Slev. 218.
rilnim T mi JUB 5. Uecenmra 1924. ftsamezira H«1lRa stane 1"50 DTčf LElO Ul.
Naročnina tf/fr VV ^^^	M	fef	m M	■SIV šBBk	f^Zj™™*!0™*
za državo SHS:	Š^^^^M m^K ^HH^R	MUH H	BbSI^B	bHl IH	MaEflpP^B šli^tiMiMS	po Din 1-50 in
na mesec......Din 20	iHf ^EH	H	BB ^	KA1H	Mt^' ' Ilir	Din 2—.večji oglasi nad
za pol leta......120	^HL ^B HB H	BB ^B	HB	HH^H	HA	BS?	45 mm višine po Din
za celo leto..... 240	— H| H|	■■ ^B	Am	^BB^H	ffiSflllll HI |l» B^j	P° Dl? ,n
HH	^B —	BH& gH	HflHBP	VHH KH§|	oglasi v uredniškem delu
za inozemstvo:	^^^^ HM j&3	H w	ofljn	■■ WH	Bar	km|s|	vrstica po Din 6-—.
mesečno.......Din 30	BB BH |H	V^UBV	|H	|B 1HB	BB	pv||	Pri večjom naročilu popust
SobSeL2odala:	K M lili	^Vi m *	I H	mL ji-BL M
ISS1::::?2	JHB	W	flMI	A M	ffnl	ma^urvoM
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IEL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre-jema|o. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Nap:ad policije in orožništva na belgrajske
akademike.
VEČ DIJAKOV TEŽKO IN LAHKO RANJENIH. - UČITELJ - PASANT SE BORI S SMRTJO. - ZA NASKOK NA DIJAKE JE BIL DAN SIGNAL. - RAZBURJENJE V
BELGRADU.
žrtve za svobodo.
Ko je upravljala Jugoslavijo vlada g. Davidoviča, je P.-P. časopisje skušalo huj-skati javnost, češ, da se država »razkraja«, da se »rušijo temelji zakonitosti« in da se začenja doba »notranjih nemirov«. V resnici pa ni še nikdar v Jugoslaviji vladal tak red in mir in se niso zakoni tako spoštovali, kakor pod vlado g. Davidoviča. Vsak državljan je bil siguren svojega življenja in nepodkupna ter neodvisna pravica je ščitila izpolnjevanje zakonov. Niti najmanjši nered ni kalil mirnega poteka zasebnega in javnega življenja v državi.
Komaj pa je po kršenju parlamentarizma zopet nastopila P.-P. vlada, so se začela nasilja po vseh krajih države. Režim Pašiča-Pribičeviča-Žerjava, ki sc je uvedel v javnost pod geslom, da hoče »konsolidirati razmere in pripraviti tla resničnemu sporazumu«, je proti svojim političnim nasprotnikom uvedel teror, ki se od dne do dne bolj stopnjuje. In ravno v času, ko veliki župan ljubljanske oblasti uradno zagotavlja, da vlada ne namerava nobenega nasilja, se je v Belgradu prelila nedolžna kri akademične mladine, ki je manifestirala za temeljne svoboščine vsakega državljana, posebič pa za svobodo vseučilišča.
Orožništvo, poslano od P.-P. režima na svobodna akademična tla, kjer je mladina mirno zborovala, da sklene protest proti Pribičevlčevemu nasilju nad vseuči-liškimi profesorji, je v avli streljalo na neoborožene dijake, 30 lahko, 3 pa težko ranilo, 1 pa je dobil dva smrtonosna strela . t trebuh, tako da je najbrž že mrtev.
Teror je tedaj v polnem razmahu. Pašič-Pribičcvič-Žerjavov režim je pustil daleč za seboj Mussolinija in Primo de Rivera, ki dozdaj še nista poslala oborožene sile nad vseučiliške dijake. To je bilo pridržano P.-P. vladi, ki je na to lahko ponosna. Sploh je v zgodovini moderne države doslej nezaslišano dejstvo, da je cela četa orožnikov vdrla v vseuči-liško avlo, da tam strelja na neoborožene mladeniče in jih okoli 34 deloma težko deloma lahko rani, enega pa ustreli. To se je prvič na svetu zgodilo v Jugoslaviji. Tako sc »pripravljajo tla resničnemu sporazumu« in se »konsolidirajo razmere« ter »dviga ugled naše države«.
Kljub nepopisnemu ogorčenju, ki se mora vsakega demokratično in pošteno mislečega človeka ob tem strašnem činu polastiti, rečemo čisto mirno: Presneto slab in zanič mora biti režim, ki pošilja celo kompanijo orožnikov na mlade fante, ki nimajo drugega orožja kakor svoje pošteno prepričanje in za svobodo navdušena srca! Če režim ne more mirno prenesti protestnih resolucij akademikov zaradi gaženja akademične svobode, marveč mobilizuje proti njim svojo oboroženo silo, potem ne damo za ta režim počenega groša.
Pomislili moramo, da stojimo šele v začetku vclivne borbe! Kaj bo še vse storila ta vlada, da »konsolidira razmere« in »pripravi tla resničnemu sporazumu!« Krvavi dogodki na belgrajskem vseučilišču so šele overtura.
Mi mislimo, da ni treba danes temu ničesar več dodati. Vsak, kdor bo bral poročilo iz Belgrada, si bo čisto na jasnem, knjti streli na belgrajskem vseučilišču povedo sami čisto vse. Imamo diktaturo, ki se nc ustraši nobenega sredstva. Imamo pa tudi ljudstvo, ki sc ne ustraši nobenega nasilja. Diktatorjev je ena pest, ljudstva v Jugoslaviji je na milijone, ki jih nihče nc bo mogel zadrževati, da ne bi februarja mcseca dali zakonitim potom izraza svoji volji. Kri, prelita v Belgradu, bo še trdneje spojila medseboj vse, ki mislijo pošteno v tej državi, Srbe, Hrvate in Slcvcnce. Žrtev, ki jo je doprinesla za svobodo akademična mladina v Belgradu, je porok zmage demokracije, poštenja, bratskega sporazuma v Jugoslaviji in poraza tiranije.
Mmna.Tvrg-1-.r -T- u IU.1. L UI.I1. nw JI	—
NEMŠKO-RUSKI TRGOVSKI SPORAZUM.
Berlin, 4. decembra. (Izv.) Pogajanja
za sklep trgovsko pogodbe med Nemčijo in Rusijo napredujejo po izjavi predsednika sovjetske komisije Ganeckega zelo ugodno. Rusija si posebno prizadeva doseči carine prost izvoz žila iz Rusije v Nemčijo.
Belgrad, 4. dec. (Izv.) Za danes sklicani shod belgrajske vseučiliščne mladine, ki je hotela protestirati proti reakciji, se je začel ob 10. dopoldne na vseučiliščnem dvorišču. Navzočih je bilo okrog 2000 pristašev vseh klubov z izjemo Pribičevičevih Orju-našev, ki so se po nalogu svojega načelnika absentirali in stavili na razpolago orožni-štvu in policiji za pohod proti tovarišem.
Že pred shodom se je zvedelo, da so Orjunaši prevzeli vlogo agentov izzivačev in da so izdelali točen načrt, kako preprečiti zborovanje. Vsled tega so bili zborovalci čvrsto odločeni, da v miru in redu dokončajo zborovanje, da ne bo povoda plačanim agentom, da bi mogli z vpitjem izbrisati vtis zborovanja.
Pri zborovanju so bili navzoči tudi zastopniki zagrebškega vseučilišča, ki so obvestili zborovalce o svoiih sklepih, nakar je govorilo več govornikov. Obsodili so vse nasilje in protizakonite metode, ki se uvajajo v poslednjem času v prosvetno politiko.
Nato je predsednik shoda Stefanovič predložil resolucijo, v kateri protestirajo proti odpuščanju vseučiliščnih profesorjev, proti temu, da policija zapira in preganja dijake na njihovih zborovanjih in proti temu, da policija gazi avtonomijo vseučilišč s tem, da oborožena vpada v vseučiliščno zgradbo in surovo izganja zbrano dijaštvo. Zato se sklene štiridnevni štrajk.
Ta resolucija je bila sprejeta z odobravanjem in izvoljena je bila posebna deputa-cija, da jo izroči rektorju Pavlu Popoviču. Ker ga niso našli, je predsednik pozval navzoče, naj se razidejo. Akademiki so se v gručah, kakor je to po zborovanjih navada, pričeli razhajati. Vendar jim je bilo tudi to onemogočeno. Kajti med tem, ko se je vršilo zborovanje, se je zbrala nepregledna množica policije, orožništva in orožništva na konjih pred vseučiliščem in zasedla vse izhode.
_ Orožništvo in policija sta bila pod poveljstvom nekega podpolkovnika. Kljub temu obleganju policije in kljub izzivalnim klicem Pribičevičevih orjuncev so poskušali akademiki mirno se raziti. En del je odšel od vseučilišča proti glavni ulici, drugi del pa je krenil proti Kalemegdanu. Ko so prvi dijaki prišli v ulico Vuka Kara-džiča, ki meji tik na vseučilišče, jih je tam ustavila policija in orožništvo, ki je bilo pod vodstvom Pribičevičevega pristaša I akademika Stevanoviča. Policija in orož-! niki so pritisnili na akademike in jim zastavili pot s te strani. Dijaki so se hoteli vrniti. Padali so klici za avtonomijo vseučilišča. Med tem je na povelje Pribičevičevega dijaka eden od orožnikov izstrelil dva strela v zrak, kar je bilo dogovorjeno znamenje za splošen napad policije in orožništva na akademike.
Z vseh strani je na to orožništvo pritisnilo na odhajajoče akademike in pričelo s kopiti tolči po njih, kakor tudi po občinstvu, ki se je tam nahajalo. Akademiki so se vsled tega napada iznenadeni pričeli vračati in umikati proti vseučilišču. Poslednje njihove vrste so bile neprestano izpostavljene surovostim orožnikov in policije. Že tekom tega umika so bili številni dijaki lažje, nekateri težje ranjeni. Več jih je bilo v nezavesti. Napadene je policija potisnila še naprej in pretepala v nezavesti ležeče akademike.
Policija je med tem neprestano streljala. Ko so dijaki videli, da so od vseh strani preganjani od policije, so se umaknili v avlo, hoteč tam pričakovati intervencije, da se jim dovoli, da se morejo raziti domov. Med tem pa je pod vodstvom Pribi-čevičevcev večji oddelek policije in orožništva vdrl v avlo. Orožniki in policisti so pričeli v avli vseprek udarjati s kopiti in streljati. Streljati je pričel nek orožniški korporal, nakar ga je eden od akademikov udaril s palico p>o glavi. Po tem incidentu jo nastal splošen pokolj in napad in streljanje. V avli je padlo večje število težko ranjenih in masa lahko ranjenih.
Slučajno se tam nahajajoči učitelj Mio-mir Ristič se jo z dijaki vred umaknil v.
avlo in ravno ko se je hotel umakniti v višje nadstropje po stopnjicah, je pritekel nek orožnik in oddal dva strela v njegov trebuh. Ristič se je takoj zgrudil.
Njemu, kakor ostalim težko ranjenim je bila prožena prva zdravniška pomoč na dekanatu medicinske fakultete, kamor so prenesli vse ranjence. Že pri prvem pregledu so zdravniki izrazili svoje dvome, da bo Ristič ostal pri življenju. Zanimivo je, da so bile vse telefonske žice, ki vodijo iz vseučilišča, prekinjene, tako da se iz vseučilišča ni moglo telefonirati niti po zdravnika niti po kako drugo pomoč.
V vseučiliški avli se je našlo mnogo revolverskih izstreljenih patron, ki so jih akademiki zbrali in izročili rektorju Popoviču. Ugotovljeno je, da so vse izstreljene patrone iz orožniških revolverjev. Poleg smrtno ranjenega Rističa sta težko ranjena tudi akademika Lazarevič in Stojanovič, kolikor se je moglo zvedeti. Kajti policija drži v največji tajnosti imena ranjencev, tudi ne da nobenega pojasnila o njihovem stanju. Zato se smatra, da je težko ranjenih večje število.
0 učitelju Rističu so se proti večeru raznesle vesti, da je že umrl. Vesti še niso potrjene. Policija je poleg tega aretirala nad 50 akademikov. Sele pozno popoldne se je na intervencijo akademskega senata dovolilo dijakom, da so zapustili vseučilišče. Med prebivalstvom vlada največje ogorčenje radi tega nastopa Pribičevičevih orožnikov in sploh obsojajo tak način udu-ševanja javnega mnenja. Za jutri je akademski senat sklical sejo, da zavzamen napram tem težkim in krvavim dogodkom na belgrajskem vseučilišču svoje stališče.
LAŽNIV POLICIJSKI ZAGOVOR.
Zanimivo je, da je policijska uprava mesta Belgrada izdala nekak komunike, v katerem skuša svoj krvavi zločin na ciničen način opravičiti. Komunike se glasi:
»Danes okrog 11. dopoldne, ko se je vršila protestna skupščina na vseučilišču radi vpokojitve dveh zagrebških profesorjev, so se dijaki odhajajoč napotili v Vuk Karadžičevo ulico, deloma na ulico Kneza Mihajla. Njih vodje so bili znani pristaši komunistov in republikancev. Belgrajska mestna uprava je hotela preprečiti napade na glavni ulici in jih je obvestila o prepovedi manifestiranja po glavnih ulicah in jih pozvala, naj se mirno razidejo. Demonstranti so proti pozivu navalili na javne organe, jih udarjali s palicami in oddali nekoliko revolverskih strelov na orožnike. Nato so jih žandarji s silo v kratkem času razgnali. Pri tej priliki je eden od orožnikov izstrelil strel v zrak. Nekaj demonstrantov je odšlo v avlo, odkoder so oddali nekoliko revolverskih strelov na orožnike. Mir je bil takoj vzpostavljen. Pri tej priliki je bil težko ranjen Ristič, dva dijaka pa lažje. Od javnih organov pa eden težko, 4 pa lažje.«
Tako se glasi komunike policijske uprave mesta Belgrada, iz katerega se vidi, da hoče policija zvrniti vso krivdo na dijake, kakor da so oni prvi začeli streljati. Nepobitno je dokazano po pričah, da ni začel niti oddal nobenega strela noben akademik. Ravnotako so neresnični podatki o ranjenih, ker od orožništva, kakor znano, ni nihče ranjen. Od dijakov je težko ranjenih večje število, lažje ranjenih nad 30.
JAVNO MNENJE.
Belgrajski popoldanski listi sO že zavzeli stališče in sicer pišejo »Novosti«:
Danes je Belgrad doživel mučen in krvav dan. Vračajo se težki dnevi, dnevi krvavih demonstracij. Akt režima je veliko težji, ker ni bilo nikake podlage in potrebe, da se postopa tako. Danes je policija streljala na akademike. Ranjeni in proto-peni akademiki so ležali na trotoarju pred vseučiliščem. V sami vseučiliški zgradbi l>a je policija napadla dijaštvo. Nato »Novosti* opisujejo dogodke, kakor so p
Pribičevičeva »Reč^ pa piše v tonu, ki je še bolj ciničen, kakor komunike in ne govori o akademikih, ampak o orožnikih, kakor cla bi bili imeli orožniki zborovanje in da so oni postali žrtve režimo.
