lajrcčji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto • . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Ze New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
GLAS
OB
Ust: slovenskih Jelavcev vAmerfid.
TELEFON: CHclsea 8—3878
HO. 173. — fiTEV. 173.
largest Slovenian Daily in the United States.
b Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
BH
Entered m Btcond Clan Matter September 21, 1903, at the Port Offlo it New York, N. Y„ wider Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: OHelsea 3—3871
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 26, 1933. — SREDA, 26. JULIJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
DELODAJALQ 0D0BRUJEJ0 ROOSEVELTOV PREDLOG
PO ZATRDILU ADMINISTRATORJA JOHNSONA BO DOBILO V ENEM MESECU 6 MILIJONOV LJUDI DELO
Predsednik Roosevelt se veseli uspeha, ki ga je imel njegov govor na ameriški narod. — Jutri bodo poslan* pozivi petim milijonom ameriskh trgov-t cev in tovarnarjev. — Delodajaci imajo do 31. avgusta čas odpraviti zaposlenje mladoletnih.
WASHINGTON, D. C, 25. julija. — Danes je
spročilo na tisoče in tisoče delodajalcev predsedniku Rooseveltu, da so svojim uslužbencem zvišali plače in skrajšali delovni čas. -
V Belo hišo se je zlivala brezkončna reka brzojavk, prihajajočih iz vasi in velemest. Vsaka posamezna brzojavka je nudila dokaz, da govor, ki ga je imel sinoči predsednik Roosevelt na ameriški narod, ni bil brez uspeha.
Predsednik in administrator urada za obnovo a-meriškega gospodarstva, general Hugh S. Johnson, sta izrazila svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so začeli podjetniki krčiti delovni čas in višati plače svojim uslužbencem. Število zadovoljivih odgovorov bo se naraslo, ko bo v četrtek razposlanih ameriškim trgovcem in tovarnarjem nad pet milijonov pisem.'
Na podlagi odgovorov, ki so dozdaj dospeli, je administrator Johnson izračunal, da bo do začetka septembra dobilo delo najmanj šest milijonov nezaposlenih.
Po programu predsednika Roosevelta bodo pismonoše od 27. do 29. julija izročili pisma in for-mularje delodajalcem. V pismih so zalepke za odgovor. Istočasno bodo tudi trgovske zbornice in državljanske organizacije razvile svojo agitacijo.
Dne 1 . avgusta zamorejo oni delodajalci, ki so podpisali predsednikov predlog, izročiti svoj certifikat v poštnem uradu, za kar bodo dobili izkaznico in častno znamenje, da sodelujejo s predsednikom.
Delodajalci imajo do 3 1. avgusta čas, da odpra-jvijo zaposlenje mladoletnih.
Prostovoljna pogodba, tikajoča se skrčenja delovnih ur in povišanja plač bo veljavna do 3 1. decembra. Izvzete so le industrije, ki bodo sklenile posebno pogodbo.
Dne 1 . septembra bo začel predsednik zasliševati zastopnike onih industrij, ki ne bodo do onega časa sestavile pravilnikov.
Častna znamenja, ki jih bodo dobili delodajalci, kateri so prostovoljno podpisali pogodbo, so že gotova. Lahko jih razobesijo v svojih izložbah ali pa označijo ž njimi svoje blago. Znamenje predstavlja ameriškega orla, ki drži v krepljih kolo in šop strel. Kolo naj predstavlja industrijo, strele pa misli sodelovanja. Zgoraj so črke "N. R. A." (National Recovery Administration), spodaj beseda *'Member" (član), na spodnjem robu pa stavek: "We do our part" (Mi prispevamo svoj delež).
Splošna pogodba, glede katere je pozval predsednik Roosevelt vse delodajalce v deželi, naj jo podpišejo, ostane v veljavi, dokler ne bo sestavljena za vsako industrijo posebna pogodba.
Onim industrijam, ki se do 31. avgusta ne bodo odločile, bo predsednik diktiral pogoje. To pravico mu daje National Recovery Act.
Adminstrator Johnson je rekel, da bo pozval go-vernerje vseh držav, naj odpravijo konkurenco, ki jo povzroča delo kaznencev.
Nekatere države so bile pozvane, naj izpremene postave, ki ovirajo izvršitev programa za obnovo Ameriškega gospodarstva.
Gospodarska konferenca pred razidom
TEKSTILNI ŠTRAJK JE BIL PORAVNAN
Tovarna je znižala delovni čas in povišala plače. Na delo se je vrnilo 200 de!avcev.
Conshohocken, Pa., 2.5. julija. Zastopniki delavcev pri Merion W<«\sted Mi/Ils v West Consho-hockein so podpisali pogodbo za skrajšanje delovnega Časa in povišanje plač in takoj se je vrnilo na delo 200 delajvcev.
.Strajk se je pričel v torek prej-šnega tedina. nalslednji dan je bila nova pogodba podpisana. Ko po so .prišli delavci zopet na delo, so bili ivsi stroji razbiti
Lastniki tovarne so nato na-znanili, da bo tovarna, do ponedeljka zaprta. Ko so se v ponedeljek delavci zopet /vrnili, jih .je stražilo deset šeirifovih deputijev.
AVSTRIJSKI
FAŠIZEM JE _NADELU
Ker so fašistični Tisti v Avstriji prepoveda n i, slikajo vsepovsod kljukasti križ. — Znak so naslikali na velikanski' skali blizu Inomosta.
Dunaj, Avstrija, 25. julija.
ŠPANSKA ZAPIRA NASPROTNIKE
Aretiranih je nad 500 o-seb. — Zaprtih je mnogo duhovnov in sindikalistov. — Hiše mnogih politikov so bile preiskane.
Madrid, Španska, 25. julija. —.
Ker avstrijskim fašistom ni do- Republikanska vlada ministrske-
velik Strajk v
vol* j eno izražati svojega mišljenja v čatsaptsih, so se pričeli posluževati drugega waeina za agitacijo ter rišejo in slikajo faši stovsk i zirnak. kjukasti križ. ob glavnih cestah -na kilometerske kamne, brzojavne droge, ograje in poslopja.
ga predsednika Maaiuela Azana | je bil .prisiljena z vso . strogo.s*jo .nastopiti proti revolueijonarjem. I Aretiranih je nad 500 oseb. med | katerimi so fašisti in sindikalisti, r Ena oseba je 'bila ubita, j — Delo je končano, — je i;eke>l J Azana, ko je časnikarjem nazna
PREDLOG DRŽAVNEGA TAJNIKA HULLA NALETEL NA GLUHA UŠESA
LONDON, Anglija, 25. julija. — Urad svetovne gospodarske konference je imel danes zadnjo sejo. Pri tej priliki so ameriški delegati predlagali, naj se določi natančen datum, kdaj se bo konfe renca zopet sesla. Soglasno z željami ameriškega državnega tajnika, naj bi se to zgodilo po treh mesecih. Predlog je bil zavrnjen.
GEN. FENG SE-P0GAJA Z JAPONCI
Na visoki gori nad Inomostom j nil uspeh .pogona na upornike. — so fašisti naslikali velikanski križ ''Do sedaj mi notranji minister še
Hollywood, Cal., 25. julija. — Xekaj ur zatem, ko je predsednik Koofcevelt priporočaj delavcem, da se zdržijo odločnega nastopa (pri zahtevi za višje plače.
de-
je zaštrajkalo 4600 različnih laiveev v fimski industriji.
Vsled štrajka so zaprli 11 večjih filmskih študijev. Delavci, ki spadajo v unijo International Alliaice of Theatiricail Stage Employees, so razglasili štrajk, ko so Motion Picture Producers and Distributors of Aineroca hoteli odpustiti unijske delavce in jih nadomestiti z neunijskimL katere so iskali s pomočjo časopisja vseh Zlruženih državah.
V filmski industriji je nezado-vol jnost rasti a ža več mesecev. Ko so bile v -marcu »banke zaprte, so gospodarji znižali svojim »delavcem »plače za polovico.
Delavci trdijo, da so prišli iz različnih inžinirskiU šol z obljubo, da bodo služili ,po $75 na teden in da 'bodo "delali po 52 tednov na leto. Mesto tega pa dobivaš o $30 do $40 n-a teden, delajo po 16 ur na dan in 7 dni na teden, toda samo 30 tednov na loto.
na veliki skali. Pri. tem delu so, se morali po vnveh spustiti preko peline in so -naslikali kljukasti križ v taki velikosti da ga je mogoče videti v mesto. To so napravili nekaj dni poprej, pred no je
Hm i vwonni t Iprišel kaneIer Doli*«« v ino-nUL.LI w UUUU | most na neko zborovanje, na kare m j p bil glavni govornik. Odpraviti znak bilo tako nevarno delo, da je ostal na skali še po Dollfussoveon odhodu.
V Lincu so bili ljudje, ki so čakali na vla'k, p resen even i, ko je pri vozila na posta.fo loko-motfca vsa pokrita z znaki 'kljukastega križa. Sprevodnik je rekel, da je bila lokomotiva pobarvana, ko ni ! gledial in drla sploh ni opazil.
Drugi način, ka.ko obdržati kljukaisti križ .pred oč-mi. je zopet, da ga z le«a abijejo. ga zažgo i-n ga puste na hlodih plavati po rekah.
Inomost, Avstrija, 25. julija. — po i Odvetnik dr. Fnanther je bil ob-| sojen -na en mesec zapora, ker je, dal svojemu psu ime Dollfuss. i Sodnik je raztsodil. da je dr. Fran-thor s tem žalil čast kanclerja dr. Engetberta Dollfussa.
V CHICAGU POBIJAJO POLICISTE
Chicago, lili., 25. julija. — Ogorče>ni nad tolikim številom u-morjenih policistov, so se mestne oblasti zavzele, da. temu za vsako ceno napravijo konec.
V tem letu je bilo iv sdužbi uibi-tih devet ch.icaških policistov, V soboto »ta bil«, ustreljena dva in v nedeljo eden. Zadnji. John Scheck. je bil celo ustreljen v sodnijski dvorani.
Piredno je S cheek umrl. je še rekel:
— Želim, da bi bili postreljeni ■vsi polidisti in -sodniki.
INDIJSKO ZLATO ZA ITALIJO
NapolJ, Indija, 25. julija. — Parnik Gange je iz Bombaja pripeljal 44 zabojev zlata za Italijansko banko. Zlato je vredno 10,000,000 lir aid $526,00^.
DOLAR IZVIRA IZ
. ČEHOSLOVAŠKE
Chicago, HI., 25. julija, — V nasprotju s splošnim mnenjem, da ima dolar početek ,v Ameriki, so na svetovni razstavi izloženi dokazi, da je bil prvi "dolar" kovan v Joachrmstalu v severozapadni Češki. Ta d-mar je bil več stoletij poznan pod imenoan Joaehinvs-taler
S skrajšanjem 'besede je nastalo ime "taler" v Nemčiji, v Italiji "tiaJero", "taler" na Poljskem in "tolar"' v Rusiji ter slednjič "dolar" v Združenih državah.
Cela zgodovina dolarja, ki ima svoj pričet ek leta 15<20, in velika zbirka starih čeških dolarjev je izpostavljena v češkem paviljonu na razstavi v Chicagu
m naznanil nikakih jpodrobmosti. toda, kolikor je meni znano, je zarota razširjena po celiŠpnski. Mislim pa, da so se swlaj oblaki razpršili. »Niso bili aretirani vsi. ki so bili zapleteni v ziaroto, toda zapHi so vsi voditelji.
