pofitnma plačana v gotovini Leto LVII. v Liubllanl, v soboto. dne 10. avgusta 192* St. 180 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedelUVa Izdajo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peflt-vrsla mali oglasi po VSO ln 2 D. večji ogla«! nad 49 mm vlllno po Din 2-SO, vellld po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrsttca po 10 Din ci Pri votlem O Izide ob 4 zjulraj razen pondeljKa ln dneva po prazniku OrednUtvo /e v Kopllarfevl ultcl it. 61111 KoltopM se ne vraCafo, nclranhlrana pisma se ne sprejemalo - l/rednll/uu telefon 61. 2050, upravalitva »t. 2329 Izseljeniško vprašanje Nad vse razveseljivo je, da so pričele oblasti posvečati izseljeniškemu vprašanju svojo pažnjo. Saj je izseljeniško vprašanje za vse naše gospodarstvo, za ves naš napredek in .az-voj največje važnosti. Splitska konferenca, ki je bila pred dnevi zaključena, je izčrpno navedla, kaj vse je treba storiti za pravilno rešitev izseljeniškega vprašanja. Če bo le del teli predlogov izveden, bo doseženo že mnogo in izseljeniško vprašanje bo v glavnem rešeno. Ali samo materielna sredstva za rešitev izseljeniškega vprašanja ne zadostujejo. Treba je tudi duševnih sredstev in te mora dati javnost. Jedro vsega vprašanja je v tem, da nam ostanejo iaseljeniki ohranjeni, da ne utonejo v tujem morju, da naša kri ne plodi samo iuje njive, temveč tudi naše. Tako rešitev izseljeniškga vprašanja hočemo in tako potrebujemo. Da pa ta cilj dosežemo, je prvi pogoj, da 1udi izseljenik to hoče, da je njegova volja ista ko naša. Ce nima izseljenik te volje, potem je vse naše prizadevanje zaman, ker saino izseljenik odloči, če ostane nam zvest ali pa se duhovno združi z narodom, ki mu daje kruh. Brez vsakega dvoma je, da bo ostal izseljenik nam zvest, če mu je domovina v tako milem spominu, da je ne more pozabiti. Da pa mu je v takem spominu, mora izseljenik svojo staro domovino ljubiti, mora imeti tudi vzroke za to ljubezen. Zato pravimo, da brez pomoči javnosti ni mogoča rešitev izseljeniškega vprašanja. Stara s>tvar je, da se ljubezen pridobiva le z ljubeznijo. Če hočemo, da bo izseljenik ljubil svojo staro domovino, potem mu moramo dati tudi vidnih dokazov, da ga stara domovina ljubi in da ni nanj pozabila, pa čeprav mu ni mogla dati kruha za življenje. Ta zavest so mora globoko vtisniti v spomin izse-ljenika in potem ne bo nikdar pozabil na svojo domovino. Ali pa se je kdaj naša javnost potrudila, da pokaže izšeljeniku svojo ljubezen? Ko je odhajal v Ameriko, se je zanj zanimal samo agent paroplovne družbe, ki je zaslužil od njegove prevozne karte. Nihče pa ni dal izselje-niku ne nasveta in ne sredstev, temveč prepustili smo ga čisto usodi, da si pomaga, kakor si ve in more. Šele potem, ko je prišel izseljenik do denarja, ko smo videli njegove dolarje, tedaj smo se tudi spomnili, da se nekje v rudnikih Amerike trudijo in pehajo tudi naši ljudje. Ne njih, temveč na njihove dolarje smo se spomnili. Ali je potem čuda, če so nekateri izseljenci že pozabili na svojo domovino? Kljub vsemu pa večina izseljencev vendarle ni pozabila svoje domovine. Vezi na rodno grudo so bile močnejše od vso nehvalež-nosti domovine. In ko je kopal slovenski rudar globoko pod zemljo premog, je mislil na lepoto svoje domovine in oživljal vse lepe trenutke, ki mu jih je dala njegova revna, a edina domovina. In ko so brneli stroji okoli njega, je zapela v spominu izseljenika domača pesem, da je bila vsa njegova duša mehka od ljubezni do rojstnega kraja. Ti spomini na lepoto domačega kraja, na drage znance iz otroških let, so bili najlepši spomini izseljenca. Niti enkrat pa se nismo potrudili, da bi tudi mi te spomine okrepili. In kaj bi bilo tako težkega, da bi vsako leto poslali med izseljence nekaj naših najboljših pevcev, da bi jim iz srca zapeli našo