i'osmina plačana t gotovini I izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c 6. telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik MIlan Flertn. — Izhaja vsakega 18. v mesecu. — Ztro račun: Številka 5012-3-50. — Cena 0.50 din. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani LETO VIII. — Št. 7 Domžale. 15. septembra 1969 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF IISMMIIIaa«»IIIBWBWIIIBaVIIII Izvršni odbor SZDL sprejel program j I I Zadnje zasedanje izvršnega odbora ObK SZDL je bile namenjeno predvsem programu dela SZDL do konca leta. Iz zelo obširnega programa SZ je IO izluščil najpomembnejše naloge ter jih kot kratkoročno nalogo vnesel v program. IO je bil mnenja, da jo bolje sprejeti manj, pa bolj konkretne naloge, kot pa ponavljati vseobsegajoča načelna stališča SZDL. Izhajajoč iz tega, je IO imenoval skupine oz. sekretariate sekcij za vsako nalogo posebej. Ti sekretariati so dolžni pripraviti pismeno gradivo za javne razprave, te razprave vodita in ob zaključku formulirana stališča posredovati odgovornim samoupravnim organom in institucijam, kot stališča SZDL občine. IO že v naprej poziva vse občane, ki bodo vabljeni k javni razpravi, da s svojim sodelovanjem pomagajo sprejeti najustreznejše rešitve nakazane problematike. PROGRAM: 1. Občinska konferenca — bo zasedala v septembru in imela Ha dnevnem redu poročilo o pripravah in izvedbi volitev in referenduma ter kot drugo točko razpravo o perspektivnem razvoju občine, katero bo pripravilo predsedstvo Sob; — bo zasedala v decembru, kjer bo sprejela zaključke o javni razpravi »SZ danes«, sprejela akcijski program za leto 1970 ter proračun ObK. 2. Sekretariati sekcij bodo pripravili — razpravo o »SZDL danes«, vodil jo °o IO s poudarkom na družbeni vlogi SZ in krepitvi krajevnih organizacij SZDL; — razpravo o odnosu poslanec — odbornik — volivec, bo vodila skupina, v kateri so predstavniki SOb. ZM, ObSS ZZB in poslanec; — razpravo o gospodarjenju z gozdovi in razpravo o problemih kmetijstva bo vodila skupina, v kateri so član IO ObK SZDL, član sveta za kmetijstvo pri SOb, član delovne organizacije GG, član delovne organizacije AE obrat kooperacija ter zastopnik zasebnih kmetov; — razpravo o delovanju društev in organizacij pri izgradnji sistema narodne obrambe bo vodil koordinacijski odbor za obrambne priprave pri SZDL v sodelovanju s komisijo pri ObK SZDL in oddelkom za NO; — razpravo o informiranju v samoupravnem sistemu s posebnim poudarkom na javnost dela in oblike informiranja bo pripravil uredniški odbor Občinskega poročevalca; — razpravo o izvrševanju programa izgradnje šolske mreže bo vodila skupina, v kateri so zastopnik TIS, zastopnik KS in ZM; — razpravo o mestu, vlogi in nalogah SZDL bo vodila skupina, v kateri so član IO ObK SZDL, predstavnik SOb, zastopniki KS in zastopnik ZM. Vsa vodstva teh razprav so odgovorna IO ObK SZDL. ki v času priprav koordinira delo. Delo teh vodstev mora biti javno, kar pomeni, da morajo o svojem delu obveščati čim širšo javnost. Izvršni odbor ObK SZDL Gospodarjenje z gozdovi v razpravi Neposredni povod za ponovno in poglobljeno obravnavo gospodarjenja z gozdovi je bila razprava o razvoju in problemih kmetijstva v republiškem in gospodarskem zboru skupščine SRS. Povezanost kmetijstva in gospodarstva znotraj kmečkih gospodarstev je v razpravi izločila nekatere probleme, pa tudi kritične pripombe na račun sedanje ureditve gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. V tej zvezi so bili zlasti poudarjeni tile ugovori, ki jih občutimo tudi v naši občini: — da izključna pravica gozdno gospodarskih organizacij do prometa z lesom pomeni monopolizem, ki je v nasprotju z načeli gospodarske reforme; — da gozdno gospodarske organizacije izrabljajo monopolni položaj in po eni strani diktirajo kmetom nizke odkupne Cene, po drugi strani pa do porabnikov lesa uveljavljajo visoke prodajne cene; — da gozdno gospodarske organizacije pri gospodarstvu z zasebnimi gozdovi uveljavljajo lastne ekonomske interese na račun kmetov, da so njihovi odtegljaji iz naslova gospodarjenja z gozdovi odločno previsoki; — da si gozdno gospodarske organizacije pri opravljanju nalog iz pristojnosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi lastijo veljavo organov oblasti; — da gozdno gospodarske organizacije niso v zadostni meri uveljavile samoupravnih pravic gozdnih posestnikov. Dosedanje razprave v Izvršnem svetu Slovenije in v republiški skupščini so na podlagi predloženih gradiv izločile naslednje ugotovitve: V POSEBNI PRILOGI TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO ČLANEK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DOMŽALE: »NALOGE SINDIKALNIH IN DELOVNIH ORGANIZACIJ PRI SPREMEMBI SAMOUPRAVNIH DOKUMENTOV« ■viiiHaniiiasniiiHaEiiiiMMiinsaniiiiiaM Izvršni odbor občinske konference SZDL Domžale je na svoji seji dne 5. septembra letos imenoval novi uredniški odbor Občinskega poročevalca, ki stopa že v deveto leto neprekinjenega izhajanja. Člani novega uredniškega odbora so: Andrej Drmal, Jakob Cernt. Franc Gabrovšck, Franci Gerbec, Milan Deisinger, Jernej Lenič, Karel Kušar, Slavko Matičič, Franka Tomšič, odgovorni urednik pa Milan Flerin. r.i:i::i:«rai:iiiMP»uiiM»»iiiiMM»». ■ htutm ..i— ■ mmmm mtmt —mu-' m-i— mt — da sedanja sistemska ureditev skupnega gospodarjenja z gozdovi predstavlja trajno osnovo za nadaljnji razvoj; — da z zakonom o gozdovih niso bila ustrezno rešena vsa vnrašanja; — ter, da je za hitrejše reševanje nakazanih problemov treba odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Kako v nadaljnje Izpopolnjevati družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdc.vi. Izvajanje družbenega vpliva na varstvo In vzgnjo gozdov preko GO, organizacij, ki poslujejo po podjetniško-ekonomskih principih, poraja tudi dol.ie.ene Interese, ki odstopajo od splošno družbenih interesov. Zato Je potrebno oceniti, ali sedanji način dovolj ščiti splošne družbene Interese In koristi. 2. Vprašanje financiranja enostavne in razširjene reprodukcije. Ob tem gre za vprašanje vpliva družbe na gospodarjenje z gozdovi, ki se bolj odraža v ukrepih za nego in ob- novo gozdov in gre torej za sredstva biološke amortizacije oziroma sedanje amortizacije. 3. Vprašanje samoupravljanja z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Družbeno utemeljen sistem enotnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi tesno povezuje oba sektorja. Zagotovitev splošno družbenih interesov preko enotnega načina gospodarjenja nalaga zasebnim lastnikom določene obveznosti, ne odpravlja pa zasebne lastnine nad gozdovi. Zato je za normalen razvoj družbenih in ekonomskih odnosov potrebno upoštevati lastninske odnose in zagotoviti zasebnim lastnikom gozdov samoupravne pravice tako po obliki kot po vsebini. Javna razprava c nakazanih problemih bo potekala do I. novembra 1969. Lastniki zasebnih površin bodo imeli možnost v polni meri sodelovati pri formuliranju stališč, ki naj pripomorejo k hollšim odnosom in boljšemu gospodarjenju z gozdovi v svojem in družbenem interesu, p. g. Kaj ie nvatlinski klub in zakai je potreben? Mladostnik, ki dorašča, prihaja lz ozkega družinskega okolja v širšo družbeno skupnost, ki mu daje večje možnosti dinamičnega življenja in samoiniciative. Poišče si obliko dejavnosti, ki mu nudi največ, predvsem pa želje po uveljavljanju in težnjo po sprostitvi. Mladostnik se torej išče. V šoli se vsak ne najde, zalo je med družino in šolo nastala vrzel, ki jo kažejo izpolniti razne organizacije s svojimi programi. Te organizacije pa ne nudijo vedno tistega, kar ne da ne družina in ne šola in zato je prav tu mesto mladinskega kluba. Klub in klubska dejavnost kot ena pomembnih organizacijskih aktivnosti mladine v občini, v katerem se mladina združuje na osnovi svojih interesov, se mora razvijati in postati učinkovit nosilec programske politike občinske organizacije ZM in takšno vlogo morajo klubi dobiti tudi v pravilih OK-ZMS. Razvijanje klubske dejavnosti in vsebinska bogatitev njihovega dela zahteva, da se poslužujemo vseh možnosti, ki so nam na razpolago Tu mislim predvsem na povezavo z vsemi tistimi faktorji, ki so prisotni in ki so pri programiranju svojega dela vezani na delo z mladino, zlasti pri njihovi vzgoji in izobraževanju, zanemariti pa ne smemo tudi sodelovanja I posamezniki, ki delajo neposredno z mladino v šolah, društvih, itd. Problem pri ustar.avljanju novih klubov je predvsem prostor in kasneje financiranje klubske dejavnosti. Jasno je treba posta- viti vprašanje dosedanjega nerazumevanja in uveljaviti načelo, da 90 javni prostori, kot npr. sejne dvorane, športne dvorane in podobno družbeni prostori, ki naj bodo dostopni tudi mladini. Financiranje klubske dejavnosti pa naj se rešuje enako kot vse ostale dejavnosti zveze mladine, saj je klubska dejavnost ena izmed organizacijskih oblik dela ZM. Poleg tega pa moramo opozoriti tudi na dejstvo, da velik del mladine kaže veliko zanimanje prav za klubsko dejavnost. Pester in kvaliteten program kluba je porok za njegovo uspešno delo in priznanje tako med mladino, kot v družbi nasploh. Predvsem naj bi program kluba zajemal področja aktualne družbeno-politične, kulturno, estetske družabno zabavne in športno rekreativne dejavnosti. V sklopu teh področij bi veljalo posvetiti še posebno skrb razvijanju družbeno-politične dejavnosti v klubu, saj praksa kaže, da so klubi do danes prav na tem področju naredili le malo, da ne rečem ničesar. Pestrost dejavnosti pa zahteva tudi sposobne programske svete, usposobljene kadre, skupino mladih ljudi, ki morajo posvetiti vso skrb in pozornost vsebinskemu izboru programa. Zato velja v tem sklopu dejavnosti opozoriti na pomembnost vzgoje kadrov, saj gre pri programiranju dela tudi za pravilno idejno usmerjanje. Pri ustanavljanju klubov smo vsekakor premalo časa posvetili metcrtll — kako delati v klubu, da bomo zadovoljili obisko- valca in ga pritegnili k razvedrilu v njegovem prostem času. predvsem pa ta čas izkoristili za njegovo neprisiljeno dopolnilno kulturno izobraževanje. Klub naj ne bi bil predavalnica, temveč mesto in oblika dela, kjer bodo udeleženci lahko osebno aktivno delali rta področju, ki jih zanima. 2e več let razpravljamo o klubski dejavnosti, oziroma o možnostih za ustanovitev mladinskega kluba. Izgovorov jo kup — ni kadra — ni sredstev. Delno to drži, toda zavedati se moramo, da se dostikrat s skromnimi sredstvi naredi veliko, treba je samo volje in sodelovanja. Klubi morajo postati žarišče vse naše dejavnosti. Ni dosti, če postavimo vodjo kluba in ga pustimo samega, da plava. Ce sami ne bomo sodelovali in mu pomagali, potem bo vse delo zaman( kot se je že dogajalo). Pri sestavljanju okvirnih programov je treba, kot sem že uvodoma povedal. uskladiti program z vsemi organizacijami. Ta program pa ne more iti mimo Delavske univerze, ki lahko največ nudi prav na ped' ročju izobraževanja. Dejstvo, da v gosto naselja nih in gospodarsko razvitih Domžalah ni niti enega javnetJ8 prostora, ki bi služil kulturi I razvedrilu in kjer bi se mladi"* shajala in preživljala svoj pr v zadnjih letih najboljši uspeh. Odličn.jakov je bilo 25. popravili izpit pa je imelo 29 dijakov. Niso izdelali 4 učenci. Iz domžalske občine je bilo na kamniški gimnaziji 60 dijakov, dva sta bila od drugod, 155 pa jih je bilo iz. kamniške občine. Vozačev jc bilo nad 70. to je dobra tretjina. Pouk je bil v v dveh izmenah. V dopoldanski Izmeni je bilo 116. v popoldanski pa 111 dijakov. V zadnjih dveh letih preseneča izredno dober uspeh v prvih razredih. Vidi se. da iz osnovne šole prihajajo v glavnem dobro pripravljeni učenci, ki se tudi v gimnaziji uspešno uveljavljajo. To je brez dvoma zasluga prizadevanja učiteljskega kadra na osnovnih šolah v kamniški in domžalski občini. Čeprav so prvi »azredi najštevilnejši, je uspeli v teh razredih najboljši in imajo tudi največje število odličnjakov. Odlični dijaki kamniške gimnazije so iz domžalske občine v prvem razredu Marija Bardor-fer in Helena Šimenc iz Mengša, v drugem razredu pa Brani-slava Cedilnik in Mar jetka Hri-bernik iz Domžal ter Jožica Kženičnik iz Mengša. Ob zaključni slovesnosti na koncu leta. ki so ji prisostvovali tudi starši, so najboljši dijaki vsakega razreda prejeli knjižne nagrade. Za dijake, ki so med letom požrtvovalno sodelovali na prireditvah v okviru šole in drugod, je ob koncu šolskega leta zavod organiziral izlet v Strunjan. Dijaki kamniške gimnazije so s kulturnim programom, ki ga je pripravila profesorica Tina Romšakova, sodel" vali 3. avgusta na Mali planini ob proslavi 30 letnice V. državne konference SKOJ. Novi kandidati za prvi razred gimnazije so morali tudi letos napraviti preizkus v znanju bral tovariša FRANCA GAB ROVSKA. ki je to funkcijo It enkrat opravljal. Novo delovno mesto je nastopil 15. avgusta. Želimo, da bi svojo odgovorno nalogo kar najbolje opravljal in skupno z izvršnim odborom našel prijeme za zboljšanje in poživitev dela krajevnih organizacij SZDL. iz slovenskega in angleškega jezika ter matematike. Vsi so ga uspešno opravili. V novem šolskem letu 1969.70 se je vpisalo na gimnazijo 221 učencev ali eden manj kot lani. 1. septembra 1969 je zapustil zavod dosedanji dolgoletni direktor prof. Zvone Vcrstovšek, ki je odšel na novo dolžnost y>o-močnikn direktorja Republiške izobraževalne skupnosti. Za vršilca dolžnosti direktorja gimnazije je bila izvoljena prof. Ivanka Keršmanc. Nekaj o letošnjih maturantih V obeh četrtih razredih je bilo letos 52 dijakov. 13 fantov in 38 deklet. Od teh jih je izdelalo četrti razred 5 z odličnim, 13 I prav dobrim. 26 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom. Pet jih Je opravljalo popravni izpit v avgustu in so ga uspešno opravili Zaključni izpiti v junijskem roku so bili od 11. do 17. junija pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval direktor gimnazije prof. Zvone Vcrstovšek. Od 48 kandidatov jih je uspešno opravilo maturo 40, 5 pa jih je dobilo popravni izpit. V junijskem roku so imeli kandidati za nalogo iz slovenskega jezika na izbiro tri naslove: 1. Mati in domovina v Cankarjevih dolih, 2. ZK.I se ne udeležuje posvetovanja komunističnih partij V Moskvi in 3. Čemu naj bi služilo osvajanje vesolja. Lani so kandidati pri zaključnem izpitu odgovarjali iz treh prodmeiov, letos pa je bil uveden še četrti predmet: Novejša zgodovina narodov Jugoslavije In družbeno|>olitična ureditev SFRJ. Seminarska domača naloga letos ni bila več vključena v oreno zaključnega izpita, pač p5 v oceno četrtega razreda. Najmlajša letošnja maturanta sta bila Marija Hočevar (roj 18. avgusta 1951) in Marko Slabe, oba iz Domžal, najstarejša pa Matija Pavlin s Količevega in Olga Kajič iz Kamnika. Niti ene ure nista izostali od šolskega pouka v četrtem razredu Albina Mihclič in Mojca Zupane iz Smaree. Najmanj pa je v teku štirih let šolanja na gimnaziji izostala Irena Plešnar iz Kamnika, ki v prvih treh letih nima ZAHVALA Maks Rregar, Zalog št. 2, pošta Moravče in Stane Bratun, £alog št. 4, pošta Moravče so zahvaljujeta podjetju »Vovodov Domžale«, ki je napeljal obema članom ZB vodovod brezplačno •*■ posredovanju občinskega odbora ZR NOV Domžale. Pismo posianca Ceneta Matičiča predsednikom krajevnih skupnosti mepe volilne enote IZ KAMNIŠKE GIMNAZIJE 909 niti ene ure izostanka, zadnje leto pa le 7 ur. Pri zaključnem izpitu sta najbolje odgovarjali Ida Grošelj iz Domžal in Helena Vogrinc iz Kamnika (vse ocene odlično). Odličen uspeh je dosegla tudi Marija Hočevar iz Domžal. Po jesenskem delu zaključnih izpitov in po popravnih izpitih iz junijskega roka je od skupnega števila 51 kandidatov, ki so opravljali izpit, izdelalo 5 z odličnim, 9 l prav dobrim. 27 z dobrim in 9 z zadostnim uspehom. Od letošnjih abiturentov kamniške gimnazije jih je 19 iz domžalske. 