Kot leta 1032, je tudi sedaj pre-ki sod napravil konec monarhi-stični vstaji s tem, da je obsodil 12 voditeljev v zapor; med njimi je tudi general Jose Cavalcanti v Albuquerque, ki je bil obsojen na 7 let ječe. Med obsojenci je tudi macikij Albuquerque.
Svoj pogon na sindikaliste je pričela vlada proti koncu preteklega tedna in je po ivseh večjih mestih Španske aretirala več .sto fašistov in sindikalistov. Policija je preiskala stanovanja urednikov. odvetnikov, duhovnikov in politikov. Zaprtih je tudi več duhovnikov in žensk.
Do (resnejših spopadov je prišlo v Ballobaru. kjer je množica navalila na orožnike in je hotnla o-svoboditi jetnike. Pri tem je bil ustreljen kmet Ricardo Urres.
Pofcebno varne odredbe je vlada določila v Madridu. Policija, je
Njegovi lastni pristaši so ga zapustili, ko se je umaknil iz Dolonora.— Državljanska vojna je najbrže od vrnjena.
Peiping, Kitajska, 25. julija. — Velika napetost v provinci Oahar se je nekoliko polobla in ni več tako velika nevarnost, da bi prišlo do državljanske vojne med narodno vlado v Nankingu in neodvisnim generalom Fang Yu-hsian-gom.
•Četudi .si nasprotni armadi nista oddaljeni več -kot pet kilometrov, vendar ni opazitii nikakih sovražnosti v notranji Mongoliji. General Feng ne kaže več one odločnosti ,da bi se boril z Japonci in njegovi pristaši mu ne zaupajo več kot p«»prej.
Vest, da je poslal v japonski glavni vojaški stani dva paslanca in je obljubil, da bo umaknil svojo vojsko iz Dolonora, katerega je zavzel 14. julija pod pogojem, da ga Japonci ne zasedejo, .je bila velik udarec za njegove pristaše, ki so smatrali Fenga za navdušenega narodnjaka, ki je zahteval brezpogojno vrnitev Džehola in Mandžurije.
| Sklenjeno je bilo, da se bo konferenca odgodila za določen ras. medeni 'bodo pa njeni odbori neprestano na delu.
Predlog ameriškega državnega tajnika Hulla. načelnika a»i<*ri-«ike delegacije, je naletel na gluha ušesa celo pri kanadskem jnini-|strskem predsedniku Bennettu. ki je dosedaj podpiral še vse, kar so Amerikanci predlagali.
Konferenčni predsednik, angleški ministrski predsednik Mac-DonaLd. ima pravico sklicati konferenčni urad. kada<rkoli se mu bo zdelo potrebno.
Pojutrišnjem. ko bo zaključna plena-i^na seja svetov, gospodarske kmifeixmce. namerava izdati državni tajnik Hull poziv, naj narodi že (vsaj v gospodarskem ozi-ru sodelujejo.
Ameriški delegati botlo najbrž že konoom tega tedna odpotovali
v Združene države.
aretirala vse sumljive ljudi in jih I1Cer je	v
„J___i- ...	.. _________/Laliarsivojo vojsko., je bilo za ge-
odpHjala iv ječo v Ocama v provinci Toledo.
V Granadi je bilo aretiranih 28 ose.b. med njima dva vpokoje-na častnika, en oqiat. dva duhovnika. več odvetnikov in dijakav ter urednik lista "Guion'\
TROCKI JE
DOSPEL V __FRANCIJO
15 milj pred pristaniščem je zapustil parnik. — Odpotoval je na Korziko, kjer se bo stalno naselil.
PRINCESA TOZI ZA DOTO
TUJI ČASOPISI SO V NEMČIJI PREPOVEDANI
Berlin Nemčija, 25. julija. — različnih 'vzrokov, največ pa
zato, keir kritizira jo Hitlerjevo t	____________
vlado, je prepovedano pošiljati vjskega	kralja Alberta ,in angleške-
Dimaj, Avstrija, 25. julija. — Bjvša princesa Štefanija \Vin-diischgraefrz. pravnukinja avstrijskega cesarja Franca Jožefa, hoče potom sodišča prisiliti svojo mater. bivšo princeso Elizabeto AVin-dischgrraetz. da ji določi primerno doto. Štefanija se je pred kratkim poročila v Bruselju z grofom Pierre Alcantara de Quer-ricu.
Ta tožba se naislanja na awtrij-sko posta,\-o. ki zahteva, da stari-ši iaplačajo hčeri doto, kadar se poroči. Postava določa, da mora biti dota iv sorazmerju z bogastvom in stanom starišev.
Štefanija je sestričn-a bel g i j-
nerala preveč.
Kitajci polagoma prevzemajo upravo severne Kitajske, kakor določa pogodba, ki je bila sklenjena med Kitajsko in Japonsko v Tangiku 31. maja. Vzelo bo še nekaj tednov, predno bodo Kitajci namestili svoje uradnike po obsežni deželi, ki zavzema velik del severne Kitajske vzhodno in severno od Peipinga.
SLUŽKINJI JE ZVIŠALA PLAČO
Nemčijo 254 vasoipisov iz tujih dr žav.
Največ časopisov je prepovedanih iz t'ehoslovaike, namreč 66. Dalje so prepovedan! listi iz naslednjih držav: Združene države 9, 'Beligija, 7. Anglija 5, Francija 31, AvHtrrja 37, Švica 26, Riv pija 0 itd.
ga kralja Jurija. iNjenia. mati Elizabeta je bila hči avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode 'Rudolfa. Zakon n a dvo jvodin j e Elizabete s prinoom Windisch-graetaom je bil leta 1924 ločen m leta 1925 se je Elizabeta poročila Ijudflkosolskim učiteljem Leopoldom Pelz, ki je ,socijalis»l.
Washington, D. 0., 25. julija. Med tisoči pisem, ki so po govoru predsiednika Roosevelta, ki je pozival vse dolodaj-ailce, da sodelujejo z -vlado v namenu, da se izboljšajo delavske razmere, je prišlo tudi pismo, naslovijeno na Mrs. Roaseivelt in se glasi:
— Ko sem slišala krasni poziv Vašega soproga, sem .svoji služkinji zvišalta plačo za 10 odstotkov.
Pžsmo je pisala neka gospa iz Great Neck, N. Y.
RUŽDI BEJ V ATENAH.
Atene, Grška, 25. julija. — Turški zunanji minister Tevfik Ruž-di ibej ie pripel v Atene, kjer so ga sprejeli zastopniki grškega zunanjega ministrstva in turški poslanik.
Marseilles, Francija, 25. julija. Truden in izmučen je dospel izgnani bol .deviški voditelji Iyeon T rock i v Marseilles, od koder bo zaradi zdravja šel na Korziko.
Odk ar je bil odveza n svojega izgnanstva na otoku Prinkipo blizu Istanbula. kjer je živel, odkar je (bil izgnan iz Rusije, se je Troc-ki vedno odtegoval javnosti. 8 parnika Bulgaria, ki je last tržaškega Lloyd a, je 15 milj pred Mai»eillesom stopil v motorni čoln. s katerim se je pripeljal v pristanišče.
Pri pomolu so čakali štirje veliki avtomobili. Trocki in njegovi spremljevalci so zasedli svoja mesta v lavtomobilih m »o se odpeljali rv nek majhen hotei.
Ko je bilo Trockemu sporočeno, da nameravajo proti njemu vprizoriti /veliko (komunistično demonstracijo, je popoldne skrivaj odšel iz hotela.
Marseilles, Francija, 25. juliji. Leon Trocki. ki je najbolj poznan evropski (politični izgnanec, se je proti včeru odpeljal na otok Kor-*.ko. kjer je bil rojen franco»k. cesar Napoleon I., m kjer se namerava stalno naseliti.
Bivši vrhovni poveljnik rdeče amnade sovjetske Rusije je danes prišel v iMarseilfles s parnikom Bulgaria iz Turčije, kjer je živel od easa, ko ga je Joeip Stalin izgnal iz \Rueije.
Francoska vlada mu je dovolila, da se naselil ima (Korziki, ker se je zavezal, da se ne bo vmeša« ival v poQrtiiko,	, T
T
9ssi ssionv i
HEW YORK, WEDMJESDAY, JULY 26, 1933
c
Glas Naroda"

OvMfl had Pobllabad by V' MfBNM) PUBUiaWQ COMPANY
(A Corporation)
Tini.
of tka corporatlon and addi Boraoch of Manhattan.
of aboT« officer«:
New Ink Cttj, N. I.
"ALAS NARODA (Vaftce «1 the Pffle)
I—o*d Bwrj Day B»oept Bnnday and Holiday«
*
late ralja m Aaerlko tn
»•a •••••••••••a• $6.00
IK® •••••••••	• (8.00
$1.60
fca New York u celo leto......f7.0G
Za pol leta »•••*«•••••••»#••••• (3.60
Za ftnosenetro aa oHo lata......$7.00
Eft pol lstft	$3*50
Habacrlptlon Yearly 90.00
Advertisement on Agreement
"OIm Naroda" l^aja raald dan taTiem« nedelj la praarikoT. brea podplaa ln oeebooetl se ne prloMnjeJo. Denar naj se blagovoli po ILoaejr Order. Pri apremenbl kraj« naročnikov, prosimo, da ee tudi prejšnje btvallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA**, 21« W. 18th Street. New Ysrk. N- S. Telephone: CHelsea X—«878
MEDNARODNA KONFERENCA ZA DELO
Začetkom prejšnjega meseca se je začela v Ženevi 17. mednarodna konferenca za delo. Par dpi pozneje je bila otvorjena svetovna gospodarska konferenca.
Cilj prve in druge je bil, kako najti izhod iz strašne gospodarske stiske.
Na dnevnem redu sedemnajste mednarodne konference za delo so bila sledeča vprašanja: odprava raznih podjetij, ki za plačilo preskrbujejo službe, starostno delavsko zavarovanje, zavarovanje za brezposelnost in končno skrajšanje delovnega časa na osnovi poročila ijripravljal-ne konference.
Sk rajšanje delovnega časa od 48 na 40 ur tedensko je bila najvažnejša točka mednarodne konference za de-Jo, toda v tej točki ni bilo hitre in zadovoljive rešitve.
Zastopniki delodajalcev in zastopniki nekaterih držav so se slednjič vendarle sporazumeli o 40-urnem delovnem tednu, sporazum pa i vi bil splošen.
Beigijski delavski delegat je zaman dokazoval, da brezposelnost raste iz krize in da se danes zamore ta problem rešiti le z uvedbo 40-urnega delovnega tedna.
Delavstvo je pričakovalo, da bo večina konference izjavila za hitro debato o skrajšanju delovnega časa, pa se je prevarilo, ker je Ženeva gledala na London in pričakovala od Londona inieijativo.
Konferenca je s 95 glasovi proti 2(5 sprejela, da se Skrajšanje delovnega časa vzame na dnevni red za mednarodno konferenco in sicer na podlagi priporočila pripravljalne konference.
\ Zavrnila pa je z 69 proti 55 glasovom predlog, da se p tej stvari razpravlja čimprej mogoče.