pesem! In kaj bi bilo tako težkega, če bi vsako leto obiskal našega izseljenca odposlanec iz domovine in mu povedal, kako je v njegovem kraju, kako napreduje ves naš narod. Daleč, silno daleč je bil izseljenec od domovine. Ta pa je izgubila vsako zvezo z njim. In ni se niti potrudila, da bi jo našla. Namesto odposlanca domovine, pa so prihajali k izseljencu odposlanci tujine in mu govorili, kako je zapuščen od domovine in kako si mora vedno pomagati le sam. Ali je čuda, če je izseljenec prišel pod vpliv tujo okolice? Dosti sovražnikov inia naš narod in vsi ti so govorili našemu zapuščenemu izseljeni-ku samo slabe stvari o domovini. Vsa silna propaganda proti nam zadela izseljenca v vsej svoji moči naravnost. Kdo pa je od nas govoril izseljencu, da je ta propaganda laž, kdo od nas ga je opozarjal na ves lep napredek, ki smo ga vendarle dosegli? Vse polno sredstev je, da si ohranimo izseljenca, toda eno je glavno in najvažnejše, da ga prepričamo o svoji ljubezni. Mnogo, silno mnogo ljubezni moramo izkazati izseljencu, in v tem je ves problem. Za večno ga moramo z ljubeznijo prikleniti na sebe in izseljeniško vprašanje je rešeno. Odgovor bolgarske vlade izročen Beograd, 9. avgusta. Bolgarski minister zunanjih del Burov je izročil jugoslovanskemu poslaniku v Sofiji Ljubomiru Nešiču glede na našo protestno noto zaradi amnestije vojni hkrivcev ta-le odgovor bolgarske vlade: s Gospod minister! V odgovor na noto št. .1113, ki ste jo blagovolili izročiti 23. julija t. 1. mojemu namestniku g. Ljapčevu, predsedniku vlade in ministru notranjih del in narodnega zdravja, Čast mi je sporočiti Vam to-le: Krivice, ki jih obsega zakon o amnestiji od 6. julija t. 1. nimajo ničesar skupnega s kaznjivimi dejanji, na katere se nanašajo členi 118. in 120. neuillske mirovne pogodbe. To je jasno razvidno iz samega besedila, ki predvideva to-le: .1. Z določbami čl. 1. tega zakona se ainnestirata bivša ministra Radoslavov in Tončev radi dejanj, ki sta jih zagrešila in ki sta predvidena v čl. 155. bolgarske ustave in zaradi katerih sta bila obsojena z obsodbo 3. državnega sodišča. Ta dejanja nimajo nobene zveze s krivicami, ki jih navaja čl. 118. neuillske mirovne pogodbe. 2. Določbe čl. 2., 3. in 4. istega zakona se nanašajo na kazniva dejanja, ki so bila izvršena po svetovni vojni. 3. Določbe čl. 5. se nanašajo na vojne obveznike, ki so jih obsodila vojaška sodišča zaradi vojaških prestopkov po zakonu od 1. julija 1929 in ki so že svoje kazni odsedeli ali pa so bili pomilovanj. Med pomilovanimi vojnimi obvezniki, ki so se ukoristili z amnestijo po čl. 5. ni osebe, ki bi bila obsojena za dejanja predvidena v čl. 118. neuillske mirovne pogodbe. 4. Določbe členov 6., 7. in 8. obsegajo krivice teles in oseb, ki takisto ne spadajo pod določbe navedenega čl. 118. 5. Določbe zadnjega čl. 7. se tičejo samo civilne odgovornosti nekih amnestiranih oseb. Iz tega je razvidno, da ni niti ena določba zakona o amnestiji od 6. julija t. 1. v direktnem in indirektnem nasprotju z obvezami, ki jih je bolgarska vlada prevzela s členi 118 do 120 neuilske pogodbe o miru. Bolgarski narod in bolgarska vlada se nista nikoli solidarizirala z osebami, ki so grešile proti mednarodnim pravicam in vesti civiliziranega sveta. Obratno, bolgarska vlada je izročila bolgarskim sodiščem vse one osebe, glede katerih je bilo dokazano, da so zagrešile gori navedene krivice. Zakon od 6. julija 1929 ne tvori povoda ali razloga, da bi se lahko mislilo, da je bolgarska vlada izpremenila to svoje stališče o krivicah, na katere se nanašajo člani 118 in J 20 neuillske pogodbe o miru. Ker citira vaša nota brez potrebe neko povelje bivšega glavnega poveljnika generala Zekova, ki je uperjena proti srbski inteligenci na področju Morave, naj mi bo dovoljeno, da opozorim na sledeče: Na podlagi