I' otrrtna plačana v eotovfn!. Leto XI., št. 23/ Ljfi&lJ&iaa, nedelja 12. oktobra Cena 2 Din LJpravaišrvo: Ljubljana Knafljeva u!ics 5. - Telefon št. 3122. 312.3. 3124. 3125. 3126 lnseiatm oddelek: Ljubljana. Prešer. nova ulica 4. - Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13- — leletoD št 2455 Podružnica Celje: Kocenovs ulica št 2 - Telefon št 190 Računi oH pošt ček zavod-b: Ljub, Ijana št. 11 842; Praha čislo 7% iso W en 10S 241 Naročnina iiiaša mesečne 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: K.natljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te. lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopis: se ne vračaio. — Oglasi po ^ar:fu sa ©k proti Kamera potovanja £ratss©s&ega trgovinskega ministra po srednjeevropskih državah — Madžarska ne bo sodelovala v agrarnem bloku? Pariz, 11. okt. d. List »La Humanite« pi* t • glede na potovanje trgovinskega milil* ? ra Flandina po srednjeevropskih državah, i i gre za akcijo Francije, ki stremi po } iružitvi vseh evropskih agrarnih držav na f upnem gospodarskem programu, 'la pro* r im bi služil tudi za podlago gospodarski i ciji Društva narodov Minister Handin r je posetil Prago in Dunaj ter bo prise; t di v Beograd, se bo udeležil agrarne kon* f renče 14." t. m. v Bukarešti, na kateri se t > razpravljalo o ukrepih proti sovjetske; r u dumpingu in organizaciji kontinentai* r oa gospodarskega bloka proti sovjetski T. jsiji.^Kakor poroča nadalje omenjeni list. bo meseca novembra ali pa januarja tudi v Ženevi posvetovanje o bojkotu sovjet* ske Rusije in sicer v okvirju gospodarske komisije Društva narodov. Potovanje fran* coskega trgovinskega ministra c!andina po srednjeevropskih državah ima namen pri* oraviti vse potrebno za to akcijo. Bukarešta, 11. okt. s. »Adeverul« objav* !ja daljši članek o namenih agrarne kon> ference. ki bo prihodnji teden v Bukarešti Obenem izraža domnevo, da Madžarska bržkone ne bo sodelovala v srednjeevropskem agrarnem bloku in da bo sklenila z Avstrijo poseben dogovor o izmenjavi agrarnih in industrijskih proizvodov. nje proti dr, Oiirflusu Akcija nemških desničarskih strank za izpremembo zunanje politike Razočaranje nad Hindenburgom Berlin, 11. oktobra d. V nemški ljudski f ■ ki ie desničarska struia v zadnjem ča-i ihtevala. nai se izzove demisija zuna-].'2ga ministra dr. Curtiusa, ki zastopa 5 ..anko v vladi. Ta prizadevanja pa so c -tala zaman, ker ie o svoji včerajšnji seji r rlarnentarna frakcija nemške ljudske s*, anke izdala komunike, da ni bil predložen predlog o odpoklicu državnega zuna-ijega ministra dr. Curtiusa iz vlade. Rovarienie proti Curtiusu se nadaljuje in desničarske stranke računajo, da bo mogoče doseči v državnem zboru nezaupnico proti njegovi osebi. V intrigah prot. seda-riemu zunanjemu ministru sodelujeta tudi državna ministra Schiele ter Treviranus. Pri tem ne gre samo za osebo dr. Curtiusa temveč za izpremembo zunanje politike, ki jo zastopa. Predlog parlamentarne rakciie stranke podeželskega ljudstva v državnem zboru naj bi prisili! vlado, da bi takoj izko-r istih zaščitne in revizijske možnosti, ki flh nudi Youn.gov načrt. Ta predlog bo na'.*irši. kar jih je bilo doslej postavljenih v državnem zboru glede na to vprašanje. V nek! nadaljni interpelaciji namerava stranka po- deželskega ljudstva zahtevati od državne vlade pjjasnilo o stanju razorožitvenih pogajanj. Ako se bo pri tem izkazalo, da kljub določbam versailleske pogodbe ni pričakovati splošne razorožitve, bo stranka podeželskega ljudstva, kakor zatrjuje nemško nacionalno časopisje, predlagala, naj izaivi državna vlada, da se tudi Nemčija ne bo več čutila vezane na razorožitvene določbe versailleske pogodbe, ako se do gotovega roka. ne izvrši splošna razorožitev. Ta parlamentarna akcija ima predvsem namen doseči novo smer nemške zunanje politike. Berlin, 11. oktobra d. Vsi listi desnice kažejo veliko razočaranje, ker je državn! predsednik Hindenburg odklonil prošnjo za pomilostitev pred državnim sodiščem v Leipzigu zaradi veleizdaie obsojenih ulm-skih oficirjev. Državni predsednik utemeljuje svojo odklonitev, da je prav v sedanjem po!it-čno razburjenem, času neobhodno potrebna disciplina v državni b^ambi. zaradi česar za sedaj tudi ni mogoče znižanje kazni. Skupne kandidature Heiirtwehra isi krščanskih s?of IJaicev al> Keimvvehrovci in krščanski socialci v skupni fronti na Sp. Avstrijskem Osnovanje dr. Sehobrovega meščanskega bloka Dunaj. 11. oktobra, d. V pogajanjih med »veznim vodstvom Heiimvehra ter zveznim kancelarjem Vaugoinom in notranjim ministrom Starhembergom je bilo določeno, da Jleimwehr na Dunaju ne bo postavil samostojnih kandidatnih list. temveč bo šel s krščanskimi socijalci skupno v volilni boj. 3 oločeno še ni, pod kakšnim imenom bodo nastopili krščanski socijalci in heinnvehrov ri pri volitvah, dogovorjeno pa je, da izvo-] jeni zastopniki Heinnvehra v Narodnem b etu ne smejo vstopiti v krščansko - socijalni klub, temveč v klub Heiinatblocka. Na Spod. Avstrijskem bo poleg kandidatur Hei-; latbloi-ka postavljena tudi skupna lista kr-?~anskih socijalcev in Heinnvehra, v drugih <; želah pa bo Heimatblock postavil samo-siojne kandidature. Vodja dunajskih hoim-v ehrovcev major Fey je izjavil o stališču )•eimvvelira pri volitvah, da bodo člani edi-c i le dolžni, glasovati protimarksistično. V prvi vrsti jim bo seveda priporočeno, naj L''asujejo za Heimatblock. Iz izjav majorja jeva je tudi razvidno, da pogajanja z narodnimi socijalisti zaradi sestave skupnih 3 .•ndidatnih list v posameznih volilnih okrožjih niso uspela. Dunaj. 11. oktobra, d. Pogajanja zastopnikov srednjih strank z bivšim zveznim kan celarjem dr. Schobrom so v načelu končana, ('•otovo je, da bodo v bloku srednjih strank v lenemci, Landbund, neodvisna delavska firanka. narodni socijalisti Schulzove skupine. člani Udejeve stranke in stanovske zve-z«. Tudi demokratska srednja stranka se je i ;avi!a pripravljeno sodelovati v bloku me-tčanskih strank. Dunaj. 11 oktobra, s. Danes je bil ustanovljen blok meščanskih srednjih strank pod vodstvom bivšega zveznega kancelarja dr. Schobra. ki bo nastopil pri volitvah pod imenom »Narodni gospodarski blok in Landbund«. Določitev kandidatov za volitve je bila prepuščena dr. Schobru. Budimpešta. 11. oktobra, s Dunajski poročevalec lista >Uj Nemzedek« je imel razgovor z avstrijskim zveznim kancelarjem Vaii£roinom, ki je med drusim izjavil: .Meščansko prebivalstvo Avstrije zahteva konč noveljavno razčiščenje z maksizmom. Zato je že dalje časa žeiel hitrejši in bolj energični razvoj v tej smeri. Sedanja vlada ]o odločena to doseči, ker potrebuje gospodai-ski položa' nujno notranjepolitično razčiščenje. Vlada ne zasleduje strankarsko - političnih. temveč narodno - politične cilje. Razpoloženje med prebivalstvom upravičujc pričakovanje. da se bodo meščanske stranke pri volitvah dobro odrezale Interes na hitri in končnuveljavni zmagi nad marksi?.-rnbom stoji višje nego vsa politična razmišljanja. Zato bo krščansko - socijalna stranka pozdravila z zadovoljstvom, ako se bodo v novem parlamentu združili vsi nemarksistič-ni elementi. Budimpešta, 11. oktobra, d. Kljub raznim demantijem se vzdržuje vest, da je bil avstrijski notranji minister Starhemberg nedavno z nemškim generalom Seecktom na Madžarskem kot gost na lovu pri madžar skem vojnem ministru Gombosu na njegovem veleposestvu v Varpalotu. Razgovorom ob tej priliki je baje prisostvoval tudi nadvojvoda Albreht. Politična nanetost v Poljski na višku Popoln razkol v kmečki stranki - volilne Pred važno odločitvijo osrednje komisije Varšava, ll. okt. d. Obe skupini kmetske stranke, ki se ie razcepila v pristaše Pilsudskega in opozicijsko skupino, se sedaj ogorčeno borita med seboj za ime stranke, kakor tudi za njeno premoženje. Obe odrekata pravico do imena kmetske stranke. Opozicijska skupina ie vložila tudi proti pristašem kmetske stranke, ki so za sodelovanje s Pilsudskim. pri sodišču tožbo zaradi nasilne polastitve lokalov organizacije, Pilsudskijeva skupina na je pri osrednji vplini komisiji pred!?^"'- naj se razveljavi kandidatna lista opozicije, češ da nima nobene pravice osnovati volilnega bloka z ostalimi strankami levice. Vladna kmetska stranka je vložila svoje lastne kandidatne liste. Varšava. 11 oktobra g Državna vodilna komisija je odobrila vse predložene kan* didatne liste, torej tudi listo levice cen« truma. Zanimivo je, da so bile posamezne Liste numerirane po stališču, ki ga zavze* majo napram Pilsudskemu. Vladni blok je dobil številko 1, vladi prijazni socialni de* mokrati številko 2. opozicijski blok levice centruma pa šele številko 7. Od komuni* stov predložena lista je odobrena le za* časno, ker bodo prej ugotovili pristnost podpisov na listah. Masaryk v Bratislavi Bratislava, 11. oktobra h. Po devetih letih je predsednik Masaryk danes z velikim spremstvom posetil glavno mesto Slovaške. Pripeljal se je ob 17.40 na glavni kolodvor v svečano opremljenem vlaku. Pozdravili so ga zastopniki oblasti in re-prezentanti javnega življenja. Prebivalstvo mu je priredilo navdušene ovacije. CELOVŠKA PROSLAVA E KOROŠKEGA PLEBISC Slavnostne seje deželnega zbora, občinskega sveta ln drugih Institucij — Lepe besede in žalostna resnica — Novi Celovec, 11. oktobra, r. Včeraj so se na ibletnico plebiscita pričele glavne spominske svečanost . ki so razdeljene na tri dni in bodo zaključene v nedeljo Kakor znano, so bile plebiscitne svečanosti prvotno zamišljene v mnogo večjem obsegu in z iz-azito nemško šovinistično tendenco, tako ia bi bile vsaj inclirektno naperjene proti Tugos'avjji Kasneje pa je bi! z ozirom na zunanjepolitične odnošaje avstrijske repu >!ike program precej reduciran Najbolj pa rrpi proslava zaradi volilnega boja, ki je '.c v p >nem razrr h ti n ki ie potisnil v ozadje zanimanje za vse druge zadeve. Neprijetno vplivalo na prireditelje tudi dejstvo, da so člani mednarodne komisije, ki je vodila l. 1920 koroški plebiscit, odklonili udeležbo na proslavi in da ;e tudi mnogi drugi odlični povabljenci iz inozemstva vabilu niso odzvali. Uvod v proslavo je tvorilo zažiganje kresov v četrtek zvečer. Nameravana je bila tu^ bakljada. ki na jo je nrenreči! naliv Včeraj sta se vršili slavnostni seji koroškega deželnega zbora in celovškega občinskega sveta. Seji deželnega zbora so prisostvovali polnoštevilno vsi poslanci razen obeh slovenskih, zastopniki vseh avstrijskih dežel ter v zastopstvu vlade zastopniki vsel: ministrstev. Slavnostni govor je imel predsednik koroškega deželnega zbora Lukas, ki se je spominjal plebiscitnih borb in izražal priznanje vsem, ki so pripomogli k avstrijski zmagi. V zahvali se je zlasti zahvalil onim Slovencem, ki so glasovali za Avstrijo, češ da so s tem dokumentirali koroško skupnost in svojo domovinske ljubezen. »Moji pozdravi, Znižanje francoskega državnega proračuna Pariz, 11. oktobra AA. Proračunski načrt za 1. 1931/32, ki je sedaj objavljen, izkazuje prvič po vojni padec številk nasproti prejšnjemu letu. Ta padec je bil dosežen s tem, da je vlada znižala izdatke in dosegla ravnotežje z dohodki. Novi čsl. vojaški ataše v Beograd' Praga, 11. oktobra h. Za vojaškega atašeja v Beogradu je bil imenovan major češkoslovaškega generalnega štaba Fr?-Hajek. Legacijski svetnik Josip Ka^lec jc bil odpoklican s svojega dosedanj: rra mesta kot o d ti ravni k poslov v Tirani ter premeščen v zunanje ministrstvo v Prago. mešana komisija Beograd, 11. okt. p. Dne 15. t. m. se sc> staneta v Sofiji jugoslovenska in bolgarska delegacija mešane komisije, ki ima nalogo, da praktično izvede likvidacijo dvolastni* ških posestev. Kakor znano, je komisija les tošnje poletje zasedala v Vrnjački banji. Sedaj se sestane v Sofiji, da reši sporna vprašanja, ki so se pojavila v podkomisi« jah izza zadnjega sestanka mešane komi« sije. Seja glavnega odbora Jadranske Straže Split, 11. okt. n. Davi ob 9. se je priceia tretja seja glavnega odbora Jadranske Stra« že. Seji predseduje ban primorske banovi« ne dr. Tartaglia, podnrcdsediiik glavnega odbora. Iz Beograda so prispeli osebno na sejo adnrral Kocn, divizijski general Pe» šič in g. Bartulovič, seje pa se udeležujejo tudi delegati iz Ljubljane. Maribora, Du* brovnika, Osjeka, S -jeva. Niša. Sušaka, Karlovca, Prištine in Zaječarja. Prvi je go« voril ban dr. Tartaglia o pomenu in delu Jadranske Straže, noudarjajoč njeno veliko aktivnost in uspehe. Nato pa se je razvila debata o tajniškem poročilu dr. Ive Ru» biča. Likvidacija karambola pri Splitu Split, 11. okt. n. Med lastnikoma itali« janskega parnika »Giuseppe Jormio« in jugoslovenske motorne jadrnice »Sloga« je prišlo do sporazuma o odškodnini za ško« do, povzročeno pri karambolu obeh ladij. Lastnik italijanskega parnika je izplačal lastniku »Sloge« 52.000 Din, in sicer 30.000 Din za škodo na jadrnici, 15.000 za uniče* no blago in 7000 Din za ostale stroške. Tako je bila zadeva kratkim notom urejc* na ter je italijanski brod mogel danes mir« no odpluti iz Splita. h sodne službe Beograd, 11. okt. p. Z uxazom Nj Vel. kralja je upokojen na lastno prošnjo pred« sednik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Julij Polenšek. — V 3. skupino I. ka» tegorije je pomaknjen sodnik okrožnega sodišča dr. Davorin Senjor v Mariboru. Iz železniške službe Beograd, 11. oktobra AA. S sklepom ministrstva za promet sta povišana med drugimi pri direkciji državnih železnic v T iubliani za uradnika v 8/1 Boris Ksris in Emil Franc, do sedaj uradnika v 9'I. hrvatski prosvetni dom v Subotici Subotica, 11. oktobra č. Pričetkom no-embra bo v Subotici svečano otvorjen bratski prosvetni dom, v katerem bodo -.Tiela prostore vsa hrvatska društva, t. j. hrvatsko pevsko društvo »Neven«, hrvatski Radiša, Napredak ter dekliško in mla-deniško društvo. Jugoslovensko delavstvo Dopis iz delavskih krogov Letošni kongres narodnega delavstva, organiziranega v Narodni strokovni zvezi, se je vršil v Mariboru z edinim referatom: Narodno delavstvo v borbi za jugoslovensko državo. S tem dejstvom je narodno delavstvo glasno povedalo, da hoče pri ustvarjanju Ju-goslovenstva naže države v vseh smelih aktivno sodelovati in tako pospešiti razvoj iz stanja nekonsolidiranosti 'v' močno konsolidirano državo, sposobno, da ustvarja največje dobrine tudi na varnem polju. Delavstvo je na takem razvoju morda najbolj interesirano, kajti le močna država bo mogla realizirati delavske težnje. iNam ne more biti vseeno, kakšna je uprava javnega življenja. Vemo. da separatistične politične težnje gospodarski in socialni moči države škodujejo, vemo, da vsebuje Jugoslovenstvo globoke važne etične, moralne in socialne principe, ki morajo biti uveljavljeni. Ne more nam biti vseeno, kako se regulirajo odnošaji med posamezn. razredi, med plemeni in pokrajinami. V teh od-Jiošajih mora biti polno etike, morale in i Kialnega pojmovanja. Tudi vemo. da jo sedanje stanje prišlo, ker je ob danih prilikah kot skrajno sredstvo moralo priti Prav nič se e sramujemo priklati, da to stanje pozdravljamo kot • ajzanesljivejše sredstvo za pohod iz remne preteklosti v lepšo bodočnost. Jugoslovenski državljan mora biti prerojen v drugo miselnost: v čisto, nepokvarjeno in požrtvovalno jugoslovensko orientacijo. Besede še ne ustvarijo drugega človeka. To stori šeie ore-roje.ia duša. ki je instiktivno in tudi zavestno vdana dobri stvari. Dušo naroda jc treba preroditi z dejanji. Jugos!oven-stvo mora postati za vsakega oosame7-nika srčna potreba, izraz prave nesebične notranje simpatije, ne i/.raz trenutne špekulacije. Samo navidezni Jugosloveni niso Jugosioven.. ki bi odgovarjali duhu manifesta od 6. januaria 1 udi delavstvu mora posrari Jugoslovenstvo srčna potreba, tudi njemu mora biti notranje simpatičen, sam po seb umeven aksiom. Jugosiovenstvo mu mora biti vera, UDanie in ljubezen Ne p j vemo nič novega, ako ugotovimo, da ta notranji preporod še m dokončan in da danes še niso vsi jugoslovenski državljani taki Jugosloveni. kakoršne država potrebuje ako hoče realizira^ v«Hki program, izražen v manifestu. Delo za pospešen e in poaiob-ljenje notranjega prepoioda naroda v pravcu vzvišene jugosio venske ideje pa m naloga in tudi ne priv legij !e nekaterih slojev, le nekaterih p'asti naroda. Za to delo ima tudi delavec zmožnost in priliko. Ideje, zlasti ve :ke :deje. Kakršna je jugoslovenska, postanejo kri in meso, neomahljiva .ast naroda še .e, ko so notranje srčno in čustveno občutene In v tem tičita veliki pomen in velika moč našega dela/sivi kajti ideja, vsi-drana v oriprostem človeku je mnogo bolj učinkovita na zunai na okolico. Kakor pa če jo prinašajo višji ijudie. z.a-sti ako stoje izven dnevnega ž; v jenja. veselja in žalosti najširših narodnih mas. Jugoslovenstvo nam mora biti dobra, blaga mati, ljubljena in vredna žrtev svojih sinov Delavec v Jugoslavijo ve-ru;e vanjo zaiiDa Razočaran ne srne biti in razočaran ne bo. Gospodarski krogi dajejo Viadi r.a razpolaga svoje organizacijske, ince^ktuahie in materi-jalne moči in pomajajo z vso požrtvovalnostjo. da bi se njen gospodarski program čim bolj bližal uresn.či Ah naj delavstvo z ozirom na svovi potrebe :n težnje stoji brezbrižno )b s:ran:? Se' Delavstvo mora s pojačeno organizacijsko silo priti vladi na pomoč, da ji omogoči dobro in koristno socialno politično delo. Kajti koristno socialno politično delo bo v prizadetih državljanih bolj trdilo jugoslovensko misel, kakor vse besede. Zato hoče narodno delavstvo svojo organizacijsko silo pojačati; zato narodno delavstvo ustvarja vsedr-žavno narodno delavsko organizacijo, da ž njo krepko poseže v boj za socialne pravice in da z njo sodeluje na duševnem preporodu delavstva in naroda V službi države morajo biti tudi delavske strokovne organizacije. Zbiramo sile. da ne bomo prezrti pri onem delu državnega ustvarjanja, kateri se tiče delavskih socialnih pravic in potreb; zbiramo pa sile tudi za to. tr vemo. da ie delavcu v korist, ako jugoslovenska misel na celi črti v najkrajšem času zmaga. Od strani lete na nas p-ščice: narodni delavci so fašisti, podkupljeni od kapitalistov. Dokazov za to nihče ne prinaša. Poudarjanje narodnostnega načela še ni fašizem. Take puščice so nepotrebne in nepotrebno hujskanje in ustvarjanje mržn.ie Rekli smo. kaj hočemo. To, kar hočemo, je v skladu s socialnimi interno, delavstva, z interesi naroda in države. Kdo je legitimiran. da naš pohod v tej smeri s strupenimi puščicami zadržuje. djb. Pogreb žrtev katastrofe .R 101" Včeraj so prepeljali ob ogromni udeležbi londonskega prebivalstva, zastopnikov britskih in tujih oblasti žrtve nesreče »R 101« iz Londonr v Cardington, kjer so bile položene v skupno grobnico London, 11. oktobra AA. Davi ob 8. se je pričel z svečanostmi pogreb žrtev katastrofe zrakoplova »R 101«. Ob ulicah so stale ogromne množice, ki so globoko pretresene nemo gledale dolgi in turobni sprevod, ko se je vil skozi londonske ulice na postajo v Custonu, odkoder so odpeljali krste v Cardington. kjer so jih popoldne položili v skupno grobnico. V sprevodu skozi London so igrale žalostinke tri vojaške godbe: Pogreba so se udeležili oddelki vojske, mornarice in letalstva. Ob ulicah ni bilo vojaštva in je red vzdrževala policija. ■\sako posamezno krsto 48 žrtev ie vozil arniadni voz, ki so ga vlekli 4 konji. Na čelu sprevoda je jezdila policija na konjih. Za njo ie korakal oddelek kraljevega letalstva z venci '--'in. letalskega sveta in letalskih sil. Sledilo je 34 voz, takoj nato pa je korakal oddelek grenardir-ske garde z vencem armadnega sveta in godba wa!eške garde. Nato je prišlo ostalih 24 voz s krstami. Takoj za krstami so korakali ministrski predsednik Macdonald ln drugi zastopniki Anglije, dominijonov in Indije. Za njimi so šli sorodniki, letalski čast- niki, zastopniki raznih letalskih društev, mestnega sveta in drugih ustanov. Sledili so častniki dominijonov, atašeji inozemskih držav in častniki letalskega in admiralskega sveta. Pri pogrebu sta sodelovala tuši mornariška godba in oddelek vojne mornarice. Kakor računajo, je pokropilo včerai žrtve, ki so ležale v westminstrski dvorani, približno 90.000 ljudi. Naval je bil tako velik, da so zaprli westminstrsko dvorano šele ob 12.35 ponoči namesto ob 10. kakor je bilo prvotno določeno. Zadušnica za žrtve »R 101« v Beogradu Beograd, 11. oktobra p. Danes dopoldne se je vršila v saborni cerkvi zadušnica za žrtve katastrofe zrakoplova »R 101«. Cerkvenemu opravilu so prisostvovali kot zastopniki vlade ministri general Hadžič. dr. Srškič in Neudorfer, nadalje zastonniki ge-neralitete in admiralitete, Aerokluba, raznih drugih nacionalnih organizacij in mno-gobrojno občinstvo. Prodiranje brazilskih revolucionarjev Vsiaši so bili doslej še povsod zmagoviti. Koncentracija čet na obeh straneh pred odločilno bitko Pariz, 11. oktobra. AA. Vesti iz Brazilije si še vedno nasprotujejo, vendar pa vse ka ž-p, da so vstaske čete posameznih zveznih držav že prišle v medsebojno zvezo. Pariz, 11. oktobra. AA. Po vesteh iz Buenos Airesa so vstaši po ljuti borbi zavzeli trdnjavo Rio Crande do Sud Revolucijonar ji so imeli 3 mrtve in 13 ranjencev Vstaši so pri tej priliki ujeli oddelek vojne mornarice, obstoječ iz 2 oficirjev in 19 mornarjev. Pariz, 11. oktobra. AA. Iz Buenos Airesa poročajo, da so zvezne čete po hudem bombardiranju iz težkih topov zavzele mesto Barbacos. Uporniki so s težkimi topovi bombardirali mesto Bello Horisonte. Po vesteh iz uporniških krogov je general Costa potolkel oddelek zveznih čet in zavzel vse strateške točke v državi Rio Crande do Sud in Santi Catharini. Ministrstvo mornarice centralne vlade y ?ride!i!o nekoliko trgovskih ladij eska-dri admirala Paimelhena, da ojači njeno moč Euenos Aires, 11 oktobra. AA. Po vesteh iz Ria Granda do Sud so vstaši okrepili svoje postojanke. Pričakujejo, da se bo vršila velika bitka na meji države Sao Pao-la, kjer »o osredotočeni veliki oddelki z nalogo, da ustavijo prodiranje zveznih čet, ki so se izkrcale na obalah Florionop lisa in ki jih podpira mornarica Vstaši so zavzeli Loreno v državi Sao Paolo Tudi jim jc uspelo prekiniti železniško zvezo med Riorn de Janeiro in Sao Paolom. Vstaši so pod oovelistvom generala Coste Te dni so zavzeli mesto Boritos v državi Sao Paolo. Zvezne čete se osredotočujejo na meji države Parane. odkoder bodo prodirale Droti severu. Izidor Dias Lopez, znani brazilski general in državnik, ki je vo-4H revolucijo v Sao Paola I. 1924. je pri- spel v Porto Alegre, da sodeluje z revoluci-jonarji v severnih krajih Brazilije je polkovnik Savora zbral 10.000 mož in prodira v državo Bahio. Buenos Aires, 11. oktobra s. V Riu de Janeiru so bil; od 7 članov opozicije štirje aretirani. List »La Nacion« javlja iz Porta Alegro. da se je po tjakaj dospelih vesteh zvezna posadka v Santa Cruzu uprla Pariz, 11. okt s. Kakor javlja brazilsko poslanistvo, so zvezne čete v državi M in as Geraes zasedle več krajev. Nove justifikacije Varšava, 11. okt A A. Po poročilu iz Le* ningrada je bilo v Briansku ustreljenih 17 kmetov, ki so nedavno napadli tamošnjo poljedelsko zadrugo Pri napadu je bilo ubitih 19 članov zadruge. Pariz, 11. okt AA. Zaradi čimdalje več* je krize na denarnem trgu so sovjetska oblastva uvedla stroge kontrolo potnikov. Agenti GPU so v mestu Citi vzeli 14 pot* nikom sibirskega ekspresa znatne vsote srebrnega denarja. Tudi v sinagogi v Min« sku je bil raznim osebam odvzet srebrni denar v vrednosti 3000 rubljev. V Franciji aretiran italijanski atentator Pariz, 11. oktobra AA. »Matin« prinaša vest iz Rueila, da so orožniki tam aretirali nekega Italijana po imenu Giovanni-ja Ferrinija, starega 25 let. Pri njem so našli naboje in nekaj razstreliva ter .70 tisoč lir in tisoč frankov. Italijan j? odklonil vsako pojasnilo, odkod mu eksploziva. Obstoji sum, da je hotel razstreliti neko železniško progo. »Dognano še ni ničesar pozitivnega" Fašistično glasilo samo priznava, da je umor v Vrhpolju se docela nepojasnjen - S Sottosantifevega pogreba -Aretacije v Vipavski dolini Trst, 11. okt. č. Med tukajšnjima dnev* nikoma »Popolo di Trieste« in ■»Piccolo« se vrši ostra konkurenčna borba. Če tudi je »Popolo« ofieijelno glasilo fašističnu organizacij in mu gredo vse blasti na ro« ko, ga je »Popolo« že ponovno »posekal« tudi s poročili o faši" n dogodkih Tu« di sedaj z Vrhpoljem je b'"lo tako. Zaradi tega je včerajšnji »Popolo« o tro napadel svojega konkurenta, češ da s svojin ' po* r čili ovira preiskavi »Piccolo < reagi* ral s t»in; da danes ne prinaša o preiskavi niti vrste več, temneč se omejuje le na s' ;ni komunike o zbirki za So .osanti* jevo rodbino. Pač pa poroča o preiskavi obširno »Po* polo di Trieste«. Sam priznava, da »še ni dognano ničesar pozitivnega«, t"-- s tem indirektno priznava, da ni nik: r onih re* 7 'tatov, o katerih 'e na doltfo in ši ko poroča! pretekle dni. Pravi da sicer pre iskava dobro napredi je. da oa se vsi re» zultati drže v tajnosti. Zaprtih je veliko število domačinov iz Vrhpolia in okolice, med katerimi se gotovo nahaja tudi ubija* lec. Našli so se, pravi »Popolo« tudi taki liudjc. ki so razširil po atentatu vesti, da se je Sottosanti sam ubil, ter s tem pripra* vili župnika, da ni hotel podeliti umirajo* čemu niti poslednjih tolažil Priče so izpo* vedale, da so srečale ubijalce, ki so se med seboj pogovarjali: »Takoj je padel, gotovo smo ga na mestu ubili.« »Kdo so potem* takem atentatorji?« se vprašuje list in od* govarja sam sebi: »Člani tajne organizaci* je, ki jih vodijo inteligentnejši ljudje iz centrale v inozemstvu.« Zagreb, 11. oktobra č. Nocojšnji iJu-tarnji List« objavlja obsežno poročilo očividca, ki je prisostvoval pogrebu ustreljenega Sottosantija v Vipavski dolini. Pogrebnih svečanosti so se morali udeležiti vsi domačini, ker so jim grozili fašisti z maščevanjem, ako bi z odsotnostjo »manifestirali svojo solidarnost z morilci Vsi ,ki so prišli Sottosantija kropit, so se morali zaradi evidence vpisati v posebne knjigo. Pogreba se je udeležilo tudi -eliko šlevilo fašističnih učiteljev, ki so se pripeljali na 14 avtobusih. Ob odprtem grobu je bilo več političnih govorov, naposled p;-, so zapeli fašistično himno - Giovinezzo, Isti list poroča dalje da je bilo v Vrh* polju dosedaj aretiranih 18 oseb. v Vipavi pa še več. Točno število aretirancev ni znano. Še številnejše so arctacijc v Po* stojni in okolici. V Prestranku jc namreč zgorelo vojaško skladišče sena; čeprav je najbolj verjetno, da je og^nj nastal po nc* sreči, ker so v bližini miličniki kurili, so fašisti proglasili, da ie hs> ogenj podtak* njen, in tako sedaj iščejo krivca seveda med slovenskim prebivalstvom. Da pa ogenj ni mogci biti podtaknjen, se razvidi že iz tega. da je bilo to skladišče največje v Julijski Krajini in zato izredno močno zastraženo. Poplave po vsej dravski banovini Zaradi deževja so vsi potoki in reke prestopile bregove in povzročile mestoma občutno škodo Deževje zadnjih dni je imelo v mnogih krajih dravske banovine hude posledice. V petek popoldne so začeli vsi potoki in reke naglo naraščati, proti večeru pa so že prestopili bregove in poplavili okolico. Posebno so narasle Sava. Savinja in Sora, pa tudi druei manjši vodotoki so se spremenili v deroče hudournike; k sreči je deževje ponekod ponehalo, tako da je zaenkrat nevarnost še večjih poplav minila. Že dosedanje poplave pa so povzročile mnogo škode, kakor pričajo naslednja poročila. Podrobnosti o poplavi v ljubljanski okolici Ljubljana, 11. oktobra. Večdnevni hudi nalivi in močno narasla Sora so povzročili, da je v petek pr 3ti osmi uri zvečer razbiio provizoričen most čez Soro in ga odneslo pro-ti stare-mu dr* žavnemu mostu v Medvodah, kjer se je zajezil in obstojala je velika bojazen, da odnesejo hudi valovi še povrhu stan most. Zato je žandarmerija zaprla promet čez most za vse avtomobile in vozove, le osebni promet jc na lastni riziko dovoljen. Avtomobili, ki so dos.i iz Ljubljane, in so hoteli preko mosta, so se morali obrniti in kreniti čez Tacen in dalje na Kranj. Voda jc narasla do 2 metra in pol in na« pravila mnogo škode; skoro vsi ob Savi ležeči objekti so bili pod vodo. Samo pri mostu, ki 2a je zgradila Ljubljanska grad* bena družba in ki ga je odneslo, znaša škoda 20.000 Din. Proti polnoči je začela padati voda Škoda ie velika. Posredna žrtev poplave je 73*letna posestnikova žena Apolonija Grrl iz Do'-, skega pri Ljubljani. Ženica se je snoči precej pozno vračala s težjim tovorom do* mov. Ker je Sava mestoma prestopila bre« gove in ponekod preplavila cesto, je mo* rala Grilova večkrat vodo bresti do glcž* njev Vsa utrujena od dolge in neprijetne poti je prišla zveče* domov in legla k po* čitku na zapeček Čez nekaj časa je pa zo* pet vstala tet hotela s peči na tla. Poza* bila je pa. da so domači odstranili klop in padla je s peči naravnost na glavo. Pre* bila si je lobanjo na levih sencih in zlo* mila ključnico desne roke. Težko peško* clovano so prepeljali včeraj v bolnico. Ka* kor poročajo, je njeno stanje zelo kri* tično. Savinja je zopet upadla Celje, 11. oktobra. Vodna gladina Savinje je v noči od pet* ka na danes okrog polnoči dosegla svoj maksimum. Nato je bilo stanje nekaj ur nespremenjeno, okrog 5. zjutraj pa je pri« čela voda naglo in vidno padati Ob 7. je bila Savinja zopet popolnoma v svoji stru* gi in je kmalu dosegla normalno višino, ki jo ima pri običajnem deževju. Škoda, ki jo je povzročila poplava v Celju in oko* lici, je zelo velika. V mestnem parku je divji vodni tok odnesel kakih 12 klopi, ve* čino ostalih pa je poškodoval. Glavna sprehajalna pot v obvodni aleji je mesto« ma popolnoma razrita in je voda iz trdega terena izgrebla velike rn precej globoke jame. Tudi žična ograja teniškega igrišča jc podrta. Pač pa ni na cvetličnih nasadih v parku opaziti večjega opustošenja in razdejanja. Vse graje potrebno pa je po* stopanje mestnega cestnega nadzorstva, ki ni dalo odmašiti cestnih kanalov, oziroma požiralnikov niti več ur pozneje, ko je že voda pričela padati, tako da so si mo* rali prebivalci z vodo obdanih hiš poma* gati sami s tem, da so bredli votlo in od* stran icvali naplavi jene smeti in nesnago s kanalskih požiralnikov. V večini hiš v me* stu je kleti nmolnila podtalna voda. Prvi sneg na Pohorju Po petkovem celodnevnem deževju je ponoči pritisnil mraz in Pohorje jc dobilo belo odejo Njegova sveža belina se je smehljala v žaru jesenskega solnca v do* lino. kier je včerai zapadla močna slana in je padla temperatura na tri stopinje Cel* zija nad n'člo čriček bo v goricah od ža* losti utihnil, ker bo mraz niecovo veselje uoihnil. Vendar obetajo vremenoslovci diliše lepše vreme. Noč strahu v Rimskih tonlicah Rimske toplice, U. oktobra. V noči od četrtka na petek je pri nas lilo vso noč in še v petek do poznega ve» čera. Vsi potoki so narasli in prestopili bregove, k tonu pa se je pridružilo še dru* go zlo, da je Savinja zaprla izliv prito* kom, da so se potem razlili po dolini. Sa* vinja je namreč tudi sama narasla za 4 m nad normalo. Na progi od Celja do Rim* skih toplic je voda na kakih osmih mestih dosegla cesto in se razlila preko nje. da je bil promet docela nemogoč. Nosila je s seboj kar cela drevesa. Zvečer ob 20.30 smo dobili telefonično obvestilo, da bo voda še pritekala dobrih šest ur. Med ljudstvom je nastala splošna panika. Vsi prebivalci, ki imajo bivališča -1- nižjih delih doline, so pričeli ogibati pre* mičr.ine pred pretečimi novimi količinami vode. Na večer je vot.r pri lesenem mostu dosegla cesto in io zalila. Vsa dolina je bila kakor širna jezerska planiava. Močni sunki vode so drli tik pod narahlo položenimi tramovi les "ca mostu, in se je bilo bati, da bi nam ga voda nc odnesla. Gradbeni odbor ie seveda že po* poldne ukrenil zavarovanje pred katastro* fo. K sreči do hujšega ni prišlo, le delav* cem je voda porušila njihovo uto in naj* brže odnesla tudi shranieno orodie Savinja je naraščal i že vseskozi do 1 po polnoči, nakar je šele jela padati z nena* vadno hitrostjo in to vse do prvih jutra* njih ur. Posebne škode poplava ni napri* vila. ker so bili že vsi pridelki doma. Bil ie le str?h še pred oroznejšo novodn io. Voda sedaj up-ada in ni pričakovati hujše« ga. Ljudstvo je že pomirjeno in tudi solnce je posijalo že v dopoldanskih urah. Jezerska planjava pri Krškem Krško. 11. oktobra. Snočnje deževje je povzročilo naravnost ogromno naraščanje Save. V dobrih štirih urah je reka snoči narastla /a tri metre, prestopila bregove in se razlila čez polja in vrtove. Dosegla je že bližnje hiše, da so ljudje v strahu hiteli izpraznjevati sta* novanja, hoječ se enake katastrofe, kakrš* na je zadela Posavje leta 1923. Posebno pri Krškem, kjer se dolina za* čne široko odpirati, je pogled čez razvito vodovje strašen. V divjem toku dere re* ka komaj dva metra pod mostom. Na obrežju je vdrla voda v nekatere hiše. Občutno škodo sta trpela posestnik Anton Kriger in kamnosek Steiner. Tudi kopali* šče je pod vodo in športnikom je odneslo čolne. Valovi nosijo velike množine lesa in poljskih pridelkov. Po deroči reki sta priplavala tudi dva dolca čolns. utrgana najbrž v Rajhenburgu. Eden se je ob pilo* tih krškega mostu razbil, drugega je pa neslo nanrej. Most so za tovorni promc-t zaprli Danes opoldne je začela voda polagoma padati. Novi zakon o žandarmeriii Kakor smo že na kratko poročali, jc Nj. Vel. kralj te dni podpisal novi zakon o žan-darmeriji. Zakon obsega 122 členov in vsebuje podrobne določbe o značaju, organizaciji in uporabi žandarmerije. Zanrlaruvrija je pomožni rod vojske, ki kot špecijalni organ državne oblasti čuva nad javno varnostjo, vzdržuje javni red in skrbi za izvrševanje zakonov. Pclokro« žandarmerije obsega vso državo. Xotranii minister je pooblaščen. da razširi pristojnost žandarmerije tudi na delokroir državnih policiiskih uprav in mestnih policijskih predsto.jništev, Gled« izvrševanja varnostne službe snada žandarmerija pod ministrstvo notranjih del. Ze ni bilo tak flitno jen imenitno, odkar smo pri nas doma klali...« Tako — po loško! Strahoviti naliv v petek je napolnil ptujska polja z motno brozgo, razlili so se jarki in potoki na široko. S Pohorja veje občuten hlad, megle se vlečejo čez ravan, na pobočjih se belijo velike kope svežega snega« Zima gre v deželo. Po vagonih dolgega vojaškega vlaka pa odmeva pesem. Večina fantov, ki se je udeležila jesenskih manevrov, bo te dni doslužila rok in se vrnila domov. Na ljubljanski kolodvor pa prihitevajo z dežele novi rekruti. Jesen za jesenjo daje nove generacije. Zdravi, fantje, ki odhajate — zdravi vi, ki za njimi stopate v službo kralju in domovini, v vrste naše silne narodne vojske! m kraji in ljudje Angleški kapital v naši državi Beograd, 10. okt. Pred nekaj tedni se ie mudil v Beogradu župan mesta Bakra. Posredoval je pri raznih osrednjih uradih v stvari izgradnje ba-karskega pristanišča, kateremu se vsled ogromnega prometa, ki se mu s prevozom železne rude iz bosenskega rudnika Liubije pri Prijedoru obeta sijajen razvoj. Angleži, ki so prevzeli izkoriščanje tega neizmerno bogatega rudnika z »dnevnim kopom««, se obvezujejo, da odpremijo na leto nič mani ko okoli 35.000 vagonov železne rude preko bakarskega pristanišča in da zgrade v Bakru sami vse potrebne pristaniške naprave. Treba ie za vse to le končnovel.iavnega sporazuma z našimi oblastmi. Ce se pomisli, da znaša že sama tovor-nina od nakladalne postaje v Bosni, pa do Bakra okoli 1000 Din za vagon, se obeta naši železniški upravi okoli 35 milijonov dinarjev letnih dohodkov od tega podjetja. In kaj naj rečemo potem o rudarskem delavstvu, ki ga je treba za nakopanje teh vsakoletnih 35.000 vagonov! Je resnica, da tu dela že precejšnje število rudarjev, toda dela bo še za tikoče. A kar je prav posebnega pomena: dnevni kop, ne pa delo v rovu. Toda ni samo ta rudnik, ki ga izkorišča angleški kapital. Ravno danes se namreč slovesno otvarja, v prisotnosti samega Nj. Vel. kralja zelo star, ali vendar nov velik rudnik, ki bo tudi v angleški upravi in bo nudil našemu rudarskemu delavstvu obširno polje za stalen zaslužek. Trepča pri Kosovski Mitrovi-ci je bila znana celo že starini Feničanom, ki so tu kopali srebro in svinec. Sledili so jim (jrki in Rimljani, potem Dubrovničani, a srbski car Uroš I. je poklical v Trepčo Saksonce, da so tu delali v rudniku. Pod Turki je rudarstvo popolnoma prenehalo. Delo se je v Trepči zopet začelo šele leta 1923. in sicer po zaslugi Rade Pašiča, srna pokojnega ministrskega predsednika Nikole Pašiča, ki je okoli 15 milijonov dinarjev potrošil za rudarska raziskavanja in poizkusila dela ter se s tem gmotno skoraj popolnoma uničil, ali je končno pridobil za zkorišče vanje kopaoniškega rudniškega področja mogočno angleško družbo »Se-'eetion Trust Linited«, kateri stoji na čelu podpredsednik londonske borze Chester Beatv. »Sclection Trust« je doslej otvoril, oziroma prevzel v izkoriščanje sedem rudnikov: Novo Brdo (zlato in baker) z glavnico 125.000 angl. funtov (35 milij. Din). Trepča (svinec in baker) z glavnico I25.C00 angl. funtov, ki pa se je pozneje zvišala na 1 milijon in se v kratkem dvigne na 4 milijone angl. funtov (1100 milijonov, torej 1 milijardo in 100 milij. Din). Kra to v o (Zletovo pri Kratovem), kjer se koplje svinec in baker, z glavnico 125 tisoč angl. funtov. .1 a n j e v o (svinec in cink), s kapitalom 125.0H0 angl. funtov. K o p a o n i k (svinec, baker in cink) z glavnico 125.000 angl. funtov. B e 1 a s i c a (svinec in cink) z glavnico 125.000 angl. funtov. Brskovo pri Kolašinu (svinec in baker) z glavnico 250.000 angl. funtov. Vsa ta rudišča je našel Rade Pašič, ki je tudi pridobil »Selection Trust«, da je vložil svojo glavni oo v njihovo izkoriščanje. S povišanjem glavnice za Trepčo na 4 milijone, bo znašal v te rudnike vloženi angleški kapital nič inanj ko 4,875.000 angl. funtov, kar pomeni okoli 1 milijarde in 340 milijonov dinarjev. Kakor se vidi, se je angleška družba vrgla na kar naj intenzivnejše izkoriščanje rtidišča v Trepči, za katero bo početvorila doslej vloženo glavnico, s čemer je rečeno, da se bo še več ko početvorilo doslej začrtano delo in sc bo nudila rudarskemu delavstvu kar najrazsežnejša prilika za dober in stalen zaslužek. Dalje je treba pripomniti, da je tudi Trepča »dnevnikop«, da že sedaj daje dnevno 60 vagonov rude in se že bodočega leta zviša dnevna dajatev na 120 vagonov. Pod gradom Zvečanom so Angleži ustanovili svojo kolonijo. Za vsakega delavca se zgradi posebna hišica po angleškem na-. 'tu, z vrtom in centralno kurjavo za vso i olonijo. Razpisali bodo dve nagradi (100 t soč in 50.000 Din) za najboljše gojitelje i. etlic. Zgradi se šola, cerkev, bolnišnica ti kinematograf. Naselbina se bo imeno- vala Zvečan. Dalje vzame družba v zakup večje zemljišče, na katerem uredi vzorno gospodarstvo po ameriškem načinu in kmetijsko šolo za mladino domačega prebivalstva. Semenje, sadike in vse potrebno se dobavi iz Kalifornije. Živino, zlasti pa pol-nokrvne konje, bodo dovedli iz Anglije. Po poteku zakupne pogodbe preide to vzorno posestvo brez odškodnine v last naše države. Tako torej odpira angleški kapital naši državi mogočne vire novih dohodkov, našemu delovnemu ljudstvu pa daje kar najugodnejšo priliko za stalno, dobro plačano delo. Na naših pristojnih oblastih je sedaj da s primernimi ukrepi zavarujejo to delo domačinom, a z druge strani pa našemu delavstvu, da se samo pobriga za ta zaslužek. Dela je in bo za tisoče, zlasti pa za izvežbane rudarje. Zato naj bi si posebno naši ljudje, ki delajo v inozemskih rudnikih, na Westfalskem, na Nizozemskem, v Franciji, v Ameriki zagotovili delo v teh rudnikih. Prav posebno velja to za naše Ainerikance, ki so se že kolikortoliko privadili angleščini, ki bi ob primerni strokovni izvežbanosti — voditelji podjetja in kvalificirano osobje so pač Angleži — lahko dosegli v kratkem zelo dobra mesta. Ali, kakor rečeno, treba se je pobrigati za to, za kar je pač, vsaj v Sloveniji, predvsem poklicana Narodna strokovna zveza, organizacija našega narodnega delavstva, da se pouči o potrebah teh rudarskih podjetij glede delavstva in da, ko mora vendar imeti v evidenci naše delavce v inozemstvu, stori vse, kar je v njenih močeh, da se ti naši izseljenci vrnejo v domovino, h kruhu z domače mize. Evo, tako naj se rešuje drugi del vprašanja naše notranje kolonizacije in ž njim vprašanje omejevanja izseljeništva. Socialni problemi Jugoslavije Pod nazivom s Jugoslovenski socialni almanah« je Ekonomska biblioteka v Zagrebu izdala obsežno knjigo 190 strani, v kateri najrazličnejši pisatelji razpravljajo o aktuelnih socialnih problemih naše države. Vsebina je razdeljena na 10 poglavij in obsega razprave: socialna politika, socialni odnosi, nacionalno socialno delo, gospodarsko socialno vprašanje, narodno zdravje, socialna higijena, socialno zavarovanje, žensko vprašanje, delavsko vprašanje. Knjiga je pisana v srbohrvaščini in tiskana deloma v latinici, deloma v cirilici. Kot avtorji so izkazani ministri, politiki, narodnogospodarski strokovnjaki iz praktičnega življenja, univerzitetni profesorji, socialni delavci, zastopnice ženskega pokreta itd. Knjiga je dosti verno zrcalo naših socialnih, kulturno-soc. in soc.-higijenskih prilik. Slika je razmeroma žalostna, v nekaterih poglavjih zelo žalostna. Almanah daje pregled o dosedaj izvršenem delu na polju soc. politike in s prstom kaže na nekaj najvažnejših stvari, katere zahtevajo polno pažnjo odgovornih činiteljev. V almanahu je tudi nekaj čisto teoretičnih člankov. Kdor hoče socialno - politične prilike v državi poznati, mora poznati vsebino almanaha. Razne pokrajine države so analizirane z vidika svojih socialno - političnih prilik in potreb, tako da nudi almanah prilično enoten pregled o stanju in potrebah našega socialno-političnega udejstvovanja. Ugledne osebnosti v svojih člankih pod-črtavajo nazore, ki morejo dati lepo upanje na ugoden razvoj naše socialne politike. Toda n. pr. bivši ministri podčrtavajo potrebo samostojnega ministrstva za socialno politiko, u videvajo napake in pogreške naše socialne politike, da je precej brez sistema, da v njej ni dovolj pravih socialnih delavcev. Bivši minister dr. D. Peleš pravi, da se »more uradnik za socialno - politično delo le roditi, kakor se more tudi pesnik samo roditi«. Ugledna gospodarska osebnost S. D. Aleksander, predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu, piše simpatično o potrebi dobrega socialno-političnega uveljavljanja v državi, ker ve, »koliko je za narodno gospodarstvo vreden sposoben, kvalificiran, nesebičen in preudaren delavec«. Dr. N. Perič vzklika, ko piše o delu in dolžnostih ministrstva socialne politike: »Kako velika in delikatna je misija tega ministrstva«. Prijetno se čitajo tudi ugotovitve iz vrst gospodarskih krogov, ki priznavajo potrebo invalidnega in starostnega zavarovanja. V člankih almanaha je seveda tudi nekaj misli, ki socialni politiki niso baš naklonjene in se še vedno vrte okoli težke gospodarske krize, katera zahteva redukcijo socialne zakonodaje in za enkrat ne omogoča nadaljnjega razširjenja socialnega skrbstva. Mnogim člankom manjka tudi stvarnosti in potrebne resnosti; almanahi pa imajo biti resni in skozinskoz stvarni. Tako je na primer v almanahu zapisana tr- ditev, da Okrožni urad v Ljubljani sicer slavi 401etnico bolniškega zavarovanja, «vendar še ni bilo mogoče izgube zmanjšati in zaostanke predpisanih premij pod 50 odst. reatriugirati . . .« Resnica pa je, da je OUZD že nekaj let v svojem poslovanju aktiven, čeprav le malenkostno, in da zaostali prispevki znašajo komaj 23 odst. in še to samo za dobo treh mesecev. V nekem članku je tudi konstatirano, da se zakon o soc. zavarovanju ne izvaja po celi državi, resnica pa je, da se zakon od 1. 1922 izvaja prav enakomerno po vseh pokrajinah države. Pisatelji iz vrst obrtništva zahtevajo uvedbo splošnega narodnega zavarovanja. Od slovenskih avtorjev sta zlasti zanimiva članka dr. Gosarja in dr. A. Ogrisa. Dr. Gosar podčrtava nekaj osnovnih problemov naše socialne politike in zlasti hoče, da imej naša socialna politika drugo, svojo lastno smer, prilagodeno našim prilikam in potrebam. Marksistična ideologija ne odgovarja našim prilikam. Dr Ogris popisuje razmere v Sloveniji s prav bistrim pogledom in z zanimivimi ugotovitvami. Pravi n. pr. »da delavec troši dve tretjini, pa celo tri četrtine dohodkov zgolj za dosti borno hrano« in »da je večina našega delavstva zaposlena v konjunkturno občutljivih industrijah, tako da je trajnost zaslužka zavis-na od činiteljev, ki so tuzemskim vplivom docela odmaknjeni«. Dalje pravi, »da je naše delavstvo najslabše plačano v Evropi in ni v taki meri deležno pridobitev moderne kulture, kakor bi lahko bilo«. Škoda, da ima almanah prevelik format in da je tiskan na pretrdem papirju, kar otežkočuje njegovo praktično uporabo. Delo motijo tiskovne napake, napačno navedbe strani itd. Tudi take »malenkosti« so del celote. Dr. J. B. Avtomobilski promet v Kočevju Kočevje, 10. oktobra. V prvih povojnih letih se je le redkokdaj zgodilo, da je pasiral naše mesto kak tovorni ali pa celo luksuzni avto. Za Kočevje je bil to že dogodek. Ves osebni ln tovorni promet v mestu in okolici se je vršil edinole s pomočjo konjske vprege. Blago in les so vozili na kočevske žage in kolodvor iz cele okolice samo s konji. Ravno-tako je bilo s pošto, ki je vozila na Kočevsko Reko, Brod n. K., Koprivnik itd. Toda danes so se prilike že temeljito spremenile. Avtomobilski promet stalno vedno boli narašča in če bo šlo v takem tempu dalje, bo avto v nekaj letih popolnoma izpodrinil konja, ki ga bodo uporabljali le še pri poljskih delih in v oddaljenih, težko pristopnih gozdovih. V glavnem se vrši že danes ves osebnr in tovorni promet v okolici h tudi v mestu z avtom. Tako je Kočevje vedno polno avtomobilov, bodisi da pasirajo mesto v smeri proti Sušaku ali proti Ljubljani izletniki, bodisi, da prihajajo semkaj po opravkih trgovci, trgovski potniki itd. Pa tudi avtobusov je precej zaradi številnih avtomobilskih prog. Ne manjka niti tovornih avtomobilov. ki so prav posebno važni za razvoj lesne industrije, ki tvori največji odstotek celokupne kočevske industrije. Največja gozdna bogastva leže ravno v krajih, kf so več ali manj oddaljeni od železnice. Vendar se je zgradilo tudi v teh krajih v zadnjih letih nekaj žag. Toda kako težaven in s kolikimi stroški je združen prevoz lesa s konjsko vprego iz krajev, oddaljenih od železnice po 20 in še več kilometrov, kakor n. pr. iz gozdov okoli Kočevske Reke, Borovca itd. pa do kočevske železniške postaje! Sedaj pa še pomislimo na strme, slabe ceste, kakršne so v kočevski okolici. Pri teh razmerah je veliko, če pripelje voznik enkrat dnevno do kolodvora ali do žage. V kolikih primerih se eksploaiaciia gozdov sploh ne izplača, ker so prevozni stroški preveliki. Medtem pa napravi avto z veliko večjim tovorom tako pot 3—4 krat dnevno. In če sedaj izračunamo stroške pri avtu in konjski vpregi, pridobitev na času in ostale koristi, so zadnje veliko večje. Z razvojem avtomobilizma pa se bo na ta način povečala tudi eksploatacija bolj oddaljenih gozdov, ki so bili dosedaj skoraj brez vrednosti. Isto sliko nam nudi osebni avtomobilski promet, ki se je prav posebno razvil tekom tega leta. Kočevje je sedež precej velikega sreza, ki sega od Dobrega polja pa do Kolpe. Halje je važno trgovsko in industrijsko središče. Zato je v mestu vedno polno Ifu-di iz okolice, ki prihajajo semkaj po svojih trgovskih poslih, ali pa imajo opravka v raznih uradih. To brez dvoma pospešuje avtomobilski osebni promet, ker dosedaj so bile zveze okolice z mestom zelo slabe. Tako se je razvilo letos več avtomobilskih prog. ki deloma tudi konkurirajo železnic?. Avto je sicer dražji, zveze pa bolj ugodne. Najvažnejša je vsekakor Pečnikarjeva proga: Ljubljana - Kočevje - Sušak. Avto zapusti Ljubljano ob 5.30; ustavi se v Vel. Laščah, v Ribnici, v Kočevju stoji 15 minut, na T.rodu n. K„ v Delnicah in dospe na Su- šak ob 11.45 ter ima zvezo s parniki, ki %fozijo v dalmatinska mesta in na otoke. Iz Sušaka pa odhaja ob 15. in dospe v Ljubljano ob 21.30. Cela vožnja v eno smer stane 120 l>in. Na tej progi bo trajal promet, dokler bodo dopuščale vremenske prilike. Važna je tudi druga Pečnikarjeva proga: Kočevje - Ljubljana. Iz Kočevja odhaja avto ob 7., 12. in bo 20., iz Ljubljane pa ob 0. in ob 15.30. Vožnja traja dve uri in pol, stane pa v eno smer 40, v obe sinerl pa 65 Din. Pred kralkim je obstojala še Zbačnikova ptoga Loški potok - Kočevje. Toda ker vzdržujeta promet med Laščami in Kočevjem že dve progi, se je prva skrajšala v progo: Loški potok - Vel. Lašče. Nova je proga: Brod na K - Kočevje, ki jo oskrbuje gosp. Rudolf Nanger. Avto odhaja iz Broda ob (j. in dospe v Kočevje ob •S.30. Odhaja pa ob 12.30 in dospe na Brod ob 14.80. Cena je 30 Din. Manjša je Uabrovčeva proga: Kočevje-Koprivnik. Iz Poprivnika gre avto ob 7. in pride v Kočevje ob 9., od tu odpelje ob 13. Cena znaša 20 Din v eno smer. Obstojala je še proga Kočevje - Kočevska Reka. Toda. z avtomobilsko nesrečo pri Štalcarjiii jc ta proga prekinjena. Zelo potrebna bi bila še proga: Kočevje-Novo mesto; mogoče se bo otvorila kdaj pozneje. V zvezi s tem bi bilo dobro omeniti Se ceste, toda o tem prihodnjič. Polstoletnica marljive narodne delavke Maribor, 11. oktobra. V Krčevini pri Mariboru živi s svojim soprogom, upokojenim žel. uslužbencem v lastni vili gospa Terezija Švarcova, ki jc nad 30 let svojega življenja posvetila ne* sebičnemu in požrtvovalnemu delu za na* rodnoprosvetna in človekoljubna društva, le dni je obhajala svojo petdesetletnico. Že kot 161etno dekle jo je usoda iz lepe Dolenjske pognala v svet, v borbo za sa* mostojno eksistenco. Prišla je v Trst, kjer je takoj pristopila kot članica k čitalnici, kot pevka k pevskemu društvu »Kolo« in tudi k tamburaškemu zboru g. Vogriča. Ko se je v Trstu ustanovil Sokol, je postala takoj izvršujoča članica. Tudi je sodelo« vala v Narodnem gledališču. Od 1. 