Tako se bo o 48-urnem delovnem tednu bavila še ena ^konferenca dela v Ženevi.
* Milijoni brezposelnih delavcev bodo zaman iskali delo in zaslužek.
Kakšno stališče je zavzelo delavstvo napram londonski gospoda reki konferenci, ki ni dosegla svojega cilja?
Neuspeh konference bo povzročil neizmerne materialne izgube in izzval veliko razočaranje.
Državniki kapitalističnih držav zatrjujejo, da leže ^vzroki svetovne krize v carinskih mejah, v deviznih o-tmejitvah, v gospodarski politiki držav itd. To pa nikakor teli bistveno.
« * Vsi ti vzroki so nujna posledica ureditve človeške družbe, zato jih ne more največja gospodarska konferenca odpraviti, če ne bo radikalno prijela za korenine teh Vzrokov, to je za rogove kapitalizma.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE. M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Din a00...........................$ 4.40
Dbl 300 ............................$ 6.50
Din 400............................$ 850
Din 500 ............................$ 10.50
Dtn 1000...........................4 20.75
Din 5000 ............................$101.—
V ITALIJO
Ur 100 ............................ $ 8.10
Lir 200 ............................ $15.75
Lir 300 ............................ $23.50
Lir 400 ............................ $31.—
Ur 500 ............................ $39.—
Ur 1000 ............................ $77.50
KER STE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za UpUČUo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodiai v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. nruClLA ▼ MBKrtUH DOLABJIH Za fapla&lo $5A0 morate podati— $ 5.T5
~ ______.$10 A0
......$4148
.....$HJB
t Ao&artfA. •
Nujna na kaiila iswftujamo po CaMe Utter la pditojttno $1^—
SLOVENiC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" M W99T m irtfM	&MW. J ORE, V. J.
9'	H	$10 M	»»
»V		$1»J00	»»
t*	71	$20.00	•a
II		$40.00	/i
ti		$$0410	**
		N ▼ itifM	b kraja
Obsodba nevarne sleparke.
Čedno kmwko opravljena ženska h pihano ruto na glavi in s prav elegantnimi nizikrmi čevlji je sedla na zatožno klop. Obraza, ni lepega, nastopa pa sigurnega. Je t«o 4o-letna Marija *>t neha rjav a, pristojna v Lahovče pri Krašnj-i, okraj Kamnik. Pred ljubljansko poroto je bila že leta 1926 zaradi sleparij obsojena na 14 mesecev ječe. Pozneje je oškodovancem, povrnila okoli 50.000 d>in in to v letih. ko je 'začela ocl 1930 do lani izvajati no|ve sleparske trike. Pojavljala se je okoli Domžal, Homca, Vrhnike. Borovnice in Grosupljega tier se izdajala pod imenom Marija Pevec*, iz Motnika ali Francka Pestotnik iz Mo*t za "veliko kramarieo" s čipkami in imanufaktumim blagotm. Najprej je parkrat pri svojih žrtvah prenočevala. ž njimi navezala prijateljske stike in jih na<to obrala za visoke vsote z obljubo, da dobe lepe obresti. Pri starih ženkah je bila 'zelo pobožno, molila je ž njimi dolge vure predno jih je osle-parila.
Državni tožilec je Marijo Stre-harjevo obtožil zločina prevare. Obtoženka j?- prostodušno vs^ priznala, le v pogledu nekaterih Rsot je ugovarjala. Dognuno je bilo. , da ni zapravljala, pač pa se je ba-jvila s tihotapstvom kokaina in I drugih mami I kar na debelo. Ona sama tega ni hotela priznati. Dejala je le: "Denar sem založila v veliko, tajno podjeitje. Imen družabnikov nočem imenovati".
Zaslišane priče .so t<arna.joč opi-solvwle. kako so nasedle prefrigan-ki. Sključena, stara ženica Marija StoparjeA^a iz Homca ji je posodila 56.300 Din pix>t i visokim obrestim. Dala ji .je vse svoje prihranke in vzela posojilo na svojo njivo. Žalostno j«e končal«': "Dol-go j« bila pri meni. potem pa iz-, ginila. šele danes jo tukaj vidiiu. ; Vse je šlo ž njo. Sedaj je <šla moja domačija, nič nimam".
'.Veža Rakova iz Homca ji je posodita 55.000 Din.' Vzela je de-■ nar celo pri hranilnici na posodo.
Umrli Mariji Tomčdvi je obto-! ženka izvabzila 56.300 Din. V pre-! i.^kavi je Tam čem izpovedala: | "Izdajala s<> je za Pevce Marijo, Veliko »trgovko i'z Motnika. Zatrjevala je: "Posojeni denar vam bo, mati. nosil take obresti, da vaiin ne bo treba nikoLi več delati'.
Priča Ana Da carjeva' Iz V ase nega : "Profila me je najprej za jer-pevge. Bila je silno pobožna in veliko je molila. Prihajala je večkrat k meni. Posodila sem ji 3000 Din. pri Andreju Burgerju pa sem jamčila za 20.500 Din. Te je sedaj Burger od mene iztožil. Oškodovana .sem fza 29.400 Din".
Marija V elk a vrbo v a posestnikov a hči ji je dala 5200 Din. Izdajala we je za Marijo Pestotniko-iho. trgovko s čipkami. PriznaJa ji je. da se bavi s toliotapstvom kokaina. kar nese velike dobičke. Molila je pred menoj in pokleknila: "Boš imela zas-luženje pred Bogom, če boš meni pomagala". Oče priče. Miba ji j* posodil 20.500 'Din. Hudo je opeharila tudi 63-letno posestinoo-vdovo Ma> rijo (Koširjevo i'z Podpreske pri Rovtah, nam*reč kar za 63.000 dinarjev. Ostale stranke .je- slepa r-ka prevarala tudi za lepe vsote. « so vse slično opiscale njene manipulacije.
Prve ovadbe proto šleparki so so pojavile pomladi let- 1932. Toda: znala se je pre tik am o skrivati po kmetih tako, da so jo litijski orožniki .prijeli še le 'letos marca meseca.
Obtoženkin branilev je predložil zanimivo pismo, ki ga je prejel tz Gorice. Predsednik je pre* cital pismo. Podpisan je neti Iv. .Tnobentar, ki roti branilca, naj reši nbogro Marijo. Pravi: "Potrudit* «e za m jo! Vse bo .pošteno plačala ! Meni je' to neanrogoče! Lahko bi ji nalksza^. a se ona nahaja iv "hiši žaloeiti". Meni je pa nemogoče tja pripeti, ker sem v »fcrahu, ue mi kaj pripet-i. Reške jo iz hiše obupa !t:
Predsednik: "Kdo je to?" Obtoženka: "Ne povem. Imela sva tfkupaj kae<ft! Ne pofvornn rada o tem!" — Vise kaiže. da gre tn za dobijo organizirano družbo iibo-tapeev mannil.
se je glasila : "llarija »Streharjeva je neradi d očima prevare <Aeojena na. 2 Tel i in 6 mesecev. ječe -4ur /v izguibo častnih državljanskih pravi« za 3 leta'". V
kalzen se ji vsteje preiskovalni zapor od 18. marca t. 1. Predsednik: "Ali »te razumeli»Streharjeva : "TKe leti in pol". Branilec: "Ali je dopust mopočPredsednik: "Nemogoč!" Obtoženka : "Sodbo spi«ejmem. Kaj se ceni pritožiti, kar je, je! Mi še gori več dajo!"
Spet 600 delavcev v nevarnosti, da pridejo ob zaslužek in kruh.
8. julija se je- razširila po Ko-čevju govorica, da bo ena izmed tekstWnih tvornic vkljub možnosti zaposlitve še večjega števila br*ezpoteeIne«ja delavstva morala ustaviti svoje obratovanje. Nevarnost je. da pride 600 delavcev in delavk na cesto in ob zaslu-žek — torej ob svoj četudi skromen kruh! — Med delavstvom je zavladalo veliko razburjenje. Vzrok ustavitve d'e-la leži v špekulativ-nem pritisku raekih inozemskih denarnih zavodov, ki bi se radi polastili tega sedaj cvetočega podjetja. — Delavstvo prosi kralj, bansiko upravo v Ljubljani za pravočasno posredovanje, kako bi se moplo izogniti preteči nevarnosti. Po toči zvoniti bo prepozno. Sedaj že rudnilk TRD nič ne dela. bivša 'Kajfežova žaga stoji, druga podjetja reducirajo število zaposlenih, končno naj pride pa še ta nesreča! Ka; bo?
Nesreča kolesarja.
Radoivie Jjeopold. 18-letni trgovski vajenec iz Črnomlja, se je peljal s kolesom na izlet v Metliko. 'K«> se je vračal domov, se je pred ('rnomljem zadel z drugim kolesarjem, padel na tla in si zlomil desno ključnico. Hudo poškodbo si zdravi v bolnišnici u-smiljenih bratov Kandiji.
Dopisi
New York, N. Y.
Uljudno vabimo vso rojake in farane Sv. Cirila na piknik, ki ga priredimo h' korist naše slovenske certove v Emerald Parku (88-40 Myrtle Ave., tilendale) takoj popoldne prihodnjo nedeljo, dne 30. julija. :Na postaji Myrtle Avenue-Wyckofl" Avenu-e pojtlite s cestno železnico na Riclrmond Hill, ki vas pripelje nara\niost na prostor. Vstopnina za odrasle je 25 cen-otv. otroci so Jvstopnine prosti. Priskrbljeni bamo z vsem potrebnim.
Župnik in cerkveni odbor.
New York, N. Y-
Od kar je pivo dovoljeno, pričelo se je pri Slovenskem Samostojnem Društvu razpravljati, da es zopet priredi kak zanimiv piknik. Društveni odbor takoj preskrbel prostor v poznanem Emerald Parku za dan 20. ajvgu-sta in pri zadnji seji se je določilo. kaj se bo vse pripravilo, da bodo gOstje imeli dovoj za'bave in pa da bodo dobro postreženi. Določeno je bilo. da se bo igrala tombola. potem bo .keglanje za dobitke in prodajale se bodo kranjske klobase z zieljem v*ie po 10c. Polejr tega je pa odboru naročeno, da naroči gostilničarju, da bo imel na ledu dovolj piva. da bo mrzlo kot nikdar prej. Preskrbljeno je tudi za tdobro godbo, katera bo pridno igrala, da bodo plesaželj-ni imelii dovolj zabave.
Vse to imajo tv oskrbi res taki člani, da je vnaprej zagotovljeno, da bodo vsakega zadovoljili.
Zato se rojake im rojakinje v Greater 'Netv Yorku že zdaj opo-a>ri, da se za ta dan ne namenijo nikamior drugaan kot v Emerald Park v Glendale. kjer bodo našli Nvoje stare znance iz vseh kotoiv G neater New York a iu se fe njimi vred poveseJHi. Celo farraerji iz države New York so obljubili, da botdo prisotni.
Poročevalec.