POZOR PRED DENUNCIANTI!
Belgrad, 4. dec (Izv.) Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da jo pravosodni minister izdal zaupno naročilo vsem sodiščem, da se morajo oni, ki bi govorili ali dejansko ali samo na videz žaljive besede proti kralju, takoj zapreti in kaznovati z zaporom najmanj treh let.
SESTANEK NINČIČ - MUSSOLINI.
Belgrad, 4. decembra. (Izv.) Danes proti večeru je poslanik Bodrero obiskal Ninčiča, ministra za zunanje zadeve. Kakor se poroča iz krogov zunanjega ministrstva, se je pri tej priliki govorilo o obisku Ninčiča in Mussolinija. Ninčič bi imel glasom tega sporazuma odpotovati v ponedeljek.
ODPLAČEVANJE DOLGOV.
Eelgrad, 4. decembra. (Izv.) Zunan'e ministrstvo je danes vsem zavezniškim državam odposlalo posebno noto, v kateri odgovarja na zahtevo francoske vlade, da mora naša vlada plačati anuitete bivših avstro-ogrskih sedaj na našo državo pripadajočih dolgov. V tej noti vlada izjavlja, da jc pripravljena izpolniti vse obveznosli.
ZAGONETEN UMOR V BELGRADU.
Belgrad, 4. dec. (Izv.) Danes se je na stanovanju tukajšnjega ameriškega ped-konzula izvršil kriminalen zločin, ki je zelo zavit v temo. Zjutraj je namreč ameriški podkonzul Harry Dalton prijav il policiji, da ga je njegova prijateljica hotela ubiti, vendar da je pravočasno pobegnil. Ko je policija odšla na njegovo stanovanje, je našla tam konzulovo prijateljico mrlvo z revolverjem v roki. Vendar pa se zdi, da je samomor izključen z ozirom na lego, kakor je bila najdena. Vsekakor je to zopet nova čudna afera.
Italija.
MUSSOLINI PRED SODNIM STOLOM SENATA.
Rim, 4. dec. Včeraj se je v palači Ma-dama sešel senat, da razpravlja o proračunu. V nasprotju s poslansko zbornico je postavil senat kot prvo točko proračunske razprave na dnevni red proračun notranjega ministrstva. To dejstvo je potrjevalo vesti, da doživi sedanji režim v senatu ostro obsodbo. Zato je bilo zanimanje za sejo izredno veliko; vse tribune so bile nabito polne. Vlado je zastopal Mussolini s par ministri.
Sejo je otvoril predsednik T i 11 o n i. Ker so odgodili interpelacije, se je takoj začela razprava o proračunu. Kot prvi je govoril sen. L u s i g n o 1 i, ki je takoj uvodoma izjavil, da topot ne bo mogel glasovati za zaupnico vladi. Fašistovska vlada je od junija t. L, ko je dobila pogojno zaupnico, razočarala njega in vse, ki so zaupali v njono akcijo. Fašizem je razveljavil temeljna načela italijanske tradicije. Mussolini je zamenjal državo s stranko. (Ker je Mussolini sedel s prekrižanimi rokami in gledal v strop, ga je govornik ostro apo-strofiral: ^>Hotel bi, da me gosp. ministrski predsednik posluša ...« Mussolini: »Poslušam.« Sen. Lusignoli: »...posluša z večjo obzirnostjo.« Mussolini skoči kvišku in zahteva besedo, nakar poravna stvar predsednik Tittoni.) Nato se peča govornik z vladnimi grehi. Vlada ni držala niti ene svoje obljube. Bojazen pred komunizmom je neosnovana. Edina nevarnost za državo je danes v tem, da šc dalje ostane nadvlada ene oborožene stranke nad celim narodom. Nešteti državljani imajo danes samo en cilj: da se izvrši človeško in kulturno delo za upostavo normalnosti, to jc zakonitosti, svobode, reda, enakosti za vse, posamnike in stranke.
V imenu industrijalcev je govoril sen. C o n t i, ki je sicer priznal fašizmu zasluge za gospodarsko obnovo, a naglasil, dn je pa pri tem zaostala moralna obnova, brez katere tudi prva nima stalnosti. Rekel je, da dežela nujno zahteva, da se loči državna hierarhija od strankarske, da napovedano ustavne reformo ne smatra za potrebno in la hoče, da vrši pravosodje svoie naloee
svobodno in neovirano. Dežela hoče biti vladana kakor družina, v kateri ima vsak svoje dolžnosti, pa trn!i pravice.
Za narodne katoličane je govoril sen. C r i s p o 11 i, ki se je kot edini izmed današnjih govornikov izjavil za vlado, dasi je tudi on kritikoval razne nedostatke.
V imenu konstitncionalne opozicije je govoril sen. A 1 b e r t i n i, ki je ostro kritikoval režim in temeljito dokazal neraz-družljivo zvezo med fašizmom in režimom in neposredno odgovornost predsednika Mussolinija za vse zločine rasizma in milice, za vse nezakonitosti. Vsa preteklost se dviga na obtožbo in zahteva, da Mussolini zapusti svoje mesto in prepusti krmilo drugim močnejšim rokam, ki bodo oborožene zgolj z zakonom in bodo z ram utrujenega italijanskega ljudstva vzele težki križ neizpolnjenega desetletnega hrepenenja po varnosti in redu, po svobodi in pravici.
Tudi naslednji govornik sen. Ben-b a je izjavil, da vladi ne more dati zaupanja. Razpravljal je o nevzdržnih razmerah, ki jih je ustvaril v državi sedanji režim in opozoril med drugim na dejstvo, da so pre-fekti orodje vlade in mnogokrat tudi orodje pokrajinskega rasizma. Toleranca je moralna dolžnost za državno oblast, a fašizem se je gori do svojih prvih glav izkazal kot krajno netoleranten. Prilastil si je monopol na patriotizem ter je ločil Italijo v dva dela: fašiste in zavržnnce. Ni čuda. da so se smatrali fašistovski elementi kot vsemogočni, stoječi nad vsemi zakoni ter si prilastili celo pravico kaznovanja.
Senat bo nadaljeval razpravo o notranjem proračunu v današnji seji.
Poslanica predsednika Coo!idge-a kongresu.
Washingtoa, 4. decembra (Tzv.) Pred-sednik Coolidge je 3. decembra prebral svojo poslanico na kongresu. V poslanici naglaša dobro razmerje, v katerem se nahajajo Zedinjene države z vsemi državami: Temeljna misel ameriške politike je svetovni mir. Obnova Evrope ni politično, ampak gospodarsko vprašanje. Na rešitvi tega vprašanja naj bi sodelovali tudi zasebniki. Amerikanci pa ne smejo podpirati militarističnih stremljenj evropskih držav. Kljub svoji miroljubnosti pa Zedinjene države ne bodo pristopile Društvu narodov, pač pa bodo podpirale misel svetovnega razsodišča, čegar razsodbam naj se vsak prostovoljno podvrže. Coolidge se je dalje izjavil proti tekmi v oboroževanju. Svojo poslanico je končal Coolidge z besedami: >Želim, da vsi narodi gledajo v ameriški zastavi simbol vlade, ki v svoji državi ne trpi nobenega zatiranja in tudi ne dopušča nobenih napadov na tuje dežele.«
HERRIOT 0 VNANJI POLITIKI FRANCIJE.
Pariz, 4. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Herriot je danes nameraval govoriti v odboru za vnanjo politiko in dati članom odbora nekatera pojasnila, ki pa niso za javnost. Komunist Doriaud je iz-
javil, da zanj ni nobene tajnosti. Vsled te izjave je Herriot opustil svojo prvotno namero in je govoril le v splošnem o komunistični agitaciji v Severni Afriki, v Siriji in na daljnem vzhodu.
KRASIN V PARIZU.
Pariz, 4. decembra. (Izv.) Krasln je danes prišel v Pariz. V imenu francoske vlade ga je na kolodvoru pozdravil načelnik političnega oddelka francoskega zunanjega urada.
STROŠKI OKUPACIJE PORURJA.
Pariz, 4. decembra. (Izv.) »Temps« javlja, da je veljala okupacija Porurja Francijo 3200 miljonov frankov.
NAPETOST V ŠPANIJI.
Madrid, 4. decembra. (Tzv.) Iz mnogih krajev poročajo, da «c republikansko gibanje v deželi vedno bolj širi.
PORAZ ŠPANCEV V MAROKU.
Gibraltar, 4. decembra. (Izv.) Iz Maroka poročajo, da se položaj Špancev vedno bolj slabša.
POLJAKI SE OBOROŽUJEJO.
Varšava, 4. decembra. (Izv.) Poljski vojni minister je v seimu obširno Mtemelje-val potrebo izrednih kreditov za oboroževanje in izpopolnitev poljske armade. Poljska je ogrožena od dveh strani, od ruske in nemške. Kusija razpolaga r. f>2 pehotnimi divizijami, z močno konjenico in z r«d 100 letalskimi oddelki. V zadnjih 6 irase-cili je Ru°!b» n&vo organizirala 15 pehotnih divisij 'n je nr»!n pila nad 1000 letal. Po najnove/sih poročilih pa namerava P.u-sija zgradit; doma že 12.000 letal. Nemčija pa je priredila letos vojaške vaje v takem obsegu na poljski meji, da mora Poljska nemškim vojaškim vajam posvečati vso pozornost.
TRGOVSKA POGODFA MED ANGLIJO IN NEMČIJO.
Berlin, 4. decembra. (Tzv.) Trgovska pogodba med Anglijo in Nemčijo je sklenjena in tudi že podpisana. Besedilo po-j godbe bodo objavili v petek. Pogodba je i sklenjena za pet let in temelji na principu največje ugodnosti.
ODŠKODNINA ZA VDOVO GENERALA
STACK A.
Kairo, 4. decembra. (Izv.) AngleSka vlada je nakazala vdovi umorjenega generala Stacka 200 tisoč funtov šterlingov od-| škodnine. Vdova je denar odklonila s prošnjo, naj se ta svota razdeli med reveže.
TABORIŠČE ZALAEGERSZEG.
Budimpešta, 4. decembra. (Izv.) Minister notranjih zadev je izjavil, da namerava vlada opustiti zloglasno taborišče za in-ternirance v Zalaegerszegu.
Danes ob 7 zvečer vsi v Union mr na Mililara vsčer! -m
Stavka na ljubljanski univerzi.
Sestanek pretepačev pod vodstvom tajnika JDS in čelnika Orjune. — Univerza zaprta. — Divjanje Orjune. — Pretepi pred univerzo. — Stavka popolnoma uspela. — Nabunkana Orjuna.
Z ozirom na včerajšnji sklep slušateljev ljubljanske univerze, da izvede v znak protesta proti nasilni in nezakoniti upokojitvi vseučiliških profesorjev, proti brutalnemu nastopu policije na akademskih tleh v Zagrebu in proti divjaškemu nastopu »Orjune« na zborovanju akademikov v Ljubljani, enodneven štrajk, je dijaštvo preprečilo predavanja na univerzi. — Tajnik JDS je sklical predvčerajšnjem v »naprednem« domu vse svoje plačane pretepač«?. — Tu so sklenili, da je treba na vsak način poskusiti preprečiti današnjo stavko na univerzi. V ta namen je čelnik Orjune v imenu akcijskega odbora Orjune ponudil četo 60 j oboroženih Orjuncev — n e -I akademikov v pomoč slabotni Pribi-čevičevi skupini na univerzi. Ta ®k'»o je ojunačil maloduš"» »naprednjake« za mo-reb;,.en spopad.
Danes zjutraj se ^ačele zbirati <*ru-če akademikov p-ed univrzo, ki je bila vsled včerajšnjih dogodkov zaprta. Stav-kujoči akademiki s<» podali od univerze v Akademski dr-T kj®r so sklenili, da bodo popoldne ob 2 zborovaM pred univerzo. Tekom drpold^vi so 0'-j'iT,oi, ki so bili zbr.nni v večji slfipri, stresali svojo onemoglo jezo nad posameznik', ki so prihajali čitat ogl-1« n>» vr?tib vseučilišča.
Med 12. in 13 uro s« je vršilo nastopno j:irid5čro preda^irje, ki so se ga udeležili sami rej,iri?t!, med njimi večina, I ki niti srednje Sc'» ni nikdar videla od znotraj. Takoj po 13. uri pa so oboroženi Orjunci zsssdli vhc.d univerze z namenom, da omogočijo popoldanska predavanja. — Proti drugi uri so začeli prihajati štrajku-ioči akademiki na napovedano zborovanje. Pred univerzo so se ustavili in začeli prepevati »Hej Slovenci«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave«.
Napad Orjune.
Na pesem »Naprej zastava Slave« je organizirana tolpa orjuncev navalila na stavkujoče akademike. V hipu so se zgnetle posamezne skupine, po 10 Orjuncev je naskočilo posamezne akademike, a bliskovito so se zgrnile gole pesti stavkujočib okrog teh gruč. Nekaj časa je bilo na vsem Kongresnem trgu čuti le pok palic in pesti.
Policija pomaga Orjuni.
Ko je prispela policija, je stavkujoče akademike razgnala in se pri tem posluževala tudi gumijevih palic, mesto da bi bila orjunske napadalce razkropila in največje njihove pretepače aretirala. To je tembolj čudno, ker znani G a 1 z i n j a ni samo napadel nekega štrajkujočega akademika, nego tudi policijo samo. Policija je pustila napadalne Orjunce pri miru, da
so se mogli umakniti na akademska tla, da se bo mogla sedaj zagovarjati, da jim ni mogla priti do živega, ker ne sme prestopiti akademskih tal.
Abzug Jungschutz!
Nastop Orjuncev je hotel zagovarjati bivši predsednik »Orjune«, nekdanji avstrijski »Jungschutz«. A čim se je pojavil na vzvišenem prostoru je zaorilo iz skupine stavkujočih akademikov: »Jungschutz« nam ne bo govoril! Abzug »Jungschutz«! Kandelabrski govornik se je moral po brezuspešnih poskusih žalostno umakniti
POZDRAV ZAGREBŠKIH AKADEMIKOV.
Zagreb, 4. dec. (Izv.) Akademska mladina pozdravlja solidarni nastop ljubljanskih tovarišev v borbi za avtonomijo vseučilišč in protestira proti terorju. Živeli!
KOMUNIKE AKCIJSKEGA ODBORA.
Stavkujočim tovarišem!
Stavko, ki smo jo sklenili na skupščini v Akademskem domu, smo častno Izvedli. Izkazali smo tovariško podporo zagrebškim akademikom, ld so v boju za avtonomijo hrvatske univerze in za akademsko svobodo.
Kakor v Zagrebu tako so tudi pri nas sluge režima hoteli štrajk za vsako ceno preprečiti, kar se jim je vsled njihovega nasilja in naše vztrajnosti temeljito ponesrečilo. Mi smo storili svojo dolžnost. Štrajk je z včerajšnjim dnem končan in se danes lahko udeležite predavanj.