32 pa iz kamniške občine. Abiturienti iz domžalske občine so: Ladislav Bajec. Marjan Bcravs, Ida Grošelj, Marija Grošelj, Marija Hočevar, Silva Hočevar, Nada Javh. Ciril Kecelj, Silva Kodcrman, Alenka Kovači«, Vido Kregar, Marija Ora-žem, Matija Pavlin, Metka Pogačnik. Vida Slcvcc, Marko Ste-be, Marjeta Štrukelj, Marjanca Šušteršič in Jožica Velepič. V srednjih šolah morajo na koncu leta razredniki v poročilih odgovoriti na vprašanja: Ali so vozači negativno vplivali na uspeh in odsotnost dijakov? Na kamniški gimnaziji, kjer se več kot tretjina dijakov vozi z avtobusi (kamniški vlak že leto dni ne vozi več), s kolesi ali pa pešačijo več kot tri kilometre daleč, so ugotovili, da so vozači sorazmerno najboljši dijaki in najvestnejši in najrednejši obiskovalci pouka Tako so bih lani vsi štirje od-ličnjaki pri zaključnem izpitu na gimnaziji vozači iz domžalske občine, eden iz Domžal in trije iz Mengša. Tudi letos sta bila med petimi odličnimi maturanti dva vozača: Marija Hočevar se je vozila vsa štiri leta iz Domžal. Ida Grošelj pa je vsak dan pot od doma do kamniške gimnazije premerila najprej s kolesom do Domžal in potem z vlakom, od začetka letošnjega šolskega leta pa z avtobusom dO Kamnika. To pa je ni ovira- lo, da ne bi na zaključnem izpitu pri vseh predmetih dobila odlične ocene. Vozači na kamniški gimnaziji tudi zaradi izostajanja od pouka niso noben problem. Nasprotno, lahko bi rekli, da so še bolj vestni kot meščani. Na kamniški gimnaziji je bilo letos 19 dijakov, ki vse leto niso izostali niti ene ure od šolskega pouka in imajo v spričevalu v rubriki odsotnosti napisano ničlo. Med njimi je kar 13 vozačev. Največjo pohvalo med vozači brez dvoma zasluži učenka 3. razreda Cvetka Bergant, ki se že 3 leta vozi v gimnazijo s kolesom, 7 km daleč, iz Radomelj in v vseh treh letih ni izostala niti ene ure. Cvetkina roditelja sta zaposlena v Papirnici Količevo, Cvetka pa še doma pomaga pri gospodinjstvu. Njene domače naloge so vzor vestnosti in natančnosti. V obeh drugih razredih je kar 6 dijakov, ki niti v prvem, niti v drugem razredu niso nikoli manjkali pri pouku. Med njimi je 5 vozačev, in sicer Minka Ačkovič in Dragica Borin iz Domžal, Danica Tomšič, ki se je vozila skoro 5 km s kolesom iz Volčjega potoka, odlična dijakinja Ivanka Spcnko, ki se je vozila s kolesom ali avtobusom iz Most pri Komendi in Jožica Vrhovnik, ki je pešačila iz Tunjic. Seveda pa s tem ni rečeno, da tisti, ki so morali kdaj pa kdaj zaradi bolezni in drugih upravičenih vzrokov ostati doma. ne zaslužijo prav takega priznanja in pohvale. Mnogi so izostali dalj časa in so zamujeno učno snov morali osvojiti s podvojeno pridnostjo. Njihovo prizadevanje in pridnost, večine učencev na gimnaziji zasluži letos posebno pohvalo, ker so se potrudili, da je zavod dosegel tako zavidljiv končni uspeh. Dejstvo, da je od 19 dijakov, ki niso zamudili nobene ure pouka, kar 13 vozačev, pa zasluži poseben poudarek. V vzgled vsem tistim, ki za vsako malenkost ostajajo doma ali pa se izogibajo šole in >špricajo« pouk z. Moravče bodo dobile novo asfaltno cesto! OBVESTILO Obveščamo vso voznike motornih vozil, katerim je po-tekla veljavnost vozniškega dovoljenja pred 20. julijem 1967 in jih je bilo možno podaljšati le do 20. julija, da je Re-: Moliški sekretariat za notranje zadeve SRS Ljubljana iz-mno podaljšal rok za podaljšanje teh vozniških dovoljenj do 31/12-1969, po tem datumu pa vozniških dovoljenj) ne bo mogoče ver podaljšati in bodo neveljavna. Imetnik takega vozniškega dovoljenja bo lahko dobil novo vozniško dovoljenje po splošnih pogojih, ki so predpisani za izdajo vozniškega dovoljenja (vozniški izpit). Opozarjamo vse voznike motornih vozil, da z nepodalj-sanimi vozniškimi dovoljenji ni dovoljeno voziti motornih vo/H v cestnem prometu. Že med tiskom te številke smo prejeli zadnjo, nadvse razveseljivo novico — Moravče, bodo dobile asfaltno cesto! In če bo šlo vse po sreči, se bodo dela začela še ta mesec, končana na naj bi cesta bila do občinskega praznika 27. julija 1970. Tako se bo želja prebivalcev Moravske doline, želja, stara zdaj že desetletja, izpolnila. O pomembnosti te ceste ne kaže izgubljati veliko besed. Zdaj nekam ob stran od velikih prometnih žil potisnjena dolina, se bo tesno navezala na domžalsko industrijsko območje in približala večjim centrom. S tem se bo zanjo odprlo mnogo širše, tržišče, približala se bo delovnim mestom, pa tudi sama se bo odprla navzven, zlasti za mnoge obiskovalce in turiste. Raj po naravni lepoti slovi I« malokatera dolina tako kot Moravska. Z dograditvijo te ceste pa se bomo končno vsaj malo oddolžili nekdanji Mali Rusiji za njeno pomembno vlogo in njen delež v NOB. Kakšna bo nova <■: :.'a? Odsek od Krtine do Zaloga (pri Sokii-ču) v dolžini treh kilometrov bo v celoti na novo zgrajen. To bo zelo težavno delo, ker bo cesta speljana po zamočvirjenem terenu. Od Zaloga naprej se ho držala čimbolj stare trase, s tem da bodo izravnani nekateri ovinki. Celotna investicija bo stala predvidoma nekaj manj kot 000 milijonov starih dinarjev Ker pa je to za naše razmere in zmožnosti zelo velika vsota, naj bi se denar zbiral tri leta In gradnja naj hi bila izplačana V približno treh enakih obrokih. Računamo sicer na pomoč cest- nega sklada SRS in celo na enote. JLA, vendar bo glavno breme morala le nositi občinska skupščina, njen proračun W skladi. Zato bo v prihodnjih le' tih potrebno skrajno varčevanje, še pravilncjše obdavčenje, zlasti pa poostrena davko-pla-ecvalska disciplina. Skupščina bo morala sprejeti sklep, da s« vsi presežki občinskega prora' čuna že od letos dalje nameni j" pokritju stroškov za to cisto. Potrebna pa je predvsem tudi pomoč samih prebivalcev, to pa zlasti pri razumevanju ob odstopanju zemljišč, pri zahtevkih za morebitno odškodnino Itd, Ze nekaj dni so na terenu nekateri referenti občinske uprave, ki se pogajajo o rešitvi teh vprašanj s prizadetimi lastniki. Predsedstvo občinske skupščine in občinska vodstva družbeno-političnih organizacij so v minulih dneh sklicala tudi že vrsto širših posvetov poslancev, odbornikov SOB, predstavnikov krajevnih skupnosti i« političnih delavcev na terenu, jih seznanili s problemi v zve*' z gradnjo ceste, hkrati pa apelirali nanje, naj hi po svojih močeh pripomogli, da ta velika go^p'darsk I pa tudi nadvse pomembna politična akcija v naši občini čimbolj uspe. Kot vse kaže torej, je probleii' ki ga je na prvi seji SOb Vo.r-žale označil novoizvoljeni predsednik Albin Klemene kot en« izmed poglavitnih nalog skupščine, zlasti pa n/rnega predsedstva, tako v bistvu rešen in da se bo SOb Domžale sedaj lahko posvetila enako uspešno 'udi drugim velikim in doflffl še nerešenim problemom v ob- čini. I. V. Marsikatero cesto v Domi-alah smo v zadnjih letih že modernizirali ali sicer uredili, (Jesta talcev, ki čoz Bistriški most veže Domžale s široko okolico onstran reke, ki ,}e vedno goste je naseljena in od koder prihaja vedno več delavcev na delo v Domžale, pa ostaja neurejena in grozi, da bo v jesenskem deževju postala neprehodna oziroma neprevozna. Tako zanemarjene ceste v občini nimamo in upravičene so splošne in vedno glasnejše zahteve po njeni ureditvi, kakršnikoli že. Danes pa razen lukenj, ki so tudi do 20 cm globoke in tako široko, da sv .jim ni mogoče več umikati, na cesti nI ničesar, ne cestarja in niti enega kubika gramoza za posipanje oziroma zasipanja jam. Cesta je tako uničena, da je rešitev le v generalni rekonstrukciji. iz programa delavske univerze za sezono Delavska univerza bo v sezoni 1969,70 nadaljevala z izobraževanjem odraslih na vseh področjih, ki zanimajo delovne organizacije in občane. Dosedanji uspehi in zanimanje dajejo široko osnovo za organizacijo posameznih šol, tečajev, seminarjev in predavanj na območju celotne občine. V programu »Delavskih univerz Gorenjske« je nanizana vrsta posameznih oblik, ki jih bo izvajala tudi naša ustanova. Ce pogledamo posamezna področja potem v programu lahko zasledimo: — osnovno šolo; — splošno kmetijsko šolo; — ekonomsko srednjo šolo; — delovodsko šolo kovinske stroke. Na področju družbenega izobraževanja pa bo posvečena velika skrb idejnemu izobraževanju in izpopolnjevanju članov političnih in samoupravnih organov in to prek organizacije raznih šol in daljših seminarjev ter prek tribun aktualnosti. Programski smotri bodo izhajali iz potreb po večjem vključevanju občanov v družbena dogajanja in njihovem pozitivnem vplivu na družbene procese. Strokovno izobraževanje je po svoji pestrosti in raznolikosti oblik brez dvoma najobsežnejše, saj zajema vrsto strokovnih tečajev, ki jih na eni strani zahteva kvalifikacijska struktura v delovnih organizacijah, na drugi strani pa potrebe strokovnega izobraževanja za najrazličnejša delovna mesta. Gre za funkcionalno usposabljanje proizvajalcev v tečajih. — za ozke in široke profile; — za skladiščnike; — za traktoriste; — za poklicne voznike motornih vozil; — za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil; — za varstvo pri delu; — za zasebne gostilničarje; — za civilno zaščito; — seminarji o medsebojnih odnosih v delovnih organizacijah; — stenograf.ske tečaje; — strokovno pomoč in svetovanje pri strokovnem načrtovanju in izobraževanju kadrov. Poleg tega pa bomo na zahtevo organizirali tudi različne tečaje in seminarje po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organiz.aci.jami in občani. Splošno izobraževanje je brez dvoma tisto področje izobraževanja, ki zajema najširši krog občanov in je po svoji vsebini najbolj raznoliko. Tu lahko zasledimo tečaje: — tujih • jezikov (nemščina, angleščina, italijanščina); — tečaj kuhanja, krojenja in šivanja; — šola za starše in za življenje; — tečaj o kozmetiki; — prometno in obrambno vzgojo prebivalstva; — predavanja iz geografije, zgodovine, gospodarstva, kmetijstva, potopisov, kulture, turizma in ostalih področij. Program bomo izvajali na območju celotne občine. Uresničevanje in realizacija pa bo odvisna ne samo od deklaracij o potrebah in nujnostih izobraževanja odraslih ampak tudi od dejanskih potreb in želja družbeno-političnih in delovnih organizacij ter občanov. Zavedati se moramo, da je ta program samo osnova, na kateri bomo lahko izoblikovali nove potrebe po izobraževanju in- zanje našli tudi materialna sredstva za njihovo finansiranjc. Glede na nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih v naši občini bo potrebno najti sredstva. L, katerimi bi lahko sofinancirali posamezne izobraževalne oblike. OBVESTILO Skupščina občine Domžale — oddelek za splošne zadeve 'u družbene službe — odsek za splošne zadeve obvešča vse lastnike mopedov, ki so jih registrirali v mesecu septembru in oktobru 1968. da bo redno podaljševanje registracije in tehnični Pregled za let« 1969/70 po naslednjem razporedu: dne 22. In 23. 9. 1969 od 8. do 17. ure v Lukovici pri Cokanu: dne 24. In 25. 1969 od 8. do 17. ure v Moravčah (skladišče Agrokomhinata pri trgovini); dne 29. in 30. 9. 1909, L. 2. in 3. 10. IBM od 8. do 17. ure v Domžalah pri cestnem podjetju na Savski cesti 34. Lastniki mopedov naj s seboj pripeljejo vozilo in prineso Prometno dovoljenje, potrebne tiskovine za podaljšanje registracije, in koleke pa bodo dobili pri uslužbencih, ki bodo podaljševali registracijo. Istočasno bodo vplačali tudi cestnino in obvezno zavarovanje. Opozarjamo, da bodo morali vsi tisti lastniki mopedov, ki iih v navedenem času ne bodo pripeljali na tehnični pregled oziroma zahtevali podaljšanje registracije, svoja vozila odpeljati na tehnični pregled v Ljubljano oziroma bodo morali na pod-'agi 15. člena pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vOzii (Uradni list SFRJ, št. 20/65) vrniti registrske evidenčne tkblice tukajšnjemu odseku. Svet za obrt pri skupščini občine Domžale je na pobudo svojih članov sprejel sklep o ustanovitvi obrtno-nabavno-prodaj-ne zadruge za območje domžalske in kamniške občine. V razgovoru s predsednikom sveta, Francetom Zajcem smo izvedeli nekatere podrobnosti o tej akciji, ki je brez dvoma pomembna za obrtništvo. Svet je že pred časom imenoval 7-člansko komisijo, ki je analizirala podobne zadruge drugod po Sloveniji in posredovala celotnemu svetu izračun in podatke v več variantah, ki predstavljajo osnovo za ustanovitev take zadruge. Kot rezultat daljše razprave je bil sprejet sklep, da se skliče zbor vseh obrtnikov v domžalski hali za nedeljo 21. septembra 1969 ob 9. uri. Na tem zboru bo komisija podala osnovna izhodišča in smotre, ki so narekovali to akcijo, sam namen ustanovitve, koristi in obveznosti soustanoviteljev in predlog za ustanovni občni zbor. Poleg tega bodo pripravljeni že tudi osnutki pravilnika, ki naj bi postal izhodišče za poznejše ustanoviteljske in samoupravne akte. Glede na to, da je med obrtniki za tako zadrugo precejšen interes, bodo udeleženci na tem zboru izpolnili tudi vprašalni list. na podlagi katerega bo komisija lahko pred občnim zborom rešila nekatera bistvena vprašanja, kot so: višina vpisnine, procent provizije od prometa in višino začetnega prispevka kot osnovo za obračanje poslovnega kapitala. Ravno tako pa tudi vprašanja sveta zadruge, njenega funkcioniranja in ureditve samoupravnih in pravnih zadev ter notranje strukture in poslovanja v celoti. Rešitev teh vprašanj pa bo tudi osnova za uspešno delovanje celotne zadruge! Pobudniki ustanovitve obrtno nabavno-prodajne zadruge so prepričani, da bo normalno poslovanje zadruge velika pomoč pri nadaljnjem razvoju obrtništva na tem področju in da bo zadruga kot pravno-finamčna organizacija lahko reševala mnoge probleme, ki se pojavljajo na področju medsebojnih in poslovnih odnosov. Notranja organizacija, principi upravljanja pa bodo brez dvoma garancija za redno poslovanje ne glede na razvoj obrtne dejavnosti prepotrebne organizacije. Po besedah tovariša Zajca je svet prepričan, da bo zamisel uspela ter doprinesla svoj delež k nadaljnjemu razvoju obrtništva. KB m hranilnica Domžale je presenetila najmlajše Rumen ličko se je ustavil pred šolskim poslopjem. Nič posebnega, bi kdo rekel — veliko se jih je že in še mnogi se bodo. Toda, tokrat ni bilo tako. Iz avtomobila sta stopili prijazni uslužbenki KB in hranilnice iz Domžal. Otroci so ju radovedno opazovali. .»Po kaj neki sta prišli?« je zašepetala Majda. »Oh, saj to sta tisti tovarišici. ki odpirata hranilnike in vsakokrat nam kaj lepega podarita. Hm. koliko obeskov sem že dobila pa svinčnikov. In. ko sta nas pred tem obiskali, smo dobili prelepe etuije s sukancem in pravo zbirko šivank. da mi je celo mama zavidala,« je modrovala Ančka. Tovarišica Mi.ja se je počasi pomikala proti katedru — v rokah pa je nosila hranilno knjižico. »Prejeli ste majhno nagrado, ker pridno varčujete,- je rekla. In v knjižici, ki jo je že na začetku krasila čebelica — simbol delavnosti m marljivosti — so se skoraj zasvetile številk' 550 dinarjev — novih seveda »To je prva vloga,« le rekla. • Mislili smo. če boste šli na !»■ let. no. pomagali bi vam raAH, vsaj malo, da bi se ga res lahko udeležili vsi!" Zasvetile so se oči učencev od klopi do klopi, ustnice ;o se raztegnile v prešeren nasmeh, švigale so nežne očke in v njih je žarelo zadovoljstvo. Presenečeni so bili, ničesar niso povedali v zahvalo, saj niso navajeni prejemati tako bogatih daril. Kdor pozna otroke, prav gotovo ve, da je iskrena zahvala govorila iz otroškega pogleda, iz nasmejanih ust in švigajočih oči. Sele čez čas so prišli k sebi: >Sedaj bomo šli na morje, tja daleč, ogledali si bomo tisti košček naše domovine, ki se ga brez potovanja videti ne da.« Hranilna knjižica je šla od rok do rok. od učenca do učenca in vsak izmed teh malih je pokukal vanjo, če je v njej napisano takšno bogastvo, če ;e v njej res toliko denarja, ki ga marsikdo od njih še nikoli videl ni. Ko sta tovarišici odhajali, je bilo slišati čebljanje »Se bomo varčevali, pridno bomo nosili dinarje in desetake in napolnjevali naše hranilnike, da se bodo tudi v naših hranilnih knjižicah zablestele visoke številke!