TTTB t.AROKBT »LOVgW DAH.T IB Q. i. 4>;
PLJUNIL JE NA
HITLERJEVO DREVO
Bonnu, Nemčija, 24. julija. — Max Wolff, 3 3 le t stari pianist, je bil ob«ojen na zaporno kaztn 4 mesecev, ker je plunil na lipo, ki je bila vsajena v čast kanok-r-ja Hkjerja. Državni pravdnik je eabfcval zaporno kazen enega leta. toda sodnik je vpOžtevai Wolf-fpv zagovor, da je bSI \nnjen in mu je odmre ril manjšo kazen. DOrtfil
M
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor gi. Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
HITLER ŽIDOVSKEGA P0-KOLENJA?
Iz listin, shranjenih v arhivu mesta Polne na Češkoslovaškem, jc razvidno, da je prebivala v tem mestu od 1681 židovska rodbina Hitlerjev. Prvotno >o se pisali Hitlerji Frirsch. Član te rodbine Abraham Friesch je pa prevzel 23. julija 1781 ime Friedemann Hitler Po židovski matriki je štela rodbina Abrahama Friesch-Hitlerja takrat 16 članov. Abraham Hitler je bil v mestu najbogatejši trgovec in s svojim rojakom Salam on o m Reissmannom je kupčevaj z volno. V arhivu so shranjene šo mnojro kopne pogodbe obeh družabnikov, kakor tudi trgovske listine. Priimek Hitler se piše v listinah tudi Iiittler ali Iluettler.
Sin Abrahama Ilitleria Leopold, rojen 28; marca 1816. se je pa preselil na Dunaj, kjer se je dal kr-Ktiti in pri krstu je dobil ime I«rnac. Dokaz, da se je I^eopold Hitler preselil na Dunaj., je letina s podpisom župana mesta Polne. S potrdilom o prekrščenju Leopolda Hitlerja sta bili obe listini v prepisih poslani Jewish Agency v London. Židovska verska občina mesta Polne je sestavila so'.nam članov Hitlerjeve rodbine od l«'ta ItftM). Mestni zapiski pa pričajo, da je prebivala židovska rodbina v Polni do leta 1844. j»otem s»« je pa preselila v Avstrijo. Iz te;*a bi se dalo torej sklepati, da je Hitler sam židovskega pokolenja.
MADE IN GERMANY"
Marsikdo jx* prepričan, da so dobili Kanarski otoki svoje ime 7>o kanarčkih. A nemški naravoslovni mesečnik "Koralle" zatrjuje, da kupuje pretežna večina turistov na Neonskem odgojene kanarčke. čeprav hočejo imeti "pristne donrače pevce". Kanarski otoki sploh ne bi bili v stanju zadostiti vsem odjemalcem, ee ne bi bili navezani na pomoč nemških izvoznikov. Nemški "vr-Vivci" iz Harca se odlikujejo od domačih kanarčkov samb po rme-ni barvi. (Kanarčki v domovini so •zeleni. Orumenijo šele- pozneje po večmesečnem bivanju v kletki.
Zasledovanje vlomlca.
V Okolici Ormoža je bilo zadnje dni izvršenih več tatvin in vlomov. 'Posebno so se udejstvo-vali tatovi po vaseh ob času. ko so bili ljudje zaposleni zunaj na polju in pri košnji. Orožniki so po dolgotrajnem vestnem poizvedovanju lljrotovili. da sta na delu brata France in Lenart Majcen. ki sta se znala orožnikom u-makniti. Zasledujejo ju vsepovsod.
Nevarnega sleparja
je sprajvila na varno zagr-bška policija. To je neki Drago t in Ka-dovanovič. ki se je v zadnjem rasli iiadajal tudi za bančnega ravnatelja ter osleparil mnogo lah-kovernežev. Med njegovimi žrtvami jc tudi bivši gostilničar in krojač Alojzij Mrak. ki se je s Kranjske gore- napotil v Zagreb in tam izročil sleparju Radovano-viču 20.000 Din kot kavcijo za obljubljeno službo v banki.
Peter Zgaga
TIGER DOSI ZLATE ZOBE
Bengalski tiger "Ra'jah". ponos londonskega živalskega vrta. je zadnje ča-se žalostno povešal <rla-vo. jesti ni hotel. žalo.st)io je gledal svoje paznike in ividno je pešal. Uprava živalske«^ vrta je poklicala na ptvmae živinozdravnike. ki so liprra temeljito preiskali. Ugotovili so. da muči bivšega ivla-darja bengalske džungle hud glavobol. Oba podočnika sta se mu močno majala. Dober svet je bil dragocen, kajti tiger pri lečenju zob ni .ta-ko potrpežljiv. kako-r človek. Lečenje tigrovih zob j«' bilo poverjeno izkušenemu žkrino-Vidiiavniku. ki je moral seveda poklicati na pnonač še zobozdravnika in 7. združennn-i močmi sta ti-gra narkotizirala ter mu izdrla bolna zoba. K.er bi j)a tiger brez jN>dočnikov ne bil tako lep. so sklenili vstaviti mu zlate zobe. Ti zobje gotovo ne bodo tako strašili gleda*le«v. kakor pravi tijrrovi zobjt*.
Najlepši tiger k)n d orn.sk ega zoološkega vrta bo menda prvi na svetu, ki bo nosil zlate zobe. Ta sreča bi ga n« doletela, če bi ne bil tako lep. da so uprava živalskega vrta izwlo boji zanj. Z zlatimi zobmi bo pa še večja privlačnost.
cena
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo .
(ENGLISH SLOVENK •t»na aafBf
$2.—
IVaroiite ca »n
KNJIGARNI 'GLAS NAR0UA*
tit Wen llih itrcaC Rmt Vark Cit}
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" «• Ste mibo
čUostvo, pi{ pu Tii Slovenci ▼ Ttil okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE

NEDELJSKA PRIREDITEV.
("e se ne motim. ni**em bil že sedem let na nobenem pikniku, ki m> ga priredili newyoraki rojaki.
V nedeljo .sem se pa vseeno odločil. Ni bil društven piknik, pač pa privatna prireditev. Kakih trideset nas je bilo. Sami izbrani. Nikogar premalo in nikogar preveč. Edinole mene bi lahko po-gresali. ali pa tudi n", kajti če bi me ne bilo. bi moral ("ene Ovca odnesti najmanj galono vina nazaj domofv. tako mu pa ni bilo treba. Jaz sem ga razrešil te neljuba dolžnosti, in mi ni žal. Vse smo poongavili in vse smo pospravili, četudi je bilo vsega na kupe in več ko praveč.
Le kako so mogle pridne in dobre kuharice toliko nakuhati, na-poba t i in na peci. kajti ko sean bil v soboto popoldne v Downtownu. ni bilo se nikjer ničesar. Klobase — orkaduš. pa kakšn° klobase — je Šentjanžev Cali napravil — in so šle vse do zadnjega konca. Pijača je bila iz najbolj skrivnega kota. Cenetove kleti. Rog mu daj srečo, da bi nikdar slabšega ne.naredil. Boljega kot je bil nedeljski, skoro ni mogoče napre-šati.
Vse se je vršilo pod vodstvom skrbne gospe Roz«'. ki ni imela dosti časa. ker se je komaj dan prej vrnila iz Chicagc. Kek je spe-kla Mi.ss Zofi. ki je reva .skoro do večera čakala, da se j" ti a pikniku pojavil izvoljenec njenega srca. Povsej sili vabijo Franka v Chicago, toda zdi .se mi. da ho nazadnje vseeno le v New Yorku ustanovil .svoj doni. In ko bo po enem ali dveh letih oestotvala še vedno mladostna ženinova mati lepega vnurka. bo vse pozabljeno in vse odpuščeno.
S pristno slovensko potico se je posta<vila najbolj simpatična rojakinja, kar jih poznam daleč naokrog — Rakov* Mina. Nobenih drugih titelnov ji ne bom dajal in nobenih drugih počaščen j. S svojo ljubeznjivostjo. zvonkim smehom in krasnim petjem mora slehernega «n"arati. Xjena sestra. ('a I i jeva žena. je bolj resna in bolj dostojanstvena. toda v nobenem oziru ne moreta zatajiti, da sta .si sestri.
I)a baste imeli že vsaj približno sliko o treh (»racijah, bi ne bilo prav. če bi ne omenil gospe Ko-bilčeve. ki je tako lepo rn pristno slovensko dekle, da ga nima para v devetih farah.
In dekleta, o boy! Poleg raz-cvitajof-ih se Hudetovih moram omeniti nadvse simpatično gospodično Vojsko in Cenetovo hčerko Frances, ki je taka ko živo srebro. Lej ga zlodja, Zabretovo Metko bi bil pa skoro pozabil. Metko, ki je praznovala svoj god. Njena sestra Mrs. Peuko jo je nepre.stano krotila, naj da mir in naj se toliko ne smeji, pa ni nie pomagalo. Kakor kraguljčki je donel njen smeh. Morda zato. ker je po naravi vesela ali pa zato, ker ima nenavadno lepe zobe.
In še dosti drugih je bilo. pa, mi bodo že oprostile, ker se »vseh ne spominu. kaj4i Ceite Ovca je bil neprest.no za menoj z galono. a kozarcem in poveljem: — Na pij!
Že zgodaj popoldne se je oglasila harmonika, ki .so .si jo podajali Čali Kovač. Penko in *»la«vlje-nec (Vne Ovca. -Ir.. Povšter-tanc, seveda pod milim nebom, na zeleni travi.
Ko so pa godea ohstopili pevci in pevke in ko je zadonela v čarobno noč naša pesem o "slanci ki jr* rožce pomorila'', o "dekletu. ki je bilo žalostno", o doanu. ki je "taim čez jezero, tam čez gmajnieo** so začeli prihajati k nam Italijani. Rusi. Spanci, Li-tvinci. 'Nemci in zastopniki skoro vseh narodnosti, kar jih premore veliki New York. Naši pes-mi se niso mogli prečiiditi Ln je niso mogli prehvalhi.
Bilo je že pozno v noč.-ko j^ Viktor Kobilca zapregiel karo in me povabil naj prisedem. V kart je .bi+a ista kontpanija kakor to zimo mrzlega februarskega /večera.
Zdaj srno pa že na konou julija in Cenetova kaplja me je tako razgrela, da nisem potre>bova4 nobene toplote iu sem v božjo ro-Ijo vdan se<lel poleg izkušenega šoferja, ki je bliskovito pognal preko Wa^hingtonovega mostu proti nH>>jnu dnmu.
bakrena hvala ivsem za doSfola in prijaznost !
- -
"OLA* * A* O ft V

row yobjc, wapmaaPA*, JgfeY.26, im
THB LAMEST 8LO
DAILY k t. a
1
JOŽA HEFFORT:
Tedaj sem tistemu paglavcu prvič navil uro. Ptičke je lovil. Sed*j •va prijatelja. Prav dobro se še tpominjam. na je>en je bilo. Med Invijrami mi j#* (Kitalo dolgčas, na fprehod ^'in F\»lja so bila pu-Pta, prazna. Daleč nekje, na oli-K>rju skoro. je bilo par krav. ki so jih pasli pastirji. Trava je bila u-sehla. rjastosnw. Who zasimno. motno sivo.	tisto rjav*, skoro
ožgano tra^o je razbohotil po-' loti osat. tedaj je pa že dozorel. Za kupom prsti win srečal mladega fanta, komaj če mu ie bilo štirinajst let. Šibek je bil. Poznalo se mu je. da ni bil dobrega vajen. K, takoj som si mislil, da je doma iz tistili revnih, umazanih strganih barak, kjer je beda. lakota in pomanjkanje d >tna. Kjer .so raztrgani in umazani otroci, kjer se ženske ve* dan prebira ?o. na reeer pa kolnejo moški, ko pridejo trudni od dela.