pregleda arhiva vrhovne komande, ni bilo mogoče ugotoviti, da je bilo tako povelje izdano od strani glavnega komandanta bolgarske vojske. General Žakov je bil pomiloščen z zakonom o amnestiji od 26. julija 1924 in spoštovane vlade kraljevine SHS od tedaj pa do današnjega dne niso v tem pogledu storile nikakega koraka. General Zekov je bil pomiloščen za kaznjiva dejanja, zaradi katerih ga je obsodilo tretje državno sodišče in ki nimajo ničesar skupnega s členom 118 neuillske pogodbe o miru. Iz tega razvidite gospod minister, da je bolgarsko vlado pri sprejemu zadnjih zakonov o amnestiji vodila le želja, da doseže splo-.šno pomirjenje in spokojstvo v državi, izvršujoč pri tem svojo pravico vrhovne oblasti suverene države, tako da s tem ni mogla kršiti svojih mednarodnih obvez, še manj pa dati povoda za kakršnokoli reklamacijo. Iz istega razloga je sprejela bolgarska vlada z začudenjem in z obžalovanjem noto, ki vsebinsko nima zadostne motivacije, in ki tudi ni v skladu s splošnimi napori vseh narodov in vlad, da bi pozabili težka izkusiva vojne, in ki končno ne more učvrstiti od naše vlade toli željeno atmosfero vzajemnega zaupanja in upoštevanja med obema narodoma. Izvolite sprejeti g. minister tudi pri tej priliki izraze mojega posebnega spoštovanja. Burov, 1. r. Po škofovski konferenci Belgrad, 9. avg. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mudi kot izvršni organ škofijske konference, ki se je pred kratkim vršila v Zagrebu, djakovski škof dr. Akšamovič, ki je prinesel v Belgrad spomenice in vloge na posamezna ministrstva, ki jih je izdelala škofovska konferenca. Tekom današnjega in jutrišnjega dne sta, oziroma besta škofa Akšamovič in Rodič te resolucije osebno predložila resornim mi- nistrom. Posebno važna bo njihova intervencija v prosvetnem in vojnem ministrstvu. V prosvetnem ministrstvu bosta predložila škofovske zahteve glede kulturno-politične in verske zakonodaje. V vojnem ministrstvu pa 1 nista skupno s pravoslavnim škofom dr. Leti-čem predložila spomenico, v kateri se zahteva, naj ostane vojna duhovniška služba takšna, kakršna je bila dosedaj. Otvoritev zdravstvene konference Split, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Danes ob 10 je bila otvorjena v Splitu zdravstvena konferenca. Na konferenci sodeluje veliko število delegatov zdravstvenih in socialnih uradov ter zdravnikov. Pred prehodom na dnevni red je konferenco pozdravil splitski župan. Za predsednika je izvoljen dr. Edvard Pakaci. Poleg njega je govorilo še več govornikov o nalogah konference. Na konferenci je prevladovalo mnenje, da se naj izdela enoten osnovni zdravstveni zakon, ki ga je dopolniti s posebnimi pravilniki, ki bodo enotno uredili posamezna zdravstvena vprašanja. Glede vprašanja staža zdravnikov je bila večina mnenja, da se uvede dveletni staž, ki pa bo plačan. Glede privatne zdravniške prakse je konferenca mnenja, da se ista dovoli tudi vojaškim zdravnikom. Kar se tiče sodnih zdravnikov, zahteva konferenca od njih v bodočnosti posebno sodno zdravniško izobrazbo. Nadalje je konferenca razpravljala o vzdrževanju bolnišnic ter o tem, v koliko se morejo zdravniki, ki služijo v bolnicah, baviti s privatno prakso. Govorilo se je nadalje o zboljšanju gmotnega položaja zdravnikov in o tem, ali naj se v bodoče pri lekarnah obdrži sistem koncesionirane ali naj se uvedejo svobodne lekarne. Konferenca je razpravljala tudi o koncentraciji zdravstvene službe ter o organizaciji zdravstvenih ustanov. Novela k tiskovnemu zakonu izide Bclgrail, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Sporočajo nam, da bo v kratkem izšla novela k tiskovnemu zakonu. Spremenili se bodo členi, ki govore o kompetenci, v tej smeri, da bo konfiskacija in pregled tiskovin spadal izključno v pristojnost policije, oziroma njenih organov