Akcijski odbor je izdal tudi sledeči poziv akademikom:
Akcija, ki je bila sklenjena proti akademski sramoti ria univerzi, to je proti pre-tepaškemu akademskemu klubu, ki nosi naslov »Orjuna«, se vodi energično naprej. Vsak, kdor je z nami iste misli, da mora ta sramota izginiti iz naše univerze, naj podpiše memorandum na akademski senat.
Kdor je na akademski skupščini glasoval za predlog, da pripravimo za bodoča zborovanja na univerzi organizirano četo proti organiziranemu pretepaškemu klubu, ga pozivamo, da se javi določenemu vodji.
JAVNO PISMO ČLANOM AKADEMSKIH DRUŠTEV »TRIGLAV« IN »JADRAN«.
Tovariši!
Brez vednosti večine izmed Vas so se udinjali Vaši reprezentantje protiljudski avtokraciji, še več, oni celo krijejo posuro-vele izpade akademske »Orjune« na' skupščini dne 2. t. m. Vsi pa smo sokrivci zla. ako se mu ne zoperstavimo. Tako tudi Vt
Uvideli ste, da so Vaši predstavniki zatajili svoje boljše prepričanje — iz katerih vzrokov, tega mi ne bomo raziskovali — toda v Vas samih vendar še tli ogenj omladine, one omladine, ki je postavljala za princip svobode nekoč barikade. Ali hočete res svojo prostost, — ta edini kapital intelektualca — še nadalje izročati v varstvo onih, ki se identificirajo z metodami najodvratnejšega nasilja?
Dokumentirajte svojo solidarnost z elementi, ki v svojem intelektu vseeno še
I. D o 1 e n e c :
Prvi stiki dr. Krekovi s srednješolskim dijaštvom.
(Dalje.}
Na ta način si je gospod doktor Krek že pri prvem obisku osvojil naša srca in pri odhodu smo ga povprašali, ali smemo kmalu zopet priti, na kar nam je odgovoril: >Seveda, pa še druge svoje tovariše pripeljite s seboj!« Drugikrat so prišli z nami še drugi dijaki, za leto večji (Ludovik Dostal1, Franc Sal. Watzl2, Jožef Brajec3) ali maniši, tako da nas je bilo sčasoma vseh okrog 20. Sešli smo se včasih, tudi na stanovanju sošolca Franca Černeta. Imenovali so nas „ligaše".«
Nato citira p. Kocjan tozadevne odstavke iz Vadnjalovega opisa teh prvih dijaških sestankov s Krekom v knjigi Ob 50 letnici in doda k spisu — ki pove v bistvu prav isto kakor p. Kocjan v svojih memoarih — nekatere pripombe. Iz teh opomb izvemo n. pr., da so se dijaki seznanili s Krekom koncem februarja in začetkom marca 1893. Watzl je izjavil pri preiskavi v gimnaziji, da je bil prvikrat pri Kreku 23. febr. 1893. K Vadnjalovemu stavku, da so dijaki »poskušali pisati«, je napisal p. Kocjan tole pripombo:
»Nekateri so sestavljali sestavke za t. zv. Dijaško prilogo Rimskega Katolika. Naju dveh se je zopet lotila želja, izdajati poseben dijaški list; za to misel sva pridobila še ostale tri. Uredništvo in spisova-nje sem prevzel jaz, pesniški del Oton Zupančič, drugo ostali trije. List smo krstili za Slovensko Vilo, prvo številko smo celo hektografirali. En izvod smo dali g. stolnemu vikarju Andr. Kalanu, drugega dr. Kreku. Oba sta se pohvalno izrazila o vse-
1 Jezuit v ZncTebu. — Op.	izd.
' Gimn. kiiteliet v Kranju.	— Op Izd.
' Župnik v Gorenji vasi	pri Poljanah (nad ftkofjo Loko). — Op. izd.
bini, zlasti Zupančičeva pozdravna pesem listu jima je jako ugajala. Gospod doktor se je takrat izrazil proti meni, da je ta pesem zrela tudi za Dom in Svet, meni je pa dal nekaj nasvetov in navodil, po katerih naj bi se ravnal pri prihodnih številkah, ka-| tere sem hvaležno sprejel. Toda ne vem, ! kaj je prišlo vmes, da smo po drugi ali tretji številki potem sploh prenehali z izdajanjem tega dijaškega lista, najbrže, ker smo se bali, da bi ne imeli kakih neljubih sitnosti s strani vodstva, ako bi nam prišli na sled. Radoveden pa sem, ali se je kje ohranila kaka številka tega lista.«
Dijake je Krek učil češčine. Watzl je poučeval svoje tovariše v logiki in psihologiji na Černetovem stanovanju, kakor se je bil naučil pri Kreku. Poleg tega so imeli ligaši pri Černetu svoja predavanja: Watzl je n. pr. predaval o zgodovinskih lažeh glede papežinje Ivane, Dolšak o darvinfcmu, Hubad o reformaciji, Dostal je imel predavanja apologetične vsebine.1 Že iz vsebine predavanj je jasno, da so ti ligaši na svojih sestankih pripravljali orožje, ki so ga rabili v šoli pri debatah s svobodomiselnimi tovariši; imunizirali so se ž njimi tudi proti opazkam, ki so padale proti veri tuintam izza katedra. — Z dr. Krekom so napravili ligaši tudi dva izleta: enega k Sv. Katarini, enega v Dol; poslednjega se je udeležil tudi A. Kalan. Prvega se je udeležilo po Koc-janovih zapiskih 12 ligašev, drugega kakih petindvajset.
A ti sestanki so trajali nemoteno samo drugi tečaj šolskega leta 1892/93. Naslednje šolsko leto 1893/94 je namreč takoj v prvih mesecih ligo zadušilo.
Takrat je bil v Ljubljani pri Sv. Petru za kaplana Valentin Eržen, goreč duhovnik, sedaj superior Misijonske družbe v Ljubljani. Živel je v živahnem stiku s svojimi župljani. Nekateri starši iz šentpeter-ske župnije so imeli svoje sinove na gim-
« Pod n tki so vzeti iz protokola o preiskavi, ki so je radi tega uvedla. — Op. izd.
naziji in so kaplanu Erženu pripovedovali, kaj povedo dijaki o razmerah v šoli: o so-učencih, ki smešijo vse, kar je v šoli v zvezi z vero, ki kvantajo, očitajo duhovnikom in škofu najgrše nemoralnosti, se dvobojujejo; o profesorjih, ki žalijo s svojimi opazkami verski čut dijakov. Eržen je staršem, ki so od njega pričakovali pomoči v tem oziru, svetoval, naj se obrnejo naravnost na gimnazijskega ravnatelja ali pa na deželni šolski svet. Starši pa si tega niso upali storiti, češ, da potem njihovim sinovom ne bo več v šoli obstanka, prav tako radi prizadetih sošolcev kakor radi profesorjev. Tedaj je prevzel Eržen, ki je mnogo občeval z dijaki in jih tudi gmotno podpiral, to breme nase; zbral je podatke in jih poslal 29. sept. 1893 v dolgi vlogi (25 strani) deželnemu šolskemu svetu. (Vloga nudi zanimivo sliko tedanjih šolskih razmer; ohranjena je pri aktu št. 1253 iz 1.1894. v arhivu bivšega dež. šolskega sveta v Ljubljani, vladna palača, podstrešje.) Ligaši so imeli proti vlogi svoje pomisleke, prav tako dr. Krek, ki je imel bržkone zle slutnje, kako bi se utegnila stvar zasukali. Eržen je pa storil kljub temu to, kar mu je velevala njegova skrb za versko vzgojo mladine. »Gospod je dobro mislil,« piše Kocjan, »a merodajni či-nitelji so se znosili nad nami, ker se nad niim niso mogli.« 6. nov. 1894 se je pričela dolga preiskava; zapisnik obsega par sto strani. Vodil jo je šolski nadzornik Šuman. Zaslišani so bili prizadeti profesorji in cela vrsta dijakov. Preiskava se pa ni obrnila samo proti dijakom, ki so bili v vlogi ob-dolženi, ampak tudi proti — ligašem, in proti tem še prav posebno. O tej preiskavi piše Kocjan:
»Slavila fo se na nas vprašanja vse vprek ter se je obenem skušalo, spraviti nas s tem v protislovja, in nas na ta način pred vsem zavodom in pred javnostjo postaviti na sramotni oder obrekovalcev in zlobnih lažnikov, vso neljubo zadevo pa kot malenkostno spraviti s poti. Sicer se ta nakana ni posrečila, pač pa se je moralo najti
nekaj, da nas občutno kaznujejo — ter nas tako rekoč moralno ubijejo. In to se je šolski oblasti tedaj posrečilo najti; bilo je to ono nedolžno shajanje in ona dva poučna izleta z dr. Krekom in g. A. Kalanom.«
Te stvari so se seveda tudi na gimnaziji obravnavale v dolgih konferencah (v arhivu I. drž. gimn. so o tem zapisniki pod št. 10, 12, 14—18 iz 1. 1893/94). Med drugimi »liberalci« (če sem prav štel, jih je bilo kaznovanih 7, večina pa je bila oproščena »zaradi pomanjkanja dokazov«) je dobil takrat 4 ure karcerja in manj primerno v vedenju petošolec Dragotin Kette zaradi pamfleta na škofa Missio. Ligaši so bili vsi obsojeni, za katere so doznali: bilo jih je 14, baš še enkrat toliko kakor nasprotnikov. Obloženi so bili, da so se zbirali pri dr. Kreku in dijaku Černetu »an-geblich zum Studium der Pliilosophie und der bohmisclien Sprache«, kakor pravi protokol z dne 2. dec. 18G3, in pri kaplanu Erženu »ohne sonstigen Vorwand« (!!) oči-vidno z namenom, da bi preiskovali dejanje in nehanje svojih součencev in učiteljev. Ligaši Bratec, Černe, Dolšak, Hubad, Kocjan in Watzl, ki so se udeležili vseh sestankov in obeh izletov »und durch ihre Ab-sicht, den Direktor und einige unzuver-lassige Professoren aus dem Wege schaf-fen zu \vollen ..., die ihren Lehrern schul-dige Achtung auf das grobste verletzt ha-ben«, so dobili z vsemi glasovi proti štirim (ravnatelj, dr. Svetina, Zupan in dr. Šorn so bili proti tako visoki kazni) po šest ur karcerja in pozneje radi tega manj primer-no v vedenju; Jos. Abram (poznejši pesnik in pisatelj lJajda Kazale) je dobil 8 ur karcerja, ker je širil Rimskega Katolika in nabiral podpise za zaupnico Mahnlču, in manj primerno v vedenju, sedem dijakov (Vadil jal, Erjavec, Ambrož, Osterman, Teršan, Tomec in Oton Zupančič), ki so se udeležili le nekaterih sestankov in izletov, je pa dobilo ukor po ravnatelju; Zupančič ie imel v vedenju manj primerno, Vadnjal pa primerno.
niso brezvoljni slabiči — organizirajte odpor proti zlorabi Vas samih!
Akademski blok levih.
V ZAGREBU.
Zagreb, 4. dec. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne so imeli samostojno-demokratski in radikalni dijaki shod na vseučilišču. Bilo jih je okoli 70. Shod je zavarovala številna policija, da ga ne bi štrajkajoči dijaki razgnali. Pred Hrvatskim Sokolom je bila pripravljena policija na konjih. Na shodu so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj se predavanja takoj zopet začno. Prorektor dr. Zimmermann je pozval k sebi 8 delegatov stavkujočih dijakov ter jim naznanil, da bo minister Pribičevič univerzo za eno leto zaprl, ako se stavka nadaljuje. Delegati so izjavili, da ostanejo tudi naprej pri svojem sldepu in da morejo profesorji, če hočejo, predavati ob policijski asistenci. Zvečer je akademski senat sklenil, da se bo jutri zopet pričelo predavanje.
GOSPODINJA ki skrbi za zdravje svoje družine, postreže svojcem večkrat na dan s ČAJEM, pripravljenem po navodilu iz priljubljenih ČAJNIH MEŠANIC
Li
aEi«wffl*!irn>w
J7
proti našim
Našim mladim zdravnikom, ki vstopajo v državno službo ter morajo najprej eno leto v bolnicah preizkusno leto prestati ne da bi med tem smel izvrševati privatno prakso, so zadali zopet ljut udarec.
Po odredbi v Ljubljani poslujočega inšpektorja ministrstva za nar. zdravje je ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani odreklo pomožnim zdravnikom v tej bolnici t j. stažistom in pomožnim zdravnikom v ožjem pomenu besede, pravico do nekih prejemkov v naravi,- ki jim gredo po pravilniku, ki določa prejemke v naravi poleg ostalih denarnih prejemkov sanitetnega osebja v državnih bolnicah. To postopanje inšpektorja min. nar. zdravja v Ljubljani je protizakonito in sicer iz naslednjih razlogov:
Zakon o civilnih uradnikih določa v svojem členu 40., da se odrede posebno doklade na plačo, bodisi v denarju bodisi v naravi za one stroke, kjer se opravlja služba s stalno zvišano pozornostjo ali s posebnim naporom ali z izvestno nevarnostjo za življenje ali zdravje državnih uslužbencev. V izvrševanju te zakonske odredbe je ministrski svet sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine na predlog ministrstva nar. zdravja s pravilnikom o pravici sanitetnega osebja v državnih bolnicah do prejemkov v naravi (Službene novine št. 214. ex 1924) priznal med drugim tudi dežurnim bolniškim zdravnikom in lekarnarjem v državnih bolnicah pravico do stanovanja, kurjave, razsvetljave in hrane v bolnici poleg ostalih denarnih prejemkov in brez uporabe čl. 39. zakona o civilnih uradnikih glede odštetja uradnega stanovanja od stanarine. Isto pravico priznava ta pravilnik tudi vsem zdravniškim in lekarnarskim pomočnikom in le-karnarski mpripravnikom, ekonomom bolnic, babicam v bolnicah, nadzirateljem perila in zgradb, pisarjem v bolnicah, vsemu ostalemu bolniškemu osebju, ki službuje v bolnicah, kakor bolničarjem in bolničarkam^ sestram, pericam, kuharicam, kočija-žem itd., učenkam šol za strežnice itd. Iz-uzeto od pravice do omenjenih prejemkov v naravi je le vse drugo osebje, najsi je tudi sanitetno, ki ni v z v e z i z bolnico.«
Iz tega povsem jasno sledi, da je šteti stažiste in pomožne zdravnike v splošni bolnici v Ljubljani med dežurne zdravnike, omenjene v gori navedenem pravilniku. V dokaz tega naziranja se navaja še nastopno:
Zdravniki, ki so vstopili v državno službo, pridejo v IX. skupino I. kategorije državnih uradnikov ter službujejo 1. leto v bolnicah kot zdravniki pomočniki aH stažisti ... (glej člen 2. pravilnika o službovanju zdravnikov v pripravljalni skupini od 14. VIII. 1924. v zvezi z naredbo o bolniškem poiskusnem letu zdravnikov). Po čl. 4. ravnokar navedenega pravilnika o službovanju zdravnikov smejo oni zdravniki, ki se hočejo špecijalizirati za poedine strokovne skupine po preteku poiskusnega leta, pod gotovimi pogoji ostati še dve leii v izvestnih bolnicah n. pr. v Ljubljani. V smislu osnovnih pravil za zdravnike splošne bolnice v Ljubljani od 29. IIL 1923. Ur. L. kos 37, oziroma od 9.VII. 1924. Ur. L. kos 70. so v splošni bolnici v Ljubljani nameščeni tudi pomožni zdravniki, ki morajo stanovati v bolnici in so sploh v najožji zvezi z bolnico. Za te pomožne zdravnike velja pravilnik o službovanju državnih zdravnikov v pripravljalni skupini. So pa ti pomožni zdravniki ali takozvani stažisti, ki odslužujejo bolniško poskusno leto, ali pa pomožni zdravniki v ožjem pomenu v smislu čl. 4. iu 6. pravilnika o službovanju
zdravnikov v pripravljalni skupini. Stažistom pripada celokupno zdravniško poslovanje glede potrebnega števila postelj itd. Po § 93. osnovnih pravil morajo stažisti poleg drugih poslov opravljati tudi zdravniško službo kot bolniški dežurni zdravniki. Dežurni zdravnik pa mora po § 102. ponoči obiskovati vse bolniške sobe in prostore, ki so mu dodeljeni za nadziranje. Ako se sedaj stažistom in drugim zdravnikom v pripravljalni državni službi odreka pravica do prejemkov v naravi, češ da jih ni šteti med dežurne zdravnike, ali da jim gre značaj dežurnih zdravnikov le ob tistih dnevih, ko taktično vrše dežurno službo, se je s tako odredbo očividno kršila zakonita uredba, namreč pravilnik o pravici do prejemka v naravi za sanitetno osobje v državnih bolnicah. Saj je vendar popolnoma jasno, da stažiste in ostale pomožne zdravnike absolutno ne moremo šteti med ono osebje, ki ni v zvezi z bolnico.