Na tistem osatu sem kar precej zapazil limanice. pa ozko. tf^no kletko, v kateri je cvrkutal drobni lik'ek. Saj poznate ti>tega ptička, o katerem pravijo, da je Bog o-benj obrisal čopiče vseh barv, tako da mu je ostalo čelo in podbra-rfk škrlatne barve, senre in del prsi belo. temen zatilnik črno o-pasan. za katerim je takoj bela lipa. Hrbet inu je ostal še ponižne rjave barve, peroti orne h precej široko, svetlo rumeno liso v sredi. Na trtk'i je ostal l>cl. rep mu je bil tudi črn. belo obrabljen, trebuh in prsi pa *o bile svetlo rožna-torjave.
Fant me je nezaupno pogledal in hotel kletko skrit i, pa mu nisem pustil. Pa veste zakaj sem ga (T.a u-Scsa Ker je ptička mučil. Vrata kletke so se slal»o zapirale, pa se je bal. da bi mu ptič ušel in ga je privezal v kletki z drobno \wicor tako da >e je ptič zapletel in se komaj še gibal. Pa sva we potem prav zaradi tega sprijaznila. Dečko je
BEDNE TOLAŽI...
«
(bil dober, le pokvarili so ga drugi. | Danes ptičkov ne muči več. Pozimi prav vneto krini lačne revčke. Na jesen pa pobira tistim paglavcem, ki love ptiče na limanice. limanice. ptičke, ki so jih že ujeli, spusti. Paglavcem pa na vi je uro, prav tako, kot sem jo jaz njemu r.ckoč.
Še večkrat >>eni .srečal liščka, najlepša pa je ona zgodba, ki sem jo doživel v hiši bolečin.
Rdečkasto kostanjevo cvetje se ie osipalo. Prezgodaj je ropal dež in veter ono leto skoro neevetele cvetne grmiče kostanja. Slonel sem ob bolniški postelji. Z nekam plašnim pogledom se je ozrla bolnica s trudnim, zmučenim obrazom v me, pa mi dejala :
"Gospod, odprite mi okno, da bom slišala na večer tisto kratko pesemco liščka. Veste, tudi^ri nas doma smo imeli liščka dolgo ča>a, dolgo vrsto let. Ko sem imela prvega sina. mi je pel lišček. Sedaj je moj sinko že mrtev. In sedaj, ko hc prišel na ta borni svet moj drugi otročiček. naj slišim spet liščka; po sedaj ne več v kletki, pač pa zunaj, kako po,-e oh gnezdu svoje ženice. Naj slišim njegovo pesem, la.išajočo skrbi svoji ženici in meni.'
Brez be-»ed sem zaprl nasprotno okno in odprl onega kraj njene po-slelje. tako, da se je slišala preprosta liščkova pesem prav1 od blizu-Odšel sem v. bolniške sobe. Tis*i večer sem še dolgo slonel na oknu. ko je že solrn-e zdavnaj zašlo za Zasavje in poslušal tisto drobno liščkov> pesem, čebliajočo. pa vendarle voelo. Zakaj lajšal je skrbi .svoji ženici, veselil pa se je obenem že drobnega naraščaja, s katerim bo na jesen letal po osamelih, znili poljih.
Priprosta, pa ljubka zgodba. — Mar ne!
Ta pisana ptička, lišček, ki tako rad gnezdi po visokih jagnjedih in
topolih, je gnezdila prav pred bolnišnico. na tistih rdečkasto cvetočih kostanjih. Na jesen, ko so hodili lovci po praznih pol jib, *e je spreletavala po suhem osatu velika jata liščkov, pa je eden izmed lovcev v', preaernoati ustrelil v jato. Ena pisanih ptič k je omahnila s prestreljenimi perotmi in srčkom na tla. Pobral jo je. pa dejal: "E. to je pa lišček. Nate ga gospod." Vzel sem drobno ptičko. na dlani mi je ležala. Lep. star samček je bil. Hudo mi je bilo zanj. Zakaj ga je tisti lovec tako brezvestno uničil? Morda je bil to prav tisti samček, ki je lajšal skrbi tisti bledi bolnici.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena
SIROTI
Spisal A. D. ENNEBY

j
$1 50
ZVERINJAK ZA MLADIČKE
Po Velikih mestih večina otrok nima prilike, da bi prišli v neposredni stik z domačim živalmi in jih vzljubili. Temu so odjMwnogli v Berliinil na ta način, da so ]wed nekaj leti uredili v tamkajšnjem N'zomem zverinjaku poseben oddelek 'za mladičke. V town oddelku je urejeno majhno kmtetsko posestvo in na njem se popolnoma svobodno gibljejo domače in kameninske ovce in koze z mladiči. dalje pujski, telički, oslički, kokoši. g<*ii, race itd. Razen tega je sedaj v oddelku osem mladih medvedkov, ki jih odga?ajo s steklenico in eucljem, des"*t mladih levčkov, m.lad t iger ček. mlade opice, dva nojeva piščančka, mlade kamele in mnogo drugih mladih živali. Tam je tudi valilnica. iz .katere skoraj neprestano prihajajo novoizvaljem kokošji in račji piščančki. Malo dalje j" velika kletka, v kateri "vzgajajo" mladiče divjih živali — prava zverinska šola. -Velik o»m est na deea ima tako priliko, da se do mile volje nagleda in spozna vsakovrstne živali in se ob njih nara-diije.
ELEKTRIKA ZDRAVI DUŠEVNE BOLEZNI
Zdra!vijenje paralize in drugih | bolezni te vrste z ultrakratkimi j valovi namestil z malarijo ni že : nio novega. V principu gre za j koncentracijo elektirične energije j mled dve konderrzatorski plošči. ' med temi pa sedi oziroma leži pa-; cijent. ki uiu ultrakratki valovi bi •ez nadaljnih postopkov 'zvišajo telesno temperat-uro na 40 do 41 | stopinj Celzija. V tej umetni vro-j čici izginja moč luetičnega obole-
i nja.
Metoda je torej- zelo preprosta (— 'le daje bila za pa cijent a spočetka vse drugo nego prijetna. V vročini so se namreč začeli n<t vse pretege potiti, pri čemer je obstajala nevarnost, da se brezžični valovi (koncentrirajo na znojnih kapljicah in povzročajo iskre, če ne celo opekline.
I>a bi odpravili to nevarno«*, so ameriški tehniki in zdravniki v sanatoriju Miami Valley v D«v-jtonu skonstruirali umno pripra-j vo, ki jo Imenujejo "električni ka-I l'inet?\ iPacijent pride goj v po-! sodo, iki je neprodnžno otfTočena I od svoje okolice, ta ko'VI a mu sa
—	Dobro, gospodična, če je tako, me pa prav nič ne skrbi, kako bo z vama ob prihodu v Pariz. Preostaja mi toraj samo želeti vam prijetno bivanje v naši krasni pre-stolici, sebi pa, da bi vas še kdaj srečal.
Prispela sta bila na vrh hriba, in poštaljon je že kričal na ves glas:
—	Vstopiti, gospoda, vstopiti!
—	Opirali ste se na mojo roko, ko ste izstopali, gospodična, — je dejal markiz lii-■tro, — in zato upam, da je ne boste zavrgli niti pri vstopanju.
Toda Henrika je naglo potegnila nazaj roko, ki jo je markiz že držal, da bi jo poljubil; in ne da bi kaj odgovorila, je skoči-la v voz, zaprla hitro vratca za seboj in zagrnila okence.
—	Dobro, — je zamrmal markiz sam pri .sebi, — zdaj ste se umaknili mojim pogledom, lepa divjakinja! Toda zdaj že poznam sredstvo, da vas ukrotim! In vaša sramežljivost bo premagana, ali pa nočem več biti markiz de Pre© le s.
Počasi je prispel do svojega voza in naročil Lafleuru, naj vstopi z in jim.
—	Govoriti moram s teboj, — mu je dejal. — Vi. pošialjon, pa dobro poženite, saj ne bo zastonj.
Oez pet minut je no rman ski poštni voz zopet drdral svojo pot. Markizov voz se je pa kmalu izgubil pred njim v oblakih prahu.
—	Da, gospod markiz; osebno sem izročil vabilo komorniku gospoda viteza Picar-du.
—	Dobro. Vse gre torej gladko, — vse je v najlepšem redu. Gre mi namreč v prvi vrsti za to, da presenetim tega dragega prijatelja z originalno pustolovščino, ki bodo o nji pisali vsi listi...
—	O, gotovo, gospod markiz!
—	No 'torej, falot, ti boš moral poskrbeti za divjačino... Sled sem ti pokazal, tvoja stvar je dobro slediti, in čim bo ptička v tvojih krempljih, prinesti jo zvesto svojemu gospodarju.
Potem se je pa udobno zleknil na mehke blazinice, rekoč:
—	Zdaj pa lahko zopet zavzameš svoje mesto lakaja, tvoja vloga zaupnika je končana.
. V veliko presenečenje svojega gospodarja se pa Lafleur ni ganil.
—	Ah tako, cigan grdi, pa mi vendar no misliš odpovedati pokorščine?
—	Globoko sem vdan gospodu markizu, samo...
—	Ali, da, nagrado misliš, kaj ne? No, pa naj bo. <.'e se ti stvar posreči, preide tale mošnjiček v tvoj žep... Ce pa ne. ti pretdp-ljem rebra, da bo> pomnil, kdaj nisi ustregel svojemu gospodaril.
—	Že v naprej sem hvaležen gospodu marikzu.
Potem je pa napenjal pogovor drugam, rekoč:
— Gospod markiz je dolgo govoril s svo-Lefleur ni takoj ubogal svojega gospo- j jim novim malikom. Je morda gospod markiz vprašal .to oboževanja vredno boginjo, odkod je doma t
Knjigarna "Glas Naroda"

SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Weat 18th Street, New York
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
(Parilo Slovenska koratniec:
10 vrezkov. Vsak zrezek po .........M
8 «nladl»sklb penni (Adamič) .5«
NOVE PE8NI B fiPRRMUEViNJEN KLAVIRJA
Beat narodnih pesmi (Prelorec) •80
Mt&ANI IN MOŠKI ZBOR
Slarenslfl akordi (Adamič) ;
I. avezek.......................................75
ti. zresek ...................................7»
P*«lada<u!ii o*m«v1. II. ar........45
Amerlika ataveaafca lira (Hotmar) 1—
Orierske himne ( VMoplvec) ------1,20
19 moških In metmmik show —
(Adamič) _______________________45
MO&KI ZBOR
Trije molki zbori (Pai«C)
Izdala Glasbena Matica __________4«
Narodna aagraboica (ParčiC) ........iS
Gorckl adaevt (Lakaruar 2. sr. —45
DVOOLUNO:
NaH himni

mešani %mmif
IL ar. (Lakanar) .. M
RAZNE PRSMI S 8PREMLJEVA-
DeaMrtiil. (Foaatar) ............
Izdala Olaaheaa Matica
Omako ryalUep (Utamir) Mre-
ro in petero ranih «toior___M
M rad f»t
9 bari tad aolc dvoapav -
PESMARICA GLASBENE MATICE!