« Sicer pa — kdo po vsem tem rv bi sodeloval ! takim partnerjem, kot je Komunalna banka in hranilnica Domžale. Tone Turšič X6 79 Ponosno in pokonci sta stopala... Uvod v praznovanje občinskega praznika Ob dnevu vsljc slovenskega naroda in v okviru občinskega prazniku občne Dum/ale je ZB Blagovica pod pokroviteljstvom občinskega združenja ZZB NOV Domžale odkrila spominsko ploščo staršem Baloh v Dolinah pri Trojanah. To je bila skromna, pa vendar svečanost, kj se je slehernemu, ki je bil prisoten, vtisnila v spomin. Predsednik občinskega združenja ZZB NOV Domžale Alfonz Avbelj-Savo in tajnik ZZB NOV Izlake sta v svojih govorih nazorno prikazala strašen dogodek 18 maja 1 »44, k« sta pod nemškimi kroglami končala življenje zakonca B a 1 o h iz Dolin pri Trojanah, kjer danes, sredi opojno dehtečih gozdov Se stoji njuna hišica. V njej je sednj gostišče, ki ga vodi njun sin z družino. Oba sta bila iz Tuhinjske d«-line: oče Franc je bil doma iz Zgornjega Tuhinja, mati Frančiška pa iz -špitaliča. Komaj šest let sta živela nn domačiji v Dolinah, kjer se jima je rodilo pet otrok. Z dnino sta prigarala ta njun dom. kjer ju je »atekla druga svetovna vojna. Vedela sta, kje je njuno mesto in njuna domačija je nudila zatočišče in vsestransko pomoč že prvim aktivistom in partizanom. Očeta Franca so že 1942 zaprli v Bori pri Ptuju. Takrat se je še vrnil domov, koder ga j? čakalo še več dela. Pa je ponovno padel v zapor v Kamnik. Javka pn je delovala naprej — mati Francka je skrbela za otroke in za borce. Ko se je oče vrnil iz zapora, sta še z večjo vnemo nadaljevala vse do usodnega dne- Oče Franc je sam odnesel pošto " dolino, da bi pravočasno prisneln v roke našemu človeku. Oddal jo je in se vračal domov. A vrnil se ni nikoli. Prestregli so ga Nemci in raz-trganci Ker očeta ni bilo pravi čas nazaj, je mater zaskrbelo. Poslala mu ie nasproti otroka. Ni se vrnil. Ne prvi sin. ne drugi in ne hčerka Vso v skrbeh za moža in otroke so jo iznenadili Nemci in rnztrganci z naperjenimi puškami. Kričali so nanjo, naj pove. kje je mož. kje so partizani. To je bil« tistega strašnega »In«, k« se je odi|h'al gnusen zločin v Orehovlci, kjer so Nemci 15 nedolžnih ljudi zažgali v njihovih domovih. Pretepeno in izmučen« mnt«r »o odpeljali, ne meneč s« za male «tr«ke. ki s« bili še dema. Za š«lskim vrtom v Izlakah, kamor so jo odpeljali, sla se zadnjič videla — mož in žena — aktivista, tok«cat mučenik«. Zadnji pogled skrbnih staršev in zavednih Slovencev je onemel z.a šolskim vrtom, kjer so ju in. maja 1944 po zverinskem mučenju ustrelili, njuno domačijo izropali, otroke py pretepli. Poslej je za vse, razen za IvaHa, ki so Kti tudi zaprli, skrbela stara Mati. Ob odkrivanju s»«minsko plošče Balohovima f«doljuboma in nkl i v i sloma je krajevni odbor ZB NOV Blag«v«ion organiziral kulturni spored I recitacijami in pesmimi, M jih je zapel pevski zbor pod v«t!stvom Staneta Ilabeta. Za zsključok pa je Mojca Avbelj prebrala stihe, ki jih je tislega Jutra ob kmečkih opravilih napisala Ana Celesti-na z Zaviha pri Trojanah. Niso bili kdove kako umetniški, prišli pa so lz srca In so živo ponazorili strašni dan za Balohove — 18. maj 1«M4. Vsi. ki so se udeležili spominske svečanosti v Dolinah, so se še dolgo zadržali pri tovariškem pogovoru pri skupnem kosilu. ZZB NOV Blagovica se je dostojno poklonila spominu dveh trdnih zavednih aktivistov, ki sta darovala življenji, da bi se ohranilo življenje. Marija Ivkovlč 19. julija 19fi« zvečer je iz središča Radomelj, od tnm. kjer je grobišče padlih v drugi svetovni vojni, krenila povorka proti obeležju v gozdiču pri Pre-serjah, kjer se je zbralo veliko domačinov In predstavnikov skupščine In družbeno političnih organizacij, Nn temu mestu so se V noči od 2(1. na 27. Julij zbrali organizatorji upora na domžalsko-knmniškcm področju. Zalo ic 27. julij dan. ko domžalska in kamniška občina praznujeta svoj praznik. Tudi '"tos je prireditve za občinski praznik otvoril pivd-serlnlk občinske zvezo za teles no kulturo Pavlin Zule medtem Pa so iz različnih struni pritekli športniki z baklami ln to atleti, nogometaši, smučarji, košarkarji in člani Partizana. Prišli so iz vseh kraiev domžalske občine, kjer imajo I a društva svoje ie-dete in to iz Domžal, Mengša, Radomelj, Ihana, PrevoJ, Jarš in Homca. O pomenu praznovanju Je spregovoril prvoborec Jot« Plrš-Ltikn. Nn«topll pa je tudi rtlolkl pevski zbor upokojencev iz Domžal ki ie pod vodstvom Stanetu Ilnbela /apel dve slovenski in eno makedonsko pesem. Sledilo le polaganje venca na obeležje, slovesnost pu sta zaključili dve recitaciji in mengeška godba, ki je zaigrala nekaj koračnic. Ob obeležju «ci domžalski taborniki pripravili lep taborni ogenj, ob katerem je zaplesala večja skupina narodnih noS \i Radomelj. j, r. Delovni čas vajencev se vedno problem? Dobro se spominjam akcije mladinskega komiteja St;S. ■ katero so bili urejeni delovni odnosi vajencev pri /a<-rbniti obrtnikih. Po začetnem odporu je vse steklo svoje noi mnlno pot. NI pa stvar rešena še povsod in celo ne v nekaterih podjetjih družbenega sektorja, kot je npr. klavnica trgovskega podjet.U »NAPRKDFK« Domžale. Tam delajo vajenci še vedno po 12 do II pa tudi več tir dnevno. V lem podjetiu obstaja tak vajeniški režim, kakršnega ne poznam« že dolgo ne v družbenem nIt) v zasebnem sektorju V celoti mora držati izjava upravnika klavnice »Vajencev, ki želijo delati 8 tir. ne želimo niti ne potrebu jemo« Na klavnici o Domžalah delalo vsi — torej tudi vajenci, od 6. ure zjutraj do 18. ure In šc << • brez odmora Irt počitka opoldne. V klavnicah je delo težko zato se le malo fantov odloči za (a poklic in še listi, ki se In pride na klavnico v Dom/'!-, zgubi hitro veselje, ko pri delu spozna lak odnos. O dopustih vajenci ne v< do ničesar ali pa le zelo malo Dopuste Izkoriščajo po dnevih, (VldeMCa o dopustih sploh ne obstala, la da. ttdtff ne vodi sam svoje evidence, ne ve ničesar. Tudi denarne nagrad" niso prav nič spodbudne Vajenec, ki je delal dnevno po 12 dO 14 ur. je prejel 7.000 S din Človek se resno vpraša, aH ie mesarski poklic res lako težak, da se vajenec mora učiti dnevno 12 do 14 ur. ali pa ga Imajo kot nekvalificirano delovno silo, plačujejo pa gn kot va ienca. Morda je hll včasih odnos do Vajefieev res lak, kot Je še danes v naši klavnici, vendar danes se v Jugoslaviji ne dela nikjer več tako. Delavski razred jugoslovanskih narodov je zaradi izkoriščanja Sel v mnoge ii,i.ike In v revolucijo, katera mu je prinesla svobodo In odpravila Izkoriščanje. In tega bi te moralo zavedali tudi vodstvo klavnice in uprava podjetja. Franc Kocjan OPOZORILO OIKANOM! Znano je, da imajo nekateri občani še od prej nepfl lavljeno orožje. To orožje se v glavnem odkrije in odvzame ob kaznivih dejanjih ali prekrških. Zato prosimo vse tiste občane, ki Imajo orožje, trofejno al' zgodovinske vrednosti, da si nabavijo dovoljenje Za posest orožja ali orožni list. kolikor je to orožje la uporabno. V teh primerih upravni organ ne bo uvajal postopka D prekršku. Proti tistim, ki skrivajo orožje in ga do določenega roka ne bodo prijavili, bomo postopali po zakonu in iih preganjali zaradi prekrška. Iz uprave SOb Domžale Kolektiv podjetja NOVOI'ltlIM« Domžale obvešča Javnost, predvsem pn mizarje In ifttge predelovalce lesa. da smo odprli na Homcu, poleg mlina "Žito-, trgovino z leMMh Na zalogi imamo: rezan les, vse vrste f«i■-• ■-Vv. tverlc, pn-nelnih plošč, ullrapasa. parkela, oken, vrni, r;ii I In drugega mnlerlnla Trgovina posluje vsak delovni dan ud 7,—11. ure. Velik«, izhlrn. konkurenčne cene. Obiščite nas v nnšl trgovini in zadovoljni boste z nakupom V Moravčah krajevni muzej Stanovanjsko podjetje Domžale Za letošnji občinski praznil.. 27. julij, so v Moravčah odprli krajevni muzej, ki ima za sedaj sicer še skromno zbirko iz NOV in iz starejše preteklosti moravska doline ter zbirko del številnih slavnih moravskih rojakov. Doslej so pod okriljem krajevnega odbora ZZH opremili le en prostor, čeprav Je /u-1111111 v 11 ■ razstavnih predmelnv še dovolj. V glavnem prostoru morav-škrga krajevnega muzeja — ki je hkrati sploh prvi v domžalski občini — ic nekaj zanimivih eksponatov, med njimi tudi originalne logaritemske tablice rojaka — matematika barona Jurija Vege. Le še en lak izvod iz leta I?n:I je menda v Sloveniji. Dokaj pestre, čeprav zaradi skromnega prostora se nepopol-ue, so /hirke clnugrulskih zanimivosti in nekaj primerkov del cerkvenega slikarstva iz 18. ,ii 19. stoletja izpod eopičev sli-Harske družine Luvcv. Organizatorjem je uspelo /brati tudi precej zgodnjih del Irana Mas-Ija-Podlimbarskcga. Jovana Koseškega, dr. Franca Delele in drugih znanih imen slovenske preteklosti, ki so bili doma v moravski dolini. Ze zdaj je videti, da bo prostor v prvem nadstropju upravne zgradbe Agrokombinata i ■ iiioii.i le skromen začetek. Okolica hrani še številne kulturne in etnografske zanimivosti, ki jih pa v pretesni sohi ni mogoče razslaviti. Ustanovitelji muzeja menijo zaprositi občino se za druge prostore v zgradbi, kajti z zbirkami, ki jih ie imajo v načrtu, bi jih z lahkoto opremili. V edinem prostoru krajevnega muzeja tudi ni mogoče prirejali občasnih razstav, čeprav imajo nekatere že zdaj v načrtu, tako npr. razstavo starega slikarstva, pestregu etnografskega gradiva in razstavo del akademskega kiparja Tineta Kosa, domačina. Za zdaj je muzej odprl le enkrat tedensko — ob nedeljah od 7. do IZ. ure — obiskovalci, ki jih zgodovina moravske doline se posebej zanima, pa lahku dflbf ključ v hiši številka 50. nasproti muzeja. Janko Zupan Zbor volilcev v Trzinu Po enoletnem mrtvilu, ki je zavrla doto po smrti dveh prizadevnih javnih delavcev, se Je Trzin zopet prebudil k dejavnosti, kur je dokazal zadnji zbor volivcev v Trzinu dne Iti. juliju. Spretno ga je vodil novoizvoljeni odbornik Franc Mušič In nanizal probleme, s katerimi se bodo morali Trzmci spoprijeti, da ne bo toliko negodovanja po vasi in se ne bodo kar naprej ponavljali od sestanka do sestanka. Zbora se je udeležil tudi načelnik oddelka za gospodarstvo in šef odseka za dohodke tov. Dermal kot zastopnik občine. Izvršene so bile volitve v poravnalne svete krajevnih skupnosti, kamor so bili poleg starejših občanov izvoljeni predvsem mlajši, ki naj bi se uvedli V delo za javnost in pomagali reševali probleme kraja. Mnogo je bilo govora o kanalizaciji, avtobusni postaji in zadružnem domu. Za kanulizacljo so že napravljeni načrti in so bili volivcem predloženi na vpogled. Sprejel je bil sklep, naj bi se v prvi etapi dovršila kanalizacija sredi Trzina, od gostilne Narobe do križišču, kjer je stanje ob dolgotrajnem deževju najbolj kritično, pozneje po bi prišli v poštev še drugi predeli vasi. Letno bi porabili :>.o.ooo Ndin. kar bi se zbiralo od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Volivcem je bil dan na vpogled tudi načrt za čakalnico na avtobusni posUiji. Ta bi stala 5.1100 do največ 7.1)00 N din In bi bila dolga 9 m. Zanjo so prav tako zagotovljena sredstvu, delo pa bi opravil zidarski mojster domačin. Volivci so se s predlogom strinjali. Zadružni dom je doslej upravljalo stu-novan.jsko podjetja Domžale. Dom so zgrudili Trzinci »udarniško«, po dvajsetih letih pa Že kuže znake razpadunju, ker se nihče zun.j ne brigu. Marsikatera pikra je že pudlu nu ta račun. Zelja je. naj bi dom prišel spet v neposredno upravo domačinov, to je krajevne skuji-nosti Mengeš. Za rešitev tega problema je bilo volivcem predloženih več variant, o kuterin naj bi razmislili do prihodnjega zbora volivcev. NujboljSa rešitev se je zdela volivcem ta. du bi spodnje poslovne prostore odstopili trgovskemu podjetju MKRKATOR, ki naj bi polovico najemnine odvedel za krajevno skupnost, drugo polovico pa obdržal za obnovitev trgovskega lokalu, kar bi stalo 110.000 N din. Krajevna skupnost pa naj bi začela obnavljati dom s slanarinnmi, ki so se v desetih letih nabrale in so še neizrabljene Sprejet je bil tudi sklep, naj se zadružni In kulturni dom vodita pod eno upravo. T. J. Kolodvorska 1» razpisuje po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišču (Uradni lisi SKS. številka F! (iti) in po odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik, številka 4 (17) 3. javni natečaj za oddajo delno urejenega stavbnega /cml ti m .< v k. o. Mengeš in k. o. Jarše. 1. Predmet natečaja so parcele: a) Mengeš—Zavrti — označene v zazidalnem načrtu s parcelnimi številkami• 849/7, 849/8. 849 9, 850/0. 850'8. 850'7 vse k. o. Mengeš. Parcele so predvidene za gradnjo vezanih vrstnih hiš. 837/17, 837/18, 8.T7/0 Parcele so predvidene za gradnjo enonadstropnih dvojčkov. b) Domžale — Sever I. — označene v zazidalnem načrtu s parcelnimi številkami: 50S 4, 5C8'3, 500/3, 555/8, 555 9, 555 Ki vse k. o. Jarše. Parcele so predvidene za gradnjo enonadstropnih vrstnih hiš, povezanih z garažami. 2. Rok za pričetek gradnje je (i mesecev, za dokončanje pu 4 letu po dodelitvi zemljišča. 3. Odškodnina /a stavbno zemljišče in zn zemljišče za skupne namene (poli, cesle, otroška igrišča, zelenice itd.) je določena na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilca, in to: na področju Mengeš Zavrli 11 din; nn področju Domžale—Sever I. 13 din nn 1 m-. Rok za plačilo odškodnine je 30 dni po pravnomočno'-i odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, ki jo izda skupščina občine Domžale. 4. Stroški priprave zemljišča so zn pnrcelo za vsa navedena področja 1.000 din. Ti stroški so predvideni kot zacelila izklicna cena na parcelo. 5. Rok za plačilo izlicilirane cene priprave zemljišča zapade v plačilo takoj po pravnomočnosti odločbe o določitvi najugodnejšega ponudnika in sicer 15 dni po prejemu odločbe. Po tem roku tečejo B •/» zamudne obresti. 0. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 1.000 din, ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na račun številka: 5012-1-7 7. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaju v Občinskem poročevalcu, vložile pa jih lahko osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale, ali pa pošljete priporočeno po pošli v zapečateni ovojnici z oznako: Nalečuj za oddajo zemljišča. 8. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo rtajuf nejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja. Najugodnejši ponudnik mora na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (stanovanjske pod, vodovod, kan zncijo, elektriko) v roku, določenem v drugi točki raz- 9. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s počenimi odločbami in z objavo na oglasni dc~U Stanovanj'I ' podjetja Domžale. 10. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev nal- ' obvezni obrazec ponudbe in druge infornvn-i je dobe in* ■ l sentl pri Stanovanjskem podjetju Domžale, Kolodvor1 I ulica BI v pisarni za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč, telefonska številka 72-444. D::372220/.+/$7:+.^6^^ NOV industrijski obrat V Moravčah Visoko odlikovanje za Ivana Pusloinika V Moravčah je dne 1. 7. 1969 pričel poslovati obrat keramič-no-kemične industrije »SVIT« Kamnik v veliko veselje vseh Moravčanov. V ta namen je bilo obnovljeno staro šolsko poslopje, ki je po Zgradi tri nove šole dolgo časa stalo prazno in razpadlo. To zgradbo smo ponudili 54. podjetjem v Sloveniji, pa se nihče ni zmenil zanjo. Sele po številnih intervencijah in prošnjah smo uspeli najti interesenta, da je ustanovil tu svoj obrat. Dolžni smo veliko zahvalo vodstvu in delavskemu svetu tovarne »SVIT- Kamnik, posebno pa še njenemu direktorju, kj je uvidel potrebe po tem obratu v Moravčah. V obratu je trenutno zaposlenih 19 delavcev ,n delavk, za sprejem na delo pa jih je zaprosilo prek 180. Od leh jih je že zaposlenih v Kamniku 22. Upamo, da se bo obrat hitro Siril, saj je v tem poslopju še dovolj prostora za nove delavce. Tudi skupščina občine jo pokazala dovolj razumevanja, saj nam je obljubila, da bo plačala gradbene stroške za obnovo šolskega poslopja v obliki posojila iz sklada gospodarskih rezerv. Kolikor pa se bo obrat razširil in opomogel, bo potrebno misliti na gradnjo nove hale, enako kot smo jo zgradili za obrat -Rašica« iz Gamelj, kjer ie zaposlenih 85 delavk in de-avcev. Skoda, da v tem obratu ij zaposlenih več ljudi, ker je dovolj prostora. Ob ustanovitvi obrata, tj. pred 11. leti je bilo zaposlenih 127 delavk in delav- cev. Upajmo, da bo tudi ta obrat sprejel nove 1 odi in vsaj delno ublažil položaj V Moravčah, ki je pereč posebno odkar je bivša zadruga v Lukovici arondirala zemljišča zasebnih kmetov. Tedanji predstavniki so izjavili, da v Moravčah ne bo dejansko več kmetov. Sedaj pa ni ne kmetov niti industrije. Se obstoječe industrije ne bi bilo, če ne bi Moravčani sam; našli podjetij, ki so bila voljna ustanoviti pri nas svoje obrate. Sedaj nam manjka samo še dobra cesta in kadar bo ta gotova, na kar pač upamo vsi Moravčani, se bodo Moravče in njihova okolica primerno razvile, saj imamo za to vse pogoje, posebno tudi v turizmu. Ko je na zadnjem zboru vo-lilcev predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo ceste Zelodnik—Moravče, Jože Otola-ni podal poročilo o sedanjih pripravah za gradnjo, so vsi volivci enoglasno odgovorili: Vsi Moravčani smo na strani sedanjega vodstva skupščine, ker imamo veliko razumevanja za to cesto in si tudi veliko prizadevamo, da bi ta 23 let dolga cesta le enkrat prišla na vrsto za ureditev. Upamo, da smo Moravčani upravičeni vsaj do ene dobre cestne zveze v času, ko asfaltni trak prepreza našo ožjo domovino vse bolj na gosto in sega tudi že v mnogo bolj odročne in manj pomembne predele, kot je naša dolina. Leopold Gcc Škoda zaradi divjadi in oškodovanci Iz leta v leto povzroča zašči-ia in nezaščitena divjad večali manjšo škodo na kmetijah kulturah v nekaterih kra-h naše občine. To povzroča nezadovoljstvo oškodovanih ■.metijskih proizvajalcev, lov-kim družinam pa skrb, kako povrniti vsaj del povzročene kode iz skromnih sredstev, s kattjtriBOl razpolagajo. So tudi imeri, ko ne pride do soglas-a o višini ocenjene škode, ali pa se ocenjena oziroma spora-omno med oškodovancem in .ovsko družino določena škoda ■plača le delno ali pa splon ae. Da bi seznanili oškodovance n lovske družine o postopku v • rimeru