Ako pa ta pravilnik vendarle ni imel v mislih zdravnikov v pripravljalni službi — kar pa je povsem neverjetno — potem pa je nedvomno pravilnik protizakonit, ker favorizira le neke skupine sanitetnega osebja v državnih bolnicah, a drugo sanitetno osebje, ki je vsaj v isti nevarnosti za življenje ali zdravje in ki gotovo z isto stalno zvišano pozornostjo in z enakim posebnim naporom zdravniško službo vrši, bi bilo izuzeto od omenjenih ugodnosti. Tako enostransko favoriziranje bi pa bilo v očitnem protislovju s ČL 40. zakona o civilnih uradnikih.
Z ozirom na gornja izvajanja je torej nepravilno, če se sedaj naenkrat odreče stažistom in ostalim pomožnim zdravnikom v splošni bolnici v Ljubljani popolna pravica do vseh ugodnosti, ki jih priznava pravilnik o pravici prejemkov v naravi in jim gre gotovo tudi pravica do brezplačne primerne hrane brez plačila režijskih stroškov.
Kako se naj prežive pomožni zdravniki, če morajo tri četrtine svojih prejemkov plačati upravi deželne bolnice.
prenoviti, emajlirati in ponikljatl, kakor tudi strokovno shraaiU črez zimo Vam oskrbi cen6 tvrdka J. GOREČ, palača Ljubljanske Kreditne banke in GOSPOSVETSKA CESTA 14
!3
'+ Dvojna mera. Veliki župan je odstavil župana na Jezici z motivacijo, češ da ni hotel dati potrdil za reklamacije. Javnost je obveščena, da je ježiški župan popolnoma pravilno ravnal. Ni pa v tem oziru pravilno ravnal novomeški župan dr. Režek, pa kljub temu sedi še vedno in bo še sedel na županskem stolcu v Novem mestu. Dr. Režek ni hotel izdajati potrdil za volivne reklamacije, če volivci niso bili vpisani., da so svoje bivanje v občini priglasili pri županstvu. Potrdil ni hotel dati tudi takemu, za katere je vedel, da so več kot šest mesecev v Novem mestu in bi to tudi lahko z več pričami potrdili. Tudi se ni prav nič potrudil, da bi take slučaje preiskal. Vse je odklonil, češ niso vpisani. Temu možu se ne bo nič zgodilo. Na Jezici je g. župan dognal, da so nekateri, ki so zahtevali potrdila in vpis v volivni imenik na Jezici, vpisani tudi v Ljubljani. Za svoje pravilno postopanje je bil uradno odstavljen, novomeški in drugi liberalni župani bodo pa menda za svoje nepravilno postopanje dobili še pohvalo. Kaj pravite s temu, g. veliki župan dr. Baltič? Ali bi ne bilo bolje, da bi izvajali pravične posledice proti novomeškemu županu, mesto da skušate z uradnimi popravki kriti dvojno mero pri postopanju upravne eksekutive?
-f Okrožnice. Žandarmerijska komanda jo izdala na orožniško postaje, kakor doznavamo iz zanesljivega vira, okrožnico, v kateri orožnikom naznanja, da sedanji režim ne pripravlja premestitve slovenskih orožnikov v južne kraje. To bi bilo nekako politično obvestilo. Mi pa vemo od žandar-merijske komande v Belgradu, da je bila v juliju pripravljena cela proskribcijska lista onih, ki bi bili iz Slovenije premeščeni v južne kraje, na njihovo mesto bi prišli pa Ličani in Srbijanci. Davidovičeva vlada jo to nakano prejšnjega P.-P. režima preprečila. Potem, ko so enkrat že nameravali, po pravici sklepamo, da bi ta režim tudi v drugič utegnil poskusiti kaj sličnega.
+ Volivna okrožja za Maribor in Celje. »Uradni list« z dne 4. decembra objavlja sklep državnega odbora o razdelitvi volivnega okrožja mariborskega. V o 1 i v -n a okrožja obsegajo sledeča upravna okrožja: 1. Brežice: sodna okraja Brežice in Sevnica; 2. Konjice; 3. Ljutomer; 4. Maribor (levi breg): mesto Maribor, sodni okraj Maribor (levi breg) in sodni okraj Sv. Lenart; 5. Maribor (desni breg): sodni okraj Maribor (desni breg) in sodni okraj Slovenska Bistrica; 6. Mozirje (t. j. sodni okraj Gornji grad); 7. Murska Sobota: sodni okraj Murska Sobota; 8. Dolnja Lendava: sodni okfaj Dol. Lendava; 9. Prevalje; 10. Ptuj: mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj; 11. Slovenjgradec; 12. Celje: mesto
Celje in sodna okraja Celje in Vransko; 13. Laško: sodni okraj Laško; 14. Ormož: sodni okraj Ormož; 15. Šmarje: sodni okraji Šmarje, Kozje in Rogatec.
+ Predsedniki glavnih volivnih odborov za Slovenijo. »Uradni list« z dne 4. decembra objavlja, da so izžrebani od državnega odbora sledeči predsedniki in člani glavnih volivnih odborov za Slovenijo: za mariborsko - celjsko okrožje — predsednik Henrik L a s i 6 , svetnik stola sedmorice oddelka B v Zagrebu, član Josip F o n, podpredsednik okrožnega sodišča v Mariboru; — za ljubljansko volivno okrožje: predsednik Dragotin M i 1 i č e v i č , član kasacijskega sodišča v Belgradu, član dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v LJubljani; za mesto Ljubljano s Spodnjo Šiško: preds. dr. Vinko Mar-ton, svetnik banskega stola v Zagrebu, član Božidar B e ž e k , dvorni svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Dopisi.
Novo mesto. Pri nas imamo okrožnega zdravnika dr. Gregoriča, ki je po milosti radikalov prišel na to mesto in se je skušal z marljivo agitacijo oddolžiti za visoko pro-tekcijo. Protekcijo ima pa ta mož tudi še pri drugih oblasteh. Znani je, kako strogo izterjava,jo davčni uradi takse na vozila >na fedrl-ma«. Naš g. Gregorič pa ima dvoje sani, gik, brek in kočijo, pa brez davka. Kako je naredil modra glava, Vzel je za ženo fijakarsko koncesijo in se s tem oprostil dragih taks. Koncesije seveda ne izvršuje, vsa vozila pa uporablja zase. Vrhu tega ima tudi še avtomobil. Tudi za avtomobil ne plačuje davka. Pravi, da ga uporablja za službene svrhe. Ta mož je res pravi vzor državotvornega človeka. Vse za sebe, samo vse brez davka.
Šmartno pri Litiji. Na poročilo v Vašem cenjencm listu od 28. novembra t. L o koncertu, ki ga je priredilo Šmartensko okrožje Pevski? zveze v Šmartnem pri Litiji dne 23. pr. m., sporočam še, da so nastopili na tem koncertu 4 pevski zbori ter 2 pevska odseka. In sicer: Zbor iz Dol pri Litiji, Javorja, Štan-ge, Janč ter šmartenski in zagorski odsek.
črarji in grobarji uči-
(Dopis iz učiteljskih vrst.)
ifcari avstrijski in pa ind i deželni šolski zakoni bivše vojvodine Kranjske nam pričajo, kako veliko važnost so polagali tedanji zakonodajalci na stalno nameščanje učnega osobja. Celo slnžbeno napredovanje je bilo odvisno od definitivne.ga imenovanja; kajti, kdor ni bil definitivno nameščen, ni mogel dobiti niti perijodičnih povišic. Šolska zakonodaja v Nemčiji pa jo šla celo tako daleč, da je moral biti vsak nčitelj po dovršenem usposobljenostnom izpitu definitivno ali nepreklicno nameščen v teku enega leta, ker bi bil sicer odpuščen iz učiteljsko službe. Pa tudi pri nas so sprejeli v uradniško pragma-tiko nekaj členov, po katerih bi človek sodil, da so se tudi naši postavodajalci zavedali velike važnosti stalnega nameščanja uradništva sploh, posebej še uČiteljstva, ker bi sicer takih določil, kakor jih vsebujeta čl. 71 in 224, ne bili vsprejeli vanj. Zakonodajalci sami so tedaj polagali velik interes na clefi-nitivnost uČiteljstva in so imeli pri tem pred očmi pri zakonitem odrejanju učiteljske stalnosti dejstvo, tla morejo učitelji službeno poverjene jim dolžnosti le tedaj vršiti nepristransko in neodvisno, ako se čutijo v služ-beuem kraju neodvisne in sigurne na svojih službenih mestih. Kakor naj so neodvisni sodniki, ki jim je zato po čl. 224 urad. zakona zajamčena nepremestnost, istotako neodvisni naj bi bili tudi učitelji in profesorji, da morejo popolnoma objektivno vršiti poverjene jim službene dolžnosti in Izrekati brez izjeme pravične službene ocene napram vsem učencem, izročenim jim v vzgojo in pouk.
Iu če pomislimo dve leti nazaj, se spomnimo na bivše šolske korporaeije, kakor na krajne, okrajne in deželne ali višjo šolsko svete, v katerih so se med drugim varovale po pravnikih in pa tudi po učiteljskih zastopnikih učiteljske pravne in službene zadeve. Danes pa vseh teh korporacij ni več; uničil nam jih je nesrečni centralizem, kojega posledice bode tudi učiteljski stan še živo občutil na lastni koži. To, kar se počenja te dni nad učiteljstvom, je še-lo začetek. Učiteljstvo to instinktivno čuti in kličo že dlje časa po učiteljskih zbornicah, a ta klic bo ostal klic vpijočega v puščavi, dokler bode učiteljstvo šlo za tistimi, ki so so slepo udinjali strankarstvu in so v zadoščenje strankarskomu maščevanju žrtvovali največjo učiteljsko dobrino, t. j. njegovo službeno stalnost. In kar je pri vsej tej tragiki najbolj žalostno, je dejstvo, da so grobo-kopi učit. stalnosti in nepremestnosti iz šolske službe odhajajoči učiteljski mandatarji ln sicor iz prvih vrst UJU-ja. Včasih smo so jezili, ker so odločali o učiteljski usodi no-učltoljt, juristi, duhovniki in drugi, a danes nam je lahko že žal, ker jih ni več; kajti takih krivic in katastrof, kakorštie se dogajajo zadnje dni, rti še videl doslej učiteljski stan. Kdaj sto šo slišali, ljudje božji, da jo
bil kdo po dveh tednih deflnitivnega nameščanja zopet premeščen nazaj na svoje prejšnje Ali pa drugo službeno mesto! Kdaj so je prej koga premestilo brez preiskave, kan kor se dela sedaj 1 Kdaj bo se prej kdaj oddajala službena mosta brez razpisov? Niti ob času največje strahovlade se ni kaj takega dogajalo! In vkljub vsej gmotni mizeriji, ki je specijelno vladala med učiteljskim stanom na bivšem Kranjskem, je imol učitelj vsaj nekaj ugleda radi stalnega službenega mosta. In to, kar bi morali učitelji čuvati kot zenico v očesu, žrtvuje par učiteljskih mandatarjev na ljubo skrahiranlm strankarskim, priganjačem, ki jim je strankarska zaslepljenost zamorila vsak moralni in socialni čut! Taki ljudje, ki bi bili zmožni sodeč jilt po njih dejanjih, piti človeško kri, naj bi bili vzgojitelji slovenske mladine in voditelji uČiteljstva! Tisti, ki naj bi tudi novzakonje-ne učiteljske pravice branili na desno in levo pa še celo vzakonjene pomagajo ruSitl in pokopavati! Ali ni to nnikum v zgodovini učiteljskega stanu? In radi njih naj trpijo posamezni nedolžni člani tSlomškove zveze«, naj trpi na ugledu ves učiteljski stan, in ko se bode zasukalo politično kolo, pa naj trpijo po nedolžnem tudi člani UJU-ja, ki po svojem neodgovornem voditelju dajejo najbolj nevarno orožje v roke politični stranki, ki bodr* zope+ kmalu na površju. Če se učitelj. sfrra iz tabora UJU še sedaj ne odprejo oči, tedaj se mu sploh ne bodo odprle. Ko je šlo za eno samo osebo, ki pa se ji ni bila zgoi dila vsaj v materialnem oziru nikakoršns krivica, tedaj so vpili na vse pretege, alarmirali so vso Jugoslavijo ter kričali na po-t maganje kot bi gorela vsa država Vsi drugi slučaji pa so jim bili le sekundarnega pomena, zlasti slučaj gospodične Zamejičeve v Žužemberku, ki so jo pustili tam, kamor jo je bil prestavil minister dr. Korošec, ker vedo za posledice, ki bi jo utegnile zadeti, ako bi prišla nazaj v Žužemberk. Tudi slučaj Dequala na Dvom, ki je bil tam le pride-ljen ni samo poslan nazaj na njegovo stalno mesto, ni tak, da bi moralo radi njega trpeti 30 in še več tovarišev in tovarišic. O Spenku pa smo culi sodbo tovarišev iz UJU, da je mož zgrešil vzgojiteljski poklic; nekaj podobnega o učiteljici Gregoričevi itd. In čo bi bili pravični, bi vse slučaje preiskali in še-le po ugotovljenih krivicah segli po pravičnih korekturah, ne pa po nedolžnih žrtvah. Slovensko krščansko ljudstvo pa takega zločina pozabilo ne bo. Orožje v roke pa ste mu potisnili vi generali UJU sami, zato nosite tedaj tudi vi sami odgovornost za žalostne posledice učiteljskega stanu.
decembra ob 0. m mtBT>
je v veliki dvorani hotela »Union«
v proslavo sv. FRANČIŠKA KSAVERIJA.