..tm
L Penaarica, uredil Bubad 1. Koroške slovenske narodne peaml	1. in s.
ar. akuDaJ ...........................I.—
MALE PESlilARICR:
SL 1. Srbske narodne himne .......11
St. la. gt« Intii. Srblne tninl ____U
Št. 10. Na planlnt____________________II
-----------------II
Št. 1L Zvečer St. 12. Vaaevalee . St. 13. Podoknlcs
Slavček. zbirka MMb
(Medved) ' ________ _______________________a
Lira, srednješolska, 1. Ln 2. areaek
po J«
Treflaani mladiaaki zbor primeren
sa troglasen ženski ali moikl
abor. 15 pesmic. (Pregei) .....
Mešani in moški abort (Al J al) —. 3. zvezek: Paalm 118; Ti tesalo
poj; Na dan; LHvna noč .............44
0. svefek: Opomin k veselja; Sva* ta noč; Strslnlkl; Hvalite Go-
spoda ; Občutki: OoMo_____________4«
7.	zvezek: SUv^ek; Zaoduil ptič; Dom orodna iskrica; Pri sradbl; Prt mrtvaškem sprevoda; Geslo .44
8.	zvezek: Ti osrečiti Jo taoti (maša n abor) ; Prijatelji in Sen* ca (mefiao zbor); Stoji, soinčlce atoj; Kmetski bill _____________4«
CERKVENE PESMI
Dapračl flaai. Cerkvene peami aa mešan zbor ............................1__
K svetemu Rešnjemu telesa —
(Foerster) .....................
Sv. Nikolaj _________________________
NOTE ZA CITRE
Koželjgki: Poduk v igranju na
Citrah, 4 zvezki ....................
Buri prideta, koračnica______________
darja, naj vstopi v voz in sede k njemu. Šele, ko je opazil gospodarjev pogled, se je stisnil v kot in nepremično obsedel.
Markiz ni imel rasa razmišljati, kaj po-' m o i^lava gleda iz n>/Po vklju-'mcni to eudno slugino vedenje. Preveč se |<Vnju valovnega oddajnika se njie-1 mu je mudilo z načrtom, ki ga je bil na hi-
,gova telesna temperatura med tro rok(> zasnova].
I konden/^or.s.kimi plošrami inahoma '
{zviša na 40 do 41 stopfn.i. istoea.s- j — I^afleur, poklical sem te... je začel. n*> pa .»astruji skozi k«hniet zraT-. — Gospod markiz je zelo prijazen
I ni tok 66-do 04 stopinj in z mini- _ Tiho? mreina!... Če sediš tu pri iiieni, I malo količino vlage (samio 1 dn-l i-*, , , w , ... .	..
setino odstotka'), tako da «e mu ^»»^ato. ker bos de?et minut moj zaupnik. 7Auij »proti	J^arluer se ,]e ]>riklonil do kolen svojega
gospodarja.
—	Si me videl. .. malo prej ? — je nadaljeval markiz.
—	Da, deležen sem bil >tre časti, gospod i markiz.
—	Si opazil dekleta, ki sem se z njim zabaval f
—	Bil sem tako diskreten, gospod markiz.
se boš spomnil.
Procedura !v električnem kabinetu traja kakšnih 5 ur. ki jih pa-cijieiit v teh okolišČrvah zlahka prenese, a kma-lu po njej more o-st>avit» sanatorij svež in zdrav, (^ez: nekoliko dni se vrne na po- j novno obratovainje. Dve proceduri po dosedanjih ugotovitvah povsem zaidmstujeta za ozdravljenje začetne paraltz-e. suknja očesnih ; živc»v, sušenja hrbtenice in drugih I netočni h obolenj, pri katerih j — No, če bo treba, ali se uporabljajo še specifični medi- kakšna "je ?
..JI
lt.
Ergo N Premrl)___.JI
(Sat
»eapai
:tner)
Oa-
12 Patine ILscns nltori. (Foerster)
12 Paste Lingua Taoiuai Et0 6a-nltarl (GerbiC) -------------------------
pralpta G?sp*a y ^t*
niklb, 20 pesmi na Čast s kom (Pfenprt)
NOTE*a
TAMBURICE
Slovenske narodne peaqri sa
rafiki zbor |n petje (BaJak) Bom šel na planince. Podpurl aiov.
narodnih pesmi (Bajuk) ________
N» Gorenjskem Je fletno _________
RAZGLEDNICE
Netvjorike, Različne, dučat ________4|
Velikonočne, boiifne in novaietoa
ducat ............................. IL jf/t
la raznih slovenskih krajev, dueat .41
Narodna noša, ducat___________
posameane po ....................H
ZEMLJEVIDI
Stenski.kealjevld Slovenije na mol
ulm papirju s platnenimi progl-b> -.......................—-------7J4
Pokra Jul ret hI
Dravska Banovina _____x.
Slovenske Gorice, dravako ptnj-
«ko polie :--------------------Jf
ljubljanake ta mariborske oblasti M
Pahorim, Koajnk ___________ M
Prekmnrje In MadnmarJa	m
-4f .4« JI
Z^rnlenik drftav, veliki
lian ______________
Nova Evropa___________
Zemljevidi:
AWM Arkansas, Caiatad^, ^an>a». »
Moatansw Mississippi, toy, Wfpas#ai, vsaki po IIQaais, Peapsyll ta,
Ohio, New Tack
kamenti, kakor bismut. jod in ar-zen.
Zelo izvrst.o sred.<*tvo pa j« električni kabirtfot tttdi proti vnetju oklepov, kapaiviakim infekcijam in mofnjaan krvnejra obtoka v o-konči-nah. Da-li je ozdravljenje trajno in popolno, to se danes ne da še jK>vedati. ker je ta metoda še prennlada in bi jo morali še preizkusiti. Vsekako pa se da udobno ponoviti vsak ča^s. V težkih primerih paralize je pokazala do-biro deUie uspehe in tu bo pač metoda z vcepitvijo malaunje po Wa-orner^Joureflrsru še nekaj časa u-spešnejša od njse.
—	O, prav dobro sem si zaponmil njen obraz, — gospod markiz... Temne lase ima, velike žametaste oči, nežno polt, lepo rašče-no telo... in ročice, o ročice!...
—	Torej si jo dobro ogledal, falot?
—	Iz udanosti do gospoda markiza...
— Torej slutiš...
Lafleuru je zaigral na obrazu komaj viden lokav smehljaj.
—	No, ali bi mi našel zopet io mlado lepotico, mreina?
—	Med desetimi tisoči, če bi mi gospod markiz zapovedal.
Poziv!
Izdajanja Itotfc Je t f ▼fliaflmi, Btre«d. Mno go jih j6> ki so r&di dim-bih ranaer tako prisa-deti, da bo nas naprosili, da jih počakamo, iato naj pa oai, kafe^im jo mogpdo, poravnajo aa-rotelao točno.,
—	No torej, Lafleure, zapovedujem ti to! Sluga je planil pokonci, pa je takoj zopet
J premagal svoje presenečenje.
—	Dobro, falot, — se je zarežal markiz, — ujel si se... Glej, glej, kako se poba-hal.
—	V hipu, ko mi gospod za pove, ga bom ubogal. — je dejal. — Gospod markiz naj mi samo dovoli vprašati po imenu...
—	Saj mi ni znano.
—	Niti imena ne veste! — je vzdihnil sluga... Upam, da bo gospod markiz vsaj vedel, kam je lepo dekle namenjeno.
' — V Pariz!. .. to je vse, kar ti morem povedati... Vedeti pa moraš, Lafleure, da jo ljubim, da sem blazno zaljubljen v to kmetico, to se pravi, da hočem, da postane...
—	Ljubica gospoda markiza i
—	Najprej in sicer samo dokler se je ne naveličam... Potem jo pa prevzamejo moji prijatelji, če ae jim ibo ljubilo. To bo stvar gospodov de Mailly, d'Estrees, da in Roge-ra de Vaudrey... Da ne pazabim, si izročil moje vabilo vitezu de Vaudrey!
—	Ne, z lepotico sem pregovoril samo nekaj besed; izkazalo se je, da je zelo nedostopna in zato še tem bolj hrepenim po nji... Sicer me pa prav nič ne zanima, kdo je ta sramežljiva devičica, imeti jo hočem, ker je mlada in lepa. .. (V hoče imeti informacije, evo jih! Ali, saj res, lahko ti povem, da jo bodo v Parizu čakali.
—	Kdo pa ? — je vprašal Lafleur hitro.
—	Prijatelj njene rodbine, stara šema, seveda...
—	To mi zadostuje, — je dejal sluga, — vsaj kot; pomožni podatek.
—	O!... Kaj ti pa še manjka, Lafleur?
—	Kar je treba človeku, ki gre lovit ptiče — vaba.
Markiz de Presles se je zasmejal. Vrgel je mošnjiček Laflueru, rekoč: — Na, tu i-maš, tepec!
—	Hvala, gospod markiz... S to vabo spravim gotovo lepega liščka v kletko, kjer gospod markiz tako dobro kroti gospodične iz Opere.
—	V mojo vilo! — je vzkliknil markiz veselo, — hočem, da bodo de Maillv, d' Estrees in drugi umirali od ljubosumnosti...
—	Ali mi gospod markiz dovoli zapove-dati v njegovem imenu poštaljonu, naj požene konje .. Mudd se nam.
—	Naj torej požene!
Sluga se je sklonil k okencu in že je poštaljon na vso moč pognal konje.
(Valje prihodnjič)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo k* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala* Cene so uelo
H

V
_
_t
__
/
ODA*
1TEW YORK, WEDNESDAY, JULY 26, 1933
THE LARGEST BLOVEHT DAILY ta U. S. A
DED8CINA
ZA "OL18 NARODA" PRIREDIL I. H
ROMAN IZ
ŽIVLJENJA
f
8 1
• Ralf skomigne z rameni.
—	Človek ne more vedeti, kaj dremlje v tka be m č-loveku, dcxkler si njegovi čuti ne začrtajo poti. Toda niti gospice Jolande niti gospoda Ego»a ne smatram za zmožna za kak zločin. Zrastla sta v blesku in sijaju in bosta do konca svojih dni obvarovana pomanjkanja in iikrbi — in — oba smatram za precej lahkomišljena v dobrem in slabem smislu. Ne mislim, da bo«te pri njima zadeli na kake visoke čute. Z a zlobna ju ne smatram, samo nekoliko hudobna.
—	Uboga moja sestra; "tako ne bo našla tolažbe niti v svojih otrocih, — pravi Ludvik poln skrbi.
Nekaj čatta se oba gledata z globoko resnimi obrazi. Nato razpravljata o Ralf o vem načrtu vse podrobnosti in nato se Ralf poslovi. S poulično železnico se pelje do zadnje postaje in gre dalje pes. Prepričal se je. da je sneženi kup še vedno na istem mestu. Rad bi se bil prepričal, ako je vrv v njem še vedno skrita, toda rajši gre mimo, kot ne bi niti najmanj slutil, kaj je v njem.