škode, navajamo na-olednje: Prizadeti oškodovanec naj takoj prijavi škodo področni lovski družini, čim jo je opazil. Pooblaščenec lovske družine naj skuša z oškodovancem doseči sporazum o višini škode. Kolikor se oškodovanec in lovska družina sporazumeta o višini škode, je sporazum obve- zen za oba, zato naj ga lovska družina potrdi v pismeni obliki. Lahko pa tudi v obliki ce-nilnega zapisnika in ga izroči oškodovancu. Kolikor pa do sporazuma o višini škode ne pride, oškodovanec prijavi škodo, in sicer: upravnemu organu pri občinski skupščini, ki je pristojen za lovstvo, če škoda znaša manj kot 250 Ndin. Ce pa oškodovanec smatra, da je povzročena škoda večja kot 250 Ndin, mora zahtevek oziroma odškodninsko tožbo vložiti pri občinskem sodišču, kot določa 39. člen temeljnega zakona o lovu. Rok za prijavo je 15 dni od takrat, ko je oškodovanec zvedel za škodo. Po dveh mesec'h od dneva, ko je škoda nastala, ni več mogoče zahtevati povrnitve škode. Priporočamo oškodovancem in lovskim družinam, da v primerih, ko je divjad napravila škodo, skušajo doseči sporazum z oškodovancem, saj bo to enim in drugim prihranilo nevoljo in zgubo časa. F. Plibcršek Z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita je bil odlikovan z redom zaslug za narod i zlatim vencem predvojni komunist. Ivan Pustotnik iz Moravč. Odlikovanje so mu izročili in mu čestitali predsednik skupščine Albin Klemene in predstavniki družheno-poiltičnih organizacij iz Domžal, njegovi tovariši-soborci in pionirji z Moravč. Tovariš Ivan Pustotnik ,jc bil rojen 15. aprila 1893 v llotiču pri Litiji. Zc kot mlad fant je delal v zasavskih rudnikih, kjer sc je spoznal z delavskim gibanjem. Leta 1909 je postal "lan socialnodemokratske stranke, leta 1919 pa je bil sprejet v Komunistično partijo, takoj ko je bila ustanovljena. Ko je bila postavljena partija izven zakona in jc prešla v ilegalo, je ostal njen zvesti član in je vse do leta 1937 aktivno sodeloval v partijski organizaciji v Zagorju. Leta 1937 se je težko ponesrečil pri delu v rudniku in bil kot 70-odstolni invalid upokojen. To upokojitvi sc jc preselil v Moravče. Tu ni bilo še partijske organizacije ter sla z ženo, ki je bila članica KP. vzdrževala zvezo s partijsko organizacijo v Zagorju, kjer sta dobivala direktive za delo. To povezavo sta vzdržala vse do leta 1912, ko jc prišel v te kraje Dušan Kraigher in se je pod njegovim vodstvom organizirala v Moravčah partijska organizacija. Njen prvi sekretar je bil tovariš Pustotnik. ki je med narodnoosvobodilno borbo aktivno sodeloval po svojih zmožnostih in sposobnostih vse do osvoboditve Tudi po osvoboditvi je. sodeloval v raznih organizacijah. Bil je član občinskega komiteja ZK Moravče, občinskega odbora ZB, Ml je odbornik občine Moravče, delal je v SZDL, v društvu prijateljev mladine in društvu upokojencev. Tovarišu Pustotniku čestitamo za prejeto visoko odlikovanje in mu želimo, da bi še dolgo užival sadove svojega revolucionarnega dela. Glasbena revija v Skorjami Jubilej glasbene Sol« Prizadevno prosvetno društvo Miran Jarc iz Škocjana je 26. julija zvečer priredilo glasbeno revijo na prostem v bližini podzemljskc jame v Skocjanu. kjer je bilo do sedaj že več uspelih kulturnih prireditev. Na reviji so nastopili Instrumentalni trio, Folklorna skupina z. osnovne šole Brdo, »Zadovoljni muc« iz Moravč, Pevski zbor iz Moravč, Trio »Eko« iz Lukovice, Trio Andrejka iz Vrhol in Henčkov trio. Ker je bilo vreme prirediteljem naklonjeno, se je na prireditvenem prostoru zbralo preko 500 poslušalcev, ki so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Sredstva, ki so jih dobili z vstopnino, so člani društva namenili za gradnjo dvorane v fskoojanu. j. ^ Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale je imel ob 10-lctnici združitve Glasbene šole Domžale in Glasbene šole Mengeš jubilejna koncerta in sicer 16. junija v Kulturnem domu v Mengšu, 17. junija pa v dvorani Kina Domžale. Oba koncerta, na katerih so nastopili najboljši solisti in instrumentalne skupine, sta odlično uspela. Skupščina občine Domžale je za več kot 10-letno delovanje na zavodu nagradila predavatelje in to: Silvo Kovač. Terezijo' Križnik. Jakoba Cerneta, Staneta Habeta, Pavleta Kosca in Staneta Modeca. Vsem imenovanim je izročil priznanja podpredsednik Skupščine občine Domžale Ivan Vidali. Za to priliko je zavod izdal tudi Koncertni list. .,. n Posebna priloga Občinskega sindikalnega sveta Domžale Naloge sindikalnih in delovnih organizacij) pri spremembi samoupravnih dokumentov Sprejeti ustavni amandmaji dajejo delovnim ljudem večje pravice pri urejanju notranjih odnosov v delovnih organizacijah, saj je samoupravljanje že toliko napredovalo, da ga ni treba več »ŠČITITI« z natančnimi zakoni in državnimi predpisi. Delavci morajo samostojno razvijati samoupravne odnose in jih prilagajati svojim zahtevam Zato jc v mesecu juliju občinski sindikalni svet Domžale na razširjeni seji sindikalnega plenuma razpravljal o nalogah sindikata pri usklajevanju in spreminjanju samoupravnih aktov delovnih organizacij. Namen razprave je bil, da se spoznamo oziroma vključimo v širšo problematiko samuopravnih odnosov, kajti ustavne spremembe naj bi tudi prispevale k širšemu in bolj vsestranskemu razvijanju nov'h družbenih odnosov popolneje izrazile različne interese delovnih ljudi in občanov ter odpravile nekatera vozlišča, ki so ali pa bi lahko povzročala konfliktne situacije. 1 Precej časa se že ukvarjamo / vprašanjem, kako v samoupravnem sistemu uvajati sodobne dosežke organizacije dela 111 poslovanja, tako da bi bil samoupravni sistem ekonomsko in poslovno čimboli učinkovit, da Pa pri tem ne bi izgubil svoje temeljne demokratične vsebine, Kajti bistvo samoupravi ainja je, da so družbenoekonomski odnosi demokratični, da so to odnosi enakopravnih sodelavcev, ki gospodarijo z drnžbrnimi sredstvi in si na temelju vloženega dela Italijo dohodek. Izhajajoč iz teh misli, je predsednik komisije za samoupravljanje pri HSS Mitja Svab v svoji uvodni razpravi dejal ] XV. amandma odpira široke možnosti, da se delovne organizacije samoupravno organizirajo kar najbolj funkcionalno in kur najbolj racionalno. Zato se borno upirali vsakršni unifikaciji na tem področju. Take težnje te danes izražajo tudi v določenih dokumentih, ki naj bi bili spreleti v zakonski obliki. XV. amandma govori o kolektivnih bi izvršilnih organih samoupravljanja. V dokumentu, ki je Predložen |>o,lancem zvezne skupščine za izdajo zakona P statusu delovnih organizacij in njihovem združevanju, je tu formulacija zožena.. Tam se govori v ednini: o kolektivnem in individualnem organu samoupravljanja. V bistvu pa gre za to, da se pod drugim imenom ohranja tisto, kar smo že imeli, to •le upravni odbor, direktor Zato nioramo podpreti ideje in iniciative, ki so v delovnih organizacijah zaživele, ki težijo k večji delitvi dela v samoupravi. Mitja Svab pravi: Ko govorico o delitvi samoupravnih pra- vic delavcev, ne gre za delitev samoupravljanja na tako imenovane odločujoče in izvršilne organe. Obstaja namreč koncept, da so poslovni odbor postavi kot izključno izvršilni organ, delavski svet pa kol kontrolni organ in organ, ki bo odločal. S iakš-no delitvijo lahko ustvarimo povsem neustrezno situacijo, če samoupravljanj« ne bomo organizirali tako. da bo kompleksno in z vsemi pravicami ih dolžnostmi od pripravljanja dnevnih redov do sklepanja, izvrševanja in kontrole nad izvajanjem. Da bi bila nepravilnost fe večja, se ponekad pojavlja ideja, naj bi izvršilni organi bili sestavljeni iz najbolj kvalificiranih ljudi — da je pogoj za sodelovanje v izvršilnem organu višja ali visoka šola. Takim tendencam se moramo upreti. Tisti, ki so sposobni, si vendar ne bodo jiustili samoupravne funkcije zreducirati samo na izvrševanje, temveč bedo hoteli tudi kreirali politiko upravljanja. Menim, da bi morali sedaj tudi v Domžalah nadaljevati s to široko zastavljeno akcijo, ter Iireiti h konkretnim oblikam dela. Sem za te, da sindikatu« organizacije v vseh delovnih organizacijah obravnavajo vsebinska vprašanja svojih normativnih aktov in njihov* sprememb. Ce to vtahtevamo, putem bodo problemi postali znani vsem Nesmisel je misliti, da bo osnovna sindikalna organizacija bolja delala, če bo v statutu zapisano, naj dela. Ta politična pravica je sindikatu že dana. Menim, da moramo v občinah akcije tako zastaviti, da bodo sindikalne organizacije kot celota in ne samo izvršni odbori na svojih sestankih obravnavale vse probleme. Ce pa bo sindikalnim podružnicam potrebna pomoč, jim je treba pomagati in za to mobilizirati vse. od strokovnjakov do voljenih političnih delavcev, da se vključijo v te razprave. Samo tuko bodo normativni akti postali lastnina kolektivov, ne pa posameznikov, ki bi bolj ali manj spretno oblikovali določeno vsebino v samoupravnih dokumentih. Popolnoma nesporno je. da je sindikat — kot družbeno-poli-tična organizacija v delovni organizaciji — osnovni nosilec celotne politične akcije, in to na ekonomskem, samoupravnem. kudrovskem področju itd., ne giede na to ali je to zapisano v notranjih aktih ali ne. Pravno formalni nosilec pa mora bili vedno kolektiv in prav to ne izključuje, temveč narekuje skrb politične organizacije. Mitja Svab nadalje ugotavlja, da so se v dosedanjih razpravah oblikovala naslednja stališča ob vprašanju: 1 Ali je potrebno nekatere odnose regulirali z republiškim zakonom o valitvak samoupravnih organov? V razpravi, ki se je razvila okrog tega vprašanja, je bila veliku večina mnenja, da je treba kar največ jtsbude prepustiti delovnim organizacijam, in je ne kaže omejevati z republiškimi predpisi. 0* pa bi bil sprejel tak z.aKuii (kar »agovarjajo samo posamezniki), maj l»i bilo z njim urejeno eimmanj stvari, vedri« več pristojnosti pa bi morali dali kelekl.ivom, da bod« res lahko urediti svojo samoupravo Za sedaj so nekateri disk iil.a o I i opozarjali, uia bodo mrd delovnimi organizacijami rae.li-ke glede organizacije samoupravljanja, dolžine mandatne dobe. števMa izvršilnih kolektivnih organov itd., na kar bodo morali biti družbeni dejavniki še posebej peaOCfll Zato je V smd'kafch potrebna beerdtuaei-ja, ki naj bi usklajevala delo delovnih orgaaiaacij l»'i .»estav-Ijanju slatulHV in drugih splošnih aktov. Pri lam bi bda potrebne spremljata dejavnost delovnih organizam i in rn»d njimi razvijali pozitivne iitkušnje ter jih hkrati opozarjati aa ne-||(ladneat| g a*tavni*iii in aaken-skirni predpisi. Ob tam se zastavlja vpi»sanje, kako in do kdaj je treba uskladiti ostala zaknnodajo z določili ustavnoga amandmaja (finančno poslovanje delovnih organizacij nasproti SDK in drugim delovnim organizacijam ipd). Te spremembe bo treba pravočasno uveljaviti, da jih bodo delovne organizacije mogle upoštevati pri sprejemanju novih statutov in drugih splošnih aktov. Posebej je poudarjena zelja manjših delovnih organizacij (do M zaposlenih), da bi bilo zanje smotrno v okviru republike organizirali strokovno pomoč za oblikovanje organizacije samoupravljanja. Zato bo RS ZSS pripravil koncepte. 2. Uskladitev odnosa med organizacijo dflla. tehnologijo in organizacije samoupravljanja (delitev dela): V vseh dosedanjih razpravah in tudi pri nas v Domžalah je bila prisotna ugotovitev, da sa- moupravljanje ni v nasprotju Z racionalnim in učinkovitim gospodarjenjem, s sodobno organizacijo dela in z vnašanjem bolj strokovnega dela (znanosti) v delovne organizacije. Večkrat pa je bilo poudarjeno, da predstavlja nerazvito samoupravljanje oviro za boljše samoupravne odnose, zu oblikovanje človekove in družbene zavesti in za opredelitev odgovornosti Pogosto pridejo do izraza ugotovitve, da je pri odločanju o gospodarjenju m poslovanju vlogu člunov kolektiva, ki ne delajo neposredno nu vodilnih delovnih mestih, neznatna oziroma majhna, enako velja za sprejemanje inlernih aktov, da organi upravljanja turno lormalno sprejemajo odločitve, odgovornost pa ni opredeljena; da so člani kolektiva slabo ali nepopolno obveščani itd. To je v glavnem in praviloma tam, kjer je sicer slaba organizaciju dela, sluha kadrovska strukturu, neizdelana tehnalogija itd. Zato mnogi menijo, da bo možno z razvijanjem samoupravljanja pospeševati in izgrajevati elemente, ki bodo omogočali boljše odnose, učinkovitejše gospodarjenje in uspešnejše poslovanje delovn« organizaei je V na*em dosedunjem razvoju, lako gospodarskem kot tudi drugam, ta skladnost ni bila prisotna. Zaradi tega je prišlo do delitve samoupravljanja kol celovitega odnosa na čisto gospodar ien je in na nekakšno politično .samoupravljanje. Tako delitev so še najbolj občutili v večjiii gospodarskih delovnih organizaciju!!. Z ustavno spremembo pa jim je dana možnost, da si same določijo obliko upravljanja. Pri določanju izvršilnih oravie in dolžnosti — /.lasii v večjih delovnih organizacijah — ne gre za kopičenje moči v enem izvršilnem organu, temveč za delitev dosedanjega področja pristojnosti upravnega odbora na več specializiranih področij, za katere naj bi formirali manjše kolektivne organe. Specializacija vsebinskih področij je med pogoji za kvaliteto sprejetih odločitev. S tem so soglašali predvsem predstavniki večjih delovnih organizacij. Dosedanje pristojnosti delavskega sveta, upravnega odbora in direktorja so bile v pretežni večini določene z zakonom. Zato so navedeni organi upravljanja morali odločati o vseh z zakonom določenih zadevah, saj drugače delitev dela ni bila dopustna. To pa je negativno vplivalo na učinkovitost dela organov ujiravljanja. Praksa je namreč velikokrat pokazala, kako je bilo odločanje boljše tam, kjer je bilo razdeljeno na specializirane organe, na primer na komisije, odbore itd. Zato bo v prihodnje treba kolektivnim organom dati pristojnosti odločanja, ne pa, da smejo samo proučevati, pripravljati in predlagati, odloča pa samo najvišji organ upravljanja. Vprašanje je, kako še tesneje povezati strokovne službe, ki opravljajo vse strokbvno-opera-tivne in tehnične posle, v eno telo, ki bo izvrševalo in spremljalo izvrševanje odločitev v praksi. Realna so pričakovanja, da bodo izvršilni organi imeli v okviru začrtane poslovne politike delavskega sveta in po določilih statuta, ki jim določa pristojnosti — pravico sprejemati samostojne odločitve. Tudi delavci v posameznih službah bodo morali imeti v okviru postavljenih nalog večje pristojnosti in večjo odgovornost. Pri odločanju in oblikovanju posameznih kolektivnih izvršilnih organov ho treba temeljito razmisliti tudi o tem. da jih ne bo preveč, saj ie namreč treba misliti tv.di na čas. ki bi ga člani posameznih organov prebili na sejah. Prav tako je zelo pomembna razm°iitev pristojnosti in odgovornosti. Razviti bo treba oblike samoupravljanja tako glede na različno naravo dela posameznih delovnih organizacij, kakor tudi glede na število zaposlenih itd Natančno je treba opredeliti, katera so tista strokovna vprašanja, ki zadevajo organizacijo dela, tehnologijo in sprejemanje vsakodnevnih odločitev strokovne narave, ki so lahko v pristojnosti posameznikov, strokovnih služb in kaj je tisto, kar ni odtujljivo posameznemu članu delovne skupnosti. Naloga in vloga sindikata pa ie. da omogoča in spodbuja, da pride po analizah sedanjega stanja in demokratične razprave v delovnih skupnostih do uveljavitve takšna organizacija samoupravljanja, kjer bo delovni človek postal in ostal nadaMevalec poglobljenih samoupravnih odnosov, 3. Kdo naj se v delovni organizaciji ukvarja z organiziranjem samoupravljanja? Za razvijanje samoupravne nrakse in na ustreznejših oblik življenja in dela so odpovorni vsi člani delovnega kolektiva, kar pomeni, da se nihče ne more odtegovati tej odgovornosti. V tem smislu ie bilo v razpravah še posebej poudarjeno, da je samoupravljanje odnos, ki vključuje med drugim urejanje vprašanj produkcije, organizacije dala. tehnologije itd. Zato je tudi dolžnost, direktorja, da v okviru predpisov skrbi za uresničevanje samoupravnih odnosov Ker vsako upravljanje v delovni organizaciji ali družbeni skupnosti pomeni zavestno usklajevanje in usmerjanje aktivnosti ljudi, je potrebna takšna organizacija dela, ki bo omogočala dovolj celovito iti učinkovito delovanje vseh subjektov na temelju enotnosti osnovnih interesov za realizacijo skupnih ciljev. Kaže se potreba, da bodo na področju samoupravne organizacije dela — to je tudi v procesu uresničevanja samoupravnih pravic m dolžnosti, morali poklicno delovati strokovni kadri in da se bodo morala s tem v zvezi v posameznih delovnih organizacijah odpirati tudi nova delovna mesta. Dosedanja praksa, ko so za organiziranje samoupravljanja ponekod zadolževali tehnične sekretarje organov upravljanja in občasne komisije, je bila v razpravah ocenjena kot nezadovoljiva, v prihodnosti pa celo nesprejemljiva. Prav tako niso inženirji dela in podobni profili izključni nosilci in edini odgovorni za razvoj samoupravljanja. Kakor vsi strokovni delavci, so še zlasti inženirji dela odgovorni za sodobno organizacijo dela. vendar bo morala biti njihova posebna skrb, da skozi organizacijo uveljavljajo odnose, v katerih bo posameznik vse manj objekt in vse bolj subjekt združenega dela — to pa je lahko njihov pomemben prispevek k razvoju samoupravnih odnosov. Poudarjena je bila zahteva, da je treba v samounravne odnose in oblike vključiti več strokovnega dela in zmanjševati nekoristne improvizacije. 