1901. je v Mariboru, kjer je sodelovala od prve* ga pričetka pri Dramatičnem društvu, pri podružnici CMD kot blagajničarka in pri drugih narodnih društvih. V vojnih letih je — uvedena po pok. dr. Rosini — sode* lovala v mnogih tajnih akcijah za jugoslo* venstvo. Vkljub grožnjam nemčurjev jc zbirala podpise na majsko deklaracijo: 3000 podpisov je bil njen lep uspeh! Ko je po prevratu pozval »Mariborski dela« vec« ženske na pomoč koroškim ranjen? cem, je bila g. Švarcova zopet prva na mestu. Dan in noč je vztrajala na kolo* dvoru, kjer je deloval Rdeči križ, in vr* šila samaritansko službo. Sodelovala je svoječasno pri ustanovitvi in vpisanju članstva za Sokola — matico in je tudi redno telovadila kot članica do 1. 1928., ko jo je bolezen prisilila, da je opustila te* lovadbo. Sodelovala je pri ustanovitvi Slo? venskega ženskega društva. Ko so leta 1919. Slovenci prevzeli od Nemcev Olepševalno društvo, je kot edina ženska v odboru na* brala 2000 članov in tako pripomogla, da so Slovenci na občnem zboru porazili Nemce. Še danes v društvu neumorno so« deluje kot odbornica in zbiralka gmotnih sredstev. Ze ob ustanovitvi Glasbene M a* tiče 1. 1919. je pristopila kot ustanovnica in sodeluje ves čas v odboru in pevskem zboru. Sodeluje pa tudi v kolesarskem klu* bu »Pcrun« in pododboru Kotur. saveza kot odbornica, je soustanovnica pevskega društva »Luna* in glasbenega društva »Li5 ra« v Krčevini, odbornica=blagajničarka »Rdečega križa« v Krčevini itd. Občudovanja vredna jc delavnost in po* žrtvovalnost te mravlje v narodnem delu, ki lahko služi mnogim za vzgled. Prcpri* čani smo, da bo tudi še vnaprej vztrajala v svoji pridnosti in delavnosti, ji želimo, da bi dočakala še mnogo srečnih let ter se radovala lepih uspehov svojega splošno koristnega dela. Julij Betetto Odlični pevec, priljubljeni član naše opere, je zaprosil potom uprave Narodne* ga gledališča prosvetno ministrstvo za do* pust ter se obvezal za eno leto v državni operi v Menakovem. Kot je bilo pričako« vati, je Betetto po svojem, povsem uspe« lem gostovanju — na podlagi katerega mu je bila po prvem dejanju predložena po* godba — tudi s svojimi prvimi nastopi kot redni član, dosegel velik, da zelo časten uspeh. Prvi nastop mu je bil v delikatni Mozartovi operi »Čarobna piščal« kot Sa* rastro. Ob tej priliki piše »Miinchener Zei* tung«: Včeraj je pel v »Čarobni piščalki« — Sarastra novi basist naše opere g. Be* tetto. Umetnik razpolaga s krasnim ma* terijalom. Njegov mehki kot polnomočni organ, ki zveni v srednji legi in višini na* ravneje kot v nižini, je napolnil ogromno prostornino naše hiše tudi v trenotkih naj* nežnejšega podajanja...« »Miinchener Neueste Nachrichten« pišejo: Pri izberi lepih glasov, ki smo jih čuli pri včerajšnji »Čarobni piščalki« jc prestal g. Betetto kot Sarastro — častno. Njegov pravi bas tem* nega timbra ima izdaten obseg. — Tudi v igri in govoru je podal svojega božanstve* nega modrijana smiselno, odgovarjajoče, odlično... Dva dni nato je pel v »Bohemi« Collina, ki je pri nas znan po svoji izvrstni kre* aciji — z velikim uspehom. Par dni kasne* je je pel v »Čarostrelcu« — Gašperja. »Augsburger Abendzeitung« piše: Dose* danji utisi se zgostujejo v tem, da smo dobili z g- Betettom vsestransko uporabno moč. On se razume na odru v svojih par* tijah... Pel je tudi v »Nižavi« starega Tomaža. Kritika pravi: Nov je bi! tudi g. Betetto, ki je podal svojega Tomaža z lejx> pevsko toploto in uglajeno igro ... V »Hoffmanovih pripovedkah« jc pel Crespla. »Miinchener Zeitung« piše: Go* sjx>d Betetto kot Crespel je znova doka* zal svpjo velikostransko uporabo, on je si* guren rutiner, da celo več kot to — je umetnik, ki zna z občudujočo glasovno in igralsko ekonomijo manjše partije oživeti. Njegov Crespel ni trpel na niti eni sami mrtvi točki, ni se pa nikjer silil v ospredje. Torej kot je razvidno je prebil Betetto v najkrajšem času led na celi črti. Ako nam je znano, kaki pevci so v Monako* vem angažirani na istem gledališču — slo* viti basist Bender. bariton Niesen itd. — dalje povsem nove prilike, sprememba ozračja, hrane, življenja, potem moremo in moramo biti samo ponosni na našega Betetta. Prežeti z iskrenimi čustvi mu že* limo predvsem zdravja v prepričanju, da so mu s tem tudi uspehi in vse druge do« brine — kot on zasluži — zagotovljene. Jubilejni kongres F. S. (V odgovor.) Jubilejni kongres Ferijalnega Saveza v dneh 27. in 28. septembra v Beogradu se je začel z izpadom g. Teodora Varička, ah.-, visokošolea iz Zagreba v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja in ostalih dostojanstvenikov. Takoj po otvoritvi pozdravnega govora g. prof. R. Kneževiča. predsednika I. S., je pozval imenovani visokošolec delegate zagrebške in ljubljanske oblasti F. S., da takoj zapustijo dvorano v znak protesta proti osebi predsedujočega. Pozvani delegati so se po večini odzvali. G. Kneževič je kljub nepričakovanemu incidentu nadaljeval svoj govor do kraja, skrajšal program svečan«? seje in jo nato zaključil. Gospod zastopnik Nj. Vel. kralja je izrazil pri svojem odhodu g. predsedniku Kneževiču in g. podpredsedniku univ. prof. dr. Gjuričiču svoje ogorčenje nad netaktnostjo oinladine. V prvem momentu je mislila nepoučena javnost v Ceogradu. da je demonstracija prikrita separatistična manifestacija. V resnici pa je bila ista naperjena osebno proti gosp. Kneževiču. ki je kot predsednik izdelal nova pravila F. S., ki jih je ministrstvo prosvete odobrilo. Ta pravila določajo, (ia morajo vsi visokošolci. ki so absolvirali univerzo, zapustiti F. S., četudi bi se prepisali na drugo fakulteto. Tako je moral g. Viktor Maček, advokatski pripravnik, odložiti predsedniško mesto v ljubljanski oblasti, in istn-tako sta na vrsti oba brata Varička, da zapustita F. S. Da bi se mogli bivši voditelji oinladine še dalje udejstvovati v F. S., je bilo treba spremeniti pravila. A da se t<> doseže, je bilo potrebno, g. Kneževiča, avtorja novih pravil pred celim svetom osramotiti in ga za vedno onemogočiti. S svojim izpadom so pa visokošolci dosegli bas obratno: dokazali so popolnoma svojo nezrelost in nesposobnost. I)a je opozicija pridobila v svojih oblasteh skoro vse deiegate - srednješolce, ni nič čudnega; pod devizo .diktatura profesorjev v F. S..: so lahko prikrili svoj glavni cilj in vplivali na dijaštvo s prikazivanjem malenkostnih napak centralne uprave, da so jim slejjc verovali. Spor glede veljavnosti dele-gatstva univerzitetne podružnice K. S. v Ljubljani se je delegatom - srednješolcem serviral v zgornjem smislu. Lahko se reče, da je, bil kongres že s samim izpadom na slavnostni seji rosvete. Na nclico v Jutru O kongresu F. S. od 3. t. m. moram izjaviti, da se je kongres >formelno« razbil na vprašanju veljavnosti mandatov delegatov univerzitetske podružnice v Ljubljani. Proti izvolitvi imenovanih delegatov se je v juliju pritožila večja skupina visokošolcev (83) na upravni odbor F. S. v Beogradu. Upravni odbor F. S. mi je dal nalog, da zadevo preiščem in eventualno razpustim upravni odbor u.iiv. podružnice in razveljavim mandate delegatom, ako bi preiskava našla, da so se v resnici dogodile nepravilnosti pri postavljanju delegatov. Preiskavo sem poveril g. prof. Fr. Vrhovniku, oblastnemu revizorju. Odbor podružnice je pa izjavil, »la ne priznava oblastnega revizorja, ker je podružnica kot akademsko društvo po univerzitetnem zakonu popolnoma samostojna. Univerzitetna podružnica je samo tedaj lahko včlanjena v F. S., ako sama prostovoljno vstopi v F. S. in s tem priznava vse njene institucije (oblastni odbor, nadzorni odbor, UO. F. S.): samo v tem slučaju ima članstvo vse pravt-ce in ugodnosti, ki jih daje F. s. Ker te upravni odbor univ. podružnice odrekel poslušnost, sem po nalogu U. O. F. s. -»- Beogradu razpustil imenovani odbor, anuliral delegatstvo ter do nadaljnjega prekinil vsako poslovanje s podružnico. Ferijalni Savez ne sili nikogar v svoje vrste, ako pa kdo prostovoljno vstopi in hoče imeti vse pravice in ugodnosti članov, tedaj se pa mora pokoravati tudi pravilom F. S. in priznavati njegove višje funkcijonarje. prof. Vlado Lapajnc. predsednik III. oblasti F. S. Krvav pretep Kostanjevica. II. oktobra. Pred nekaj dnevi je prišlo v Orehovici v gostilni Juiiker do krvavega pretepa, pri katerem se je slučajno pojasnila tudi tat; vina konjske plahte, ki sta jo pred dnevi odnesla neka L. in P. Ze precej vinjena L. in P. sta se pojavila zvečer v gostilni, naTočila pijačo in sc ne-, kaj časa dostojno zadržala. V gostilniški sobi pa je bil istočasno v družbi drugih do* mačinov tudi H., ki jc zvedel za tatvino plahte in to omenil. Ker je bila vsa ta druž* ba v pijanem stanju, jc kmalu prišlo do spora in osebnega obračunavanja in že so se pričeli na vso moč pretepati i-n obdela* vati z noži, kaT je imelo za posledico, da je L. dobil nevarne vbodljajc z nožem. Udarce in vbodljajc pa so bojeviteži pod* črtavali še. z grobimi kletvicami in so se nad vsem upravičeno zgražali drugi prisot.-ni. Ranjcnca so za silo obvezali :>n ga od* pravih na dom, vsi prizadeti pa bodo imeli se neprijetne j>osIcdice, Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastaja-nje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Josefova« voda iz-borno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, droseri-jah in špecerijskih trgovinah. Jubilej novomeškega Sokolskga orkestra Pred 30 leti se je prvič pojavil na odru nekdanje Čitalnice v Novem mestu salon* ski orkester. G. Poulo. splošno znan _ pod imenom Miško, je zbral okrog sebe peščico prijateljev glasbe in ni je bilo prireditve, kjer ne bi sodeloval njegov orkester. Skozi tri decenije so .tč menjavali kapelniki. do* kler ni prišel v Novo mesto za učitelja Glasbene Matice g. Albin Fakin. ki je prevzel tudi vodstvo orkestra. Orkester, ki mu je Sokol zasigural trajen obstoj, de* lujc sedaj pod imenom Glasbc»i odsek So* kola kraljevine Jugoslavije. Orkester zdru* žuje akademike, uradnike, trgovce in obrt* nike v najlepši slogi ter deluje v umetni* škem in zabavnem pogledu v največje za« dovoljstvo meščanov in tujcev. V zadnjih treh letih je priredil 20 samostojnih kon* certov. poleg tega pa sodeloval pri raznih društvih. Največje zas'uge za razvoj in ob* stoj orkestra ima njegov načelnik in do* brotnik br. K n šteli c, ki sodeluje neumorno vseh 30 let. Ravno tako zvesta člana pa sta tudi g. Puš in g. Mišjak. Otroški vrtec v Trbovljah Trbovlje, 1U. oktobra. Otroški vrtci so v industrijskih krajih velike važnosti posebno za delavske dru* ime, ker sta največkrat oba reditelja, oče in mati, zaposlena, zaradi česar ne moreta posvečati vzgoji svojih otrok take pažnje. kot bi bilo potrebno. Ako imata otroke v otroškem vrtcu, sta vsaj tisti čas radi njih lahko brez skrbi, ker vesta, da so otroci \ dobrih in varnih rokah. Tudi pri nas v Trbovljah imamo otroški vrtet, k je nastanjen v hiši, ki je last Dru* šfva za varstvo otrok in kjer je nastanjena tudi gospodinjska šola. Omenjeno društvo posveča tudi drugače vso brigo vzgoji naše predšolske mladine. Prvotno sta bili otroškemu vrtcu določe* ni dve sobi. Odkar pa je pomanjkanje šol* skih prostorov na vodenski šoli tako ob* čutno, je Društvo za varstvo otrok odsto* p;lo eno sobo osnovni soli, da je nastanila \ njej svoj 1. razred. Na ta način je osta* la otroškemu vrtcu samo ena soba. Naval na otroški vrtec je vsako leto ze* lo velik, sprejetih pa more biti zaradi po* manjkanja prostora le omejeno število otrok, ki je pa za to edino sobo še trikrat preveliko. V sobi, ki je 9.6 m dolga. 6.6 m široka in 3.5 m visoka, je nastanjenih 168 otrok. Ako računamo, da je vsak dan ne* kaj odsotnih, lahko rečemo, da je stlačeno v tej sobi redno 150 otrok. Ako izračunamo površino tal in kubaturo sobe, dobimo, da ne pride na enega otroka niti pol kvadrat* nega metra talne površine in zraka, niti ne poldrugi kubični meter. Kako v takem raz* redu i/gleda, si lahko predstavljamo in ka* ko težavno je v takem razredu z otroci de* lati, pa si tudi lahko mislimo in ni čudno, ako gospodični vrtnarici tožita, da sta od samega dela bolani. Vzduh v sobi je ne* znosen že sedaj, ko se še lahko dela pri odprtih oknih, kakšen vzduh pa bo šele po* zimi! Temu odpomoči bi se dalo le, ako^bi se dobil kje v kolonijah vsaj še en lokal v te namene. S tem bi se odpomoglo ne le pomanikanju prostora, temveč bi bilo ustreženo tudi otročičkom, ki morajo pre* meriti vsak dan po dvakrat in ob vsakem vremenu za nekatere zelo dolgo pot od do' ma do šole in obratno. Ko se bo reševalo vodensko šolsko vpra« šanie. bi bilo zelo umestno, ako bi se po* svetilo nekoliko pažnje tudi otroškemu vrtcu. Cerkniško pismo f crkni ca, U. oktobra. Ta teden smo imeli precej hud naliv s točo. Čeprav jo je bilo v nekaj minutaU za tri prste, vendar ni napravila znatne škode. V petek nas je pa prišla obiskat, poleg že vdomačenega. neprestanega deževja, tudi precej ostra burja, ki je na nekaterih krajih polomila tudi nekaj drevja. Naše sokolsko društvo lepo napreduje. Sokolov je že podvojeno število, tako članov. članic, naraščaja in dece. Vsak oddelek se dvakrat na teden pridno vadi v prostornem Sokolskem domu. Telovadnica je opremljena skoro z vsem orodjem, edino krogov pogrešajo naši telovadci; pa tudi te bomo najbrže dobili še to zimo v telovadnico. Tudi dramatski odsek cerkniškega Soko la pridno deluje. Sedaj se pripravljajo za prvo predstavo v letošnji sezoni. Uprizoriti nameravajo burko »Kamela skozi uho Si-vanke . Tudi naši najmlajši so se ojunačili. Pod vodstvom nekaterih sester - članic hočejo uprizoriti ljubko igrico »Dve Marički: Veliko dobre volje, pa bo šlo! Vsi oddelki se vneto pripravljajo na slavnostno akademijo, ki jo bo priredilo tuka|-šnje Sokolsko društvo na veliki narodni j>raznik 1. decembra. Za zimo se nam obetajo v Sokolskem domu tudi plesne vaje Prejšnje tedne so pripeljali v Cerknico tisoč kg po vsej Sloveniji znanega bloškega krompirja. Ker so ga Bločani zelo veliko pridelali, ga prodajajo po jako nizki ceni. Boljši krompir so dajali po 0.7o Din *a kg. Razume se, da je kupcev za bloški krompir vedno dovolj, ker je najboljši v celi Sloveniji. Posebno ca radi ljudje porabijo spomladi za seme Z 29. septembrom smo zopet dobili avtobusno zvezo Rakek - Ljubljana. Avtobus odhaja dvakrat z liakeka in ravno tako dvakrat iz Ljubljane. Š to avtobusno vožnjo Je jako ustreženo nekaterim ljudem, ki imajo opravekv krajih med Rakekom in Ljubljano. Le škoda, da ima ta avtobusna vožn|a potem zelo slabo avtozvezo s Starim trgom in drugimi kraji. Kakor je znano, grade novo cesto od Begunj proti Sv. Vidu. Pri gradnji te ceste Ima tukajšnje prebivalstvo vendar nekaj zaslužka. Ker pri nas ni nikakih tvornic, zato ljudje le tu pa tam zaslužijo kak dinar. Denar pa mora biti; brez njega se dandanes težko živi. Toda marsikaterega kmeta bi lahko narobe obrnil, pa ne bi padel od nje ga niti dinar. Zato ni čudno, da delajo nekateri delavci pri gradnji nove ceste za polovično plačo. Tako se pobijajo delavci sann med seboj in konec je ta, da težko delajo za prav nizko plačo in se komaj preživljajo. V dolini imamo nekaj parnih žag, toda tudi tem sedaj slaba prede in so zadnje čase tudi te odslovile številne delavce. Tako je beda še večja, kajti pri nas je glavni zaslužek pri lesni industriji, ki pa sedaj zelo propada. Les se vedno bolj kopiči, a kdo ga bo prodajal, ko ie tako globoko pod ceno Včasih je šlo toliko lesa skozi Cerknico, da je bilo veselje gledati, a sedaj je vse drugače. Stavbno gibanje je pri nas vseskozi na mrtvi točki. V desetih letih je bilo postavljenih nekaj malib hišic. Povprečno prid^ na tri leta ena nova hiša. Sicer se je pri nas zadnja leta nekoliko oživilo stavbno gibanje, a zaenkrat se še ni premaknilo iz te mrlve točke. Veliko več kot pri nas se zida na bližnjem Rakeku, čeprav je Rakek -as ampak so s tem obdarjeni, da imajo železniško postajo. Letos se ie tudi pri nas stavi) no gibanje še nekako obneslo. Postavljena je bila ena nova hiša in okrog deset lih le bilo renoviranih. Letošnja letina ni bila pri nas nič kaj dobra Največ so ljudje pridelali krompirja, n še za tega tarnajo, da je skoro ves črn. Drugih pridelkov so si pridelali ravno za silo Tudi sadna letina se je letos slabo obnesla Jabolk je bilo še nekaj, hrušk in češpelj pa prav nič. Lansko leto je marsikje dišalo po slivovki, letos ne bo menda nikjer. Pred dnevi so na Rakeku neznani zlikovci zažgali ponoči g. Vidu Cascidu dva potna čebelnjaka. Oba čebelnjaka sta bila natrpana s polnimi panii. a je skoro vse pogorelo, le nekaj panjev so rešili. G Cascio ima škode okrog 50.000 Din. Požigalcev še niso izsledili. Ta teden se je tudi pri nas začela obrtna nadaljevalna šola. Pouk je trikrat na teden v tukajšnji ljudski šoli. šolo obiskujejo vsi tukajšnji obrtniški vajenci. Koristno bi bilo, da bi jo obiskovali tudi vajenci iz bližnjih vasi. .Jesen je tu in z jesenjo pridejo razne dobrote. kakor kostanj in gobe. Ali v vsej cerkniški okolici ni prvega, niti drugega. Če hočemo imeti kostanj ali gobe, moramo vse to kupiti in tudi precej drago plačati. V nedeljo je bila otvorjena v Cerknici prva slaščičarna. Nahaja se v Lavričevem taboru. Lastnika slaščičarne, sta gg. Struna in Primožič. Škof ja Loka v luči statistike Škofja Loka, oktobra. Loško mesto, ki že izza desetega stolet* ja v polkrožno razporejenih stavbah za* ključka Selške in Poljanske doline pogle* dava ponosno s svojim starodavnim gra* dom na Sorsko polje in počez proti Crn* grobu in Kranju, je bilo izrazita trgovska prehodna točka pr ko Soške doline, Cerk* nega in Idrije naprej na Gorenjsko in Ko* roško Z otvoritvijo železnice in z novi* mi mejami je morda Loka izgubila na svo* j; centralni legi: življenje v tem starodav* nem mestecu pa je vendarle dokaj živah* no. organizatorično in tudi napredujoče v smereh novih dni. Težnja Loke seveda je, d" se mesto dvigne v gospodarsko, social* no in prosvetno blaginjo njenega prebival* stva. V preteklem deceniju so vidni znaki podviga že tu: M >stna hranilnica, Mlekar* ska šola, sedež oirnizije, ustanovitev sre* ske izpostave in novo šolsko poslopje. Je pa še polno novih načrtov in misli, ki pri* čakujejo udejstvitve z materijelnimi pri* ložnostmi. Navajamo nekaj interesantnih statističnih podatkov: Površina 350 m nad morjem ležeče obči* n'- je 591 ha in ima po zadnji statistiki brez vojaštva 2106 prebivalcev i. s. 778 mo* ških in 1328 ženskih. Po narodnosti je 2080 Jugoslovenov, 8 Čehoslovakov, 10 Nemcev. 2 Italijana in 6 drugih narodnosti. Po veri 2103 rim. katolikov, 1 pravoslaven, 1 pro* testant in 1 brez konfesije. Nepismenih prebivalcev je 5. Vojnih invalidov je 25. družin padlih vojakov 18 in vojnih sirot 2. Domačij je 264. Površina zemljišča, ki se ne da obdelovati je 31.35 ha. Obdetovati se pa da 559 ha i. s. njiv 37 ha, vrtov 3 ha, senožeti 34.30 ha. pašnikov 10.10 ha: sado* nosnikov 4 ha in gozda 470.92 ha. Obdela* na zemlja je bila posejana na 10 ha: 1.5 ha ozimne rži. 2 ha ječmena: 6.20 ha krompir* ja in 0.3 ha fižola. — Češpelj je 50 dreves, iablan 140 dreves, hrušk 65 dreves, orehov 45 dreves, češenj 5 in mnrelic U dreves. — Goveje živine se je redilo 124, prašičev 26. koz 7. kon: 53. perutnine 399 in naniev če* bel 92. Površina zemljišča pod gozdom je 470 ha in sjcer je visoka lega vsa last za* sebnikov. Na leto se poseka 1500 kub. m lesa: za predelovanie 300 kub. m: za kur* javo 1200 kub. m. Žage so 3. — Obrtnikov ie v mestne/m pomeriju 6: 10 mizarjev, 1 kolar, 4 kovači, 3 ključavničarji, 3 peki. 2 mehanika. 2 urarja. 1 slaščičar, 5 mesar* iev, 14 čevljarjev, 2 mlinarja, 2 kleparja. 1 dežnikar, 1 stroiar. 1 usnjar. 1 glavnikar, 2 knjigoveza. 2 klobučarja. 2 pleskarja in 2 soda rja. — Cest je 6 km: 4 km banovin* skih in 2 km občinskih. Avtomobilov je v občini S. poleg 2 tovornih. Telefonskih na* ročnikov ie 8; radijskih pa 80. — Držav* nih uradnikov je 38, banovinska 2 in ob* činski 3. Zasebnih uradnikov je 8, pri tr* govinah 3. — Delavcev je 304: v ja>aiih podjetjih 160, v zas. podjetjih 30, v gozdar* stvu 10, pri prometu 4, pri zasebnikih 100. Kreditne zadruge so 3. — Tobaka se je po* kadilo lani za 952.248 Din; cigaretnega pa« piria pa sc je prodalo za 17.6.50 Din. Po* točilo se je 9r>.4S9 1 vina v vrednosti Din 1,444.335 ; 49.350 1 p i ve za 493.500 Din; 1115 1 špirita za 57.980 Din, 709 1 žganja za 34.032 Din. 336 1 likerja za 13.440 Din, 206 1 ruma za 9310 Din in 86 1 konjaka za 6880 Din. Skupno 148.351 1 alkoholnih pi* jae v vrednosti 2.057.477. Napak bi bilo seve trditi, da konsumira navedene pijače Loka sama, ker gre dokaj na račun okolice. Ruška sadna razstava Ruše, 10. oktobra Popotnika, ki se vozi v tem času iz Maribora proti zapadu s koroško progo, se kmalu potem, ko zapusti za seboj mesto, nudi na posameznih postajah zanimiva slika: pestro vrvenje in polno vozov z lepim, izbranim sadjem — pravi sadni sejem. V resnici so ljudje lahko veselih obrazov, saj dobijo lepe denarje za sadje. Pred nekaj desetletji ljudje pri nas niso umeli sadja vnovčevati, da bi se moglo govoriti o sadnih kupčijah, vendar bi sa-djereja prinašala lahko še vse lepše dohodke, če bi jo spravili v sklad z zahte- -* «<7* ase Tvoje IV« JavUno inotnP Em^gRpoo vami sadne trgovine. Vse preveč se goji sort, tako da so one, ki pridejo prvensvte-no \<* poštev, daleko zapostavljene. Agilna podružnica Sadjarskega društva v Rušah, ki deluje prav uspešno od leta 1P26. dalje, si je stavila hvalevredno nalogo, to veliko napako čim temeljiteje iztrebiti na ta način, da hibe sadjarjem prav nazorno pokaže, kar se more storiti najbolje s sadnimi razstavami. Že lani je priredilo nekako poskusno sadno razstavo, a letos, ko je pri nas prav dobra sadna letina, je razstavo uredila v večjem stilu v mali dvorani Sokolskega doma. Reči moramo, da je bila razstava res tako okusno urejena, da jo je bilo užitek pogledati. Razstavljenega je bilo mnogo sadja -— okoli 300 kg, po večini jabolka, nekaj tudi hrušk in pa grozdje, ki uspeva v naši okolici. Sadjarji so prinesli po 4 plodove vsake vrste, katerim so pravo pomološko ime določili gg. Dolinšek, ref. Ferlic in direktor Priol. Pokazal se je ogromni sadni izbor 65 sadnih vrst. G. direktor Priol je to priliko izrabil in na njemu lasten poljuden in zanimiv način prikazal usodno množino sadnih vrst, med tem ko bi za tukajšnji okoliš moral tvoriti jedro sadnega izbora: kanadka, hoskopski kosmač, porenski krivopecelj in baumanova rene-ta kot glavne in kot stranske sadne sorte: bobovec, damasonski kosmač, gdan-ski robač in grafenštajnovec. Teh 8 vrst je v našem kraju najbolj primernih in obenem najboljših trgovskih jabolk. V tem smislu naj bi se sadovnjaki preuredili, prav posebno pa se pazilo na to pri obnovi starih in pri napravi novih sadovnjakov. Pet vzornih sadjarjev je prejelo nagrade; ti so bili gg.: Josip Mule j, Lojze GI--ser, Dragotin Lingelj, Alojzij Cerk in Jernej Črnko. Obiskovalcev razstave je bilo mnogo. Upamo, da si je marsikateri vzel k srcu bodrilne besede g. župana Lesjaka, ki je prišel v imenu občine čestitat podružnici na tako lepi razstavi in razmišljal tehtno izvajanje g. direktorja Priola in g. referenta Ferlica, katera sta jasno začrtala pot k sigurnemu podvigu te lepe in dobičkanosne panoge kmetijstva. Kozorogi na Begunjščici Na letošnji lovski razstavi je vzbujala upravičeno občudovanje skupina rogljev kozorogov, ki jo je razstavil Friderik baron Born iz Sv. Ane nad Tržičem. Še bolj kot domači posetnik so jo cenili tujci, ki nas upravičeno zavidajo za to lepo prirodno redkost. Malo je krajev na svetu, ki bi mogli kaj takega pokazati kakor mi. Mnogo dežel sc trudi, da bi zopet zaplodile lepo divjad iz pradavnih časov, pa jim ne uspe. Edino na francosko*italijanski meji — v gorovju Montblanca in v Švici se še ta žival naha* ia v prosti naravi. Prve kozoroge je nabavil omenjeni vele* posestnik pred kakimi 30 leti. Uspevali so precej dobro in koncem svetovne vojne jih je bilo pri Ljubelju in Babi okrog 60. Le te so najpreje uničevale preko Kara* vank se vračajoče avstrijske čete, ostalo pa so skušali postreliti vojaki, ki so za« sedli Koroško. Izgledalo je, da je vse uničeno. V skoraj nepristopne stene Begunj-ščice se je rešila stara kozorogova samica s potomstvom. Njej pa se je kmalu pri* družil še močan kozorog, ki je sedaj star gotovo že 16 let in ima izredno močne rog* i je. Pri strogem nadzorstvu je uspelo po* žrtvovalnemu lastniku, ki kljub bridkim preiskušnjam ni izgubil poguma, dvigniti kolonijo kozorogov. Danes šteje ta našel* bina že nad 30 komadov in je na njo lah* ko ponosna vsa država. Zelo važno za ugodni razvoj kozorogo .' pa je osveženje krvi, kar stane seveda ogromne vsote denarja. Pa tudi tega se lastnik ni ustrašil. Nabavil si je najpreje samca kozoroga iz Sehonbruna. Le ta je dospel v lovišče zelo preplašen in se ubil. Lansko leto je Born kupil novega, mlade* ga kozoroga, ki se zaenkrat nahaja še ved* no v ogradi. Letos pa je bilo poskrbljeno za svežo kozorogovo kri tudi s strani sa* mi c Preko Ljubelja je dospela v tovornem avtomobilu iz Švice 41etna kozorogova ko* za, ki so jo spustili k lansko leto nabavlje* nemu kozorogu. Ker se je bati, da bi novi par pri raz* množevanju utegnili motiti stari kozorogi, ki so zrastli na naših planinah, bodo letos skušali odstreliti dva najstarejša samca Žal, da preti ugodnemu razvoju kozorogov velika nevarnost od strani posetnikov na* ših planin. Zadnje čase so jeli baš v kraje, kjer prebivajo kozorogi, prihajati turisti, med katerimi je mnogo takih, ki ne čust* vujejo z lepo prirodo in nočejo razumeti svečane tišine planin. Cim bolj razsajajo, tem prijetnejše se jim zdi. Nekateri kriče in vriskajo, drugi vale kamenje, so pa celo taki, ki streljajo v gorah s pištolami ter hočejo prekositi ža* renje planin z raznimi lučmi in raketami. Taki turisti škodujejo več ko divji lovci, nad katerimi neprestano bdi oko lovskih čuvajev. Obstoja že nevarnost, da se ko* zorogi preselijo čez greben Karavank, kjer jih bodo prav gotovo tskoj postrelili tuji lovci. Dolžnost vseh resnih turistov kakor tudi društev je, da posvare take razgraja* če, kajti baš turizem bi mora! v prvi vrsti gledati, da se ohranijo prihodnje lepote in redkosti. Prav priporočljivo bi bilo, da bi posk:i» sili tudi še v kakem drugem delu naših p>a* nin udomačiti divjad kozorogov. Ugoden teren za kozoroge bi bil gotovo v Krmi, f lovišču našega kralja. Tam bi kozorogi 5')» tovo bolj uspevali, kakor pa jeleni, ki so se sicer že precej razmnožili Kozorogi so veliko bolj odporni proti mrazu kakor ;&> leni, so pa tudi ustvarjeni za planinski svet, za pečevje in goličavje. Dravinjska dolina pod vodo Poljfane, 10. oktobra. Ze v ponedeljek nas je obiskai spočetka redek jesenski dežek. iz katerega pa se je kmalu nato izcimil pravi naliv. Kakor da se je utrgal oblak, se je vlivalo do noči. Šolarji in drugi, ki so morali ravno ob času najhujšega naliva domov, so bili mokri ko niišt. Vmes pa je grmelo, treskalo in se bliskalo kakor ob času najhujše poletne vročine. Zvečer so že stale velike mlake po cestah in niže ležečih travnikih in bi bila povodenj neizogibna, ako bi deževje ne ponehalo. K. sreči se je na večer zjasnilo in prvo jutranje solnce je mlake pojjilo. V četrtek pa je na noč zopet začelo deževati, bprva rahlo, nato pa vedno huje in veter je spremljal ploho, da so se kar hiše tresle. Vlivalo je celo noč, tako da je bilo že zjutraj vse v vodi. Sivi, grozeči oblaki pa se še ves dan niso premaknili in popoldne je že vsa Dravinjska dolina nalikovala prostranemu jezeru. Dravinja, Brežnica in ostali manjši jjotoki so stopili iz svojih strug ter se strnili v nepregledno vodovje. Travniki, polja, njive so izginili pod vodno gladino. Krompir, ki ga je še mnogo v zemlji, bo ves uničen. Buče plavajo po površju. — Voda je drla v kleti in stanovanja ter odnašala iz njih pridelke, drva itd. Šolarji so komaj utekli domov, kajti voda je preplavila kmalu po 12. uri tudi ceste, dohod na Sp. Poljčane pa je bil že pred to uro onemogočen Med neprestanim deževjem je lonelo iz daljave zamolklo grmenje. Pogled na to nepregledno vodovje je bil strašen. Ljudje so ponekod v strahu, da jim voda ne vdre v pritlična stanovanja, odnašali pohištvo na podstrešje. Zadnja tako nevarna poplava je bila v naši dolini 1. 1925. Ljudje se še spominjajo tistih strašnih dni. ko so plazovi namočene zemlje rušili hiše, da so izginile popolnoma pod njimi. Odnašalo je živino, živež, drva in je bila tako velika železniška katastrofa, ko je plaz podrl z blagom naložen tovorni vlak. Danes ob i.. S.. 7. in 9* uri zvečer! '•J Premiera vesele in razkošne filmske operete Tango Ljubezni V glavni vlogi splošno znani in priljubljeni WILLY FORST Godba in najnovejše popevke: 1.) »Ti moja sladka Maskola sibila«. 2.) »Bajka o sreči«. 3.) »Ti si kakor Greta Garbo« in še druge od Roberta Stolza Izven sporeda najnovejši Paramountov zvočni žurnal! Predprodaja vstopnic od 10. ure dopoldne dalje! Elitni kino Matica Telefon 2124. Ljutomerske občinske zadeve Zadnja seja občinskega sveta, dne 6. t. m. je bila šele po ponovnem sklicanju sklepčna. Po velikem številu prošenj, ki so se na njej obravnavale, bi jo lahko nazvali sejo prošenj. Najprej je občinski odbor iz« popolni! električni odsek ter izvolil vanj župnika monsig. Lovreca. Potem je sklenil, da zaprosi mestna ob* čina za pravico, da otvori v nekdanjem spravišču gasilskega orodja točilnico in spravi tako svoje vino v denar Zaradi pri« tožbe neke stranke v stari občinski hiši se izdela za dotično hišo hišni red. Mestna občina kupi za zdaj tri velike napisne tab« le z označbo kraja, pozneje pa table za po-, samezne ulice in hiše. V domovinsko zve« zo se sprejme krojač Matija Vučko VIos «a gasilskega društva, naj vpiše mestna občina gasilski dom v seznam občinskih nepremičnin, se začasno odkloni, da se po« prej reši vprašanje dolga. Pač pa pošlje mestna občina strokovnjaka k pregledu gasilskega doma. Ker se ic izkazalo, da so torki za živinske sejme zelo neprimerni — ob torkih so živinski sejmi v Ptuju in Ma« riboru — se zaprosi politična oblast za dovoljenje, da se ti sejmi preložijo na po> nedeljek. Prav tako se tudi kramarski sej; mi preložijo od torka na ponedeljek Na novo se uvedejo svinjski sejmi. Invalidu E. Mavriču se dovoli, da postavi na Glav« nem trgu zidan, ne lesen paviljon za trafi« ko in sicer do preklica in proti mes. na« jemnini 24 Din. Vloga kleparja Muleca za dovoljenje, da sme na dvoršču svoje hiše tik ob cesti postaviti šupo se preda src« »kemu načelstvu. ker je prosilcc šupo že začel staviti brez dovoljenja. G. Martinu Slivarju se dovolijo nekatere gradbene preureditve v njegovi hišj št. 80«a. Prošnja vrtnarja Franca Horvata glede stavbnega dovoljenja za majhno hišo na novo kup« Ijcnem zemljišču ob pokopališču se zavrne, ker ne odgovarja načrt zahtevam. Gradbe« ni nedostatki, ki so se pojavili v novih obč. hišah, se popravijo na stroške podjet« nika. Železničarju Romanu Bratuši se pro« da ostanek obč. stavbišč pri železniškem prehodu za 1 Din kvadratni meter. Proda sc tudi zemljišče ob pokopališču trgovcu in opekarnarju Al-oizu Krainzu po 5 D'n za kv. meter: po tem zemljišču teče že le« ta ozkotirna železnica kupca za prevoz ilo« vice. Brivcu Vcseliču se podaljša najem« ninska pogodba za brivski lokal v obč. hi« ši in določi nova najemnina. Potem je obč. odbor dovolil soprogi upokojenega tajnika Kollarja za primer vdovstva 30 odst. nje« govc pokojnine: sklenil jc tudi. da izreče bivšemu tajniku za njegovo dolgoletno de« Jovanje v občini priznanje in zahvalo. Na« to je rešil nekatere manjše zadeve: skic« nil ie nadalje, naj se nočna razsvetljava po mestu izboljša s tem, da naj nekatere žar« niče gore vso noč in nele do 2. ure zjutraj, Novice iz Dolenjskih Toolic Toplice, 9. oktobra. V nedeljo je bilo v osnovni šoli v Top« licah za vinogradnike zelo poučno predava« nje. Predaval je nameščenec banske upra« vc pri sreskem ekonomu v Novem mestu g. Filipič o trgatvi, o ravnanju z moštom in vinom, pretakanju, čiščenju itd. K pre« davanju je prišlo '"no število vinogradni kov, ki so z zanimanjci.i sledili zelo poučs nemu izvajanju. Tako predavanje je poseb« no važno letos, ko je grozdje precej gni« lo in je bila zaradi tega tudi prezgodnja trgatev. Predavatelj je opisal tudi bolezni, ki v zadnjem času napadajo drevje ter dal potrebne nasvete, kaj storiti, da se bole« zen, ki grozi uničiti češpljeva drevesa, ne razširi in kako bi se dalo pokončati krva« vo uš. Upamo, da se bodo poslušalci rav« nali po teh koristnih navodilih. Gasilno društvo v Toplicah se v zadnjem času, od kar ima novo motorno brizgalno, prav pridno giblje. Imeli so že več gasilskih vaj, pri katerih so motorko ponovno pre« izkušali. Motorka deluje zelo dobro in z veliko silo. Pri zadnji vaji pa se je izkazala mala napaka v konstrukciji, potreDna ta« kojšnjega popravila. Gasilno društvo bo priredilo v kratkem slovesno blagoslovu iv motorne brizgalne in bo ob tej priliki i idi večja zabavna prireditev, da si društvo fi« nančno opomore ter odplača v pr r> vrsti del dolga, ki je nastal pri nabavi br >galne. Poročali smo že o žalostnem fantovskem pretepu v Meniški vasi. Žrtev tega prete« pa je bil mladenič Anton Fink iz Obrha, ki je umrl v bolnici usmiljenih Oratov v Kandiji. Njegovega pogreba na šnnihelj« skem pokopališču ori Novem mestu se je udeležila petčlanska deputacija ga.Mlnega društva v Podturnu, čegar član je ril ne« srečni mladenič. Prvotno se je poročalo, da je prišel ranjeni fant še s^in i^omov, pozneje pa se je izkazalo, da se je zaradi hudega udarca po glavi takoj zgrudil ne« zavesten na tla. Fantje, ki so bili priča ža« lostnega dogodka, so ga naložili na .ivokol« nico in odpeljali domov. Stroga obsodba suroveža Gornja Radgona, 11. oktobra. Komaj je minul dober mesec, odkar je ponovno grešil zoper četrto božjo zapo« ved ter pred sodiščem prejel zasluženo ».a zen. že je moral zopet pred sodnika. Je to 31«letni zakonski mož ter oče 4 nedo« letnih otrok Franc Budia, posestnik v Ma« netincih pri Gornji Radgoni. Pred leti je prevzel od skrbnih starišev lepo urejeno domačijo, za katco se kaj kmalu ni brigal ter začel zapravljati ia pi' jančevati. Kakor navadno na deželi rned prevžitkarji in novim gospodarjem. ;e pri« šlo tudi pri Budievih do večkratnega nt« sporazuma, iz katerega se je razvil prepir m konečno še pretep Sin je pretegoval starše, ki so mu dolgo časa prizanašali vendar pa so razmere postale neznosne tako, da jer morala posredovati tudi roka pi-avice. V vinjenem stanju je tudi letos knncem meseca junija napade! svojega 70»i2t sta» rega očeta ter se ga lotil dejansko. Priza« dejal mu je' sicer lahke telesne poškodbe vendar pa je moral oče iskati zdravniško pomoč. Pozvan pred sodnika, je sin svo« je dejanje priznal ter se izgovarjal, da je to storil v vinjenem stanju. Ta zagovor on zaradi večkratnih prejšnjih sličnih le"k« tov ni ščitil ter je or^jel kot plačilo za porno kazen 3 mesecev, katere dosle: še ni bil odslužil Vkljub tej strogi kazni pa se ni 3pre« obrnil ter se ie začetkom avgusta brez vsakega najmanjšega povoda lotil svoje matere, ki je bila na delu na njivi. Iz rok ji je iztrgal motiko ter jo začel ne ism)* ljeno pretepati Zadobila je po celem te« lesu več ran in morala je k zdravniku. Tii tedne po tem dogodku je napadel ionov« no očeta, ga vrgel na tla ter mu izbil zob in prizadejal več občutnih poškodb. Tudi oče je moral k zdravniku in tako je zve« delo za zadevo zopet sodišče. Ko je pred nar dnevi stopil zonet pred sodnika, je kakor že navadno večkrat po« prej tudi tokrat dejanje priznal ter se za« govarjal s pijanostjo. Ker pa vse dosedanje inileiše kazni niso vt vale na obtoženca Franca Budja, je prejel končno nekoliko ostrejšo kazen in sicer 7 mesecev zapora tako, da ima odslužiti s prejšnjo neodslu« ženo kaznijo skupno 10 mesecev. Razen tega mu je prepovedano zahajati v krčme za dobo dveh let po prestani kazni. Bila je to prva ostrejših kazni izrečenih pred tukajšniim okrajnim odišč-m v smislu no« vega kazenskega zakonika. UiWi je, da bode vsaj ta ugodno vplivala na doslej ne« poboljšljivega grešnika Nenadna smrt in druge nesreče Zagorje, 11. oktobra. V malem vaškem naselju Lipa nad Šklen-"frovoem so našli včerai zjutraj mrtvega <>o-letnega užitkarja Franceta Ključevška. — Prejšnji vrče i je šel zdrav in vesel k po čitku v svoio kamrico. Ko ga zjutraj ni bilo na spregled, so šli pogledat, če ni morda bolan. Ko so odprli vrata, ie bruhnil ven smrdeč zrak in v postelji pa so našli moža mrtvega. Takoj so tudi ugotovili vzrok nenadna smrti. Mož si je nekaj dni popreje kupil malo železno pečico, katere se ie zelo veselil. da >e bo ob mrzlih večerih ob njej grel. Usoda pa mu je ravno potom te na-have naklonila smrt. Ko je v dolini deževalo. na Kumu pa snežilo, si je zakuril in plini, ki so uhajali iz peči, so ga med spa njem usmrtili. Pokojnik je bil v kumljanskih hribih zaradi svoie zgovornosti in dobrodušnosti lo priljubljen. Jutri, v nedeljo ga bodo položili k večnemu počitku v Št. Jurju pod Kumoni. Zaradi deževja so močno narastli notoki v našem okolišu ter napravili ponekod veliko škode. Kotredešca je izstopila iz st-.>-ge in poplavila dolino do Zagorja. Posestniku 1'odbevšku je odnesla sviniak in kur-nik s kurami vred. Nadalje je odnesla nie-mii in tudi drugim precej lesa in drugin stvari. Polok Medija je podiral izzove m ogrožal še rudniške objekte. V Škleirlrvo-cu je napravil deroči potok po mlinih in žagah veliko škode. Cesta, ki je edina zveza z Zagorjem, je močno poškodovana in sv po njej ne bo dalo voziti, dokler je ne popravijo. Krojaškemu mojstru g. Fincinger-ju je voda odnesla nedavno n/i novo nu pravljeni jez. Posestniku in gostilničarju t.. Borišku pa bi bila voda blizu žage skoro odnesla konja s hladi vred. K sreči se še pravočasno utrgala priprega. Malo je manjkalo, da ni Medija zahtevala tudi s-.nrt-no žrtev. Delavec Ignacij Vražič je bi! zaposlen pri lovljenju premoga na mostu nad postajo in je hotel zaradi naraščanja vode odpreti zdtvornice. Pri tem je po nesreči padel vznak v potok in izginil v valovili. Nesio ga je kakih 50 metrov do železniškega mostu, kjer se Medija steka v Savn. V prisotnosti duha se je oprijel nar»rav Tau-faijevega lovišča ter se tako trdno držal, da je pričakal rešitelje, ki so ga z vrvjo potegnili iz vode. Trije obsojenci Novo mesto. 11. oktobra Frčd novomeškim okrožnim sodiščem se je moral danes zagovarjati 22 letni FerJi-uad Berk zaradi težke telesne poško Ibe. Ob priliki vojnega rasporeda v Mokronogu, dne 9. avgusta, se je v Nahtigalovi gostilni spri z nekim Jožefom Aboniarijem in ga v pretepu zabodel z nožem devetkrat v hr bet in mu razen tega zadal hude rane na levi in desni roki. Abomarija je zaradi iz-krvavitve umrl. Berk je bil danes oDsoien na sedem in pol leta robiie. 40 letni Ivan Novak iz Cirknika pri Mirni, ki je šele nedavno zapustil beograjsko kaznilnico, kjer je odsedel 13 let zaradi lopa, je bil obtožen tatvine vola in ponarojn-nja živinskega potnega lista. Prisodili so mu eno leto robije, razen tega oa bo moral še od stare kazni odsedeti tri leta. kei ie bil samo pogojno predčasno izpuščen iz kaznilnice. — aradi težke telesne poškodb*-ie bil obsojen na šest mesecev strogega zapora pogojno na dve leti 65 letni Josip I1q nigman iz Metlike, ker je zabod il svojega sina z nožem v trebuh. Dopisi JEŽICA. Danes ob pol 16. se prično v Sokolskem domu plesne vaje za člane Sokola in nečlane. Koroški večer se v smislu savezne odredbe ue bo vršil. KOROŠKA BELA s JAVORNIK. Danes zjutraj se poroči v župni cerkvi na Koro« ški Beli g Mirko Oitzl, lovcc pri upravi posestva KID in marljiv igralec na sokol« skem odru na Javorniku, z gdč. Francko Vengarjevo, hčerko železniškega podurad« nika na Javorniku. Novoporočenccma obi« lo sreče! (iORJE PRI BLEDU. Prav lepo letos napredujemo v društvenem oziru, kljub gospodarski krizi, ki je dosedaj nismo poznali. V juli ju-je podružnica SPI) otvorila v Pokluški luknji galerije kraljeviča Andreja, s čimer je pripomogla k prav lepemu tujskemu prometu. Vsem posetuikom so Pokluška luknja in galerije ugajale. — 7. septembra je prostovoljno gasilno društvo itnelo blagoslovitev nove motorne brizgalne.. Pred dnevi sp je ustanovil Sokol, ki šteje danes nad 130 članov in članic. Število članstva pa še narašča. Društvo si je že kupilo stavbno zemljišče in je imelo že svoj nastop. ŠMARTNO OB PAKI. Dopis o ustanovitvi Sokola v Šuiartnem ob Paki je popraviti v toliko, da dosedaj župa še ni imenovala odbora. ker se društvo šele snuje. Priobčitev imen je torej preuranjena. Tudi ni res, da bi bil član Sokola tukajšnji župnik. GRADAC V BELI KRAJINI. Tukajšnji Sokol ie zopet zbral svoje člane k delu za napredek društva. V nedeljo 12. t. m. priredi zvečer v prostorih br. staroste g. Maze-lleta trgatev s pestrim sporedom. Vinograd bo založen z grozdjem, moštom in starino, preskrbljeno bo tudi za prigrizek. Brhke vi-ničarke, postavni viničarii in oče župan z materjo županjo ter drugi funkciionarji večera bodo pripravili veselo razpoloženje, katero bo dvigala izvrstna godba. Pridite! Program iger, katerega je sestavil prosve- 123 Za vsako polt primerna niansa „Cendre de roses" „Rouge mandarine" in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro. Zahtevajte od svoje parfumerije, da Vam pokaže prekrasno zbirko teh nenadkriljivih Pastell-Rouges barv. Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves! Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Beta Vary Zaereb Smičiklasova ul. 23. Tellefon 49-99. tar za prihodnjo sezono, ie zelo pester. Prva prireditev dramskega odseka bo 9. novembra SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo in ponedeljek so imele tukajšnje članicc III. reda svoje molitvene dneve po vodstvom g. patra iz Celja. V ponedeljek popoldne je peljal g. patra g. Štokavnik proti postaji v Rimske toplice. Tik sejmišča pri Sv. Marjeti, baš ko se je vsula ploha toče. se ie snelo prvo kolo, voz se jc prevrnil in gg pater in Štokavnik sta prišla med voz m konia. G. pater ie dobil lažje telesne poškodbe, g. Štokavnik ie ostal nepoškodovan. Le srečno naključje ie bilo, da se ni dogodila večja nesreča. Primer naj bo voznikom v opomin. — V najkrajšem času se prične popravljanje ceste Sevce skozi Sv. Jedert do Brezna. Vendar so prišli v upravo občine Sv. Krištof po preteku šestih let ljudje, ki imajo smisel za vzdrževanje občinskih cest. — Pripravljalni odbor Sokola pri Sv. Jederti je pridno na delu. V pred-n.iaški tečaj, ki bo od 12. do 25. t. m. v Celiu, se pošlje brat Znanko Štokavnik lz Brezna. — Občinski odbor je podelil odseku kmetijske podružnice za občino Sv. Krištof 12.000 Din podpore. Znesek se bo uporabil za nainuneiše kmetijske potrebščine v občini, kar se bo določilo na bodoči seii podružnice. — Prihodnjo pomlad se prične gradba nove stanovanjske hiše za učitelistvo pri Sv. Jederti. Šolsko poslopje baje ne zadošča za stanovanje sedanjemu šolskemu osobiu. — Glede elektrifikacije Sv. Jederti in okolice se vrše pogajanja z elektrarno Fala. Splošna želja ie, da bi pogajanja ugodno uspela in da bi se pričelo čimprej z napeljavo. RUŠE. Tukajšnje Bralno društvo otvori svojo gledališko sezono danes 12. t. m. na novem odru v Soko!skem domu s tridejan-sko velezabavno burko »Svetnik«. Bo to prva predstava na novem odru Sokolskega ga doma, v katerem je našlo Bralno društvo z ljudsko knjižnico gostoljubno streho za svoje kulturno <* Občinstvo bo videlo danes celotni oder Narodnega doma v Mariboru v Sokolskem domu v iRušah. Za to pridobitev se imaio Ruše zahvaliti velikodušnosti Posojilnice v Mariboru. Kdor se hoče od srca nasmejati, nai pride drevi ob 20. v Sokolski dom. Vstopnina nizka Med dejanj.! bo igral na novo sestavljen orkester JEŽICA. Prosim, da na članek v »Jutru« 7. dne 5. oktobra 1930, št. 231«a, objavljen na 5. strani v 4. stolpiču pod naslovom Je« žica, objavite v smislu zakona o tisku sle« deči popravek: »Ni res da se v večini ob-črnskega zastopa še vedno vleče predjanu« arski uuh, res pa je, da se ves občinski od« bor ravna po veljajočih zakonih tn navo« dilih nadrejenih oblastev. Ni res, da naša občinska uprava dosledno temeljito ignos tira Sokola, res pa je, da je naša občinska uprava Sokolu naklonjena in mu ie naka« zal s sklepom občinskega odbora z dne 7. januarja 1930. znatno denarno podpo« ro. Ni res, da naša občinska uprava Sos kolu, kakor vsem drugim na prošnjo glede luči zasmehljivo priporoča: »Ce hočete lu« či primaknite hišo k njej,« res pa je, da naša občinska uprava ni nikdar Sokolu, ne nikomur drugemu na prošnjo glede luči ta« ko sporočila. Res je, da se o prošnji So« kola in drugih glede luči, ki so bile pred kratkim vložene na občinsko upravo še ni sklepalo in se ni tozadevno še ničesar skle« nilo. Ni res, da v isti čas sveti nekaj ko« rakov od sokolske ulice javna svetiljka v skoro prazno ulico. Res pa je, da nobena javna svetiljka ne sveti v skoro prazno ulico, ampak da so vse svetiljke postav« ljene v določenih razdaljah ob Dunajski cesti ne glede, na ulice, ki se odcepijo od Dunajske ceste. Ni res, da v tej ulici ne stanujejo Sokoli, ampak gospod z diplomo častnega občana za zasluge na električnem polju. Res pa je, da v tej ulici stanujejo poleg častnega občana, trgovca in posestni« ka gospoda Ivana Goričnika, tudi sledeči Sokoli: Perko Nani, Perko Jožef, Perko Anton, Cvetko Franc, Kalinger Ciril. Maček Jožef in sokolica gdč. Malovrh Hcd« viga. — Za občino Jezico: župan Janez Sever, 1. r. Repertoarji LJUBLJ\NSKA DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja. 12.: Mladoletje. Izven. Ponedeiiek. 