ter v bodoče državno pravdništvo ne bo imelo s tem opravka. To pa zaradi tega, ker proti konfiskaciji ni pritožbe, dočim je državno pravdništvo šlo s konfiskacijami dosedaj pred sodi- šče. Na drugi strani pa ima policija tudi ves potreben aparat, ki je popolnejši. Razširili se bodo tudi členi, ki določajo dolžnost predložitve tiskanih del, tako da bodo v skladu s členi, ki določajo konfiskacijo. Členi, ki določajo konfiskacijo, so v dosedanjom zakonu namreč obsežnejši, kakor oni, ki določajo dolžnost predložitve, tako da je zakon sam na sebi nasproten, ker določa konfiskacijo stvari, za katere v istem zakonu ni bila predpisana dolžnost predložitve. Evropski krožni polet Zagreb, 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Veliko I janska letala so prišla vsa eno za drugim; zanimanje je danes povzročilo pričakovanje j italijanska letala so izdelek firme >Fiat in nadaljnjih letal, ki sodelujejo pri evropskem Romello«. Na letališču v Borongaju je letalce krožnem poletu. Proti pričakovanju jih je pričakovala velika mr žica ljudi. YV letala, prišlo v Zagreb samo 14, od katerih ie bilo razen francoskega, so nadaljevala pot proti 7 nemških. 6 italijanskih in 1 francoski. Itali- i Belgradu. Uprava /e v Kopitarjevi al.it. O - Čekovni račun; C Jubilanti Stev. lo.eso ln IOJ49 tca Inserate, Saralevoit.7563. Zagreb it. 39.011, Praga la Dona/ it. 24.797 f Dr. Reiss ] Belgrad, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj ob pol petih popoldne je nenadoma umrl dr. Ar-chibald Reiss, eden največjih in najplemeni-' tejših prijateljev našega naroda. Dr. Reiss je imel na Topčiderskeni brtkl malo vilo, ki jo je v počastitev junaštva srbskega vojaka dal ime »Vila Dobro polje«. Nad Reissovo vilo ima vilo bivši minister Kapeta-novič. Ko so včeraj pripeljali Kapetanoviču drva, je voznik zavozil po cesti mimo Reissovo liiše, mesto po daljši, ki je edino določena za vozove. Voz je vzdignil silen prah in radi tega je stopil dr. Reiss iz vile in zahteval od voznika, da ne vozi po tej poti. Nastal je prepir, dr. Reiss se je silno razburil, nakrat Je pokleknil in omahnil. G. Kapetanovič je takoj poklical ljudi na pomoč, prišel je zdravnik, dr. Reiss je še vzkliknil svojcem, naj ne jokajo, in izdihnil svojo plemenito dušo. Publicist in novinar dr. Reiss je bil rojen 8. julija 1876 v Lausanni. 22 let star je postal doktor kemije in asistent na lauisannski univerzi. Nato je odšel v Pariz in se zlasti bavil s kriminalistiko ler postal intimen prijatelj slovečega kriminalista Restillona. Po povratku iz Pariza je ustanovil v Lausanni sloveči kriminalni zavod. Izdal je tudi več knjig o Ber-lillonovem sistemu. Ko je nastala svetovna vojna, je srbska vlada poklicala dr. Reissa, da vidi in poroča o divjanju Avstrijcev v Mačvi. Reiss je prišel in nato tako zelo vzljubil srbskega kmeta in srbskega vojaka, da je sam postal srbski dobrovoljec. Po umiku srbske vojske jo Reiss organiziral sprejem srbskih beguncev v Švici. Ves čas je tudi vršil propagando po tujih listih. Po vojni je ostal v Belgradu in začel organizirali policijsko službo Ustanovil je tudi policijsko šolo. Eno ko drugo je moral opustiti ter doživel še druga razočaranja. Kljub temu pa je ostal vnel prijatelj našega naroda, ki nam je bil vedno siguren. Težka izguba je zato Reissova smrt za ves naš narod. Večna slava spominu pokojnega Reissa! Uspeh avtobusnih podjetnikov Bolgrad, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Danes jc končala svoje obiske deputacija zadruge avto-omnibusnih podjetij ljubljanske širše in ožje okolice. Deputacija se je zglasila pri vseh, v poštev prihajajočih ministrstvih ter se je danes vrnila v Ljubljano s pozitivnim uspehom. V trgovinskem ministrstvu so ji zagotovili, ker je avlopromet tudi tujskoprometnega pomena, da bo ministrstvo rešilo