4. Položaj delavskega sveta oziroma drugega organa samoupravljanja in njegove pristojnosti: Samoupravna delitev dela naj omogoči, da delavski sveti ne bodo razpravljali in odločali o množici zadev / zelo različnih področij, temveč se bodo morah posvetiti poglobljeni obravnavi temeljnih zadev oziroma odločanja o temeljni politiki delovne organizacije. Niihove pristojnosti morajo biti predvsem usmerjene v vprašanja organiziranosti delovne organizacije, sprejemanie nlano. zaključnega računa, politike delitve in spre-iemanje internih aktov, ki določajo in urejajo položaj vsakega delavca v delovni organizaciji. 5. Individualni in kolektivni izvršilni organi: Amandma XV določa, da so člani kolektivnih in izvršilnih organov voljeni. Zato ne more nihče postati član teh organov po svojem delovnem mestu. Zato so v nasprotju z amandmajem predlogi, da bi avtomatično postali člani poslovnega odbora, kot kolektivnega izvršilnega organa — delavci po svojem položaju v delovni organizaciji. Smotrno pa je, da se v te organe predlaga tudi strokovne delavce na podlagi zavestnega spoznanja, da bodo ti delavci prispevali k boljšim in strokov-nejšim odločitvam. Tako razpo- loženje pa je že prisotno v večini delovnih organizacij in kaže na začetke procesa integracije umskega poklicnega dela z delom v upravljanju. Pretežna večina delavcev je mnenja, da je treba na sejah kolektivnih izvršilnih organov omogočiti sodelovanje strokovnih delavcev, ki delajo na določenem področju, ki zadevne predloge pripravijo in odgovarjajo za njihovo uresničitev. V razpravah je bilo sprejeto mnenje, da bo glede na organizacijo dela in samoupravljanje treba individualne izvršilne organe po njihovi funkciji avtomatično vključevati v posamezne kolektivne izvršilne organe. Tako bi bil na primer individualni izvršilni organ za varnost pri delu v delovni organizaciji po svoji funkciji član kolektivnega izvršilnega organa za varnost pri delu. Uveljavljanje načela o samoupravni delitvi dela tudi na področju individualnih izvršilnih pristojnosti je bila osnovna misel, ki je usmerjala razprave glede na oblikovanje individualnih izvršilnih organov. Udeleženci razprav so bili mnenja, da morajo sindikati ob reviziji zvezne in republiške zakonodaje težiti za doslednim uveljavljanjem ustavnih sprememb v zakonskih predpisih Opozarjali so, da veljavna zakonska določila še ne dopušča|o delitve individualnih izvršilnih zadev, k':r je odločanje o teh zadevah dano samo v pristojnost direktorja kot individualnega izvršilnega organa. Tudi teze za oblikovanje novega temeljnega zakona o delovnih organizacijah ne dopuščajo možnosti uresničevati načelo samoupravne delitve d", la. ker pod široko ustavno kategorijo »individualni izvršilni organi" pojmujejo samo direktorja delovne oreanfracife Zato je bilo še posebej poudarjeno, da ni več dovolj stalno le ugotavljati, kako je funkcija direktorja preobremenjena s številnimi odgovornostmi, ki mu jih nalaga širša družbena skupnost z določili posameznih zakonov, temveč se bo treba odločno zo-perstaviti svo jevol jnosti interpretacij tistih, ki široke ustavne kategorije poskušajo z novo predlaganimi zakonskimi osnutki ponovno zožiti na stare, marsikje preživele oblike Taki poskusi kažejo na okoreli birokratski in tehnokratski odnos nekaterih avtorjev usklajevanja zakonov z ustavo. Ne moremo se strinjati, da prav tako nekateri sindikalni delavci iščejo stare oblike in za te le nova imena (upravni odbor poslovni odbor, strokovni kolegij strokovni svet, direktor edini izvršilni individualni organi, čeprav bodo za nekatere delovne organizacije tudi te oblike primerne (npr. manjše delovne organizacije). Nasprotujemo tendencam unificiranje, ki jih ne nogojuje organizacija dela. teh- nologija, velikost itd. v posamezni delovni organizaciji. Ce temu ne bi bilo tako. bi se lahko upravičeno spraševali, zakaj so bile uveljavljanc spremembe dosedanjih določil glede organizacije samoupravljanja v delovnih organizacijah. Treba bo doseči racionalnejšo delitev individualnih izvršilnih pristojnosti in odgovornosti tudi na drugih najodgovornejših delovnih mestih v delovni organizaciji. Delavce je treba za ta delovna mesta sprejemati m ocenjevati skladno z načeli in po postopku, ki smo ga z reelekcijo uveljavili za direktorje delovnih organizacij. V razpravi o teh vprašanjih je bilo poudarjeno, da po doslednem uveljavljanju ustavnih sprememb ni več razlogov za ohranjevanje posebnih kategorij delavcev v delovnih organizacijah, ki jih TZDR imenuje vcdilni delavci. Nekateri so menili, da bi bilo treba z določili zakona težiti k postopnemu zmanjševanju individualnih izvršilnih pristojnosti in odgovornosti in tako skozi samoupravno regulativo delovnih organizacij prispevati k razvoju individualne odgovornosti- 6. Reelekcija individualnih iz-vriilnih organov: Veliku v. čina udeležencev dosedanjih razprav je menila, da mora izvolitev individualnega izvršilnega organa postati v celotnem reelekci.iskem postopku avtonomna samoupravna pravica delovnega kolektiva. Številni primeri, ki so bili v razpravi omenjeni, dokazujejo, da je bila obvezna prisotnost predstavnikov družbeno-političnih skupnosti v paritetnih komisijah velikokrat samo formalna in da v" prihodnje ni več potrebna. Poudarjena pa je bila težnja, kako moramo ob reviziji zakonodaje uresničiti načelo, da je sprejem novega delavca v delovni kolektiv samoupravna pravica le-tega kolektiva. Številna mnenja je mogoče strniti tudi glede ugovorov, da je dosedanji reelekeijski postopek uveljavil predvsem elemente zaupanja, ne pa elemente delovne uspešnosti in sposobnosti za strokovno vodenje. Pri izvolitvi individualnega izvršilnega organa gre vendar za celovito vrednotenje posameznika in .ie zato treba temu prilagoditi postopek-Udeleženci v razpravi so menili, naj bo reelekeijski postopek instrument, s katerim delovni kolektiv preverja izpolnjevanje samoupravne funkcije individualnega izvršilnega organa. PraV tako je treba določiti pogoje oziroma naloge, ki so osnova za uvedbo postopka za predčasno razrešitev individualnega izvršilnega organa, in v katerem bi presojali delovno in strokovno uspešnost delavcev — individualnih izvršilnih organov. Navedene opredelitve ne terjajo bistvenih sprememb v reelekcij skem postopku. razen uveljavljanja načela samouprav- ne avtonomije pri reelekciji individualnega izvršilnega organa delovne organizacije. Na pretežni večini posvetovanj so opozarjali, kako samoupravni odnosi v posameznih kolektivih še niso dovolj razviti, da ponekod neformalne skupine s svojim birokratskim vplivom vztrajajo pri ohranitvi obstoječega — četudi vsestransko problematičnega — stanja; predlagali so, da se je treba zavzeti za določen vpliv družbeno-politič-nih skupnosti na kadrovsko politiko delovnih organizacij, toda to ne več po poti avtomatrzma. marveč z močjo argumentov in le v primerih, kjer se pojavljajo anarhične ali družbeno škodljive tendence. Skladno s temi mnenji naj bi pristojni organi družbeno-politične skupnosti imeli možnost zahtevati uvedbo postopka za predčasno razrešitev enega ali vseh individualnih izvršilnih organov. To mnenje pa je ostalo omejeno le na tiste primere v praksi, ko delovnemu kolektivu določena dejstva niso znana, oziroma jih pozna, pa ustrezno noče ukrepati. 7. Razvijanje samoupravljanja v notranjih oblikah združenega dela: Celotna organizacija samoupravljanja naj v prihodnje temelji na večji samoupravni delitvi dela tako v horizontalni kot tudi v vertikalni smeri. Ta tcžn.ja je bila prisotna tudi pri razpravi o razvoju različnih notranjih oblik združenega dela. Pri določanju oblik združenega dela ni mogoče mimo vprašanj proizvodno-tehnološke in organizacijske strukture podjetja in mimo pravic delovnega človeka, da v sistemu samoupravnih oko. nomskih odnosov samostojno odloča o svoji notranji samoupravni organiziranosti. V razpravi je bila pogosto prisotna misel, da bi obstoječe ekonomske enote morali samoupravno okrepiti in postopno razviti v samostojne organizacije združenega dela. Za to, da bi vsaka večja organizacija združenega dela morala postati samoupravno samostojna, se zelo odločno zavzemajo v tistih občinah, katerih gospodarska značilnost je majhno število delovnih organizacij in večje število dislociranih organizacijskih enot delovnih organizacij iz drugih občin. Nekateri so izoblikovali svoja stališča tudi o samoupravljanju na nivoju samostojnih organizacij združenega dela v sestavi delovno organizacije in se poleg organa upravljanja ter kolektivnega izvršilnega organa opredeli tudi na individualni izvršilni organ. V razpravi je bilo zlasti rečeno, da poudarek na določilu XV. ustavnega amandmaja glede uresničevanja samoupravljanja na nivoju organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije terja kva- litativne spremembe v normativni Opredelitvi samoupravnih pravic in dolžnosti organizacijskih enot v delovni organizaciji. V marsikateri delovni organizaciji so oblikovali notranjo organizacijske enote, ki pa niso samoupravno zaživele, saj niso imele nobenih pravic pri delitvi ustvarjenega dohodka, pa tudi pri razreševanju drugih vprašanj je bil njihov vpliv na odločitev samoupravnih organov podjetja normativno omejen le na dajanje mnenj, predlogov in tako dalje. 8. Cas, za katerega se volijo člani organov upravljanja: Večina udeležencev je v dosedanjih razpravah glede trajanja mandata za člane delavskega sveta in svetov organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije menila, da je treba preiti iz dvoletne mandatne dobe na štiriletno. To so utemeljevali zlasti s tem, da je delo člana organa upravljanja iz leta v leto zahtevnejše in da bi z daljšim mandatom dosegli sprejemanje kvalitetnejših samoupravnih odločitev. To se navezuje tudi na vprašanje o prepovedi ponovne izvolitve v organe upravljanja, ki bi ga po mnenju zagovornikov za štiriletni mandat morali ohraniti. Nekateri pa so mnenja, da je dveletni mandat dovolj dolgo obdobje in da bi z daljšim časovnim obdobjem nehote omejili pravico drugih delavcev, biti izvoljen v tak organ. Velika večina me.ii, da ni razlogov, ki bi za člane kolektivnih in individualnih izvršilnih organov terjali krajši mandat, kot za člane upravljanja. Ta .Tinenja temeljijo na ugotovitvi, da je poiitika izvrševanja velikokrat prepletena in neločljivo povezana s strokovnim znanjem in izkušnjami, kar narekuje, da je mandat izvršilnih organov daljši oziroma usklajen z mandatom članov organov upravljanja Pri tem bo treba zelo konkretno in celovito opredeliti razloge za predčasen odpoklic člana izvršilnega organu. Vsi so bili enotni v tem. da ne bi bilo pravilno za kolektivne izvršilne organe določati krajši mandal, kot za organe upravljanja, saj bi bila s tem bistveno omejena pravica novoizvoljenih organov upravljanja glede določanja in izvolitve članov v izvršilne organe. 9. Kandidacijski in volilni postopek: Več udeležencev v dosedanji razpravi je nasprotovalo predlogom, ki jih zadnje dni ponuja strokovna publicistika glede kandidacijskega in volilnega postopka. Skoraj na vseh posvetovanjih je bilo izraženo mnenje, da je kandidacijskemu postopku v prihodnje treba posvečati več pozornosti in z določili statutov izbiro kandidatov čimbolj približati vsem zajioslcnim. Td mnerga se niso navezala le na kandidacijski postopek za izbiro članov delavskega sveta, temveč prav tako na izbiro kandidatov za člane kolektivnih izvršilnih organov. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da .je izbira članov za kolektivne izvršilne organe le v pristojnosti individualnega izvršilnega organa, češ da je samo tako mogoče doseči potrebno strokovno sestavo teh organov. Tudi kolektivni izvršilni organi so samoupravni organi, ki jih voli delavski svet in kandidatna lista bi se morala zato tudi zanje oblikovati po poti neposredne samoupravne demokracije. Ustrezno zasedbo v teh organih bo treba doseči s predvolilno aktivnostjo in ne z nekakšnim normativnim avtomatizmom, ki bo pravico, biti izvoljen v kolektivni izvršilni organ, omejeval samo nu ozko skupino članov delovnega kolektiva. Nekateri so menili, da bo določila glede kriterijev za določitev števila kandidatov po volilnih enotah treba v prihodnje prilagoditi specifičnim razmeram v delovnih organizacijah. Ob tem je bil zlasti omenjen primer delovne organizacije z dvema ekonomskima enotama, od katerih prva ustvarja visok dohodek ob majhnem številu zaposlenih, druga pa je zelo nizko produktivna in ima veliko število članov. Po dosedanjih določilih je bil edini kriterij za določitev števila kandidatov, ki Jih posamezna enota voli v organe samoupravljanja, število članov ekonomske enote. Na tak način izoblikovan delavski svet je torej imel večino članov iz nizko produktivne enote, kar je velikokrat predstavljalo tudi razlog za reševalno in ne za odločno perspektivno poslovno politiko delavskega sveta. Zato predlagajo, naj se kot kriterij glede števila članov, ki jih voli volilna enota, upošteva tudi doseženi dohodek. Načela o prepovedi ponovne izvolitve in o polovični zamenjavi članov samoupravnih organov so bila v razpravi pove- zana z razmišljanji o dolžini mandatne dobe. Ker se je večina opredelila na 4-letno mandatno dobo, je tudi večina menila, da bi morah ohraniti v praksi načelo prepovedi ponovne izvolitve, ne glede na področje dela posameznega organa. Glede načela o polovični zamenjavi pa so bile opredelitve prav obratne: ob 4-letnem mandatu bi bilo treba to načelo ohraniti, pri krajšem mandatu pa ohranitev načela ne bi bila smotrna. Omeniti moramo še, da večina udeležencev v razpravi ni omenjala nobenih posebnosti, ki bi nakazovale potrebo po originalnem noirmativnem urejanju volilnega postopka. Zato lahko pričakujemo, da bodo določila o volilnem postopku predvsem povzeta po dosedanjih določilih zakona. V razpravah je prevladovalo še mnenje, da naj bo nosilec celotnega postopka za izvolitev članov delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov osnovna organizacija sindikata v delovni organizaciji. 10. Organizirana družbena skrb za razvoj samoupravnega prava delovnih organizacij: Minula skrb občinskih skupščin za samoupravno pravo delovnih organizacij je bila omejena zgolj na dajanje pripomb glede zakonitosti ali nezakonito sti statutarnih določil. Tako ozko organizirana skrb bo v prihodnje še bolj problematična, saj bo delo na usklajevanju samoupravnega prava delovnih organizacij z ustavnimi spremembami in sfiremembami ter dopolnitvami v zvezi z gospodarsko zakonodajo potekalo nekoordinirano in v številnih delovnih organizacijah brez strokovne pomoči. Zato bodo morale vse družb, no politične organizacije in ob-činska skupščina koordinirano spremljati spremembe v samoupravnih aktih in konec koncev tudi doseči racionalizacijo samoupravljanja s tem. da bo o teh vprašanjih tekla javna razprava. Milan Dcisinger OBVF.ST1UO Skupščina občine Domžale, oddelek za splošne zadeve ia družbene službe — odsek za splošne zadeve obvešča vse imetnike orožja, da bomo od 5. 0. 1060 do .11. 12 1069 zamenjali sedanje listine o posesti in nošenju orožja z novimi orožnimi listi, ki so predpisani v 2. členu pravilnika o obrazcu orožnega lisla. o spravljanju in čuvanju orožja, ter o evidencah o orožju in strelivu (Uradni list SFRJ, št. 36/67, 37/67. in 5/60). Zadnji rok za zamenjavo orožnega lista je 31. december 1969 Vse informacije v zvezi z orožjem dobite v zakonu o nabavljanju, posesti in nošenju orožja (Uradni list SFRJ, št. 52 z dne 22. 12. 1967) in v pravilniku o obrazcu orožnega lista, o spravljanju in čuvanju orožja ter o evidencah o orožju in strelivu (Uradni list SFRJ, št. 36 z dne 6. septembra 1967) ali pri upravnem organu skupščine občine Domžale, soba 16, pritličje. Poročilo s Irci je M\e občinske skupščine v juliju !