenij A j d y n , star 77 let. Rojen je ail 1. 1825 v Peri pri Carigradu. — Roparski napad. Iz Belgrada se poroča, da je tolpa Arnavtov napala samostan Visoko, zažgala poslopje ter od menihov zahtevala 3000 lir, sicer jih pomorč. Menihi so izročili denar ter se pritožili pri turški vladi. — Mejnarodna mirovna konferenca se letos vrši meseca septembra na Dunaju. Predsednik avstrijske skupine bode baron P i r q u e t, podpredsednika poslanec Gniewosz in dr. M i 11 a n i c h. — Velika nevihta je bila včeraj popoldne na Dunaju in po okolici. Po mestu je nevihta napravila mnogo Škode, voda je mnogokje udrla v kleti in skladišča. Na Š-neloi je utonila mala deklica. Nevihta je razsajala tudi po Solnograškem. Škoda je ogromna. — Smrt »srebrnega kralj a«. Nekdanji delavec Makaj, ki je našel Bonanza mino v Nevadi, po kateri je srebrni trg na svetu se korenita spremenil, sedanji milijonar, je v Londonu umrl. — Strela udarila v avtomobil. Pruski inženir Ilildert je iz Budimpešte napravil s prijateljem v avtomobilu izlet v Drinkovo. Mej potjo je nastal vihar. Strela je udarila v avtomobil. Ilildert je smrtno nevarno poškodovan, njegov spremljevalec je bil na meBtu mrtev. — Planinska koča podrla se je pri Ermslebenu. Šestnajst oseb, ki so v koči vedrile, je zasutih. — NaOgrskem je več krajev pod vodo. Mnogo hiš so je podrlo. Škoda je velika. Telefonska In briojavna poročila. Rini, 22. julija. Kardinal L e -docliowski je danes zjutraj umrl. Dunaj, 22. jul. Od tu gre k nemški pevski slavnosti v Gradec prihodnjo nedeljo pet posebnih vlakov. Dunaj, 22. julija. Saksonski prestolonaslednik Friderik Avgust pride jutri na Dunaj in se popoldne odpelje v Monakovo. Gradec, 22. julija. Včeraj se je pričel shod raznih zastopnikov, ki so se posvetovali o streljanju proti toči. Danes in jutri si ogledajo Greinitzovo tovarno in strelno postajo pri Slovenski Bistrici. Praga, 22. julija. Ces. namestnik grof Coudenhove je včeraj v dež. zboru izjavil, da vlada ne dovoli zvišanja deželne naklade na pivo od 1 K 40 vin. na 2 kroni. inomost, 22. julija. Pogajanja v zadevi avtonoinijskega načrta se živahno nadaljuje. Ako se doseže ugoden vspeh, bode tirolski deželni zbor sklican v novo zasedanje meseca decembra. Beril, 22. julija. Tu zboruje mej-narodni časnikarski shod. lielgrad, 22. julija. Listi poročajo, da se dne 15. oktobra kralj in kraljica odpeljeta v Rusijo. Umrli so: 17. julija. Marija Sušnik, delavka, 71 let, Radec-kega cesta 11, ostarelost. 18. Jožef Dežman, sodarjev sin, 4 mes., Črna vas 21, črevesni katar. — Nikolaj Herakovič, grško kat. viSji svečenik, 73 let, Poljanska cesta 60, ostarelost. — Helmut Leinert, nadinženirjev sin, 17 mes., Levstikove ulice 15. Srevesni katar in Ecclampsie. 19. julija. Jožef Kussman, zasebni uradnik, 70 let, Stari trg 9, pljučnica. V bolnišnici: 19 julija. UrSula Žurbi, gostija, 68 let, ostarelost. — Angela Heinz, slrugnrjeva iifii, 3 leta, davica — Ivana Vidic, hiSina, 43 let, jetika 20. julija. Anton Klančar, dninar, 52 let, C.ontucio thoracis Comolio cerebri. ................................................M .....a....a..au.......•.•••«••...•«.•*•*•.•#•«... || Pozor! »Naši liberalci!" Pozor! :::: Plameneče grmade! Otrok :::: :i:5 z nabito puško! Jezuitske s:!: :::! skrivnosti! Peter Arbuez :::• razkrinkan ! Črna tropa! :::: »•j .................................................. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-Omm M i CM OJ«-(•Tfiait igramo-r* v ao. T tr-.p«--liVura pi C.lilja VKMTI B« 60 |2j 1'. 21i 9. »vež. 730-.5 | 19 6 (iT štab. nevihta j 13-9 21 7. zjutr. 2. popol. 7M4 9 7341 14 H 22-8 si. sever si. jvzh. del. obl. pol. oM. Žitne cen© dni 21. julija 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 6C kilogramov. Plenica m jesen........7 22 Ri i» jesen..........6 35 Koruza za juli-avgust........616 „ „ sept.-oktober.......6 22 Oves za sepl -oktober . ... , — , , jesen.........5 68 Na budimpoltanski borsi: Plenica za oktober ...,...