Govor o sv. Frančišku. — Skioptične slike. Pridite!
—	Naše srednje šole se do preklica ne
spremenijo. Prosvetni oddelek je razposlal ravnateljstvom vseh srednjih šol v Sloveniji nastopni dopis, datiran z dne 3. deccmbra 1924, št 22.232: »Uvažuje dejstvo, da se odlok ministrstva prosvete S. N. br. 27761 z dne 15. novembra 1924 glede izenačitve pouka v I. in II. razredu srednjih šol v Sloveniji z dnem 1. decembra 1924 ni dal takoj izvesti, odre-, jam, da do nadaljnje odredbe ostane dosedanji učni načrt Spričo tega sc ne more izvršiti razpis min. prosvete S. N. br. 28.881 z dne 27. nov. 1924, ki so ga nekatera ravnateljstva prejela naravnost od ministrstva prosvete. T. č, šef prosvetnega oddelka: Dr. Pe-stotnik, s. r.« — Tako se jc torej i3ta stvar v teku pičlih treh tednov dvakrat ukazala (dne 15. novembra in pri nas šc okoli 1. de*:.) in dvakrat ukinila: 22. novembra ustno, 3. dec. pa pismeno. Učenci, učitelji in starši sc bodo začasno oddahnili. Upamo, da zagrožene »na-, dalnje odredbe« nc bo pred sprejetjem novega sredje-šolskega zakona v parlamentu in tudi ne brez predhodnega sporazuma z vsemi krogi, ki so poklicani, da povedo svoje mnenje, kadar gre za razvoj naSib kulturnih zavodov.
—	Šola in telovadna društva. Tc dni razpošilja prosvetni oddelek za Slovenijo vsem ljudskim in srednjim šolam tole naredbo prosvetnega ministrstva, datirano s 15. novembrom 1924: Na osnovu stava petog čl. 16. Ustava Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenca, koji glasi: »Sve škole moraju davati moralno vaspitanjc in razvijati državljanska svest u duhu narodnog jedinstva i verske trpcljivosti«, a kako neki učnici pojedinih škola stupaju u gimnastičko-sportska društva i organizacije, koje imaju separatističku, plemensku i versku tcndcnciju protiv narodnog i državnog jedinstva, naredjujem: da učenici raa kojc škole, državne ili privatne, ne smeju se upisivati i biti tajni ili javni članovi iakvih organizacija.« Isto velja tudi za učitelje. Oboji sc pa vabijo, da »stopijo » »u čelom slovcn-

stvu poznato, viteško gimnastičko druStvo Soko«. Jasno je, da se n&redba ne more nanašati na nobeno izmed telovadnih društev v Sloveniji. Tudi ni prosvetni oddelek v dopisu, ki ga je razposlal vsem šolam, imenoma prepovedal članstva pri nobenem telovadnem društvu.
—• Zupan občine Grosuplje. Dne 27. novembra je bil izvoljen v občini Grosuplje za župana g. Miha Adamič, posestnik iz Pra-proč. Za svetovalce so bili izvoljeni Janez Štrubelj, Anton Perčič, Jakob Trontelj in Franc Beltram. Župan in vsi svetovalci so odločni pristaši SLS.
—	Veliki župan Baltič — pri kapneinih. Iz Škofje Loke nam poročajo: V nedeljo zvečer je imel tukajšnji kapuc, samostan visokega gosta. Sam veliki župan je obiskal naše častite očete. — Visoki obisk je prišel nenapovedan, tako da naš župan ni mogel razbobnati po mestu, naj se — za narodni praznik pripravljene zastave — že razobesijo v nedeljo zvečer. Upamo tedaj, da ga radi tega ne bo zadela žalostna usoda njegovega tovariša na Jezici in da bo škofja Loka za sedaj še obvarovana vladnega gerenta, dasi imamo za to mesto zelo sposobnega kandidata Zicherla izpred kapucinskega mosta. Na narodni prazr nik — pa je vsa Loka govorila o visokem gostu. Vse je bilo radovedno, kaj ga je med vo-ilitveno borbo zaneslo v tiho samostansko obzidje. Id. modri Ločani so prišli do sklepa: "Naročil si je samostansko celico, v kateri bo februarja meseca delal pokor® za volitvene grehe. Če je pa njegov obisk le imel drug namen, dobili boste pa jutri, g. urednik, uradni popravek. — Ne zamerite!
—	Promocija. Te dni je promoviral na vseučilišču v Gradcu goriški rojak g. Ukmar Leopold iz Gor. Branice za doktorja vsega zdravilstva. Častitamo!
—	Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zdravnika za splošno prakso s posebnim ozirom na kirurgijo pri ekspozituri v Ptuju. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
—	Inozemci v domačih podjetjih. Uradno se poroča: Inšpekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposljujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spremembo službenega razmerja najkasneje v roku treh dni po izstopu, oziroma premestitvi inozemca, prijaviti pristojni inšpekciji dela. Prekršitev tega predpisa se bo, kakor tudi zaposlovanje inozemcev brez dovoljenja ministrstva za socialno politiko, odnosno tuk. inšpekcije dela, najstrožje kaznovala. Pripominja se, da je inšpekcija dela v zadnjem času kaznovala več podjetnikov z občutnimi globami do 2000 Din, ter se interes irani službodajalci ponovno opozarjajo, da se glede zaposlovanja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § £23 zakona o zaščiti delavcev, z dne 28. febr. 1922, Uradni list 211-74, vsaka prekršitev kaznovala z denarno globo do 3000 Din. Dotiene predpise vsebuje >Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavčeve z dne 9. julija t 1. Ur. list 215-71.
—	O avtomobilski nesreči v Selški dolini
se nam poroča: V torek 2. dec. je auto-omnibus zjutraj odpeljal s polurno zamudo 25 oseb od postaje Železniki. Ob deževnem vremenu in močni temi naj bi avto radi zamude vozil hitreje kot običajno in, ker luč ni funkcionirala, kar enostavno — brez luči. V prvi vasi na Češnjici so si nabavili navadno vozniško svetilko, s katero naj bi sprevodnik, sedeč na motorju, razsvetljeval cesto. Komaj dvesto metrov je Šlo in avto se je preobrnil }>od cesto. Nastala je mučna panika; dvigali so nezavestne in obvezovali težej rane. Pomirjevalno pa je delovala na ljudi prisotnost gospe zdravnice iz Železnikov, ki je, čeprav sama med ponesrečenci, takoj Duclila vso zdravniško pomoč. Posledica nesreče je bila razbit avto in vsi potniki več ali manj poškodovani. Kakih šest je še danes j privezanih na postelj, med njimi eden nevarno i pretresen in pretrt. Čas bi bil, da se pri vožnji tega avto-omnibusa napravi že enkrat red, ki ga dosedaj ni bilo.
—	Zvišanje štipendij za dijake v Belgradu. Zagrebška Riječ« poroča, da je minister prosvete Pribičevič zvišal vseučiliškim dijakom v Belgradu državno mesečno podporo na en tisoč dinarjev.
p Smrtna nesreča v Koporski ka milnici.
,V kaznilnici v Kopru popravljajo zadnji čas podzemske celice. Pri tem so zaposleni tudi kasnjenoi. V ponedeljek se je eden kaznjence.: 3.1 letni Viktor Zambon iz videmske okolice, oddaljil od tovarišev po podzemskem hodniku. V temi je padel v globok vodnjak, v katerega sc steka voda in vlaga iz celic. Žalil i cal je. še na pomoč, a potem izginil v globini. Poklicati so morali gasilce, ki so s po-močjo dolge lestve iz vrvi potegnili Zambona že inrivegu i/, vodnjaka.
p Strahote davčnega sistema v Istri. Ubogi. že od prejšnjega režima zanemarjeni Istri se godi (>od > materjo« Italijo tako strašno, da se zgrjza nad tem celo tržaško fašistovsko gladilo iPopolo di Trieste«. Ta list je priobčil pred kratkim dopis, ki med drugim sledeče opisuje davčni sistem v Istri: >Zolč se dviga v človeku, ko vidi, na kakšen način se pleni in jemlje pohištvo in živina listim posestnikom, ki zaradi revščine zaostajajo s plačevanjem
davkov. Ako bi ob tem izrekli svoje mnenje o uporabi orožja, bi se izpostavili nevarnosti, da nas proglase za sovražnike domovine. Navajam dejstva: Ali ne vedo oblasti in posebno podprefektura v Poreču, da je izterjevalniea davkov S. M. in G. Toeeich iz Motovuna zagrešila nešteto protizakonitih dejanj? — Ali ne vedo te oblasti, da je ta izterjevalniea na nezaslišan način tolmačila zakon z dne H7. oktobra 1922? -— Izterjevalec davkov, ki deluje na Oprtaljščini, mi je pred karabinijerskim poveljnikom v Motovunu in pred policijskim podkomisarjem izjavil, da sme po višjem nalogu uporabiti in izbrati obliko zaplembe, ka-koršno sam hoče. — Veljavni zakoni ne dovoljujejo, d abi kdo pretil državljanom in jih pso-val, ako ne morejo plačati davkov; toliko manj smejo to zakonski činitelji. Dejansko mora biti brezbrižen za bol mnogoštevilnih družin tisti, ki se smeje, kaže krutost in prihaja v hišo z divjim obrazom, ko jim odnašajo posteljo (kar je po zakonu prepovedano) in zadnje perišče moke. — Ali izterjevalniea Tossich ne ve, da se eksekutivni stroški ne smejo podvojiti? Kako prihaja do tega, da zahteva za vsoto 64 lir kolek za 2 liri in 10 centesimov, dasi glasom predpisov zadostuje za vsote pod 100 lirami kolek za 10 centesimov? In zakaj zahteva za vsoto 1236 lir kolek za 5 lir in 50 centesimov, dasi po predpisih zadostuje kolek za 1 liro?< — Iz teh navedb se vidi, da vladajo v Istri uprav turške razmere »♦♦♦♦»♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»t«»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦«>♦♦«♦»»♦»
Na praznik vsi na
dijaški komerz v Uniomi!
štajerske novice.
š Miklavžev večer priredi Jugoslovanska strokovna zveza v Celju v dvorani pri »Belem volu* in sicer: v soboto 6. t. m. ob pol 8 zvečer je družaben večer pri pogrnjenih mizah z godbo. Miklavž bo razdelil odraslim darila, katera se naj z natančnim naslovom pošljejo tajništvu JSZ vsaj do 5 zvečer. Po govoru in odhodu Miklavža s spremstvom so na sporedu zanimive točke zabave. — Čisti dobiček jc namenjen za obdaritev revnih otrok. — Vstopnina Din 3.—. Otroci nimajo vstopa. — V nedeljo 7. t. m. ob 3 popoldan pa je Miklavžev večer za otroke v spremstva starišev. Darila prosimo poslati z natančnim naslovom istotako do sobote zvečer. Za najlepši red je preskrbljeno. — Odbor.
ledeni mraz
Vam nc pride do živega, čc ste oblečeni v sijajno zimsko suknjo, ki jo dobite za neverjetno nizko ceno pri tvrdki
Drago Schwab y Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Daaes vsi v Union na Miklavžev večer!
Predprodaja vstopnic zjutraj od 9 do pol X popoldne v Šcntpeterski Prosvcti; popoldne od 2 dalje pa v IJnionu pred veliko dvorano. Kdor še nima vstopnice, naj si jo pravočasno preskrbi. — Pričetek prireditve točno ob 7 zvečer, vsled česar prosimo p. n. občinstvo, da to blagohotno upošteva in pride pravočasno na prireditev.
lj Komerz kat. dijaštva. Kat. dijaštvo priredi na praznik dne 8. decembra komerz v dvorani Uniona. Na komerzu govori urednik g. Fr. Terseglav in pojo solisti iz naših akademskih vrst. Podrobnejši program priobčimo jutri. Vse prijatelje ndade kat. dijaške generacije prosimo, da tudi letos to prireditev v obilnem številu poselijo.
lj Iz finančne stežbe. Načelnik davčne administracije v Ljubljani finančni nadsvetnik dr. Janko Podnebšek je premeščen k finančni delegaciji. Iz Radovljico v Ljubljano jc premeščen davčni referent dr. Filip Orel.
lj Radio-koncert Jugoslov. matice pod vodstvom inž. štebija je nam pokazal, da se ob ugodnih razmerah da glasba iz neverjetnih dalj s pridom uživati; vsaj dve točki sta se prav lepo slišali; ostalo je bilo pa precej zabrisano, morda moteno po vremenskih pojavih.
lj Sličice iz Rožne doline. V Rožni dolini so bojeviti ljudje. Pa se čudijo i moški i ženske in kakor razvidno, moški se ne ustrašijo niti predsodkov, da ni lepo pretepavatl žensk. Delavec P. je že dalj časa pikro gledal na Franco G., rad pa lazil za njeno hčerko. Ker pa Franca G. svoji hčerki ni dovolila shajanja z njim, jo je P. napadel, jo telebnil ob zid in je grozil celo z nožem. Posledice ne izostanejo. — Matilda C. in A. Ž. se poznata že odnekdaj. Ali sovraštva ni bilo nekdaj med njima. Toda življenje gre svojo pot in dostikrat prekriža račune enemu ali drugemu. Tudi Ž. je lo okusil, ko je trčil z Matildo v gostilni Černa-goj, jo je do dobra spestil in nahrulil iu ji grozil s še močnejšimi hal i ram i in odšel, pa ne domov, marveč naravnost direktno v Matlldi-no stanovanje, kjer se je skril pod posteljo. Pa so že morali izvohati njegovo skrivališče, povedali so Matildi, Matilda stražniku, straž-1 nik pa ponj. Res ga je našel pod Matildino posteljo, odkoder ga je seveda peljal na var nejšo mesto.
lj V gostilni Vrtainik na Viču so gostovali; oženil -e jo domači hlapec. V gostilno je
privabilo tndi delavca Nikolo Jakliča z Otoka pri Črnomlju. V veži je snel nahrbtnik, ga položil na klop, pa krenil v kuhinjo, da se vsaj v kuhinji pokrepča, kajti hiša je bila svatov prepolna. Ko sc je pa vrnil iz kuhinje, mu je že zmanjkal nahrbtnik, kjer je imel razne oiv leke in perila v vrednosti 1000 Din.
lj Tatvina kolesa. Dr. Josipu Oblaku je neznanec ukradel iz zaklenjene pisarne kolo >DCtrkopp«. V torbici kolesa je bil shranjen tudi brivski aparat s 16 klinami, v skupni vrednosti 4000 Din.
lj Tatvina perila. Ivanu Hočevarju iz Bohoričeve ulice št 17 je nekdo ukradel več perila in obleke, vlomil v njegovo košaro, pobral še uro, čevlje in telovnik, vredno <1140 Din. Istočasno je okradel tudi Uršulo Erbežnik. Odnesel ji je čevlje, vredne 150 Din.
lj Razglas naredbe o pobijanju pijančevanja dobijo ljubljanski gostilničarji pri Zadrugi, Gosposvetska cesta 16. — Cena 1 dinar za komad.
lj Policijska kronika. Od 3.-4. dec- so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 2, radi pijanosti 2, radi lahke telesne poškodbe 1, radi poškodbe tuje lastnine i, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi prekoračenja policijske ure 2, radi prodaje pokvarjenega kostanja 2; aretacije: 1 radi poškodbe.