13.: Sen kresne noči. C. Torek, 14.: zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 12.: ob 15. Grof Li ša nacijonalna in kulturna društva, da se odkritvene slavnosti udeleže Društva ki se nameravajo udeležiti odkritja, naj pri« javijo do 15. t. m. na naslov tajnika odbo« ra (Dr Ervin Mejak, Celje, Prešernova uli« ca 15) zaradi prevoza in sestanka po od= kritju svojega delegata, oziroma namestnic ka Za prevoz občinstva s Polzele v Bra* slovče in nazai bodo brezplačno na raz« polago vozovi pri vlaku ob 15. na postaji Polzela. * Zamudniki so huda ovira pri vsaki organizaciji. družbi in trgovini, zakaj z zamudniki je vedno največ dela. A zamudniki so obenem povsod nekaka rezerva, ki je treba z njo računati. Tudi Vodnikova družba ima vsako leto svoje zamudnike. Odlašajo m odlašajo, dokler ni prepozno. Zamudniki, zglasite se te dni pri poverjenikih in vprašane, ali ie še čas. da dobite 'ptošnie kniige' Futo - potrebščine Foto- aparati vseh znamk Foto-amaterska de a Foto-povečave OROOEKIJA KAM' l,J L B L.) A \A - M A M I it O li t?)»f Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. VELESENZACIJA! HOOT Gmscv junak in nepremagljivi akrobat v filmu atrakcij ženo oklal z nožem. Zadeva je pred sodiščem. i TO — zobna pasta najboljša ! * Proti prehlajenju se že od nekdaj z najboljših uspehom uporablja pristen med. Zanesljivo blago dobite le pri čebelarjih ali pa p;i Čebelarskem društvu v Ljubljani v Vošnjakovi ulici (za gostilno pri Novem svetu). * Podeželskim odrom priporočamo ilustrirano brošuro Navinška »Lepa maska«, navodila z šminkanje. * Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-llI.f + Solnce lahko pogrešate pri pranju, medtem ko je pa pravo terpentinovo milo GAZELA pri tem nepogrešljivo. * Obleke In klobuke«kemično čisti, barva in plislra tovarna Jos. Reich. * Rodoljubi, podpirajmo Družbo sv. Cirila in Metoda! Iz LJubljane re&eCitveno na$naniCo t Oddelek uprave »Jutra«, ki sprejema ljubljansko naročnino za »Jutro«, »Ponedeljek«, »Življenje in svet«, »Našo dobo« in »Domovino«, se je preselil iz Prešernove ulice v Paselea pustinje šelenburgovo ul. št. 3 * Smrtna kosa. V Nabrežini je preininu« la ga. Terezija N e m č e v a rojena Trčko* va, v visoki starosti 83 let. — V Ljubljani je umrl g. Lovro P e č e n i k, sodni pisar* niški oficijal v pokoju, v starosti 74 let. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob pol 15. izpred hiralnice sv. Jožefa. — V Mari« boru je preminila v starosti 53 let ga Ro« za Knežičeva rojena Kutinova. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane v rogaškem sodnem okras ju bo v sredo 15 t m v Rogatcu v po* sebni sobi hotela Sporn od 9. do 12. * Plesni odsek NKČ v Zagrebu otvori plesne vaje za članstvo v početku novembra pod vodstvom prvovrstnega plesnega učitelja. Prijave sprejema odbor dnevno od 19. do 21. Plesni odsek za to plesno sezono se bo konstituiral na rednem tedenskem sestanku v sredo 15. t. m. ob 20 v društvenih prostorih (Gunduličeva 29. tele-on 68 —65.) * Jagodna jesen. V naše uredništvo letošnjo jesen kar dežujejo jagode, ki pa seveda nimajo tistega prijetnega duha kakor poletne V petek nam je poslal šopek jagod g. Franc Makovec, lesni manipulant v Ljubljani, ki jih je natrgal v Dolnjem Kronov-cu na Dolenjskem. * Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je darovala ga. Amalija Magdič - Mili-vojevičeva, trgovka v Ljubljani, v poča-ščenje spomina obletnice smrti g. Pavla Magdiča 1000 Din. Dalje je daroval družbi g. Joško Škof. knjigovodja v Ljubljani, 100 Din, v žalosten spomin lOletnice koroškega plebiscita. Obema darovalcema iskrena hvala! * Prvi ženski primarii v beograjski bolnici. S kraljevim ukazom je imenovana za primarija državne bolnice v Beogradu gospodična dr. Mica D u n j i č e v a, specija-listka za notranje bolezni in asistentka na prvem oddelku za notranje bolezn. Gospodična dr Duniiceva je prvi primarii Iržavne bo'n'ce v Beogradu * Po 30 letfh našla svojo mater. V Ru-mi se je te dni odigral zanimiv dogodek Žena nekega železničarja je našla svojo mater, za katero ni vedela že celih .30 let ■ Marija Banovčeva. sedaj žena kretnika i Rajka Borkovea. ie bila rojena kot nezakonski "ti-oV M-ifi ie dala otroka občini v Djakovi - fma ni mogla vzdrževati Pozne'- '-"Ho vzel za svoin Giu-ro Br*- '-o je maf nekoč iz-nrašev- i ji rekli da je Marija tinir' 'p noT-^eie noročila z železnic?-'en' Še'e te dni le Marija slučajno zvf ■ -la živi niena mat' kot vdova po železivškem uradniku. Svidenje matere in hčere po 30 letih ie bik* nenavadno ginljivo. * Požar v kemičnem laboratoriju. Iz Ra-nialuke poročajo, da je v četrtek ponoči v kemičnem laboratoriiu v Linbiii nastal požar. ki se ie nacrlo razširil tako. da 'e kmalu bilo v nlnmenu celo nosVvnie. Rudarski srasHck; četi se ie zahvaliti, da ie bil no?ar lokaliziran in na ta način rešena nnremj in dratroepnp kemikalije. * Ne«rexa nr' i^ranhi s mtroio. V vas' Povile v Savski banovini se ie pre+ek'i četrtek nrinft-ia huda nesreča Fnaisfetni de-?ek Ivan Pntkovic se ?e igral s natr^o V-; ip ek^niodirala m mu ranila obe očes« Ponesrečenec ie bM prenplian v zaereb-5ko bolriiro. kW so zdravnik' izvršili 00«-rqi-iin Vreli tn mu nbe očesi. * Wn? nro^al svolo 5eno. Kmetovelec Rožo Oiuka *7 KostaimVp ie kuni! te dni od kmpfovalra Po5P TTtrlia niegovo ženo za sfo dinariev Tena ie bita s tem zadovoljna in ie fakni nrpspTila v dom Pože TVlia 7c v prvih dneh na ip nriš^o med UVliem rn niegovn knnlipnn 5pnn do hii-dega prepira, pri čemer je Ugalj kupljeno V istem lokalu sta tudi knjigarna »Tiskovne zadruge« ter centrala inseratnega oddelka »Jutra«. u— V izložbah oglasnega oddelka »Jus tra« v Šelenburgovi ulici so med drugimi nasledn;e aktualne slike: voditelj' republikanskega gibanja v Španiji, dosxj neznan original Rafaelov (Madona z detetom), moderno ameriško letalstvo, tekma jaht od Anglije do Španije, novi ekscentrični športi v Angliji, »strahovi« ameriških ti« hotapcev alkohola, osnutek spomenika Rontgenu, oborožena Anglija itd. Odslej bomo izmenjavali slike vsak drugi ali tretji dan in skrbeli, da si bo publika la« hko v naših izložbah ogledala v slikah vse važne dnevne aktualnosti. u— Devetdesetletnico obhaja danes ga. Maksimilijana Šegova, vdova okrajnega sodnega predstojnika in mati veroučitelja g. Viktorja Šege. Svojo visoko starost preživlja zdrava in zadovoljna v krogu treh otrok. Stara gospa je še tako dobro ohranjena duševno in telesno, da dnevno z velikim zanimanjem čita liste in si še vedno poišče kako delo. V veliko zabavo so ji vrabci, ki jih dobrodušno krmi na balkonu svojega stanovanja ter pravi, da so njen radio. Brez palice in vsake druge pomoči hodi po svojem domu, za danes pa se ie namenila cel'0 v cerkev, da se Bogu zahvali za milost visoke starosti. u— »Železna maska«. Danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD nepreklicno zadnjikrat v dvorani elitnega kina Matice velezanimiv film »Železna maska«. Ta film \ katerem predstavlja glavno vlogo zepet Douglas Fairbanks. tvori nadaljevanje filma »Trije mušketirju, delanega po znanem istoimenskem romanu Dumasa »Železno masko« si morajo tedaj vsi oni, ki so videli »Tri mušketirje«, brezpogojno ogledati Cene vstopnicam najnižje. Kazi vedno Ovoje lepe sr obe in ohrani jih zdrave in biserno bele z dnevno uporabo skozi 40 let preizkušene zobne paste 5, argov epsi zobje Kupujte samo baterije ker srorč naidalie.' u— Iz gledališča. Prva repriza ruske drame »Mladoletje« v režiji g. Golie bo are vi oh ">n Snov te drame je zajeta iz štu-de -Menja, njena vsebina Je g!> esujoča. Običajne dram- ske v ponedeljek zvečer se po- novi SnaKespearjeva komedija »Sen kresne noči« za red C. — Prva nedeljska popoldanska operetna predstava bo danes ob 15. Vprizori se opereta »Grof Luksembur-ški«, ki je znana po svoji lepi glasbi in živi vsebini. Znižane operne cene. — Danes in v torek bo gostovala v naši operi članica beograjske opere Zlata Gjungjenčeva Drev bo pela Tatjano v Cajkovskega operi »Evgenij Onjegin«, ki je brez dvoma ena najlepših ruskih oper Evgenija Onje-gina bo pel Primožič. Gremina Križaj, poleg teh bodo sodelovali še Koge.ieva. Špa-nova, Strniševa. Gostič. Janko. Sancin Sekula in drugi. Dirigira kapelnik Štritof Znižane operne cene. — Drugo gostovanj* Zlate Gjungjenčeve bo v torek v naslovm vlogi Puccinijeve opere Madame But-terfly«. Za red B. u— Preporodovcem. Kakor že objavljeno, se bo vršil naš sestanek, ki bi prvotno imel biti 7. in 8. septembra, dne 1. in 2 novembra letos. Spored: 1. novembra ob 9. zvečer prijateljski sestanek v restavra ciji Pellevue; 2 novembra ob 10. dopoldne zborovanje Preporodovcev v mali dvorani Kazine; po zborovanju odhod na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo na Endli-chenevem grobu poklonitev spominu pokojnih Preporodovcev; nato skupno kosilo v restavraciji Zvezdi. Vse tovariše Prepo-rodovce in vse prijatelje preporodovskega gibanja iskreno vabimo na vse te prireditve. Opozarjamo, da izide ob tej priliki historijat našega gibanja, ki ga je sestavil prof Ivan Kolar. — Pripravljalni odbor. u— Znanstvena predavanja. Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo v Ljubljani bo prirejala v letošnjem zimskem času predavanja. Prvo predavanje bo v sredo 15 t. m. ob 20. v Delavski zbornici. Predavala bo zdravnica ga. dr Finkova o ženskih boleznih K temu predavanju bodo imele vstop samo ženske Pridite! u— Velike težave z odtočnimi jarki v Rožni dolini. Pišejo nam: Rož ^ dolina, ki se ie razvila po vojni v eno najlepših naselbin na meii Ljubljane, ima. ker je zrasla prehitro, vedno večje križe in težave s svojo kanalizacijo in s cestami. Kanalizacija se nam obljubuje že dolgo, vendar do dane« še ni na občinskem uradu na Viču zadostno izdelanih načrtov V Rožni dolini smo preplavljeni pri vsakem srednjem nalivu Skoro ena tretjina vseh parcel Je po vsakem nalivu pod vodo in se dela velika škoda hišnim nosestnikom. kakor posestnikom parcel. Tu pri nas je slaba ilovnata zemlja, ki jo mora vsakdo obdelovati in gnojiti leta in leta. da mu rodi. Navo-zilo se je že na tisoče kubičnih metrov zemlje in smeti, da bi se izboljšale in dvignile parcele. Pa pride voda. ki nima pravega odtoka, ter odnese vso to zemljo. Ves trud je torej uničen in mi lahko znova polivamo z gnojnico, dovažamo zemljo ter trosimo gnoj. Odtok vode bi se dal za enkrat urediti brc velikih stroškov za občino in smo mnenia. naj se predvsem te-meliito oč;st;io obce«tn! iarki. posebno oni na Cesti VII!.. ki so bili v petek vzrok, da smo posestniki z žalostjo gledali nn svoja noplavliena dvorišča in njive Glinščica ie že tretje leto reeulirana in nog1ob!jena. ta 'arp-k pa še do danes ni teme'i i to osnažen ;n vsaj nekoliko notr'ob'ipn Tudi v spodnjem de!u Rožne doline bo treba oh nekaterih cestah osnažiti in pnsrlob't: iarke Ta 1e!a so naimani tako notrebna kakor nasi-nanie cest. za katero sre nhFm' posebno 'etos vsa hvala in priznanie Regulacija odtoka vode v naši naselbini le "ostala sedaj tako ntiino potrebna, da tega vprašanja ne bomo pustili več iznrpd oči in da bomo sitnarili tako dolgo da bo ta zadeva reš'la še pred zimo ''isti Ver se to da opraviti z malim' stroški. u— TemeHe za dvolni tir cestne železnice so začeli včeraj kopati na Gosposvet- ski cesti med železniškim prelazom in pivovarno Unionom. Kljub slabemu vremen« delo naglo napreduje. u— Banska uprava Dravske banovine !c poslala kirurga tukajšnje bolnice g. dr. Vladimirja G u z e I a v študijske svrhe v inozemstvo. u— Regulacija Celovške ceste. Regulacijska dela na Celovški cesti so v glavnem končana. Cesto so, kakor jnano. na levi strani proti Šiški za šest metrov rai-širili. Ta prostor je določen kot pločn k za pešce. Med cesto in Koslerjevim travnikom je lepo zgrajen zid iz žive skale. u— Promenadni koncert muzike 40. pp. Triglavskega bo danes ob 11. v Zvezdi. Spored: Vinš »Banjaluka^, srbska koračnica Offenbach: Uvertura »Orfeus«. Ce-rin: »Miljenci«, slovenske pesmi. Gleisner: »Operne melodije*. Leopold: »Praha«, češke pesmi Dirigent višji kapelnik dr. Josip Cerin u— Akademikom tehnične fakultete s 2 priporoča za nakup tehničnih potrebščin. Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana SUDERMANNOV znameniti roman »Mati Skrb« v divnem nepozabnem filmu materinske ljubezni Danes! Danes! starem gnezdu*' V glavnih vlogah najznamenitejši umetniki Marry Carr, Fritz Kort-ner, Wilhelm Dietrich in drugi. Predstave ob 3., pol 5., 6. pol 8. in 9. zvečer Tel. 2730 KINO DVOK pavznih, skicnih papirjev, računal, preciznih meril itd. špecijalna trgovina tehničnih pripomočkov: Iv. Bonač, Šelenburgova 5. u— Ustanovni občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih državnih uslužbencev za Dravsko banovino bo v nedeljo 19. t. m. ob 9 v salonu restavracije pri Košaki' na Poljanski cesti u_ 14.630 bolnikov sprejetih v bolnico. Letos je bilo do včerajšnjega dne sprejetih v ljubljansko bolnico 14.630 bolnikov Lani je bilo vse leto v bolnico sprejetih le okrog 16.000 oaciientov u— Številne nesreče ln nezgode. Zadnje dni se je pripetilo več hudih nesreč, katerih žrtve so morali prepeljati v bolnico. ITletni natakarski vajenec Avgust Vidic iz Ljubljane se je peljal proti Št. Vidu. V Zgornji Šiški se je zalete! v neko kolesarko in oba sta padla po tleh. Vidic si je zlornil levo roko v rami in so ga morali prepeljati v bolnico. — Lovrenc Omerc. posestnikov sin iz Lahovč, se je igral z domačimi otroci, ki so se skrivali. Lovrenc ie zlezel na streho domačega skednja, nesreča je pa hotela, da mn je izpodrsnilo in da je padel več metrov globoko. Zlomi! si je desno nogo in se občutno pobil oo vsem telesu. — Albin Lazar, 191etni dninar iz Žirov, se je te dni vračal domov. Na cesti ie padel in si zlomi! levo roko v rami. — Jožefa Gaietova, 70letna zasebnica. stanu-ioča v Apihovi ulici 23, je doma v pralnici padla in si zlomila ključnico v desni rami. — Na Mestnem trgu je postalo nenadoma slabo 73 letni vdovi po uradniku Tereziji Kolbovi. Padla je na tla in se onesvestila. Z reševalnim avtom so jo prepeljali v bolnico. u— Mornar bi bil rad. Ze tri dni je minilo, odkar je izginil iz Rožne doline pekovski vajenec Andrej Ciuha. Mladenič je 16 let star, srednjevelik, nizkega čela, okrogle glave, rjavih oči, a postave bolj šibke. Andrej je vedno fantaziral o morju. Njegov smoter je bil priti k mornarici. Prestrašena mati. ki je vdova, je zaman poizvedovala za njim. Najbrže se je skrivaj napotil proti morju. Kdor o njem kaj ve, naj javi njegovi materi Ani Ciuhovi, posestnici v Rožni doiini, Cesta V-22. u_ Pasarovičevo in Omahnovo stanje še ^dno resno. Stanje delavca Pasaroviča, ki ga je v Šiški med pretepom v silobranu zabodel njegov tovariš, ie še vedno zelo resno in bati se je, da bo poškodbam podlegel Tudi France Omahen. katerega je oče ustrelil v trebuh, je zelo slab in ni mnogo upanja, da bo okreval. u— Rabutarji zopet na poslu. Zasebnica Frančiška Dolenčeva, stanujoča v Lavriče-vi ulici, je prijavila policiji, da so ji neznan; storilci obrali vinsko trto. u— Sokolsko društvo Ljubljana IV. vabi vse članstvo na prvi pešizlet, ki bo v nedeljo, 12. t. m. čez Golovec na Orle in Laverco. — Zbirališče ob pol 2. uri pop. pred Cešnovarjem. — V primeru slabega vremena se izlet pre.oži na prihodnjo nedeljo. u— Nedeljski popoldanski plesni tečaj šole Jenko se prične danes ob pol 4. popoldne v balkonski dvorani Kazine (Zvezda). Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. Začetniki(ce) ob 3. popoldne. Študentske) znižano članarino. u— Otvoritvena plesna vaja JNAD »Jadrana« bo v torek 14. t. m. Začetek ob po! osmih. Ples bo vodil priznani plesni mojster prof Jenko. Plesalci in plesalke irnajo vstop proti dijaški izkaznici. Od gg. oficirjev se ne bodo zahtevala vabila. u— Otvoritvena plesna vaja SO Preporoda bo v soboto IS. t m. točno ob pel 20. v areni Narodnega doma. Ples bo vodil znani plesni mojster prof. Jenko. Igral bo Odeou - jazz. Vabila se že razpošiljajo. Vse reklamacije prosimo na naslov: SO »Preporod«, arena Narodnega doma. u— Dr. Pave! Avramovič se je vrnil in zopet redno ordinira od 9. do 11. in od 2. do 4. v Beethovnovi ulici 9. u— Advokat Mejač Anton ie otvoril pisarno v Ljubljani in jo pridružil pisarni dr. Krapeža Josipa, Ljubljana, Tavčarjeva ulica li. u— Dr. France Pavlovič, specijalist za zobne in ustne bolezni, ordinira vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 18. v Pra-žakovi ulici 8 (ogelna rumeno - modra hiša), I. nadstropje. u— PrimariJ dr. Minar zopet ordinira. u— Najboljši in najcenejši čevlji vseh vrst, moški, ženski in otroški se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. u— Vsi prijatelji dobrih domačih krvavih in Jetrnih klobas ter pristnih štajerskih ln dolenjskih vin se vabijo danes v gostilno S v e t i č, Gerbičeva ulica, pri Koleziji. u— Domače krvavice in pečenice, bi-zelisko portugalko, sladak mošt dobiš v gostilni »Pri fajinoštru«. u— Na trgatvi danes v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti bo vesela zabava. Zato ne zamudite prilike! Pod brajdo se bo vrtelo, pri mizah pa bo poceni dobra kapljica. Začetek ob 18. Vstopnina 5 Din za osebo. u— Novo gostilno v Vižmarjib 31 otvori danes g. Josip M a t j a n. Priporočamo poset ljubljanskim izletnikom. u— Na Zgornjem Rožniku dobite vsako nedeljo domače pečenice. u— Oh, kako sem hvaležna pedikerju v kopališču Slon, ki mi je odstranil kurja očesa in nepravilne nohte, zaradi katerih nisem megla nositi čevljev in sem trpela bolečine. Sedaj lahko obutem za dve številki manjše obuvalo,. Iz Celfa e— Odkritje nagrobnega spomenika uči* telju Antonu Zdolšku, ki je tragično pre* minul letos poleti v Savinji, se je vršilo včeraj zjutraj na svečan način na celjskem okoliškem pokopališču Spomenik je po* stav.la pokojniku rodbina učitelja Stan te* ja Po maš-i zadušmci, ki se je brala v cerkvi sv Duha. so se podali pokojnikovi poklicni tovariši, šolska mladina, lovci, ri» biči in planinci na grob. kjer je spregovo* ril tople besede v pokojnikov spomin predsednik Celjskega učiteljskega društva šol upravitelj g Josip Gosak Nato je iz* vršil obred posvetitve spomenika pater Efraim Majcen. Mladinski šolski pevski zboT je zapel žalostinko »Pomladi vse se veseli«, nakar so se navzoči učitelji podali v mesto, k jer se je vršil v mestni osnovni šoli občni zbor učiteljskega društva, ki se ga je kljub poplavi udeležilo 109 članov in članic. e— Pri odkritju spomenika Srečku Pun* ceriu bo zastopal tukajšnji 39 pešpolk, ka* teremu je pokojni junak pripadal, pomoč* nik poveljnika polka g. polkovnik Ivan Rojnik e— Smrtna kosa. V Celju je umrl 28*let* ni Josip Benkoč, zasebni uradnik Pogreb bo 12. t. m ob 16 ;z mrtvašnice okoliške* ga pokopališča Blag mu opomin! e— Vprašanje javnega smetišča v Celju. Mestno načelstvo je poslalo predstojništvu mestne policije naslednj- dopis: Železni* ška uprava je prepovedala odlaganje sme* ti v železniškem trikotu med glavno in sa* vmjsko progo v Gaber ju. Ker je s tem od* padlo svoječasno določeno smetišče in ni na razpolago drugega definitivnega pro* štora, je občinski svet sklenil, naj se sme* ti začasno odlagajo na bivšem ledišču pri Spodnjem Lanovžu Dovoz je mogoč le preko Kersnikove ulice. fc Selitve Zimske snknie, površnike in trenchcoate. Velika in poceni izbira. FR. LUKIC, STRITARJEVA ULICA e— Razobešanje perila na Masarykovem nabrežju je postalo že javni škandal. Krasno nabrežje se vidi kakor kaka velika sušilnica celjskih peric. Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je glede od* stranitve tega interpelira! župana občinski svetnik g. dr Juro Hrašovec. Župan je ob* ljubil, da bo na interpelacijo odgovoril na prihodnji seji. e— Sokolska plesna šola pod vodstvom g. juba černeta iz Ljubljane se »tvori dre v- ob 20. Vpisovanje eno uro pred pri* četkom Posebnih vabil ni. Vabljeni. e— Svoboda v Celju bo imela tudi letos svojo običajno plesno šolo v mali dvorani Uniona v Celju. Pričetek danes ob 20. Ljubitelji plesne umetnosti vabljeni. Iz Maribora a— Izročitev odlikovani na državni realni gimnaziji. V torek je ravnatelj bivše mariborske realke, sedaj realne gimnazije, g. Jakob Zupančič, izročil diplome in red sv. Save IV. stopnje profesorjem Luki Brolichu, Filipu Gasparinu in dr. Janku Kotniku. V nagovoru je poudarjal nemen odlikovanja tudi kot priznanje zavodu, kar je v ponos vsega profesorskega zt>o-a, gojencev in njihovih staršev. V imenu profesorskega zbora je čestital proiesor dr Heric. a— Osebna vest. V Mursko Soboto je premeščen pomožni geometer pn katastr* ski upravi v Mariboru g Josip Sever in ne enakoimenski davčni kontrolor g. Josip Zoro uotfa proti sivini lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašL Odobrena od zdravstvenega od3eka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. in vse drugo trgovsko blago prevaža po zmernih, konkurenčnih cenah „BRZOPROMET" AVTOPREVOZNIŠKA dražba z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 Telefon 2182. Telefon 2182. Redne dnevne brzotovorne proge: Ljubljana — Kranj — Tržič, in Ljubi.;«na — Vrhnika — Logatec — Planina. Danes je prispel dr. Dobrojed, svetovnoznani raziskovalec, ki se vrača s svojega dolgoletnega potovanja po svetu. Prepotoval je ves svet križem kra-žem, prejadral vsa morja, videl mnogo lepega in koristnega, pridobil mnogo na znanstvenem polju, tako da sc dr. Dobrojed vrača v naše kraje poln dragocenih izkušenj in naukov. Res zanimivo ga je poslušati. Kljub velikim prestanim naporom je videti izredno čil in krepak. Mimogrede povedano, on se je na svojem svetovnem potovanju največ bavil s spoznavanjem narodovih običajev in posebno še njih prehrane. Torej imeli bomo priliko slišati marsikaj zanimivega in poučnega od tega ljubeznivega gospoda, in ker je videti, da je zelo vesel in dovtipen, se nam obeta marsikateri trenutek razvedrilnega čtiva. Mi bomo redno po vsakem intervjuvu poročali o njegovem potovanju. Cenjene bralce opozarjamo, da pridno slede njegovim poročilom. Sever, znam agilni delavec mariborske Glasbene Matice, kakor jc bilo pomotoma v listih. a— Srebrno poroko sta praznovala včeraj v ožjem rodbinskem krogu novinar g. Vekoslav S p i n d 1 e r, urednik »Večernima« in »Jutra« v Mariboru, in njegova gospa soproga Matilda, ša na mnoga leta! a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri bo predaval arhitekt Jelene iz Maribora o najlepših katedralah Francije, posebno v gotskem slogu. Predavanje bo pojasnjevale mnogo lepih skioptičnih slik. a— Nedelja v gledališču. Danes se bo ponovila moderna Szirmaieva opereta »Aleksandra«, ki je dosegla pri vseh uprizoritvah zelo lep uspeh. Vsebina operete je velezabavna m bo ljubiteljem smeha zelo ustreženo. Veljajo kuponi. Začetek ob 20. uri. a— Lutkovno gledališče. Mlad'nski od* sek Sokola matica priredi danes ob 15. v mali dvorani prvo letošnjo marijometno predstavo z igro »Snegulčica«-, ki je pri* merna tudi za otroke od 3 let naprej. Ce* ne 2 do 5 Din. a— Dijaška kuhinja v Mariboru je raz* delila za tekoče šolsko leto 97 dijakom srednjih šol 397 obedov in 218 večerij na teden in sicer 43 dijakom moškega učite* ljišča 179 obedov in 104 večerje, 27 gim* nazijcem 78 obedov in 89 večerij. 15 real* čanom 68 obedov in 17 večerij, 11 dijakom ženskega učiteljišča 66 obedov in 12 ve* čerij ter 1 gojencu meščanske šole 6 obe* dov in 6 večerij. ZaTadi svojega plemeni* tega udejstvovanja prosi društvo vse svoje dobrotnike še nadaljnje naklonjenosti in blagohotne podpore v darovih. a— Umrl je v noči od petka na soboto Jakob Nedetko, cerkovnik frančiškanske cerkve, star 81 let. a— Otvoritev in blagoslovitev pohorskega vodovoda v Tinin pri Slov. Bistrici bo danes ob 11. Cerk/cne Vorede bo izvrši! tiniski žuriik g. Uril Hafner. Ki .na velike zasluge za zgradbo vodovoda. Dela je izvršil mariborski stavbenik Ivan Živci a— Rdeči križ na Pobrežju priredi danes ob 16. uri veseloigri »Pogodba« ter »Pol vina, pol vode«. Čisti dobiček je namenjen za dobrodelne svrhe. a— Avto je podrl v petek zvečer okrog pol 7. na oglu Aleksandrove in Sodne ulice sodnega slugo Ivana Kapuna. Ko je Kapun zavil iz Sodne v Aleksandrovo uh* co, mu je pridrvel nasproti osebni avto 2*684 in ga s sprednjimi blatniki podrl na tla. Kapun je dobil nekaj poškodb na licu in ustnicah. Šofer avta je brezobzirno od* brzel naprej. a— Nepreviden skok. 15 letni delavec Marijan Sigolin ie na potu od skladišča glavnega kolodvora proti Tržaški cesti stopil na neki tovorni avto. Prosil je šoferja naj ustavi pri Danjkovi ulici. Ker šofer tega ni storil, ie fant skočil z drvečega avta. pn tem pa padel tako močno, da je obležal nezavesten. Vendar se je kmalu osvestil. Razen par ogreblin na licu in strahu mu ni bilo nič hudega. a— Plat zvona je bilo včeraj zjutraj okrog 7 v stolpu stolne cerkve. Iz dimnika Koražijeve hiše se je vali! gost dim. Gasilci so tedaj pohiteli na pomoč, vendar ni bilo povoda za intervencijico pri Sv. Jožefu zraven letos postavljene Jagodičeve hiše, za svet pa je prosila mestno občino ga. Lenka Debev-čeva, da si tudi ona po vzgledu tolikih osnuje svoj lastni dom. Naselbina v Preski je zelo vabljiva, le žal, da bo pravkar zmanjkalo primernih stavbnih prostorov. f— Tržiski šport. Za danes je napovedana javna nogometna tekma Tržiškega športnega kluba s kranjsko »Savo?, ki se je že večkrat dobro izkazala Tekma bo na novem športnem prostoru tržiikega kluba. . č— Pevski zbor Bralnega društva vodi to sezono strokovni učitelj g. Leopold Kernc, ker je dosedanji pevovodja ravnatelj gosp. Lajovic to funkcijo začasno zaradi prevelike zaposlenosti odložil. Pevski zbor naj se z vso možatostjo oklene novega pevovodje, dokler se ne vrne prejšnji in prevzame zopet zbor v svoje roke. f— Ljudsko gibanje v Tržifu. Po zadnjem štetju, ki ca je izvedlo mestno županstvo z Verno ogledalo Vašega gospodinjstva je Vaše perilo. Njegova duhteča belina bo Vaš ponos, dolgotrajna uporabnost Vaša korist. Dosegli boste oboje s pravim terpežitinovim milem vso natančnostjo, štete naše mesto 3175 prebivalcev, 1692 od teh pripada industriji ali 53.2 od čevljarstva živi 522 ljudi ali 16.5 %. javnim nameščencem prištevamo 231 oseb ali 7.2 %, drugi poklici štejejo 730 oseb ali 23.1 %. Od zadnjega ljudskega štetja se število prebivalcev ni.mnogo povečalo, čeprav je prirastek v vsakem oziru velik, zato pa tudi upadek zaradi odhoda davkarije, carinarnice in drugih uradov prav občuten. Ven da r obstoji upanje, da se število prebivalcev v doglednom času dvigne na 4000. še e.io zanimivost ima Tržič in ta je, da se niti en prebivalec ne peča izključno s kmetijstvom, čeprav imajo Tržčani še dosti velika zemljiška posestva, ki bi mogla preživljati navadno družino. č— Kopalnica v meščanski šoli ie za javnost vedno odprta, treba je le prej napovedati čas kopanja, da se moro pripraviti. Letos ie kopalnica temeljito očiščena in pre pleskana. Kopalna pristojbina za os^ho R Din. Iz Kammkm ka— Lutkovno gledališče. Kakor do* znavamo. namerava kamniški Sokol otvo* riti svoje lutkarsko gledališče. S tem b<> Sokol nudil našim najmlajšim mnogo vc* selih uric in zabave Ustanovitev lutkarskega odra je z veseljem pozdraviti. ka— Nasipanje cest. Z večnimi nalivi so se ceste zopet znatno poslabšale. Če vr ziš iz Kamnika proti Ljubljani z avtom motorjem, imaš do Duplice slabo cesto, o i Duplice do Mengša in do Trzina pa cest' , ki za silo ustreza potrebam od Trzina dalj • se pa pričenja pravi križev pot. Ob cesta!: vidimo navržene ogromne kupe gramoza. Kaže, da se bo zimo vse nasulo. Ako misli jo nasuti vso ceslo. bo pa že treba poklicali na pomoč parni valjar, kajti sicer ne vemo. kako bo nasipanje zalealo. ka— Izprememba avtobusnega voznega reda. N:a progi Kamnik—Stahovica vod v jesenskem in zimskem času dnevno avto; bus ob pol 8. zvečer (po prihodu vlaka) v Stahovico in se ocl tam vrača naslednje jutro ob 7. Druge vožnje so zaenkrat uki. nili. ka— Opozarjamo na oglas zobnega ate* Ijcja Stuzzi, Kamnik, ki se je preselil v no* ve prostore in svoj atelje moderno uredil. ka— Sejem. V torek 14. t. m. bo v Kam* niku velik kramarski in živinski sejem. Ta sejem, ki je bi! običajno prej na dan sv. Terezije, je najbolj obiskan v letu in ga posetijo kmetje in prodajalci iz raznih krajev. V. STUZZI V K A M N 1 K U SE JE PRESELIL XA S l T \ O ŠTEV. 31 I. nadstropje — (nasprot: farne cerkve). ka— Povodenj in sneg. Kakor smo žc včeraj poročali, se jc v petek zvečer pri* čelo vreme izpreminjati na boljše in so za* čele vode padati. Domačini pravijo, da Nevljica že 15 let ni tako divjala kakor v petek. V teku noči je pritisnil hud mraz. •Sneg je zapadel po planinah prav nizko — do Čemivca. Iz Višnje gore vg_ Predstava na našem višnjegorskem oclru 5. t. m. je uspela nad pričakovanje. Posamezni tipi so bili podani prav izvrstno, pa tudi šminkanje ni bilo slabo. Naj bi dala prva predstava te sezone pobudo našim bratom in sestram, da resno poprimejo za tl<*-lo, saj bodo spričo dobro stvari in splošnega zadovoljstva imeli sami največje zadoščenje. vg— Koroški večer priredi Sokolsko društvo danes v svoji telovadnici. Na programu-bo predavanje o Koroški in o za nas tako nesrečno poteklem plebiscitu. Po dolgih letih nastopi ta večer tudi novo zranžirani mešani zbor, ki zapoje petero koroških pesmi. / V5 Postno vo®la°e S «U o cz ••TMt-/8M«M\ O f>» Iz Radomlia nt— Poroka. Pred kratkim sta se poročila v naši cerkvi g. Albert Ž n i d e r š i č, obratovodia elektrarne, in Rozika Lisce v a, oba iz Boštania ob Savi. Poročil ju je naš župnik g. Sedej. Ker spada Radomlje pod pristojnost tare Kamnik, so torej zaradi tega poroke v naši cerkvi zelo redke. Mladoporočencema obilo sreče! rd— Poplave. Zaradi dolgotrajnega deževja in zlasti hudega naliva v noči od četrtka na petek sta Radomeljska Mlinšca in Bistrica močno narasli in prestopili bre-gcve. Radomeljska Mlinšca, ki teče skozi vas, je preplavila vrtove, travnike, njive in dvorišča ter uhaja celo v hiše, oziroma gospodarska poslopja. Prehod iz Radomlia na Homec je bil omogočen samo daleč naokrog. Tovarni Bonač na Količevem ie grozila nevarnost, da vdre voda v spodnje prostore, kjer je shranjenega mnogo papirja in lepenke, in so le s pumpanjem z motorno brizgalno preprečili nesrečo. rd— Konja so vjeli v vodi. Pretekli teden ie posestnik po domače Birkov iz Ko-ličevega prignal na travnik svoja dva ko-nia, kjer naj bi se pasla čez noč. Ker pa je bil eden popolnoma slep, ie ponoči zašel k strugi in padel v vodo. Voda, ki deroča, ie konja odnesla s seboj in je žival obtičala na grabljicah vodne naprave električne centrale Bonač. Voda je na tem mestu globoka skoro dva metra, tako da ie bil koni ves pod vodo. le glavo je molil venkaj. Ko je naslednjega dne zjutraj prijel na lice mesta delavec Bonaceve tovarne Jaka Kaplja iz Radomlia, je opazil kritičen položaj živali, ki ji pa sam m mogel pomagati. Poklical je sodelavce .n sele potem, ko so izpustili vodo na zatvormcah dalie so z velikim naporom z vrvmi potegnili konja iz neprijetne kopeli na suho. Iz Ba£eč Ta_. Avtobusna zveza Radeč z Zidanim mostom, želja prebivalstva po avtobusni zvezi se je sedaj izpolnila. G. Tone F * Ttcr, podjetnik iz Metlike, radeski rojak, o: vari a z današnjim dnem toliko zazehe* no avtobusno zvezo. Avtobus bo mel 7veze z vsemi vlaki iz Maribora m L,ub* liane. Cena bo izredno nizKa: po 5 Din za uradnike, za dijake pa po 3 Din. Avto bo vozil od hotela Jadran, kjer bo tmb avto* taksi. Avto bo na razpolago za vožnje v razne druge smeri. Pozdravljamo to pod* jetje in upamo, da se ga bo prebivalstvo rado posluževalo. Z Jesemc 5_ Otvoritvena piedstava na sokolskem odru. Po dolgih letih truda marljivih igral* cev in igrali jesenskega Sokola na tujih odrih, v" mrzlih in neprimernih lokalih bo začel prihodnje dni društveni dramatični odsek prirejati predstave na svojem odru. Sokolski dom je naznotraj popolnoma do* vršen Oder je opremljen z razkošno raz* svetijavo, je zadosti visok, meri 12 metrov v širino in 10 metrov v globino. Vso sce* norijo je zelo lepo izvršil domačin br. Jože Čebui j, mizarska in druga dela pa domači obrtniki. Z opremo sokolskega odra je na Jesenicah storien v kulturnem pogledu ve* lik korak. Poleg telesnih vaj in glasbe bo Sokol lahko v veliki meri gojil tudi drama* tiko. Letošnji repertoar je zelo pester. Uprizarjale se bodo ljudske igre, drame, komedije in burke. V soboto 25. t. m. ob 20. in v nedeljo 26 t. m. ob 15. bodo upri* zoriii velezabavno športno burko »Kralj nogometašev«. Prevel jo je iz nemščine br. Franjo Klavora. ki tudi režira. Opozarja* mo prijatelje lepih iger. predvsem pa vse SDortnike iz gorenjskega kota na to pri* reditev. Zveza z vlaki je na vse strani ugodna. s— Huda nesreča pri delu v tovarni. V Četrtek zjutraj se je pripetila v tovarni KID na Savi stružilcu v mehanični delav* niči g. Matevžu Rabiču ml. občutna nezgo* da. Rabič je bil sklonjen čez stružilnico. Stroj je bil v pogonu in stružil železo. Pri tem pa je Rabiču oster železni drobec pri* letel v levo oko in mu obtičal v njem. Po* škodovanec se je nemudoma podal v to* varniško bolnico, kjer mu je g. dr. Schvvab nudil pomoč, nakar je bil ranjenec z vla* kom prepeljan v ljubljansko bolnico. s— Plesne vaje v Sokolskem domu. K a* kor lani bo Sokol tudi letos priredil plesno šolo za članstvo, prijatelje društva in po njih vpeljane goste. Upravi se je posrečilo pridobiti za to sezijo obl. koncesijonirane* ga plesnega učitelja g. Metoda Mavria iz Kranja, ki bo poučeval poleg domačih in tradicijonalnih slovanskih tudi najmoder* mejše plese. Prva plesna vaja bo v sredo 22. t. m. ob 20. Prijave sprejema tajnik br. Ogrin. Iz Novega mesta n— Reljef okolice mesta, strokovno in krasno izdelan, je občinstvu te dni na ogled v izložbi brivskega salona g. Svet ca. Oglejte si domovino bajk in povesti Jane* za Trdine, upodobljeno z veliko natanč* ti ost jo! V relief so vrisani vsi kraji in se* lišča od gorjanskega Trdinovega vrha — Toplice — Mirne peči in Ruhtne vasi ob dolenji Krki. Reljef je delal iz mavca uči* telj g. Alojzij Ivanetič skoro dve leti. n— Dostavek. V poročilu o pogrebu g. Josipa Zurca jc pomotoma izpadla naved* ha, da so pokojnika spremili na zadnji po* ti: profesorski zbor, bivši deželni glavar g. Fran Šuklje ter domača in okoliška ga* silna društva. n— V zasluženi pokoj sc je podal gosp. Nace Hladnik, pevski in godb eni učitelj na tukajšnji gimnaziji ter organist kapi* teljskega kora Vzgajal je mladino v glas* bi na tem zavodu celih 37 let n— Prvi sneg na Gorjancih smo dobili v hudo deževni noči od petka na soboto. Bela odeja se jc razprostrla čez vsa gor* janska pogorja, od Trdinovega vrha do vznožja cerkvice Sv. Miklavža. Našim kmetovalcem iz podgorja je povzročila precej skrbi, ker še niso poželi ajde. n— Zopet novomeška senzacija. Ko so odhajali ljudje v petek opoldne h kosilu, se je pričela zgrinjati množica na mostu, odkoder so se culi glasovi, da plava po Krki neznan utopljenec. Ker je voda ob hudem deževju visoko narasla, je bila upravičena domneva, da se je kak ponočnjak v temni noči zakasnil ter zagazil v reko. Ljudi je bilo čedalje več in je bil 90 m dolgi mež je skočilo v čoln pa hajd z njim lovit mož je skočilo po ločn pa hajd z njim Io"it mrtveca. Korajžni brodniki so kmalu dohiteli plavajočega mrtveca, ga zgrabili s pri pravljenimi kavlji ter ga z velikim naporom spravili v čoln. Na zaprepaščenje vseh pa so izvlekli iz vode — originalnega slamnatega dedca, ki je bil oblečen v dobro ol> lačilo in izvrstno nabasan ... n— Na vozu je bil napaden 24*letni kmečki sin Anton Miiklavčič iz Dobrave pri Škocijanu. Ko se je povabilu vozečih se fantov iz Ržišč. občina Kostanjevica, odzval in stopil na voz. so ga pričeli mla* titi po vsem životu. Fant je moral v kan* dijsko bolnico. Državno tožiteljstvo je uvedlo preiskavo. Iz Kočevja kč— Nerasvetljena ulica. Ljudje stanujoči ob cesti, ki vodi na rudnik in v Šolsko vas. se pritožujejo, da je ta ulica zvečer ne-razsvetljena, čeprav morajo plačevati vse zadevne pristopbine. Mestna občina naj napelje tudi po tej poti luč. kč— Dražbe poštne vožnje. Po razpisu dravske direkcije pošte in telegrafa se bo vršila 16. t. m. v pisarni županstva Stari Log dražba poštne vožnje: Kočevje — Stari Log pri Kočevju. Isklicna cena znaša 5000 dinarjev. Začasna kavcija, ki se mora položiti na dan pogajanj, od 16. januarja 1931 dalje. kč— Nesreča. Mesarskemu pomočniku g. Loretiča se ie pripetila v sredo nesreča. Ko je dvigal neki predmet, se mu je pretrgala trebušna mrena. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnico. Iz Litije i— Zadnje deževje je tudi v Litiji skoro povzročilo katastrofo. Sava je na več kra* jih prestopila bregove. Naliv, ki je trajal v petek ves dan, je bil tako silen, da so bi* la pod vodo skoro vsa okoliška polja in vrtovi. Voda je ogražala tudi glavno zalo* go soli in ponoči so z vso naglico spravili okrog 5 vagonov soli na varno. Ker je za* čela voda vdirati tudi v nižje ležeče hiše. so ljudje v strahu, da se ponovi katastro* fa iz leta 1923., začeli odnašati pohištvo in ostale premičnine. Sava je dosegla kulmi* naciio včeraj ob 6. zjutraj, ko je narasla za 3.70 m nad normalo. Ker je deževje ponehalo, je začela voda upadati, tako da je glavna nevarnost že minila. Najbolj so prizadeti lesni trgovci v Zasavju, ki jim je voda odnesla mnogo lesa. Iz Zagorja 7.— Nepoštena najditeljica. V sredo je poštni voznik iz Trojan oddajal pripeljano pošto na zagorski pošti. Med drugim je imel kuverto z 2000 Din za trgovca gosp. Sušo, katero je položil na stran in v hitro* sti pozabil na njo. To priliko je porabila še mlada služkinja v hiši, ki je kuverto z denarjem izmaknila in skrila v klet. Voz* nik se je spomnil na to šele čez pol ure. Seveda je hitel nazaj, pa denarja in ku* verte ni več dobil Žalosten je pozvedoval pri strankah, ki jih je videl takrat na po* šti. a sigurnega ni zvedel. Le trgovec g. Kenda mu je popisal deklico, ki se je ta* krat sukala okrog. In res se je vozniku po* srečilo, da mu je skesano dekle vrnilo de* nar. Iz Trbovelj t— Nalivi in sneg. V petek je deževalo in lilo kakor iz škafa. Vode so zelo nara* sle. Vrhovi Kuma in Mrzlice so pokriti s snegom. t— Gasilska vaja. Prostovoljno rudniško gasilsko društvo Trbovlje*Vode bo imelo v primeru lepega vremena v nedeljo 12. t. m. ob 3. popoldne ponovno vajo na isti objekt kakor v sredo 8. t. m. Z Zfs&ainsesra mosta zm— Nalezljive bolezni. Pri nas in v Loki so nastopile nalezljive bolezni, kakor legar, griža in škrlatinka. Nekaj obolelih je moralo v bolnico. Iz Braslovč br— Puncerjev spomenik. Savinjskemu junaku, ki je žrtvoval v bojih za Koroško svoje mlado življenje, se bo odkril na slovesen način spomenik 19. t. m. na pokopališču v Braslovčah. Te dni se bo začel graditi betonski fundament in spomenik bo pripeljan semkaj v nekaj dneh. Po trgu in okoliških vaseh so se pobirali na pobudo Sokola v ta namen prispevki, ki so dosegli znesek 303 Din. K temu je darovala še Hranilnica in posojilnica 100 Din. Želeti bi bilo, da v to svrho posežejo premožnejši občani še enkrat in za malenkost globlje v žep. br— Učiteljsko zborovanje. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo to pot v Braslovčah. Zaradi odsotnosti g. predsednika je zborovanje otvoril z lepim pozdravom na navzoče g. Zdolšek, njegov namestnik. Spomnil se je tudi obletnice koroškega iile-biseita. Sledilo je poročilo delegatov o pokrajinski in glavni skupščini. Stanje blagajne izkazuje prebitek v znesku 1286 Din. Sestavil se je tudi proračun za bodoče leto. Osvojil se je predlog, da se ob koncu šolskega leta razstavijo izdelki in ročna dela vseh učencev okraja. Zružen s to prireditvijo naj bo javni telovadni nastop vse sokolske dece v okraju. br— Moderna apnenica. V Podvinu gradi g. Vodlak, zidarski moister v Celju, na mestu stare razpadle, veliko moderno apneni-co. ki. bo dograjena v 14 dneh, a obratovati bo začela še le prihodnjo pomlad. Apnenica je zidana iz nezgorljive šamotne opeke. Dnevna produkcija bo znašala 1 vagon žganega apna. br— Nesreča avtobusa. Celjski avtobus, ki vozi na progi Celje—Nazarje, je doletela nesreča. V Št. Petru je namreč v vozilu nastal defekt. Nekaj hipov nalo se je vnel motor in sprednji del voza je bil mahoma v plamenu. Potniki so hitro pogasili ogenj. Iz Celja došli rezervni voz je odpeljal potnike naprej po 3!$ urni zamudi. Iz Brežic bc— Šahovski klub. Brežiški šahisli ustanovimo si svoj šahovski klub, saj je dovorj v našem okraiu šahistov, ki bi bili pripravljeni postati člani. bc— Nepreviden kolesar. Ko se ie vračal v torek zvečer čevljarski vajenec Martin Krošelj iz Sronielj s kolesom proti domu. je z vso silo zavozil v nasproti se vozečega kolesarja Franca Benkoča, posestnika iz Mostca. Benkoč se je vozil popolnoma pravilno na desni strani ter mu umik še bolj na desno ni bil mogoč. Pri tem je dobil Benkoč Franc hujše poškodbe po obrazu in rokah, medtem ko je nepreviden kolesar odnesel le nekaj prask. Ker so taki primeri skoro na dnevnem redu, bi bilo priporočljivo. da se vsak takšen primer temeljito kaznuje. Iz Slovenjgradca sg— Osebne vesti. Uradnik podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Ljudevit Gnus je premeščen k podružnici v Mari* bor. Od celjskega okrožnega sodišča k tu* kajšnji sodni j i pa avskulant g. Mirko Ros. sg— Himen. Poročila sta se avskulani gosp. Vladimir Kraut, doma iz Kamnika, in gdč. Vera Natekova, bivša uradnica Ljubljanske kreditne banke i i Celja. Mla* demu paru najlepše čestitke! sg— Za definitivno razdelitev mesta na ulice se bo vršil sestanek občanov 17. t. m. sg— Plesna šola Sokola. Naš Sokol na* merava otvoriti plesno šolo. Kakor hitro se bo javilo dovolj.no število udeležencev, se bo s plesnimi vajami takoj pričelo. Vrši* le se bodo v dvorani Sokolskega doma. Iz Vranskega vr— Huda poplava. V četrtek zvečer je začelo močno deževati nad vransko oko* lico. Posledica je bila, da so potoki stopili črez bregove. Ljudje, ki stanujejo ob po* tokih, so morali spraviti živino iz hlevov. Nekateri so imeli do pol metra visoko vo* do v hlevih. Tudi ljudem v hišah ni voda prizanesla, kajti imeli so jo tudi v kuhi* niah, shrambah in kleteh. Obstojala je vc* lika nevarnost, da bi se most. ki vodi čez državno cesto pri g. Brezovšku. zamašil, kajti tedaj bi voda povzročila še več ško* de. Polja so bila vsa poplavljena. Žito, ki so ga kmetje posejali, je voda poplavila in sedaj bodo morali še enkrat sejati. Pri Brodeh je tekla voda črez državno ccsto. Po hribih je jemala voda cele plasti zem* lje in jo valila v dolino. To je hud udarec za našega kmeta, ki pa ima, hvala Bogu. že druge poljske pridelke doma razen ajde. Iz Ptuja j— Zadnja tombola krajevnega odbora Invalidskega udruženja je bila. precej dobro obiskana. Uspeh tombole je zasluga tukajšnjih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ki so letos dali prav lepe dobitke, pa tudi onih, ki so prispevali v ta namen denarne prispevke, za kar izreka odbor prisrčno zahvalo. Glavni dobitek (pohištvo) je dobil Janez Metličar iz Draženc, sirota brez starišev; drugo tombolo g. Kneževič, kroš-njar v Ptuju; tretjo Galun Lovro, posestniški sin v Skorbi; četrto Drenik Humbert, uradnik »Petovijec; peto Pihler Jurij, resta-vrater v Ptuju, in šesto Fiihrer Milan, dijak tukajšnje gimnazije. Iz Slov. Bistrice sb—Cesta iz SI. Bistrice v Šmartno na Pohorju, ki jo je upravljal več ali manj srečno bivši okrajni zastop, je po novi raz* delitvi samoupravnih cest pripadla obči* nam, ki jih veže z južnim pobočjem Po* horja. Ker je ta cesta glavna prometna žila velikega dela našega Pohorja, poleg tega pa najvažnejša turistična prevozna pot do Sv. Arha in do obširne počitniške deč* je kolonije kraljice Marije, bi bilo pač naj* umestnejše, če bi ostala v upravi banovi* ne. Oblast je ukrenila drugače in na tem se zaenkrat ne da nič izpremeniti. Cesta je skrajno zanemarjena in izvožena in nuj* no čaka temeljitega popravila. Zategadelj je kr. banska uprava izdelala proračun za najpotrebnejša popravila, to je: za raz* širjenje cestišča na nevarnih ovinkih, za pretlakovanje najbolj razvoženih mest in za jesensko gramozenje, kar bi stalo za 8.5 kilometrov dolgo progo 95.000 Din. Priza« dete občine SI. Bistrica, Kovača vas, Šen» rovec, Ritoznoj in Sv. Martin na Pohorju so 5. t. m. na skupni seji razpravljale o razdelitvi prispevkov. Sporazumele so se na predlog mestnega župana g. dr. Schauba* cha in zastopnika okr. cestnega odbora g. dr. Pučnika, da plačajo skupno 22.500 Din, okrajni cestni odbor pa je obljubil podpo* ro 25.000 Din. Ostalo polovico proračun* skega zneska naj bi prispevala banovina. V primeru, da bo predlog prizadetih občin sprejet, je upati na zboljšanje te važne proge že v prihodnji pomladi. Če pa se bo skušalo glavno breme stroškov prevaliti na siromašne pohorske občine, od katerih je najbolj prizadeta šmartinska. bo ostala cesta najbrž še nadalje razdrapana in pre» puščena naglemu propadanju. sb— Smrtna kosa. 9. t. m. je nenadoma umrla ugledna posestnica gospa Marija Grilova, vdova po bivšem mestnem pod* županu. Ožjih sorodnikov ne zapušča in njena hiša tik kaplanije bo bržkone prešla v tuje roke. Pokojnici blag spomin! Zobni atelje f Lnjo Schnbert Ljubljana, Pražakova nI. 15. PalaCa Pok zavoda 144>0 sb— Cvetoči kostanj se nahaja na Glavnem trgu za stojnico Domove bra* njarijc. Drevo je prezgodaj izgubilo listje in stoji med ostalimi kostanji povsem go* lo z dobro razvitimi cvctovi v vrhovih. sb— Nezgoda z motornim kolesom. 