njihovo spomenico tako, da ostane v tem proračunskem letu, torej do konca meseca marca, vse kakor je bilo. V ministrstvu za javna dela je deputacija dobila odgovor, da stoji to ministrstvo na stališču, ki ni važno samo za rešitev krajevnega spora, ampak je načelne važnosti, in sicer: ministrstvo za javna dela smatra, da je ono v tem slučaju kompetentno. Ministrstvo je mnenja, da so z novim zakonom o cestah vse mit-nine odpravljeno in torej nima mestna občina pravice, četudi so opira na odredbo velikega župana iz leta 1926, pobirati kakršnekoli prispevke na naslov državnih cest. Dalje so je deputacija zglasila tudi v ministrstvu za gozdove in rudnike. Tudi tu je dobila deputacija pozitiven odgovor. V Herriot v Belgradu Zagreb, 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes je prišel v Zagreb bivši francoski prosvetni minister in lyonski poslanec Herriot, ki potuje skozi našo državo. V Zagrebu bo prenočil, jutri pa odpotuje v Belgrad. V Srbiji žetev zelo dobra Belgrad, 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Kakoi zvemo iz krogov srbskih zadrugarjev, so poročila o stanju žetve v notranjosti Srbije zelo optimistična. Posebno dobro kaže koruza. Tz poročil srbskih kmetov se vidi velik optimizem in upanje, ki ga kmetje stavijo na letošnjo žetev, ker se nadejajo, da bodo prišli na ta način do denarja ter se vsaj deloma rešili dolgov. V teh poročilih, ki prihajajo v centralo, se vidi, da ljudstvo pričakuje začetek poslovanja privilegirane agrarne banke, katere občni zbor se vrši 15. t. m. Zdi se, tako je izjavil član vodstva srbskih zemljoradniških zadrug, da se je vodstvo agrarne banke približalo stališču zadrug, da se naj dajejo kmetijski krediti kmetom potom zadružništva. Kako dvigniti naše kmetijstvo Belgrad, 9. avg. (Tel. Slov.«) Združenje jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov in agronomov je predložilo kmetijskemu ministru načrt zakona o organizaciji kmetijske službe med narodom oziroma načrt zakona za pbvzdlgo našega kmetijstva. Računajoč z obstoječimi organizacijami je združenje izdelalo načrt, po katerem se bo mogla tekom let izvršiti velepotezna organizacija vse naše kmetijske službe. Načrt predvideva za reorganizacijo službe osnovanje 10 kmetijskih Inšpektoratov, katerih področja bi obsegale kraje, ki so slični po svojih gospodarskih in klima-tičnili razmerah, neoziraje se na upravno razdelitev države. V vsakem inšpektoratu bi bil državni okrožni zavod, ua celu katerega bi bili glavni kmetijski nadzorniki. Naloga zavoda bi bila, raziskovati zemljišče, podnebje in ostale čitiitelje, ki morejo vplivati ua razvoj kmetijstva. Zavod bi se bavil z izbero semen vseh rastlin, ki uspevajo v dotičnem okrožju. Preučeval bi tudi bolezni in škodljivce rastlin in domačih živali. Zavod bi izvrševal kontrolo semen, določal umetna gnojila, ki so za do-tično podnebje primerna ter dajal nasvete za pobijanje rastlinskih in živalskih bolezni. Na-daljna naloga zavoda bi bilo raziskovanje hranilnih snovi kmetijskih pridelkov in sistematično odstranjevanje kultur, ki na dotičnem ozemlju ne uspevajo. Nadalje izbera čistokrvne živine, kontrola nad živino in li-cencovanje. Proučavanje onih pridelkov, ki bi za krmljenje živine dali največji gospodarski učinek ter vnovčenje živine. Kontrola in podrobno proučevanje bolezni domače živine ter organizacija pobijanja te bolezni s pomočjo serumov, odbera sedanje vrste živine in raziskovanje o boljši reji, bi bile na-daljne naloge zavodov. Zavodi bi zbirali statistične podatke, vršili propagando za kmetijsko zadružništvo itd. V teh državnih kmetijskih inspektoratskih oziroma rajonskih zavodih bi vse to delo vršili strokovnjaki-spe-rijalisti. V posameznih okrajih pa bi delovali okrajni agronomi v isti smeri ter bi bili v stalnih stikih z državnimi kmetijskimi