Naznanila.
Družabni klub otvarja letošnjo zimsko sezono z družabnim večerom v soboto, dne 6. decembra ob 8. uri zvečer v Akademskem domu. Na programu je predavanje in Miklavževa zabava. Ker namerava klub vsak teden prirejati podobne večere, uljudno vabi vse svoje člane in prijatelje, da se sigurno udeleže tega večera, ker se hočemo dogovoriti o nadaljnem skupnem delovanju na polju prosvete in zabave. — Odbor.
Redni občni zbor Št. Jakobskega prosvetnega draštva se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 7 zvečer v društvenih prostorih. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva.
Klub egperantistov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 7. t. m. v dvorani >Kazine« v proslavo rojstnega dne dr. Ljudovita Zamenhofa, avtorja Esperanta, slavnostno akademijo. Po akademiji prosta zabava. Začetek ob 20. uri. Vabimo vse člane in obiskovalce tečajev, kakor tudi po njih vpeljane goste, da se v polnem številu udeleže te proslave. Ostalim p. n. gostom je vstop dovoljen le proti vabilu.
V društva 5>Soča« prerava v soboto dne 6. t. m. v salonu pri Levu naš rojak g. višji nadzornik Franc Gombač o sledeči temi: ? »Potopis vožnje s kolesom iz Ljubljane čez Koroško, Tirolsko, Gornjo Italijo v Francijo do Pariza ter nazaj čez Alzacijo-I/>-reno, Švico, Bodensko jezero, lnomost, Celovec v Ljubljano (čez 3000 km). Začetek ob pol 21 zvečer. Vstop prost
Dijaški vestnik.
d V proslavo praznika Brezmadežno se bo vTŠila za akademike in srednješolce tridnevni ca v Križankah v petek 5, soboto 6. in nedeljo 7. t m. zvečer ob pol 7. Po govoru
vselej blagoslov z Najsvetejšim. Na praznik zjutraj ob 6 skupno sv obhajilo med sv. mašo. Govori g. univ. prof. dr. G. Rozman o verskem življenju dijaka v luči Brezmadežne.
d Seja A. Z. se vrši danes ob pol 2. uri v Akademskem domu.
Prosveta.
pr Janez .Talen, Srenja. Drama v štirih dejanjih. Cena. 25 Din. Založila Jugoslovanska. knjigarna v Ljubljani. Pravočasno za letošnjo sezijo je izšla nova Jalenova drama <8 r e n j a«. #Jalen jc talent« se je glasila javna, kritika, ko je izšla njegova prva drama «Dom«. Tudi «Srenja« je to ugotovitev v polni meri potrdila. Še več; «Sre-nja« bo postala vzor našemu dramatičnemu slovstva, porabna pa jc tudi za. večje iu manjše podeželske odre, ker je lahko upri-zorljiva. V kratkem bomo o tej igri spregovorili ka j več.
pr Nemška radnica. V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla Bezjakova Nemška vadiiica, I. del v drugi neizpremenjeni izdaji.
pr Ut,va: Kraguljčki, zbirka mladinskih pesmi, ilustrirala, Ksenija. V Ljubljani 192-L Založila Zvezna, tiskarna in knjigarna. Strani fit. Cena originalno vezani knjigi Din 18.—. Utva na.ni prezentira. za Miklavž iu Božič eleganten šopek ljubkih, gladko zvenečih. deloma liričnih, večinoma pripovednih, marsikje nedolžno-šegavih mladinskih pesmic, ki obravnavajo za nežno otroško dušo zgolj privlačne ln lahko razumljive predmete. Ker so verzi gladki in beseda prožna in neprisiljena, se vtisnejo otroku prav lahko v spomin, tako, da so pesmice prav porabne za prillene deklamacijc. <-Kragnlj-čki' so že izšli pred leti v Trstu v prvi skromni izdaji, ki jo žc davuo popolnoma, pošla. Sedanja bolj razkošna izdaja, ki je prevzela iz prve izdaje le manjši dol bolj priljubljenih pesmic, pa je bistveno pomnožena in spopolnjona z večinoma novimi pesmicami. Tekstu jo dodala Ksenija primerno ljubke ilustracije, ki služijo knjigi v okras in pouatforjonje opevane snovi. Kakor pesmice so tudi ilustraoije ik> svoji tehniki in
izvedbi prijetno dojmljive za otroško dušo, tako, da se tekst ln slike medsebojno izpopolnjujeta. Tudi po svoji lični in okusni zunanji naslovni vinjeti je knjižica zelo vabljiva.
pr Velik znanstvenik mora biti profesor zoologijc na vseučilišča v Belgradu g. dr. 2. Gjorgjevič. Ta je napisal učno knjigo za zoolo-gijo. Napisal pa jo je v latinici in založiti jo je v Zagrebu, iz česar se da sklepati, da jo je hotel napisati v prvi vrsti za Hrvate, ki taka knjige še nimajo. O tej knjigi je napisal dx. Ba-bič, kustos hrvatskega narodnega muzeja, naravnost uničujočo kritiko, v kateri je dr. Gjor-gjeviču s citati dokazal, da njegova knjiga nI originalno znanstveno delo, ampak navaden in jako slab prevod nemške Hertwigove knjige. Kako originalno zna prevajati dr. Gjorgjevič, dokazuje dr. Babid na sledečem zgleda. — V Hertwigu stoji: ... »Obwohl schon die allge-meinen Betrachtungen geniigen... so wollen wir doch ... an einigen konkreten Beispielen erlautern. Die im vorigen Jahrhundert ans Asien eingedrungene Wanderratte (Mus decn-nianusi etc.« — To je prevedel dr. Gjorgjevič tako: »Ma da su ovi opšti pogledi dovoljni... ipak čemo navesti nekoliko konkretnih sluča-jeva. U prošlom veku emigrivao je Mus deca-manus iz Azije ..— Kljub dokazanemu pla-gijatorstvu bo dr. Gjorgjevič, ki je tudi Član srbske akademije znanosti, šc vedno slove) kot »uvaženi naučnik«.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 5. dec.: PRI HRASTOVIH. — Red E. Sobota, 6. decembra: ŠESTERO OSEB ISCE
AVTORJA. — Red F. Nedelja, 7. dec. (ob 3 pop. ljudska predstava pri znižanih cenah): FIRMA P. B. — Izv. {Ob 8 zvečer.) VERONIKA DF.SENIŠKA. — Izven.
Pondeljek, 8. dec. (ob 3. pop. mladinska predstava): MOGOČNI PRSTAN. — Izven. (Ob 8 zv.) SUMLJIVA OSEBA. —. Izven.
Opera,
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Petek, 5. dec.: JENUFA. — Red B. Sobota, 6. dec.: zaprto (generalna vaja). Nedelja, 7. dec. (ob 3 pop. ljudska predstava pri znižanih cenah): GORENJSKI SLAV-CEK. — Izven. Ponedeljek, 8. dec.: JENUFA. — Izven. Torek, 9. dec.: Zaprto.
Operno gledališče. Danes v pebjk 5. de cembra se ponovi prvič opera 'Jenufac slavnega češkega skladatelja Janačka ,y prvo*' vrstni izb orni zasedbi.	,t
Ljudski oder v Ljubljani.
Nedelja, 7. decembra: MATI. Proslava 50 letnice gosp. Ks. Meška. Začetek ob pol-osmi uri zvečer. Predprodaja vstopnic vsak večer od 5. do 7. in v nedeljo od 10. do 12. dop. ter od 2. ure pop. naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu.
Poizvedovanja.
Izgubila se je pri »Radio« koncertu v Uni-onu usnjena rokavica. Najditelja prosim, naj javi svoj naslov pri upravi lista.
Našel se jc zavoj na Ižanski ccsti. Dobi sc | ravno lam štev. 13.
izpred sodišča.
Razne sodbe. >.Iosipina Ehrlichl« zakliče sodnik. >Jaz sem tu, gospod,« se oglasi ze precej postarna ženska. — »Vi ste bila na ljubljanskem velesejmu?« »Ja, gospod sodnik, stregla sem v gostilni in sicer v ruskem paviljonu »Volga« — »No in sedaj vas tožijo, da ste tudi sebi postregli in ste odnesli iz paviljona več steklenic, kozarcev in nekaj krožnikov.« >Res je gospod, toda vzela sem le, ker me ta ruski gospod ni botel plačati, čeprav sem mu od jutra do poznega večera pošteno delala. Pa sem rekla, dobro, če me ti ne plačaš, pa bom vzela to v zastavo.« — »Ja ali sama bi se ne smela plačati.« — Gospod, povedala sem tovarišicam že naprej, da si bom nekaj odnesla v zastavo, če ne dobim plačila, kajti kje bom jaz kasneje lovila tujega ruskega gospodarja.«: Ker je tudi njena tovarišica kot priča potrdila, da je to res, in da jih je gospodar ruskega paviljona mesto plačila še ozmerjal, in ker obtožeuka zastavljenega bla ga ni skrivala in ga je tucli kasneje vrnila, jo je sodnik oprostil.
Meteorologijo poročilo
Ljnbljana 303 m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 nuu.
Gas opajso. vnnia	Barometer t mm	Termometer v O	——lili— ('»Ilirom. ditereocn v 0	Nebo, vetroTi	v mm
3./12. 21 h	728-1	7-3	0-3	dež s. z. {	
4./12. 7 h	732-9	7-fi	0-3	dež	j 50
4./18, Uh	734-2	1M	0*0	dež i -	
Gospodarstvo.
vaški zlata valuta. Sedaj se razpravlja o tem, ali naj se uvede za podlago dolar ali funt šter-ling, kar pa je odvisno od finančne skupine, ki bo dala vladi posojilo.
g Zvišanje diskonta na Poljskem. Kakor javljajo iz Varšave, je »Bank Polski« v posebni okrožnici zahtevala od vseh privatnih bank, da diskont ne sme presegati 20 odstotkov lotno. Bankam, ki tega ne bodo storile, se odtegnejo krediti in rediskont pri emisijski banki.
Borze.
4. decembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.9670—2.9870 (2.9735 do 3.0035), London 317.82 — 320.82 (317.75 do 320.75), Newyork 67.75-68.75 (67.80 —68.80), Pariz 371.50 - 376.50 (373.50-378.50), Praga 204.75-207.75 (205.15-208.15), Dunaj 0.0952 do 0.0972 ((0.0967-0.0977), Curih 13.20-13.30 (13.23-13.34), efekt, dolar 67.25-68.25 (67 do 68). — Tendenca rezervirana, blaga dovolj brez povpraševanja.
Curih. Belgrad 7.50 (7.50), Pe?ta 0.070 (0.03950), Berlin 1.2310 (1.2350), Italiji 22.39 (22.47), Lord on 24.12 (24.08), Ne«/york 518.50 (517 30), Pariz 28.40 (28.37), Praga 15.56 (15.50), Dunaj 0.007275 (0.0^280), Bukarešt 2.50 (2.50), Sofija 3.75 (3.7-?).
Dunaj. Devize: Belgrad 1042, Kodanj 12:430, London 331.800, Mibn 3062, Newyork 70.935, Pariz 3827, Varšava 10 000. _ Valute: dolarji 70.460, angleški funt 33A000, francoski frank 3865, lira 3040, dinar 1037, češkoslovaška krona 2120.
Praga. Lir* 147.225, Zagreb 49.55, Pariz 186.75, London 158.05, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljnbljanp. 7 odstot. investicijsko posojilo iz !eia 1921. 64 -66, 2 in pol odstot. drž. renta za vojno škodo 120 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celje 209—218, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 125 (denar), Prva hrvatska štedicnica, Zagreb 890 —900, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—146, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split .1470—1480, »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 63.50 (blago), 4 in pol odstot kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 107—109, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220.50—221, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 58—58.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 101—102, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 885—895, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 75—79, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 780—820, Narodna šumska industrija 56, Našica 52, Guttman 780—790, Slavonija 70—71, Trboveljska prernogokopna družba, 460, Združene papirnice, Vevče 100, Vojna odškodnina 119—119.25, 6 odstot drž. inv. posojilo 66.
Dunaj. Alpine 385.000, Greinitz 154.000, Kranjska industrijska družba 880.000, Trboveljska eskomptna banka 40.000, Leykam 125.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 57.000, Gutmann 423.000, Slavex 235.000, Slavonija 69.000.
BLAGO.
Ljubljana, Les: Testoni 2.25, 25 cm, od 10—29 mm, media 23, fco meja 650, hrastovi
! frizl 6, 7, 8, 9, fco meja [1450, Hrastovi pragovi, 1.80 m dolž., 24-14, fco meja 39, bukovi žamancl, suhi, foo nakladalna postaja 2 vag. j 18.50, 19, zaklj. 18.50, bukova drva, 1 m doli žine, suha, fcc nakladalna postaja A vag. 25, 26, zaklj. 25. - Žito in poljski pridelki : Pšenica domača, fco Ljubljana 410, pšenica bačka, par. Ljubljana 455, oves bačld, fco Ljubljana 350, laneno seme, fco Ljubljana 700, otrobi srednje debeli, fco Ljubljana 225. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 400, fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna traas. 510, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 480, fižol prepeličar očiščen, b-n, fco Postojna trans. 585, fižol mandolon, orig., j fco Lljubljana 380, fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 485, fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410. — Ekzekutivni nakup: koruza nova, fco Mitrovica, kval. gar, do slov. post. 2 vag. 190, 205, zaklj. 205. j
Ljubljanska porota.