9. t, m. se je peljal na motornem kolesu g. J. Ficke, urar iz Konjic v spremstvu gdč. Betke čeričeve, na drugem kolesu pa nje* gov prijatelj g. čerič v smeri proti Slov. Bistrici. Na vrhovskem klancu je g. č"erič svoje vozilo ustavil z namenom, da počaka zaostalega tovariša. V zadnjem hipu pa pridrvi za njim g. Ficke in sc ni mogel več dovolj izogniti. Z levo nogo jc zadel ob pedal stoječega motorja s tako silo, da mu je mahoma posnelo čevelj in zmečkalo spredni del stopal. Njegovo kolo se je prevrnilo in poškodovalo tudi mlado spremljevalko na glavi in kolenu. Ponesre* čenega Fickerja je odpeljal prijatelj, go* spodično pa neki mimovozeči avtomobil v Slov. Bistrico. Obema je nudil prvo pomoč g. dr. Černej. Vozača je takoj napotil v mariborsko bolnico, gospodična pa se je vrnila v Konjice. Iz Dolnje Lendave dl— Slovo odličnega sokolskega delavca. Te dni je zapustil Dolnjo Lendavo odvetnik dr. Janko Leskovec in se preselil s svojo odvetniško pisarno v Rogatec. G. dr. Leskovec je prišel v Dolnjo Lendavo kmalu Po prevratu leta 1919. Takoj po naselitvi v Dolnji Lendavi si je nadel nalogo, da ustanovi Sokola. Kljub temu, da je predobro vedel, da si kot Sokol ne bo pridobil kli-jentele, ni odstopil od svoje ideje. Leta 1920. je naposled razprostrl po zaslugi dr. Leskovca Sokol v Dol. Lendavi svoja krila. Društvu na čelu je stal dr. Leskovec več let. Za procvit društva je žrtvoval mnogo časa in denarja. Bratu dr. Leskovcu želimo vsi njegovi nekdanji društveni sodelavci in sodelavke na novem mestu mnogo sreče! Iz Gor. Radgone gr— Izprememba v občinski upravi. Namesto odstopivšega občinskega odbornika J* Ob neprijetnih jesenskih dneh NIVEA-CRENE Natrite ž njo vsak dan svoje lice in roke, in to ne samo vsak večer, preden greste spat, temveč že podnevi, preden se podaste na oster zrak. NIVEA-CREME se ne da nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje na Euce-ritu, ki ga vsebuje samo ta krema. NIVEA-CREME pronikne naglo in temeljito v kožo ter ne ostavlja nikakega bleska, in samo ta krema, ki je povsem prodrla v kožo, zamore s svojim blagodejnim delovanjem vplivati na kožno staničevje. Škatlice po o, 10 in 22 Pin, tube po 9 in U Din. Proizvajatelj v Jugoslaviji: Ju^osl. P. Beiersdorf s Co., d. s. o. j., Maribor — Meljska cesta štev. 56. g. Alojzija Sotlar.ia, trgovca sedaj v Koprivnici na Hrvatskem, je bil od banske uprave Dravske banovine v Ljubljani imenovan g. Miroslav Čadež, vrvar v Gornji Radgoni. gr— Kriza v gasilskem društvu. Zaradi odstopa društvenega načelnika g. Franca Korošca ml ter blagajnika g. Alojza Kam* puša grozi tukajšnjemu gasilskemu društvu huda kriza. Po njunem odstopu še doslej ni bil sklican izredni občni zbor. Baje na* meravata svoje funkcije odložiti tudi na* mestnik načelnika g. Ivan Borovič ter taj* nik g. Mihael Fleisinger. Vzrok tiči v glav* nem v tem, da domačini doslej niso do* volj uvaževali potrebe tega človekoljubne* ga društva, nego so stali na strani ter celo zabavaljali nad društvom, da o bojkotu društvenih prireditev niti ne govorimo. Požrtvovalno delo dosedanjih aktivnih de* lavcev gotovo ni ostalo brez uspeha in upati je bilo, da bi bilo društvo najpozneje v teku dveh let brc: dolga, katerega si je naprtil dosedanji odbor z nabavo nove motorne brizgalne, potrebnih cevi. avto* mobila in drugih potrebščin za 95.000 Din. Dolg znaša sedaj samo še okrog 26.000 Din. Znameniti žurnalist Geo London je svoje vtise iz chicaškega podzemlja objavil v »Journalu«, enem največjih pariških listov. — članki so bili opremljeni s senzacionalnimi 13352 slikami. gr— Člani Sokola in ostali prijatelji se pozivajo, da se udeležijo odhoduice, ki jo priredi tukajšnji Sokol dolgoletnemu in agilnemu članu br. Pavlu Arseniču v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Pri pošti. Šport Današnji prvenstveni nogometni program v Ljubljani Dopoldne: ob 9. Natakar : Jadran; ob 10.45 Reka : Slovan. Popoldne: ob 13.30 Ilirija rez. : Pritnor* je rez., ob 15.15 Ilirija I : Primorje I. Vse tekme se odigrajo na igrišču Pri« morja, Dunajka cesta. Dopoldne se vršita dva para drugoraz* rednih tekem. Jadran si bo skušal učvrsti* ti pozicijo in tako nadc za zopetni vstop v prvi razred. V Natakarju skoro gotovo ne bo zadel na nasprotnika, ki bi mu to pri* zadevanje preprečil. V drugi tekmi ima Slovan razloga do* volj, da skuša spraviti pod streho obe toč* ki. Po porazu s strani Jadrana mora paziti ne samo na točke, marveč tudi na količ* nik golov, če nc mara ostati v breznadni poziciji. Obe tekmi bosta torej bržčas zelo zanimivi. Glavno zanimanje športne publike bo seveda osredotočeno na popoldansko pri* reditev. Oddasta se dve točki; moštvo, ki si jih pribori, napravi dober korak do ljub* ljanskega prvenstva. Sicer se da še v spo* mladanski sezoni kaj nadoknaditi, vendar, kar je pod streho, je na varnem! Boljše drži ga, nego lovi ga! Moštvi se v dosedanjih jesenskih na* stopih nista pokazali z najboljše strani. Ilirija je edino v prijateljski tekmi s Sa* škom zaigrala malo bolj energično, Pri* morjani pa sploh niso absolvirali v zad* njih mesecih nobene močnejše tekme. To* da iz dosedanjih izkušenj vemo, da v!o* žita obe moštvi v medsebojnem srečanju maximum energije, da le prideta do uspe* ha. Gotovo tudi tokrat ne bo drugače. Apel LNP Ljubljanski nogometni podsavez smatra za svojo dolžnost, da apelira na publiko, ki se bo udeležila današnje prvenstvene tek* me med ASK Primorjem in SK ilirijo, da ne moti poteka tekme z neprimernimi vz* kliki in upadi. Pustimo, da se mirno bo1:;* ta moštvi in da povsem na športni načii dokončata plemenito borbo. LNP pričakuje od publike, da bo i sama clajšala delo rediteljem, ki imajo nalog, di vse razboriteže odstranijo s pomočjj var* nostne straže z igrišča, na katerega taki ne* športniki ne spadajo. Občni zbor smučarskega kluba Ljubljana V damsKtem salonu kavarne Emona se je vršil dne 8. t. m. občni zbor smučarskega kluba Ljubljana. Občni zbor je bila lepa slika harmoničnega in smotrenega delova« nja kluba. Vsi sklepi in predlogi so bili sprejeti soglasno. Udeležilo sc je prav le* po število ljubljanskih smučarjev, ki so z vsem zanimanjem sledili zanimivim poro* čilom posameznih članov odbora. Iz poročil, ki so bila podana kar naj* točneje in najobširneje, posnemamo, da šteje ta najagilnejši smučarski klub, ki ob* stoja komaj 2 leti, že 322 članov. Klub je v preteklem poslovnem letu v vsakem ozi« ru znatno napredoval. Napravil je skakal* nico na Rakovniku, adaptiral sirarno pri 'iamarju pod Jalovcem v s.aučarsko in tu* ristovsko zavetišče v enem najbolj priprav« nem terenu Gorenjske, priredil je dva te» čaja za tekmovalce, katerih se je udeležilo skupno 26 tekmovalcev, razna strokovna predavanja, tekme itd. in pripravil kandi« date k sodnijskim izpitom. Tekmovalci so se udeleževali redno vseh prireditev ter nastopali tudi v inozemstvu. Občni zbor je vzel vsa poročila odbora n navduše« njem na znanje in je izročil agilnemu taj* niku Francetu Koprivi v znak priznanja in hvaležnost' za neprecenljivo požrtvoval* nost diplomo. Po običajnih formalnostih je bil nato iz* voljen z malimi spremembami naslednji odbor: Gnidovec Ante predsednik, dr. Vovk Viktor podpredsednik, Onierzu Oton I. tajnik. Kopriva France II. tajnik in predsednik gospodar, odseka, Jelenič Jer* nej blagajnik, Rovan Dorče tehnični refe* rent, Rebec Nikola gospodar ter odbor* niki: Bizjak Miha, Šmuc Lojze, Zupan Jo* že, Pečnik Franc ter namestnika Zupan Bogdan in Pristov Franc; revizorja Kornič Ante in Horvat Ivan. Pri slučajnostih se je stavilo več umest* nih predlogov in nasvetov, ki naj še bolj razširijo delovanje agilnega kluba. K izjavi s. s. g. Wagnerja. V in forma* cijo javnosti treba k včerajšnji izjavi g. \\ agnerja glede izključitve igrača Košenir ne ugotoviti, da sodnik lahko prekliče Izt ključitev in da taka odločitev nikakor ni nepreklicna. Navodila za sodnike, priklju* čena k § 13 nogometnih pravil, ki jih je izi* dal g. P. Kauders v Zagrebu, točno pred* videvajo tak primer, kakor se je dogodil na tekmi Ilirija : Hermes. Ta navodila pravijo dobesedno: »Isključi li sudac ko«* jeg igrača od igre. ne može mu više do* zvoliti, da opet igra osim ako je bila osobr na uvreda suca, pak se je igrač nakon isključenja lično kod suca ispričao. — Po* ročcvalec »Ponedeljka« je imel terej ven* darle prav. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Postavi za prvenstveni tekmi z Ilirijo sta razvidni v članski knjigi pri Kačiču. SK Grafika. Danes ob 9 naj se javijo vsi igralci I. in rezervnega moštva na igri* šču Ilirije. Udeležba obvezna. Pri čad-u Podrsžnikom zopet vsako soboto in nedeljo sveže KOLINE. 14407 mi»mmt>mmm»m«>mmm«>mm»m»m» SK Jad ran. Danes ob 8.30 naj bodo na igrišču SK Primorja: Logar. Stenar. Brcar, Kosmač, Rogač. Kotar. Jesenko, Zadel. Ga* brijan, Zaje, Oven. Kern, Kocjan, Oven, Pele, Čemažar, Kleir. SK Slovan. Danes ob 10. naj bodo na igrišču Primorja: Globelnik 1 in II, Mar« chiotti, Grm, Potockv, Volkar, Seunig, Bucik, Klučec, Pirš, Bogi. Dalje: Poznik. Legat. Skalar, Žnidarič, Peternelj. Po tekmi odhod v Kranj. Točno. SK Natakar poziva danes ob pol 9. na igrišče ASK Primorje: Suštaršič. Zajec, Otie, Ozcbek. \Vohlfahrt, Strnad, Baher. Mihalek. Zupane 1. Novak. Jelnikar, Pod* gornik, Kastelic. Žic in Mirtič. TKD Atena (hazena). Danes ob 9. tre* ning na dva gola za vse igralke. Strokovnjaki zatrjufejo da je strojno vezenje lepše in trpežne jše kot ročno delo, ako je izdelano pri tvrdki M. LESTGEB, LJUBLJANA, JURČIČEV TRG 3 14412 za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, IŠČE že organizirana odpremna tvrdka. — Prikladno za upokojence, ki razpolagajo s kapitalom 30.000 do 50.000 Din. Ponudbe pod Lebensstellung« na oglasni oddelek »Jutra« 14405 Kupujem nnitiizna jabolka vseh vrst in tudi jabolka za prešo po najvišji ceni. 14416 IGNAC ZOHAR trgovec, Kamnica pri Mariboru -N>. i— »v PERJE 296 kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E« Vajda, čakovec Telefon številka 59, 4, 3, 60. GOSPODARSTVO Pobiranje skupnega davka na poslovni promet Tajnik Centrale industrijskih ko r nor j c; j v ;5eogradu dr. Stevan Popovič je nedavno (4. t. m.) objavil v »Trgovinskem glasniku« članek o zakonu o skupnem davku na po-sijvm piomet, v katerem je med drugim naglašal. oi, naj se obrnejo zaradi dostavitve na zbornični urad, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. — Zavod za pospeševanje zunanje trgovine se je preselil v nove prostore. Doslej so bi i i posamezni odseki Zavoda za pospeše-v.-i - ie zunanje trgovine nastanjeni v zgradbi ministrstva za šume in rudnike in v po-si-.piii Miloša Velikoga ul. št. 40 v Beogradu. V prihodnjih dneh pa se bodo vsi uradi zavoda preselili v Njegoševo ul. št. 5, kjer bodo nameščeni v prvem in drugem nadstropju, na kar opozarjamo interesente. = Mesečni promet Poštne hranilnic«* prvikrat dosegel 6 milijard. Po pravkar objavljenem izkazu je čekovni promet Poštno hranilnice v septembru dosegel 6021 milijonov in je s tem prvikrat prekoračil 6 mi lijard (lani v septembru je znašal 5593 milijonov). Skupaj je v prvih treh četrtletjih tek. leta znašal čekovni promet 47.5 milijarde Din nasproti 42.8 milijarde v istem razdobju pret. leta. Če se navzlic poslabšanju gospodarskega položaja tudi letos dviga čekovni promet, tedaj je to znak, da se naše gospodarstvo v vedno večji meri poslužuje v plačilnem in denarnem prometu Poštne hranilnice. Čekovne vloge so pri Poštni hranilnici ob koncu septembra znašaje 815.2 milijona Din in so nasproti avgustu nazadovale za 31.9 milijona (lani v sept. so znašale 777.0 milij. Din). Hranilne vloge pa so se povečale za 6.6 na 184.3 milij. Din. = Tekstilna stroka in pobiranje skupnega davka na poslovni promet. Zastopniki tekstilne stroke v Zagrebu so na konferenci glede pobiranja davka na poslovni promet stavili predlog, da se skupni davek za ves promet v tej stroki pobira pri uvozu, ker se mora skoro izključno uvažati bodisi siro-vina, polfabrikat ali gotov izdelek. Obdavčenje v notranjem prometu na ta način ne bi bilo potrebno in bi bila nepotrebna vsaka kontrola. To velja zlasti za bombaž, vendar bi se na sličen način lahko uredilo tudi pobiranje skupnega davka na poslovni promet na ostale tekstilije in sirovine. Donos davka na poslovni promet bi samo od tek-stilij znašal na leto 60 milijonov Din. dočim je doslej ves donos davka na poslovni promet znašal 200 milijonov letno. S predlogom zagrebških zastopnikov tekstilne stroke soglašajo tudi zastopniki tekstilne stroke v ostali državi. = Nemška Državna banka je od volitev sem izgubila že za 700 milijonov mark zlata in deriz. Na seji centralnega odbora nemške Državne banke je predsednik dr. Luther dal zanimive podatke o zmanjšanju bančnih deviznih in zlatih rezerv, ki je dalo povod za povišanje diskontne mere. Po teh podatkih je morala Državna banka o2» 242 — 252.5, >5« 210 - 220. >6c 167.5 - 172.5. »7« 115 - 120. >8: S5— 90. Otrobi: baški, sremski in banatski, v juta-stih vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 - 320 -j- Budimpeštanska terminska borza tli. oktobra.) Tendenca stalna; promet slab. Pšcnica: za oktober 15.40 — 15.41, za mare 16.40 — 16.41. za maj 16.80, do 16 SI; rz: za oktober 8.75, za mare 9.60; koruza: za maj 12.50—12.51, tranzitna za maj 11.14. Sokolstvo Sedanje stanje sokolskega pokreta Pred meseci smo v »Jutru« s člankom pozvali tudi naše podeželje k sokolskemu delu. Kasneje smo navedli tudi nekaj krajev, kjer naj bi se bile ustanovile sokolske čete-, če ni bilo vseh pogojev za osnovanje kompletnega sokolskega društva. Ako danes po končani dobi sokolskih Javnih nastopov premotrimo položaj, opazimo, da je napravila sokolska organizacija v naši banovini prav velik in dober korak naprej v svojem razvoju. Po večini so vsa stara sokolska društva podvojila svojo delavnost in skoraj vsa priredila javne telovadbe, poletela pa so v goste tudi k marsikateremu sosednemu društvu in ustanovila v mnogih krajih male sokolske postojanke, tako zva.ie sokolske čete, ki tvorijo nekak kader za kasnejša samostojna društva, kakor hitro bo ustvarjen pravi temelj za trajno in uspešno delo. Zupe Kranj, Celje, Maribor in Ljubljana zaznamujejo v letošnjem poletju velik porast organiziranih edinic, kar je prav zadovoljiv uspeh sokolske propagande. Izkazalo se je, da z marljivim delom Sokolstvo uspeva tudi v krajih, kjer dosedaj ni imelo preveč pripadnikov. Dolgo se je trdilo, da Sokolstvo _ ne bo moglo doseči večjih uspehov na deželi. Nasprotniki so ga vedno odrivali v mesta in večje trge, dasi je bilo že pred vojno po večjih vaseh precej sokolskih društev. Slovenska sokolska zveza je štela okrog 150 društev, ki niso mogla biti vsa v mestih, saj jih ni niti petina toliko v Sloveniji. SoKol-stvo po deželi pa je vendar šlo sicer počasneje, a tem vztrajneje svojo pot naprej. Marsikje, kjer ni bilo smisla za sokolsko idejo je peščica bratov ustanovila nov odsek bližnjega društva, ki se je po par letih osamosvojil in postal relativno prav dobro društvo. Vzgledov za to je dovolj. Saj je štelo Sokolstvo v Sloveniji še leta 1905. ob ustanovitvi SSZ samo 22 društev! Tik pred vojno pa se je njih število skoro sedemkrat povečalo! Danes, ko je že deset let precejšen del Slovenije izven mej naše domovine, štejejo sokolske župe dravske banovine zopet okrog 190 društev, odsekov in sokolskih čet. Vse to je plod letošnjega propagandnega dela ofi-cijelnih sokolskih organov po društvih in župah, v še večji meri pa onih sokolskih pripadnikov po raznih krajih, kjer ni sokolskih društev in kjer dolgo časa Sokolstvo ni moglo uspeti iz vzrokov, ki so pač dobro znani. Sokolstvo ni bilo tedaj omejeno samo na mesta in trge, povsod je imelo svoje somišljenike. Sokolski pokret pa še ni končan. Še bodo sledila društva v tem ali onem kraju, polagoma pa se bo prvi naval ustalil in treba bo ustanovljenim četam in društvom njihov obstoj in razvoj čim bolj zasigurati. Načelo mora biti: kar je ustanovljenega, mora tudi obstati in delovati! Da se to doseže, je treba najti pola in sredstva. Delo v telovadnici, oziroma med telovadci ne sme nikdar prenehati. Dolžnost vseh prizadetih činiteljev, žup in matičnih društev, kakor tudi lokalnih faktorjev v vsakem kraju je, da preskrbe tudi v zimskem času prostor za gojitev telovadbe in bratskega duha med brati in sestrami. Tudi naraščaj in deca naj se poleg vežbanja pozoveta večkrat na kak sestanek. Naravno, za to so potrebni ljudje, ki bodo delali. Brez dela tudi pri nas ni uspeha! Sedaj v zimski dobi je čas, da prirede vse sokolske župe. oziroma njihova načelništva posebne prednjaške tečaje za vodnike sokolskih čet po deželi. Vse čete pa naj pošljejo v imenovane tečaje vsaj enega, ako ne več slušateljev, da se v vsem privadijo v sokolskem udejstvovanju. Ves razvoj sokolskih edinir na deže.li le odvisen od zadostnega števila navdušenih in požrtvovalnih delavcev, ki poznajo samo en cilj: Kdor Jugosloven. ta Sokol! Navdušenje se poleže, ko nastopijo prve težkoče, toda volja do dela mora ostati, ker le ona premaga vse ovire, odstrani marsikatere pomisleke ter izloči vse osebne koristi. Oni, ki tiiit postane sokolsko geslo: Oseba nič, celota vse! vodilna misel pri delu, bo dosegel mora doseči velike uspehe. Pozdravljajoč vse bratske borce širom domovine, jim kličemo znano Tvrševo rečeni-co: Naprej, ne koraka nazaj! Zdravo! Pokrajinskega zleta v Mariboru leta 1931. ne bo, ker savezno načelništvo ni odobrilo predloga, da bi se vršil. Zato pa smo prepričani, da bodo župe storile vse, da bodo njihovi župni zleti drugo leto tehnično čim sijajnejši. Sokolsko društvo Blejska Dobrava je priredilo 28. p. m. svoj prvi telovadni nastop s sodelovanjem bratskih društev Koroška Bela-Javornik, Bled in Bohinj itd. "Vsem članom in prijateljem Sokola, ki so pomagali našemu novo ustanovljenemu društvu, najlepša hvala! Zdravo! Odbor. Število naraščaja in dece je po ljuol ja.n® skih sokolskih društvih kljub precejšnjemu porastu še vedno premajhno. Oddelki, ki štejejo sicer preko 100 telovadečih, nas le deloma zadovoljujejo, ker smo prepričani, da bi vsako sokolsko društvo imelo lahko na stotine naraščaja in dece, ako bi v prvi vrsti vsi društveni člani pošiljali svojo deco k telovadbi in poleg tega tudi malo po® agitirali med znanci in prijatelji. Saj gre samo za zdravje dece in doraščajoče tnla-di"f Ne enega, dva, tri oddelke dece bi mo* ralo imeti vsako društvo. Številčno šibkejši so zlasti oddelki ženskega naraščaja in de* ce, kar bi ne smelo biti. Uspehi naraščajske tekme Sokola 1. Kakor smo že poročali, je priredil v nedeljo Sokol I. naraščajsko lahkoatletsko tekmovanje. V moškem naraščaju je dosegel prvo mesto Putinja s 83 točkami, ki je doesgel 9 prvih mest izmed 15 panog. Drugi je bil Josip Repež s 33 točkami, slede Griinfeld 22, Ernest Kovačič in Cerar Lado 18 točk. Doseženi najboljši uspehi: skok z mesta v daljino 256 cm, z zaletom 564 cm, troskok 11 m 355 mm, skok z mesta v višino 121, z zaletom 150 cm, ob palici 244, z naletno desko 261 cm. Krogla obojeročno 21.72 m, žoga obojeroč-no 66.45 m, disk s poljubno roko 26.65, plezanje na vrvi 6 m dolgi 14.2 sekunde, tek 60 m 7.2, 100 m 12, 200 m 25 in 400 m 56.3. V ženskem naraščaju je dosegla prvo mesto Irena Urbasova, drugo Nada Juvančeva, tretje pa Mira Svetličeva. Najboljši uspehi: skok z mesta v daljavo 198 cm, z zaletom v daljino 402 cm, v višino 117, krogla obojeročno 11.9 m, žoga obojeročno 49.16 m. Tekme naj bi se spomladi ponovile. Pripravljajmo se za Prago! Do vsesokol-skega zleta v Pragi 1. 1932. je sicer še dve leti, vendar je naša dolžnost, da povrnemo bratski češkoslovaški sokolski zvezi ogromen obisk na našem zletu v Beogradu s tem, da se tudi mi odzovemo njihovemu vabilu v čim večjem številu. Tekme za prvenstvo v igrah ČOS so se vršile te dni v Brnu. Tekmovalo se je prvič po novem tekmovalnem sestavu, prilagojenem športnemu tekmovanju. V Brnu so tekmovali člani, članice pa so imele isti dan prvenstvene tekme v Prostjejovu, na stadionu Sokola I. Le Gymnaste Suisse. glasilo švicarskih gimnastov, piše v zadnji številki o poslednji mednarodni tekmi v Luxembourgu. Naglasa med drugim, da so zmagali kot vrsta br. Čehoslovaki, obenem pa skuša izkoristiti nesrečen padec pokojnega br. Toneta Male-ja za to. da naj se mednarodne tekme sploh reorganizirajo. Nerazumljivo nam ie to stališče, saj vendar ustroj teh tekem ni bil povod tragični smrli enega izmed našiti najboljših borcev. Namen Švicarjev je, oa naj bi se izločilo iz programa mednarodnih tekem prosto telovadbo in predpisalo za bodočo samo orodno tekmo. Sokolstvo pa stoji. kakor znano, na stališču, da bodi vsaka tekma sestavljena iz orodne telovadbe in vseh glavnih panog lahke atletike. Ker pa Švicarji nimajo tekmovalcev, ki bi bili podkovani v vseh panogah, se pač ogrevajo za spremembo tekmovalnega ustroja. Telesna vzgoja deklet v Italiji. Medtem ko predvojne italijanske gimnastične organizacije niso štele mnogo ženskega članstva in naraščaja ter se sploh ni polagalo veliko važnost na telesno vzgojo žensk, je referent za telesno vzgojo mladine, bivši glavni tajnik fašistov tudi v tem oziru odredil popolnoma nove metode in cilje. Prj. :ixJr-.»io vzgojiti Italijanke v krepka, športa" in telovadbe vajena dekleta, ki naj s svoio zavednostjo vzgoje državi nov zarod. Zato je osnovana v okrilju fašije posebna sekei?;i telesno vzgojo deklic in deklet. Razdelitev je naslednja: od 6.-14. leta so uvrščen-deklice v Male Italijanke . nato sledi na-raseajski oddelek od 14,—18. leta Mlade Italijanke . Obveznost pa obstoji do 0-> leti kateri odred se naziva Mlade fašistke-' Goji se v vseh omenjenih skupinah vse vrste telovadba na orodju in z orodjem liliko atletiko, razne druge športe in končno tudi vezbanje s puškami. Iz uradnih m drugih službenih ohmv Izbrisana je iz registra tvrdka Ftanc Do' lene, trgov, s premogom, drvim in deželni, mi pridelki na debelo v Kranju Vpisi v zadružni register: Vpisala sc je s sedežem na Planini pri Rakeku Živinoreja ska zadruga v Planini pri Rakeku r. z. z o. z. Vsak družabnik jamči s svojim opraviln. de® ležem in pa s petkratnim zneskom istega. -Načelstvo obstoji iz načelnika, tajnika, ki je obenem blagajnik in štirih odbornikov. Načelnik je Andrej ZiherI, posestnik in žu= pan v Planini. — Pri Hranilnici in posojilnici v Cerknici r. z. z n. z. sta izbrisana člana načelstva Lavrič Ivan in Otoničar Janez, vpisana pa Pavlic Blaž in Lovko Janez, po« sestnika v Cerknici. — Pri Splošnem gospo* draskem društvu r. z. z o. /.. v Ljubljani so bila spremenjena zadružna pravila paragr.u ta 1 in 2. Zadruga se odslej imenuje Spi oš* no gradbeno društvo, r. z. z o. z. v Ljublja® ni. Direkcija državnega rudniku 1 elenje ra/.* pisuje na dan 15. decembra ob 11. nabavo univerzalnega brusilnega stroja na trans« misijs! ; pogon. Za porodniško®ginekološki oddelek splo<* ne bolnice v Mariboru je razpisano službe» no mesto diplomiarne babice z dovršeno babiško šolo in n..: lan j dveletn - prakso v bolnici. Prošnje je vložiti do 24. oktobra. Rek irat ljubljanske univerze, razpisu® j" za institut za fiziko, mesto asistente I. kat. Kandidat mora imeti diplomski izpit iz ffru matematika, vporabna matemati® ka in fizika ter m ra znati ncr.-šeino. 1'roi nje je vložiti do 30. oktobra. Banska uprava razpisuje za prevzem ure* ditve ulice Zgornja Murava na Jesenicah iz kalderminskega fonda v skrajšanem ro® ku prvo javno pismeno ofertalno licitaci® jo na dan 29. oktobra ob U. uri \ pisarn; županstva občine na Jesenicah. Odobreni proračun znaša 166.208.20 Din. — Istotam ob istem času je razpisana javna pismena ofertalna licitacija za prevzem gradnje mo= stov preko Save in potoka Jescmce na Je* senicah. Odobreni proračun /naša 456 ti® soč 88 Din 41 par. Oklic dedičev: Kovaeevič Janko, posest® nik iz Tisovca, št. 8. občina Kalje, je dne 19. maja t. 1. umrl. Poslednja volja se ni našla. Dediči, otroei, oziroma niihovo po» tomstvo Vaso, Niko. Janko. Miloš in To® mo Kovačcvič, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivajo, da se v teku enega leta zglasijo pri okrajnem sodišču v Ko® stanjevici. Okrožno sodišče v Celju ie uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Doli* nar Anton, rojen 31. maja 1S68. v Zabu® kovcih 16. pristojen v Clri/e. oženjen po« sestnik, zadnje bivanje v Selm Beifang Kreis št. 192 bei Kveri, Liding Lausen. Vestfalsko. Dolinar jc odšel I. 1902. na Nemško in se od l. 1908 pogreša. Okrožno sodišče v Celju je dovolilo, da se v stečajni zadevi tvrdke Albina Pečarja v lmetiem na predlog stečajnega upravite® lja izvrši prodaja stečajnih terjatev v skup« nem znesku 62.829.52 (lin po javni dražbi, ki se bo vršila dne 25. oktobra ob pol 9. pri okrožnem sodišču v Celju, soba 2. Okrožno sodišče v Mariboru potrjuje poravnavo sklenjeno med dclžnico tvrd* ko Josip Martine, veletrgovino galanterij« skega blaga v Mariboru, in njenimi upniki. Po tej poravnavi se upniki, ki jim gre pra« vica prvenstvenega plačila, poplačajo po® polnoma, ostalim upnikom pa izplača dolž® niča 40 odst. kvoto njihovih terjatev v dvanajst zaporednih mesečnih obrokih od sprejetja poravnave naprej. Za zadnje tri cbroke je prevzela poroštvo tvrdka Jugo® Avtomat d. z o. z. v Mariboru. Odpravljen je konkurz prezadolženca Kuharja Pavla, trgovca v Mariboru, ker je bila sklenjena prisilna jx>ravnava. Okrajno sodišče v Dol. Lendavi javlja, da je ustavljena prisilna dražba nepremie® nin vlož. št.' 388 in 538 k. o. Pince. Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje Enako je ustavljena prisilna dražba nepremičnin vlož. št. 658, 212, 475. 476 in 471 k. o. Turnišče. Okrajno sodišče v Šoštanju je ustavilo dovoljeno izvršbo s prisilno dražbo ženi« Ijišča vlož. štev. 17. k. o. Št. Florjan. Komisar za agrarne operacije I. razgla« ša, da bo načrt o delitvi parcel 628 do 631 ležečih v katastrski občini Lukovk, vlož. št. 9, sodni okraj Trebnje, od 16. oktobra do 29. oktobra razgrnjen v občinski pi» sami v Trebnjem na vpogled vsem ude« ležencem. Obmejitev načrta s kolci na me« stu samem sc je" že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval 13. oktobra od 10. do 11. v ob« činski pisarni v Trebnjem. Posredno ali neposredno udeležene stranke morejo svo® je ugovore zoper ta načrt pismeno vložiti ali ustno dati na zapisnik pri komisarju za sgrarne operacije v Ljubljani od 16 okto« bra do 14. novembra. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na 27. oktobra ob 11. nabavo 200 metrov plinovih črnih cevi. KRALJESTVO MODE Črno bela moda Predvsem črno*belo obleko lahko mno= wostransko uporabimo, ker ima prednost •polne nevtralnosti, zastopa pa obenem :io izrazito mladostno noto, ki zadnja le* ra povsod prevladuje. Vsled tega je tudi razumljivo, da se črno*bela moda občin* stvu vedno znova dopade in tudi ,etos je bila sprejeta z velikim navdušenjem ter bo obvladala jesensko in zimsko rooao. (.'rno*belo se topot ni omejilo na dolo* ceno polje, nosimo ga ob vsaki priložnosti, zlasti najenostavnejše trotteur*obleke se poslužujejo tega efekta. V poklicu zaposle* na žena namreč dobro ve, da v službi naj* elegantnejše deluje enostavna črna (ali čr* no belo melirana) obleka z nevsiljivo belo garnituro iz piqueja ali sličnega pralnega blaga. Taki modeli imajo decentno mirno noto, ki pri delu naravnost »blagodejno« vpliva in dajejo nositeljici stvarno ume* sten izgled. Na naši prvi sliki vidimo tako enostav* no m mikavno obleko, katere krilo jc ->e* stavljeno iz ozkih, ustavljenih delov, ki se navzdol zvončasto razširjajo. Ovratnik se končuje v tri neenake trikotnike, izdelan je kakor široke manšete iz belega pralne* ga materijala. Seveda se črno*bela barvna sestava po* navija tudi v modi plaščev. Zlasti popol* danski baršunasti plašči so opremljeni z belim krznom. Tudi pride v poštev dobra imitacija iz hermelina ali pa belo, prešano ovčje krzno, ki trenutno velja za posebno moderno. Tudi kostimi prinašajo pogoste črno* bele efekte, saj so letos jako moderna čr* no*bclo vzorčasta blaga. Tak kostim opre* mimo večinoma s črno kožuhovino (tu stoji v ospredju zanimanja perzijanec). Posebno izrazite so črno=bele kreacije popoldanske mode. Tu se zahtevajo močni efekti na ovratniku in na rokavih. Naša srednja slika prinaša popoldansko obleko z originalnimi kontrasti. To je eden izmed številnih in raznolikih kazakov, ki jih uve* IjavJja najnovejša moda. Preko ravne glav* ne obleke pada krajša zvončasta tunika. Pas se je premaknil še za nekoliko centi* metrov višje kakor v prejšnji sezoni. Ovratnik iz belega žoržeta je drapiran v širokih gubah. Ohlapni beli balon*rokavi so priljubljena zadnja novost in se zdi, da bodo pomembno vplivali na razvoj letošnje mode. Večerna črno bela oprema sestoji iz črne večerne obleke in bele kratke jopice, ki je običajno obrobljena s črnim krznom. Naša zadnja skica prikazuje črno žame* t.isto obleko v zvezi z belo žametasto jo* pico. ki je podložena s črnim materijalom obleke in ob vratu obrobljena z dolgodla« kim črnim krznom. Športni klobuk in torbica sta se za elegantno ženo strnila v en sam ncrazdružljiv pojem. Izdelan iz istega ma* terijala ustvarjata izredno elegantno konv binacijo, ki jo fantastična prepenjava k!o= buka varuje pred enoličnostjo. Tu se naj: bolj uveljavljajo različna progasta blaga, Mali muf je najnovejša mala kaprica letošnje jesen* ske mode. Dasi uživa precejšnjo priljublje* nost, se menda nc bo mogel tako vsesplo* šno uveljaviti, kakor pred leti, ker se mo* derna žena boji vsake preobloženosti. Iz* delujejo ga iz kratkodlake kožuhovine (perzijanec, nutrija) ali pa iz blaga. V zad* njem primeru je obrobljen z isto kožuho* vino kakor odgovarjajoči plašč ali kostim. ŽUHOV^" ME5TNI-TR.G Zdravniška posvetovalcica G. /. 3/. v B. Ad 1. Navedeno sredstvo je jodov glicerinski ester kisline ricinovega olja, če hočete to že vedeti, vsekakor to* rej jodov preparat. Dobite ga v vsaki le* karni, če ga nima v zalogi, ga takoj naroči iz skladišča v naši državi ali pa od pariške tvrdke Astier. Ad 2. Jodove preparate ra* bimo v slučajih kot je Vaš, pri arterioskle* rozi itd. Ad 3. Preglede vršijo vsi higijen* ski zavodi in tozadevne klinike v posebnih laboratorijih. Svetujemo Vam, da ostane* te pri svojem zdravniku, ki že pozna Vašo bolezen in da si daste kri v gotovih pre* sledkih ponovno pregledati. Ga. M. Š. V Lj. Izvid analize -urina je normalen razen glede zadnje sestavine, to je eritrocitov ali rdečih krvnih telesc. Ako jc voda od ženske, ne pomeni izvid v go* tovem času ničesar. Sicer pa ali pri mo* škem je to bolezenski znak, ki priča o vnet* ju aH rani nekje v ledvicah ali sečnih od* vodnih potih. Vedeti bi morali, kakšni so subjektivni simptomi bolezni in kje po* vzroča bolečine (ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica). Stoprav ti znaki povedo, kakšen organ je zbolel. »./. L. Teharski.« Po Vašem popisu gre le za subjektivno neprijetne senzacije ab* normalno močnega srčnega utripanja, ki se javi v gotovih presledkih. Ker ne omenjate bolečin ali pomanjkanja sape (zraka), zla* sti ne pri malo težjem fizičnem delu in ker se bolezen izboljša na obkladke in valeri* jano, nismo ravno prepričani, da bi prišla vpoštev kakšna organska sprememba na srcu, temveč bi pričakovali kakšno mot* njo na nervozni podlagi. Če se stanje ne poslabša, ni potrebna zdravniška pomoč, ker zadostujejo že navedena sredstva. Ško* duje pretirano mišično delo in razburja« nje, tudi sicer naj bo način življenja zme* ren. G. M. M. v K. Vaš popis je precej kra* tek in ne zadostuje, da bi nam razjasnil popolnoma Vaš primer. Če je stvar pričela sama od sebe (brez udarca ali kaj druge* ga), pride v poštev kakšno kronično vnet* je ali pa krajevno nabiranje vode. V vsa* kem slučaju pa bo prej ko slej potrebna operacija, ki ni kaj posebnega; če je vnet* je vzrok obolenju, se boste morali čimprej za to odločiti, da se proces lokalizira in ne raznese kam drugam. Z mazili ali obklad* ki ne boste ničesar dosegli. •»Prima«. Takšna sredstva so n. pr. Yo* himbin. Hormin, Orehimbin, Testosan in druga. Dobivate jih v lekarni. Iz zdravst* vene posvetovalnice prineipijelno nc poši* ljamo receptov. G. AL M. v Sv. M. Dopisnico odposlali. Ga. S. G. v H. Namesto ihtijola vzame* mo 5 — 10 odst. mazilo ocetnokislcga svin* ca. ki je belo in ne bo barvalo perila. G. /. V. v Lj. Prosimo potrpljenja do prihodnje številke, da se tozadevno nekaj še informiramo. »Sarkoza«. Operacijo izvršimo v sploš* ni narkozi in z lokalno anestezijo, izrazita narkotična sredstva so: eter, sam ali s klo* roformom, ev. alkoholom. Previdnost jc potrebna zlasti pri bolnem srcu. Narkozo, ki jo imate Vi v mislih, dosegamo z aver* tinom, ki ga dajemo kot klizmo. Res je, da zahteva ta narkoza posebno predpripra* v o, ker moramo narkotično sredstvo segre* ti do gotove temperature in ne preko. Opreznosti pa je treba tudi pri navadni narkozi, ker se mora stalno kontrolirati de* lovanje srca, pljuč in dražljivost mrežnice. Bolniki, ki so se dali narkotizirati z aver* trnom, ga ne morejo prehvaliti. To je zelo milo sredstvo in odpade pri njem ono za pacijenta zelo mučno razburjanje (ekscita* cija) v začetku narkoze. — Lokalno neob* čutljivo napravimo tkivo s kokainom in njemu sorodnimi preparati. Tudi pri tako« zvani lumbalni anesteziji, kadar se vbode igla v kanal hrbtnega mozga, se vbrizga rastopina kokaina, oz. podobnega medika* menta. Ev. sc kombinira to še z lahko nar* kozo, mnogokrat le v tolažbo bolnika. Po« gosto izrabimo vsled vdihavanja eterskih plinov nastalo pijanost za kratkodobne operacije n. pr. absccsa ali v zobni kirur* giji. G. R. V. v Lj. Alkohol in tobak povzro* čata prav lahko kronično vnetje želodčne sluznice (kroničen katar). Poleg slabega okusa v ustih in pomanjkanju apetita se javijo bolečine v želodcu, jezik je belkast, vzdiguje se zlasti zjutraj in sili k bljuva* nju. Če so težkoče dolgotrajne in ne pre* nehajo po popolni abstinenci, je podan sum na drugo obolenje želodca, prav posebej pri človeku preko 40 let. Tedaj je treba bolnika temeljito pregledati (želodčni sok, kri, Rontgen itd.). G. M. A. v Lj. Svinec je močan strup in ogroža človeka v obratih, ki nimajo zadost* nih varnostnih priprav (tiskarne, topilnice itd.). Koža postane nekam rumenosiva, dlesno ob zobeh dobiva sivkaste robove, nastopajo bolečine v sklepih in posebne ohromitve mišic iztezalk na roki. Tudi se strani črevesja lotijo močni krči. Pri po* dobnih znakih je treba seveda bolnika vze* ti iz obrata. Pri trajnih težkočah pripada pacijentu nezgodna podpora, oz. renta. AW®M@SII lumiHi Tehnični del rubrike urejuje avto tehnični oddelek Vacuum Oil Companv. d. d. Plinska zmes in njen vpliv na mazanje Uplinjač je eden najvažnejših sestavnih delov motornega vozila. Njegova naloga Je, dobavljati cilindrom lahko gorljivo plinsko zmes s tem, da pravilno zmeša gorivo v fino razpršenem stanju s pravilno količino vsesanega zraka. Tudi najobičajnejši uplinjači se v zgradbi in izvedbi med seboj cesto razlikujejo, »lasi delajo v načelu, če se ne oziramo na razne finese, na isti podlagi. V večini modernih uplinjačev teče gorivo skozi celico v zaprt prostor, kjer navzame posredstvom iglastega ventila enakomerno tekoče stanje. Kadar se pomika bat v stroju navzdol, pade pritisk v sesalnem prostoru ter potegne primerno količino zraka v uplinjač. Ta lok zraka gre tako. da izsesa primerno količino «oriva iz šobe za gorivo, ki je pri izstopu fino razpršeno in dodobra zmešano z ziakQm. Pri bencinu naj bi bila sestavljena plinska zmes iz 15 do 16 utežnih delov zraka in iz enega utežnega dela bencina: tako razmerje bi bilo idealno. Tu lahko razumemo, da značaj goriva kakor tudi zraka vpliva na delovanje upliniača. Zato bo stroj, čigar uplinjač je bil na morski gladini pravilno naravnan, pokazal na vi?o-kih hribih bolj bogato zmes, ker je zrak tam redkejši. Zato tudi uporabljajo pri ie-talih avtomatsko stiskalnico, oziroma zgo-ščevalnico za zrak. da dobi zmes v visokih sferah potrebno količino zraka. Različna gorivost raznih gorilnih snovi posebno močno vpliva na delovanje -.lpli-njača. Če se je motor pri sotovem gorivu (pogonskem sredstvu) posebno dobro obnese!, velja uporabljati dotično vrsto pogonskega sredstva po možnosti tudi nadalje. Bencin, ki se za motorna vozila skoraj izključno uporablja, spada v veliko skupino ogljikovodikov. Sestavljen je iz raznih tekočih ogljikovodikov, ki jim pravimo »frakcije«, od katerih ima vsaka drugačno vrelišče, t. j. stopnjo temperature, pri kateri začne tekočina vreli ter prehajali v plinsko stanje. Nekatere teh frakcij imajo nizko vrelišče, druge izparijo šele pri visokih temperaturah. Lahke frakcije z nizkim vreliščem rajši in hitreje izparijo ter se pri navadni toploti hitreje pomešajo z zrakom. Težje frakcije, če so pomešane z lažjimi, prav tako hitro prodro v prostor za zgorevanje, vendar ne izpare popolnoma. dokler niso nastale v cilindrih motorja normalne delavne temperature. Resuliranje plinske zmesi. Današnja pogonska sredstva zahtevajo zelo bosaio zmes, če se poganja mrzel molor. Taka zmes se doseže na ta način, da se njen ce-lež pogonskega sredstva poveča čez not-malno mero napram deležu zraka. Na la način dospe v cilinder zadostna količina gorivih delcev, ki lahko izparivajo, tako da se ta zmes lahko vname. Ker si zgorenja hitro zaporedoma slede, se motor sesireje. in tako izparivajo vedno bolj oni deli pogonskega sredstva, ki imajo visoko vrelišče. Zato je treba tedaj razmerje zmesi tako spremeniti, da se delci pogonskega sredstva tako zmanjšajo napram delcem zraka, kakor zahtevajo nor- malni pogonski pogoji. Da se ta sprememba lahko in enostavno izvede, se^ pri modernih tipih uplinjača dušilka širše odpre, kar ustavi delovanje takozvane šobe za prazni tek, ali se pa percentualno zmanjša delež pogonskega sredstva na ta način, .hadie« ima poseben ključ, tako da se brez tega ključa voz sploh ne more sam premakniti. Olimpijčska razstava v Londonu za 1930. leto traja od 16. do 25. t. m. Razstava je posebno zanimiva po tem, da se je razširila tudi na motorne čolne, ki jih je sicer po razstavah redko videti. Razstava kaže tudi vse napredovanje, ki je nastalo tekom zadnjih let na polju avtomobilskih garaž. Križa v avtomobilski produkciji v Nemčiji se očituje najbolj v dejstvu, da odpade ta, kakor smo že poročali, v prvih štirih mesecih letošnjegia leta dve tretjini novih licenc na stare, že rabljene avtomobile in da je na drugi strani prodano napram lanskemu letu 12 do 13 odst. manj osebnih ter 40 odst. manj tovornih vozil! Z ozirom na dejstvo, da se motorizacija v amerikanskem smislu v Nemčiji šele razvija, je vse to zrak nujne potrebe po motornih vozilih in pomanjkanje kupne moči, znak velike gospodarske depresije. Krizo poostrujejo visoki stroški za vzdrževanje motornih vozil, t. j. za garaže, za bencin, olje, zavarovalne premije, davki itd. Nemška industrija za surovine in sestavne dele motornih vozil vidi razloge za krizo ne samo in ne v prvi vrsti v inozemski konkurenci, ampak v glavnem v tem, da so koraki države na polju prometa in zlasti avtomobilizma vse prej, kot da bi ga mogli pospeševati. General Motors Corporation s j baje pogaja v Moskvi za koncesijo v svrho graditve velike tovarne avtomobilov v Rusiji. Mrtve ribe pred sodiščem Minuli petek so imeli obiskovalci sodne dvorane sodišča v Potsdaniu priliko videti nenavaden prizor. Na sodnem stolu je sedel sodnik v talarju in z velikim nožem strgal luske z ribe pred seboj na mizi. Povod za ta neobičajni posel sodnika je dala tožba predsednika društva za varstvo živali proti ženski, ki vsak petek prodaja ribe na trgu. Milosrčni predsednik jo je namreč opazoval nekaj petkov zapored, kako je strgala z rib luske in so ribice pri tem migale z repom. Ko je zločin nesporno ugotovil, je vložil tožbo, da kruta ribičevka obdeluje z nožem še žive ribe. Razprava je bila razpisana za pelek in ribičevka je prinesla v dvorano košaro mrtvili rib. S spretno roko jih je jemala drugo za drugo ;z košare, tržni nadzornik je ugotovil, da so nesporno mrtve, ženska pa jih ,\e pred sodnikom začela strgati. In visoki sodni dvor si ie brisal učene naočnike. kajti videl je, da uradno ugotovljene mrtve ribe migajo z repom, ko jim ženska posnema luske. Čudeč se je isto poskusil tudi sam sodnik in zopet je riba migala z repom. Ni ?e dolgo ubijal s čudno zagone!ko, marveč je vstal in izmrmral oprostilno sodbo. Pri tem se je zmotil in sodil — v 12. letu republike! — v imenu •-e-sarja, pa je hitro popravil in se lolil naslednie zadeve. Tnžitelj je nejevoljno gledal potek razprave, ko pa .ie cul. da je v sodnikovem srcu globoko zasidrana slika cesarjeva, se mu ;e razjasnilo lice in nič ni obžaloval, da je bila njegova tožba odbita. Predsednik društva za varstvo živali je namreč bivši pruski polkovnik in velik častilec Viljemov- Tako se je razprava končala v zadovoljstvo toženca in iožilelja, kar se sicer redko dogaja. Ali si že član Vodnikove družbe? ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Časopisi prinašajo prve partije turnirjev v Stubanskih Teplicah in Frankfurtu, ki se jih ie udeležil naš Vasja Pire. Iskal sem seveda pred vsem njegove partije. Zanimanje za šahovsko kariiero Pirca ie med nami veliko. Sledeča partija, ki jo ie Pire v Stubanskih Tepncah dobil proti madžarskemu mojstru Szekeljiu, je izredno karakteristična za našega mojstra. Polna duhovitih potez je, ostra, eksaktna. Pire rad napada in opasno napada. Mislim, da srednji del igre sploh zanj ni težak. Seveda p»zna otvoritve izvrstno. Partija kaže jasno, da ie Pire v polnem poletu mladega šahovskega mojstra, ki obeta zelo mnogo. Beli: J. Szekely Črni: V. Pire 1.) d2—d4 Sg8—f6 2.) c2—c4 c7—c6 Interesantno ie. da tudi Pire rad naknadno zavozi v pot starih obramb damskega gambita. 3.) Sbl—e.3 Znana- slovanska gambita je že tu! 4.) Sgl—1'3 d7—d5 obramba damskega d5Xc4 Kakor znano, je to potezo v Londonu leta 1922. rehabilitiral Aliehin. Opasna pa je aa vsak način. 5.) Sf3—e5 - — — — Navadno se tu igra 5.) a2—a4. kar je gotovo ostrejše. 5. )--------b7—b5 Le navidezno more črni obdržati kmeta. V resnici pa ne misli na to. Aljehin je v Londonu pokazal, da je važno s kmetom prepoditi skakača na c3. Na to igra tudi Pire. 6.) a2—a4 b5—b4 Seveda ne 6.)---a7—a6. Beli vzame kmeta vseeno. 7.) a4Xb5, e6Xb5, 8.) Sc3Xb5. 7.) Sc3—a2 e7—e6 8.) Se5Xc4 Lt'8-e7 9.) Lcl—i4 --- Navadno v tej otvoritvi beli zadržuje lovca in igra e2— e3. 9.)--- 0-0 10.) e2—e,3 Lc8—b7 11.) Ddl—b3? Szekelv ne razume pozicije. Skakač na a2 vendar ne more ostati. Ravno polie b3 je namenjeno zanj. Beli bi moral hitro ro-širati in takoj nato igrati skakača preko cl na b3. Napad na kmeta b4 odbije Pire z lahkoto. 11. )______Sf6—dn 12.) Lf4—g3 c6—c5! Kot vedno ie tudi v tej variianti damskega gambita ta poteza silno važna. Napad c-kmeta na beli centrum otežuje na vsak način operacije belega izdatno. 13.) d4XC.5 SbS—a6! Izvrstno igrano! Kmet na c5 ne uide. Na c5 pa stoii skakač daleko bolje kot lovec, že zato, ker napada belo damo. Pire ie popolnoma nadigral svojega nasprotnika. Pozicija po 13. potezi črnega: bed f g h Beli: Kel. Db3, Tal, Thl, Lg3, Lfl, Sa2 Sc4, a4, b2, c5, e3, t'2. g2, li2 (15 figur.) Črni: Kg8, Dd8, TaS, Tf8, Lb7, Le7, Ša6, Sdo, a7. b4, e6, f7, g7, h7 (14 figur) 14.) c3—e4 --— Beli vidi, da 14.) Sc4 — df> nc gre. Črni bi se takoj spustil v 14.) — — — Sa6Xc5, 15.) Se5Xb7. ScdXb3 16.) Sb7Xd8. Sb3Xal. Zato poskuša akcijo v sredini. Toda bela vojska je vendar še čisto nerazvita! Še najbolje bi bilo 14.) Lg3—d6. 14. )------Sa6Xc5 15.) Db3— f3 b4—b3!! Eksaktna kombinacija, ki ie Pircu izvrstno spričevalo sposobnosti. Črni grozi Sd5 —b4, kakor hitro skakač s2 zapusti svoje žalostno mesto. Seveda bi bil beli potcin takoj izgubljen. 16.) e4Xd.5 Lb7Xd5 17. Df3—e3 b3Xa2 18.) TalXa2 Sc5—e4! Ta poteza prepreči definitivno belo roša-do. Napad črnega se razvija z neverjetno brzino. Pire ga vodi mojstrsko. 19). Lfl—d3 --- Že zdavnaj bi bil moral ta lovec stati na svojem pravem mestu. 19. )------Le7—b4+ 20.) Kel—e2 --— Na fl beli kralj ne more. Črni bi namreč vzel skakača na c4 in bi dal z damo mat na dl, če bi beli lovec udaril na c4 (20. Kel—fl Ld5XC4 21. Ld3XC4, Dd8—dl + 22. De3— el, Se4—d2+) 20. )------Ta8— cS Udar za udarom! 21.) Thl—ci f7—f5! Pire je previden. Navidezno bi bilo 21.) ---Lb4—d2 močnejše. Toda beli igra 22.) Sc4Xd2, Tc8Xcl 23.) Sd2Xe4! Črnemu ni treba prenagliti se. Jasno je. da bo prei ali slej tudi f-kmet pomagal. Kako izdatno posega prav f-kmet v partijo, kaže konec igre. Beli pa ima itak silno težko življenje. Sedaj ko je skakač na e4 krit, grozi Lb4—d2 zares. 22.) Tel—e2 Se4—e5 Črni ogroža lovca d3, ki ie glavni steber belih barikad. 23.) Ta2—al ---- Kako težko ie grešil beli proti duhu pozicije, ko ni pravočasno igral skakača a2 preko c] na b.3, kaže izredno nazorno prav ta poteza trdnjave. Težko si ie misliti ne-srečnejše polic za trdnjavo kot a2. Prav nič tam ni mogla koristiti. Sedaj pa. v najhujšem ognju, mora beli izgubljati dragoceni čas z mobilizacijo zadnje figure. Seveda pride ta tigura prekasno. Katastrofa je že neizogibna. 23. )--— Sc5Xd3 Začetek konca! 24.) De3Xd3 f5— f4 Dobi prav za prav figuro, ker lovec nima poteze. Brez skrbi bi se beli lahko že tu vda). Njegova pozicija je razstreljena na vseh koncih in krajih. Nevzdržna bi bila tudi. če ne bi padla figura. Szekel.v poskuša vseeno izgovarjati se, Pire udari zato še enkrat, namesto lahke figure pade bela trdnjava. Grozovit poraz! 25.) Dd3—b3 --- Ta slabotni protinapad na črnega lovca bi bil seveda brez uspeha, če bi črni enostavno odgovoril a7—a5. Beli lovec na g3 bi bil izgubljen. Črni pa se sedaj odloči za drastična sredstva 25)__________f4Xg3! 26.) Db3X4 Tf8Xf2+ Beli ne more kriti trdnjave na c2, ker pride s kraljem tnkoi na d-liniji pod nož. Trdniava je izgubljena, z nio pa se zruši vse. Zadnji čas. da se je beli vdal. Celo partijo je Pire igral brezhibno. Vidi se. da ne pezna samo otvoritvenih potez, temveč, da ima smisel za tajne lastnosti pozicije. ki io slovanska obramba ustvarja. Energija, ki jo Pire razvija v svojem nana-du, rpiča, da je potrebna sigurnost in zaupanje v se tu. Pire je visoko kvalificiran igralec, ki ima, kakor vsak mlad igralec, veselje do kombiniranja. Ima pa čut za pozicijsko igro, ki ni vsakomur dan. Se nekoliko rutine v končnicah in velemojster bo gotov. Kino Prvo ljubavno pismo Grete Garbo Gustav Lungen, profesor iz Stock-holma, pripoveduje o neki svoji go-jenki, ki je postala slavna filmska zvezda. Gospodična Gustafson ni bila baš lepa deklica. Imela je upal obraz, velika usta, dolge noge in kratko telo. Kdo bi si tedaj, ko je imela 14 let, mislil, da bi iz tega dekleta postala enkrat najslavnejša filmska umetnica. In glej! Nedavno sem bil v Ameriki, v Hollywoodu, in gospica Gustafson — sedaj Greta Garbo, me je najljubezniveje sprejela. Ure in ure, dneve in dneve sera prebil v njeni družbi, v najživahnejšem razgovoru. Bil sem iskren napram njej in to ji je bolj ugajalo kot če bi ji delal bog-ve kakšne poklone. V ostalem imam do tega pravico, saj sem vendar njen stari profesor. Prinesel sem s seboj neko njeno pismo, katero mi je ona pisala, ko je imela 14 let. Prvo ljubavno pismo Grete Garbo! Pokazal sem ga ji. V dokaj nespretnih besedah mi je na štirih straneh razlagala in me zagotavljala, da sem njen ideal in da bi si želela takega moža za svojega soproga. Oba sva se smejala. Jaz pa sem vstal, pogledal v ogledalo in se prepričal, da si Greta Garbo danes gotovo ne želi več moža takšne zunanjosti. Stvar je namreč ta, da mi je to pismo pisala pač gospodična Gustafson in ne Greta Garbo. Moja zasluga pa je — to lahko s ponosom ugotavljam —, da sem odkril Greto Garbo in njen igralski talent; za film so jo pridobili seveda drugi. Jaz sem jo navdušil za Ibsena, katerega sem ji dajal čitati. Čitala je vedno z večjim veseljem. Končno sem ugotovil, da zna celo veliko sceno Nore iz Ibsena popolnoma na pamet. In ko jo je deklamirala, so se njene Ost: Amerika VResnična zgodba.) 