%*> Odborniki občinske skupščine so z vabilom za sejo prejeli tudi zajeten omot gradiva k predvidenim dvanajstim točkam dnevnega reda. čeprav smo že v času počitnic in dopustov. |e biki udeležba na sej j dobra, saj se je udeležilo seje 80 I/« vseh odbornikov. Seji so prisostvovali tudi republiški poslanci .lernt i LEMt, Cene IMATiClC, jpž( POGAČNIK in Ivo SONC, medtem ko sla izostanek predhodno opravičila republiška poslanca dr. Miran ( IM S I IMA in mg. Lado SIMONČIČ. Za prvo točko dnevnega reda je analitsko-planska služba občine pripravila poročilo o investicijah v gospodarstvu v preteklem letu in poročilo o gibanju gospodarstva v prvem četrtletju 1061) Obe poročili je z razlago in pomočjo grafikonov približala odbornikom Anka LAH, vodja omenjeni? občinske službe. Najprej se je zadržala na bistvenih podatkih o investicijskih naložbah v gospodarstvu v letu 1988. Osnovna ugotovitev kaže, da tudi v preteklem letu ni prišlo do nekih pomembnejših investicij. Največ so investirala industrijska podjetja, saj je bilo kar 60 "/o vseh inveslicij v preteklem letu v industriji. Sledi trgovina, ki je investirala v gradnjo novih zmogljivosti; v stanovanjsko komunalni dejavnosti so bila investicijska sredstva porabljena predvsem za razširitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja; naložbe v obrti so bile minimalne, še skromnejše pa v kmetijstvu, na področju gostinstva pa jih skoraj ni bilo. Struktura investici i kaže, da je bilo za gradbena dela vloženih skoraj polovico vseh sredstev za investicije v lanskem letu, polovico v opremo, minimalni zneski pa so bili vloženi za izobraževanje kadrov. Vzroki za to, da ni večjega razmaha na področju investicij, so verjetno tudi v tem, da |fl-spodarske organizacije nimajo izdelanih razvojnih programov; naraščajoče potrebe po obratnih sredstvih in osebnih dohodkih imajo za posledico neugodno delitev podjetniške akumulacije; nadaljnji vzrok so tudi razdrobljena sredstva gospodarskih organizacij, težnje po samofinan-ciranju in tudi premajhen interes za medsebojna dogovarjanja. Predvideva pa se, da bodo investicijske naložbe v tekočem letu večje, saj se bodo samo bančna sredstva za investicijske naložbe nasproti lanskemu letu povečale kar za polovico. Podatki o gibanju gospodarstva v občini v prvih štirih mesecih kažejo, da industrijska proizvodnja narašča, vendar po posameznih gospodarskih organizacijah zelo različna. Hiter porast fizičnera obsega proizvodnje dosegajo predvsem gospo- darske organizacije, ki irpajo stabilno jn Ufiodno dpmaće tržišče. Vrednoslno se je proizvodnja povečala za 10 7«. Vzroki za povišanje cen so med drugim, v (spremenjenih prodajnih pogojih jn povečanih proizvodnih stroških. V skupnem gospodarstvu se je izvoz, povečal za 'SI*.», pričakovati pa je, da bo do konca }eta še večji. Promet v trgovini na drobno se je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu povečal za 36 "/n, in tp pa cn| sirani zaradi povečanih prodajnih površin podjetja »Napredek«, na drugi strani pa tudi zaradi porasta cen. Predvsem na račun slednjega se je povečal tudi promet v gostinstvu. Tudi na področju turizma je promet, porastel, saj se je število prenočitev v občipi povečalo za več kot dvakrat. Za :i '•/« ali za lfjl oseb, se je povečala tudi zaposlenost, in sicer največ v trgovini, nekaj manj pa v induslnji. S lem se zmanjkuje ludi brezposelnost, tako d;i je bilo ob koncu meseca marca prijavljenih le še 212 brezposelnih. Med njimi je največ nepri-učenih delavcev, pretežno žensk, ki prvič iščejo zaposlitev. Osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim lolom povišali, hitreje so naručali v gospodarstvu, medtem ko je bil V negospodarstvu porast počasnejši. Sicer je bila rast osebnih dohodkov v občini hitrejša kot v slovenskem merilu, vendar pa osebni dohodki v občini še vedno za 6u/n zaostajajo za republiškim poprečjem. Poslanec Cene MATlClC je za primerjavo gibanja gospodarstva v občini z republiškimi pokazatelji nakazal nekatere elemente in tendence gospodarstva v republiki, ki so se pokazali v prvih petih mesecih. Pozitivni elementi se kažejo predvsem v večanju produktivnosti dela, večji ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja in večjem izvozu. Med negativne elemente pa je treba šteti neustrezno monetarno politiko, ki je imela za posledico bistveno povečanje denarne mase, vendar pa je na osnovi intervencij ta element v zadnjih treh mesecih že dokaj nižji; drugi pomembni vir nestabilnosti je neustrezna zaščita nekaterih gospodarskih vej, kar povzroča zapiranje domačega trga in pritisk na višanje cen v monopolnih grupacijah. Tretji element pa je izredna rast OD, kgr vpliva na gibanje in višanje cen. Tako so se v Sloveniji cene zvišale v primerjavi z decembrom 1968 in majem t. I. za 11,2 odstotka, medtem ko znaša povišanje v tem obdobju v Jugoslaviji 8 "/o. Nezaposlenost se zmanjšuje, vendar v Sloveniji hitreje kot v jugoslovanskem merilu. Visok porast življenjskih stroškov je imel za posledico tudi porast OD. V zvezi s tem so se povećali tudi dohodki družbeno političnih skupnosti, ip 51-per v okviru republike za 19"/«, v okviru federacije pa za 22 °/o. Ta porast se kaže tudi v porastu investicij, ki so se v Sloveniji povečale za 7%. v merilu zveze pa za 17%i. Predsedujoči ja podatke o investiranju v Sloveniji dopolnil z ugotovitvijo, tla je od razpoložljivih bančnih kreditnih sredstev, namenjenih za investicije v Sloveniji v letošnjem letu izkoriščenih doslej komaj ena tretjina. Podatek kaže na to, da je zanimanje za investiranje veliko, ventlar pa so gospodarske organizacije na in vest icijske naložbe premalo pripravljene. Kredite, namreč, lahko črpajo le na podlagi ustrezne dokumentacije. Spomnil je na nekatere večje investicije v občini. /. eno od teh, v podjetju LIP Radomlje, je odbornike podrobneje seznanil Ivan MRAK. Meti drugim je ugotovil, tla se je z dosedanjim vlaganjem dvignila proizvodnja za 36 n/0- z nadaljnjim investiranjem Pa se dvir proizvodnje predvjd"va še za 23%. Joz.e POGAČNIK in Ivan CKRAR sta orisala drugo naj večjo investicijo v občini, ki j v teku v podjetju TOSAMA. Z modernizacijo želi to podjetje razširiti proizvodnjo in odpirati nova delovna mesta ter s tem zaposliti novo delovno silo, obenem pa tutli olajšati delo zaposlenim ženam, ki so tu v večini. Modernizacija naj bi izboljšala delovne pogoje zaposlene žene. da ne bi več delale v treh in tudi štirih izmenah. Nadaljnja skrb podjetja je posvečena f l v i ganju družbenega standarda zaposlenih, h kateremu prispeva tudi urejena tovarniška menza, kjer bi zaposlene žene lahko dobile opoldanski obrok hrane tudi za svojji družino in taka našle več časa zase ali za udejstvo-vanje na drugih področjih. Od- bornik Janez CP.ICAK je, kot predsednik sveta za delo, opozoril na zakonski rok, do katerega naj bi delovne organizaci-|e prešle na '12-prnj delovni teden in ugotovil, da je še vedno okoli 30 delovnih organizacij, ki Še niso predložile ustreznega elaborata za prehod na skrajšani delovni teden. Štefan HORVAT jo meni), da verjetno za gospodarstvo ne bi bilo koristno, če bi morale delovne orga-in/.acije za vsako cpno preilj pa skrajšani delovni teden, kajti delovni kolektivi delajo pod različnimi pogoji in nekateri od njih še nimajo materialne ospo-ve za skrajšan delovni čas. Na pripombo, ki jq je ime) Albin PF.NIC glede minimalnih osebnih dohodkov prece jsnjega |(g-vjja zaposlenih, met) katerimi so tudi delavci v obratih NQV-PHKM, je spompil na investicijski kredit, ki si ga je omenjeno podjetje s težavo pridobilo, ki pa že kaže pozitivne rszpltate. Poslanec Cene MATIČlC je svojo ponovno razpravo prav tako navezal na kritične pripombe \lbina PKNIfIA glede nesorazmernega razpona med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki v občini. Meni. da je temu vzrok predvsem neustrezen davčni sistem linearnosti, medlem ko bi bil sistem progresivnega obdavčevanja na ravni gospodarskih organizacij ustreznejši. Prepričan je, da bo Še v tekočem letu prišlo tlo teh principov in II bodo avtomatično onemogočili tako visoke razpone. Spomnil je na prizadevanje slovenske-^ gospodarstva za investicijske naložbe, ki naj bi v čim krajšem času postale rentabilne, mcti!< m ko je bilo brezuspešno prizadevanje republiške skupščine, da bi iz zveznega srednje ročnega programa investicij izpadle nekatere, ki gospodarsko niso utemeljene Na vprašanje odbornika Alhina PKNlCA. če še vedno izvažamo za vsako ceno, je ugotovil, da se naša dežela z refor- Dva nova hloka, ki ju gradi za v soseski nasproti I. osnovne Do zime bosta trg gradbeno podjetje. OBNOVA šole v Domžalah, hitro rasteta, oba pod streho rno odpira nazven in ta povezava z zunanjim svetom je trgovanje, uvoz in izvoz kapitala, investicijske potrošnje in tudi izvoz in uvoz delovne sile. Predsedujoči je podčrtal skrb za gospodarsko krepitev gospodarskih organizacij, ki je osnova za višanje osebnih dohodkov in opozoril na zelo različen razpon OD v posameznih delovnih organizacijah. Menil je, da je za ustvarjanje materialne osnove gospodarskih organizacij potreben strokovni kader, ki ga v občini primanjkuje, ki pa ga brez primerne stimulacije ne bo tnogOČe dobiti. Odbornik Maks za.ic je potrdil ugotovitev, da je predvsem od strokovnega kadra odvisen napredek gospodarstva, ki pa je žal, prav malo sredstev namenilo za izobraževanje. Ker je Lovro korencan ugotovil, da se je pestra razprava nanašala predvsem na področje industrije, medlem ko oslale gospodarske panoge niso bile omenjene, se je skupščina strinjala s predlogom predsednika SOb, naj bi pa eden od svetov za vsako sejo skupščine pripravil svoje poročilo. Odbornik Ivan vidic je opozoril še na problematiko kmetijstva oziroma živinoreje, medtem ko Se je Zlato repni k zavzel za to, naj bi bila skupščina seznanjena tudi z delovanjem Agro-kombinata Emona, kakšen je njegov delež na področju kmetijstva in tudi v dohodku, ki Pripada občini. Podatke o tem bo vsebovalo poročilo analitsko-planske službe o gibanju gospodarstva v prvi polovici tekočega leta. v nadaljevanju seje so bili Predloženi skupščini odloki o ustanovitvi nekaterih skladov. Pojasnilo v zvezi z njimi je podal podpredsednik SOb Jakob Cerne, ki je v zvezi s predlogom za ustanovitev posebnega ■klada za urejanje mestnih zemljišč in sklada za urejanje in prodajo stavbnih zemljišč ugotovil, da je ustanovitev dveh skladov namesto dosedanjega enega, potrebna zaradi boljšega Pregleda nad dotokom in porabo sredstev, s katerimi razpolagata. V razpravi je sodeloval še Ivan cerar, ki se je zanimal za način zbiranja prispevkov od mestnih zemljišč, medtem ko je Slane luzar menil, da v ustreznem odloku ni dovolj določno navedeno, kdo financira Za gradbena zemljišča sekundarne naprave komunalnega pomenu. Ker gre to iz sredstev sklada za urejanje in prodaio gradbenih zemljiSC, je bila predlagana dopolnitev umestna in ustrezno formirana. Na vprašanje odbornika Maksa zajca je /.kilo rupnik opisal dosedanjo prakso glede gradnje trafo-poslaj, za katere je dolžan poskrbeti DES. vendar pa je nujo in potreba Po teh objektih vpeljala dosedanji način, da namreč sodelujejo pri izgradnji tudi sami potrošniki električne energije. Pri predlogu odloka o skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij se je skupščina strinjala s predlogom poslanca Cenej;, MATIČlCA, naj bi se poslanci oziroma republiška skui^-ščina zavzemala za to, da bi se delitev tega prispevka izboljšala v korist občine, kajti dosedanja delitev v razmerju 4 : 1 gre v korist višjih družbeno političnih skupnost i. Skupščina je nato sprejela dopolnitev odloka o ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje šolske mreže v občini v smislu sklepu skujiščine, ki ga je sprejela na prejšnji seji. Dopolnitev se je nanašala na sestav upravnega odbora omenjenega sklada. Predlog odloka je pojasnil tajnik SOb. na predlog odbornika Pavk, PETERKA pa je bila dopolnitev še določneje oblikovana. Odlok o enotnem razseku m enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno je pojasni dr. France GASi'ekin. član sveta za blagovni promet. Kontrola pristojne občinske inšpekcije in samih potrošnikov bo omogočila izvajanje odloku, ki določno ureja raz.se!; in prodajo svežega mesa. V razpravi so mimo predsedujočega in poročevalcu dr. Gušperina sodelovali še odborniki Anton REPOVZ, Rudolf OSOL1N. Zlato REPNIK. .lan.v. CERAR, Stane EUZAR in Lovro KORENCAN, ki je menil, da bi se na praktični demonstraciji razseka oziroma prikaza vrst in razredov posameznih kosov mesa, tudi gospodinje oziroma potroši iki lažje znašli in kontrolirali izvajanje odloka, ki je objavljen v uradni prilogi. Predsednik komisije za volitve in Imenovanje, Štefan HORVAT, je nato seznanil skupščino s predlogom komisije o nekaterih razrešitvah in imenovanjih. Po razpravi, v kateri so sosodelo-vali še Lovro KOREltCAN, podpredsednik- šoti Jakob Cerne. Jernej LENIČ, poslcnec Cene MATlClC. Kdo VOLLMAJER, Franc STOSICKI. Franc EIPOV-SEK in Albin PENlC. so bili imenovani: v upravni odbor sklada za urejanje mestnih zemljišč: za predsednika Andrej PANGEHSlC, za člane Anton BLEJC, Karo! GOJtJANC. Jože knei'. Stane L TJ ZAR, Ivan MARKIC. Jože OTOLANI. Alfonz PIRC, /kilo REPNIK. Prane ROGEIC in Janko zupan; v upravni odbor sklada za urejanje in prodajo stavbnih zemljišč: predsednik Franc HAB-jan, člani Franc FARCNIK, Ivan IIRIHAR, Franc JAMSEK, Tomaž JASNEC, Dušan K OSMINA m Jnlandu VID ALI; v upravni odbor sklada /.a financiranj« izgradnje šolske mreže: za predsednika Jakob CERNE, podpredsednik SOb, za člane Milan FLERIN, Hajko HAFNER, Lovro KORENCAN, Ivan MRAK, Andrej PANGER- SIC. Franc ROGLIC, Maks ZAJC, Jakob ZANOSKAR, za tajnika UO Peter PRIMOZlC: upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskh organizacij: predsednik: ing. Avgust ORE-HEK, člani Slavko BAJEC. Vida BITENC, Vida BOGATAJ, Ab-duluh BOGUNlC. Vili DRZA-NIC in Malo SVOL.ISAK: v komisijo za odlikovanja: za predsednika Ivan VIDALI, za člane Leopold ALEŠ, Martin ANDREJKA, Franc AVBELJ-Lojko, Ivan GORENC, Ivan KOROŠEC, Franc PANCUR, Jože POGAČNIK, Gregor RIFL. Aleksander SKOK, Lado ZA-BUKOVEC, za tajnika komisije Mira POVZ: v upravnem odboru sklada za izgradnjo ceste Zelodnik—Moravče je bil razrešen Slavko IMATiClC. ker mu je prenehala funkcija, zaradi katere je bil po uradni dolžnosti vanj imenovan. Tajnik SOb je nato pojasnil predlog za razrešitev Marjana Vidmarja dolžnosti tržnega inšpektorja in inšpektorja dela občine, s katerim se je skupščina soglasno strinjala. Prav tako se je strinjala s predlogom, da se za inšpektorja dela imenuje Franc KOROŠEC, diplomant višje šole za sanitarne tehnike, kj izpolnjuje pogoje, ki jih določa republiški zakon o varstvu pri delu. Brez razprave je skupščina nato potrdila zaključni račun proračuna občine za leto l!)t>8 in zaključni račun prispevkov in davkov občanov za preteklo lelo. Pri slednjem se je strinjala ludi s predlogom svela za finance da je treba zaostrili izterjavo zapadlih davčnih obveznosti: predvsem so v zaostanku s plačevanjem zasebni obrtniki. Naslednji predpis oziroma odlok o določitvi meril za uporabo sredstev, zbranih v skladu za financiranje gradnje in adap-taclj stanovanj za borce nov je pojasnil predsednik UO ustreznega sklada Miha BRINSEK. Odlok, katerega besedilo je bilo objavljeno V uradnem vestniku, določa merila za uporabo namenskih sredstev, s katerimi razpolaga omenjeni sklad. Do-lo vsej Sloveniji. Po njegovi smrti letu 1953 je prevzel vodstvo godbe Ernest Kvartič in jo vodil do lela lPfiO. Od leta 1961 dalje pa godbo uspešno vodi Anton Meh-le - To je povzetek kratke zgodovine društva, ki je bil podan v koncertnem listu. Ljubljanska »METALKA« se je odločila, da bo v Domžalah odprla svojo poslovalnico z gradbenim in instalacijskim materialom ter gospodinjskimi aparati. V ta namen je kupila nekdanjo Pruprolnikovo hišo in celotne spodnje prostore preuredila v moderno trgovino samopostrežnega tipa, kletne ln dvoriščne prostore pa v obsežna skladišča Konkurent na področju žrleznine pa je vzpodbudil tudi trgovsko podjetje »NAPKEDEK«, da je pohitelo I adaptacijo že zastarelih prostorov v nekdanji Seničevi trgovini ter jih preuredilo v moderno in dobro založeno poslovalnico, kjer imajo poleg vse železnine na zalogi tudi bogato izbiro barv in lakov Obe podjetji skrbita, da kupec lahko dobi v Domžalah kar se železnine, gradbenega in instalacijskega materiala tiče vse, karkoli želi in da mu ni treba več hoditi kupovat v Ljubljano, s čimer prihrani na času in denarju Domžalska bala — tokrat iz druge perspektive 34 Na koncertu, pred polno mengeško dvorano, so godbeniki pod vodstvom Antona Mehleta uspešno izvajali dela domačih in tujih skladateljev, slavnostni govor pa je imel podpredsednik skupščine občine Domžale Ivan Vidali. Dolgoletnim zaslužnim godbenikom je podelil priznanja, ki jim jih je dodelila skupščina občine Domžale. Občinska priznanja so prejeli Jože Gor-jan, Filip Vrhovnik, Janez Škr-lep, Ciril Zabret, Lojze Skok in Anton Mehle. Gallusova priznanja za dolgoletno delo je zaslužnim godbenikom podelil predstavnik glasbene komisije republiške zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Jože Hriberšek. Bronasta odličja so prejeli: Janez Škrlep. Nace Škrlep, Ivan Vrhovnik, Tone Šuštar, Franc Burnik, Rudolf Sršen, Tone Jamšek in Jože Janežič. Srebrna odličja so prejeli: Ciril Zabret. Franc Zabret. Filip Vrhovnik. Viktor Dornik. Jože Gorjan in Tone Janežič. Zlata odličja so prejeli: Lojze Skok in Anton Mehle. Godba je prejela priznanja tudi od sosednjih godb V nedeljo 15. junija su imeli godbeniki budnico ob 5. uri, ob 15. uri je bil pa po Mengšu sprevod, na katerem so poleg domače godbe sodelovale še godbe iz Domžal. Vevč. Kranja in Škofje Loke.