Nevaren tihotapcc. Včeraj se je zagovarM jal Štefan Škrt, ld se jo izdajal tudi za Ivana Brezovška, doma iz Leope pri Kalu, samski delavec. Obtoženec je nevaren tihotapec in tat in izkazuje njegova kazenska karta celo vrsto jako občutnih, v skupni izmeri skoraj 8 let kazni radi raznih sleparij in tatvine. Kradel je vse, kar mu je nanesla prilika in ima na vesti nebroj tatvin in sleparij. — Obtožnica ga obtožuje sledeče: Dne 29. avgusta je naletel obtoženec na svojem tihotapskem potovanju na krošnjarja Marka Popoviča, katerega je spremil baje preko meje in sta zvečer prem* čila v gostilni Ivana Petriča v Borovnici. Popovič je imel seboj dve precej veliki bali ra&-j nega manufakturnega blaga. To blago je shra-I nil v gostilni, sam pa je šel s spremljevalcem v hlev spat. Ponoči pa je Škrt na tihem vstaL Splazil se je v gostilno in je odnesel eno cula! blaga. Ker pa je bil tovor pretežak, je tat nedaleč od gostilne ukradeno culo razvezal in ,je del blaga v vrednosti 4000 Din pometal v ja-i rek, z ostankom pa se je napotil v Ljubljano,, da razpeča kolikor mogoče hitro svoj plen, Lagal se je raznim strankam, da je faliran trgovec in si je rešil edino še to, kar ima pri! sebi. Zopet drugim pa je lagal, da je železničar in da je kupil blago pod ceno od raznih" tihotapcev. Ker je bil možakar čedno oblečeni in je imel popolnoma siguren nastop, je res premotil še v Ljubljani več strank, da so kupile od njega razno blago. Na prodaj je imel razno moško in žensko blago. Iz Ljubljane je šel na Gorenjsko, kjer se je nastanil pri Ru-< šiču na Posavcu, kjer ga je doletela usoda in so ga aretirali. Dalje ga dolži obtožnica, da je ukradel Francetu Rušiču železniško legitimacijo za režijsko vožnjo, na kateri je zamazaj obraz, da jo je lažje in brez skrbi vporablja!, Končno pa so ga še obtožili, da je povodom aretacije napadel orožnika Ivana Jesenovca na Otočah ln ga je ranil z nožem na desni ro< ki. V razlogih je označen obtoženec kot skraj* no nevaren človek, ki je presedel svojo zad-> njo osemmesečno kazen v Novem mestu in ja bil po kazni izgnan iz naše države. — V zagovoru je obtoženec priznal, da je res ukradel krošnjarju culo blaga, zanikal pa je v obtožnici označeno vrednost. Glede legitimacije ja izjavil, da jo je našel v nekem suknjiču že zamazano, glede poškodbe orožnika pa se ja zagovarjal, da se je orožnik sam obrezal ob njegov svinčnik, ki ga je nosil v stranskem
Naraščanje draginje.
Zadnji čas, približno od takrat, ko je prevzela posle sedanja vlada, je opažati stalno naraščanje cen življenskim potrebščinam in to kljub temu, da so je obdržal dinar v tem času na isti višini.
Tako se je podražila moka od ca. Din 6.15 na Din 6.75. Pšenica je poskočila od Din 4.20 na ca. Din 4.55, t. j. za ca. 10 odstot. Tudi koruza je dražja za ca. Din 0.10 pri kg. Poleg tega je na našem trgu zelo malo blaga. 2e 14 dni ni skoro nobenih dovozov žita in moke v Slovenijo, pri čemur se prodajalci izgovarjajo, da ni mogoče dobiti kljub ponovnim ur-gencam vagonov na razpolago. Baje. se jih nahaja zelo veliko število v inozemstvu, kar je posledica dosti živahnega izvoza v zadnjem času. Izgleda, da posvečajo temu vprašanju v prometnem ministrstvu mnogo premalo pozornosti.
Ta novi naval draginje bi bila nedvomno preprečila naredba bivšega prometnega ministra g. Sušnika glede znižanja voznine pri prevozu hrane v Slovenijo, ki je v kratkem času svojega obstoja ugodno vplivala na razvoj cen pri nas.
Izkušnja, ki jo danes lahko vsak slepec vidi, jasno kaže, kako se maščuje politično izrabljanje strogo gospodarskih vprašanj na vsem prebivalstvu.
Bilance v zlatu v Avstriji.
Poročali smo že o bilancah v zlatu v Avstriji. Tudi poljska vlada je že izdala zakon o bilancah v zlatu, ki stopi v veljavo dne 1. januarja prihodnjega leta.
Avstrijska vlada se je v Ženevi letos zavezala, da bo pospešila uvedbo zlatih bilanc v bližnjem času. Odkar se je začel pripravljati zakonski predlog o tem predmetu, se je začelo pojavljati v javnosti in v časopisju razpravljanje o tem problemu. Obravnavajo vse tu v poštev prihajajoče stvari, zlasti pa ocenitev posameznih bilančnih postavk.
Ko je nastopial nova vlada, v kateri je, kakor znano, finančni minister dr. Ahrer, je takoj izjavila, da bo nadaljevala finančno politiko svojih prednikov in bo torej v kratkem predložen parlamentu načrt zakona o fakultativnem bilansiranju v zlatu obenem z načrtom zakona o uvedbi računanja v šilingih. Vendar še ni gotovo, če se bo moglo bilan-siranjž izvesti že s 1. januarjem • prihodnjega leta, kakor je bilo prvotno določeno.
Industrija je v splošnem, kakor je bilo opaziti že v Nemčiji, za bilansiranje v zlatu iz kreditnopolitičnih razlogov. Banke pa so proti, ker se boje, da bodo prišle na dan velike substančne izgube, karb oseveda zmanjšalo zaupanje vanje v inozemstvu. Na splošno pa je treba ugotoviti, da bo bilansiranje v zlatu vsekakor podalo jasno sliko o avstrijskem gospodarstvu in tako pripomoglo k izboljšanju presojanja avstrijskih gospodarskih razmer. Sicer pa bo Avstrija prisiljena od svojih upnikov, da vsekakor izveda bilansiranje v zlatu.
Velepodjetja so navedena vprašanja rešila praktično tako, da so poleg knjigovodstva v papirnati valuti uvedla (seveda za notranjo
Jutranja zvezda.
ITaplsal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	38
Odslej boš vse življenje bežal pred njih senoo, in če zasedeš prestol, naj bo, kakor je ta-le, na katerem stojim jaz, obdan z nevarnimi globočinami teme. Slednjič boš omagal, umirajoč sramotne smrti, in zli bogovi se te bodo polastili, o izda-javec, te vrgli v žrelo požiravca dur, da izgineš tamkaj za vse večne čase, ti in vsa tvoja hiša in vsi tisti, ki se te držijo. Tako govori Neter-Tua z glasom Amenovim, ki jo je ustvaril, z glasom njenega očeta in očeta bogov.«
Ko so vojaki slišali te strašne besede, so uhajali drug za drugim po stopnicah navzdol, dokler nista slednjič ostala na strehi stolpa samo še kraljica, Asti, ki je ležala ob njenih nogah, in njen ostudni stric Abi.
Gledal jo je in je trikrat poskusil govoriti, a ni mogel ,ker so mu besede zastajale v grlu. Poskusil je četrtič in tedaj je rekel liripavo: »Preklici svojo kletev, o mogočna kraljica,« je rekel, »in izpustil te bom. Star sem, nocoj so vsi moji zakoniti sinovi pomrli; prekliči svojo kletev, pusti me na vladi, in čeprav želim tebe bolj kot egipčanskega pištola, o Lepa, bom vendar dovolil, da odideš.«
»Ne,« je odgovorila kraljica, »ne morem, tudi če bi hotela. Govorila nisem jaz, maiVeč duh po mojih ustih. Stori najhujše, o Setov sin. Kletev ostane na tebi.«
Tedaj je Abi vztrepetal v besnosti in strahu in je odgovoril:
>Torej bodi tako, Amenova zvezda! Ničesar strašuejšega se nimam bati. torei

porabo) tudi knjigovodstvo v zlati valuti. Te bilance pa so bile seveda sestavljene po subjektivnih nazorih vodstev dotičnlh podjetij.
Tudi Avstrijska Narodna banka je že večkrat zahtevala od tvrdk, ki so pri njej iskale ; eskomptnega kredita, predložitev bilanc v zla-: tu, za kar sicer ni bilo nobene zakonske pod-| lage.
Tako stoji z vprašanjem bilnnsiranja v zlatu v Avstriji.
• * *
g Belgrajska trgovska zbornica proti prisilni poravnavi izven konkurza. Na svoji plenarni seji dne 30. t. m. je belgrajska trgovska zbornica sklenila, da zahteva ukinjenje naredbe o prisilni poravnavi izven konkurza, ker je ona velika opasnost za privatni in državni kredit, ker daje ta zakon možnost nesolidnim dolžnikom, da na lahek in nepošten način obo-gate, in ker je prisilna poravnava izven konkurza — ropanje.
g Gospodarska konferenca v Sarajevu. V
mesecu marcu prihodnjega leta se bo vršila v Sarajevu velika gospodarska konferenca, ki bo pretresala vprašanje gospodarske zbornice ter revizije prisilne poravnave izven konkurza.
g Ravnateljstvo ozkotirnih p>">g. Sarajevska trgovska in obrtniška zbornica je zaprosila glavno ravnateljstvo državnih železnic, da se ozkotračne proge, ki so sedaj med sebnj zvezane, stavijo pod sarajevsko železniško ravnateljstvo. Na ta način bi se dobila edinstvena uprava teh prog ter bi bila znatno olajšana izdelava voznega reda ter se ne bi pojavljale težkoče pri ureditvi vozne službe.
g Hranilne vlogo v Astriji. — Hranilne vloge so se v mesecu novembru t 1. izredno pomnožile. Pri dunajskih bankah, hranilnicah in drugih denarnih zavodih so hranilne vloge že sredi meseca novembra t. 1. dosegle 2 biljo-na kron, to je 100 krat več, nego so znašale ob pričetku sanacijske akcije. Prirastek hranilnih vlog tekom zadnjega meseca je znašal 250 milijard. Za potrebe narodnega gospodarstva je na razpolago zadosti denarja. Obrestna mera s« polagoma znižuje.
g Ponovna redukcija bančnih uradnikov na Dunaju. Sredi decembra se izvede pri dunajskih bankah nova obsežna redukcija uradništva. 2e sedaj znaša število nameščencev pri večini dunajskih bančnih zavodih polovico prejšnjega staleža.	-
g Obtok, bankovcev v Češkoslovaški. Po izkazu bančnega urada v: češkoslovaškem finančnem ministrstvu je znašal obtok bankovcev na dan 30. novembra t. 1. 8501 milijon češkoslovaških kron, kar pomeni napram 22. novembru t. 1. povišanje za 496 milijonov češkoslovaških kron.
g Položaj v sarskem ozemlju. V mesecu septembru t. 1. je bilo nakopanega v sarskem ozemlju 1,264.000 ton črnega premoga. Zaposlenih je bilo v rudnikih za črni premog 75 tisoč delavcev in nastavijencev, od teh 56.000 pod zemljo, 19.000 pa nad zemljo. V mesecu septembru t. 1. je obratovalo 24 visokih peči (v vsem sarskem ozemlju jih je 32). V metalurgiji je zaposlenih 32.000 delavcev.
g Zlata valuta v Češkoslovaški. Iz Prage javljajo, da se namerava upeljati v Češkoslo-
bom storil, kar morem najhujšega. Moj sovražnik faraon je mrtev in ti, njegova hči, boš postala moja žena po svoji lastni volji ali pa boš umrla od lakote v tem stolpu, ker se ti ne bo nobena živa duša približala. Smrt še ni prišla; moj dan pa še pride, tako mi je bilo obljubljeno. Vladaj z menoj, če hočeš, ali umri od lakote brez mene, če hočeš — jaz ti pravim, Amenova hči, da moj dan še pride.«
»Jaz pa ti pravim, Setov sin, da po dnevu pride dolga strahota noči, ki nima jutra.«
Abi ni na te besede našel odgovora in se je obrnil ter odšel.
Ko je izginil, je Neter Tua stala še nekaj časa in gledala doli k tisočim ljudstva, Iki so bili zbrani na velikem trgu, kjer se je bila poprej vršila bitka, in so zrli v smrtni tišini k njej navzgor. Nato se je umaknila od lin, prijela Asto za roko in jo odpeljala s strehe v malo sobo, kjer je spala.
Minilo je šest dni in kraljica Neter-Tua je umirala od lakote v ogelnem stolpu. Do tega časa je imela vode, ker je je bilo dovolj v vrčih, toda slednjič je je zmanjkalo; jedli pa nista bili med tem nič drugega razen nekaj medu, ki ga je Asti vzela čebelam, prebivajočim med najvišjim kamenjem stolpa. Tega dne je bil tudi med pošel, in tudi če bi ne bil pošel, bi ne bili mogli več požirati te silne hrane brez vode, s katero sta si poplakovali grlo. čeprav je Neter-Tua v poznejših letih v spomin na to pomoč izbrala čebelo za svoj kraljevski znak, se vondar ni mogla nikoli več premagati, da bi uživala sad njihovega dela.
»Pridi dojilja,« je rekla Tua, »stopiva na streho in si oglejva zahod solnca, morda zadnjikrat, ker se mi zdi, da pojdeva za niim sk/vz.i zahodna vratar
Odšli sta, opiraje se druga na drugo po stopnicah, ker sta bili obedve opešali. Tamkaj sta z višine opazili, da je bilo obrežje Nila zastraženo z Abijevimi vojnimi ladjami in ves tempelj obdan z dvojnim obročem vojakov; za vojaki pa so bili na tr-gu, kjer se je vršila bitka, zbrani tisoči ljudstva, ki so vedeli, da je omagujoča kraljica navadno prihajala ob solnčnem zatonu na stolp.
Ko so jo ugledali, opravljeno z oklepom, ki ga je še vedno nosilaj se je zaslišalo med množico mrmranje kakor mrmranje morja, nato pa je zavladal globok molk, ker se niso upali izraziti usmiljenja, ki se jih je lotevalo. Neter-Tua je sredi tega molka, dvignila svoj krasni glas, ko je soln-ce zahajalo za piramidami starih kraljev, in zapela večerni spev solncu Amenu. Ko so zamrli zadnji glasovi v tihem ozračju, se jo med množico zopet oglasilo mrmranje, okrog stolpa pa se je zbirala tema, ki jo je zakrila človeškim očem.
Ženski sta se prijeli za roko, kakor sta bili prišli, in se vrnili po stopnicah v svojo spalnico.
»Ne smejo nam pomagati, Asti,« je rekla Tua. »Leživa in umriva.«
»Ne, kraljica,« je odgovorila Asti, obr-niva se k tistemu, ki brezpomočnim pomaga. Ali se spominjaš besed, ki jih je govoril jasni duh božanstvene Ahure?«
»Spominjam se jih, Asti.«
»Kraljica, dolgo sem čakala in nisem porabila rotitve, ki mi jo je tedaj zašepetala [n se sme samo enkrat rabiti. Toda prepričana sem, da je sedaj prišel trenotek, ko jo treba duha, ki prebiva v tebi, priklicati, da te reši.«
»Tedaj ca priklici. Asti.« ie odgovorila Tua trudno, »če imaš moč. če je nimaš, naj umrjeva. Toda povej mi, koga hočeš klicati? Slavo Amenova ali faraonovega
duha ali duha Ahure, moje matere, ali ka* terega zaščitnih bogov?«
»Nikogar od teh,« je odgovorila Asti, »drugače mi je ukazano. Lezi in zaspi, re-jenka moja, ker imam mnogo opraviti v teh urah teme. Ko se zbudiš, boš videla vse.«
>Ah,« je rekla Tua, »kadar se zbudim, če se sploh kdaj zbudim. Ali me namerjaš v spanju umoriti, Asti? Ali ti je tako ukazano? Če je tako, ti ne bom zamerila, ker bo tako prenehala moja dolga ločitev od faraona in kraljevske matere Ahure, ki me je rodila, in ker bomo v prijaznih poljanah miru skupaj čakali na Ramesa, mojega ženina in tvojega sina. Ker sem kraljica, me bodo pokopali v očetovi grobnici in' to je vse, česar si želim od njih in od tega bednega sveta. Uspavaj me s pesmijo, do-jilja, kakor si imela navado tedaj, ko sem še bila majhna, in če ti jo prav, se ne obotavljaj dolgo za menoj.«
Legla je na posteljo, visoka in plemenita Asti pa jo je prijela za roko, ld je bila tako shujšala, se sklonila nad njo v temi in ji pričela peli ljubko uspavanko.