Bil je zelo nemiren. Ali so vse njegove sumnje prave? Ako temu ne bi bilo tako. ako bi se bil v Mertensu vendar-le motil, potem bo jutri stal pred Ludvikom Rodenbergom kot opravljivec. Da je igral zelo drzno vlogo, mu je bilo jasno, odkar je z Ludvikom govoril prvo besedo. Imel ni nikakih dokazov. Vse je bilo samo sum-nja. Sam je bil o tem popolnoma prepričan, da je Mertens stregel Henriku po življenju, toda kako je mogel dokazati, ako se jutri ne zgodi to. kar je pričakoval? Kako je mogel pred Ludvikom obstati. ako mu ni mogel prinesti nikakih dokazov? iNeka zadrega se ga je hotela oprijeti, nato pa dvigne glavo in zopet mirno gleda. Storil je vse. kar je mogel, da bi ščitil Henrika, da bi ga obvaroval pred nameravanim zločinom in to mu je moralo zadostovati. In naj se jutri zvečer dogodi, kar hoče. Ludvik Rodenborpr je živel, je bil tukaj in in se bo jutri pokazal svoji sorodnikom. V istem trenutku, kose bo pojavil kot Rodenbergov dedič, bo Henrik na varnem pred napadi svojega strica dn — Eva Marija bo -zopet dobila mir. Njegova Eva Marija! Njegove misli so hrepeneče poletelo k njej
*
Zadnje čase je bila Jolanda zelo slabe volje. Tudi danes, v četrtek zjutraj, je čmerno sed-ela s svojimi stariši pri zajtrku. Tudi njen oče ni bil pri posebno dobri volji; prav gotovo je bil nervozen in nobena stvar mu ni bila prav. Svoji ženi. ki ga je vpraševala, ako je kaj bolan, je odgovarjal, kra«tko in neprijazno. Toda takoj ji je pričal gladiti roko rn jo prosil, da ga naj pustii v miru, češ, da se počuti popolnoma dobro in se samo jezi iz trgovskih ozirov.
—	Ali te Henrik zopet kaj jezit — vpraša gospa Melanija.
—	Ne. ne. Melanija. popolnoma nič. Zdi se mi. da si je že obdr-gnil rogove in mi je zadnje č-ase delal samo veselje. Veseli me. da ti inorem to reči. kajti zelo bi me bolelo, ako se ne bi izpametoval. Tega poba rma človek preveč rad. kakor pa da bi ga mogel mirno gledati. da bi se ugonobil.
Ctospa Melanija se iskreno razveseli teh besed, kajti delala si je .mnogo skrbi zaradi Henrika. Jolanda pa malo začudeno pogleda očeta; njegova nenadoma zbujena ljubezen do Henrika se ji je zdch nekoliko sumljiva.
—	Kaj pa ima stari gospod naenkrat z mojim bratrancem? _
si misli in nekaj pikro pripomni. Tedaj pa se Mertens raztogoti in ji jezno reče. da ne govori tako s svojim očetom, kajti to je sramota, kako se obnaša proti njemu. Očital ji je. da ni tako neuljudna samo proti domačim, temveč zadnji čas tudi proti dr. Berndu. Prejšnjo nedeljo ko s* je z Berndum vrnila iz gozda, jc to takoj opazil. Rekel ji je. da naj svoje zadeve ž njim ne zavlačuje več dolgo, ker to zavlačevanje nima nikake koristi.
Jolanda je svoje starine pustila v mišljenju, da sme sama določiti čas, kdaj bo dr. Bernd zaprosil za njeno roko. Očetova zavmi-lev sicer ni izboljšala Jolandinega razpoloženje, toda jo je odvrnila od vpra«anja. zakaj je oče naenkrat tako naklonjen Henriku. Jolanda se razburi in rve jezno:
—	Celo stvar sem drugače premislila, papa, zdi se mi, da nisva za skupaj, dr. Bernd in jaz. Ima tako grozno stare nazore, nima ni-kakga vzleta — jaz — jaz ga sploh ne maram.
Oče je bil presenečen. Vzelo je n^aj časa, da se je zopet pomiril.	'
—	Ti ga ne maraš? Kar naenkrat <ja ne maraš več ko si mu en Krat z vsem svojim obnašanjem zbudila upanja? To je preveč'
—	Toda papa, zakaj sd tako razburjaš, saj si prej vedno nasprotoval in mi branil, da bi ga poročila. Dobro, izprevidela sem. da si tedaj imel prav s svojim-nasprotovanjem in stvar je rešena.
—	nikakor n\ rečena! Sedaj imam dovolj tvojih muh! Najprej ga na vsak na-čin hočeš za moža. me pregovoriš, da sem opustil svoj* nasprotstvo in sero ti ga pripeljal v hišo. S tem je moral natančno opaziti, da odobrujem njegovo snubitev. In sedaj naenkrat piha pri tebi veter z druge strani. V kakšni luči stojim sedaj pred njim. To je stra<no. da ga sedaj naenlkrat iz hudomušnosti več ne maraš.
Jolanda po^kočn in nervozno vlee^ robec.
—	Dobro, tedaj moram priznati, da tu rrn moji strani ni nika-kp hudomušnosti, temveč da sem se morala ukloniti samo potrebi. Motila sem se; dr. Bernd nima prav nobenega namena mene zasnubiti; v nedeljo mi je naravnost povedal, da je njegovo srce že bilo oddano, še predno je prijel v Rodenbergovo tovarno. Konečno pa tudi ne moreš zahtevati, da letam za njim. ako me ne mara.
V bridkem joku gre Jolanda iz sobe. Merteins ne ve. kaj bi napravil. Kar je slišal, mu je prišlo nepričakovano. Torej dr. Berndu ni bilo mnogo na tem. da bi postal njegov zet; hotel je priti samo pri tovarni do kakega uglednega meteta. da se mu je tako vdinjal v njegovo službo! V bistvu mu je bilo veseno — toda — mogoče si je pa pustil preveč pogledati v karte, mipileč. da bo Bernd postal njegov zet. Dobro, da jel »zadnje čase Ralfu vedno povdarjal. da ima Henrika rad kot svojega sina. Od sedaj naprej bo moral biti dvojno I olj pozoren, ker Bernd ne bo več spadal v hišo. Ta dogodek ni Prfv izboljšal njegovega razpoloženja. In ko sedaj njegovo žena prične jadikovati. da se je morata Jolanda Berndu na nak način zameriti, Mertens jezno poskoči.
—	Te babje stvari opravite same; -v glwvi imam druge skrbi. Svoje otroke boljše vzgoji, draga Melanija. to ti samo svetujem. Z Bogom!	'	/
In jutranji poljub je bil danes nekoliko hladnejši kot navadno — vsakdo je moral na njem opaziti, da je bil zelo nervozen in go-*pa Melanija je bilo mnogo bolj v skrbeh kot pa potrta.
Ko mož odide, gre Melanija v sobo svoje hčere. Konečno je imela Poland« dr. Betrnda vendar-le rada, četudi se je vedno bahala s svojimi imoderrnmd in hladnimi nazori o življenju. Mogoče jo je navzlic temu bolelo srce, kakor tudi dnrga dekleta, kadar dožive kako razočaranje. 'Dobra mati je hotela tolažiti svojo hčer.
Toda Jolande ne najde vec v sobi. Služkinja, ki je ravno po-■jwavljaU njeno aobo, ji pove, da je milostljiva gosp^e* odšla v Ro-deorbergovo da obršče gobico 'Dornaudovo,
Jolanda gre naglih korakov skozi gozd proti Rodenbergovi vi- torej nima nobenih pravic potego-1 h. Nekoga ji je bilo treba, da bi nad njim stresla svojo slabo voljo vati se za dedščino po bratu. Ves in za kaj takega se ji je zdela Eva Marija najprimernejša. Že od ne- rtejarjen je odšel pred bratovo hi-' dedje je ni več vndela in tedaj ni imela prilike potisniti ji v srce svo- 'šo in začel metati v okna kamenje.1 je bodalo z naznanilom, da se je dr. Bernd že drugje obvezal, še pred- ] Pred enim okonom je stala dra«o-1 no jc prišel k Rodenbergu. -Kajti, da je bila Eva Marija navzlic te-Jccna kitajska vaza. ki jo je razbil
debel kamen na drobne koščke. j Burford so seveda takoj aretira-
mu, da je vedno tajila, v dr. Bernda zaljubljena, je dobro vodela.
(Dalje prihodnjič.*
NAJVEČJE POKOPALIŠČE , SVETA
Poleg egiptskih piramid je kitajski .zid pač največja stavba na svetu. Dolr je skoro 4000 km. visok 6—9 m. širok v temelrnih 7-3 m. tako da lahko po njem jezdi fekupaj pet jo^decev; zid je namreč lepo tlakovan deloma z opeko, deloma pa s kamenitimi ploščica mi, ki jih drži skupaj izborna malta. Ta hodnik je zavarovan .s posebnim zidom, ki so v njem strelne line. Njegov temelj je iz naj-bol;šega granita, na katerem sloni zid iz opeke, med njo je pa glina in pesek. Ko je leta 1790 pose-tila kitajski zid misija lorda Ma-cartneva. so bili Angležki mnenja, da je bilo treba <za kitajski zid ve> opeke in kamenja, nego za vse stavbe, kar jih je bilo takrat na otokih Velike Britanije. Nekdo drugi je pa izračunal, da bi se dal zgraditi iz opeke, kamenja in nasipov velikega kitajskega zidu zid okrog zemlje na ekvatorju, torej dolg 40.000 km. ki bi bil visok 2 40 m, širok pa 90 cm. Inženjerji. ki so proučevali kitajski zid pri Nankovu, so bili mnenja, da bi znašali zdaj stroški (za napravo tako orjaškega zidu nad 400 milijard funtov šterlingov.
To grandijozno gradbeno delo je začel v letih 220 do 200 pred Kristusom ustanovitelj dinastije Chin, ko se mu je bilo posrečilo ujedini-ti vse fevdalne države stare Kitajske v sedanjo Kitajsko, ki jc v n;enem imenu izraženo tudi ime njenega ustanovitelja. Prišel je na misel zavarovati svojo deželo pred severnimi barbari z ogromnim zidom. ki naj bi pa služ-l tudi drugim namenom. Po starem proroko-vanju je namreč pretila Kitajski največja nevarnost od severa. — Njegovo veliko |»olitično delo je pa naletelo na hud odpor, ki ga je hotel zlomiti s t eni. da bi zaposlil velike množice Ijifclstva s pristnim delom. Vojni ujetniki, zločinci iz cesarskih ječ. ne|»ošteni uradniki in nelojalni dostojanstveniki so bili med delavci in čeprav večina ni bila vajena tako trdega dela, ao množice kitajskega ljudstva z največjo težavo in naporom v 20 letih tako temeljito opravile svo^e delo. da je svet kar strmel.
Ce se da približno ugotoviti čas. kdaj so kitajski zid gradili, se pa nikakor ne da točno ugotoviti, koliko ljudi je bilo pri tem zaposlenih. Nekateri zgodovinarji menijo. da je gradilo kitajski zid nad en milijon ljudi, drugi pravijo, da so delali od vsakih 10 mož trije, tradicije pa izpričujejo, da je bilo zaposlenih 00 odst. ttsega moškega prebivalstva Kitajske. Ker se je mudilo, so kruti pazniki neusmiljeno priganjali delavce. Mnogi so reveda omagali, napori, ]>onianj-kan'e in bolezni so v množicah kosile žrtve, ki so jih pa pokopavali v temelje orjaškega .zidu. Tako so sezidali v kitajski zid toliko delavcev, da lahko govorimo o največjim pokopališču sveta.