„ 6 80 Ri za oktober ......... 548 Ovea za oktober.........5-35 Koruza za julij........4-77 „ „ avgust........483 , maj (1903)..........4-93 850 (Bfektiv.) Dunajski trg. Plenica banaSka . . južne žel. R* n , Ječmen , „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant , Ovea srednji . . Fižol ..... K 9 26 9.40 7-10 do 723 6.36 617 5 23 669 6-81 fi-49 5-36 4.78 4 83 4-94 9 80 9-80 730 6-25 6 — 7-25 7-25 5-35 6-40 7-50 10-- Dunajska borza dnč 22. julija. Skupni driavni dolg v notah.....101 80 Skupni državni dolg v srebru.....101-70 Avstrijska zlata renta 4%......12160 Avstrijska kronska renta 4%.....99-75 Ogerska zlata renta 4%.......12145 Ogerska kronska renta 4%......97-90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1605-— Kreditne delnice, 160 gld..............678 25 London vista......................239 70 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-07'/, 20 mark............23-39 20 frankov (napoleondor) ...... 19'06 Italijanski bankovci. . . •.....94 10 C. kr. cekini...........11-26 poziv „ftarodovcu." Pisatelja dopisa „Iz Smlednika", ki je bil dne 17. t. m. pricbčen v »Slov. Nartdu« pozivljem, naj objavi svoje ime. Dalje se bova petem pred sodnijo zmenila. Da to tem preje stori, obljubim mu 100 K nagrade, če svoje trditve dokaže. Ako pa nima poguma se pod svoje laži podpisati, jo naj-nesramnejši neznačajnež in obrekovalec, ki ni vreden, da bi mu na njegove nesramne laii odgovarjal! V Smledniku, 20. julija 1902. Vojteli IijMšek kaplan. Zahvala. Za mnogobrojne, od blizu in dalee nam doSle dokaze prisrčnega sočutja povodom nenadne izgube drazega soproga, oz:roma očeta, brata strica in tasta Fran Berdavs-a c. kr. poštarja, trgovca in posestnika, kakor tudi za prekrasne vence, rnnogobrojno osebno udeležbo preč. duhovščini, tukajšnjemu orožnifitvu, vsem prijateljem in znancem, ter ganljivo petje gg. pevcem pri sprevodu ranjcega nam dragega k zadnjemu počitku izrekamo najtoplejšo zahvalo ter prisrčni Bog plati! Dobrepo!je v juliju 1902. Žalujoči ostali. Bar s katerimi more vsakdo barvati razno t-") blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zaslore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani,Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proli povzetju. 624 12 11 — 3 prediva vsako množine kupi Anton KolenC V Celju po gld. 28.— 100 kg, kar se do 23. t. m. dopošlje. 844 r6—5) K olarske, kovaške, = in sedlarske pomoeinke In neence sprejme takoj izdelovatelj VOZOV Peter Keršič i Šiška pregrinjala, zastori, klavir, biljard, fine stenske ure, razno jedilno orodje ter perilo itd. V sredo dne 23. t. m. vsi poljski pridelki na njivah, in tudi druga košnja na travnikih. Dra&ba se začne vsakokrat ob 9. uri zjutraj. Gramofon je najboljši In najglasnejši govorilni stroj na svetu (s trdimi ploščami.) 845 (24-3> ^ Avtomate za gostilne prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših Rudolf Weber, urar v Ljubljani, rrr Stari trg štev. 10 zrzr: Spretni zastopniki se povsod aprejmo! -S 5 * »•S Sfl as 32 t* H cn O ca <32 G/5 O Oh Svetovnoznani ! 1! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. ! !! w Alfa-Laval-Separafor-ji so najboljši posnemavci smetane. Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave ga dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vse druge stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja Akcijska družba Alfa - Separator, Dunaj. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26. Podružnice: Budimpešta. Praga. 135 52-33 Ceniki, podučne brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svžt se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list »Alfa-Mittheilungen« brezplačno. O cn et> ca o CS) I?! (O U) AjT Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba HEBCV B« I., IflfolIzflilelO in 13, Dunaj, I., StrDbsIgasse 2. ■pf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in veatnl nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 134 78