Tuine oči so se zaprle, začela je počasi in globoko dihati. Tedaj je čarovnica Asti nehala peti, zbrala je vso svojo skrivno moč, molila molitev za molitvijo, dokler ni slednjič bila vsa njena duša čista, da si je upala izgovoriti slovesni zagovor, ki ga ji je Ahura bila prišepetala v uho. Spričo feh zamrmranih svetih besed so se zaslišali kriki divjih glasov skozi noč, trdni stolp se jc potresel in kristalna krogla, v katero sta zrla Kaku in Meritra, se je med njima nenadoma razletela, Abi pa je, smrtno bled od groze, sam ni vedel pred čim, planil z ležišča.
Tedaj ie hidi Asti zaspala ali omedlela in v sobi je bilo vse tiho, tiho kakor v grobu.
žepu suknjiča. Pri njem so našli poleg blaga še 2486 Din 75 p. gotovine, to je bil skupifek za prodano blago. — V preiskovalnem zaporu v Radovljici je obtoženec odlomil od postelje železen drog in je skopal že veliko luknjo v zid ,da bi pobegnil. Zasačili pa so ga še pravočasno in so ga prepeljali v varnejše ljubljanske zapore. — Dalje se je ugotovilo, da je bil mož tudi nevaren živinski tat in da ni bil pred njim varen noben hlev. Ukradel je že več volov in pa razne vprege. Senat je stavil porotnikom glasom obtožnice štiri glavna vprašanja, katera so porotniki soglasno potrdili in je bil obsojen Skrt na tri in pol leta težke ječe.
Boljši slepar. Kot drugi obtoženec je nastopil 40 letni ločeni knjigovodja Milan Mul-ley, obtožen radi tatvine, goljufije in poneverbe. Obtoženec je Član bogate in ugledne rodbine Mulleyeve v Dolenjem Logatcu, je imel svoj ©časno posebno v naprednih krogih in društvih velik ugled in je prednjačil pri vseh sokolskih in liberalnih prireditvah v Logatcu in okolici. Znan je bil tudi kot dober gost in gostitelj v raznih boljših ljubljanskih krogih, kjer so ga v vseh družbah, posebno v gostilniških in kavarniških z odprtimi rokami čestitljivo sprejemali. Pri tem pa je mož eanemarjal dom in delo, doživel je razne ne-
prilike v družini in je, ko so mu pošla vsa sredstva, vstopil v službo kot pomožna moč pri upravi tel jstvu snežinske graščine. Njegova obtožnica je precej obsežna in težka. Obtožen je bil: Da je v Dolenjem Logatcu izre-zal iz kočije Franceta Koren čajia, ki jo je imel shranjeno pri obtoženčevi sorodnici, us-njato streho. Usnje je prodal za 50 Din, škode pa je napravil za 2000 Din. Dalje je spravil v zmoto in ogoljufal pod zvito pretvezo in lažnjivimi obljubami sledeče stranke: V Ko-zaršah je izvabil od Jakoba Trudna 130 Din. Lagal mu je, da ga pošilja oskrbnik snežinske graščine, da naj da nekaj drobiža kot na-kupnino za les in sicer zato, ker rabi drobiž za izplačilo delavcev. — V Šmarti je ponudil Jožefu Baragi v nakup svoje pohištvo, katero je mož dobro poznal in je izvabil od njega kot nakupnino 925 Din. Kasneje pa je Baraga ugotovil, da je obtoženec svoje pohištvo že precej časa preje prodal snežinski graščini.
Nato se je spravil obtoženec na kupčijo s kožami. Kot uslužbenec graščine je prinesel v Ljubljano v ustroj razne kožo. To kože pa je, mesto da bi jih po izvršitvi oddal zopet graščinski upravi, prodal in je denar zapravil. Prodal je pri tvrdki Wanek 4 kune belice, 4 divje mačke, lisico in 2 volka, pri tvrdki Šmalc pa 2 kuni belici, kuno zlatico
in pa lisico. Napravil je s tem graščini 7500 dinarjev škode. Radi kož je nastala mod graščino ln tvrdko Wanek tudi civilna pravda, katero pa je graščina izgubila in je morala plačati poleg izgube kož še 5000 Din pravdnih stroškov. Dalje je bil mož obtožen, da je izvabil kot uslužbenec snežinske graščine od tvrdke Koutny v Ljubljani 2 krožni žagi in 10 ploščatih pil v vrednosti 564 Din 50 p. Tudi to je obtoženec prodal in je denar zapravil. Nato pa je zašel na lesne kupčije. Nalagal je lesnega trgovca Ivana Furlana, da je kupil za njega od Marije Popit na Ravniku in od Ivana Kramenška na Lazah tesan les in da potrebuje za nakup denar. Furlan mu je verjel in mu je res izročil 4450 Din in pa 150 lir. Opeharjeni trgovec pa je kasneje zastonj iskal Popitovo in Kramenška, ker jih sploh ni in je obtoženec dotične kupne pogodbe sam napravil. — Matijo Kogoja iz Gorenje vasi pa je opeharil na ta način, da mu je obljubil nabavo 50 smrek. Kogoj mu je res dal na račun kupnine 1000 Din. Ko pa ga je hotel drugič potegniti še za 300 Din, je postal Kogoj nezaupen in se je izgovoril, da nima denarja. Pri teh kupčijah je ogoljufal navedene stranke skupno za 14.869 Din 50 p in pa 150 lir. Končno očita obtožnica obtožencu še poneverbo v znesku 375 Din. Ta
znesek je namreč prejel obtoženec koncem leta 1921 na Snežniku od Milorada Kuraudi-ča na račun graščine kot kupnino za drva in ga je zapraviL — Ko je Mulley slutil, da. so ga ovadili, je prišel v Ljubljano in so jo javil na policiji iu pri državnem pravdni-štvu, ker je mislil, da ga že zasledujejo. Ker pa takrat še niso došle ovadbe, so ga povsod odslovili. Kasneje pa so ga na podlagi raznih ovadb dne 17. majnika aretiralL Pri obravnavi je obtoženec popolnoma priznal vse, kar ga dolži obtožnica in je bila razprava nato jako kratka. Po zaslišanju raznih prič, ki so tudi potrdile svoje prvotne izpovedbe, so porotniki vsa vprašanja glede tatvine, goljufije in poneverbe soglasno potrdili, pač pa so znižali vrednost pri prvem vprašanju glede usnja na Korenčanovi kočiji pod 1000 Din, pri ostalih goljufijah pa pod 10.000 Din, nakar je bil obsojen radi tatvine, goljufije in poneverbo na 8 mesecev ječe in mora plačati takso in razne odškodnine. Všteli pa so mu v kazen preiskovalni zapor od 17. ma jnika, tako, da ima mož še približno en mesec za presedeti.
Danes se vršita dve obravnavi in sicer proti Mariji Blatnikovi iz Ižanskega radi detomora in proti Francetu Zupanu radi hudodelstva težke telesne poškodbe.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vsako besedi« SO par. Noj-manjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol

S. Nlutte
tovarna kožuhovine, strojenje, barvanje, konieeionira-oje. preobnove, popravila.
Sodna uiica 5,
TRGOVINAI
Vzamem za več let v najem
trgovino s stanovanjem in Jnventarjem ali brez inven-laria v mestu ali na deželi. Pristopim tudi kot družabnik. — Ponudbe prosim na upravo lista pod štev. 7642.
SPECERIJSKA TRGOVINA V KRANJU iščo močnega,
poštenega VAJENCA.
Pogoj, da ni domačin ter da ima dovolj Sol. izobrazbe. -Ponudbe pod »VAJENEC« St. 7643 na upravo lista.
STANOVANJE
Iščeta zakonca brez otrok (izred. mirna stranka), 1—3 sobe s kuhinjo, v mestu ali na periferiji; najemnina postranska stvar. — Ponudbe na naslov: »Hišnik«, Erjavčeva cesta 12, Ljubljana.
t Spalnica
hrastova, moderna, solidna, se proda po nizki ceni za 11.000 dinarjev (vredna ie J6.000 Din). — SP. ŠIŠKA, pri mizarju J- BAJDE.
Strojnik in kurjač i
samost. delavec v popravil, j in montaži, išče službe. Po- | nudbe na upravo lista pod šifro »Trezen 4/'XIL«
Naprodaj imam dvoje
lahke sanke
z.a enega konja. Ivan LAH, kovač, Lesce 39, Gorenjsko.
ženitna ponudba
Samotarec star 38 let, zdrav in simpatičen, mirnega značaja, trgovsko naobražen, z manjšim kapitalom v gotovini, IŠČE vsled pomanjkanja znanstva znanja če mogoče z enako gospodično ali vdovo, v svrho takojšnje poročitve. Vdove do dveh otrok niso izključene. Tajnost strogo zajamčena. Le resne in ncanonimne ponudbe s polnim naslovom — če mogoče s sliko — pod šifro »Samotarec 1886« na upravo »Slovenca«. 7635
Pošteno dekle
pridnih rok, stara 20 — 30 iet, ki se razume na kuhanje in hišno delo, se sprejme takoj v boljši hiši. — Naslov v upravi pod 7638.
IZGUBILA SE JE
na Radio - koncertu moška usnjata rokavica. Najditelja prosim, jsviti naslov proti odškodnini na upravo lista.
Damski klobuki
nakit»ni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
modistka — Stari trg.
POZOR!
POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-va cesta 30, L nad., desno.
Prodajalka
meš. stroke, se takoj sprejme na deželi. Pismene ponudbe z navedbo referenc na upravo lista pod 7649.
Tapetniki!
Prvovrstno morsko TRAVO (AFRIK) nudi najceneje
»F R U C T U S«
Ljubljana — Tabor štev. 2, Krekov trg štev. 10.
Otroške oblekce
za dečke in deklice, navadne in boljše, predpasnike, volnene svitarčke, razno trikotažo, nogavičke in drugo si sv. Miklavž lahko za malo denarja nabavi pri tvrdki F. in I. GORICAR, »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
BBBBBBBBBBBBBBBBBB'
Pisalni stroj
star, toda dobro ohranjen, se KUPI (evt. tudi starejši sistem). Ponudbe z navedbo cene in sistema na upravo »Slovenca« pod it. 7615.
NAPRODAJ KOMPL. OPRAVA
za spalno sobo iz orehovega lesa, zelo dobro ohranjena. Sv. Petra cesta 51. Ogleda se lahko od 11.—4. ure pop.
Rabim čevljarskega
POMOČNIKA
samo za šivana dela in za kontes-pete. Lcgar Anton, Dalmatinova ulica 7, Ljublj.
Nudim vpletiee (kite) lasne obročke.
Barvanje las z Oraal Hene.
M. PODKRAJŠEK
frizer za dame In gospode
Damske plašče
najnovejši kroj, fini in navadni, razne športne bluze, mod. krila, domače damske obleke (Hauskleid), predpasniki iz klota, listra, šifona in kretona, tudi vse dam. perilo, kupite najeneje, ker je lastni izdelek, pri F. in L Goričar, »PRI IVANKI«, Sv. Petra cesta 29 — Ljubljana.
V HRV. PRIMORJU, lepem, zdravem kopališču, se proda ob obali več manjših
STAVBENIH PARCEL
Naslov v upravi pod 7608.
PERJE
kokošje, račjo, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda,čakovec
V gostilni pri »Bobenčku« na Sv. Petra cesti vsak PETEK
Iščem LOKAL za krojaško obrt
v industrijskem kraju ali bližini mesta na Slovenskem. — Ponudbe na naslov: Uprava »Slovenca«, podružnica CELJE — »Beli vol«.,
P0LEN0VKA
tudi čez ulico.
7601
BBBBEBBSBBBBBBBBBB
Najprimernejše
Miklavževo darilo
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
Bs2ene Korene
n Krangu
Cenik zastonj! Cenik zastonj! BBmBaB^BBBBtBnRBSBB
Iščejo se pletilje.
Istotam se odda pletenje na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7578.
Za Miklavža in božič.
Mamice, razveselite otroke in kupite igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelne, holcnderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroje itd. najceneje TRIBUNA F. B. L., Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 7004
Na dan 15. )'anuar[a 1925 god. u 11. časova pre podne održače se u saobračaj. odelenju opštine grada Beograda, Jugoviča nI. br. 1 — olertalna licitacija za nabavku oko
600.000 kameni!; kocaka
od eruptivne stene. — Predračunska suma 5,000.000 Din. — Ponučači sa kamenom iz inostranstva izključaju se. — Ponude moraju biti saobrazne zakonu o državnom računovodstvu i tačno odgovarali propisanim opštim i lehnič-kim uslovima, koje interesanti mogu videti, odnosno odkupiti, u saobračajnom odelenju opštine grada Beograda.
IZ SUDA OPŠTINE GRADA BEOGRADA,
A. br. 27.045 od 22. novembra 1924 god.
Agitirajte za naše časopise9
barve, Srnlla, lake, kit, emajle, čopšie in zajamčeno čisti firne2 najboljše kakovosti nudi
Mudit-Zanki
Marl&or LJubljana novi Sad
podružnica	centrala
Tovarne
Ljiablgana — Medvode.
skladišče ;

so
najprikladnejše in najcenejše
cla rilo
Gosposvetska cesta 7.
Marijin trg 2.
„Vmana"
delniška družba vinogradnikov
v Ptuju
priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo
po zelo ugodnih cenah.
IHHLR TRGOVI
z mešanim blggotn
na jako prometnem kraju se z vsem inventarjem ugodno proda. Ugodno za samca. — Cenj. ponudbe na: Uprava »Slovenca«, podružnica CELJE pod šifro »Trgovina«.
•j--v:
r Zimske suknje
v vseh modernih oblikah iz CeSKega In angleikega blaga,
priporoča po jako zmernih cenah
A. KUNC, Ljubljana
Gosposka ulica Stev. 7.

Naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da jc danes o polnoči po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere Bogu udano preminula preblagorodna gospa
Amalija Gerdešic
vdova po dvornem svetniku in predsedniku okrožnega sodišča v pokoja
v 86. letu starosti.
Pogreb bo v petek, dne 5. decembra 1924 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Novem mestu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v obeh tukajšnjih cerkvah. Naj v miru počiva!
Novo mesto, dne 4. decembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.