UMORIL GA JE IN PEKE v PEČI
Na polju pri slovaški vasi Sula-ni blizu Nitre so našli to dni že razpadajoče in obžgano truplo neznanega moškega. Mrtvečeva glava .'o bila za\'ita v platneno vrečo, na vratu so sijale globoke rane, obn nogi sta bili do polovice meč odsekani. V razmrevarjenem mrliču so takoj s]k*znali	letnega kmeta
Štefana Bečko. ki je odšel 22. junija na sejem v Topolčane. kjer je hotel prodati kravo. Preiskava je dognala, da je Bečka kravo prodal, za iztrženih 1600 Kč je pa hotel kupiti drugo kravo odnosno konja. Seznanil se je z mešetarjem Dura kom iz omeujene vasi. ki se n»u je ponudil, da mu bo pomagal iigrdno kupiti kravo. Mešetar ga je pa povabil s seboj v vas.
Orožniki so aretirali Duraka. ki je kmalu umor priznal in podrobno opisal. Bečka je prenočeval v vasi in ponoči ga je Durak umoril in oropal. Zjutraj je odnesel njegovo truplo na podstrešje in ga pokril s senom. Ko je pa začelo truplo že razpadati in širiti no'.nosen smrad, je sklenil sežgati ga v peči in zabrisati tako vse sledove Dobro je zakuril peč, kamor je skušal stlačiti truplo. Ker so pa roge molele iz peči. jih je s sekiro odsekal. Vse to sta videli njegova žena in 18 letna hčerka. Morilcu se pa ni posrečilo trupla sežgati in zato ga je stlačil v vrečo in odnesel ponoči na polje. Orožniki so a-retirali tudi morilčovo ženo in hčerko.
li in odvedli na policijo, kjer je izjavil, da ne razume, zakaj so ga sploh aretirali, če je mrtev; zato ga tudi na odgovor ne morejo klicati. Vendar so pa "mrtveca" obdržali v zapor. Najprej ga bodo sodili zaradi razbijanja oken in šc-13 potem se bodo posvetovali, ali in kako ga progla.se zopet za živega. Priglasilo se je že več londonskih odvetnikov, ki so izjavili, da bodo brezplačno zagovarjali tega živeira mrliča in uveljavljali njegove zahteve pred sodiščem.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU Ste WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PlSlTE NAM ZA ClfNE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
...........................................
RAZSTAVA LJUBAVNIH PISET".

V0DNJIK0VE j KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr
in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom.
Naročila »prejema:
"GLAS NARODA" {{
216 W. 18th Street New York, N. Y.
ALI JE MpfiOČE MRTVEGA
kaznovat:
London ima zopet veliko "senzacijo. ki govori o nji vse mesto. To pot pa ne gre za zamotano skrivnost. ki bi jo morali detektivi š°le pojasniti, niti za krvavo tragedijo, temveč za tragikomično zadevo, ki se bo obravnavala še pred sodiščem. Gre'pa vprašan;e, ali je mogoče mrtveca kaznovati ali ne. Ni to vprašanje' bo moralo odgovoriti sodišče, ki ga čaka torej težka naloga.
Frederik Burford. star 62 let. se je pred 20 leti izselil Iz Anglije. Taval je po svetu in živel večinoma brez dela. V tem času je imel 40 poklicev, bil je igralec, novinar, mizar, cowboy, ribič, rudar, propagator neke sekte v Knnadi, drvar. | soboslikar. železničar, tramvajski sprevodnik, bolniški strežirk. smetar, pristaniški delavec, knjigovodja. oglasni inkviziter itd. Tako jc prepotoval malone vso Evropo in Ameriko, nikjer ni imel obstanka, gnalo gra je neprestano napre*. da bi videl čim več krajev in ljudi. Ves čas ni pisal svojim sorodnikom v Angliji, ki so le redko iz nov in zvedeli kaj o svojem nemirnem sorodniku.
Pred 6 leti je pa umrl Frederikov brat. ki je imel birm Londona 1»-po posestvo, v Londonu samem pa dvonadstropno hišo. Ker ni imel ožjih sorodnikov, je pripadlo vse njegovo premoženje bratu Frede-riku. Zani pa ni nihče vedel, kje je. Oblasti ga niso mogle najti in tako mu tudi niso mogli sporočiti, da je njegov brat umrl in da je on l>odedoval vse njego\x> premoženje. Brata pa imata daljnje sorodnike, ki so nekaj časa čakali, potem so se pH obrnili na sodišče, da bi proglasilo Frederika Burforda za mrtvega, a premoženje njegovega brata naj bi se. razdelilo med n;e. Sodišče je njihovi želji končno u-st reglo.
| Pred dobrim mesecem se je pa | nepričakovano javil Freder i k .Burford. ki je na angleškem kon-' zulatu v Tokiju zvedel za dedščino po bratu. Vrnil se je v Anglijo, pa so mu povedali, da je pre-jmoženje njegovega brata že razdeljeno. Burford je odšel v London v bratovo hišo. kjer so ga pa tudi po-stavili pod kap. Ves obupan je odšel na J*odisče, tam so mu poved a-.11, da je uradno že mrtev in da za-
V New Yorku so pred kratkim zaključili zelo zanimivo in originalno razstavo, ki jc privabila dan za dnem imnogo meščanov in tujcev, tire za 'bogato, edin.stveno zbirko ljubavnih pisejn velikih mož. Nesmrtni ameriški pripovednik Edgar Poe priznava v pismu, ki je bilo na razstavi, svojemu prijatelju: "Neozdravljiva bolezen moje mlade žene. ki jo oboža-vam, ime sili v naročje wTiiskya. te«ra .prekletega whiskya". Pesnik lveats očita svoji ljubici lahkomiselnost. ki se bo zdela ljudem na-čega časa smešna. "C'e se ne izpre-I meniš m bo.s nadvse ljubila ples-| ne dvorane in veselo družbo, bom j raje umrl.", pravi v svojem pi-! smu. Dokaj groteskno in osladno1 se sliši pismo visokega državnika 1 in izumitelja Benjamina Frank- 1 lina: "Rad bi imel krila, da bi mogel prileteti k tebi. sesti na tvoj;' okno in ti šepetati besede ljubezni".
Najdaljše ljirbaivno pismo na I razstavi je bilo ono zaljubljenega admirala Nelsona, namenjeno lady Ilainiltonovi. Nekoč, ko je moral dolgo živeti ločeno od nje. ji je pisal: "Draga Ema. če bi te mogel ta lup objeti, bi ne zamenjal niti s kraljem". Ti kratki izvlečki iz ljubavnih pisem velikih mož pač jasno pričajo, kako se časi in ljudje v njih izpreminjajo.
27. julija:
Bremen v Bremen
29. Julija: Veenilam v Boulogne He de France v Havre
29. julija:
Vulcanla v Trat Aqultanla v Cherbour®
Z. avgusta:
Washington v Havre Deutschland v Hamburg
4. avgusta:
Olympic v Cherbourg
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILBDE FRANCE
28. JULIJA
10.	Avgusta — 5. Septembra
PARIS
11.	Avgusta — U. Septembra
CHAMPLAIN
5. A'-(/listu — 24. Avgusta
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojrsrvla in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
Slovenic Publishing Co.
216 West 13th St., New York City, N. Y.
FRENCH LINE
13 STATE STREET,	NEW YOUK
zmaga nad dnjeprom
KOD POTUJEJO JAJCA
Po vseh vzhodnih deželah so jajca važno izvozno blago. Gredo večinoma na za.pad. Odkar je Poljska uredila v Gdinji velike hladilne naprave za jajca, je .postala ta luka s red i šč e 'jajem* trgovine ne samo za Poljsko, marveč tudi za Romunsko in vko vzhod-
5. avgusta:
Chnmplaln v Havre Conte di Suvola v Geno« Rerengaria v Cherbourg
8.	avgusta: Leviathan v Cherbourg Euro pa v Bremen
9.	avgusta:
New York v Hamhurg
11.	avgusta:
Paris v Havre Majestic v Cherbourg Rotterdam v Boulogne
12.	avgusta:
Saturn la v Trjit
Aquilai.ia r Cherbourg
15.	avgusta:
Bremen v Bremen Statendam v Boulogne
16.	avgusta:
Manhattan v Havre Alb-rt Ballln v Hambuts
19. avgusta:
I!e de France v Havre Ilex v Genoa
21. avgusta:
Reliance v Hamburg
23.	avgusta: Olympic, Cherbourg
24.	avgusta-.
Chainptain v Havre Kuropa v Uret.ten
25.	avgusta:
Veendam v Boulogne #
26.	avgusta:
ItoinH v (iftnoa
Bc-i erig<tria v Cherbourg
29. avgusta:
Leviathan v Cherbourg JO. avgusta: l>e <;rut»»e v Havre Majestic v Cherbouig Manhattan v Havre DeuttK'hland v Hamburg (1. avgusta: Bremen v Bremen
2. sept-mtra.
Con te d i Savola v Genoa
5.	septembra:
lie de France v Havre Staiendam v Boulogne
6.	septembra: Aqultanla v Cherbourg New York v Hamburg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg
9.	septembra: Paris v Havre Vulcjinia v Trs«t Volendam v Bmiloj^n« Eur<it»a v Bremen
13.	septembra: Lafayette v Havre Manhattan v H«vre Bercng-aria v Cherlwxirg Albert Ballln v Hamburg
• 5. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex \ Genoa Bn-m'-n v Bremen 18. septembra:
Reliance v Hamburg
1'krajinska državna plovidba je otvorila minule dni novo progo od Kijeva do Ilersona. Xove za-tvornice so nadomestile razstre-ljene 'barzice. ki so poprej ovirale plovbo. Pa mika "Sofja Perov-
Skuja" ill 4'2.~) ZoVtjcnj" sta prvič j 20 septembra
ir	t - , , . Champlain v Havre
dospela v Ilerson. Kmalu bo iz-1 septembra:
vozni red. Wa .jx»t od Kijeva I Aqaitania v Cherbourg do Ilersona traja 32 ur. Parnika , nista naletela: na nobene zapreke in sta dospela na cilj ob določeni uri. "Pravda'' toži; tla ukrajinska plovidba premalo vpošteva domače in tuje turiste. Propaganda počiva in st> parniki-le na.|w.l , nent^hian«- v Hamburg za^t-deni. Meil tem je potovanje 29. septembra:
Ha vra •g no
23. septembra:
Saturni.i v Trj>t lie de Fram-e v Veenrtnm v Boul
26.	septembra:
Eu ropa v Bremen Statt-rulam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauritania v Cherbourg
no Evropo. V gdinjskih hladilnicah leži sedaj stalno do pet mili-'.skozi predele nekdanje Z a po roške jonov jajc.	Siei ja.ko slikovito.
Pari.« v Havre Olympu v Cherbourg 30. septembra:
O-nte di Savola v G«noa
... SKUPNA ... gS»\POTOVANJA
aJ^^EBLsa pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
i-----------------——-
"1LE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in 1 2. AVG.
Oena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
"EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84
za tja in nazaj pa samo ........$ 186.60
Kdor Be je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE SE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL 216 West 18th Street
BUREAU
New York, N. Y.