-društva ter veliko število narodnih noš. Po sprevodu jo bila na dvorišču kultunega doma uspela zabavna prireditev. T. R. In še dva sveža grobova . . Umrl je glasbenik Tomaž iuvan Junija letos se je množica ljubiteljev glasbe poslovila od dolgoletnega kulturnega delavca in poklicnega godbenika Tomaža Juvana. domačinom poznanega pod imenom »Jurjev Tomaž--. Izhajal je iz rodbine, iz katere so bili tudi ustanovitelji domžalske godbe. Rojen je bil lik decembra 18518 v Stobu Ze pred prvo svetovno vojno je pričel kariero glasbenika pri domžalski sodb,. Vse do odi-hoda k vojakom je igral na ES trobento, v vojaški godbi pa je bil mali bobnar. Prva glasbena kariera pa se je zanj pričela šele po prvi svetovni vojni, ko se je kot poklicni godbenik zaposlil v takrat slavni godbi Dravske divizije, ki jo je vodil dr. Josip Cerin. V godbi je igral trobento, v orkestru pa tolkala. Istočasno se je vpisal tudi na Ljubljanski konservatorii, kjer se je posvetil študiju trobente Ambicije mladega glasbenika so bile velike, zato ga kaj kmalu najdemo v ljubljanskem opernem orkestru, kjer je bil kot prvj Slovenec redno nastavljen, kajti ta orkester so takrat sestavljali po večini tuji godbeniki. Med drugo svetovno vojno ni nastopal, po vojni se je pa zopet zaposlil pri operi. Za ljubitelje glasbe v Domžalah pa je najbolj pomembno to. da je zbral in navdušil generacijo mladih fantov za igranje pri godbi. Pri tem delu je uporabil sodobnejše metode poučevanja trobil, kar je dalo osnovo za nadaljnjo rast in kvaliteten dvig glasbenega življenja V Domžalah. Godbeni naraščaj so kasneje kvalitetno izpopolnjevali še drug- godbeniki, predvsem Jože Flis. Pomembno je bilo tudi njegovo delo pri orkestru takratnega SKUD ki ga je vodil Tone Sameja. Ta glasbena skupina j< bila izredno požrtovalna in delavna, saj je nastopala skoraj na vseh prireditvah od konca 2. svetovne vojne, pa do ustanovitve Glasbene šole v Domžalah leta 1950. Iz te skupine so tudi izšli znani poklicni glasbeniki kot so Milan Fugger, Egon Gott-wald. Stane Vavpetič in brata Ciril in Metod Jerman. Ob ustanovitvi glasbene šole v Domžalah leta 1950 je tudi na tej šoli nekaj časa poučeval trobila. Po upokojitvi leta 1949 se je povsem posvetil domžalski godbi. Prevzel je kapelniško mesto in vodil godbo od leta 1954 do 19fil Kvaliteta godbe se je v tem času zelo dvignila. Za dolgoletno zaslužno delo je dobil več priznanj in pohval, med njimi za glasbenika največje, zlato Gallusovo značko, ki jo je prejel od Republiške zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. T. R. Kot tajnik društva upokojencev pa bo še dolgo ostal v dobrem spominu vsem. ki so imeli z njim opravka, in katerim je vedno in povsod pomagal in jim skušal olepšati jesen njihovega življenja. Petega julija je za številne znance in prijatelje nepričakovano, vendar po daljši bolezni, kateri se je z vso močjo svojeg* utrujenega organizma upiral, preminil Miha Stiftar, upokojenec, ki je bil kljub le skromni izobrazbi vse svoje življenje vnet družbeni delavec in organizator, posebno na glasbenem področju, čeprav sam ni bil ne glasbenik in ne pevec. Rojen je bil 1. januarja 19110 na Viru, kot otrok malega kmeta se jo izučil mizarske obrti in kot mizarski pomočnik delal pri raznih delodajalcih vse do svoje invalidske upokojitve Ze kot mlad fant se je kot eden redkih iz kmečkega okolja vpisal v domžalskega »sokola«, prekinil s tem s tradicionalnim klerikalizmom okolja, V katerem je živel in ostal vse svoje življenje napreden in aktiven borec za pravice malega človeka. Leta 1938 je bil glavni pobudnik in ustanovitelj harmonikar-skega zbora v Domžalah, ki je zaradi svoje kvalitete kmalu zaslovel ne le doma, ampak v vsej Sloveniji. Zbor je pod njegovim vodstvom obstajal še tudi po letu 1945 in pridno prirejal koncerte doma in izven Slovenije. S tem zborom je bilo vsajeno seme, iz katerega je zrasla tudi sedanja domžalska Glasbena šola. Kot upokojenec je leta 1960 organiziral pevski zbor upokojencev, ga vodil do svoje smrti in s tem dal Domžalam edini in res kvalitetni moški pevski zbor, ki se mu je s koncertom ob odprtem grobu zahvalil za njegovo nesebično delo in požrtvovalnost. Vsi domžalčani smo poznali Nedo Zule, Dalmatinko po rodu, ki je prišla v Domžale kmalu po vojni in se takoj vključila v takratno fizkulturno društvo, ki je bil prednik današnjega PARTIZANA. Ze v rodnem mestu Trogiru se je vsa posvetila telesni vzgoji, bila zvezni prednjak in okrajna načelnica v Splitu, v Domžalah pa je prevzela vodstvo ženskih oddelkov in bila dolga leta tudi načelnica društva. Sodelovala je tudi v občinskih telesnovz.gojnih organizacijah in bila član sveta za telesno vzgojo in občinske zveze za telesno kulturo. Vse njeno življenje in delo zunaj družine je bilo posvečeno telesni vzgoji v osnovni telesno-vzgojni organizaciji in ves čas svojega delovanja se je zavzemala za to, da bi čim večje število ženske mladine bilo deležne splošne telesne vadbe, ki daje pogoj za zdravo in polno življenje v zrelih letih. Njen prispevek pri organizaciji sodobne telesne vzgoje v domžalskem društvu in njeno znanje, ki ga je posredovala dolga leta vodnicam, da so lahko uspešneje vodile svoje oddelke, je tolikšen, da še dolgo ne bo šel v pozabo. Polna mladostne svežine in aktivnosti pa je nepričakovano 16. avgusta omahnila v smrt. Z njo so domžalski športniki zgubili sposobnega organizatorja, domžalski Partizan pa nenadomestljivega sodelavca. Mengeške poletne igre Delo delavsko prosvetnega društva »Svoboda- Mengeš je lepo opisal že Evhastij Moder v posebni številki Občinskega poročevalca. Ker pa te številke ne prejmejo vsi naročniki, je prav. da tej izredno delovni kulturniški skupini posvetimo še nekaj vrstic. Odlični režiser Maks Furjan je za letošnje mengeške poletne igre naštudiral s člani te kul- turniške skupine Gogoljevo komedijo »Zenitev«. Predstave 4., 5. in 6. julija, ki so bile zares odlične, so bile večji del razprodane. Ob takih kvalitetnih in zahtevnih prireditvah pa nastaja vprašanje, kako zagotoviti sredstva za njihovo izvedbo, kajti stroški za izposojanje kostumov, kot tudi drugi izdatki se stalno višajo in igralska skupi- na že komaj krije vse izdatke. Zato bo morala ZKPO občine Domžale misliti tudi na to, da jim zagotovi več sredstev in nagradi tudi kvaliteto. Naj omenim, da bodo igralci ••Svobode« Mengeš v jesenskem času ponovili komedijo -Zeni-tev« tudi v Domžalah. Moravčah in še v nekaterih krajih bližnje okolice. Želimo jim, da bi imeli čim večji obisk T. R DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE bo septembra letos izdala PRIROČNIK za OBRTNIKE, ki bo vseboval vse novosti temeljne zakonodaje in predpisov v obrtni dejavnosti. Priročnik bo obsegal: 1. NOVI ZAKON o prispevkih in davkih občanov. 2. NOVI ZAKON o vajencih, o poklicnem izobraževanju in sklepanju učnih pogodb; 3. DOPOLNILO ZAKONA o samostojni dejavnosti, nomenklaturo poklicev in pogoje za pridobivanje obrtnih dovoljenj; 4. Določbo o pogojih za opravljanje obrti kot postranski poklic — delo na domu; 5. Zakon o obrtnih nabavno-prodajnih zadrugah; 6. Zakon o obveznem zavarovanju obrtnikov, 7. Zakon o evidenci cen. Razen tega bo v priročniku tudi vse ostalo za vsakega obrtnika potrebno gradivo, kot so navodila, obrazci, tabele, vzorci, primeri in drugi pripomočki, ki so vam nujno potrebni za opravljanje vaše obrtne dejavnosti. Priročnik bo obsegal 130 strani. Napisali ga bodo najboljši strokovnjaki in poznavalci s tega področja. Naročila sprejema do 20. 9. 1969 DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE. Cena priročnika v prednaročilu je 17 din. Plačilo po pre,i°mii priročnika. Tovariško srečanje upokojencev Papirnice Koiicevo V sredo, 27. avgusta, je sindikat Papirnice Količevo povabil vse svoje upokojence na prijateljsko — tovariško srečanje. To srečanje je bilo že enajsto po vrsti. Udeležilo se ga je' 86 upokojencev. Ze zgodaj zjutraj sta odpeljala dva polna avtobusa proti Kamniku in odtod proti Kamniški Bistrici. V planinskem domu jih je pozdravil najprej tajnik sindikata Rado Penca, kasneje pa tudi direktor tovarne Ivo Sonc. Le-ta je v krajšem nagovoru seznanil nekdanje delavke in delavce z dosedanjim razvojem tovarne in jim zagotovil, da bo tovarna še naprej skrbela za povezavo z nekdanjimi delavci. Navzoči so z zanimanjem poslušali izvajanja svojega nekdanjega direktorja, ki že dvajset let uspešno vodi to veliko tovarno. V prijetnem vzdušju se .je nato razvijal pogovor med nekdanjimi tovariši pri delu. Ob koncu pa je pozdravil to srečanje še Nace Vodnik, ki je kot star nekdanji sindikalni aktivist pohvalil tak način sodelovanja tovarne z nekdanjimi delavci, saj je ta oblika priznanja tovarne za vse vestnn in požrtvovalno delo upokojencev, ki so nekoč delali v težjih pogojih in jo zato prav, da današnji samoupravljala to tudi upoštevajo. Nace Vodnik 3. oktobra zaključek VI. sindikalnih športnih i«rcr Težko je reči, če je »Po delu šport in razvedrilo« najbolj posrečen naslov tradicionalne glasbeno zabavne prireditve s športnimi vložki, ki jo vsako leto organizira občinski sindikalni svet. ob koncu sindikalnih športnih iger. Iz leta v leto pa je za to spektakularno prireditev večje zanimanje, kar ni prav nič čudno spričo dejstva, da se športnih tekmovanj udeležuje okoli 600 ljudi iz delovnih kolektivov naše občine. Zdi se mi, da ravna napak, kdor trdi, da je šport za specializirane organizacije in ne tudi za široke množice v delovnih kolektivih. Visoki rezultati res ne bi smeli biti merilo pri ocenjevanju, komu šport pripada ali ne. Dobro je znano, da je za dosego rezultatov PKcdvsem po- trebna požrtvovalnost in borbenost posameznikov in cele skupine, ne pa edino izdatna materialna pomoč družbe. Organizatorji letošnje VI. prireditve *Po delu šport in razvedrilne so upoštevali kritike iz prejšnjih let. da obiskuje te prireditve pretežni del srednje generacije in ne samo mladina. Upamo, da bomo z izbiro nastopajočih letos ustregli vsem. Sodelovali bodo: Miha Dovžan s pevci in Ivanko Krašovec. Lojze Slak in fantje iz Pra-protna, zabavni ansambel z domačimi pevci, harmonikarski zbor. najboljši plesni pari Slovenije, Tone Fornczzi. Miro Ce-rar na bradlji in domači športniki. Prireditev bo v torek, 3. oktobra ob 20. uri v hali Domžale. A. Zaje Na Kidričevi cesti v Mengšu so popravili in uredili hišo. v kateri je bila pred okupacijo znana gostilna »pri Kebru«. Napisna tabla nam pove. da je to rojstni dom pesnice Zorane. Franje Trojanšck. poročene Dekleva (1876—1935). Proti koncu stoletja je pošiljala v literarne časopise, in ženske liste ljubke pesmi, ki jih je tudi kritika ugodno sprejela Po prvi svetovni vojni pa je objavila v tedniku DOMOVINA tudi dve daljši povesti. Njeno življenje ni bilo lahko. Po težki bolezni v šolskih letih je ostala gluha. Leta 1914 se je poročila i, davčnim uradnikom Jožetom Dekleva iz Vrema na Primorskem. Njen zakon ni bil srečen. Zorana je umrla leta 1935, njen mož pa med okupacijo. Trojanškovo premoženje je podedoval neki Deklevov nečak iz Vojvodine, ki ga je prodal leta 1946 godbenemu društvu. Kot last splošnega ljudskega premoženja jr hiša propadala in že je kazalo, da .jo bodo morali podreti Zdaj jo je stanovanjsko podjetje Domžale obnovilo tako. da je v okras Mengšu, kot spomin na pesnico Zorano pa velja tudi kot kulturni spomenik, O pesnici Zorani in njenem delu lahko občani najdejo izčrpno razpravo v nedavno izišlem Mengeškem zborniku. Na slavnostni seji občinske skupščine, ki je bila v počastitev občinskega praznika dne 27. julija v domžalski hali ob številni udeležbi povabljenih gostov, so bila zaslužnim občanom izročena tudi odlikovanja in priznanja, ki jih vsako leto na ta dan podeljuje predsednik skupščine. Z občinsko plaketo Je bilo nagrajenih večje število občanov, predloge za podelitev plakete pa so dale gospodarske organizacije in društva na poziv, ki so ga prejele od komisije za odlikovanja. Kritika na račun te komisije je zato neumestna, saj je ta samo uresničila predloge, ki jih je prejela. Zanimanje za njeno delo pa kafe, da občani priznanja, ki jih daje skupščina, vedno višje cenijo. Na sliki: čestitke ob podeljevanju plaket ha ni uri na počitnicah? V poletnih mesecih nekako zamre aktivnost organizacij, posebno takih, ki so amaterskega značaja. Enako bi rekli, se godi tudi domžalskemu Planinskemu društvu Deloma je res, ker vsakdo hoče izkoristiti svoj letni dopust tako. da gre z družino ali sam za nekaj dni od doma, kamorkoli že. Prav to pa je biLa ovira pri usposabljanju tovorne žičnice, ki še vedno ne dela. Bilo je nekaj nujnih sej odbora zaradi žičnice in organiziranih nekaj delovnih akcij na mestu, kjer je podrt oporni stolp žičnice, to je na Krvavi peči. Na Kisovcu so že popravljeni stolpi, stojijo trije eden ob drugem, ker je tam koleno, čez katerega strmo padajo žice navzdol proti naslednjemu stolpu na Krvavi peči. To je dobrih 300 metrov daleč in od tega stolpa, ki ga sedaj ni, padajo žice zopet okrog 600 metrov do naslednjega opornika. Mesto, kjer mora stolp na Krvavi peči stati, je zelo težko dostopno. Izgleda približno tako. kakor če bi postavili na navaden lesen stol z naslonjačem, visoko stojalo za rože, ob visokem zidu. Ta -stol- je visok kakih 50 metrov, naslanjač pa 10 metrov. Na »stolu- je treba postaviti betonski podstavek, dovolj trden, da bo nosil več kot 5 metrov visok steber, nosilec žic. Ta »stolček- so vrli člani društva očistili do žive skale. Kram)), lopate, težka kladiva in dolge sekače. so morali seveda prinesti na hrbtih po kozji poti, ki jo je nadelala prva skupina. Cement, pesek in železo je nemogoče znositi do tega mesta zato bo treba po nosilni žici spuščati od'roba na Kisovcu do Krvave peči že zmešani beton, vodo in razstavljeni novi nosilni stolp iz železa, ki ga bo treba na »stolu« montirati z vso skrbjo, da bo kljuboval vsem obremenitvam in vremenskim nepri-likam. Da je pa cela stvar še bolj zanimiva, naj bo povedano, da je ravno pod tem »stolom-drog električne napeljave. Vrh droga je kakih 5 metrov globoko in oddaljen od stene dober meter. Tako blizu stene p« stoji drog električne napeljave zato, ker je zasajen v strmi breg ob hudourniški grapi. Prava sreča je bila. ko se je leseni stolp žičnice podrl, da ni padel kak hlod na električno napeljavo, ampak se je ustavil oh drevju, žice tovorne žičnice pa so vse zapletene ležale na tleh in na drevju v bližini. Naše planinsko društvo ima torej zelo težak položaj zaradi tovorne žičnice in bo treba mnogo dobre volje in pomoči vseh članov, da ho žičnica stekla pred jesenskim deževjem in mrazom. A. S. Posvet o delu in nalogah mladinske organizacije Občinski komite ZMS Domžale Je avgusta pripravil posvetovanje o nalogah mladinske organizacije v prihodnji sezinni in o težavah, ki jih pri teh pripravah srečuje. Posvetovanja, ki je bilo vsebinsko bogato, so se udeležili med drugimi tudi predsednik skupščine tov. Klemene, oba podpredsednika, sekretar občinskega komiteja ZK tov. Skok in predsednik občinskega zbora tov. Habjan Komisija za štipendije in posojila skupščine občine Domžale na podlagi 2. člena odloka o štipendijah in posojilih (Ur. vestnik št. 6/66 in 1/68) RAZPISUJE naslednje štipendije in posojila: A. STIPENDIJE 1 štipendija na pravni fakulteti 1 štipendija na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na pedagoški akademiji — matematika, fizika 1 štipendija na pedagoški akademiji — tehnični pouk, fizika 1 štipendija na pedagoški akademiji — slavistika, anglistika 1 štipendija na VS za telesno kulturo 2 štipendiji na Soli za zdravstvene delavec — otroška negovalka B. POSOJILA 2 posojili na srednjih šolah Pogoji za pridobitev štipendij in posojil: Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci, ki stanujejo na območju občine Domžale. Prosilci naj kolkovani prošnji priložijo potrdilo o poprečnih osebnih dohodkih za zadnje iest-mesečje. potrdilo o premoženjskem stanju, zadnje šolsko spričevalo, mnenje šole in mnenje ZMS ali ZS.I. Posojilo za šolanje morejo dohiti le. prosilci z obmoe u občine Domžale ob pogoju, da poprečni dohodek na družinskega člana ne presega -100 N din. Prošnje je treh;> vložiti na oddelku za splošne zadeve in družbene službe skup. rine občine Domž. .le do 30. 