zavodi, od kojih bi dobivali navodila in sredstva. Da bi se narod zainteresiral za kmetijski napredek, bi se poleg okrožnih kmetijskih svetov organizirali tudi občinski in okrajni. Pod kmetijske okrožne zavode oziroma inšpektorate bi spadale vse kmetijske institucije, ki se nahajajo na dotičnem ozemlju. Inšpektorati sami pa so neposredno podrejeni kmetijskemu ministrstvu. Združenje jugoslovanskih agronomov je sestavilo ta svoj načrt po vzorcu kmetijskega gospodarstva v Ameriki, Rusiji in Nemčiji. Dobro organizirana kmetijska pospeševalna služba, ki jo bodo vršili politično neodvisni in strokovno dobro podkovani uradniki, bo lahko dvignila stanje našega kmetijstva in usposobila našega kmeta za tekmovanje na svetovnem trgu. Pred novimi trgovinskimi pogodbami Belgrad, 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Glede trgovinskih pogodb je izvedel Vaš dopisnik, da je trenutno najvažnejša trgovinska pogodba s Španijo, na kateri se dela v zadnjem času. V kratkem bo ratificirana tudi trgovinska pogodba s Češkoslovaško, v kolikor sta se namreč pred leti dni obojestranski delegaciji o njej sporazumeli. Pogajanja za trgovinsko pogodbo s Poljsko so trenutno v zastAin in se bodo najbrž nadaljevala v jeseni. Belgrajske vesti Vojni zakon je šel ponovno v korekturo, od katere bo odvisno, kakšna bo njegova končno veljavna vsebina. Vpokojeni ravnatelj zagrebškega "-'"znl-škega ravnateljstva ing. Trebinjac je bil danes pri ministru Radivojeviču v enourni r "anci. Osnoval se je konzorcij, ki bo izdal posebno knjigo o naših železnicah v dobi od 1919 do 1929 v srbohrvaškem, nemškem in francoskem jeziku. Resen položaj na haaški konferenci Posvetovanja delegatov — Francozi skušajo doseči kompromis Mac Donald pride v Haag Haag, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Odločitev . o uspehu haaške konference pade v finančni komisiji. Težko je misliti, da bi Briand pristal ua kak dogovor o izpraznitvi Poreuja, iw da bi imet sigurnost, da bo v finančni komisiji Sprejet Youngov aačrt. Edino, šp zelo oddaljeno možnost, da se bodo liasproUtva poravnala, vidijo konferenčni krogi v reparacijski banki in v modifikaciji stvarnih dobav, ki je s tem v zvezi. Danes dopoldne jo bilo več sestankov mod posameznimi, delegacijskimi člani. Smnvdon sam pa je dopoldne rajši napravil sprehod v avtomobilu. Venizelos je za četrt ure obiskal dr. Stresemaiuia, poleni pa je bil pri dr. Stro-semannu Henilerson. Temu pogovoru je prisostvoval tudi dr. Wirth. Dr. Strese mami je Hendersonu predočil Vso resnost položaja. Končno so imeli- tudi dolg sestanek delegati male anlante. V francoski delegaciji se že vprašujejo, ali ne misli Sno\vden na razbitje konference. Francozi so pripravljeni, pomagati Angliji do ugodne rešitve. Njihovo mnenje je, da nudi Voungov načrt še dovolj možnosti, da se izpolni vsaj del angleških zahtev. Zdi se, da so v tej smeri že napravili prve poskuse. Cuje se, da je Sno\vden po svojem povratlui z i zle'a obiskal Brianda, s katerim je govoril tudi Henderson, še preden se je sestal z dr. Stresemannom. Smatra se, da se je pri obeh Heudersonovih razgovorih govorilo o tehničnih pripravah zti pododbor politične komisije b Izpraznitvi Porenja. Vsekakor so našprotstva glede Voungovcga načrta jned Francijo ln Anglijo še zelo ostra in se zdi, da bo nemška'delegacija dobila Se vlogo posredovalca. Pari*. !). avgusta. (Tel. »Slov.«) V Parizu se smatra položaj, ki je nastal po oflcielnem angleškem predlogu za revizijo Voungovega načrta, za resen, nikakor pa ne za brezupen. Nadejajo se, da se bodo po 36 urnem odmoru, ki se je sklenil včeraj na predlog Belgijcev, našla pota in sredstva, da se prepreči fiasko konferenco, V političnih krogih upajo na intervencijo Maccionalda, ki ne bo dopustil, da bi Sno\vdenova nebrzdanost naprtila angleški delavski vladi odgovornost za razbitje konference, od katere ves svet pričakuje končno likvidacijo vojnega stanja. Nekateri listi že poročajo, da je Macdonald napovedal svoj prihod v Haag začetkom prihodnjega fedna. Pariz. 