1. Ta zgodba je od začetka do konca popolnoma resnična in si nisem izmislil jaz, ki sem velik pisatelj, niti ene same besede, kar je sicer proti moji navadi. Poleg tega je ta zgodba zanimiva še zato, ker je priča in dokaz, da naša doba le ni tako zelo pokvarjena, da najde med motorji, bencinom in vsesplošnimi rekordi v njej prostora tudi še ona lepa in edinstveno prekrasna čednost, ki ji pravimo romantika ... 2. Tako koncem meseca maja ali začetkom junija, to ne igra nobene vloge, se je pojavil v »Jutru« takle inserat: »Dva mlada ameriška Slovenca iščeta dve preprosti, pošteni dekleti v svrho že-nitve. Ponudbe tja in tja». — Ta inserat je brala moja znanka, ki živi s svoio hčerko tiho in skromno življenje. Pri niej služi dvajsetletno dekle, recimo, da i i je ime Minka ali Pepca. Doma je menda nekje z Vrhnike ii? zna šivati in je sploh biser pri hiši. Pa čita stara gospa ta inserat, pa sede, pa napiše kar na svojo roko, brez vednosti Pepce ali Minke' da je pri njej dekle tako, ki bi ustreglo namenu in povpraševanju ... 3. Ob lepem vremenu junija meseca je nekdo pozvonil na gospejinem stanovanju v ulici — recimo, da je bila Gorupo-va ... Pepca ali Minka gre odpirat vrata in pred vrati stoji mlad človek. Tu bi ga lahko opisal, a obljubil sem, da ne boin uporabljal svoje tolikrat grdo skritizirane fantazije. — Torej mladi človek se pogovarja z Minko, ki ničesar ne sluti, jo oceni, ugaja mu in nato želi govoriti z gospo. — Gospa pride, ga povede v sobo in tam ji sporoči, da je pripravljen Minko ali Pepco poročiti. V redu. Vprašajo Minko — Pepci je všeč, in zadeva teče svojo lepo pot. 4. Zdaj seveda je bilo spraviti vso reč v pravi tir. Najprej se je naš Američan odpeljal na Vrhniko in prosil popolnoma normalno, oficijelno Minkine starše za Pepičino roko... Vse v redu! Ko pride nazaj, se prične modernizacija Minke ... Najprej brivec ... ostrižejo ji lase na »bubi«, nadalje je treba urediti modrozelene oči zabliščale kot zvezde v neki tajinstveni luči, v nekem čudovitem žaru. Navdušila me je in sem se ji prisrčno zalivalil za prvi užitek. Samo dve leti je bila gospodična Gustafson moja gojen-ka. Kasneje se je vpisala v kraljevsko dramatično šolo v Stockholmu. Na odru ni nikdar nastopila, ker jo je Mauritz Stil-ler takoj pripeljal k filmu. Smrti tega svojega največjega prijatelja, učitelja, svetovalca in velikega režiserja Greta še danes ne more preboleti. Ona je sploh sentimentalna in pravi, da ima s svojimi občutki toliko opravka, da ji poleg filmske zaposlitve ne ostane časa za prav nič drugega več. Saj sama vedno pravi, da ji je delo prava narkoza, kajti če bi morala živeti le ob svojih mislih in čustvih, bi morala znoreti. Dosti, morda preveč sem vam povedal sedaj o gospodični Gustafson, Poznam njeno življenje z one strani, ki ljudem ne služi v reklamo. Sicer se raje in mnogo več piše o njenih toaletah, o njenem avtomobilu (ta je sicer zelo lep, toda solidon in preprost), o njenih pustolovščinah (ki so pa po večini izmišljene), nego o tem, kar ji je najbližje, o njenem notranjem življenju. Končno pa je vseeno, kar se o njej piše, kajti Greta Garbo je danes blesteča zvezda na filmskem nebu. Ali bi se sploh moglo zgoditi, da bi ugasnil ta blesteči sijaj, da bi ovenele lovorike njene slave? Filmski drobiž Maurlce Chevalier ne gre v Ameriko. Po najnovejših vesteh se sloviti filmski igralec družbe Paramount Maurice Chevalier ne namerava vrniti v Hollywood kakor se je prvotno govorilo, temveč ostane še nadalje v Parizu, kjer bo v ateljejih v Joinvilleu delal na nekem novem francoskem zvočnem filmu v režiji Marcela Pag-nola. Lya Mara bo nastopila v govorečem «1-mu. Znana nemška filmska igralka Lya Mara se je vrnila iz Hollywooda, kjer se je učila petja pri profesorju Morandu. V kratkem bo delala svoj prvi govoreči film >:Iz dnevnika lepe Didy«. Milton Sils umrl. Za Lon Chaneyem sedaj Milton Sils! Amerika izgublja igralca za igralcem. Milton Sils, mož visoke rasti in močne postave, je minuli torek nenadoma umrl. Zadela ga je kap. Bil je baš na vrtu s svojo ženo in igral tenis. Milton Sils se je prvotno posvetil filozofiji, pro-moviral je v Chicagu, nato je predaval o literaturi, gledališču in končno o filmu. L. 1906. je prvič nastopil na odru in leto dni kasneje se je posvetil popolnoma poklicu igralca. K filmu je prišel leta 1914. Velik uspeh je imel v filmu »Otok izgubljenih ladij«. Oskar Strauss zapustil Holl.vwood. Iz ameriških poročil posnemamo, da se slavni skladatelj Oskar Strauss v Ameriki re počuti preveč dobro. Zato se govori, da ne bo podaljšal svoje pogodbe z družbo Metro Goldwyn, temveč se povrne v Evropo, najbrž v Nemčijo. Ldly Danute zopet v Ameriki. Po daljšem bivanju v Parizu se je znana filmska diva, lepa Francozinja Lily Danute, zopet vrnila v Hollywood. Radio Izvleček iz programov Nedelja, 12. oktobra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glas« be. — 10: Versko predavanje. — 11: Pre« nos iz Zvezde: Združeni pevski zbori po« jejo koroške pesmi. — 12: Tedenski pre« gled. — 15: Nasveti za kmeta. — 15.15: Sa« mospevi g. Držaja. — 16: JaJenova ljudska igra »Nevesta«. — 16.30: Koncert radio« orkestra. — 17.30: Recitacije koroških pes« mi. — 20: Sonatni večer: G. Jeraj (violi« na), dr. Švara (klavir). — 21: Koncert ju« goslovcnske glasbe (radio orkester). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba. Ponedeljek, 13. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče (mešan pro« gram). — 12.4: Novice. — 13: Napoved ča« sa, plošče, borza. — 18: Koncert radio« orkestra. — 19: Poljščina. — 19.30: Migi« jensko predavanje. — 20: Koncert komor« nega tria. — 21: Koncert radio«orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Kon« ccrt radio*kvarteta. — 17.30: Narodna god« ba na harmoniko. — 20: Koncert: komorna glasba. — 21: Narodne pesmi s kitaro. — 21.30: Poročila. — 22.45: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Rezervi« rano za prenos iz inozemstva. — PRAGA 16.30: Koncert iz Bratislave. — 19.40: Ka« baretni program. — 21: Orkestralen kon« ccrt. — 22.20: Angleška plesna glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Popol« danski koncert. — 18.20: Pevski in klavir« ski koncert. — 19.40: Kabaretni program. — 21: Orkestralen koncert iz Prage. — 22.20: Prenos iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldan« ski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 17: Glasba za deco. — 19.30: Konccrt lah« ke glasbe. — 20.30: Arije in pesmi. — 21: Operni večer. — Jazz band. — BERLIN 19.05: Godba na kitare. — 20: Koncert or« kestra in soli*stov. — 21.10: Recitacije. — Ciganska godba iz Budimpešte. » FRANK« IURT 20.15: Kcnccrt kvarteta. — 21.15: Zaloigra. — LANGENBERG 17.30: Ve« černi koncert. — 23: Lahka glasba. — 21.05 Koncert komornega orkestra. — Lahka glasba. — 21.05: Konccrt komornega or« kestra. — Lahka glasba. — STUTTGART 20.15: Prenos vsega programa iz Irankfur* ta. — BUDLMPESTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert orkestra bala« lajk. — 20.15: Dramski večer — Konccrt ciganskc kapele — RIM 17: Koncert oper« ne glasbe. — 20.35: Vokalen in instrumen« talen koncert lahke glasbe. Torek, 14. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče (valčki, pol* ke in koračnicel. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio«orke« stra. — 19: Sila vode in vetrov. — 19.30: Nemščina. — 20: Prenos iz Frančiškanske cerkve: Cerkveni koncert pevskega zbora »Gorenjci« iz Kamnika. — 21: Koncert radio*orkestra. — 22: Napoved časa in po« ročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Kon« ccrt radio«kvarteta. — 17.30: Narodna glas« ba na ploščah. — 20: Večerni konccrt ra« dio«kvarteta. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. « 22.30: Poročila. « Koncert lah« Ke glasbe. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Koncert jugoslovenske glasbe. — 21.30: Kabaretni program. — PRAGA 16.30 Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos kon« certa iz Brna. — 20: Prenos koncerta Vasa Prihode. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.30: Glasbeni komadi za ra« dio. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Simfoničen koncert. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Pozna* nju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Plošče. — 19.35: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Vesele pesmi kvarteta. — 21: Havdnovi godalni kvarteti. — 22: Po« ljuden "koncert orkestra. — BERLIN 19: Pevski koncert. — 20.10: Koncert radio« orkestra. — 21.10: Sluhoigra. — FRANK« FURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Ve* černi koncert. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21: Prenos iz kolnske katedrale. STUTTGART 19.30: Koncert operetne glasbe. — 20.45: Priljubljene uverture. — 21.30: Koncert Busonijeve glasbe. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio«kvarteta. — 17.30: Konccrt orkestra. — 19.40: Lahka glasba. — 20.40: Sonate za violino in klavir. — 21.45: Kon* cert cisanske godbe. — RIM 17: Konccrt češke glasbe. — 30: Koncert komorne glas« be. brazde sc u lega jo leno druga na drugo. Leineži trgajo pokojne njive. Za orači postopajo vrane po brazdah. Brane plavajo m odskakujejo preko kolobitastih grud. V Sevnice teko potoki rumene pšcnice. ~l'a bi obrodilo stotero! Zrak je nasičen opojnega vonja k&dečih se njiv. Zamišljeni stopajo sejalci po mehki prsti in trosijo^ s krepkimi zamahi preko ogonov zrnje. Za njimi polzijo brane, da skrijejo žito. Pogreb je setev, a nič ni žalosti, saj mora pasti zrno v zemljo in strohneti, da se zbudi v njeni novo življenje na pomlad. lledki so stroji za setev pri nas. Komaj za oglede. V Ameriki, v Nemčiji in Rusi;i Setev Koruza je obtrgana in so polni kozolci, svisli in podzidki bogatega belega blagoslova. Kakor šopki so med njimi rdeči stoki. Koliko veselja, smeha in razočaranja ste prinesli brhkim kožuhačkan^ ko ste zagoreli v njihovih zastavnih rokah! Grozdje po brajdali zori in diši. Pri domovih ru-menijo skladi trebušastih buč, kakor po veselicah nekdaj gromade praznih sodčkov od piva. Gozdovi so pisani kakor velikonočna pisanica; pod njimi pa zelenijo ble-dikavi pašniki, polni otožnega podleska. Ječmen že kaže ušesa iz zemlje. Po vsej dolini brskajo konji pred plugi. Premočene pa brnijo že ves mesec neumorno težki traktorji, ki pocenjujejo žito. Za žitom pa pada cena živine, ž njo pa cena krompirja. Težke so noge pri letošnji setvi, ker je težka glava. Vse cene sredo v nič. Le davki so plodni in so svetlih avtomobilov polne cesle podnevi in ponoči. Koruze, krompirja in žita so polne kašče, polni so hlevi živine, svinjaki so natlačeni z rilci. Dovolj je vsega, kar straši lakoto. Le denarja ni. Obutev, perilo, obleka in orodje pa gre v propast. Težke so letos noge sejalcev, težke so glave. ko korakajo po razmočenih njivah.. NE POZABI si ogledati bogato zalogo razne kuhinjske posode, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino STANKO FLORJANČ1Č LJUBLJANA, 13322 SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. Vsakovrstno manufakturno blago v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja 1-3 Tekstllbazar. Krekov tre Tudi Vam se je zahotelo po godbi in petju, po lepih predavanjih in zanimivih novicah, ki jih radio dan za dnem verno in zvesto prinaša svojim naročni- kom v stanovanja. Sklenili ste, nabaviti si to zimo radio Pomagati Vam hočemo pri izbiri. Obrnite se takoj na nas z vprašanjem. Naša velika izbira Vam bo omogočila dobiti baš tisto, kar si želite. Nizke cene naših kvalitetnih aparatov Vas bodo osupnile. ugodni plačilni pogoji pa Vam dovolijo nabaviti si aparat brez težav 14402 Vprašajte takoj po naših novosJili za leto 1930VM. Radio Ljubljana Ljubljana Miklošičeva 5. — TeL 3190 Maribor Aleksandrova 44. — Tel. 2751. I! nohte z manikuro ... Potem pridejo na vrsto šivilje in modistke... Za poročno obleko dobi Minka modro obleko, a la kostum, moder klobuček in rožasto bluzo iz crepe de chine... Seveda še vse. kar spada zraven, svilene nogavice, svileno perilo, barvaste kombineže In čevlje iz kačje kože... Ženin hoče imeti nevesto lepo ... nabavi ji pomade za lice, kolinske vodice in parfeme, usnjate kovčege... ob večerih Da ji ori-poveduje o bajni deželi Ameriki, o De-troitu, o Fordovih tovarnah, kjer je »bos oddelka«, in o bodočnosti... 5. Štirinajst dni po prvem srečanju je poroka. Z velikim šopkom pride ženin po nevesto, z elegantno limuzino. In v trnovski cerkvi je poroka ... Svatba se vrši v nekem tukajšnjem hotelu. Gostje so sestra njegova, gospa, ki je vso zadevo pogruntala. hčerka ... Jaz pa sem bil na žalost na turneji... Po vsem tem odideta na svatbeno potovanje v Trst, Gorico, kopališča in v Sežano, kjer žive njegovi starši, katerim je predstavil svojo mlado ženo, lepo Minko... 6. V istem času se je vršila popolnoma vzporedno s to. še druga enaka zgodba. Zgodba o zaroki in poroki prijatelja našega Američana. Prijatelj je poročil sedemnajstletno dekle, ki je stanovalo pri nečakinji našega junaka v Mariboru ... Vse v teku štirinajstih dni. Po vrnitvi s svatbenega potovanja je ostala samo še noč slovesa... Po tej jo mahneta prijatelja v Cherbourg in nazaj v De-troit... Po pasports za žene. po vozne karte ... prej pa sla se še spomnila onih, ki so jih bili povedli do zakonske sreče. Gospa in hčerka so obdarovane s spomini... tintnik in doza iz srebra — a kaj pomeni vse to, ko mu je našla gospa zlato ženo ... 7. Zdaj je Minka (ali Pepca) gospa. Njen mož je pameten mož in hoče, da služi do kraja, do odhoda. Ima svojo sobo, pospravlja in kuha in je služkinja dopoldne ... Za vse to nima plače — a popoldne je gospa in šiva svojo balo ... Med tein prihajajo pisma z inozemskimi znamkami... Ljubi srček, draga ženka, ljubček moj... In cilji... bodočnost ... 8. Bodočnost... Minka pojde v Detroit. A tam ne bo zastonj... ne bo samo igrala gospe — žena bo in bo pomagala graditi — kuhala bo za delavce Fordovih tovarn ... In čez deset, morda petnajst let bo novcev prihranjenih toliko, da si kupita doma pri nas, v ljubljeni domovini posestvo... Ali ni to lepo? Ali to klic slovenskega srca, ki se trudi in sania o bodočnosti — in hoče to bodočnost živeti s slovenskim dekletom in ženo? Da, da, ničesar se nam ni bati, dokler imamo take zdrave ljudi, ki imajo srce na pravem mestu. 9. Taka je torej ta resnična zgodba — preprosta in enostavna. Ima pa svojo moralo, da je pridnost še vedno čislana čednost, in da ie poštenje dragocen zaklad. Jaz sem temu paru posvetil tole poročno darilo. Ker pa je ženin v Fordovih tovarnah, ga opozarjam, n-»i ne odlaša in mi pošlje vsai najmanjši avtomobil, za vzorec seveda... In še eno, da ne pozabim... Ko se bo Minki in simpatičnemu Američanu rodil prvi otrok — se sam ponudim za botra. Te-ea pa se — in to je znana stvar — odkloniti ne sme. L "tuba: Veter Moj Peterček! Glej! Veterček iz neba je všel. Erančku pijančku klobuček je vzel in naprej odšumel. Tam Minki in Tinki se vjel je v lase, se v žehto zakadil, tri stope prevrnil, že križec na stolpu maje. Vjemi ga Petrček — _ ali pa prosi lepo, da mamici tvoji in sestrici moji pozdrave odnese v nebo. Ljuba: Na Kitajsko Božo in Marko sta bila sošolca. Za uk jima ni bilo, nagajala sta kjer in komur sta mogla, jima pa so nagajale skoro vse šolske in domače naloge. Šolska oblast ju je svarila, doma so se vrstile kazni skoro vsak dan in od nikoder ni bilo kmalu več prijaznega pogleda. Zato skleneta nekoč v odmoru ob desetih, da pobegneta skupai na — Kitajsko. Ob Dravi si vzameta čoln. ki iih ie toliko tam privezanih, potem pa — hajd — po reki navzdol do Dunava in potem naprej do Črnega morja. Ko preplujeta srečno ta ribnik, jo mahneta kar čez gorovje Kavkaz peš naprei v Azijo, no — in od tu naprej ne bo več daleč do Kitajske. Tako sta si zamislila beg iz osovraženih šolskih klopi in pripravila vse potrebno. S seboj sta si vzela predvsem veliki Kocenov Atlas, ki jima bo kazal pot, dolg kuhinjski ticž kot orožje v slučaju boja s Kitajci, nekaj brisač za iadra, ko bosta plula po Črnem mor-iu, "velik kolač kruha, nekaj sira in pol klobase, ki jo je lJožo izmaknil v domači shrambi. Šolske knjige pa sta pometala v Dravo in meglenega jesenskega jutra, ko je dan šele komaj pri-p!ul izza gora, sta junaka že odmotala čoln, se vkrcala z vso svojo prtljago •n res — šlo je lepo počasi in blizu brega po Dravinem toku. Polagoma pa, ko sta vozila že pol dneva, se je zavalila reka s težkimi in močnimi valovi in Marko se je že zelo bal. Jedla še nista in Drave še vedno ni konec. Božo je sedel pri veslu s strogo zgubančenim čelom in mislil težke, resne misli. »Glej, tam je most in — mitnica. Ujeli nas bodo!« je šepnil Marko, ves bled in zbegan. »Pa veslajva h kraju!« je mrko odvrnil Božo. a tudi on je bil zelo bled v lice. K sreči sta zavozila na plitvino, kjer sta se mogla skobacati iz čolna. »Jej« je ponudil Božo »potem se pomeniva. kako bova potovala naprej!« Marko je stal za streljaj oa njega proč. kakor da ga ne sliši in gledal nepremično v smeri proti mestu, odkoder sta J prišla. Naenkrat »hop« je poskočil in pričel bežati... bežati.,. Kaj bi Božo sedaj? V čoln se mu ni ljubilo več, povezal je culo in šel. A že v prvi vasi. ko je v veži kmečke hiše vprašal za pot proti Sisku. ga je zgrabila trda žandarjeva roka. Doma je bilo še dokaj brezovega olja in v šoli poleg sitnosti še posmeh za ponesrečeni beg v deželo Cing-Čang-Cu! _ Zvesta sestra Ob severnem morju je stala samotni hišica. Morski valovi so divjali okoil nje; ob hudi uri so se valovi zagan.iai. do oken, vse to ji ni škodilo. Ponosno je zrla na široko morje in pozdravljala ribiške ladjice, ki so plule mimo. V hišici je bivala Elka. najlepša deklica daleč na okrog Davno sta je bila umrla oče in mati. plela je mreže in si s tem služila kruh Imela je samo brata, ki ga je ljubila nad vse na svetu. Kakor vsi moški v vasi, je bil tudi njen brat ribič. Po več tednov ie p!ul po morju. Elka ga ie vedno težko pričakovala. Da bi pa brat že od daleč videi, da ga sestra pričakuje, je Elka obljubila, da ho vsak večer postavila na okno luč. ki bo svetila na morje. Nekega dne je brat odplul daleč proti severu. Elka je vsak večer postavila na okno luč in pozno v noč čakala, kdaj se vrne. V vsako jutro je žalostna upih-nila luč, zakai brata ni bilo nazaj. Mimuli so tedni in meseci; Elka je še vedno čakala. Sosedje so prihajali k El-ki in ji prigovarjali, naj ne požge toliko luči, zakaj olje je drago in brat se je gotovo pogubil. Zajel ga je vihar in je utonil. A Elka je vedno odgovarjala: »Obljubila sem, da bo vsako noč gorela luč in obljubo hočem držati.« Minula so leta Nekdaj lepa deklica Elka ie bila postala siva starka. Komaj se je še držala tia nogah, vsako noč ie svetla luč klicala na morje,-da zvesta sestra še vedno čaka. Nekega večera pa so sosedje opazili, da je Elkino okno temno. Radovedni so pohiteli v n.ieno kočico. Tam so našli Elko mrzlo in mrtvo in poleg nje ie stala ugasla svetilj- Nasredin Hodža in paša Nasredin hodža, nekakšen Pavliha naših južnih bratov, je bil velik šalji-vec. Prišel je neki dan k paši in ga prosil miloščine. Paša je bil ravno slabe volje in ga je napodil: »Poberi se. nepridiprav. in glej. da mi nikoli več ne prideš pred oči.« Nasredin hodža je od- Drugi dan ie spet prišel na dvor. Paša ie sedel na preprogi, a Nasredin hodža je hodil za njegovim hrbtom. Paša ga je vprašal, zakaj je tako nedostojen. da ne pride predenj in se mu ne prikloni, kakor se spodobi, a Nasredin hodža je odgovoril: »Saj si ukazal, da Ti ne smem pred oči.« Paša se je ujezil, poklical dva služabnika in jima velel, naj zavežeta Nasredina v vrečo in ga vržeta v morje. Služabnika sta nesla v vreči zavezanega Nasredina k morju. Nasredin Hodža je neprestano ponavljal: »Nočem, nočem!« — služabnika pa nista vedela, kai to pomeni. Tik ob mor.iu je bil han:i) Eden izmed služabnikov je odšel na kavo. drugi je stražil. Pa je vprašal Nasredina. zakaj vedno ponavlja: »Nočem«. Nasredin hodža pa je rekel: »Paša mi je ponujal službo najvišjega uradnika na dvoru, a ker je nisem hotel sprejeti, me je velel vreči v morje.« »Jaz bi pa rad sprejel to službo.« je rekel služabnik. »O, to je lahko! V lezi se v vrečo in govori: .Hočem, hočem!" pa boš dobil, kar hočeš,« je svetoval Nasredin hodža. Služabnik se ie res dal zavezati v vrečo in ie ponavljal: »Hočem, hočem!« Nasredin hodža pa je pobegnil. Med tem je prišel drugi služabnik iz liana in ni vedel, kdo je y ...vreči. Cul .ie, tla nekdo ponavlja: »Hočem, hočem!« — »•Na. če hočeš!« je rekel služabnik in brcnil vrečo v morje. Služabnik v vreči je utonil, Nasredin hodža pa je srečno odnesel pete. *) Gostilna. „Kaj pišejo „Jutrovčki" Kaj bi napravil, če bi dobil milijon? Če bi dobil milijon, bi ga najprej pre-štel. Potem bi kuoil ateku in mamici hišo z lepim cvetličnim vrtom. Obdaroval bi vse sorodnike in siromake v kraju, kjer prebivam. Dal bi tudi sokolskim društvom, največ seveda b; daroval Sokolu v Beltincih. Poslal bi tudi denar za Malejevo mater, za primorsko begunce, vojne slepce, C. M. D. in Jadranski straži. Ostali denar bi p^ -po-fruštkal«. Miloš Oprešnik, učenec IV. razreda, Kapela nošca Slatina, Radenci. Najlepše, kar sem doživel na letošnjih počitnicah. S svojii.n prijateljem sem taboril pri skavtih v Bohinju. Na žalost nam vreme ni bilo naklonjeno. Deževalo je kar 8 dni vkup. Kljub temu pa sva se prav dobro zabavala, zakaj vedeu morate, da sva bila midva kuharja. Če pa hočete vedeti kaj več, se pa oglasite pri meni in vam bom povedal na drobno in debelo, na široko ia ozko, na visoko in nizko, kako ie bilo. Franci Kremžar Št. Vid nad Ljubljano. Zakaj ljubim Jugoslavijo? Domovina je naša mati in dolžnost vsakega otroka je, da ljubi svojo mater. Ko bom velik, bom z veseljem s'u-žil kralju in domovini. Postati hočem jugoslovenski vojak ter vedno braniti našega dragega kralja in našo .nilo Jugoslavijo. Gustav Jamšek. učenec III. razreda, Guštanj. Kaj bi napravil, če bi dobil milijon? Če bi dobil milijon, bi bi' do smrti naročnik »Jutra«. To ie namreč najlepši list v Sloveniji. Najbolj me veseli »Mlado Jutro« in tista lepa povest »Sambo in J oko«. Upam, da je še dolgo ne bo konec. Rok Bolničar Brezovica 49 pošta Vrhnika. Zakaj ljubim Jugoslavijo? Jugoslavijo ljubim zato. ker prebivajo v njej Srbi. Hrvati in Slovenci v '.epi slogi. Prav zaradi tega smo tudi velik in priznan narod. Ljubim jo tudi zaradi tega. ker mi je tukaj tek.a z'belka Stanislava Sušnik, učenka I. razreda meščanske šole Jesenice. Kaj bi napravil, če bi dobil milijon? Ce bi dobil milijon, bi podaril veliko svoto našemu Sokolu. Os ali denar bi pa prepustil svojim starše,n. zakaj oni bi ga znali najbolje obrnili. Boian Agrež, učenec III. razreda Raihenburg. Najlepše kar sem doživela na letošnjih počitnicah V počitnicah sem si ogledala gozdov-nike ob Savi. Sklenili smo, da posiane-mo tudi mi gozdovniki, čeprav nismo vpisani v društvo skavtov. Šli smo kar na Oblo gorico pri Radovljici. Tam je prav majhen, prijeten gozdiček. Napravili smo si šotore in si izvolili poglavarja. Kuhali smo žgance. ki so se večkrat spremenili v močnik, zakaj nihče izmed nas ni znal kuhati. Ob koncu počitnic smo vprizorili »Beneško noč«. Ob svitu balončkov smo deklamirali in peli pesmice. Spat smo hodili domov, ker so bili naši šotori preslabi. Pošiljam vam sliko naše »Beneške noči«. Ti dnevi so bili najlepše, kar sem doživela na letošnjih počitnicah. Jaklič Daša, učenka V. razreda v Radovljici. Opomba uredništva: Slike žal nismo mogli priobčiti, ker bi zavzela preveč prostora. Tekom prihodnjih dni ti jo vrnemo! Zakaj ljubim Jugoslavijo? Jugoslavijo ljubim zato, ker smo v njej vsi svobodni. Za našo svobodo je preteklo mnogo krvi. S to krvjo pa sni.) dosegli to, da zdaj lahko mirno govorimo v našem ljubljenem materinem jeziku. Karol Zdclšek, dijak I. meščanske šole v Celju. Ka' bi napravila, če bi dobila milijon? Če bi dobila milijon, bi se vscdla na vlak in prepotovala vso Evropo, da si ogledam najlepša mesta. Skrbela bi tudi za svoje stariše in brate. Polovico svojega denarja bi žrtvovala otrokom naših zasužnienih bratov. Ostanek pa bi dala v hranilnico za stara leta. Darinka Žigon, učenka III. razreda v Brežicah. Najlepše, kar sem doživela na letošnjih počitnicah Letošnje počitnice sem bila na morju. Bilo je krasno. Skupai z drugimi otroci smo se igrali, kopali in prepevali lepe slovenske pesmice. Najlepše, kar sem doživela na počitnicah je bUa vožnja s parnikom po mor-iu. Naiorej sem mislila, da me bo morje pogoltnilo, a počasi sem izgubila strah. Alojzija Mlinaric, učenka I. razr.. Maribor, Danjkova ul. S. Zakaj ljubim Jugoslavijo? Ob mojem prihodu na svet je štorklja zgrešila pot in me zanesla daleč na tu-ia tla. Moj pokojni oče je moral živet; v tujini. Že koT malčku mi je vcepil v srce ljubezen do domovine. Naposled smo se preselili v Jugoslavijo in morda jo imam prav zaradi tega tako rad. kc sem moral dolgo živeti v tujini. Upam, da bom kasneje, ko bom že velik in močan, lahko dejansko pokazai svojo ljubezen ljubi domovini, naši veliki mogočni Jugoslaviji. Vinko Blažk,«, učenec III. razr. real. gimn. v Celju. Najlepše, kar sem doživel na letošnjih počitnicah Počitnice sem preživel v Portschaclvi ob Vrbskem jezeru. Najlepše, kar sem doživel, so bile vožnje z motornim čolnom po jezeru. Od tam smo imeli krasen razgled na Triglav. Franc Flah. učenec III. razreda. Trbovlje - Vode. Rešitev križaljke »Kovčeg«. Vodoravno: 2. oda; 4. boben; fi. otava,- 7. beda; 8. ep. Navpično: 1. Dana: 2. obad; 3. deva; 4. bober; 5. otep. Rešitev ugank. 1. Mlinci. 2. Klopotec. Rešitev uganke. To se napiše z dvema črkama: to. Rešitev uganke »Kaj je to?« Solnček se vidi v mehurčku iz milnice: okrog njega se prelivajo mavrične barve. OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji'tarifi RAJKO TUKK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 MOšT letošnji, jako okusen, iz lastnih vinogradov, na malo in veliko pošilja: ViNARA CIGLAR GORNJA STUJ3ICA HRVATSKO ZAGORJE - Iščemo zastopnike za Slovenijo. 1+12 Glasba 247 osrecu te je susite. (jio> posebno pa, ce se sam! z njo bavite! NI TREBA, DA JE VAS IK)M BRE2 OOOBK)! Ce stopite z nami v stih tn si Izberete kakšen poceni lnstri> in en t- Zahtevajte neobvezno ponudbo tn brezplačni veliki katalojr Dobavimo vam direktne iz tovarne v Nemčiji, od nosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na naslov: BBaBWBB98 •! 9 MEltiEL&HEROLE* MARIBOR ST. 101 J. O. Curvvood: Medved Tir Zakaj se je Tir nenadoma potuhnil vzdolž neke skale — ob robu nekega pašnika — tega Muskva ni vedel. Hotelo se mu je cviliti, bilo ga je strah. Še nikoli v teh dneh ni tako zelo hrepenel po materi, kakor prav zdaj. Nikakor mu ni šlo v giavo, zakaj ga je zapustila. Prav ob tem času ga je po navadi nasitila — in nato je vselej take krasno snančkal — tako globoko in trdno. Seveda ni vedel, da je bila mati mrtva iti da .ie ne. bo nikoli več vide). Še ni minulo šest tednov, odkar je bil prišel z njo iz brloga, kier je prespala zimo. In še šest mesecev prej je prišel v istem brlogu na svet. Hudo si je zaželel matere. ki je bila z njim tako nežna in dobra. Bog ve, če bo kmalu kaj za pod zobe, je pomislil in opazoval Tira. Neka.i se gotovo pripravlja. Ve!:ki medve-.l se ni ganil — bolščal je v jelovo grčo v dolinici ob majhnem iezeru. Dolinica je bila od skale, katere se .ie tiščal"Tir. oddaljena skoraj sto korakov in iz nie .ie vel težak, vroč vonj. Tir ie vede:, da sta tam zdolaj dva. morda tud: trije severni ieleni. In živali so bile nasičene in so zdaj prežvekovale v hos > Tud; i mali črni medvedek je zdaj zavohal I divjačino in postal živahnejši. Njegov ostri nosek je hlepeče vsrkava' mnogo obetajoči vonj — oh, kako lepo je dišalo! Previdno ie zleze! tik k 'l ru :n se vlegel poleg njega. Tir ni bil zadovoljen s položajem. Če bi se bil približal živalim le še za pe> deset korakov, bi ga zavohale. I11 potem z Bogom plen! Muskva je postajal čedalje živahnejši — hotel je dobro paziti na vse pri tem prvem lovskem pouku. Nagrbančil je čelo, pobesil mala uhlja naprej in njegovim bistrim očem ni ušla nobena kretnja njegovega učitelja. Le zakai so se raskave dlake na njegovem hrb:u nenadoma tako najež'!e? In zdaj se je pričel Tir polagoma pomikati, zadensk' proti potoku. Kako smešno se je r-> tem plazil po trebuhu! Muskva ga ie skuMl posnemati in se je previdno ^alil za njim. Če je Tir posial. da ugo^v, odkod piha veter, se tudi Muskva tv ganil! In nazadnje je b;l Tir zadovoljen. Sapa je zdaj pihala od divjačina naravnost nroti njemu — zdaj se je 'ah^o približal jelenom, ne da bi ga zavihu'!. Počasi ie prič?! Iez*; naprej! Nap«v s--je plazil, napol valil in vsaki mišica njegovega ogromnega telesa .ie b:!a pripravljena na skok. Kmalu je dospel T. gozdnega roba in tu je znova obstal. Začul je tiho pokanje — severni jeleni so vstajali —- ali morda že slutijo pretečo nevarnost?! Ne, zato so se gibali prepočasi. Torej so šli le k vodi to lažit žejo in na pašo! Tir se ie previdno plazil dalie. vedno za šumom korakov. Brzo je dospel na nasprotni rob gozda in tu je zno /1 obstal. Nizko grmovje ga je skrivalo pred jelenoma, ki sta bila nedaleč od njega na travniku ob jezeru. Tir je lahko vse natačno opazoval. Bila sta samo dva. velik star in mlajši samec. To bo slaščica — se je obliznil Tir. Posebni mlajši! Zavaljen iti dobro pitan — njegova koža se ie bleščala kakor rjav žamet v žarkih zapadnega solnca. Stari samec se je nezaupljivo oziral — njegove široko odprte nosnice sn vohale na vse strani. Njegov mlajši vrstnik pa je brezskrbno mulil sočno travo Končno je tudi stari pomirien pobesil glav« in se počasi odnravil k iezeru. da se napije za večer. Njegov drug m i >p sledil in zdai se 'e no?3<;i pokazal m.i Tir iz svoiega skr'va'išča. Muskva ie kar drh-el od razburjena — !e kaj se bo zdai zvrodT)? Pa mu ni bilo treba dolgo čakati. Podf,ba je b !•>. knkpr da Tir za trenutek zbira -svoje sile, potem — pa — da. ali je b i 10 grizli ali velikanska krogla, ki je hrumela preko pašnika. Osnpljen je gleda! Moskva za n.iim. In zdaj sta tudi jelena zaslutila nevarnost. Samo trenutek sta se trepetaje ozrla na hitro se bližajočega orjaka, nato sta zbežala z brzino izstreljene pušice. Prekastu! Najhitrejši ko,11 bi se zdai v brzini ne mogel meriti s Tirom. Kakor veter je privršal k :i)!aj-šernu jelenu. — Krenil ie nekoliko \ stran in skočil nato z nenadnim zaletom na hrbet prestrašene živali. Rjavi jezdec je obje! z ogromno desno taco jelena okoli pleč, z levo šapo pa mu je segel v gobec. Zavauia sta se po tleli -- grizli je prišel pod Jelena, ki jc d*vb bil okoli sebe. Tesneje in tesneje /t '1 ir prižema! plen k sebi, nato ie drgnil zadnjo šapo in udaril z vso silo. Zahru-stalo in zahreščalo ie — z razbitim tilnikom in z zlomMeninr rebr. je obležala žrtev na Tiru. ki sc ^e zde j godrniaje izkooal izood nje. Nato se -e otrese] tn grmeče rjovenje ie ;avilo podamkom nio^ovo zmagoslavje. Zmagoslavni tuljenje svojega zaščitnika ie MusVva smatral za povtbilo. naj se tide!už; pojedine In tega si ni dal ivakrat reči. Hitro se :e pr'-.rna' na bo-i'šče in se požrešno n 'ravi' na jelena. Prvič v življenju je okusil in zavoha! toplo kri. Hm. si ie niisiil rnaiček. to se pa iz-borno prileže; to ie -inog- okusne.še od mleka! Nič več ne bom oil mleka --in kasneje bom sam lovil takšnele velike živali! In mali medvedek bo svo; naklep tudi izvedel! V tem treno ku je postal mesojedec, kakor je pred mnogimi le:: po stal mesojedec tudi T:*. Tako sta čepela ob :elenu in žrla! Ne morda požrešno, kak^r žro gladni ps:. ampak počasi in s sbdkosnednim uživanjem. Muskva je ležal plosko na svojem trebuščku — skoro med Tirovimi ogromnimi šapami in zadovoljno renčal, ko je trgal nežno mesu z ostrimi zobk . l ir pa ie najprvo poistcal tolste ledvice in obisti. Te poslasice si je vsele. najprej privoščil — ta-vo tudi danes. Zadnji solnčni svit "'e ugasnil, mrak se ie iznremen'1 v noč. Zda.i sta biki tud. medveda sita. Tir je ponežikni' Muskv-in si ga ogledal z vseh strani. Mali črni medvedek je bi' zdaj ?rav tano «"ro"-. kakor dolg i a podoben majhni krog1. »No. ali si zdaj sit?« je zagodrnial Tir dobre volje. In Muskva skoro ni m^g"! odgovoriti — tako ie ml sit._ Kupujte šo^ke knjige v Tiskovni zadrugi! »Lojzetom" nad jesensko Ljubljano Baš sem hitel po Knafljevi ulici, da se posvetim čarom naše »črne umet« nosti«, kar jo pripoka izza vogala naš Čore. »He, ti, imaš kaj časa? Peljem se v Šiško fotografirat našega novega »ti« ča«! Ajd, stopi z mano na motor, mi boš vsaj pomagal držati fotografski aparat!« Ker sem imel »nekaj časa« na skla« dišču, sem se vabilu odzval in sva ja« drno pohitela proti Šiški. Gosposvetska cesta v smislu nove tramvajske proge je pač res za moto« ciklista — ena izmed groznih muk, ki jih je pozabil našteti stari Dante v svojem »Peklu« — nu, takrat še ni bi« lo ne motorjev, ne Gosposvetske ce« ste, da, najbrž niti tramvajev, ki so precej stara ustanova. Sva prispela na letališče; si je dajal mojster letališča baš opravka z novim »tieem«, Dietrichom po imenu, ki je izročen pilotu Vodišku v vodstvo in oskrbo. In se je baš zadnje dni izka« zalo, da mu je ta gospod dober gazda in skrbnik, saj ga je iz Celja za nos privlekel do Ljubljane, kar je spričo tozadevnega mraka in dežja vse po« hvale vredno. »Tiča« so izvlekli iz lope in kmalu se je pripeljal njegov dobri skrbnik ter ga zapeljal visoko pod oblake. (Se« ve. Čore je še prej izvršil svojo foto« grafsko dolžnost.) S prijateljem sva postajala okoli lop Pilot Vodišek se je precizno spustil na tla, mojster pa je vlekel našega Slo« venca »Lojzeta« iz lope, ker je bil za šesto uro najavljen pilot Čolnar, da po« pelje »fantka« malo na izprehod nad rodno mu Ljubljano. Je tudi prav kmalu prišel. »Fantka« so navili in je elegantno zaplaval po ozračju. Po kratkem poletu je pristal in po« tem smo nekaj moževali, zbesedili smo se in pilot Čolnar me je povabil na kratek izlet. »Očeladil« sem si bradato glavo in ko sem lezel v sedež, me je pilot Col* nar »ogledal« ter vprašal: »Koliko pa tehtate? Da ne bo presenečenj, ve« ste!« Javil sem mu: »Oskubljen — 75 kilogramov!« Potem je dejal: »Aha, to že!« Privezal sem se na sedež — gotovo — in motor je zabrnel. Spustili smo se polagoma po letali« šču, poiskali smer. Polni plin, Lojze je zdrknil preko polja in ko sem se prvič ozrl, smo že leteli nad slepo progo. Tako, sem si rekel, zdaj pa se ugod« no namestimo in opazujmo! Lojze se nagne v elegantnem loku nad šišenskimi hišami — kako lepe so te male škatlice s pisanimi vrtiči, če jih gledaš od zgoraj! — in okrene pro« ti Jezici Brzinomer pred mano mi kaže silno hitrost: 140 km, tudi struja vetra levo in desno od mene mi pripoveduje, ka* ko nagel je naš Lojze. [Vendar ko gledam čez rdečo perot, se mi zdi, da zakriva njen p.eclnji vzdolžni rob mirno in polagoma vso to pisano panoramo pod menoj. Vrste se nove in male hišice, čisti obraz našega malega meščana, lične in čiste, odraz zadovoljnosti onih. ki so jih zgradili in ki srečni govore: To je mo ie! Razgrinjajo se četverokoti njiv in polj. živopisani v svoji jesenski bar* vitosti. In ko tako opazujem, se mi zdi, da bi se moral poet moHe-nega kalibra dvigniti v zrak, da bi mogel najti novih izraznih možnosti in no« vega občutja, če bi hotel opevati naša lepa polja In tu gori, 200 m nad zemljo, med šumenjem vetra silno pesmijo mo« torja, sem se nenadoma spomnil fran* coskega slikarja, čudaka Cezannea in njegovih tihožitij: On je prvi zvišal očišče nad objekt, ki ga je slikal. Ali ni to simbolično? ... Obrnemo nad Savo. proti njenemu toku. Drsimo nad njo; oko zasleduje zavoje te sinje kače pod seboj, ozira se tja proti Šmarni gori, opaja se — Naenkrat — pojačan plin. motor za« doni silnejše, propeler zareže ostro navzgor — leva perut izginja pod me* noj — ni je več--oster drseči za* voj —. Pod menoj na levici se sučejo v iz* krivljeni perspektivi Škofovi zavodi, šentviški zvonik, hiše — — vse v ne* kih zveriženih podobah-- S sigurno roko izravna pilot letalo, v premi črti preletiva Šišenski vrh — kako majhna je ta krtina od zgoraj in vendar — priča neštetih sladkih — skrivnosti, recimo! — Nad Ljubljano. Mislim, da sem izre* kel pilotu Čolnarju željo, da bi mi Ljubljano dobro razkazal. Nu, to je storil temeljito! V drznih, ostrih zavojih se nagiba* mo levo in desno. Zdaj mi izgine iz* pred oči levo, zdaj desno krilo. In pod menoj se vrti pisana panora* ma: kompleks obrtne šole, tivolski park, grad, Marijin trg, Ljubljanica z mostovi... Naša lepa Ljubljana! Rad io imam. pa najsi je majhna, včasi dolgočasna in _ vedno — klepetava! Uživam, če jo gledam z Gradu, draga mi je, če po« sedam na terasi Bellevue=a in štejem stolpe cerkva ... Takole z viška pa je kar očarljiva: saj tu te ne doseže — klepetavost! Ni* ti — dolgočasje! Pilot Čolnar prerio« bro skrbi, da se ne dolgočasim. Viasi mi pokaže tako čiste »ptičje« perspek* tive, da bi marsikoga zazeblo ... Zame pa je pogled tako lep, tako pester, da nimam časa za bojazljivost: taki smo pač, ki ljubimo lepoto in sen* z. jo! (Vsem pa, ki ljubijo svojo metropo* lo, svetujem: Podpirajte naš Aeroklub, da nam zamore dati še več slovenskih »Lojzetov«, ki vas bodo ob lepih pred« večerih popeljali nad mesto in Vam utrdili ljubezen in ponos.) Večeri se že, sence se zgrinjajo nad mestom. Pilot Čolnar odneha z »raz* kazovanjem« in usmeri aparat proti Šiški. Silno pesem brzine poje motor. Da, tu, v višini, ko brizga veter mimo za* varovanih ušes, občutiš šele melodijo motorja; zazdi se ti, da so zadobili ti kosi jekla v blazni naglici gibanja du* šo — in zaupaš jim popolnoma. 2e smo nad letališčem. Pilot odstavi motor. Kroži nad prostorom. Višm* ski kazalec rapidno pada. V drznem loku obkrožimo lope, spustimo se čez kozolec, motor zabrni in z centimeter« sko sigurnostjo pobožamo travo Na tleh — škoda! In še enkrat pogledam na »Lojzeta«: Kako eleganten, siguren, drzen ptič! Pa — naše gore list! Feen. Peen: Mrtvi klavir So pusti dnevi, ko visi nebo nepo-mično kakor siva streha zapuščenega cirkusa nad zemljo Obrazi ljudi, ki jih srečavaš, so do ogabnosti pusti in brezizrazni. Hiše, med katerimi se potikaš pa molče ko kasarne, iz katerih so pravkar odnesli zadnjega človeka, ki se je boril za glupost in umrl od griže. Ob takih dneh, ko se zdi, da je nastala v melodiji življenja neka neumna, kruta, popolnoma nezmiselna pavza, se spomnim mrtvega klavirja. Klavir stoji v pusti sobi; okna so vedno zastrta in to je dobro. Ker če pogledaš skoz špranje, ne vidiš mnogo. Siva, umazana predmestna cesta, par hiš brez značaja, dvoje dreves, ki se pomladi ne razcveto. V polmraku stoji klavir. Drobne roke ga čistijo dan na dan, da je lep in svetal. kakor tedaj, ko je še živel. Na njem stoji podoba neke žene, ki je ni več. Malokdaj sem vstopil v to sobo. odkar je klavir mrtev. In še tedaj sem jo jadrno zapustil. Ozrl sem se na mrtveca in na sliko na njem in odšel. Prižgal sem cigareto in si dejal: Da, bo že tako! Seve, tako bo! Včasi pa sem se le zagledal v bele in črne tipke in nekaj mi ni bilo po godu: kje se pač mudi mati. da mi neutegoma ne zaigra moje ljubljenke, tretje etude Chopinove? Zdaj, ko me ni bilo toliko časa? Ah, da — vidiš! Saj vendar — — Ni več malih, belih rok. da b": razgibale mrtvo klaviaturo. Zlomljene smo zakopali. Neka malenkost: zavora ali kaj — Toda klavir je mrtev! Da, nekoč je bilo to drugače. Stal sem z vijolino v roki. paglavec, in učil sem se abecede tistega silnega, nezaslišanega jezika, v katerem so pro-povedovali Bach, Beethoven, Wag-ner ... mogočne bajke onih svetov, ki jih roka ne dotipa. oko ne dozre Takrat nisem ljubil klavirja in dobrih, belih rok. Zunaj je sijalo solnce in pajdaši so me čakali: »vojsko« smo napovedali ob pol štirih ... In pozneje. Vrnil sem se \z tujiie. Pod večer, ko se je oglasil klavir, sem stopil potilioma v sobo. Slonel sem na divanu in poslušal. Rad bi bil izrekel besedo, zahvalil se. ali kaj; nekaj lepega bi pač rad povedal... Nu, rekel nisem nič. Morda: »Še kaj!« Zakaj tako? Res, zakaj? Danes bi morda rekel, pa — klavir je mrtev. In na njem stoji podoba neke žene, ki je ni več. In je temno v izbi, ker so okna zastrta. Da, kadar visi nebo kakor streha zapuščenega cirkusa nad zemljo, kadar so obrazi do ogabnosti pusti in brezizrazni, takrat bi šel. tja do mrtvega klavirja. Nagnil bi se in vanj zakričal. Morda bi se oglasiI'J Pa to bi bil samo odmev. V sarajevskem »centru" Sarajevo je bilo letos že drugo leto zbirališče več sto rezervnih častnikov, ki jim v lepo nazvanem »centru« za vežbanje rezervnih pehotnih častnikov obudijo spomine na minule vojaške čase ter jih v naglici 28 dni uvedejo v abecedo vojaškega znanja, Ker so v vsakem tečaju dobro zastopani tudi Slovenci, smatram, da ne bi bilo odveč, če zaupam javnosti par spominov s »centruma«, v katerem bo najbrže tudi leto o9orej prav obilen »obisk« iz naših krajev.* Sarajevo je divno mesto. O njegovih posebnostih, o njegovih čarih po legi in običajih so pripovedovali že drugi. Mi smo opazovali kot vojaki in tudi s te strani nam je nudilo mnogo lepega. Okoli in okoli slikovito razvrščenih mestnih delov se dvigajo strmi griči, ki prehajajo pozneje v divne skalnate vrhove. Po njih so razmeščene nekdanje avstrijske trdnjave, ki danes seveda ne zaslužijo tega imena in jih uporabljajo v druge namene. Svet je v neposredni okolici mesta — posebno v goratem delu — več.noma neobdelan in nudi najrazličnejše terenske oblike, ki so za vojaške vaje uprav idealne. V smeri proti Rajlovcu se širi prostrano Sarajevsko polje, ki skriva tik ob železniškem mostu preko Miljačke v udobno vojaško vežbališče za vaje v strnjenih vrstah.- Preskrbljeno je torej za vojaka v vsakem oziru in za orožno vajo ostane Sarajevo slej ko prej nedosegljivo. Za »civilne« privlačnosti bosanske presto-lice se vojaki itak nismo utegnili zanimati. Kar smo kljub temu videli, ie šlo na rovaš našega vedenja v službi in ocene v vojaški kariieri. Sicer pa so naši poveljniki poznali te slabe strani rezervnikov — iz prejšnjih tečajev, tako da glede tega nismo orali ledine niti pokazali nove lastnosti. Vsega tega in še marsičesar seveda nismo vedeli, ko nas je soparnega večera v avgustu potegnila lokomotiva proti Zagrebu Neprijetno nam je bilo v tesnem objemu vojaške suknje in pritajeno smo ugibali, kaj bo iz nas. ko se bomo vračali. Noč je bila dolga, toda spati nismo mogli. Manjkalo je prostora in volje; zjutraj nas je dramilo bosansko solnce. Telesno in duševno strte so nas nemo spre'eli maloštevilni znanci v Sarajevu Izgubili smo se po mestu in vojašnici tei se točno ob določeni uri javili poveljstvu. Dobili smo nekaj vojaškega štiva m naslednje jutro smo se že sukali po vež-bališču. Kakor smo bili sicer pripravljeni na takšne zabave, nam vendar skoraj ni šla beseda z jezika. Stali smo pred vojaki s pravilnikom v žepu, toda v strahu pred lastno besedo. Če so se premikali, smo jih le z muko ustavljali; če so stali na mestu, jih zopet nismo znali »pognati« kakor je bilo treba. Navadili smo se onega stereotipnega: Ne valja! Poveljniki so upoštevali tudi dobro voljo in brez večjih nesreč nam je poteklo prvih 14 dni. Popoldne smo grizli teorijo O premičnih in nepremičnih delih raznega orožja, o sredstvih za vzdrževanje vezi, ki se delijo na številne skupine in manjše dele ter o vojnih plinih in njihovih učinkih v mnogobrojnih varijantah. Neizogibno je menda v vsaki teoriji potrebno, da se razne vrste tftf a al onega sredstva delijo na kolone manjših vrst, ki se zopet deliio in delijo — skoraj na atome drobno. To je za učenca v Kristusovih letih prehuda šola! Zato smo v odgovorih jecljali, poslušali šepetalce ali pa škilili v beležke, kdor jih je imel. Druga polovica gostovanja je bila bolj borbena. Rekli so nam kratko, da smo sedaj že vsi dovolj podkovani v različnem zapo vedo vanju in lahko pričnemo resno. Prepustili so nam čete, vode, patrulje in kakor se vse te vojaške edinice imenujejo ter nas poslali same na okoliške grebene. Bezimena kosa, Mojmilo, Zlatište, Palež, Arnavtka, Pašino brdo in slično, to so bili zaželjeni cilj naših zgodnjih ekskurzij! Teden dni pred koncem smo »sprejeli« že celodnevne vaje, ki so nas deževnega dne dvignile celo na sivi Trebevič. Zelo sem si želel obiskati Aleksandrov dom na njegovem vrhu, toda to pot je bil dan izbran slabo: zato mi je ostal Trebevič v »meglenem« spominu. Kolikor sem videl njegove rebri v megli in dežju, moram priznati, da je silno romantičen, tako da lahko vsakomur priporočam obisk. S tovariši pa smo bili soglasnega mnenja, da bomo počakali vsaj 7 let. Morda se bo do takrat tako spremenil, da ga ne bomo več spoznali! Tik pred odpustom je posetil »centrum« — tako so nas imenovali 78 rezervnikov — visok voj. dostojanstvenik, ki nam je izprašal vojaško vest ter nam po prisrčnem slovesu želel še mnogo lepih dni v civilu. Morda nalašč ni hotel pristaviti: Na skorajšnje svidenje! Uradni del, o katerem sem pravil dosedaj je zavzemal dnevno povprečno 8 ur, da ne računam odmorov, ko mora vojak kaditi »cigaro« (ali naše cigarete). Da, tudi to se vrši na povelje; čim hujši je posel, tem češče! Ostalih 16 ur smo uporabljali »po mili volji«. To velja za vse one (izjem ni bilo niti za prste na obeh rokah), ki niso izpolnjevali vsakodnevnega naloga, da je treba za vajo prihodnjega dne proučiti toliko in toliko strani tega ali onega pravilnika. Ti »ostali« — torej so izpopolnjevali svoje znanje pri vajah; na vprašanja so se posluževali sličnih metod kot pri teoriji. Stvar je bila toliko težja, ker običajno ni bilo prilike za medsebojno podpiranje. Tako smo pač jecljali in lovili t7govore, ki so nam zopet podirali oceno! Slo ie pač vedno le za njo! Tudi ob večerih in nedeljah, ko nas ni nadziralo strogo oko predstojnika in smo delali gnečo po vseh znanih in neznanih gostoljubnih pribežališčih zapuščenih in v tujini samevajočih rezervnikov. Tu smo si krajšali dolge ure čakanja na odpust, tam smo oživljali spomine na stare vojaške dogodivščine in jemali ko-rajžo za velike »napade« in »obrambe«, pri katerih smo morali sodelovati. Ob nedeljah in praznikih smo zapustili prašne ulice ter jo mahnili v lepo okolico. Ilidže nas je izvabilo največkrat! Romantični feviT reke Bosne z idiličnim vrtičkom m dobro pripravljenimi postTvmi privabi v nedc*!i!t sko raj polovico Sarajevčanov; izvedeli smo za ta izlet še pred prvo nedeljo in pozneje smo se ravnali po domačinih. Tudi na Palah je prijetno, toda za vojaka nekoliko preveč svečano in samotno. Nad visoko gorsko planoto leži tajinstveni mir in daleč naokoli se širijo ogromni smrekovi gozdovi, iz katerih duhti osvežujoči ozon. Redko posejani hoteli nudijo ugodno priliko za odmor fn okrepčilo. Na povratku se nudi izletniku bajen pogled na večerno Sarajevo. Kdor pride v Sarajevo, naj pogleda tudi ta divni kotiček pod Romanjo! Vse te številne vtise smo sprejemali prav za prav z deljenimi čuvstvi. Med tovariši je vladalo dokaj različno ra ■ ^oženje. Bilo je takih, ki jih je vojaška suknja tako prevzela, da skoraj niso zapustili vojašnice. Poglobili so se v pravilnike, prijeli za sablje kot bi iih ne hoteli več odložiti ter prihajali od jutra do jutra »aktivnejši« na dvorišče. Za njimi naj omenim drugo vrsto, ki je ostala nekako na sredini. Udeleževali so se redno določenega »treninga« Vn sledili modrim naukom iz te ali one posebne vede. obenem pa od časa do časa stopili med meščanstvo, poledali sem in tja v zabavne prostore ter si tako uravnovesili prehod med spartanskim: Mirno- in odrešilnim: Voljno! ki ju ie smatrati za najlepši »komandi« v obilici strogih vojaških zapovedi. Končno naj ne bodo pozabljeni še oni, ki so zdrčali preko 28 dnevne dobe v delni ali popolni duševni odsotnosti. 