9. 1069. Pri tem organu so prosilcem na vpogled tudi drugi razpisni poginji. Domžale, 12. septembra 19fi9. Poskrbimo za varen prenod otrok čez cesto v Šentvidu Ze lani sem napisal pismo komisiji za varnost prometa pn občinski skupščini Domžale, v katerem sem opisal nevarnosti na cesti Prevoje—Šentvid. To sem napisal največ zaradi otrok, ki hodijo v šolo na Brdo. Danes se ponovno oglašam, ker me je hudo pretresla smrtna nesreča 8-letnega šolarja, ki je moral umreti na cesti pod kolesi atvtomobila. Res je, da voznik v tem primeru ni btl kriv, res pa je tudi to, da je do nesreče prišlo zaradi pomanjkljive opreme in opozoril na cesti. Iz. I^rovoj proti Šentvidu cesta visi in skoraj vsak voznik po klancu navzdol poveča hitrost. V Šentvidu pa je križišče glavne ceste in ceste, ki povezuje vasi Šentvid — Imovina, Prevoje —Vrba. Kmetje in otroci morajo iz teh vasi vsak dan prek tert-i križišča, in prav na tem kraju je vsako leto veliko nesreč, tudi smrtnih, a se nihče ne zmeni za to. Da pride do nesreč ni nič čudno, saj na tem mestu ni niti znaka za križišče, niti znaka Za omejitev hitrosti in ne opozorila za prehod otrok v šolo. Ce bi bili v tem kraju urejeni prehodi, bi otroci hodili čez cesto na prehodih, do katerih bi bili pozorni tudi vozniki. Tega pa ni, in zato hodijo otroci čez cesto na več kot enem kilometru dolgem pasu, saj cesta pelje skozi dve vasi. Ne bom našteval, koliko je tukaj nesreč, koliko ljudi je postalo invalidov in koliko otrok ie moralo že umreti na tej cesti. Rad bi pa vedel, koliko se jih bo moralo še poškodovati ali celo umreti, predno bomo storili ustrezno za varnost človpk« na tem delu ceste. Franc Kocjan Razvitje prapora krajevne organizacije ZZB Trzin Novi odbor krajevne organizacije ZZB Trzin si Je v letošnjem letu zadal kar precej nalog, med njimi tudi razvitje prapora. Slovesnost je bila na Dan borca 4. julija pred zadru'žnim domom. Ob 14. uri je predsednik Franc Orel v nagovoru pozdravil častne goste, nakar je Roman Maligoj imol priložnostni govor, v katerem je podčrtal prispevek Trzina v času NOB, saj je prek 30 Trzincev žrtvovalo življenja v vrstah partizanov širom naše zemlje. Omenil je ludi napredek Trzina v povojnem času. Narodni heroj Mirko Jerman je nato razvil prapor ln ga izročil zastavonoši s pristav-kom, naj ta prapor spominja borce iz slavnih borb in žrtev v NOB in naj zavzema častno mesto ob raznih slovesnostih. Tudi zastopnik LEK kot pokrovitelj razvitja prapora je spregovoril nekaj spodbudnih besed. Pionirski zbor osnovne šole je ob spremljavi harmonike zapel borbene pesmi, učenci pa so recitirali pesrnj partizanskih pesnikov. Za zaključek je tudi trzinski pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi Ob zvokih domžalske godbe na pihala se je za zaključek razvila povorka pO Trzinu. V veselem razpoloženju so se sešli častni gostje, borci in drugi občani Trzina na dvorišču zadružnega doma, kjer je bilo poskrbljeno zn dobro razpoloženje. Pohvalo je treba izreči Trzin-cem, ki so se v tolikšnem številu zbrali na slovesnosti in ker je bilo v vasi videti toliko zastav, kar je še posebej prispevalo k slavnostnemu razpoloženju ob tem dogodku. T J Mlade šahistke iz Peč - republiške prvakinje Na XIX ekipnem pionirskem prvenstvu Slovenije je tekmovalo 210 pionirjev in pionirk. Presenečenje tekmovanja je bil 6-letni Peter Praznik iz Kočevja, ki je zbral za svojo ekipo maksimalno število točk. Drugo presenečenje pa so pripravile mlade šahistke iz Peč, ki so nepričakovano osvojile prvo mesto. V tej zvezi lahko ugotovimo, da se na podeželju šah med mladino hitreje razvija, oziroma, da je bolj popularen kot V mestu. Verjeten vzrok za tako stanje je iskati v lem. da imajo mestni otroci več možnosti za raznovrstno razvedrilo kot kmečki. Rezultati: Ml. pionirke: 1. osn. šola Peče. 22 točk, 2. osn. šola Slivnica pri Mariboru, 21.5 točke. 3. osn. šola Mokronog. 21 točk. V drugih konkurencah so naslove prvakov osvojili: pri eta- rejših pionirjih osn. šola Kočevje, pri mlajših osn. šola Mojstrana, pri starejših pionirkah pa zopet osn. šola Kočevje. Ni težko opaziti, da v Kočevju raste velik šahovski potencial, organizatorji pa si tu že dalj časa prizadevajo, da bi prevzeli primat nad pionirskim šahom v Sloveniji. Šahistke iz Peč so pripravile res prvorazredno presenečenje. Težko si je mislili, da morejo kaj takega pripraviti favoritom. Za njihov uspeh in požrtvovalnost vse čestitke! Šahovski klub Domžale pa naj razmisli, ali ne bi bilo prav. da bi poskrbel za nadaljnji razvoj teh mladih, brez dvoma talentiranih šahistk iz Peč. Ženski šah v Domžalah 'e že dolgo pri tleh in prav tu je vzrok, da v ekipnem tekmovanju dosegamo enak uspeh. Viktor Hribar No, pa saj so se lahko veselile — postale so republiške prvakinje, najboljše šahistke vse Slovenije v letošnjem letu. Ni slučajno, da so dosegle tak uspeh. Ta je sledil napornemu delu, samopremagovanju, vztrajnosti, trdni volji, pravičnosti in tovarištvu. Vse leto so pridno vadile — uro, mnogokrat celo dve uri na dan. Velikokrat je bila na tehtnici volja in želja, ker ni bilo lahko gledati svojih vrstnikov zunaj, ki so se igrali z togo. Kljub vsemu je vedno zmagala volja, vztrajale so ob šahovnici in zmagovale: najprej so postale prvakinje občine, z velikim naskokom so osvojile prvenstvo ljubljanske šahovske podzveze in končno v Postojni na XIX. republiškem šahovskem prvenstvu postale najboljše med najboljšimi. Ko je bil boj na višku, so stale na nežnin obrazih kapljice potu. čelo se je grbančilo, v drobnih glavicah so Švigale kombinacije, da je končno lahko roka prenesla najboljšo v svet figur — tja kjer vlada neizprosen boj do zadnjega, kjer je doma trdoživost in vztrajnost, kjer se ob velikih duhovnih naporih kujejo značaji. Menim, da prav takih pionirjev potrebuje naša domovina, da Je takih otrok vesel vsak, ki mu mladina pomeni vse... T. T. Medobčinsko športno tekmovanje v Domžalah Literarno glasilo „Palček" Pred kratkim je izšla prva številka 3. letnika literarnega glasila na osnovni šoli Peče pri Moravčah. -Palček--. Prejšnjih številk sicer nisem videl, nad številko, ki jo imam pred sabo pa sem resnično navdušen. Tako majhna šola. odmaknjena od občinskega središča, odmaknjena celo od središča OSVOJENI POKAL V spomin na dan. ko je 4. julija 1941 CK KPJ pozval vse jugoslovanske narode na oboroženo vstajo proti okupatorjem, je občinska konferenca ZMS Pomžale organlzirula medobčinsko športno tekmovanje, na katerem je sodelovala mladina iz Šentjurja pri Celju, Kamnika In Domžal. Tekmovalci so se pomerili v naslednjih športnih panogah: v šahu. namiznem lenlsu. streljanju, nogometu in teku po domžalskih ulicah. Pomembno je tudi. da smo s predstavniki mladine teh občin izmenjali izkušnje in skušali rešiti posamezne probleme, ki jih srečujemo pri svojem delu. Po končanem tekmovanju je bila na košarkarskem igrišču razglisitev zmagovalca. Po skromnem okrepčilu tekmovalcev je sledil ples. Na tekmovanju je največ točk zbrala ekipa Kamnika, ter si s tem priborila pokal. Ekipi iz Šentjurja in Domžal sta zbrali enako Število točk Udeleženci tekmovanja so bili z organizacijo te Športne prireditve v Domžalah zelo zadovoljni, občinska konferenca ZMS Šentjur pri Celju pa bo organizator naslednjega medobčinskega tekmovanja mladih športnikov, ki bo avgusta t. 1. v Šentjurju. Marjan Rolhar Moravske doline Moravč, pa izdaja tako lepo in prikupno glasilo, kj ga izdaia literarni krožek na tej šoli. Naklada je zares majhna, saj je izšlo le 00 izvodov, kar pa zadostuje za vse, saj na šoli ni več učencev. Kaj, ko bi jih tudi drugod posnemali! T. R. Nogometni turnir v Ihanu 1'ieteklu ......i- m nedeljo Je bil v Ihanu iiogunieUu turnir za me-morial Karla Hribarja, na kateiem so sodelovali nogometaši Kamnika, Domžal, induplati iz Jarš In domaćini. Na i umih so poslala vsa društva najboljša moštva in I tem zagotovila, da Je bil turnir res kvaliteten, obenem pa dokazali, da so bite priprave za prvenstvo, ki se Je pričelo 7. septembra, res temeljito. Prvi dan turntrj so Domžale brez večjih težav odpravile Kamnik z 1:0, medtem ko Je po enakovredni Igri slavil zmago Ihan nad Indu- plati iz Jarš z 2:1. tako da sta se v finale plasirala Domžale in Ihan. Kezultati nedeljske« dela turnirja pa so bili. Induplati : Kamnik 5:0 in Ihan I Domžale 2:1. Zadnja tekma je bila odločena sele 3 minute pred koncem z golom, ki ga je dal Horvat. Na tej tekmi je btl najboljši mož na terenu Zupane pri Ihanu ln Hribar pri Domžalah. Organizacija prireditve je bila odlična ln kljub temu, da je bilo vreme zelo muhasto, Je bilo gledalcev okoli 300. R. F. Končane so VI. sindikalne športne igre v Domžalah »Zmagal- je vzhičeno vzkliknila Nuška in visoko dvignila osvojeni pokal. Da, pravo ve- selje je zavladalo med šahovsko četvorko pionirk iz Peč: Nuško, Dragico, Mici in Erno. V Domžalah so bile v začetku avgusta zaključene priljubljene športne igle, ki jih vsako leto prireja občinski sindikalni svet. podelitev pokalov za osvojena prva mesta v posameznih Sportriih disciplinah bo na zaključni zabavno t-lasbenl prireditvi PO DELU SPOHT IN RAZVEDRILO, ki Je postala že tradicionalna, podelitev diplom za osvojitev prvih treh mest pa bo pred zabavno glasbeno pri-ledltvijo na »kupnem zboru vseh nastopajočih športnikov n« sindikalnih športnih Igrah. Letošnje sindikalne Športne igre so potekale v znamenju množičnosti, saj Je tekmovalo razmeroma veliko število tekmovalcev ln ekip v posameznih športnih disciplinah. Doseženi so bili naslednji rezultati: V nogometu je nastopilo deset ekip. Najboljša enajstorlca je bila letos zopet Mlinostroj Domžale, ki Je v finalni tekmi premagala Papirnico Količevo. Tretja je bila enajstorica Tosama Vir. ki Je presenetila vse slmpatlzerje nogometa s svojo požrtvovalnostjo ln kolektivno Igro. V namiznem tenisu je nastopilo devet ekip. Zmagovalec je postala ekipa Lek Mengeš, ki je v finalnem tekmovanju premagala ekipo Papir-nlce Količevo z rezultatom 5:4. Nai-bolj dramatični trenutki borbe med Igralcem Draganom Zlvulovičem, Lek in Vidom Vavpetičem, Papirnica Količevo so bili v zadnji igri. ko sta Igrala v podaljšku pri set žogicah »igro živcev«. Zmagal je Dragan Zlvulovič, Lek in tako priboril zasluženo prvo mesto. Tretje mesto je zasedla prvič nastopajoča ekipa Zdravstveni dom Domžale. V šahu je nastopilo le pet ekip Razmeroma malo za ta priljubljeni šport. Prvo mesto je osvojila Papirnica Količevo, ki je premagala vse nastopajoče ekipe. Izgleda, da postaja na sindikalnih igrah osvojitev prvega mesta za Papirnico že kar tradicija, saj ga Je osvojila že 6-krat zapovrstjo. Drugo mesto Je osvojila ekipa Mlinostroj Domžale, tretje mesto pa Strokovni izobraževalni center Domžale. V športni disclpliru streljanja Je letos nastopilo kar 11 ekip. Zmagovalec Je bila ekipa Mlinostroj Domžale z rezultatom 956 krogov, ki Je za 14 krogov prekosita ekipo Indu-plaU Jarše. Tretje mesto je osvojila ekipa Trak Mengeš, ki je tudi prvič nastopila na sindikalnih igrah. Ogorčena borba v streljanju Je potekala med posamezniki za čim-boljšo uvrstitev saj je razlika '■ krogih minimalna. Prvo tn drugo mesto si delita Zdravko Krajšek, Mlinostroj in Franjo Kihtar, Indu-ptatl. oba sta dosegla enako števJlo krogov (254) Tretje mesto je zasedel Miro Stmic, Induplati, ki Je za ostal za pet krogov V športni disciplini kegljanje 4 x 100 je nastopilo 28 ekip, kar Je rekord v številu nastopajočih ekip na občinskih sindikalnih igrah. Prvo mesto je osvojila Papirnica, ki je z rezultatom 1585 kegljev pustila za seboj drugouvrščeno ekipo Induplati z razliko 39 kegljev Tretje mesto je osvojila ekipa Tosama, ki Je zaostala za drugouvrščeno ekipo le za 3 keglje V kegljanju oziroma v agrl borbene partije je nastopilo 12 ekip. Na prvo mesto se je uvrstila na nemajhno presenečenje ekipa Mli-nostroja Domžale pred Papirnico, ki se Je uvrstila na drugo mesto. Tretje mesto pa Je pripadlo ekipi Tosama. V disciplini posamenzikov je nastopilo 122 kegljačev Med najboljše so se uvrstili: 1. Jurij Vulkan. Tosama Vir — 441 kegljev 2. Dane Andromako, Induplati Jarše - 425 kegljev 3. Andrej Nahtigal, Toko Domžale — 420 kegljev V športni disciplini odbojka Je nastopilo šest ekip. Najboljša ekipa je bila Srednja tehniška usnjarska šola. Na dru;^o mesto se Je uvrstila ekipa Tosama Vir. tretje mesto pa Je osvojila ekipa LEK Mengeš. V športni disciplini plavanje je bilo presenetljivo malo nastopajočih, komaj devet posameznikov, ki so zastopali barve svoje sindikalne organizacije. Dosežene so bile naslednje uvrstitve: Plavanje 50 m prosto: 1. Gregor Kctinger, Mlinostroj 2. Tone Jerman, Mlinostroj 3. Stane Stebal, Papirnica Plavnje 50 m prsno: 1. Janez Kovačlč, Papirnica 2. Aco Brojan, Mlinostroj 3. Dragan Zlvulovič, Lek Mengeš Zanimivo je bilo tudi to, da Je bilo med gledalci ob plavalnem bazenu veliko članov sindikata, ki niso imeli poguma, da bi se pomerili med seboj Nedvomno so kljub nekaterim termičnim pomanjkljivostim tudi letošnje VI. sindikalne športne Igre v celoti uspele ter dosegle svoj namen, to Je spodbujanje interesa delavcev za sistematično ukvarjanje s športom, saj smo bili priča mnogim kvalitetnim igram in resnično športnim nastopom ekip, ki so se borile za čimbol.jšo uvrstitev. Kako so se razmahnile sindikalne športne igre nam pove tudi podatek, da je nastopilo več kot 601) tekmovalcev Za uspešno izvedbo tekmovanja je treba dati vse priznanje organizatorju — šjjortni komisiji pri občinskem sindikalnem svetu Domžale. M. Delsinger Šahovske novice Urnik telovadbi; v domžalskem Partizanu Domžalski Partizan je v novi sezoni že pričel z redno vadbo vseh oddelkov v telovadnici I. osnovne šole in sicer po naslednjem razporedu: cicibani (dečki in deklice do 8 let starosti); vsak četrtek od 15.30 do 16.15; pionirji (učenci 2. do 5. razreda): vsak torek in petek od 16.30 do 18. ure; mladinci (učenci od 6. razreda dulje): vsak torek in petek od 18.15 do 19.45: člani vsak torek in petek od 20. do 22. ure; pionirke (deklice od 2. do 5. razreda); vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18. ure: mladinke (učenke od 6. razreda dalje); vsak ponedeljek in četrtek od 18.15 do 19.45; članice vsak četrtek od 20. do 22. ure. Vse, ki imajo veselje do splošne telesne vadbe, vabimo, da se vključijo v TVD Partizan Domžale, starše za prosimo, da svojim otrokom dovolijo vpis v naše društvo. TVD Partizan Domžale Rednega mesečnega brzoturnirja v mesecu juliju se Je udeležilo 14 šahistov. 1. mesto Je zasedel Sribar (LJ) s 101/2 točke, 2. Je bil Vav-petlč (D) 10 točk, 3. Karnar (D) 9 Vi točke itd. V Zagorju je bilo odigrano v prvi polovici julij., letošnje republiško mladinsko prvenstvo. Med 22 igralci, ki so merili moči po švicarskem sistemu v 11 kolih, sta bila tudi 2 mladinca SK Domžale. 1. mesto je osvojil naš član Marjan Slak z 8 točkami. Slak je tako le tošnjl osvojitvi I. kategorije v Ljubljani dodal še naslov mladinskega prvaka Slovenije. Tudi za neizkušenega Hribarja, ki je zasedel 15. mesto, predstavlja samo Vi točke manj kot 50»/» osvojenih točk nastop v Zagorju uspeh. V počastitev občinskega praznika občine Domžale je bilo 27. Julija tradicionalno srečanje 8-članskih reprezentanc Zagorja ln Domžal, kt sta se pomerili v brzoturnirju po ševeninškem sistemu (t. J. vsak igralec ene ekipe z vsakim Igralcem druge ekipe). Zmagala je z visokim rezultatom 48 Vi : 15 i/, ekipa Domžal, v kateri so bili najboljši Slak z 8 točkami (100 •/». Karnar s 7 točkami in Ivačlč s 6 i/t točke. Avgustovskega mesečnega brzo turnirja se je udeležilo kar 28 Igralcev iz Ljubljane, Kamnika in Domžal, ki so se najprej pomerili v dveh polfinalnih skupinah. Po 6 igralcev iz vsake skupine pa Je igralo v finalu, kjer so bili najuspešnejši domžalski mojstrski kandidati. Zmagal je Ivačlč z 10 Vi točke. 2 do 3 mesto sta si razdelila Lorbek in Vavpetlč s 7 Vi točke. 4. do 5. mesto pa Bras (Lj.) ln Slak (D) s 6 Vi točke. 10. avgusta Je imela občina Zagorje svoj praznik, ki ga s tradicionalno prireditvijo obogatijo tudi šahisti. Letos so se srečale v brzoturnirju po švicarskem sistemu 8- članske reprezentance Domžal, Trbovelj in Zagorja. Rezultati so naslednji: Domžale : Trbovlje 35 : 29 Domžale : Zagorje 47