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Francoska vlada bo p r skusila vse, da bo omogočila v Haagu kompromis s pogojem, da ostane razdelilni ključ v Voimgovem načrtu nedotaknjen. Po dogodkih v francoski poslanski zbornici ?.a časa debate o dolgovih si nobena vlada ne bo upala, stopiti pred parlament z redukcijo deleža, ki so ga strokovnjaki določili za Francijo. Taka vlada bi bila takoj strmo-glavljena. Nove Stane, atake proti Suotvdenu Pariz, 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Pariški listi smatrajo, da je haaška konferenca radi Snowdenovega ultimata prišla do kritične točke. >Petit ParisieiK piše, da je Snovvden včeraj še pretiral svoje zahteve. Zgubil je vsako mero in s svojimi grožnjami do najvišje mere skalil atmosfero. »Matin« Izjavlja,, da se je Snovvden obnašal Še bolj nacionalistično, kakor najdivjejši nacionalist. Neverjetno je, da bi kak angleški minister, poleg tega pa še socialist, radi popolnoma malenkostnih finančnih sporov mogel ogrožati mirno stanje v Evropi. »Journal« pravi: Zdi se, da je zdaj čas, da bi prišel na konferenco Macdonald sam. SnloŠno se poudarja, da na spremembo Youngovega načrta ni mogoče misliti. Možnost kompromisa je vidna samo v tem. kar je omenil Cheron o drugačni razdelitvi stvarnih dobav. Pariz, 9. avgusta. (Tel. »Slov.«) Listi opozarjajo na težkoče pri tehnični izvedbi izpraznitve Pcrenja. >Matin« in »Petit Parisien« izjavljata soglasno, da se mora pri točnih posvetovanjih strokovnjakov določiti v vseh podrobnostih natančen načrt za transport vojaštva, za njihovo nastanitev v Franciji, za vrnitev zaplenjenih poslopij itd. O sarskem vprašanju se oficijelno v Okvirju haaške konference ne sme govoriti. »Echo de Pariš« očita Briandu. da je s svojo politiko odrekanja šel že predaleč, in apelira na dr. Stresemanna, naj gotovo pridrži Rrianda v Haagu, da ne bo mogel govoriti v Ženevi o Združenih drŽavah fivrope. Snoivden ne odneha Haag, 0. avg. (Tel. »Slov.«) Snowden na včerajšnji seji finančne komisije ni samo ponovil, da ne misli priznati v Youngoveriiu načrtu določene skrajšane' vsote, temveč je tudi kategorično izjavil, da ne vidi nobenega pota, da bi mo- gel Youngov načrt doseči svoj cilj, če se ne bo spremenil. Smatrati je, da je v današnjem razgovoru med Stresemannom in Hendersonom nemški zunanji minister opozoril angleškega tovariša na resnost položaja. Zeppelin" plava proti Londonu Zagrebške vesti Zagreb, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je odobrilo predlog fakultetnega sveta zagrebške filozofske fakultete, da se ustanovi posebna stolica za psihologijo, Po vsej priliki bo dobil to stolico dosedanji docent dr. Ramiro Bujac. Zagreb, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Don Fn-Djo Bulič je osnoval pri hrvaškem kulturnem društvu Napredak v Sarajevu fond pod imenom -Fond dona Franje Buliča«, v katerega je nakazal 110.000 Din. Fond je odstopil društvu Napredak«, ki ga naj uporabi za zgradbo konvikta v Splitu, iz obresti pa naj dobivajo podporo hrvatski dijaki, ki bodo študirali arheologijo, zgodovino in umetnost. » Kotor, 9. avg. (Tel. Slov.«) Parnik »Silnica , ki je določen za matično ladjo našima novima podmornicama »Smeli« in »Osvet-nik«, je založen s premogom in ostalim ma- ♦ oriJnlotn l<»r in Urpnil v Tnnlnn l/ior >,n nrd. ,^, >,...--------- - --- - - ------, --.i-- «- t--- vzel obe podmornici. Koncem avgusta se bo parnik s podmornicama vrnil v Boko Ko-tor.sk Slov.«) Zunanji minister dr. Beneš odpotuje v nedeljo ali oo-nedeljek na haaško konferenco Turška odklonita arhitr. pogodbo z Grško r Atefte, 9. avg/(Tel. »Slov.