2e prvi dnevi vaje so jim tako zagrenili bitje in žitje, da so sploh — s poveljniki vred obupali nad svojim »poboljšanjem«. Če se ie dalo so se zmuznili med bolnike ali one, ki niso bili zaposleni ter molče spremljali trud in napor, ki so si ga nalagali učitelji, da bi jih spokorili. Zdelo se je, kakor da so »obupali« nad svojo vojaško kariiero. V resnici ie seveda preskrbljeno mesto za slehernega V enem pa smo bili edini vsi! Do slednjega smo imeli na ure izračunano, koliko nam te še služiti in kdaj bomo prvič stopili pod domači krov! Ta vez nas je družila in zaradi nje smo se često sestajali — brez ozira na to, s kakšnim elanom ie ta ali oni sodeloval pri lastni izobrazb' v dobrega vojaka — da smo si povedali veselo vest z nova in da smo dvignili čaše na veselo slovo in še veselejše svidenje. Slednje se je izpolnilo vsem, kakšne pa so ocene, tega pa itak ne bomo izvedeli nikoli. Zato je orožna vaja v bistvu prav vesela zadeva! L. S. Kako shranimo zimsko Zimsko sadje dobi svojo pravo vrednost šele pozneje, pozimi in spomladi, kajti: 1 je zdaj okus poznega sadja tak, da ga smatra kupec ali kupovalka manj vrednim, 2 je pa pozneje čedalje manj sadja na trgu. To velja posebno letos, ko imamo zdaj na eni strani veliko dobrega in cene« nega grozdja, na drugi strani bo pa malo zimskega sadja. Računati moramo s tem, da bo letos pozneje celo veliko pomanj« kanje na sadnem trgu. Sadje ohranimo v hladnih in temnejših prostorih pri 4 — 10 stop. C. Najbolj pri« pravna je za to klet, ki jo moramo pa do« bro zračiti. Ako nimamo kleti shranimo n IT U T sadje v sobi na senčni strani (v kamri). Pred spravljanjem sadja moramo prostor pobeliti, odstraniti trhle in plesn;ve stva* ri Nato postržemo tla ter jih, ako so 'e* sena, kamenita ali betonska, dobro pomi* jemo; ako so prstena (klet), pa potrosimo z apneno moko ali pepehm. Nazadnje pro« štor požveplamo in čez ».as dan dobro pre* zračimo. Snažna in zračna shramba- to nam fcodi sploh glavna skrb, drugače postane saaje zaduhlo, kakršnega prinašaj? ljudje pri nas večkrat na trg. Tako sadje je ob polovico vrednosti. . Sadje obiramo sa no ob lepem, najbolje ob solnčnem vremena. Najprej oberemo eno vrsto, potem šele drugo ter iih tudi ločeno shranimo. Ako imamo mnogo sadja in vlažno klet ali kamro, nasujeni:> sadje najprej na skednju ali v drugem zračnem prostoru na razprostrto slamo. Tarn ^a p-'* stimo ležati teden ali dva, da si odpočije, da izhlapi iz njega glavna vlaga ter da sc peclji zacmrknejo (zasušijo), nato ga pa spravimo na določen prostor. Tako na>;» panje je pripravno tudi radi tega, ker se na ta način m pri obiranju sadja brž iz« nebimo in ga pri poznejšem prebiraniu, ki se vrši lahko tudi ob dežju in pri luči še natančneje sortiramo. Sadja, ki rado ove« ne, kakor kosmače (ledrarce) ter vse hru« ske s hrapavo lupino, pa ne nasipamo na skedenj, temveč ga spravimo takoj v shrambo, čeprav bi bila ta nekoliko vlažna. Medtem, ko je prevlečen olupek drugega zimskega sadja navadno s tanko voščeno plastjo (tako sadje se sveti kakor polira« no pohištvo), ki varuje sad pred izhlape« vanjem, pa sadje s hrapavo ali raskavo lu» pino take voščene prevlake nima. Zato ra* do ovene. Nagnitega in ranjenega sadja ne smemo shranjevati med drugim sadjem; izmed ob« tolčenih sadov pa samo one, ki so le malo in suho obtolčeni. Za shrambo zimskega sadja imamo ta« kozvane dire ali štelaže, kamor ga nasu* jemo ali nedavno, ko smo jih bili pognali s časopisnim papirjem. Po mojih izkušnjah se obnese najbolj sledeči način (ki bo men« da moja iznajdba): Sadje nasu jemo v pri« bližno 25 cm globoke podolgaste zaboje, katere smo bili obložili na dnu in ob stra* neb s časopisnim papirjem, jih •pokrijemo s pokrovi ter zložimo v kleti ali drugi shrambi. V to svrho si nabavimo pri tr« govcih za majhen denar že rabljene zaboje od sladkorja, kavine primesi, mila itd. Po* rabimo pa tudi lahko druga korita ali pa prazne kranjiče (čebelne panje) itd. Glav* no je, da so oribližno enake mere, da jih moremo zložiti drugega vrhu drugega. To ima mnoge prednosti: »Sadja nam ni treba nasipati na skednju itd. ter ga zopet pobirati, temveč prenesemo kar zaboje ka« mor je treba. V zaboju je zavarovano sad* je pred mišmi in podganami; prav tako pa tudi pred oblezenjem s strani mačk. Ker je les slab prevodnik gorkote, je sadje v za« bojih obvarovano tudi pred mrazom. Ako bi bil pa pozimi le prehud mraz, lahko pre* nesemo zaboje drugam ter jih postavimo pozneje zopet nazaj. Sadja nam torej niti enkrat ni treba več prekladati (presipati). Sadje pregledamo od časa do časa na ta način, da vzamemo najprej 1. zaboj, ga od* krijemo in pregledamo, potem drugega itd. Ker je v zaboju le plitvo sadja, se vrši pregled hitro. Zrele ali nagnite sade de* varno v poseben zaboj ali skledo, jerbas itd. ter jih porabimo ali pa prodamo Na zaboj si lahko zapišemo dotično sorto ter zabeležujemo na pritrjenem listku datume pregledovanja. Dobro je, da vrši pregled vedno ena in ista oseba, ker je ta potem natančno informirana o stanju sadja in tu* di ve, kje je najbolj godno ali najfinejše sadie. Zaboji imajo še to prednost, da jih pri pregledovanju lahko prenesemo k luči (oknu, svetiljki ali tudi na prosto) in nam ni treba okapati sadja s svečo ali osmra* jati s petrolejko. Zaradi odjemanja sadja je plast v žabo« jih čedalje tanjša in pregled čedalje lažji. Josip Jekl. DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka „CHEMOTECHNA" družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 158 Jesenska paša V jeseni vzame pri nas mnogo trave, tretje seče, nukle, konec. Res. da trava ni tako velika, da bi jo bilo vredno kositi in sušiti. Sušenje je zaradi kratkega dneva in slabe solnčne gorkote tudi težavno in zamudno, toda: trava se zdaj lahko popa* se. V alpskih deželah, kakor na Koroškem, Zgornjem Štajerskem, Tirolskem in dru* god popasejo vso nuklo. Tam gre zdaj vsa živina do zadnjega repa, na pašo. Prav za* radi tega, da morejo izrabiti kmetje jesen« sko pašo po travnikih in njivah, so glavne počitnice ljudskih ali osnovnih šol zdaj v jeseni, ne pa poleti. Učiteljstvo želi glav« ne počitnice poleti in tudi šolskim obla« stem bi bilo to prav. Toda vse zadevno prizadevanje je zastonj. Kmetje pogrešajo otroke radi celo pri sušenju sena in sprav« ljanju žita, samo da morejo izrabiti jesen* sko pašo. S pašo po travnikih in njivah si prihra« nijo ljudje najmanj za en mesec mrve, kar že nekaj zaleže. Pa ne samo to. Živina se pri jesenski paši popravi. Kakor pri ljudeh: nekateri imajo radi to jed, drugi drugo; enemu je solata vse na svetu, drugemu je pa solata trava, krma za živino itd. Tako je to tudi pri živini. Mislite si torej: kaka slast, ako si more izbirati žival na paši svojo jed vsaj za nekaj tednov! Umevno, da se okrepi in zredi. Pri kravah se množina mleka poveča in mleko postane okusnejše. Ker si je nabrala krava zalogo potrebnih snovi, ostane okusnost tudi še po že pre* nehani paši. Jesenska paša pa ni potrebna samo za« radi navedenega, temveč je potrebna tudi zato. da se živina na zraku in solncu okre* pi. Kako veliko mora biti poželjenje po zraku in solncu pri živini, ki je zaprta n priklenjena dan za dnem, celo leto, v vec* krat prav tesnih, vlažnih, prenapolnjenih, smrdečih in temnih hlevih, v katerih ie vse polno amonijakovih in drugih plinov!Po* stavi cvetlico v teman prostor in videl bos. kako dolgo bo cvetela! Presadi tja kako dru<>o rastlino, kak plevel, in prepričal sc boš da brez svetlobe in zraka ni življenja! Tudi naše domače živali hrepenijo po soln* cu in čistem zraku, saj so udomačene drv* je živali, ki so se gibale vse življenje po« polnoma prosto v naravi. Tudi v tem oziru je jesen najbolj pri« merna, kajti zdaj ni vročine in tudi ne mraza. Pa tudi muh ni. Je pa še tretji razlog. Ves čas imamo živali privezane v hlevu. Kadar jih je pa treba gnati, n. pr. na sejem, k premova* nju, krave k biku itd., se čudimo, da so tako divje. Pri takih prilikah so nesreče na dnevnem redu. Posebno se pa maščuje to ob času kake nesreče, kakor požara, po* tresa, povodnji. Medtem, ko hiti paše va« jena žival takoj, ko smo jo bili odvezali ali ji odprli vrata, ven iz hleva, pa zasta* ne živali ni mogoče spraviti na prosto m če se to že posreči, pa zbeži, ako ie mo« goče, nazaj v goreči hlev. S pašo je tedaj, če imamo večje parcele in pa več živine, lahko. Živina se kmalu zleti in umiri. Bolj težavno je, ako imamo samo eno žival ali dve in pa ozke travnike, njive, robove. V tem primeru žival prive* žemo. Živali privežemo pri glavi približno poldrugi meter dolg kol, ki je debel štiri, pet centimetrov ter ima na obeh krajih grče. da se vrv ne omuzne raz njega. (Bolj pripravno in gotovo pa je, ako si naredi* mo tak les, ki ima na obeh krajih luknjo.) Na drugi strani kola ali lesa privežemo vrv ali tanjšo verigo, kar pač imamo. Kol ali les je kakor oje. Žival lahko dirka m bezga, ne more se zaviti. Drugega konca vrvi pa nikdar ne privežemo k drevesu itd., temveč na kol, ki je dolg približno pol metra, pri tanjšem kraju »ošpičen« m ima na zgornjem, debelejšem kraju grčo, da se vrv ne omuzne. Ta kol zabijemo v zemljo. . Ko je žival svoj krog popasla, kol izde« remo (omajamo ga najprej z udarci od le« ve in desne) ter ga zabijemo na drugem mestu. Živali lahko damo cel nov, nepo« pašen krog, ali pa samo nekaj nove paše. Ta način ima to prednost, da noje žival travo od kraja ter je ne pohodi. Na ta način privezana žival se ne more poškodovati. Da smo pa še bolj brez skr* bi. jo lahko privežemo v bližini našega dela in jo imamo tako pred očmi. S takim privezovanjem privadimo tudi mlade in stare konje, vole itd. na avtomobile. V to svrho jih privežemo v bližini prometne ce* ste, kadar tam delamo, posebno kadnr z drugimi konji orjemo. J■ Jekl. Kmetijski vestnik Gobe kolobarnice Me J poznoiesenskimi gobami imamo poleg š o rovk še kolobarnice, kolesnice ali gr-bavci; (latinsko: tricholoma cilitocybe, nem-Jko !\itterlinge) Ime kolobarnice in kolesnice so dobile, ker rastejo navadno v polkrogih ali tudi v zaključenih krogih (nemško: Henenringe: glej sliko) Ime grbavci se jih je ponekod prijelo, ker so v sredini klobuka izbočene (grbaste). Duh imaio po moki ali pa po svežem sadiu. V naših krajih raste nad 20 vrst kolobar-n;c, med njimi ni strupene, pač pa 30 3 neužitne. Vse vrste se pojavijo šele v poznejši jeseni, le ena že v mesecu maju, to je Jurjevkal latinsko: tricliosloma gambosuin, nemško: Mairasling). Ta goba ie bela ali bledorumena, ima navadno obliko podkve ter je sploh vsa zverižena in grbasta. Zelo čislana goba, posebno zato, ker se pojavi zgodaj, ko drugih gob še ni. Za jesenske kolobarnice pa prava sezona šele pride, ko se zemlja razhladi. Nekatere kolobarnice dobimo celo še meseca de-embra ako ne zapade sneg ali ni zemlja premočno zamrzla. Pisec je dobil lani v Utiških gozdovih 15. deccmbra popolnoma zdrave kolobaniice-mraznice. Vse užitne kolobarnice so zelo okusne in izdatne gobe. ker se i;h dobi v enem takem kolobarju ...nožina. Porabne so za svežo pripravo (juha, omaka, nražene ir. dušene) za vlaganje v kis. za sušenie in za ekstrakt Posebno često in množinsko rasejo pri nas sledeče kolobarnice: 1) Mraznica ali sivoglavka (lat: trichoio-ma portentosa agaricus portentosus, nem.: 'iraner Ritterling, Schneeschwamm), Zadnja leta donašaio na iiublianski mestni trg ckoličankc to okusno gobo, ki jo imenujejo »sivko . Klobuk je sive ali črnosive barve, na sredini vedno temnejši. Lističi so beli na starost rumenkasti. Meso je belorumen-kasto in diši po sveži moki. Vrhnjo kožico .ie treba s klobuka sleči, ker nekoliko greni, sicer pa ie prav dobra goba za vsestranski porabo. Rase od oktobra do zime, najčeščt v iglastih gozdih. 2.) Zelenkasta ali pesnatu kolobarnica obra goba, toda le mlada. T.) Modra kolobarnica (lat.: tricholoma b'color tr. personatum, nem.: Blauer Rit-terpilz). Klobuk je v mladosti modrovijoli-čast, na starost ga rjavkast. Meso je mo-drovijoličasto ali modro. Okus je močno dišeč in spominja nekoliko na mandelje. Porabna goba posebno za vlaganje v kis. Neužitne, odnosno manjvredne so sledeče tri kolobarnice: 1.) Žvcplcna kolobarnica (lat.: tricholoma sulfureum, nem.: Schwefe!gelber Ritterling) Cela goba je v mladosti žveplenorumena. na starost pa umazano rumenorjava. Smrdi zoperno po trhlem lesu. Tudi okus ie zo-pern. zato ni užitna. 2.) Miška (lat.: tricholoma terrenrn. nem.: Erd-Ritterpilz) ie pri površnem aogledu nekoliko podobna mraznici. toda je dosti manjša in krhka. Klobuk je mišje barve. Kocen in lističi so beli. Prikaže se poleti in traja do pozne jeseni. Užitna, toda malo-vredna goba. 3.) Milnica (lat.: tricholoma saponaceum, nem.: Seiten-Ritterpilz) je belosive barve, ki prehaja v zeleno ali rjavkasto. Včasih ima klobuk rdečkaste maroge. Pretrgana goba polagoma pordeči. Rase poleti in jeseni v iglastih gozdih. Užitna, toda zaradi okusa po milu ne ugaja vsakomur. — A. B. Gnojenje travnikov Za pravilno gnojenje travnikov je na vsah način jesenski čas najprikladnejši, da se iz-črpanim travnikom gnoji s tem ali onim gnojilom. Ker naša živinoreja v vseh pogledih močno napreduje, postaja tudi gnojenje travnikov nujna potreba, da bomo imeli dovoli krme. Pravilno gnojeni travniki nam zagotavljajo večji pridelek in tečnejšo krmo, ki je pri 'zboljšanju živinoreje povsod neobhodno potrebna. Kdor opazuje gnojene travnike med letom, se bo prepričal, da na njih uspeva boljša ruša, ker poženo bolj žlahtne trave in detelje, plevel pa nekako izgine. Najlepše uspehe dosežemo na travnikih, če pravilno menjamo gnojenje, to se pravi, da pognojimo eno leto z domačimi gnojili (hlevskim gnojem, kompostom, gnojnico) drugo leto pa z umetnimi. Za jesensko gnojenje travnikov se pr; nas od nekdaj uporablja najrajši Thomaso-va žlindra Nekaj let je imelo to enostransko gnojenje lep uspeh, za tem pa so sledila razočaranja. Šele tedaj, ko so se začela z žlindro uporabljati tudi druga, to so kalijeva in dušičnata gnojila (tudi hlevski gnoj) je prišla Thomasova žlindra zopet do učinka. Dandanes velja pravilo polnega gnojenja kajti le tako lahko računamo z uspeh; Pravilno gnoji travnikom le oni. ki potrosi sedai jeseni na 1 oral površine vsaj 75 kg apnenega dušika. 75 kg 40 odsotne kalijeve soli in 150 do 200 kg Thomasove žlindre ali pa 250 kg mešanega gnojila nitrofoskala Kdor odprodaja od kmetije živino aH pridelke. ta mora skrbeti za nadomestek drn gocenih snovi, ki so šle s kmetije s to pro dajo v izgubo in ki se nikdar drugače nf povrnejo. Načrti mariborske Ljudske univerz? Maribor, v oktobru. Naša Ljudska univerza je otvorila s"om letošnje delovanje s kon. enotn domačega umetnika g. Rupla, ki je našel naii^.js odmev, predvsem pri naši rnla<,:"; kar m daje mnogo upanja v lepšo bodočnost glasbe med našim narodom. Starejša generacija .ie v tem pogledi skoraj popolnoma odpovedala in se niti nc zaveda, da ie predvsem n j e n a dolžnost podpirati domače umetnike. Seveda, čc-oridejo zamorci, napolni trikrat dražja me sta! tioii pohlep po senzaciji, nobeneg stremljenja po praven- umetniškem itu, nobenega čuta dolžnosti do domačeg kulturnega razvoja! Ce bo Ljudska univerza zbog tega zopet prisiljena, da primanjkljaje domačih prireditev krije z -"-'rprjitvami. tedai zabavljanju in očitkom ne bo kraja ne konca. A kdo m kje ie krivec? Z rednim delom le pričela Ljudska univerza dne 6 oktobra V nedeljo 5 oktobra !e priredite še izlet v Ptuj z ogledom novo urejenega ptujskega muzeja, ki je dobil v starodavnem samostanu prekrasno streho V ospredju bodočih prireditev bc ciklus predavanj, ki nai osvetli z raznih strani sedanji položaj rodbine in otroka katerih zdrav, razvoj ie pogoj zdravju človeštva V rodbinskem življenju pa ie najti — zlasti na zapadu — mnogo strupenih kali., k vino pospešuieio razkroj rodbine Prevaž no tn nuino je torei. da se poglobmio v ;a vprašanja in da nam iih tolmačijo naši strokovnjaki: pedagogi, medicinc,, naravoslovci in psihologi, a v prvi vrsti s stališča, ki ga je postavila povsem nova vedi — e v -geni k a. V središču te vede stoji najtežji problem: kako naj izboljšamo človeški rod? To so najbolj aktualna in važna vprašanja, ki vzbujajo največje zanimanje vsega civilizranega sveta; preverjeni s.tio, da bodo vzbudila tudi primerno zanimanje našega občinstva. Ljudska univerza otvarja takisto razi;c strokovne tečaje, med njimi izobraževalnega v obsegu meščanskih šok pouk na g--tari, v petju itd. Gojila bo nadalje kulturn; film, prirejala popularne glasbene več ire in poučne iziete itd. Pri vsem tem ho skrbela kako. vedri- doslej, da si pridobi le najboljše strokovnjake za vsake panogo človeškega znanja. Naše občinstvo je dolžno, da z obilnim obiskom dokumentira potrebe l iudske visoke šole v našem eksponiranem Mariboru in da tako s širjenjem kulture naitrdneie ojačuje naš narodni položaj. —e - Iz obmejnega kota Kranjska gora v oktobru. Dasi se je železniška uprava potrudila, da je med sezono skrbela za red v vlakovnem prometu in je kolikor toliko zadovoljila potujoče občinstvo, pa tega nikakor ne moremo trditi glede tukajšnje pošte. Pošta v onem obsegu, kakršnega ima zdai, nikakor ne ustreza zahtevani in prilikam letovišča, ki se je v zadnjih časih razširilo za dobre dve tretjini z ozirom na nekdanje predvojno stanje. Sicer je pošta premenila precejšnji, skrajno nerodni ter poštnemu prometu nikakor ne odgovarjajoči lokal in se preselila v drugega ki pa ie le za spoznanje boljši nego prejšnji. Obenem se pa opaža tudi nekak nered ki ga pa niso zakrivili tukajšnji poštni organi temveč poštna uprava sama. Ta nedostatek v poslovanju se kaže posebno ob nedeljah in praznikih Vlak. ki prinaša dnevno pošto iz vseh strani, prihaja v Kranjsko goro ob četrt na 12.. pošta se pa zapre že ob 11 uri. Na ta način prebivalstvo ob nedeljah in praznikih nikakor ne more prit' do svojih, tudi najnujnejših pošiliatev. da niti ne omajamo dnevnega časopisja. Izdavanje pošte ob teh dnevih je odvisno samo od dobre volje poštnih uradnikov. Umestno bi bilo, da bi poštna uprava podaljšala ob nedeljah in praznikih uradne ure vsaj do pol 1. ure, da bo prebivalstvo moglo prevzeti pošto. A podaljšanje uradnih ur naj ne velja samo za čas običajne sezone, tem-\eč za vse leto že z ozirom na to, da se v Kranjski gori nepretrgoma mudi več tujcev, ki imajo velik interes na tem, da prejemajo tudi ob nedeljah in praznikih svojo pošto. Upamo, da bo poštna uprava upoštevala prošnjo prebivalstva in rade volje ukrenila, da se odpravi ta nedostatek. Pred nekaj dnevi se je javno načela debata zastran tukajšnjih zanemarjenih planinskih pašnikov. Pri vsem tem pa vendarle obstoja žalostna resnica, da se za razvoj naših planinskih pašnikov ne stori od nobene strani prav nič. Dejstvo, da ni primernih denarnih sredstev na razpolago, nikakor ne more prihajati v upoštev ker se lahko najde povsod ključ za ugodno rešitev denarnega vprašanja in ie izhodov več ali manj. Najenostavnejša pot, da pridemo do potrebnega denarja ie pač ta da bi se od vsake glave pasoče živine pobirala primerna svota ki naj bi se uporabljala izključno le za čiščenje in zboljšanje naših planinskih pašnikov. Ta denar ne bo nikoli prihajal v tuje roke sai delali in čistili bodo ie domačini, delali bodo na ta način !e zase in bodo obenem tudi plačani za svoie delo. Ce bi se ljudstvo resno poprijelo tega dela. bi si v kratkem času ustvarilo vzorne pašnike, ki bi prav nič ne zaostajali za onimi, ki jih 'inajo v Švici in drugod v kmetijsko naprednejših deželah Ono malo živine, ki se ie zdai čez poletje pase na planinah, ie samo svarilen zgled, kam smo prišli, ker smo tako brezvestno zanemarili naše. nekdaj tako prospevajoče planine Zakaj ta živina prihaja icseni v dolino vsa mršava, če že ne shujšana, pa vendar ne tako reiena kot bi morala bit', ker na planinah nikakor ni našla zadostne in tečne past Zgoraj omenjeni način ie pač najpripro-tejšt sredstvo, da pridemo do denarja, s materini si spet uredimo propadle planine To je tem lažje izvedljivo ker bo šel denar z žepa zopet v isti žep nazaj Sicer pa mamo zadosti tozadevnih strokovnjakov in knjig, ki bi nam bili najboljši in najzanesljivejši svetovalci. Zgled pa imamo v največji biižini Pod Korenom kjer imajo že na zgoraj omenjeni način urejene skupne planinske pašnike ki bi se dali z največjo lahkoto Še izboljšati. Razen izkupička, ki ga dobi kmet za posekani les, in razen dohodkov od tujskega prometa, sta pač kmetijstvo in živinoreja še vedno glavna življenska faktorja, ki pa ju prebivalstvo nerazumljivih razlogov vedno bolj zanemar:.. Od izboljšanega kmetijstva in živinoreje ter kokošiereie na samotno stoječih kmetijah bi dobivali več surovin, mleka itd., katerih v sezoni strašno primanjkuje in človeku sc zdi smešno, če sliši, da mora kmetijska Kranjska gora dovažati vse te stvari celo iz Ljubljane! Pasja volna Nekatere angleške predilnice .so za cele izdelovati sukno iz pasje dlaka izkazalo se je kot jako trpežno in mehko Povpraševanje je narastlo tako, da primanjkuje tovarnarjem pasje volne: Morebiti bomo kmalu videli poleg čred ovac tudi pasje črede na paši! Tekma za igrače Letos so že v sedmič priredili v velikem bazenu londonskega Victoria parka v navzočnosti veetisof-ue množice tekme za mednarodno prvenstvo v področju mehaničnih igrač- parnikov in motornih čolničov Petič so zmagali letos pri tekmi Francozi, in sicer >Pa-riški Vacht Club za igračo«, ki je poslal čolnič >Niky II<. Mala igrača je razvila v 150 m dolgem bazenu lepo brzino nad -16 km na uro ter daleč pre hitela ostale tekmovalce. 309-a A111 o k I e p a rs t vo ter einajlirane Luxove peči stavbinsko kieparstvo in instalacija strelovodov Se priporočava Mi Kitar Liubiiana Gos osveiska cesta 18 (Potne »»peta mcca obliiovno lene. dj- - te. očarljive 4r»-žciti raovij* pn dimah vsake starosti po zdravnikih priporočena ti D E A L* Hiikstura. Nerazvite. «a!ie grud1 privede nag,0 do krasnega raivitja io trdnosti. Ze po 4 tedni!) uporabe te pekaže — kot izpričuj'-.). številne zahvalniee — očividna napetost in zaokroženost. Mršave partije vrala dobe kmalu tnaraefie meiike linije. Ven moleče kosti izginejo. Sulia bedra se i -.Ideal« naglo okrtpe. Jamstvo; Ueaar nazaj, čo ai uspeha. — Cena 12 Din. 3 steklenice 24 Din. Or. Nie. Kemenv. Košice B, poštni predal 12 B 99, CSR Oblačiln ca Ilirija vodi največjo zalogo, najboljše blago, naimžje cene, najdaljši ro< odplačevan a. Zahtevale potnika. — Zahtevajte vzorce! OBL4ČILMICA BL8RIJA LJUBLJANA, MESTNI TRG STE V. 17 MANUFAKTURA IK ČEVLJI XA OBROKE! Brez posebnega obvestila. IvNEžIC FRANJO, trgovec in posestnik na Rabu, javlja v svojem kakor v imenu svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov tužno vest vsem prijateljem in znancem, da je njegova ljubljena soproga oziroma predobra zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Roz ežič roj v soboto, dne 11. oktobra 1930 ob pol 16. uri po daljšem bolehanju, v o3. letu svoje dobe, nepričakovano za vedno zatisnila svoje blage oči. Slovesna blagoslovitev pokojnice se bo vršila 13. oktobra 1930 ob 16. uri v mrtvašnici starega mestnega pokopališča v Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo darovala 14. t. m. ob pol 9. uri v Frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, Trst, Rab, 11. oktobra 1930. 14447 p mm proti proviziji IŠČE dobrovpeljana sušaška tovarna Ll-ivERJEV. — Reflektira samo na prvovrstno moč, ki je te delala v tej stroki. — Ponudbe in pojasnila pii vratarju •otela »Slon«. Cen enim se priporoča za jesensko in zimsko sezono Modni salon Olga Fatur STARI TRG ŠTEV. 11 a kjer Vam nudi lepo izbiro damskih klobukov po najnovejši modi in najsolidnejših cenah. 14413 ZAHVALA V naši težki bolesti zaradi izgube našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, svaka, tasta in strica, gospoda Josipa Muren posestnika in gostilničarja smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol in žalost. Posebna zahvala pa bodi izrečena gospodu dr. Milanu Ropasu za njegovo požrtvovalnost, trud in lajšanje bolečin za cas njegove bolezni, kakor tudi delegatu usmiljenih bratov v Kandiji gospodu patru Vilibaldu, dr. Gostiši ter ostalim, ki so neumorni stali ob pokojnikovi bolniški postelji in mu lajšali trpljenje. Zahvalo za številno udeležbo izrekamo preč. duhovščini in usmiljenim bratom bolnice v Kandiji, sreskemu načelniku, vladnemu svetniku Logarju, glavarju g. Krajšku ter osobju sreskega poglavarstva, predstojniku Okrožnega sodišča g. Polensku m ostalim sodnikom, ministru v p. dr. Kulovcu, ljubljanskemu podžupanu g. prof. Jarcu, bivšemu deželnemu glavarju g. Franju Sukljeju, novomeškemu Sokolskemu društvu, gasilnim društvom Novo mesto, smibelj, Toplice Valta vas Stopiče in Smolinje vasi, Gostilniča -ski zadrugi za novomeški okraj, Gostilničarski zvezi v Ljubljani, načelstvu Kandijske hranilnice, županstvu Šmihelj-Stopiče, Cestnemu okrajnemu zastopu, profesorskemu in učiteljskemu zboru, nastavnikom Kmetijske šole na Grmu in Kmetijski družbi v Ljubljani. Iskreno hvalo smo dolžni novomeškim pevcem za ganljive žalostinke in predsedniku g. Kavčiču iz Ljubljane in učitelju g. Viktorju Pirnatu za pretresljiva govora ob odprtem grobu. Nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter za mnogobrojne brzojavne in pismene izraze sočutja. Končno vsem onim, ki so spremili blagega pokojnika na kraj zadnjega počitka Kandija — Novo mesto, 12. oktobra 1930. Žalujoče rodbine: Zure, dr, Šerko, dr, Režcfe, dr. Jelene, Vrisk. 14415 S križarko »Dalmacijo" v jutrove dežele Letošnje poučno potovanje gojencev naše pomorske vojne akademije po Sredozemskem morju Na krovu »Dalmacije dne 2. oktobra. V lepem septemberskem jutru je odjeknilo na vojni ladji »Dalmacija« povelje za odhod na vožnjo proti bližnjemu orijentu. Ka ladji je bilo zbrano polnoštevilno moštvo. kateremu so prideljeni tudi naši pomorski gojenci iz vojne mornariške akademije. Križarka »Dalmacija« je bila za to vožnjo s cvetom našega bodočega mornariškega oficirskega zbora docela preurejena. Vožnja, ki jo je nastopila s pomorskimi gojenci je že druga, na kateri je ponesla našo ponosno bojno zastavo v bližnji orijent; v pristanišča, kjer so naše trgovske ladje pričele poslednje čase zavzemati vse vidnejše mesto 10. septembra točno ob 8.55 je odplula »Dalmacija« mimo angleške flotilje šestih torpednih rušilcev, vsidranih v dobrumi-ški luki, ki so pozdravili s topovskimi streli jugoslovensko bojno ladjo. Ob zvokih koračnice »Naša križarica Dalmacija« je zavil brod mimo trgovskih ladij, »Dak-se«, »Sumratina« in »Velike Petke« na odprto moje ter krenil takoj v južni smeri. Poslednji pozdrav domovine je izkazal s svojo zastavo svetilnik na Petincih. venec z napisom »Jugoslovenska vojna mornarica padlim junakom«. Poleg našega venca je nemo položil grški mornar majhen, toda okusen venec grške mornarice. Po položitvi venca je zaigrala godba »Molitev«, nakar smo si ogledali pokopališče, kjer leži v dolgih vrstah na tisoče grobov z malimi črnimi križci, na katerih stoji značilni napis »Za kralja i otadžbi-nu«. Popoldne je imelo naše waterpoolo moštvo tekmo z Grki, v katerem so podlegli Grki z rezultatom 1:6. Nogometaši pa so se pomerili z najboljšim krfskim nogometnim klubom. Igra se je končala z rezultatom 3:2. Da so dosegli Grki uspeh, je pripisovati pred vsem temu, da niso bili naši fantje navajeni na trdo igrišče. Proti večeru smo se pričeli pripravljati za nadaljevanje potovanja v Aleksandrijo. V prvih jutranjih urah smo se poslovili od Krfa. Jedva pa smo dobro zapluli na odprto morje, že so se pričeli kopičiti na južni strani neba temni oblaki. Preko morske gladine je pričel pihati mornarjem tako nepriljubljeni »jugo«. Vožnja je postala precej neprijetna in »Dalmacija« je imela mnogo posla v borbi z velikimi valovi, ki so butali ob njene vitke boke. Ne- smell po slabih izkušnjah, katere smo doživeli na Krfu, stopiti na krov »Dalmacije« samo od 12. do 1. popoldne. Pri me-šetarjenju so ti trgovci nenavadno živahni ter ponujajo robo kot bi bila zastonj. Ob solnčnem zahodu je svečano snetje zastave. Ob sviranju jugoslovenske, egipt-ske in argentinske himne polagoma spuščajo vse v luki zasidrane vojne ladje svoje vojne zastave. S sličnimi svečanostmi jih zopet dvignejo ob 8. uri zjutraj na jarbolo. V soboto nas je posetil naš poslanik in minister na egiptskerr. dvoru g. Dučič v spremstvu tajnika. Sprejeli smo ga po določbah mornariškega ceremonijeia. Ostal je na križarki kake pol ure ter se seznanil skoro z vsemi gojenci. Ogledal si je tudi vso ladjo ter se nadvse pohvalno izražal o redu. ki vlada na njej. V nedeljo smo imeli prost dan za ogledovanje Aleksandrije. ki šteje nad 600.000 prebivalcev. Po ulicah slišiš vse mogoče govorice. Egipčan se prepira z Grkom. Francoz se razgovarja z Angležem. Jugosloveni se pomenkujejo z Rusi, tako da je na ulicah pravcati Babilon. Vsakdo razume in zna vsaj po dva jezika, če ne še več. V glavnem pa je občevalni jezik francoščina. V Aleksandriji je tudi mnogo Ju-goslovenov, posebno goriških Slovencev in Črnogorcev. Povsem moderen je evropski del mesta, kjer se košatijo krasne palače z eleeant-nimi trgovinami. Po asfaltiranih ulicaa drvi nešteto avtomobilov najboljših znamk. Središče evropskega okraja je trg Muha-meda Alija. v katerega neDosredni bližini se nahaja okraj Ramleh, kjer imajo svo- Jugoslovenska vojna križarka ,Dalmacija" Kmalu je izginil na severu Dubrovnik ter se pričela vse bolj odmikati naša lepa obala. Le tu in tam se je zablesketal skozi jutranje megle ponosni Lovčen, varuh naše ponosne Boke. Pusta in dolgočasna je bila vožnja ob zamočvirjeni in na nekaterih mestih dokaj strmi albanski obali, kjer je bilo opaziti le tu m tam kako belo vasico visoko gori v hribih. Ob solnčnem vzhodu smo vozili skozi Otrantsko cžino. Tekom dneva smo vozili vedno v smeri proti jugu naravnost proti Krfu. Med monotonim ropotom strojev je zavladala mladeniška razposajenost in nu-morja je bilo pri preganjanju dolgega časa na cente. Za kratek čas pa smo navijali tudi naš občinski gramofon, ki nas spremlja na vseh potovanjih. Okoli 6. ure so se prikazali skozi jutranje megle prvi obrisi otoka Krfa. Približali smo se našemu prvemu cilju, že je na vidiku krfska trdnjava Citadeia. Zavili smo mimo svetilnika Tigneso in otoka Vida, ki smo ga pasirali baš ob 12. uri po vzhodno evropskem času in nekaj minut pozneje smo zaplovili v krfsko lu-ko. S trdnjavskih zidov je zagrmelo 21 strelov v pozdrav naši zastavi. Odgovorili smo z našimi lahkimi topovi. Na prednjem jarbolu smo dvignili belo modro progasto grško zastavo. Pri vhodu v luko smo srečali kot edino ladjo na vsej dosedanji poti jugoslovenski parnik »Beograd«, ki smo ga navdušeno pozdravili. Ko smo se zasidrali, je stopil na brod grški mornariški častnik ter na oficijelno pozdravil. Nismo se še dobro ozrli okoli sebe, že nas je oblegalo na desetine večjih in manjših čolnov z vsiljvimi grškimi prodajalci. Čim bolj jih je službujoči častnik odganjal, tem bolj goreče so ponujali svoje blago. Nekateri so vztrajali kar do večera, in še takrat jih ni bilo mogoče zlepa pripraviti, da bi zapustili ladjo. Naslednjega dne smo si ogledali mesto, ki se imenuje grški Kerkyra. Zgrajeno je v italijansko-grškem slogu. Ulice so ozke in umazane. Hiše visoke. Z eno besedo pravo tipično južnjaško mesto, šele proti večeru so oživele ulice, ko se je ozračje nekoliko ohladilo. Največji promet na ulici Nike Forova, kjer se nahajajo vse večje trgovine, restavracije in tudi nekaj barov. Zanimivo pa je, da prodajajo v najrazličnejših lokalih vse mogoče stvari. Tako je n. pr. mogoče kupiti v brivnici stare ure, električne baterije, zaveznice za čevlje in še tisoč podobnih drobnarij. Najlepša ulica je Via Marina, ki je speljana ob morski obali, kjer serazvija zve- . čer glavna promenada. Sredi mesta se na- j haja Menekratov grob, o katerem trdijo, da je star 2700 let V glavni cerkvi pa imajo shranjeno v zlati rakvi mumijo Sv. Sporidiona, o kateri pravijo, da je stara nad 1500 let. Pogled na njo pa ni prav nič estetičen ter bi marsikatera dama padla v nezavest, če bi jo pobliže ogledala. Približno 10 km od mesta leži v krasnem parku dvorec bivše cesarice Elizabete, Ahileon, ki ga je prodala pozneje nemškemu cesarju Viljemu II. avstrijska vlada. V velikem salonu je krasna 10 m dolga slika, predstavljajoča Homerjevega junaka Ahila, kako vleče premaganega Hektorja, privezanega za glavo k vozu v ahajski tabor. Pred mestom leži otok Vido, grobnica desettisočev naših najboljših, ki so našli tu pokoj po albanski Golgoti. Še več pa jih leži v hladni grobnici plavega Jadranskega morja. V nedeljo 14. smo imeli pa-rastos za umrlimi junaki na našem pokopališču na otoku Vido. Po parastosu je položila deputacija mornariških gojencev na veliki križ sredi ppkopališča krasen katere tovariše je celo prijela morska. Končne so se pretrgali oblaki. Posijalo je solnce, morje se je pomirilo in pričela se je zopet prijetna vožnja proti Aleksandriji. V torek zjutraj smo vozili mimo rta Matapan. najjužnejše točke balkanskega polotoka Po 24 urni vožnji smo južno od Krete izgubili izpred oči zadnji ostanek kopne zemlje ter zapluli na odprto široko morje. Nastopila je noč. a ni se še dobro zdanilo, že smo se znašli zopet vsi na krovu, ter se zbrali okoli navigacijske kajute. kjer je navigacijski oficir že izračunal. da bomo prispeli v bližino Aleksandrije okoli 5. zjutraj. Ko se je zdanilo, je spreletela kakor blisk vso posadko od straže na krovu pa do poslednjega kurjača vest »svetilnik na vidiku«. Bil je to svetilnik aleksandrijske luke Raz E1 Tim. Od tu je še tri ure vožnje. Pred luko smo vzeli na brod egiptskega pilota, ki nas je varno pripeljal na prostor, kjer smo se vsidrali. Ko smo vozili mimo signalne postaje ob svetilniku Raz E1 Tim, je zavi-hrala na njegovem vrnu naša vojna zastava. Preko morske gladine pa je zado-nelo zopet 21 topovskih strelov. Visoko na jarbolu naše »Dalmacije« pa je za-vihrala v rahlem jutranjem vetriču egipt-ska zelena zastava z belim polumesecem in tremi zvezdami. Počasi smo pluli mimo pristaniškia naprav, skladišč in trgovskih ladij raznih narodov, med katerimi je bilo tudi nekaj velikih potniških parnikov, kakršne v naših lukah vidimo le redkokedaj. Zvok trobente nam javlja, da plovemo mimo vojnih ladij egiptske mornarice. Mlada je še. Mornarji z rdečimi fesi nas živahno pozdravljajo. Mi pa med svira-njem egiptske himne odzdravljamo njihovi zastavi. Baš nasproti krasne kraljevske palače, zgrajene v mavriskem slogu, smo vrgli sidro. Med tem sta prispela na krov že tudi častnik egiptske mornarice in kapetan argentinske šolske ladje, ki je bila zasidrana poleg nas, ter pozdravila našo ladjo. Tudi tu se je naglo zbralo okoli »Dalmacije« nebroj čolnov s prodajalci, ki so V kraljestvu Zamoysl je vile s krasnimi vrtovi aleksandrijski bogataši in veletrgovci Egipčani so posvetili obisku naše kri- ' žarke mnogo pozornosti. Francoski, angleški Ln arabski listi so prinašali obširne članke o naši državi, mornarici in možnosti trgovskih zvez med Jugoslavijo in Egiptom. V občevanju z domačini pa smo le težko dopovedali, kdo smo in kje leži laša domovina. V nedeljo zvečer smo se odpeljali v Kairo, glavno mesto Egipta. Po triurni vožnji z brzoviakom smo prihiteli v Kairo mimo Tante, središča egiptske bombažne industrije. Ob 10. smo prispeli na cilj, kjer smo si mogli ogledati zaradi pičlo odmerjenega časa le glavne znamenitosti. Predvsem smo posetili številne egiptske muzeje s krasnimi zbirkami spomenikov starega Egipta. Najlepši oddelek v glavnem muzeju je vsekakor Tutankamnov, kjer so v vitrinah razstavljene zlate no-silnice, prekrasni sarkofagi in neštevilni predmeti, ki jih je rabil pokojni Tutanka-men. Vsi ti predmeti so iz čistega zlata ali srebra in predstavljajo ogromno vrednost. Ravnateljstvo muzeja pa ni dovolilo, da bi si ogledali mumije faraonov, ker se je sklicevalo na odlok bivše nacionalistične vlade, da tujci ne smejo več ogledovati faraonskih mumij. Popoldne smo se sprehajali po mestu, ki ima nad 2.700 mošej, med katerimi je najlepša Mohameda Alija, nazvana tudi alabastrova mošeja. ker ima vse stene prevlečene z 20 cm debelo plastjo alaba-strskih plošč. Slikovita je tudi Rifailova mošeja, v kateri je grobnica sedaj vladajočega kralja Fuada n. in njegove matere. Proti večeru smo se odpeljali z avtomobilom po asfaltirani cesti preko Nila v Gizeh k piramidam. Ne daleč od piramid smo sedli na kamele ter na njih prija-hali prav do vznožja teh štiri tisočletnih spomenikov. Po ogledovanju Kaira smo se vrnili v Aleksandrijo. odkoder smo krenili dalje proti Aziji v Jafo. Nikoli ni bilo kraljestva Zamoyskih in vendar pišem o njem. Smem pisati o kraljestvu Zamovskih, zakaj mofni so bili v zgodovini kakor kralji in nialokateri kralj je zapustil takšno kulturno slavo za seboj kakor Jan Zamovski, eden izmed velikih tega rodu. Ves Zamošč je mogočen slavospev Za-moyskim. Vsa pokrajina okoli Zamošča je tako rekoč njihovo kraljestvo. Zamošč je mesto zapadno od Vladimira Volinjskega. V svetovni vojni je morda koga izmed naših zaneslo tudi v Zamošč, zakaj ta kraj je spadal še pod avstrijsko okupacijo, samo da vojak pač ni ime! ne časa ne volje, opazovati to. kar v mirnih časih muze pripovedujejo profesorju. Nekoliko zvišen nad okolico je Zamošč. Jarki, nasipi in utrdbe okoli mesta kažejo še dandanes, da je bil Zamošč nekdaj trdnjava. Dalje tja proti vzhodu je novejše mesto — staro in novo mesto skupaj imata do 25.000 prebivalcev. Kakor da sem v Dubrovniku, tako se mi je zazdelo, ko sem zagledal staro mesto, v svoji celoti en sam zgodovinski spomenik. En sam zgodovinski spomenik enemu samemu velikemu človeku Janu Zamovske-mu, hetmanu in kancelarju poljskih kraljev 16. stoletja. Jan Zamoyski je sezidal Zamošč (1580.), sezidal v pravem in polnem pomenu te besede. zase in za svojo rodbino. Za čast in slavo svoje domovine ga je sezidal, da brani Poljsko tatarskih napadov od vzhoda! In Sv. Tomaža mu je dal v grb, apostola ju-trovih dežel: naj bo Zamošč razsadnik poljske kulture na vzhodu, na Volinju, Podo-lju in Ukrajini. Telo je dal Zamoyski svojemu mestu, a tudi duha mu je vdihnil: ustanovil je (1594.) Akademijo, t. j. univerzo (tretjo p« zgodovinskem redu na Poljskem: Krakov, Vilno, Zamošč), zgradil palačo zanjo in poslopja za stanovanja profesorjev. Pesnik Klonovič mu je pomagal od začetka, potem pa Simon Šimonovič, znameniti poet rene-sansnih idil (•}• 1629.). Vse te zgradbe stoje lepo ohranjene Se dandanes. V poslopju nekdanje akademije sta dandanes moška in ženska gimnazija in učiteljišče. Ravnatelju moške gimnazije, g. Kazimiru Lewickemu, ki me je povedet v par razredov, da čuje mladina jugoslovenskega profesorja, sem rekel: >Stari »o ti vaši hodniki, ali jaz bi se s to mladino nikoli ne selil v kakšno novo poslopje; zakaj tukaj diha mladina vase vso sijajno zgodovino, vse velike poljske tradicije ter stoji stalno pod vtisom besed, ki jih je Jan Zamovski dal Akademiji za geslo: >P>odi domovini podpora!« Ravnateljici ženske gimnazije pa sem rekel: j Veliki beiman Žainoyski se veseli, da je njegovo delo premagalo vse viharje dolgih stoletij, a dra-mu je videti, da se je nekaj v njegovi Akademiji ipak izpreinenilo: da namreč ie krov krije dandanes tudi žensko gim- izijo.« Nasproti Akademije, na drugi strani Aka-lemske ulice, je dvor Zamovskesa, palača, kjer je nekdaj hetman in kancelar spreje-mai diplomate in kralje, a kjer je danes okrožno sodišče. Pred tem dvorom Zamovskega ni več one sijajne, mogočne terase, ki je nekoč gledala toliko poljske slave; ruski veliki kriez Konstantin, namestnik carja Aleksandra in Nikolaja, jo je dal odstraniti, ker ni maral videti ničesar, kar bi spominjalo na nekdanji poljski sijaj — kakor je dal tudi odbiti vrh zvonika .sosedne katoliške cerkve, da ne bi bil višji od kupole pravoslavnega božjega hrama. Na tretji strani Akademske ulice, oziroma trga stoji še kolegijatna cerkev, v svoji notranjosti umetnina, kakor jo je ustvaril Zan>oyskega arhitekt. V eni izmed njenih kapelic počivajo pesnik Šimonovič in nekateri profesorji nekdanje Akademije, r drugi pa Jan Zamoyski sam. Še Glavni trg bi vam pokazal in vse one kolumnade, ki krijejo hodnike krog in krog trga, pa umetniške portale hišnih vrat in palače, ki stoje okoli trga, posebno staro palačo »armianjskoc (armensko) in rotovž, ki je očuval neobičajno svojo fasado iz časov Zamovskega. Renesanso IG. stoletja imamo pred seboj. Jan Zamoj-ski ni bil samo znamenit vojskovodja in državnik, ampak tudi izrazit sin kulture svojega časa, pravi humanist. *C?ižaljka „Grozd" Vhod v kraljevo palačo v Kairu Pomen besed: Vodoravno: 2. Skrajni v morje segajoč del celine; 4. Vojaška edinica; 6. Jed; 8. Nedoločni zaimek; 9. Jugoslovenski rudnik; 10. Soglasje ob koncu stihov; 11. Vzročni veznik; 12. Ploskovna mera. Navpično: 1. Močvirna rastlina; 3. Priprava za merjenje napetosti zaprtega plina; 4. Kraj, kjer vteka reka pod zemljo; 5. Pastir; 7. Pogojni veznik. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske reviie življenje in svet"? Saj je študiral na univerzi v Padrvt ter bil celo nje rektor (lo(J3. do 1567.?). Bil je prvi svojega rodu. ki mu zgodovina čuva stalno slavo — a ue zadnji, zakai poznejši veki so dali še v«.č imenitnih .arabskih, mocrih v delu in čistih v značaju Rod Zamovskih si je, še pr°den je imel to ime, zares zaslužil svo grb: tri sulic«, križajoče se — v boju z nenišk:;ni križarji; svoje današnje ime je dobil ko ie bival v ZaiiiOŠču vZamostju). vasi nedaleč od današnjega mesta Zamošča Ko ie heemun Jan Zamoyski sezidal novo trdnjavo, jo ie po dotedanjem bivališču svoje rodbine na-zvai tudi Zamošč, današnje mesto. In v tem Zamošču. spomeniku slave rodbine Zamovskih, mi jo bilo zelo dot;ro. Ravnatelj gimnazije, gosp. Kazimir Lev. reki, mi je šel neobičajno ljubeznivo v vsaki sivari na roko. Profesor njegovega za. Adam Zamoyski voda. gosp. M. Pieszko, mi je tolmačil menje, on sam pa knjigo. Kakor je na Poljskem sploh močno razvito bibliofilstvo, tako je gosp. Levvicki ustanovil tudi v Zamošču >Društvo ljubiteljev knjige- (podružnico imajo celo dijaki gimnazije), t j. iope knppe, okusno tiskane, vezane in čisto čuvane k ge. Gosp. Lewicki bi mogel biti vzor ravnatelja, ki v manjših mestih služi potujočim ljudem znanosii. Po njegovem posredovanju sem se odpeljal na dvor gosp. Mavrieiia Zamovskega, današnjega ordinata rodbine. V Klemenso-vu, 16 km daleč od Zamošča, je ordinacija Zainoyskih. Sredi parka in gozdov se dviga palača, kraljevski opremljena. Na žalost, gospoda ordinata, po osvobojenju več li t poljskega poslanika v Parizu, ni bilo doma in tudi gospe Zamoyske, rojene Sapieli;«. ne. V družbi z gosp. Koverskim, vlasteli-nom. dobrim znancem Zamovskih, sem si mogel le ogledati to središče obSirnega ozemlja, ki je last ordinacije Zamovskih. Pa naj nihče ne misli, da je vse to le sija t in bogastvo, takšno •'Kraljestvo;, ne, tudi bremena so. neobičajno težka so bremena, ki obtežujejo poljska veleposestva, zakaj davek je progresiven. Ko sem se zvečer z gosp. Koverskim vrnil v Zamošč, me je povabil v svojo vilo kraj mesta. Iz razgovora z njegovo ženo sem zvedel, da je gospa rojena Horodvnj-ska. vnukinja onega llorodvnjskega, ki je 1836./37. bil v Ljubljani konfiniran. Zdelo se mi je, da moram o Zamošču obširneje poročati Jugoslovenom. Zakaj ent Jugosloveni poznajo rodbino Zamovskih iz zgodovinskih povesti, drugi pa od Sokolstva. Kateri jugoslovenski Sokol ni vsaj slišal o starosti poljskega Sokoistva. ki tako često reprezentira s svojim zgodovinskim in sokolskim imenom slovansko Sokolstva pred velikim svetom, o Adamu Zamejskem? Kdor ga je videl, pove: >To je pravi magnat poljski.: Mavricij Zamovski vzdržuje v Varšavi v posebni palači celo veliko javno znanstveno knjižnico, a Adam je močna podpora slovanskega Sokoistva. Lepo je kraljestvo Zamovskih! Varšava, konec septembra. Dr. Ir. Ilešie. TONE POLJŠAK Ljubljana. Aleksandr. c. 5- Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 PRIMARIJ 14355 dir. Fr* Derganc se je vrnil s študijskega potovanja in zopet redno ordinira od 11. do 1. LJUBLJANA Komenskega ulica štev. 4. Češki porcelan kakor tudi pristno emajlirano kuhinjsko posodo dobite zopet pri stari tvrdki ANA KUS Sv. Petra cesta 38 13105 Pietense najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini 330 F. M. Rozman židovska ul. 7 Klobuke jesenske novosti v zadnjih modnih oblikah in barvah, ter razne športne klobuke in čepice nudi v veliki izbiri raznih kakovosti špecijalna trgovina klobukov MIRKO BOGATAJ (prej Pok), Ljubljana Stari trg 14. Cene zmerne. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. 13477 TV. SfasieniMHHK Kdo jo je umoril? Somu Kljub svoji pogumnosti se ni mogla odločiti, da bi ponovila svoj obisk pri obsojencu, pač pa se ie v pismu poslovila od njega ter mu še enkrat zatrdila svojo neomajno vero v njegovo nedolžnost. Zunaj je mahoma tako rezko zazvonilo, da se je Madelina prestrašena zdrznila. Trepetaje je vstala in se opotekla v tesno predsobje. Zunaj je stal Artur Barrat. Ves izmučen in težko sopeč jo je prijel za roke in rekel z drhtečim, presunjenim glasom: Pripravi se. Madelina. nepričakovano vest ti prinašam. Anthonyja so nocoj pomilostili.« Padla bi bila. če je ne bi bil naglo prestregel in odvedel v sobo. »Kaj pomeni to?« ie zašepetala. »Ali so našli morilca?« »Na žalost ne, le smrtna kazen mu je izpremeniena v dosmrtno ječo.« Čustvo olajšanja je bilo v prvem trenutku tako mogočno, da ie Madelina šele zdaj popolnoma razumela novico. »Kako strašno!» je vzkliknila. Dokler živi, je vsaj še upanje. Ne pozabi, da utegne resnica priti na dan.« »Neprestano prosim Boga. da bi se to zgodilo. Tedaj si zdaj tudi ti prepričan o njegovi nedolžnosti?« »Da.« je resno odvrnil. Kaj te je napotilo, da si izpremenil svoje mnenje, da je kriv?« Prepričal me je tisti, ki je rešil Ge-nrgeu življenje. — Sinclair.« »Mislila sem si. Ali se je vrnil s teboj?« »Našel sem ga v Carigradu. To ti je Jolga istorija. Vrnila sva se skupaj. Neutegoma je šel k ministru notranjih zadev in izprosil od njega pomilo- ščenie.« »Tedaj mora pač nekaj vedeti?« »Povedal nam ni ničesar. S pomilo-ščenjem ie takoj odhitel v ječo in prišel nato k gospodu Kenyonu, pri katerem se nama je bilo sestati. Sinclair je dobil v Carigradu nevarno rano in ie zdaj ves izčrpan. Samo njegova železna volja mu je pomagala, da je mogel izvršiti svojo nalogo. Še nikoli v svojem življenju nisem nikogar tako občudoval kakor njega.« »Tedaj si govoril tudi z gospodom Kenvonom?« »Seveda. Našel sem ga popolnoma strtega; toliko da se ni jokal.« »Razumem ga.« »Sam je hotel napraviti še en poizkus pri ministru. Njegov voz je bil že pripravljen, ko ie prišel Sinclair z veselo novico.« »Če bi bil gospod Sinclair tukaj, ne bi bilo nikoli prišlo do tega.« »Reakcija na strašno napetost zadnjih dni je bila pri Madelini tako močna, da je postala malone dobre volje in jela izpraševati Barrata o podrobnostih njegovih doživljajev.« »Imel sem srečo, to je vse.« V preprostih besedah je razpovedal Madelini, kaj se je zgodilo. Madelina ga je poslušala z bleščečimi očmi. In ko je končal, je bila videti vsa zamišljena. Srečen je bil, da jo je smel gledati in občudovati njene lepe oči, ki so sijale v globoki hvaležnosti do njega. Cez nekaj časa je spet izpregovorila. »Vse to je tako čudno. Pred to tragedijo sva živela preprosto življenje, življenje brez dogodkov, kakor vsi drugi ljudje. Mene m doletelo razen očetove smrti nikoli nič hudega, in takrat sem bila skoro še otrok. Gledala sem na življenje kakor vsa druga mlada dekleta, rada sem plesala, se veselila lepih oblek in podobnega vsakdanjega drobiža Nato sva se zaročila, in zdelo se je, da nič ne nasprotuje najini združitvi.« ^ Začudeno jo je pogledal. Še nikoli ni bila tako govorila z njim. »Nato je prišel ta strašni umor in zdajci so naju obdale vse te strahote. Oh, vem, med vojno je morala vsaka ženska prestati podobne in še hujše stvari, a potlej je bilo spet vse tako mirno, tako varno — bili smo srečni, če izvzamem majhne skrbi za denar. Nato pa je prišla aretacija tega nedolžnega človeka. Vem, da se je tebi zdelo, da mi gre pregloboko do živega. Kar ljubosumen si bil na Georgea. A vendar bi me bilo še bolj bolelo, če bi bila zadela ta usoda tebe.« »A vendar...« Segla mu je v besedo. >Vem. kaj hočeš reči. Bila sem blazna. Sama sebi nisem bila več podobna. Govoriva popolnoma odkrito, da bo med nama vse jasno zastran teh stvari. Potem jih bova smela pozabiti. Ne bodi hud: tako ravnodušen si se mi zdel, tako — za nič prida na svetu, da sem te skoraj zaničevala. Samo brezsrčnega trgovca sem videla v tebi, ki ne pozna drugega kakor hlastanje za denarjem, kupovanje in prodajanje. A potlej si se lotil te naloge in si io čudovito opravil. Rešil si gospodu Sinclairju življenje in ga pripeljal nazaj«. »To ni samo moja zasluga.« »Pač, tvoja zasluga je bilo.« V njenih očeh je bila svetloba, kakršne ni bil videl nikoli poprej. »Hvala ti za to, kar si mi zdaj povedal. Čutim se za več let starejšega in zrelejšega. Gorje, ki sem ga prebil, je napravilo iz mene moža. Mislil setn že, da sem te izgubil, Madelina.« Ravnodušje, ki ga je dotlej trudoma ohranjevala, jo je minilo. »Odpusti mi, Artur. Bila sem grda, krivična. Nikoli več ne bom dvomila o tebi.« Temna senca, ki je še vedno visela nad njunima glavama, jima je branila dati čustvom duška. Trenutek je bil preveč svet za to. Artur jo je krepko stisnil za roko in Madelina, ga je razumela. Solze so ji stopile v oči in ko mu je rahlo izvila desnico, ji je srečen smehljaj ožaril obraz. Kaj pripoveduje šofer. Vkljub svoji železni naturi se ie moral Sinclair vdati prigovarjanju zdravnikov in leči v posteljo. Šele čez tri dni je mogel priti k Boyceu, da mu je obširno poročal o indijski zadevi. Boy-ce je pazijivo sprejel poročilo, a bil je preveč sebičen in malenkosten, da bi bi čestital Sinclairju na njegovem uspehu. »Opažam,« je rekel, listaje po pismenem raportu, »da naš oddelek, ki vas je posodil indijski vladi, sploh ni omenjen. Tudi o nasvetih ki sem vam jih dal, ni nikjer nič rečenega«. »Tega mi je žal.« je rekel Sinclair. »Verjemite mi, da se ni nalašč zgodilo.« »Nadejam se, da ne,« je razdraženo odvrnil Bovce. »A govoriti moram z vami še o nečem drugem. Prosili ste ministra notranjih zadev, naj pomilosti Anthonyia, a ni se vam zdelo potreba, da bi bili obvestili svojega starejšino o uspehu svojih prizadevanj. Zdaj stojimo in gledamo kakor teleta pred novimi vrati. Ali je bilo naše dokazno postopanje pravilno in tedaj je bil mož kriv, ali pa je bilo napačno in potem bi nam bili morali zaupati svoje skrivnosti. Podoba je, da ne bo resnica nikoli prišla na dan.« »Vaši očitki niso neupravičeni, gospod Boyce; to, na kar ste me pravkar opozorili, sem si rekel že sam; prišei sem do zaključka, da mi ne ostane nič drugega kakor prositi za upokojitev.« Bovce je bil presenečen. Tega se ni bil nadejal in nato se ni bil pripravil. Hotel je samo, da bi se mu Sinclair opravičil in mu povedal nekaj podrobnosti, s pomočjo katerih bi v svojem klubu lahko zaigral velikega moža. ki vse ve. »Za takšen sklep ne vidim razloga,« ie dejal. »Pač, gospod Boyce. Staram se in rad bi se umaknil v zasebno življenje. Del svojega prostega časa bom nemara porabil v to, da razrešim littlevvorthsko uganko.« »Razumem,« ie nejevoljno rekel Bovce. »Posloviti se hočete z glorijo okoli glave in če bi se zgodilo, da res kaj doženete, nas misliti pustiti na cedilu kot bedake.« Sinclair je bil potrpežljiva natura. a to mu je bilo vendarle preveč. »To je zelo krivično od vas. Dobro veste, da sem v vseh primerih, ko smo imeli uspehe, prepustil slavo oddelku in vselej vzel krivdo nase. kadar smo imeli smolo. Če vam ie ljubše, bom predložil to zadevo gospodu policijskemu predsedniku v presojo.k Nikar.« je rekel Boyce, ki ga je postajalo strah. »Storite, kar vam drago, prijatelj, a ne prenaglite se vzemite si časa.« Sinclair je odšel, ne da bi se bil odločil. Temnilo se je že, ko je stopal po ulicah, skozi vrvež mogočno utripajočega življenja. Zmerom je bil samoten človek in bal se je usode, ki ga je čakala. Ali ne bo kmalu tudi on eden tistih jalovih starcev, ki so dan za dnem posedali v klubu, nepreciano pili čaj in se ukvarjali samo s tem, da so se pritoževali o prepihu in tarnali za zlatim! starimi časi? Z glavo polno takih neprijetnih misli je naposled dospel v svoje stanovanje. Stara Irka. ki mu je vodila gospodinjstvo. mu je prišla naproti. »Že uro je tega, kar vas pričakuje neki gospod.« »Kdo pa je?« Ni hotel povedati svojega imena.« Ko je s.opil v svojo delovno sobo. se .ie gost vzdignil in s čepico v roki obstal pred njim. Sinclair ga je bil že nekje videl, a v tem trenutku se ni mogel spomniti, kje. »Dober večer, gospod Sinclair. Menda me več ne poznate? — Hunter je moje ime.« Sinclair mu je segel v iztegnjeno desnico. »Saj res. Šofer pri gospodu Ke-nyonu. Dajte, Hunter. sedite.« Možu je bilo očividtio nerodno pri duši. »Hvala lepa. gospod. A zdaj nisem več šofer pri gospodu Kenyonu. Spodili so me.« »Iz kakšnega razloga?« Sinclair je ponudil možu cigareto in si prižgal pipo. žlico JECOVITOLA namesto ^^ žlic ribjega olja! ■JKCOVITOL (t lila-rumenem zavitku) je najbolje ribje olje, čegar učinkovitost se zaradi dodatka D-vitamina, ki je za razvoj organizma posebno važen, zelo poviša. Nepogrešljiv za rahitične in malokrvne otroke, škrofulozne in tuberkulozne, za rekonvalescente, za noseče matere itd. JECOVITOL-emulzija (v črno-zelenem ovitku) prihaja zaradi svojega prijetnega okusa tudi za one v poštev, ki ribjega olja ne preneso. Učinek JECOVrrOL-emulrije je enakovreden onemu JECOVITOLA. Dobiva se v vseh lekarnah. 13369 Pozor, ženini in neveste! modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13. žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 Me 1/S» 1347 j ne stane če si ogledate pravkar dospelo zalogo jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke. Imam veliko izbiro, lepe vzorce v res solidnih cenah. Tudi če trenctno ne rabite obleke, si vseeno oglejte zalogo, ker niste obvezni, da kaj kupite. A. Zlender.- Ljubljana, Mestni trg 22. JKoč osebnega vpliva Praktičen pouk v hipnotizmu, sugest. zdravlj. oseb. magnetizmu itd. Najmodernejše znanstvene metode. Garantiran uspeh! Nebroj zahval! Kompletna učna knjiga Din 100.— fco povzetje. »VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ul. 8. (Prospekti gratis.) 14350 Znamke 14389 Naprodaj imam ca. 5000 znamk, lepo po državah urejenih, po zvezkih, deloma posamič, po zmerni ceni. — Oddam tudi posamezne znamke, h RAN KSAV. AŽMAN, Javornik, Gorenjsko Ratol je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo PROTI PODGANAM in MI= ŠJM, da pa je siccr popolnoma nekvar= ijiv. Enaiko zanesljivo deluje GAMADIN proti ŠČURKOM, STENOL pri STENI* CA.M, ARV1CIN proti polj&kim mišim. Dobiva se povsod. Proizvaja Biokemija d. d., Zagreb. Hatzova 25. 14313 ki se neomejeno obdrže cb vlažnem vremenu in potenju, dosežejo dame in gospodi« brez ikarij - kodralk s Hela-esenco /a kodranje las. Tudi najmičnejšo glavico olepša Ifela, tak« da je v=aka »ndulaeija w1ve£. Velik prihranek na easu in denar.in in obenom pospešuje rajt las. — Pogled v •ci!i) Vas bo navduSil. Takoj po uporabi polnost on-1 I i r a n i h la?, dražestne frizure. Mnogo zahvalnic. P*>-bno umetnice-icralke so polne pohvale. Cena Din 1?. 3 steklenice* Din 25, 6 steklenic 40 dinarjev. Or. Nie. Kemenjr. Koške H požtai predal 12/3«, CSR Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1931, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V > Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice. pobotnice, kupne pogodbe na račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kme- tovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. s-VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku : tiskarni J. Blasnika nas!« d. d. v Ljubljani. Mesnica v prostorih g. Lavtižarja SV. PETKA CESTA ŠTEV. 83 zof»et fldurta Prvovrstno meso in vsakovrstni mesni izdelki. — Cene solidne! 14281 STANKO MARINCIC, mesar. Š^viSfo ki je popolnoma samostojna v prikrojes vanju damske konfckcije, posebno oblek, sprejmemo v stalno službo. Reflektiramo camo na prvovrstno moč. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Stalna moč«. 14326 Prostovoljna dražba vinogradnega posestva z vsemi pritiklinami in premičninami se vrši v nedeljo 19. oktobra t. 1. ob 9. uri v Spodnjem Prebukovju pri Slovenski Bistrici. Vladimir Vošnjak. __143231 » ELITE « vodeča QcrtfcG-©ijsfca trgovina (Prešernova ulica štev. 7-9 nudi m v • « f « nafvecfo tsofi*« v dam s fcih plaščih, »hnsGih suGniah m obfeHah m a ioanode in otroŠee r . .v« t po »a;ntz)«li cenah. SYarocila po meri me isBVrše točno in sofidno. --- Oglejte si brc*obvexno našo bogato »alogo! 273 iz lastnih vinogradov, jako pitno, iz cepljene trte, na malo in veliko, — PRODAJA VIN ARA CIGLAR Gornja Stubica, Hrvatsko Zagorje Iščemo zastopnike za Slovenijo. 14291 Advokat Dr. Slavko Barle vljudno naznanja, da je preselil svojo advokatsko pisarno iz ulice Kralja Milana 48 v Pašičevo ulico 141, Beograd | 14393 PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za Kg. — Fein, Zagreb, Zrinjski trg 15. 302 Krajevnega topni ka dobro uvedenega. IŠČE za Ljubljano in okolico starejše znano podjetje za 1. november. Ponudbe na naslov: Mariborska Mlekarna in tovarna sadnih konserv, dr. z o. z., Maribor. 14283 meBimmmmKmmKummm^ammMmBm Pozor, peki in trgovci! Najboljša gornjebačka MOKA prizuano prvorazredne marke DESIDOR FORGACS Honigov Paromiui na valjke, Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od GOSPODARSKE ZVEZE. r. z. z o. z.. Ljubljana. 13396 Praktična novost: - Gospodinje! Patentirana 294 plošča za brzo pečenje itpeie vsako meso v nekaj i^anti Velik prihranek masti, čas« in trada Stane *amo Din £5*— NapioJaj v vsaki trg .vln! z železnino. liti premog naročajte dokler traja zaloga, pri I liri | a Dunajska c. 46 Telefon 2S-20 13 'M ra ZAHVALA Po nepričakovani smrti svojega moža g. Leopolda Nadrah sem prejela od podpornega društva Ljudska samopomoč v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo in priporočam torej to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšen pristop, ako še ni njega član. Retje pri Trbovljah, dne 4. X. 1930. 14392 MARIJA NADRAH Orožje municijo in lovske potrebščine Vam nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah: FR. ŠEVČIK, Ljubljana, židovska ulica 8 Belgijske dvocevne puške od Din 900.— naprej Belgijske Hamerles dvocevne puške * > 1400.— Flobert puške, 6 mm, risane » 250.— Automatske pištole, kal. 6.35 » » 250.— Lovske stročnice. 100 komadov > > 45.— Patrone 6.35, 100 komadov » » 80.-— > En-Ge alarm pištole » > 50.— s> Puške: »Bayard«, »Darne«, F. N. Brow-ning, Boroveljske, Suhlske. Lovske patrone />Tiger« z nemškim Troisdorfer-smodnikom, kakor vse drugo orožje za šport in obrambo po nanižjih cenah. Za cenik 1930 poslati Din 6.— v poštnih znamkah. 13457 Trgovcem najnižje en gros cene. Mladostna lepota! NOVA KOZA OBRAZA. Z uporabo epobalacgs cisd.cia. Uološsoga pre-aara'a dr. Domine & Oie., Pariz, »Afitrigf-nt Spedal Venue« postane ■ obraz v 1(1—i4 dneh pomlajen.! Izeuvjo et- ra v ° d n o vse jrube, madeži, pfjre. boboljico, maščoba io groba koži. — Obraa poštaue nežen, svež in mehek, k-.kor pri majhne« olrok«. — Garnitura stane 92 Din LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA sc okras včjke dame. Ce prav m> tts» ie tako jako zasriijana in i seča, l-cnila bodo i uporabo >La:t Juno< zavidno bujno^t, okrosr-iost in trdnost, v najkrajšem času. Stani V> Din. RAVNO DR/ANJE TELESA te do- eeže r nufttrvtjo »Saša Gera/ieh.i.!-terja< PoepeSu.ie normalno dihanje ia pravilno delovanje pljuč. V 14, dneh pripognjen in grbaft hrbet popolnoma poravna Stan« S? Din. »CENT1FOLTA« kosmetični zavod. Zagreb, J«rišideva S. čahteTajt« brea^afne ilaEtro^ane cenike! n Žrtve nesreče pri Beauvaisu na poti v domovino Zgoraj: Prenos krst na vojno ladjo v Boulogneu sur mer. — Spodaj: Krste, zložene na krovu za prevoz na Angleško. tek. Gospod ravnatelj je seveda navdušen Wagnerjev častilec in ne ve, ali ne bi kazalo inostransko občinstvo drugačne dovzetnosti za glasbo! To p-i bodo že ugotovili zdravniki in reslav-raterji sami J Rekordi angleške zbornice Londonska »Parlicement Gazette« priobeuje zanimive številke, iz katerih je razvidno, da je imel v zadnji par-lamcntski seziji največ nastopov Churchill. Njegovi govori zavzemajo 33fi časopisnih strani uradnega zapisnika-Največ vprašanj — 817 — je stavil vladi delavski poslanec Harry Daj*. Največ odgovorov — 1482 — je moral prispevati Henderson, dočim so n. pr. nadlegovali Macdonalda samega 1018-krat. Devet dni v zanki V Parizu se je obesil zaardi revščine r:ski emigrant Popov. Stanoval je v sobi s posebnim vhodom v tretjem nadstropju velike hiše. Edino okno te sobe gl ia na_ ozko dvorišče, kamor malokdo zahaja. ŠeL šest dni pozneje je začutila hišnica pri pospravljanju neznosen si..rad in v oknu zagledala roj muh okrog razkrajajočega se trupla. Popov je bil popolnoma osamljen. Zena je že drugo leto v umobolnici. Delal je v tovarni za čevlje, kjer je bil na dobrem glasu a nihče se ni pobrigal zanj, ko ie od dela izostal. Hišnica je obvestila policijo. Zdravnik je z nadzornikom spisal akt o samomoru in odšel. Mrlič p2 je naprej visel v zanjkj, da je postal si..rad neznosen. Hišnica je zopet šla na policijo vprašat zakaj ne odpeljejD mrliča? Nadzorniki so se zavzeli: »Zakaj pa nisi. takoj obvestili pogrebnega urada? Mar ne veste, da ste zagrešili postopek zoper javno zdravstvo?« Šele deveti dan po samomoru je prišel mestni pogrebni voz. Mrlič ie bil v grozovitem stanju. Samo eden izmed štirih grobarjev se je upa! do njega, češ, da je vajen sličnih prizorov iz vojne sem, .Mišnica pa je b.da; dobila poziv na sod-nijn, Ja bo zaslišana in kaznovana. Izgovarja se, da ni ničesar vedela o pri-ja .. Ne zdravnik ne policijski nadzornik je nista opozorila na to dolžnost, pa bi morala vedeti, da meščanska ženska ni vajena posla z obešenci. Nadzornik pa odgovarja, da ima vsakdo dolžnost vedeti za postavo, »Imamo v svojem okraju 120.000 hišnic«, pravi, če bi vsem j moral predavati o državljanskam zako- niku, bi moral otvoriti posebne večerne tečaje pa pustiti vse ostale službene po-si a to ne gre!« Skratka: nesrečni samomorilec je povzročil toliko prepira in jeze, da ni ostal nikomur prost trenutek za pomilovanje njegove usode. Roman in življenje Angleška pisateljica Rovdc Smith je pred kratkim objavila roman »Ljudje in slike«. Ni znano, koliko uspeha je imel pri čitateljih, toda londonska sodna oblast se je zelo zanimala za poglavje, kjer je stalo dobesedno: ^Naposled je Ernest srečno rešil križanko ter se napotil v popolnoma temno rezervno kinematografsko dvorano, kjer se predvajajo na ladji med zajtrkom in obedom no kopnem drugače težko dostopni erotični filmi.« Gospa Smith je bila na temelju te izjave povabljena k preiskovalnemu sodniku. Izjavila mu je, da se res predvajajo na parnikih angleške plovidbe »White Star« štiri dni izmed onih šestih, ki so potrebni za potovanje iz Anglije v Ameriko, vsake cenzure prosti filmi. Čim zapusti ladja britsko. oziroma ameriško vodovje, je tudi izven območja cenzure. Družba >White Star« je v konkurenčnem boju izrabila to priliko, da bi privabila na svoje par-nike čim več potnikov. Zdaj bo nedvomno policija pristrigla njeno podjetnost in gospa pisateljica je opravila detektivsko ulogo. čudo moderne tehnike Most v obliki trostranične prizme čez reko Ituhr pri Diirenu. bi hoteli, bi lahko zanetili požar: vsi gasilci so bili vinjeni in so smrčali. Našli smo cel vlak s sadjem za don-ske premogovnike in vsi vagoni so bili na stežaj odprti: lahko bi odnesli, kolikor bi hoteli, dobrih stvari. Na glavnem kolodvoru je odhajal osebni vlak in edini direktni voz Odesa—Kijev je ostal zaprt. Množica potnikov, ki ga je oblegala, je zaman klicala sprevodnika. — Kaj storiti? — so vpili potniki. — Vlak že gre! — Nekdo se je oglasil: — Skozi okno moramo noter! — In ljudje so planili proti oknom. Kmalu so bila zamašena s kov-čegi, glavami, rokami in nogami.. .« »Komsomolskaja pravda« bridko toži, da so kljub vsem izkazanim uslugam naleteli mladi komunisti skoro redno na slab sprejem. V rutčenkovskem rudniku ob Donu jih je pozdravil ravnatelj: »Potrebujem vas kakor pes peto nogo! Samo te nesreče je še bilo treba!« 400 mladih komunistov ni dobilo ne postelj, ne rudarske obleke in je moralo pobegniti nazaj v Kijev. »Mobilizacija« revizorjev se je poue-srečila. Hudi kritiki Vsak film se večkrat pregleda, preden gre na trg, a kljub temu strokovnim očem lahko uidejo različne majhne napake. Te potem opazijo gledalci. V Ameriki so posebno neizprosni in pošiljajo režiserjem neštevilno zasme-hovalnih ali žaljivih pisem. Tako je opazilo 300 ljudi, da umira odmiral Nelson v filmu »Božanska lady« z dvema namesto z enim očesom. (Eno je namreč izgubil pri nekem obleganju že leta 1794.) Nešteto gledalcev je obsodilo znanega »Solnčnega dečka«, ker gre spat v pikasti, zbudi se pa v progasti pižami. Šesterica izkušenih kvartopircev se je pritožila, da piše Bettv Balfour pismo na hotelskem papirju z napisom: Hotel Paradis, Nic-e, dočim je videti skozi njeno okno znani razgled na Monte Carlo. Nesrečni režiserji trdijo, da se ne bo nikoli oo-srečilo odstraniti vse slične male po-greške, kakor kljubujejo vsemu preganjanju tudi tiskovne napake. Štiriletna avtomobllistfia Gospod Charles Montigny le Metz nn Francoskem je zaprosil za svojo štiri-le.r.o hčerko Suzano majhen avtomobil. Igrača ima pravi motor s tremi prestavami. Mala Suzana razvija ž njim brzino do 10 km na uro, kar pomeni nedvomno svetoven rekord za njeno starost. Trenchcoate, površni jesenske in zimske obleke, najcenejši nakup pri Senzacionalna porotna razprava na Dunaju že ves teden se vrši obravnava proti trgovcu Bauerju, obdolženemu roparskega umora ge. Fellnerjeve o priliki lanskih pevskih svečanosti na Dunaju. Zagonetni umor je prišel na dan čisto slučajno in se obtoženec zelo spretno brani obtožbe, zgrajene na samih indicih. Vidimo ga, stoječega v ospredju, ko ravno odgrovaria na vprašanja predsednika. Slika je zanimiva tudi zavoljo tega, ker je bilo fotografiranje sodne dvorane strogo zabranjeno. Zdravilna godba Londonski profesor Thompson, vodja "VVestminsterske bolnišnice, je ugotovil s pomočjo posebnega aparata, da znižuje ponavljanje ene in iste melodije krvni tlak, dočim ga zvišuje raz-nolična godba. Ponovne izkušnje so dokazale, da velja to pravilo za glasbeno nadarjene osebe in ljudi brez posluha. Na temelju svoje ugotovitve predlaga Thompson z godbo zdraviti vse one bolezni, ki izvirajo iz nenormalno visokega krvnega tlaka. Ko so objavili nemški listi to angleško poročilo. se je oglasil ravnatelj neke velike monakovske restavracije. Trdi, da je že davno opazil ta vpliv godbe in jra smotreno izrablja v korist svojega podjetja. Njegovi glasbeniki igrajo med kosili samo Wagnerjeve koračnice, ker izdatno pospešijo tek, in sicer posebno konzum piva in hrenovk. Med poletno vročino so priporočljivi tudi Leharjevi in Straussovi valčki, ki spominjajo občinstvo na sladke malinov • ce in limonado- Zvečer je umestna Offenbachova godba, ki dviga konzum likerjev. A če bi igrali v restavraciji Beethovna, Mozarta in Chopina, bi pomenilo to gostom vzeti vsako žejo in Kronanje abisinskega cesarja Cesar Ras Tafari v svečanem ornatu z abi-sinsko cesarsko krono na glavi. Po smrti cesarice Judite je Ras Tafari zasedel abi-sinski prestol in se bodo svečanosti kronanja vršile koncem novembra. Nemška občina Veltenhof je spremenila prastari mlin na veter v cerkev. Mlin že dlje časa ni bil v obratu in so na ta način ohranili zanimiv zgodovinski ostanek. Kot altar služi v tej cerkvi velik mlinski kamen Razmere na ruskih železnicah Ruski delavci ne marajo t. zv. ko:n-somolske konjenice, letečih oddelkov zveze komunistične mladine, ki prirejajo nenadne revizije različnih tovarn, Uradov in si. z več ali manj neprijetnimi posledicami za osobje. Moskovska »Komsomolskaja pravda« priob-čuje sledečo sliko o obisku železniške postaje v Odesi, prvorazrednem prometnem križišču: »Popoldne smo stopili v kurilnico. Delavci so še bili pri obedu, čuvaji pa so spali spanje pravičnikov. Sneli smo petorico i-azličnih delov strojev, pa jih kot dokaz izvršene revizije privlekli v naš štab. Peron je bil poln ljudi, a nihče nas ni zadrževal in ni vprašal, kam pa kaj nesemo. Na drugem, tovornem kolodvoru, so našli revizorji natlačeno poln vagon segnitih paradižnikov. Če Jean Moura: Zadnji sestanek Pri soareji gospe de Z. mu je zaše-petala med dvema melodijama jazz-banda: »Pierre, velika nesreča se je pripetila! Izselim se iz Pariza. Jutri ti povem podrobnosti.« Njegove roke so krčevito stisnile naslanjalo stola, njegove ustne so drhtele. V smrtnem strahu je pričakoval prihodnjega dne. Končno mu je vse povedala: Njen soprog je bil imenovan za ravnatelja tovarne v provinci. V osmih dneh mora odpotovati z njim tja. Odslej bo živela tristo kilometrov daleč od Pariza. To je bil konec njene tajne ljubezni, njiju bežnih sestankov. »Mogoče gre samo za par mesecev ločitve, mogoče le za par let ločitve,« je dejala. »Teh mest se niso nikdar trajno zasedali in že napravim kako, da boni prihajala od časa do časa v Pariz.« Ta misel je njeno bol ob ločitvi nekoliko ublažila. Sanjala sta že o svidenju. »Ne bo težko najti vzroka, da se povrnem od časa do časa v Pariz ter ipreživim vsaj čas med dvema vlakoma v tvojem objemu.« Med tem sta sklenila, da si bosta pridno telefonirala. In tako sta tudi storila. Po preteku tedna dni ji je pozvonil. Imela je baš polne roke dela z urejanjem stanovanja. Prevrnjeni fotelji so ležali na stolih, kuhinjska posoda, mobilije, porcelan, vse je ležalo križem kražem na tleh. Neutolažljiva samotarka je dajala nasvete glede ureditve sob. Uredila je sobe docela po njegovem navodilu ter postavila vse mobilije tja, kamor je predlagal on. In ljubila je to sobo, ki jo je iz daljave on zanjo uredil. Vprašala .ga je telefonično za svet glede vzorca nekega blaga, glede za-storov, glede tisoč malenkosti, s katerimi je hotela gospa iz daljave ustvariti z njim zvezo, zato da bi bila hiša napolnjena z njegovimi mislimi. Skrivnostno sta namigavala na bližnji sestanek. Nestrpno sta hrepenela po svidenju, ljubimec jo je nagovarjal s previdnimi frazami, da naj omogoči vsaj svidenje, trajajoče par ur, ko je nenadoma težko obolela. Zdelo se ji je, da je izgubljena. Navzlic temu je ozdravela, toda bila je tako slabotna, da se ni mogla izprehajati po vrtu, ne da bi se opirala ob roki svojega soproga in prebledevala je, če je vdihavala sočni vonj nageljnov. Potovanje v Pariz je odložila. Upala je, da se ji povrnejo moči in skušala podaljšati svoje dnevne sprehode po vrtu. Toda bolezen je bila izpodkopala njeno zdravje in razdejala njeno mladost. Noge je niso nosile. Trate in cvetice so se vrtile v divjem kolobarju okrog nje. Njen obraz je postal bledej-ši od lilij na njenih gredah in nekega dne so jo našli onesveščeno med cvetočim grmovjem. Nič več ni ostalo od nje kot nebogljeno telo, ki ni bilo zmožno, da bi zapu- stila hišo. Treba ji je bilo najskrbnej-šega negovanja, nekdo je moral biti vedno v njeni bližini, da jo je podpiral. In postelja je bila vedno pripravljena, da sprejme utrujeno, izčrpano telo. Ko se je zavedela svojega stanja in svojega brezupnega položaja, je skoro-da obupala. Smatrala se je tako nesrečno, da ni čutila več moči, da bi živela dalje. In vendar ni umrla, pozabila je skoraj na to, da je nameravala prostovoljno končati svoje življenje. Vdala se je ter znižala svoje zahteve do življenja na najmanjšo mero. Zadovoljila se je s tem. da je poslušala glas ljubimca iz daljave. Zvesta sta ostala navadi, da sta si telefonirala vsak teden po dvakrat. In bilo je kot sestanek, po katerem sta hrepenela oba z isto nestrpnostjo. Že naprej sta mislila na to. kaj si imata povedati. Po stokrat na dan si je mislila: »To in to mu moram vsekako povedati. da čujem njegovo mnenje.« Minilo ie deset let in zopet deset let. Brez telefonskih razgovorov bi bila nedvomno pozabila drug na drugega. Bila sta si drug drugemu zgolj prijateljski ljubljeni glas, ki se ni postaral in ki ni dobil gub in ki je vzbujal spomin na preteklost: dvoje mladih bitij, lepih in strastnih. Nekega dne so njenega soproga končno zopet poklicali v Pariz. Dvajset let je čakala na ta povratek, vedno si je dejala: »Sedaj ga bom zopet videla!« In ta misel jo je popolnoma zmedla. Po- stala je zopet nestrpna in razburjena kakor z dvajsetimi leti. In zopet se je bilo treba seliti. Prazne omare, porcelanasta .posoda, spravljena v zaboje, na tleh ležeče slike. Opravljala je delo z veliko vnemo in morala se je smejati ob misli, da je spravljala vse te stvari nekoč s solznimi očmi, misleča, da bo trajal eksil večno. Brez bolesti v srcu in melanholije je mislila na to, da zapušča dosedanji dom ... Mislila je samo na bližnji sestanek. Z veseljem in vero v srcu je stopala po stopnicah proti njegovemu stanovanju. Njene noge več niso čutile teže njenega nebogljenega telesa. Šest nadstropij ji ni povzročalo nikakih težkoč. Radosti pijana je zopet spoznavala vse znake. Nič se ni bilo spremenilo in bila je hvaležna, da niso izginile niti vlažne lise na steni. Veselilo jo je, da so bile stopnice slej ko prej pokrite s preprogami in da je bil lastnik hiše. kakor se je zdelo sovražnik vseh novotarij. Ne da bi se zavedal, ji je tako ohranil vse iluzije mladosti. Atmosfera nekdanjih časov jo je zopet objela. Ko je pritisnila po tolikih letih zopet na električni gumb, jo je razveselil zvok zvonca. In kot nekoč so se odprla vrata. Pre-padena je odskočila nazaj: pred njo je stal mož snežno belih las, razoranega obraza in upognjenega hrbta. Zajecljala je »Gospod Pierre Fauvel, prosim!« Pogledal jo je. Šele ob zvoku njenega glasu jo je spoznal. Dejal je počasi: Ger-maine, vi ste?« Obupno sta gledala drug drugega. V svojih ovenelih obrazih nista več spoznala ljubljenih črt minulosti. Roke so jima visele hladno ob telesih in njiju blede ustne niso mislile na to, da bi se združile. Bila si nista več kakor tujca. In tako sta stala drug pred drugim v zadregi in si nista vedela kaj povedati. Končno je nežno zašepetala. nc da bi ga bila pogledala: »Na svidenje!« Ni pogledal za njo, ko je odhajala po stopnicah. Vedel je. da ii je postal korak težak, da njena krila niso šumela kakor nekoč... Zaprl je skrbno vrata za njo ter sedel v naslanjač. Čakal je vsakdanjega večernega pozdrava. Stenska ura je nihala. Minuta 7? minuto je minula. Postal je nemiren. Boli molčala, razočarana za vedno? Stresel se je. Dozdevalo se mu je. ko da leži njegova bodočnost liki temno brezdno pred njim. Tedaj pa je zazvenel zvonec telefona. Skočil je k slušalki. Bila je ona. Blažen je zatisnil oči, da bi slušal lažje njen glas. Niti on niti ona ni omenila bežnega zadnjega sestanka z besedo. Pozabila sta docela, da jima ie bila dana možnost, da govorita po desetminutni vožnji z avtomobilom osebno. Hotela sta biti le še dvoje glasov in dvoje duš, ki ljubita drug drugega in tako sta si ohranila iluzije večne mladosti navzlic nebogljenosti starajočih se teles. Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! Priporočamo Vam za VaS teint naše pudre la kreme ,£TOILE NOIRE< in ,MARTA« L Izvolite še danes napraviti poizkus, pa boste prijetno iznenadenl po rezultatih. V Naše najboljše priporočilo ie stoletni obstanek naše tvrdke. Dobiva se povsod in v l„ufol,a..i: A. F.orfančIC, . ure pop Transmisije osovine, jermeniee, ležišča, konsole, sklop ke, zobeaniee. traverze, tračnice, U-želc-zo, plm-evino, eevi, jeklo tn drugo rabljeno uporabno železo prodaja poceni »JUGOFURDA« Miroslav Kras, Zagreb, Miramarski Podvožnjak, tel. 66-49. Isto podjetje kupuje vse vrste starih kovin in avtogum. 134^ za Jugoslavijo, sposobnega in zgovornega — sprejmemo za razpeča-vanje našega patentiranega aparata za mokro gašenje ognja -.Bava-ria? proti visoki proviziji. — Pogoj: poleg slovenščine obvladati tudi nemščino, event. srbohrvaščino. — •< V. VJ**>=1 U* Ponudbe nujno na: Ernst Loos, Villach 12, Novemberstrasse 40. |43f,c V ' —^nc «-—'ovs..e knjige, štra-ce, mane, "»teze, herbarije. odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd. nudim po skrajno ugodnih cenah! NA DEBF\0--NA DROBNO Anton Janežič LJUBLJANA, Florjanska ul. 14. Knjigoveznica in ertalnica trgov- skih kniic. •Mar»isfažet&*ra Lv^-r^ Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Prvi vtis, ki ga napravite v družbi s svoio zunanjostjo, ie merodaien! Zato kupujte svoje oblačilne potrebščine pri nas. ki imamo poleg angleških specialitet še blaso nemškega in češkega izvora. Kreditiramo! Posetite nas! ZahtevuPe ootnikn! POTJN IM A vinske stroke išče veletrgovina z vinom za Kranjsko. — V poštev pridejo le gospodje j s prvovrstnimi referencami. — Prednost imajo gospodje, ki so že delali v tei stroki, j Obširne ponudbe z navedbo curriculum vitae naj se naslovijo pod šifro »Štajerska« j na oglasni oddelek »Jutra«. 143S5 Potižstveno mizarstvo Slavnemu občinstvu javljam, da sem se naselil v Domžalah, kjer bom izvrševal vsa v pohištveno stroko spadajoča mizarska dela. — Sprejemam in izvršujem naročila za pohištvo po tuzemskih ter inozemskih vzorcih. Za točno in solidno izdelavo jamčim! — Cene nizke! Anton štolSa. strojno pohištveno mizarstvo. DOMŽALE, Šolska ulica 3 13475 Oo^rseno in koristno Vsak t-uj jezik se zamorete naučiti v 8 — 4 mesecih samo po »LINGAFON-metodi. ker je učenje lahko in zabavno in pristopno vsakemu brez razlike. Izum je angleški in sotrudnrki so poznani svetovni umi To metodo je sprejel ves svet in tudi mi s hvaležnostjo. Ministrstvo prosvete je za potrebo gimnazij že odkupilo gotovo število tečajev za francoski in nemški jezik (začetnih m literarnih) Uči se s pomočjo gramofonskih plošč, ki so za vsak gramofon, s katerega vam preda* va profesor v materinem jeziku in vam ponavlja lekcijo koLikorkrat želite. Spored plošč ima: besednjak za 6 jezikov, knjigo tujega teksta (za vsak jezik posebej) in prevod teksta v našem jeziku. En kompletni tečaj ima 30 lekcij, ki obsegajo vse praktične potrebe življenja. Za vsak jezik so poectni in literarni tečaji (izbrano štivo poznanih književnikov), ki stane po dva tisoč Din vsak, frank o Beograd. Oni. ki ne morejo naenkrat kupiti vsega tečaja, morejo kupovati po redu po dve plošči (4 lekcije) knjigo tekstov (30 lekcij) in besednjak vse skupaj za 370 Dn v Beogradu, a za provinco 4<0 Din (kateregakoli jezika začetnega tečaja). Zahte* vajte prospekt ali pošljite denar zastopniku za Jugoslavijo: Srpska obrtna banka. Beograd. Čika Ljubina 15. telef 37»87. nšt ček br. 51.125. 14318 Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najceneje pri 11. guttner Ljubljana 4* PREŠERNOVA ULICA STEV 4. — Lastna protokolirana tovarna v Švici. —■ Zahtevajte cenike zastonj In poštnine prosto. BUDILKE od Hin 49.— naprej. BUDILKE iz lesa od Din 84— naprej. — STENSKE URE, Ide 14 dni. z bitjem, od Din 380.— naprej. •Vajcettejsa izvirna vina zidanic! Tam. kier se točijo izvm na domača vina prvovrstne kakovosti m nizkih cen. bo do vsak dan na razpolago sveže domače (kCeGa&e reklamne v vseh ozirih. kci se bodo vsako sredo in jie-. tek klali mladi domači p\aiic&i. Prepričajte se o izvrstni ka: kovosti in nizki ceni, kakor ste se prepričali tudi za moja vina. Priporoča se hotel in restavracija pri Belem Kranjcu — KajSez LJUBLJANA, Florjanska ulica 4. — Telefon 2625. Export pristnih kranjskih klobas od 5 kg naprej po pošti ali železnici razpošilja v vsaki množini po nanižji dnevni ceni proti povzetju Franc Fisfer Ljubljana, Zaloška cesta 10. Vsa pleskarska, livar- ska in slikarska dela izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni ANGELO JEI.Clf pleskar in ličar Celovška n. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. }l-7 sKubi e čišfeneg pe'ja! Sam« »O Dni kg s vega. čiščenegii piilia Razpošilja Trgovski dom Stermecki, Celje št. 20 Kar. ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte tnkoj novi ilustrirani cenik 7. več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno! Jesen in zima najprikladnejši čas za nego las. 1 lonček »INESA« Din 38. — Razpošilja: »INES«, Ljubljana, Mero-sodna ulica štev. 1—12 (Žabjek). 13150 MODNO TRGOVINO perilo, krojaške potrebščine itd., na najbolj prometni cesti, pod ugodnimi pogoji PRODAM. Sprejmem event. družabnika. — Stanovanje na razpolago. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod s Sigurna eksistenca';. 143,1 za plašče, obšivanje itd. se dobi po najnižjih cenah pri A. BUTOLEN, strojarna kožuhovin, Maribor, Loška ulica 18. PEČI ZA ŽAGOVINO gorljive 6 do 10 ur, iz močne pločevine ter solidno izdelane, izdeluje KAROL CIZEL, Vransko pri Celju. — Zahtevajte cene. Železninske trgovine popust. 14358 V nedeljo in v ponedeljek vsi v restavracijo pri D. M. v Polju Pnma jetrnicc, mastne pečenice. Najboljša stara kapljica in novi mošt. Svira prvovrstna godba. Prepričajte se! Priporočata se VRHOVŠEK. 143S8 \A BAV1TE ako želite, da bo v vašem stanovanju toplo, naše AMERICAN štedljive in trajno goreče peči. ENA PEC ZA VEC SOS. Ne dajte se pregovoriti od drugih ponudnikov, ker so naše AMERICAN najboljše in najcenejše. Zahtevajte ponudbe! VOJVODINSKA LIVARNA d. d. Novi Sad Suvoborska ulica 11. 1438 Prodajalna mesta v vseh večjih mestih. Sigurno zdravilo za lase! Za istinitost doli navedenega je na razpolago i živih reklam i zahvala, poleg tega je dobila na t. 1. razstavi v Parizu grami prix z zlato kolajno. To je pomada »MICHEL«, zdravilo za la.se, ki zaustavi izpadanje in osivenje las, odpravi prhljaj, srbečico, hraste in lišaje, kakor tudi posinjenje las. Povrne in pogladi nove prirodne lase, izleči lasno tkivo in klice. Pošilja po povzetju na vse banovine; depo za Jugoslavijo: MIŠEI., BEOGRAD, Kosmajska br. 1. — Prodaja angleSka drogerija. Knez Mthajlova 83. Tel. 27-95 in lekarna Delini, Beograd, Knez Mlhajlova 1. Doze po Din 115.—, 150.—, 185.- in 390.-. — Doze so prirejene kakor je bolezen, čim večja tem jačja, kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice. - Oseba, ki uporabi dozo za 290.— Din, a slučajno ne bi bila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina je vračunana. Tiskana navodila so priložena vsakemu ovitku. HMmiMBiainHii Vsakovrstno 0"GAN pota s š t v o za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 □ANA Dimholesa. motorji, šivalni *t.raii. jtroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke. ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Še vedno je čas, da si nabavite prvovrstne emaj-lirane PEČI po znižanih cenah pri tvrdki A. GOLOB d Ko.. Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3 Zaloga samotne opeke in emajiiranili napisnih tablic. V popravila prevzemamo vse vrste Lucovih in pločevinastih peči. fozoi* Jeseničani! Cem. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 10. oktobra staroznano gostil-Vina mrzla jedila. ijgCene zmerne. Za obilni obisk se priporoča KAREL BIRSA. no pri Bremcu. Vina vseh vrst in vedno 1* 3! bo do na razpolago topla in >"1-7!-) ŽALUZIJE. lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijal<-e in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka "'9 PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Ko'oal. Tel. interurb 32. azpis. Splošna nmlo/eloziiiška družba d. d. v Ljubljani razpisuje gradnjo 40 odvodnih kanalov /a kretnic«*. ponudbe je vložiti do 12 ure dne 15. oktobra 1930. Vse poboje in SKice je dobiti pri nasl >vu 1430© Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti r.aše srčno ljubljene marnc, hčerke, sestre, tete, svakinje in sinahe, gospe ttfiariie D mtc trafikantinje ter za poklonjene šopke in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. č. sestram usmiljenkam. Sokolu I., trafikantom, invalidom in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. V Ljub1 -ani, dne 12. oktobra 1930. 14397 Žalujoči ostali. reditni zavod za trgovino in industriio LJCBLJ1HA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanie vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št. 204«, 2457. 2548. Interurban 2706. 2806 čgCa&ni oddeCefc ^utta* v ŠeCenttutgovi uCici 3 Sp rejema naročila na male oglase, inserate, društvene in zasebne objave (Vogal SeJetibisrgove ttt tfCnaflfeve ulice* £oGal tvrdfce £#f#ca#* «4fe;ac I Agilen prodajalec«. 41494-1 Trg. učenca pridnega in poštenega. z oskrbo v hiši sprejmem v večjo trgovino v mestu. — Naslov v oglasnem oddelko »Jutrac. 41882-1 Čevljar, vajenca po možnosti takega, ki »e je že nekaj časa učil, pod ugodnimi pogoji sprejm* takoj Cadež Jože. čevljar ski mojster v Hotovljab — tik Poljan nad Skofjo Loko 41921 1 Mlinar zmožen samostojno voditi kmečki mlin, dobi službo. Prednost imajo starejši Gorenjci. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 41782-1 Čevljar, vajenca takoj sprejme Zor Frane, Ljubljana, Ambrožev trg. 41988-1 Učenca zdravega in poštenega sprejme tako.i v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov se izve v oglas. odd. »Jutra«. 42233-1 Čevljar, vajenec se SDreime. Hrana in stanovanje do dogovoru. Ivan šuštarš č, Simon Gregorčičeva 8 Moste. Liubliana. 42228-1 Mizar, pomočnika prvovrstnega, za pohištvo sprejmem tako.i ali pozneje. Vidmur. Zg. šiška. 4227-1 Učenko za šiviljo sprejmem takoi. M. Soklič. Bled. Vidovdanska 86. 42219-1 Učenka pridna, poštena 16 let stara se spreime v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zdrava« 42218 1 Pisarniško moč neodvisno gospodično z dežele, perfektno v nemščini sprejmem — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Namesto žene«. 42381-1 Postrežnico srednjih let, ki zna kahati in vsa hišna dela, sprejme manjša družina Predstavi ti se je popoldne na naslov. ki pove ./glagol oddelek »Jutra«. 42142 1 Pletilja dobi delo na dom. Sprejmem pa tudi učenko, ki po učni dobi lahko dobi delo m stroj na dom. Cegnarje va št. 4. 42375-1 Kroj. pomočnika mlajšega, za splošno delo sprejme takoj žužek Ciril, modno krojaštvo, Vodmat-ska ulica 27. 42379-1 Gospodinjo gospodično ali mlado vdovo, z lastnim premoženjem ali tudi brez, išče samski uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >35 let«. Nastop takoj ali pozneje. 41941-1 Trg. učenko s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra računarica«. 41990-1 Več prešivalk pletenin (volne) se sprejme za stalno. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 42194 1 Vajenca za pilarsko obrt išče pilarna Ivan Figar v Ljubljani. 42203-1 Kroj. pomočnika za konfekeij"ska in dela po meri sprejme Daniel Tomšič, Vodnikova 144, Zg. šiška-42205-1 Krojač, pomočnika snrejmem za boljša dela. Naston takoi. — Krojač Clemente. Glince, cesta TX./29. 42272-1 Čevljar, vajenca sprejmem takoi z hrano in stanovanjem no dogovoru. Anton Maček. Logatec št. 151. 42238-1 Kroj. pomočnika za fino veliko delo sprejme takoj Leopold Knol. krojač v Litiji. 42303 1 Kuharico spretno v vseh bišnih poslih, sprejme takoj Geršak, Prečna ulica 4. 42195-1 Brivskega pomočnika ki zna tudi frizirati dame, sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop 1. novembra«. 42217-1 Klepar, pomočnike sprejme takoj Gustav Puc, kleparstvo, Ljubljana. Tr žaška cesta. 42306-1 Trg. pomočnika začetnika ali vajenca sprej. mem v trgovino mešanega blaga. V poštev pridejo samo v Ljubljani stanujoči. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 42310 1 2 ključavničarska vajenca sprejmem. Naslov v oglis. oddelku »Jutra«. 42321-1 Šivilj, pomočnico za damske plašče sprejme Josip Kos, krojač, Kranj št. 50. 42287 1 Klekliarice v ' Ljubljani in bližnji okolici dobijo delo pri Osrednji čipkarski zadrugi, Ljubljana, Kongresni trg št. 2. 42232-1 Vzgojiteljico s perfektnim znanjem nemškega in francoskega jer.I-ka ter klavirja, sprejmem k dvema otrokoma. — Ponudbe na naslov: I. Raz-buršek, tovarna čevljev v Tržiču. 42230 1 Natakarico čedne zunanjosti takoj sprejme gostilna Končan v Rožni dolini. 42332-1 Kroj. pomočnico na željo s stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42326-1 Mesar, pomočnika veščega izdelave raznih klobas, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42343-1 Pletiljo s strojem ali brez, z vso oskrbo sprejmem v trajno delo v Ljubljani, Večna pot št. 3. 42333-1 Veščo pletiljo s hrano in stanovanjem v hiši. sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevkom plače na naslov: P. Veršee, Zagreb, Stari Goljak hr. 2. 418751 Mesar, pomočnika dobro izvežbanega v izdelovanju in prekajevanju mesnih izdelkov, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42369-1 ,Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega za razno delo sprejmem. Predvsem mora biti Iz-vežban v štepanju. Delo stalno. Nastop takoj. Istotam se sprejme čevljarski vajenec z dobro šolsko izobrazbo. Anton, čater. čevljar, Brežice št. 11. 42388-1 Trgovski vajenec z 10 - mesečno prakso želi mesta za nadaljnje učenje v večji trgovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Večja trgovina«. 42364-1 Dober sedlarski in ličarski pomočnik spreten ki bi prevzel v najem delavnico. dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober sedlar«. Pogoji jako ugodni. 42275-1 Učenca iz boljše hiše, pridnega. poštenega in zdravega sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Lastnoročno spisane ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Učenec K«. 42282-1 Vajenko sprejme takoj modistka Tončka Nosan, Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 4. 42373-1 Dimnikar, vajenca za dimnikarsko obrt, s popolno oskrbo sprejme P Petaus. dimnikarski mojster — Dubrovnik, Dalmacija. 42363-1 Deklica - sirota stara 14 let, poštenih revnih staršev, zdrava in pametna, ki ima veselje do šivanja, se sprejme s hrano in stanovanjem v hiši. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj nastop«. 42393-1 Za prima pitane gost in race iščemo odjemalce. Ponudbe z navedbo cen na Kuničarstvo Ehart. SI. Požega. 42262-1 Kroj. pomočnika za boljše veliko delo sprejme takoj Ant. Vrbinc, vojaški in civilni krojač v Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 20. 42402-1 Šiviljo ali šteparico ki bi imela veselje za skupno gospodinjstvo, sprejmem. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Harmonija« 42246-1 Šoferja - mehanika z večletno prakso, sprejmem za avtotaksi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42439 1 Modna trgovina za gospode Mela. dr. z o. z. v Ljubljani išče za takojšnji nastop dečka za vajenca, s primerno šolsko izobrazbo. Vprašati v trgovini na Dunajski cesti 9. 43436-1 Učenko za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42440-1 Mizar, pomočnika preddelavca, dobro izvežbanega v pohištvu, sprejme mizarstvo »Sava« — Kolodvorska 18. 42432-1 Več pletilj dobro izurjenih, za navaden Jaquard stroj sprejme A. Dermota v Litiji. 42410 1 Modistko spretno, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modistka ». 42414-1 Zobotehniško praktikantinjo sprejmem. Potrebna šolska predizobrazba (4 srednje šole). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zobni atelje v Ljubljani 7. 42415-1 Gospodično sprejmem k 3-letnemu otroku. Imeti mora prakso v vzgoji, biti mora solidna, čista in pridna ter opravljati tudi nekaj hišnih del. Ozira se le na samostojno ln zanesljivo moč. V ponudbi je navesti: 1. šolsko izobrazbo, 2. dosedanje službe in dobro službovanja. 3. priložiti fotografijo, ki se takoj vrne. Pisati je na ogl. oddelek »Jutra« pod Vzgoja. 42404-1 Knjigovodja korespondent trgovsko naobražen, z večletno prakso, išče mesta v trgovskem industrijskem podjetju ali zadrugi. Cenj. dopise pod »November-de-cember« na podr. »Jutra« v Mariboru. 42181-2 Gospodična išče mesto blagajmčarke. Gre tudi k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42082 Maturantinja stara 18 let, ki je letos naredila gimnazijsko maturo, išče primerne službe. Cenjene ponudbe pod šifro »Cimpreje« na oglasni oddelek »Jutra«. 42139 Absolvent trgovske akademije t znanjem nemščine, išče nameščenja. Naslov v ogl. oddelko »Jutra«. 42027-2 Dekle iz boljše rodbine, tšče mesta v trgovini, kjer ima ie enoletno prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra vzgoja 6«. 42165-2 Poštna pomočnica verzirana tudi v gospodinjstva, prosi mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Event. samo prati oskrbi«. 42176-2 Točilec in izučen mesar išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41979-2 Strojnik vešč vseh popravil, s šestletno prakso pri parnih strojih in Diesel motorjih, absolvent mornariško strojne šole, sedaj v službi moderne centrale, želi preme-niti službo. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen strojnik«. 42090-2 Plačilni natakar 30 let star, praktičen poslovodja, kavcije zmožen, ki govori slovensko, nemško, hrvatsko in italijansko. išče nameščenje. — Borštnar, uprava »Jutra« v Mariboru. 42076-2 Kot pisarniška moč ali blagafničarka UM mesto praktikantlnja, perfektno vešča nemščine. Ponodbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod »Nemščina«. 41726-2 Vpokojen žandarm. narednik mlad, išče službo pisarniškega ali bančnega sluge, skladiščnika, vratarja, ia-kasanta ali kot pisarniška moč. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlad žand. narednik«. 41996 2 Iščem službo Sposoben sem za vsa hišna dela in tndi u trgovskega slugo. Najraje v Ljnbljao,. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Trezen in sa-nesljiv«. 42147 2 Inteligentna gdč. popolnoma verzirana za gospodinjstvo v sanatorijo-pensionu, išče primerno mesto. — Naslov v oglasnem oddelko »Jutra«. 41733-2 Absolvent obrtne šole išče primerno nameščenje v pisarni. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojni tehnik«. 