«) Turčija ja na grSkl predlog, da bi se spor radi izmenjave prebivalstva predložil haaškeinu razsodišču, odgovorila odklonilno in predlaga s švojfe strani, da bi se nevralnim članom mešane komisije za izmenjavo grškega in lurškoga prebivalstva poverilo Iudi vprašanje premoženjskopravnega tolmačenja določb lausannske mirovne pogodbe. Atene, 9. avg. (Tel. Slov. ) Grški odgovor na turško noto se bo izročil v kratkem. Čuje se, da Grčija vztraja na svojem stališču, naj se odločitev o spornih vprašanjih predloži kakemu razsodišču. Če se bo Turčija branila še naprej, bo Grčija zahtevala odločitev pri Društvu narodov. Grški listi hudo napadajo Turčijo in izjavljajo, da je turška vlada kriva, da so se raz bila dolgotrajna pogajanja v Angoli. Vse zidovstvo za obnovo Palestme Curih, 9. avg. (Tel. »Slov.") Po dvate-densklh razpravah je zionistični kongres sklenil v poimenskem glasovanju z 321 glaspvi proti 30 glasovom, da se razširi Jewish Agenc.y. Ta sklep pomeni v razvoju zlonizma preokret, ker zagotavlja sodelovanje vsega židovslva, tudi nezionistov, pri obnovi Palestine. Tudi angleška vlada je že pristala na to, da pripoznft razširjeno agencijo v sinisln mandata Društva narodov za Palestino. Grški parlament gre na počitnice Pariz, 9. avg. (Avala) Agencija Havas poroča iz Aien, da je grški parlament pooblastil vlado, da izda nove uredbe o ustanovitvi zavarovalnih blagajn za neke delavske kategorije, uredbe o ustanovitvi blagajne za Narodno odbrano, uredbe o preureditvi gasilske službe in uredbe o izvršilnem postopku. Smatra se, da bo nato sedanje zasedanje parlamenta zaključeno. Z druge strani pa je vlada izrazila željo, naj bi se parlament sestal še k par sejam ter šele nato odšel na počitnice. Ferdinandov vplivna Bolgarskem raste Sofija, 9. avg. (Avala). Prof. Danilo, ki je nedavno vodil skupino bolgarskih intelektualcev k bivšemu bolgarskemu kralju Ferdinandu, je bil danes sprejet od predsednika vlade Ljapčev a. Šahovski turnir v Karlovih Varih Praga, 9. avg. (Tel. »Slov.«) Osmo kolo šahovskega turnirja v Karlovih varili je končalo tako: Niemcovič, ki je v igri proti Euweju bil že odločilno na slabšem, je nastavil Euweju skrito past, v katero se je Euwe vjel, zgubil damo in se moral uda>ti. Capablanca je premagal dr. Beckerja v dosedaj najkrajši partiji po 18 potezah, Mattison je premagal gdčno Menšikovo po 32 potezah, dalje so premagali Johner Treybala, Grilnfold Yatesa, Marshall C-anala. Bogoljubov je kot črni premagal SS-miseha v 38 potezah, Colle Thomsa v 25 potezah in dr. Vidmar Tartakowerja v 51 potezah. Spielmann je kot črni v odlični pozicijski igri proti Maroszyju na boljšem, Maroszy je zgubil enega kmeta in Spielmann je dobil igro v 56 potezah. Gilg je premagal Rubinsteina v 58 potezah. Včeraj se je doigrala še viseča partija Samisch—Maroszy. Po osmem kolu vodi Spielmann s 7 in pol točkami od osmih dosegljivih točk, daleč za njim prideta Vidmar in Capablanca s 5 in pol točkami, potem pa Ru-binstein, Eu\ve, Niemcovič in Mattison s pet točkami. Nevihte Pariz, 9. avg. (Tel. »Slov.«) V pokrajini Bur-gogne, posebno v kraju Villefrances, je bila huda nevihta, ki je napravila veliko škodo. Vihar je popolnoma raztrgal in odnesel streho na neki predilnici in tovarni čokolade. Vinogradi so uničeni za več let. Vihar je podrl na stotine dreves in brzojavnih drogov. Stvarna škoda se ceni na več kot 50 milijonov frankov. , Strahovito neurje v Besarabiji Bukarešta, 9. avg. (Avala) Agencija Ra-dor poroča, da je strahovito neurje povzročilo v Kišinevu in Botošaniju milijonsko škodo. Vihar je porušil več hiš, ruval drevesa in dvigal strehe raz hiš. Predmestne četrti v Kišinevu sc popolnoma pod vodo. Ves železniški in cestni promet je ustavljen. Tovarna smodnika zletela v zrak Rim, 9. avg. (Tel. »Slov.