41882-2 Knjigovodja- bilancist absolutno samostojen — i mnogoletno ekaport.. bani do in tovarniško prakso, zmožen angleščine, franco ščine. Italijanščine, nem ščine Id arbohrv., vešč proizvajanja finih angleških rumov, whisky-ja, konjaka in Ginib likerjev, poznava lee čaja. nastavljen sedaj pri jugoslovanski podružni-d londonske tvrdke, želi premeoiti mesto. Dopise na oglae. oddelek »Jutra« pod »Inicijativa 606«. 41911-2 1000 Din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo. Ponudbe pod »Sluga« na ogl. odd. »Jutri«. 42200-2 Stalno mesto natakarice želi pošteno dekle, ki ie zmožno tudi nekaj kuhati, v bližini Ljubljane. Nastopi lahko 2 nov. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 42206-2 Sodar. pomočnik želi premenitl službo. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 42258-2 Izurjena pletilja išče službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 42223-2 Sobarica poštena in resna z dobrim spričevalom želi službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42224-2 Učenko! kateri damski frizerski salon bi vzel v učenje 14-letno dekle iz dežele., veščo slovenskega in nemškega iezika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42220-2 Mesto postrežnice za ve« dan išče 20 let staro dekle. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4228S-2 Šofer s prakso, trezen in zanesljiv, išče mesto za takoj ali pozneje pri osebnem aH tovornem avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv šofer«. 42316-2 Kot modist. vajenka iščem mesto kje na Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modist. vajenka«. 42327-2 Mesarski pomočnik mlad, zmožen vsakega dela išče službo za takoj. Naslov pove podružnica Jutra v Mariboru. 42075 2 Dve pletilji dobro izvežbani in vestni delavki ter šivilja za pletenine z večletno prakso, iščejo stalno nameščenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »J uira« pod šifro »Gorenj-ke« 42022-2 Prodajalka izurjena v trgovini mešanega blaga, želi službo. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva 3«. 42030 2 Mesto zobotehniške-ga vajenca želim nastopiti takoj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42378 2 Gospodinja starejša, inteligentna gospa, z večletnimi spričevali, gre k samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod »Zanesljiva go spodinja«. 42333-3 Mesto sluge ali kaj sličnega iščem najraje v kaki trgovini ali večji tovarni v Ljubljani. Sem vojaščine prost, močan, zanesljiv in trezen. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42289-2 Šofer - mehanik z večletno prakso, zanesljiv abstinent, zmožen vseh popravil ln tudi raznih strojev, želi premeniti mesto bodisi v LJubljani ali na deželi. Cenjene ponudbe prosim na Fran Doll-nar. Gerbičeva ulica 18 Ljubljana. 42295-2 Prodajalka z desetletno trg. prakso, dobro verzirana v vseh tr govskih strokah, želi službo v kaki večji trgovini. Gre tudi kot poslovodinja v kako podružnico. Depise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 42308-2 Mlajša vdova želi mesto gospodinje pri boljšem samostojnem gospu-du brez otrok. — Državni uslužbenci imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vdova«. 42245-2 Odvetniška uradnica t daljšo prakso, želi premeniti mesto. Pomudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod »Odvetniška uradnica«. 42325-2 Dobra gospodinja kuhe in vsakega dela vaie-na, išče mesta — najraje pri vdovcu ali samcu. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Varčna 26«. 42422-2 Gospodična trgovsko naobražena, išče službo plačilne natakarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42417-2 Službo sluge v trgovini ali pisarni, or.ir. kaj sličnega išče mladenič. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv«. 42431-2 Strojni ključavničar železostrugar s šoferskim Izpitom išče na-meščenja za takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 42395-2 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraja. Pišite tovarni Person, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 310-3 šivilj, učenka ki se je že dve leti ačila, se želi pofiolnoma izučiti pri šivilji, kjer bi jm> možnosti knela hrano in stanovanje — najraje v M» riborn aii okolici. Naslov pri podružnici »Jntra« v Maribor«. 42079-2 Zastopniki se iščejo za vsa mesta tn trge dravske banovine. In-teligenti iz vrst gg. učiteljev in drž. uradniki imajo prednost. Cenjene ponulbe do 15. okt. t. !. na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Lahek postranski zaslužek«. 42141-3 Zaslužek dnevno Din 200.— pri ofciska strank. Vsak je kupee. Delo je za moške in ženske, ako so sposobni za obisk strank. Re-flektira se na poštenost. Pismene ponudbe na Mažir, Maribor, Gregorčičeva ulica 23/1. Znamke za odgovor priložiti. 42086-3 Entlanje 1 m 1 Din Credtisk. vezenje, blazine. — Palača Kreditne banke št. 1-a/IV. 4234S-3 Beogradski agent tekstilne stroke od visoke društvene reputa-cije Išče prvovrstna zastopstva za Beograd. Ilija Gjurič, Terazije 22-11. 42249-3 Zastopnika enega za Maribor in enega za Ljubljano za obisk strank sprejmemo. Omenjeni gospodje morajo '>b-viadati slovenski in nemški jezik, biti vsestransko naobraženi in neomadeže-vanega porekla. Dnevn! zaslužek 3—400 Din zasi-guran. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutrat pod »Znanstvena knjigarna«. 42112 Vsako pisarn, delo prepisovanje na stroj ali kaj sličnega M prevzela gospodična oa dom. — Po nudbe oa oglasni oddelek »Ju kranjiči ter kompletu > orodjem proda Kova';, Virus, Dolenjsko. 42150-6 Stanovanj, barako poceni nrodam. Poizve se t Hrenovi aiici 18. 42026-6 Dalmatinsko vino bele iti raUeče po DiD 4.— (za mesto 8 trošarino po Dir 1M1 ta prodaj v Jav nili «ki vlilčih. dokler za loga traja. 42039 6 Zephir peč dobro ohranjeno n o e e ti ! proda L. Schubert Pra!a kova ulica 15. 42171 6 Barve. iiri>ež. lake lu dr. priznano najboljše ln najcenejše dobite le pn »Lustra< V. Larnik Gosposvetska cesta št. 12 (poleg restavracije »Suvi avet«). 36 Lep premog trboveljski tei lrva. So Jutra«. 42263 i Stare moške obleke čevlje, pohištvo in drugo kupim. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom Alojzija Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 42345 7 Vrednostne paoirje srčike, obligacijo ln deln!e» kupuje Upravništvo Merkur Ljubljana. Seleuburgova ul St. g-II — telefon 3052 423S3-7 Železne sode rabliene. Oii bencina vn petroleja kupuje Lederer Desider. Sombor. 42411-7 Anto Fiat 503 z novo onevmati-ko in pred kratkitu izvršeno generalno re-paraturo. prodam — Vprašati: Anton Bla-žek, Ptuj, Prešernova ulica št. 14. 42236-10 Avtobus - chassis in tovorne avtomobile .-Citroen« in »Praga« vseh velikosti po najusodnejših pogojih prodaja Lampret in drug. družba z o. z. Ljubljana. šelenbur-sova ul. 4. 42222-10 Avto limuzino 4 sedežno prodam ali zamenjam za potniškega, za tovor do 400 kilogramov. Naslov: Leopold Prostor, p Gorenja vas nad §k. Loko. 42214-10 Moško suknjo zimsko ia obleko ze!o do bro ohranjeno proda Marija J e 1 e n i č, Ljubljana. Stara not 1 tnad kisarnoV 12032-13 Doienčka sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek iJutra« pod >ifr.j »Ovomaltine«. 43070-1' Več stalnih ahonentov sprejmem na dnevno hrano po tO Din r Aškerčevi kle ti — blizu obrtne šole. 42387-14 ; Najboljše peči > na žagovino *o peči sistema R. Jakelj, Slovenigradec 'ier de ne kade. «ei ee ne i>iteku re njih distlliratia ■voda oo mokre žagovin« — ,-ikoravoo je ta mokra, zato ne poviročajo n o h e o o ga smrada. 41751 6 Spomladanski med poiti 5 kg Z3 105 Din •lil j a A. Maček, čevljar, 25f63 Nagrobni svetiliki dobro ohranjeni zelo agod no proda Ivan Scunig. Ljubljana, Stari trg^ Pozor — potniki in sejmarji! Nudim vam v mojem na novo urejenem oddelku razne vrste tn velikosti naboJne in t>o-krajlnske oljnate to umetne slike na papirju, po najnižji ceni. Tvrdka Avgust Agnoia Ljubljana. Dunajska 10 42380-6 Starinski sekretar (Eiedermaierjev slog) dobro ohranjen, prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 42347-6 Med cvetlični in ajdov, večjo množino po ugodni coni prodam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 42371-6 poi Vrhnika. Zaboje dobro ohranjene poceni pro da R. Sttraeeki v CoSju. -lOtJijo-e Branievsko barako prenosljivo, z vso notranjo opruvo preda A. Stember-ger Tovarniška cesta 3 — Zelena jama. 42120-6 Damski česal, salon rlobro urejen, v večjem kraju Slovenije prodam. — KesBi Lupci naj 5t javijo ped :načko »Dsmsk; česa! ni salon« oa oglasni odd« lek- »Jutra«. 41965-6 Apno dobro oečeno, blizu ceste. 4 ure do železnice Črnomlja ali Kočevja. oo 35 para kilogram proda Juri.! Va-letič. čepi je št. 14 pošta Nemška Loka pri Kočevju. 40336-6 Štedilnik s&oro nov (Tischherd) belo cmailiran. ponik-ljan — in zvočnik Te-lefunken se proda na Vodnikovi cesti 25. 42266-6 12 kom. belih kartonov velikih, brezhibnih in nekai črnih stoia! za ;zložbo po zelo nizki ■eni prodam Kodelie-vo. Zadružna ulica 7. 4226S-6 Radio aparate prodaja popravlja «odei nizira. vzdržuje nij'12'id ieje Jože MarkeS. Jesen) ee. 30 Hartley - radio Stiricevai aparal prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42354-9 Dva avtomobila luksuzna. 4 in 6 sedežna, zelo dobro ohranjena, prodam ali »menjam za U-mozir.o Ziserl. Stud^ne pri Maribor«. 42179-10 Austro-Daimler 2-tonski. v brezhibnem #ta nju. prodam »li zamenjam za motorno kolo Muhič, gostilna. Studenci pri Ma Hboru. 42183-10 Za požarne brambe ali trgovce ze!o pripraven avtomobil. 35 Daithler mo t,»r in nadomestni deli, na prodaj. Pismene ponuibr pod »Auto« na p->dmžnlo" »Jutra« v Mariboru. 42178-10 Otroški voziček fiortn!, poceni ranrodaj Kožni ulici št. 21. 42426-6 Stenice l za't>go !n ostalo golazen nniči »VULKAN« pltn ta jamčeno. I kg 30 Din zi 20 k;ib. metrov prostora. Naredilo priloženo. Dobi ss posod ali pri »Sanitas«. Zagreb. Hatzova 12. 41753-6 Dvosedežen avto v zelo dobrem stanju pn praven tudi za »otnika — poceui prodam Naslov » oglasnem oddelku »Jutra« 41765 lf Motorno kolo t prikolico — prvovrstne znamk*-, v najboljšem sta njn ln »vt.o Chevrolet, laki dobro ohranjen ugodno na prodaj Pojirtii'« med iS in 2. uro pri A Gol«Mow ski Ljubljana. Gosposvet »ka cesta 10-1 — dvorišče 42064-10 Radi odpotovanja prodam u polovično ceno angleški 350 OHV dobro -»hranjen, malo vožan — ilektrično -vpromljen. -Ig oal. sooias. Naslov v ">gl Kidelku »Jutra«. 4206810 Bordeaux steklenice 3 7/10 35'000 ler buteljke iaapanjshe in različne druge steklenice kup' Fr. Kbim. Miklošičeva ccsta 8 42019-7 Limusino rabljeno, a dobro ohranjena kupim Ponudbe z navedho cene na oglasni oddelek »Jutra« p->J šifro »Sigurno« 12153-7 Gobe, suhe zadnje 'asti. gupujem po najvišjih tržnih eecab Po riuditf povzorčeno i na v,di»t' '.zor »vrdV P»t*» šetiua telefon t. Radeče Zidan' nMt. 323 7 Divan s 6 stoli dobro ohranjeno. !n več moških oblek vsled pomanjkanja prosto ra poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jntra 42015-12 Modroce la a f r i k. močno blago, 260 Din. spodnje modroce. mreie in posteljne odeje najceneje kupite pri Rudolf Sfver Marijin trg štev 2. Zahtevajte vzorcel 68-a •Javor« •esna Industrija » Legat«™ t».a svoj 'okal ca pohištvo sodi » Ljubljani ♦ oov ualall Vzajemne cavarr, «aluiee. S06dS Žimnice otoinane, divane. fotele, vse tapetniške Izdelke Vam nu li najsolidneje in oajcenej» Ignacij NAROBE, tapetoik. Ljubljana. Gosposvetska co sta 16 (pri »Levo«). 332 Pohištvo postelje, omare, umivalnik, •■tole. mize in razno poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41SS3-12 Pleskano spalnico tridelno novo omaro ugodno prodam v Sodarski ul čt. 2 (nad sv. Flarijanom). 42297-12 Moderno snalnico kompletno kupim. Na«Iov v oglasnem oddelka »Jutn«. 42294 li Krasno spalnico katere nabavna oena je bi la 18.01» Din. po enoletn' uporabi prodam za 12.000 D'io ;atoerikanski jesen). — Istotam je naprodaj tudi kuhinjska oprava za 700 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Spalnica«. 4341S Bukova drva suha. Din 130.— meter, smrekovi kolobar;: Din 4. popolnoma suhe dt-ske plo iii ln tram: v gradben" svrhe po znatno znižinih cenah. AR BOK. Dunajska 50, telofoa 2516 . 42128 15 Odpadke žaganja iS kurjavo nudi od 10 Din naprej do l'J0 kg franke vagou Stična Josip Zaje 41957 i: Hrastovi pragi Resna in solidna tvrdka rabi v dimenziji 2.60X13/14 x22 in 2.30 x 13 x 20- Do biva meseca novembra. Ponudb,- pod »Železniški r.ragi« na oglasni oddelek »Jutra«. 42197 15 Ia bukovih drv brez okroglic kupim več}-: količino. Najskrajnejše po nudbe na Drvara, Zagreb. Kamaufov3 3. 42193 15 Trame in deske tretjevrstne kupim. Prosim noto ponudbe s skrajno ceno franko Postojna Dopise rw>Ford«. 42442-10 Kompletno spalnico iz javorjevega iesa za dve osebi in kompletno spulmco iz orehovega lesa za bdo osebo raai pomanjkanja prostora ugodno prodam. Obe dobro ohranjeni in čisti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42435-12 vr/rrfHir\ Moška obleka temnoeiva, za srednjeveliko postav«, zelo dobro ohra njena poceni naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41952 13 Dekoraciiski divan (tudi ta 6pati) lep — in moško obleko zelo dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42066-13 Obleke i čedne, štofaste. dobro ohra njene, za srednjo postavo, in čevlje št. 57 kupim takoj. — Cenj ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Obleka«. 42096 13 Uniforme vseh vrst izdeluje in ima v »logi (tudi na obroke) — kakor tudi vse potrebščine k uniformam K 1 i m a n e k. Seienburgova 6. 41945 13 Usnjat suknjič popolnoma nov. prodam glo boko pod cen« Prijave na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Čsnjat suknjič«. 40486-13 20.000 Din posojila ta dobo treh mesecev, pro ti dobrim »brestim In po polnemu jamstvu išče trgo vec od privatnika — Po nudbe ni »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezija«. 41672 16 Katera veleiirma ali privatni kapitalist bi založil malo trgovino z meSanim blagom v Ljubljani, Do vrnitve dobt 50 odstotkov čistega dobička. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«. 42320-16 Kavarno in restavracijo proti odkupu inventarja od- d.im takoj pozneje v najem. Ponudbe na »glasni >ddelek »Jutrac pod šifro >V najem«. 41871-17 Boljšo restavracijo hotel al! gostilno v Ljub lja.ni, ali na Gorenjskem vzamem v najem. Prevza mem tudi samo boljšo kuhinjo. kjer je velik promet — takoj al! pezneje. Cenj. ponudbe na oclas. oddelek ^Jutra« pod »V na.c-m«. 41872-17 Gostilno ali bile rzamem v najem ali na ra-čun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro«. 42446-17 V Vižmarjih št. 31 pr. Josipu Matjinu. v ne del jo 12. t. m. otvoritev nove gostilne. , 42017-15 Vsako soboto in nedelio dobite prvovrstno domače pečenice, krvave ln jetrne klobase, kakor tudi vedno pristna štajerska ir. doleuj ska vina \ restavraciji Zebal Rudnik-Ljubljana, Dolenj-ka cesta. 42316-18 Posestvo Pekarijo m oralov, lepa gosposka nn««ivniii hiSa, v okolici Maribora I s POSeStVOm naprodaj. Oskrbništvo Lin i v trgu proda za 135 denhof, poi ta Zg. Sv. K-.m tisoč dinarjev. Posre-^jta. 4206820 dovalnica. Maribor. Sodna ul. 30. 42207-20 Kupim hišo v eeni do 200.000 Din, ea trgovino ali brivca primer no. oa prometnem kraju v Mariboru. Celju ali Ljublja ni Naslov- »Frizer«. Ža greb. Ilica SS. 41S70-20 Hišico dvostanovanjsko v Roini dolini, z lepim vrtom zelo ugodno prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41181-20 Velika hiša z gostilno naprodaj na telo prometnem kraja Matija Gradec pri Laškem. V« ure od kolodvora. Hiša je » dobrem «tanju. dograjena leta 1919 Ponudbe na po družnico »Jutra« v Obov Ijah pod iifro »Hiša 95«. 41295-20 Prodam novo hišo tridruiinsko. pa 2 sobi, ku hinja tn pritiklin«. o**' m5 vrta. električna razsvetlja VA 15 let davka prosta, za vseliti s 1. novembrom. Avtobus iD železnica 2 nu nnU — v Slapah. Devica llarija na Polju. Naslov » ogiasnem oddelku »Jutra«. 41054-20 Lokal v večjem letoviškem mestu z veliko okolico, uri mertn za lekarno, droge rijo zobozdravnika, oddam Ponudbe na oglas.ni oddelek »Jutra« pod »Letoviški lokal«. 42152-19 Prostorne lokale na zelo prometni točki mesta, v katerih ee že več let nahaja dobro idoča kavarniška in gostilniška obrt. radi družinskih razmer oddam proti mali odkupnini. Mesečna najemnina nizka. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika 2«. 42024-19 Krojaška dvorana dobro vpeljana, v centru mesta, z vso potrwhno opremo, poleg delavnice za 8 delavcev, naprodaj radi starosti. Cena 50.00) Din. Vprašati: Zagreb, Dr.iško-vičeva ul. 4a. Agencija Fundus. 42092-19 Dobra gostilna ali restavracija se išče ta takoj v najem. Kavcije zmožen. Dopise na L. Rebolj Kranj. 42191-17 Lokal na trgu oddam v Dajem v Kranju št. 152. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42192-17 Gostilno na prometnem križišču v Mariboru oddam v najem po nizki eeni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41903 17 Pozor, peki! Proti >dstopnini iddam v najem prvovrstno pekarno na deželi — Samo reelni obrtniki naj se javijo aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »27.000«. 4J977 17 Trgovino z Inventarjem, stanovanjem in gospodarskim poslopjem na prometnem kraju poleg žel postaje oddam v najem Dopise na oglasn' oddelek »Jutra« pod Iifro »Trgovl na 33«. 41987 17 Avtobusno podietie lepe proge, z velikim prometom v center Ljubljane, ugodno oddam. Reflektantl naj se oglasijo na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 42111-17 Trgovski lokal l Vfc m dolg lu 3 to «-r,k t dvema 'gloibaroa v centra Kranja takoj oddani Pojasnila daje Uinko Ci irlič Kranj 38. 41981 19 Trgovski lokal s itelaiami. iravee dve to-b, kuhinja, skladišč« *b glavni cesti. 14 km •«) me sta tik farne cerkve v Slo v«n«kih roricah. le m brezpomemben fconkorent takoj »Mam « najem pod ugodnim- pogoji Dopisi oa -iglam iddnlek »Jutra« p>d »Prlekija« 40989-19 2 lena lokala 1 za trgovino in 1 za obrt, oba s stanovanjem, v novi hiši velikega industrijskega kraja na Gorenjskem od dam s t. novembrom. Do piee na podrninioo sjutra« na Jesenicah pod »Trgovina in obrt«. 41978-19 Kupim hišo v Ljubljani it" bližnji oko lici z dobro vpeljano malo trgovino, mlekarno, proda jalno kruha sli gostilna. -Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Do 200.000« Posestvo s hi£e in vsemi gospodarskimi poslopji, na solnčni legi. oddaljeno 1 minuto od farne cerkve in šo!e litiče pri Kozjem iz proste roke prodam — prosto vseh bremen. Zraven je zelo obsežen sadni vrt in vinograd. bukov g07.d. travnikov za 5 glav goveje ži vine in okrog 12 ha prvovrstnih njiv. Kupec se po doiovoru lahko takoj vseli. Pojasnila daje iz prijazno eti Kes ni k Josip, Koprivnica pri Rajhenburgu. 41831-20 2 stanovanji dvosobni, oddam takoj v nuvj hiši na Glincah. Naslov pove og'r-sni oddelek »Jutra«. 418S0-21 Grajščinico Stanovanje 2 lepih sob. kuhinje, pr: tiklia Ln izred.-io lepo r.re .'enega vrta oddam v Rožni dolini. Prednost imajo vrtnarji. Naslov pove -Jutra«. 42S07-2S Dva\a spri jmem v pofo!no oskrbi. Naslev v oglasnem cii.lelku »Jutra«. 42330-i2 Stanovanje 23 oralov Posestva pri 'v Mariboru aroaa za t na.i=tr s 1 novem-600.000 Din Posredo- {.r^^^dam solidni «!lnI<.. v,. Ško. M. Robida, pošta La- ^ ^ifr0 ,Ugodno tiapro- iseem v. najem. >ia- n„i;,i 42188-20 ,iaJ-,. 4i7<4-20 slov se dobi v oglasnem oddelku »Jutra«. 42216-17 Manišo trgovino ali lokal z opremo na Gorenjskem ali drugem prometnem kra-j~iv» .„ in vzamem v najem. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 42235-17 Soortro obleko rujavo, Saket obleko in J zimski suknji (»ceni proda Pekarijo Mitu Bleda takoj oddam v M. Kveder, krojaštvo — Več se" poizve v Slorcrikova ulica itev. 13. hotelu Trolia na Bledu. 42315-13 Lep moški kotlih poceni naprodij. Naslov v 1 oglasnem oddeiku »Jutra«. 12318-13 Lep, modern nla«č aov džeiaper In snežne čev. !je št. 87 prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 42338-13 43067-17 Prostore z izložbenimi okni. preurejene lz gostilniških v trgovske lokale, dam v najem na Celovški cesti tik postaje ob novo projektirani cestni železnici. Poleg Je tudi stanovanj«. Matija Ter-lep. Ljubljana 7. 42340-17 ško pri Celju. Gostilniško posestvo renomiraua stara obrt s trafiko, 20 oralov prvovrstnega posestva, enonadstropna hiša, z urejenim gospodarskim in obrtnim inventarjem, izletišče .cto-viščarjev Rogaške S!at'ne, tik pošte in postajo Ro- Opekarna s strojnim obratom, z* :z delovanje zidne o-poke. na periferiji mesta Ljnbljane, sedaj sicer ne v obratu naprodaj. Naslov v og oddelku »Jutra«. 43270 20 brom blizu trnovsKe cerkve mali družini. Naslov v o=;las odd. •Jutra«. 42230-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, v Mvi hiši v visokem p:i-tličji; oddani s t. novem brom. Naslov v ogiasneiu oddelku »Jutra«. 42»r>4-21 Lepo sobico separirano. po možnosti r centru mesta išče od. Ponudbe na og^as. oddelek »Jutra« pod juačko .222«. 12167 23 Krasno veliko sobo blizu Zvezde oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddeiku .Jutra«. 42004-28 Onremlienr sobo f separatnim vhodom :n _______ elektriko, v bližini obrtne naprodaj. Naslov v oglas. Zeleni'"jami""—'^Ljubljanska .^koj o d d a Svetič. .l.t,.. .. . - _ 4°-v74--7l Oero:ee ^♦»nnvanio sobe in kuhinje oddam Majhno posestvo hiša z gospodarskimi poslopji, z opeko krito, v dobrem stanju, z 2 orali zemlje za stavbišča. ob že lesnici in glavni cesti, tik mesta naprodaj z inventar jem a!i brez. Pogledati v Sp. Hajdini št. 75 — Ptuj. 41836-30 Večje posestvo al: gozd v obsegu 10—100 johov kupim. Ponudbe oa naslov: Martin Slapšak — Krmelj, Dolenjsko. 41991-20 uliea Stanovanie 1—3 so5> in pritiklin, v centru mesta, ia november ali dccember iščeta boljša novoporof.enca. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« rod šifro »500—700«. 42293-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin, popolnoma separirano. pritlično — oddam v Kožni dolini M/27 42329-21 Stanovanje ■ičeva 7 — Kolezija. 42124-23 Opremljena sobo s posebnem vhodom, blizu pošte oddam. — Pisati na oglas, oddelek »Jutra« pod 5Solidno 600«. 42129-23 Opremlieno sobo v sredin! mesta oddam boljšemu gospr«lu a!i gospodični. Vprašati v Z!dov-k; stezi 6-11. 42143-23 Sobe j se odda s 15. okto- Enonadstr. hiša lepa. novozidana, t tremi krasnimi stanovanji in 1400 m' vrta. v mirni leg; pod Rožnikom ogodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43365-20 ■a sob oddam s l. novem- brom za enega gesno-iirom. Ponudbe na oglasni I da v sredini mesta. — oddelek »Jutra« pod šifro Naslov v oglasnem od-sCen-o-« " 4-':>23 21 delku »Jutra«. 42204-23 V Bleiskem koo4 »-Plačam takoj« 42380-ŽO lWphfovane «nbe oddam. — LjubMana. Groharjeva ul. št 5. 42255-23 Stanovanie t—2 sob in pritiklin !šče * Šiški starejša mirna stran !;a brez otrok s 1. novem- i 0 . , . brom ali event. takoj. Po j Sostanovalca (alKo) Sostanovalca sprejmem takoi. Ulica na grad 7 42264-23 ftfcfcjj 'Mj Stanovanje Več praznih sob, skupaj ali posamezno, z novem-brom oddam. Naslov v oi". oddelku »Jutra.. 42190-21 nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »V Šiški« 42307-21 Stanovanje 2 sob. kuhiijo in pritikiin oddam za november v novi hiši v Kožni dolin:, cesta U št. 41. 42350-21 Stanovanje 2 sob. knhinje in pritiklin oddam pod Rožnikom — cesta IX št. 49. 42:66-21 Sta io vanje 2 sob. kuhinje in pritikiin oddam s t. novembrom stranki orez ctrok. r»una«-ska ccsta 86/1. 42199-21 Enosob. stanovanje e kabinetom tn pritiklina mi. » aepo€redni bližini Ambroževega trga iščem za takoj. Ponudbe na >gi oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«. 41996-21 Stanovanie o-ldam s 1. noveml^om v Koritkovi uliei it. 21. 42374-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobe, kopalnice in pritiklin oddam s 1. novembrom v novi hiši. Prek, Karadžičeva ulica. 42:467-21 sred; mesta, surei-rnem. — Naslov nove oglas, oddelek Jutra -42205-23 2 sostanovalk' spreitnem. Novi trg St. 2-11. 42269-23 Stmovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam na Trati št. 13 — p. St. Vid pri Ljubljani. 42358-21 Tri stanovanja dve obstoječi iz sobe m kuhinje, tretje Iz dveh sob in kuhinje, t elektr raz svetljavo oddam Ukoj manjšim U) mirnim »tran-katn Poizve se pr' Mahni čo v Gaberjih št. 159 — Celje. 42081-31 Maia hiša z vrtom, sadonosnikom in njivo naprodaj. Pobrežje, Stanko Vrazova ulica 2. 41967-20 Posestvo v _ ______4 orale v»!iko. oddaljeno 30 strivnica Podplat', radi 'mr- minut od zdravilišča Roti posestnice ugodno na- gaška Slatina in 55 minut prodaj. — Pojasnila daje:|ol tovarne stekla ter pre Kupnik - Podplat. ! mokopa. prodam. Posestvo 42083-20 obstoji i/, pašnika, njiv ln vinograda z novem amer; Za poljedelsko vrtnarstvo večjega obsega iščemo v okolici Ljubljane (2 d" 3 kml primerno zemljišče „ .. približno 8 do 10 oralov t OStflnO V bližini stanovanjska prp | s posestvom lika, kuhinja m 1 do "1 w kanskim napadom, v lepi solnčni legi v ravnini. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41975-20 Stanovanje 2 sob. kuhinje ln pritiklin vse pod en'm ključem — solnčno tn tisto išče za novembei ali lecembe? mir _ na tričlansk a družina — šobi'. Glavni'"pogoj" v ne 113 oralov oroda za 142 točen plačnik Perifertja po.rodni bližini tekoča va tisoč dlnariev Posre- i izključena - Ponudba na da. Ponudbe na oglasn! dovalnica. Maribor. I oglasi Jddelek »Jutra« pod oddelek »Jutra« pod »ifro Sodna ulica 30. J bi f r' .Redoljubna ln stalna Stanovanje 1 velike aH 2 ma!ib sob ln kuhinje pri mirnem gospo darju išče s 1. novembrom mirna tričlanska družina. — Cenjene ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodar-stranka «■ 42125-21 Stanovanje i soli, kuhinjo, verande in pritiklin, solnčna lega. parket in elektrika, s 1. no-vembrom oddam mirni 5'ranki poleg avto postaje. Kocačič. Podlimbarskcga 2C, Stanovanje podstrešno, z 2 sobama m pritiklinami, v sredini mesta oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42368-21 Tro«e stauovani takoj cddam v Rožn; dolini cesta VI št. 4. 42132-21 Manjše stanovanje soba ln kuhinja brez štedilnika, katerega si stranka lahko sama postavi. Ciglarjeva ul. 14. Vodmat. 42309-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, po možnosti s kopalnico, v bližini centra iščem s 1. novembrom ali decembrom za 2 osebi brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dva odrasla«. 43406-21 ■di Stranka 3 oseb zelo mirna tn -lobra ače in 2 bčerki uradnici išče stanovanje 2 aob • kuhi njo ln pritiklinami event tudi i «nt' večjo sobo tn kuhinj« »«r pritiklinami — najraje na S» Petra nasi po RfMjev eestt Kolo dv-irsk- llid %1( » bližini Pismen* oonudbe na oglas oddelek »Jutra« o^d Šifre •Oče lt> hčerki« 41692 21 Stanovanie „ , 3 sob in kuhinje, «o|«VoV mesta išče učiteljica za februar 1931. Ponudbe pod j :Snažnost« na oglasni od- »Boljarl«, 43138-20 42208-20 »trania«. 41896 21 delek »Jutra«. 42424-21 Stanovanje 5 sob oddnm z novembrom u; Miklošičevi cesti št. 14. 41597 21 Stanovanie 2 sob in kuhinje, pod Rožnikom, 10 minut od Zvezde cddam z novembrom Na-slov pove oglasni od1'-!ek »Jutra«. " 42443-21 Stanovanie 2 sob ;i knhinje išče šivilja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Šivilja III«. 42433-21 Citajte vedno naše ogb^e! Sostanovalca sprejmem k akademiku v veliko sobo. ev. z liraao. Naslov v osi. odd »Jutra;-. 12270-23 Gospoda sprejmem na stanovanje z zajtrkom v sobo s separiranim vhodom in elektriko v sred;ni mesta. Naslov v oslas. odd. : Jutra-:. 42273-2'J Leno SDalno sobo z dvema posteliema. na željo tudi sprejeni-nieo. oddam s 15. oktobrom samo zakonskemu paru brpz otrok Center, elektrika, parket.. Naslov v oslas. odd. sjutra«. 42226-23 Ooremljeno sobo solnčno in s posebnim vhodom oddam v Sp. Šiški — Cernetova ulica štev. 31. 42317-23 Prazno sobo takoj oddam, event. tudi zakon, paru brez otrok, v Kolodvorski ulici 23. pritličje. 42003 23- Onremlieu- s separatnim vhodom :n souporabo kopalnice oddam s 15. oktobrom boljšemu gospodu. Naslov, pove osri. oddelek -.Jutra«. ' 42025-23 Več ooremljenih sob odda Možina, Flor:jaa«k» ulica 24. 42314-23 3 sobe za pisarne ali drug "br:.t oddamo v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddel.k »Jutra« pod »Kolodvor«. 42319-23 Sobo lepo opremlj<«no, i dvema posteljam."!, elektriko in --.-n oskrbo oddam takoj !-o nizki ceni. Naslov v ogin^. oddelku »Jutra«. 42312 23 Dve sobi suhi in zračni, brez kuhinje, z električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom na Sv. 1'etra n.isipu. Naslov v oglasnem odlfdi.ii »Jutra«. 42298 23 Leoo, pra7no so^n s strogo sef-ariranim vhe dom in umivalnikom s tekočo vodo. sredi nw,a oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42115 28 Opremljeno sobo t posebnim vho lom, iščem. Ponudbe na ocUs. oddelek »Jutra« pod »Y Šiški«. 42339-2S Sobo Jppo mpreunljeno oddam na Starem trgu št. 11-a. 42324-23 Opremliero sobo i 1 ali 2 posteljama, v bližini kolodvora iščem za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Carinik«. 42301-23 Napiši, katero hočeš Prosim, dvignite pismu. 42281-24 Prazno sobo iščem v Ljubljani. Naslov T oglasnem oddelku Jutra. 42335-23 Sobo »raven Nunske cerkve oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42361-23 Sobo lop« opremljeno oddam 2 osebama, kakor tudi prazno sobo s štedilnikom. Ceglar, Mivka št. 23 — Trnovo. 42335-23 Lepo sobo komfortno, za 2 osebi, oddam v Skrabčevi ulici 5. 43283-23 Sostanovalca t bližini Tabora sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jiitra«. 42376-23 Prazno sobo oddam v Zadružni ulici 5. Kodeljevo. 42377-23 Ločena dama 28 let, išče častnega zna-•ija z resnim, duševno zelo visokostoječiro gentie-manom. Pogoj: ljubezen do športa. Ponudbe pod »Bergfriede« na ogl .dd. »Jutra«. Anonimno brez pomena. 42057-24 Vdova brez otrok s pokojnino in pohištvom želi znanja z boljšim, sta rejšim gospodom, radi pomanjkanja stanovanja — svrbo skupnega gospodinj stva. Preduo:?t imajo držav ni uradniki. Resne ponudbe s polnim naslovom na po. družnico »Jutra« v Maribo ru pod značko »Prijetn življenje«. 41965-24 Ni lepote brez lepih las Poiščite oglas »Ines«! 1S150 Večjo prazno sobo »oiačno in čisto, oddam v eentru samo privatni stran ki, ali čez dan zaposlenemu zakonskemu paru brez otrok, z novim pohištvom. N.i?lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42339-23 Življensko partnerico simpatično. dobrosrč no in zdravo gospodično do 29 leta želi snoznati naobražen trgovec. GosDodinsko trgovsko izobražene imajo prednost. Doni se nod šifro »Odloči tev« na oglasni oddelek »Jutra«. 42211-24 Preprosto sobo Sfe gospodična za takoj. Ponudbe na oglas. odd;iek »J-itrat pod značko »Cena uiika« 42349 23 Dve prazni sobi od lam za pisarno ali mirni stranki. Tavčarjeva ulica U. 12-1. 42384-23 Lepo sobo tKu-oopremljeno. v sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42386-23 Sobo Ifpo meblovano, v centru ali v bližini centra LJubljane, s strogo se-p-.rl ranim vhodom išče gospod z dežele, ki bi jo uporabljal ob prilikah bivanja v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pri like«. 42385-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42405-23 Sobo » poseb. vhodom in električno razsvetljavo, v bližini kolodvora oddam takoj. Naslov v oglas. odd. Jutra. 42420-23 Dve prazni sobi »epar. in suhi. s pralnico ter elektriko oddam dvema snažnima in točnima oseba ma. Postavi se lahko štedilnik. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42403-23 Brezdomovinec! Pismo z žigom Zagreb. ki si ga pisal 2 t. m. in naialieval 3. zjutraj prejela. Za kai me mučiš s to ae gotovostio. Javi se prosim Te — ali si živ? Ne stori konec in ne tiraj še mene v obup. 42210-24 Gospodično izobraženo, za gospodinjstvo. 20 — 30 !et staro iščem. Plača do bra. Ponudbe pod »ta prava« na oglasni od delek »Jutra«. 42251-24 Samostojna gospa srednjih let. želi znanja z neodvisnim, duševno plemenitim gospodom, ki bi ji nekoliko pripomagal za stanovanje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« ped sltolei večeri«. 42280-24 Ločenec srednjih let, želi znanja z enako damo, v svrho skupnega življenja, odnosno au-ševnega razvedrila. — Le resne ponudbe s sliko ia natančnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »December«. 42301-24 Učiteljica z dežele visoke, vitke postaje, išče partnerja v starosti okrog 30 let. za posečanje plesnih vaj v Ljubljani. Dopise s polnim naslovom na iglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna 20«. 42284-24 Komfortno sobo i sprejemnico ali salonom, r centru mesta išče za takoj višji častnik. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »44!«. 42116 23 Inteligent zeli pismene izmene misli z resno in samostojno mi lečo idealistko. Polni podpis je pogoj. — Dopise na [»družnico T-Jutra« v Celjn pod =-Prof. Strohschneider«. 41730-24 Ločenka ne po lastni krivdi, stara 26 let, s 100.000 Din premoženja. išče vdovca ali ločenca. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skupna harmonija« 42421-24 Dober obrtnik •Seli znanja z damo srednjih let zmožno šiviljo aH šteparico. Do-Dise na ort. odd "Jutra« pod »Razočaran 24« 42247-24 Inteligent ' vel'ki Snbl že!i P'?menega znanja z r " j . . ".,, .. mislečo, samostojn-o realist t t. nadstropju na Miklosi ko. PoIni nas!ov p(>goj _ itvi cesti st. 14 oddam za popise na ~g(,sni oddel-lt pisarno ah stanovanje. ■ sJutra« po4 zna£ko >Pr )f. 4:425-23 strohschneider«. 4240S-24 Sobo oddam takoj gospodu. Na-(lov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 42415-23 Boljšega sostanovalca *T>rejmem v vso oskrbo v Čkofji ulici 13 — parter. 40996-23 Več mesečnih sob lT>o opremljenih, z eno in di-"ina posteljama, po zmernih cenah odda hotel Tratnik na Sv. Petra cesti 25. 42401-23 Opremljeno sobo lepo ln veliko oddam s 1. novembrom, Bleiwei-sova c. 5-1X1., desno. 42254-23 Sobo z 2 posteljama oddam, elektrika. Tržaška c. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42392-23 »Poletje 3n« dvignite pisino. 42189 24 Srca dveh mladih kolesarjev, ki Je nista ljubila, želita srečati dva srca dveh mladih kolesark, ki bočeta ljubiti. Sestanek mogoč samo na državni cesti Dravograd—Maribor. — Ponudbe pod »Zvesto srce« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 42183-24 Mornarski Priženiti se želim na večje posestvo, oziroma malo ? gostilno z dobrosrčno, varčno gospodinjo od 20 iet naprej. Vdove niso izključene. Kot posestniški sin, bivši ekonom, imam veselje do kmetijstva. Sem srednje starosti, lepe postave. marljiv, trezen in imam nad S0.000 Din gotovine. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Ce-jju pod šifro »Gotovina 80.000«. Tajnost strogo ta-jamčena. 42184-25 Gospod v državni službi, z nekaj prihrankov, želi poročiti gospodično ali vdovo od 25—30 let, čedne zunanjosti, z nekaj gotovine, najraje Primorko. Dopise le s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod znač ko »Primorc 77«. 42177-25 Železniški uradnik se želi seznaniti zaradi ženi t ve z gospodično, staro od 25 do 30 let, Primorko. trgov, na-cbraženo. Ponudbe s polnim naslovom poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resnično« 41572-25 Inteligent star 24 let, davkar II. kategorije, v državni službi v Srbiji, karaktern Slovenec, zdrav io lepe zunanjosti, želi poznanstva vsled ženitve z inteligentno in simpatično gospodično, Slovenko do 19 iet staro, iz boljše premožne hiše, prednost iz dežele. Samo značajne dopise s fotografijo. katera se diskretno vrača, pošljite na oglasni oddelek Mladenič želi znanja z dekletom, starim 18—23 let, v svrho takojšnje ženitve. Samo resne ponudbe poslati na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Cvetko« 42089-25 Neporočena dama z večjim premoženjem, ima priliko svoje premoženje dobro in hipotekarno varno naložiti (večkratno kritjej v posestvo, ozir. podjetje, katerega lastnik je še sa mec. Po bližjem spoznan-st-vu. ženitev ni izključena. Ponudbe z navedbo zneska po možnosti s sliko na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Strogo soliden 40«. 42034-25 Godbenl avtomat zelo glasen, » dobrem sta nju za 250( Din naprodaj v gostilni Gaberc v Ormožu 41972-26 Gospod 33 let star, posestnik In eksportni trgovec ter last nik dobro vpeljanega indu strijskega podjetja, želi poznanstva radi ženitve z značajno gospodično in res dobro gospodinjo — ki bi imela primemo doto v ne premičnini ali gotovini. — Diskrecija častno zajamčena. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Značajna 25«. 41968-25 Gramofon vejjk, prvovrsten, angleški. primeren za gostilno, restavracijo, kino ali slično. ugodno prodam. Kino Na-dišar. Tržič. 42221-26 Kratek črn klavir le dobro ohranjen, boljše zmunke kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« ood šifro »Takojšnjo plačilo«. 42300 26 2 pletilna stroja in in toplodar prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42299 29 Pisalni stroj malo rabljen, po nizki ceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42372-211 13 instrumentov dobro ohranjeno kompletno godbo na pihala prodamo. Ponudbe poslati Prostovoljnemu gasilnemu društvu črna pri Prevaljah. 41858-26 Mladenič posestnik žage, želi znanja gospodično s premoženjem — v svrho ženitve. Dopise n3 oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno življenje«. 41864-25 Uradnica impat-ična. stara 27 let, priliupljive zunanjosti io z nekaj gotovine, išče radi ženitve starejšega, boljše ga gospoda, z dobro eksi stenco in duševnim razume anjem Samo resne, neano nimne ponudbe po možnosti ■ sliko na oglasni oddelek Jutra« pod »Ženitev«. 41822-25 Mlado dekle želi poročiti, najraje orožnika Je izvrstna in varčna gospodinja, Doseduie nekai premoženja. Ponudbe pod šifro »1935« na og!as. odd. »Jutra«. 42231-25 Čevljar, mojster mirnega značaja, star 35 let. sodniisko ločen ne po svoji krivdi, išče gospodično ali ločenko v svrho gospodinjstva. Biti mora poštena ln odkritosrčna Plača no dogovoru. Ponudbe na oglas odd. »Jutra« nod »Res dobra kuharica« 42241-25 Poprava instrumentov! Priporoča se specijalna delavnica za popravila in ugiaševanje klavirjev in vseb drugih instrumentov. Josip Bajde, Gosposvetska cesta 12 — blizu »Novega sveta«. 42412-2« Violina nemškega mojstra, stara. !z-borno ohranjena, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek =Jutra« po-d šifro »Mitten-wald 8000«. 42427-26 Kratek klavir modern. skoro nov, razstavni komad, proda Dobrajc. Maribor. Frančiškanska 21. 42244-26 Vdovec rednjih let, s stalno službo, mesečno 3000 Din, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok 'ne preveč mlado) z nekaj premoženja One z dežele imajo ored no-st. Primorke izkljtičtne Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Dobrosrčna«. 42311 25 Gospodična srednjih let, zeli znanja s 35—50 let starim gospodom v svrho ženitve. Vdovci enim otrokom niso izključeni. Resne dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Osamljena 36«. 42362-25 Za svakinjo Primorko neomadeževa-ne preteklosti, ki nima prilike spoznanja iščem esnega gospoda do 35 let starega v državni lužbl v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odde-ek »Jutra« pod »Primorka I.« 42351-25 Gosrodično poseduje vsaj 10.000 Din KLAVIRJI! Svarim preo nakupom na »ideznega blaga — eenenib klavirjev! Kopajte na obrok« od Din 400.— » r r e svetem« fabrikate: BO^en iortar, Steraway FOr -ter Hfllil StingJ original SI «o nesporne najboljši! Lahka precizna mehanika) Prodaja jib i » s 1 j u č n o 1» sodni izvedenec in bivš" učitelj »Gla«=b<>n* Matici* ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev 3 Velikanska .zbir* t • e 6 glasbi) tn «trnn Najcenejša Izposojevalnica 19? Jazbečar (Dachshund) 3 mesece star, čistokrven, čokoladne barve, starši prvovrstni lovci, poceni naprodaj Naslov pove aH io-pise sprejme oglasni oddelek »Jutra« Dod šifro »Jazbečar«. 41660-27 Harcer kanarčke zelo fine pevce, vsled opustitve gojenja po zelo nizki ceni proda Franc štibrič Fužine št. 3 pri Ljubljani. 41761-27 Španiela M?—3 leta starega k ti p i Weiss P.. Metlika. 41976-27 Amaterska dela .razvijanje m kopiranje) ii foto-materijal je najcene^š pri foto Joškc Smuc VVo! fova 12 podružnica Bed vila rsiiie« 342 Urarska popravila izvršuje najceneje In naJ-orecizneie Franc VVolfling urar. Gosposvetska c. 12. Usnjate suknjiče barva strokovno in poceni usnjarna Podgoršek v Domžalah. 41039-30 Ključavničarji in kovači — pozor! Vsled opustitve obrti raz prodam za ključavničarsko delavnico potrebno orodje in stroje. Natančni naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. — Ugodna prilika! 41149-30 Lovci in športniki! Gojzerje in športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi in izdeluje po meri ZALOKAR, Gosposvetska c. 8. 229 Vata tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. 13412 izdeluje In popravlja tvrdka Ivan Pavlin LJUBLJANA, Florjanska ulica 11. Solidna postrežba. 13375 Modroce, otomane patent-divane in druga tapetniške izdelke nudi najceneje samo tapetnik Mohar. Sp. šiška. Lepo-dvorska ulica. Sprejema tudi popravila. 42360-30 Barvamo in čistimo vse vrste oblek itd. po naj. nižjih cenah. Barvarna A. Koliaš. Kranj, Savsko pred mest-je 38. 43418-30 Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik ni-kakih morebitnih napravljenih rlolgov nio-e hčerke Marije Mi-ilavžinove ml. in in-validinje. Opozarjam javnost, da ii nihče ne da. ne denarja ali denarnih vrednosti na un. Brežice ob Savi 10. oktobra 1930. — Gašper Miklavžina, davčni služitelj v p. 42237-31 —-i co JI jjeršak Ljubljana kupuje suhe gobe, fižol in orelie po najvišji dnevni ceni. peci Velika zaloga samo I ne. Guzell Ljubljana Šiška Beljaška ul. 4, Celovška cesta 58 Telefon 3252 Ako želite kupiti no obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. i. z o. i » Ljubljani, 1 Cigaletova 1 zraven sodniie IZVANREDNA PRIUKAI Železna služinska patenl postelja zložljiva, i ta-pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne slut-be in potujoče osobe stane samo Dia 399.—« Razpošiljam po poitne* norn povzetju. Fižol in orehe kupuje »Proda« d z o. z., Ljubljana. Prečna ulica 6. 42113 33 Pšenično slamo prešano in koruzo v storžih najceneje nudi J. študenta. Staro Petrovo selo. 41947-33 Psa dobrega čuvaja rasa poljubna lahko mlad volčiak kuni Janel-' Tržič 42213-27 Gostilničari!! Otvoril sem velezalogo najboljših banatskih, štajerskih in drugih prvovrstnih vin v Tržiču št. 144. T. Lindič ft drug. 42390 33 ZeHnate srlave iepe in zdrave kupuje va gonske količine Ciril ?.agar. Slov. Konjice. 42409 SA bohinisEVpasmera»TL ?J Namiz. tebolk, Hžola oto-vine. poroči takoj bolj • se izgubile iz sejma v Le l-rOmOIHa 0*"eh0\ i obrtnik. Pismene ponud ! sce v Podbrezju ine "9. prodam "eč Vagonov _ be na oglas, oddelek Jutra : septembra Pripeljati jih ! vprašanja nod šifr« -Savi pod šifro »Veselje v življe i proti dor,r nagradi orožni nja. na ,-,u pogrebni zavod Obveščam s tem vse sorodnike, prijatelje in znance, da je moj dobri stric, gospod Pečenik Lovro sodni pis. oficijal v pokoja po dolgi in mučni bolezni, previden večkrat s tolažili svete vere, danes ob ^ 10. uri, v 74. letu starosti, izdihnil svojo blago dušo Pogreb bo v ponedeljek, dne 13. oktobra 1930 ob Vz 3. uri popoldne izpred Hiralnice sv. Jožefa, Vidov-danska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 11. oktobra 1930. RUPNIK FRANCKA, soproga višjega pisarniškega oficijala. V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena, dobra mama tašča, babica in prababica, gospa lilija II« roj. Ik posestnica dne 11. t m. v starosti 83 iet, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 12. t. m. iz hiše žalosti v Nabrežini. Ljubljana, dne 11. oktobra 1930. Žalujoče rodbine: NEMEC, ŽNIDERŠIČ, LISEC, LOGAR. PRESELITEV Vljudno sporočam svojim cenjenim naročnikom, da sem preselil svojt. poslovne prostore s Poljanske ceste št. 60 na POVŠETOVO CESTO 4 (Kodeljevo). Zahvaljujoč se za izkazano mi naklonjenost, se za nadaljnja naročila vljudno priporočam s spoštovanjem 14265 M. ZUPANČIČ, splošno modno krojaštvo. Naznanilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim s 15. oktobrom v CELJT", Dolgo polje št. 15 mesarijo s prekajevalnico 14874 Nudil bom vedno sveže in prvovrstno blago. — Za obilen obisk se priporoča _ AVGUST HORVAT Ljubljana — Maribor — Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše. 14369 Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan. Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča „BRZOVOZ" LJUBLJANA, Celovška cesta 79. — Telefon št. 2343 Naznanilo Naš dosedanji zastopnik za Slovenijo tt. A. PRELOG, Ljubljana, Marijin trg št. 8, nas ne zastopa več pri prodaji Remington strojev. Našo prodajo za Slovenijo REMINGTON pisalnih strojev in DALTON strojev za seštevanje in računanje smo oddali gospodu JOSIPU KILLERJU, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 2 1. — Telefon 27—26. 14315 Generalno zastopstvo Remington in Dalton strojev MATADOR, Zagreb, Ilica 5 ll"'1'! K\. / \ \ ................. - SuS„ ,|IH»l MILO ZA ZOBE €konom?če'n praKtičen in ciolgo trajan DOBER KVALITET JE PRIHRANEK SUS^K VELETRGOVINA VINA, osnovana 1876 priporoča svoja izbrana in zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo in črno. Specialitete ▼ sodih najmanje od 50 litrov. Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Bnrgundec« in »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 do 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« in »Prošek« O kakovosti naših specialitet v steklenicah in sodih se lahko prepričate v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušakn v »Hotelu Kontinenta!« kakor tudi po vseh boljših restavracijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih »Jadranske plovidbe«. Najbolj se pa prepričate, ako sami za poskušnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo hitro in točno. Varujte mičnost Vašega smehljaja! Celo manj lepi obraz deluje mikavno, ako pokazujejo smejoče ustnice belo-bleščeče zobe. Koliko skrbnosti in negovanja pa zahteva takšna lepota! — Erasmic Savon Dentifrice da smehljaju poseben mik. Dobrodišeča pena ohranjuje Vaše zobe bele in sveža usta. Rabite jo redno. Tako ugodna v uporabi .... ERASMIC SAVON DENTIFRICE s^o-zoi ass KLOBAS za mesto Ljubljana in okolico SPREJMEM takoj. Prednost imajo oni, ki so zmožni založiti primerno kavcijo. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod šifro »Dober in stalen zaslužek":. 14297 PRIJATELJ! Zakai so francoske liniie najkrajše in naiboliše v Južno in Severno Ameriko. -'ato, ker je francosko pristanišče Le Ha vre najbližje New-l'orku in Ljublja-ii, ker so velikanski brzoparniki »Ile de 'ranče«, »Pariš« itd. v hitrosti neprekos-jivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. — Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni" v Argentino. Cie. Gle. Transatlantique Chargeurs-Reunis in Transports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVA\ KRAKER. Ljubljana KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 35. 54 flsItrGleiiiuio polije iVBil naznanja cenj. občinstvu, da se je sedaj preseiii tudi s stanovanjem na Borštnikov trg 1 ter prosi vse odjemalce naj se obračajo odslej izključno na ta naslov in telefonsko številko 2704. Priporočam se za nadaljno naklonjenost IVAN MIHELČIČ, elektr. podjetje. Damsče depe M