PRlmurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 400 Ur
Leto XXXVII. Št. 248 (11.070)
TRST, torek, 20. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ZGODOVINSKI PREOKRET V GRČIJI PO NEDELJSKIH VOLITVAH
Zmaga socialistov v znamenju «prenovitve» družbenega in gospodarskega ustroja države
Papandreu dobil absolutno večino v novem parlamentu in potrdil namen izstopiti iz EGS in NATO - Čestitke evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank, KPI ter ZKJ in SZDLJ - Zadovoljstvo v SZ in zaskrbljenost v ZDA
ATENE — Zmaga vscgrške socialistične stranke na nedeljskih volitvah je bila še mnogo večja od sicer povoljnib napovedi: stranka «Pasok» dolgoletnega voditelja grških socialistov Andreasa Papandreu-ja je bila deležna podpore kar 48,6 odstotka volilnih upravičencev in si je zagotovila absolutno večino 174 od 300 mest v obnovljenem parlamentu. Sredinsko-desničarski stran ki bivšega predsednika vlade Rallisa
l i 18 * 1
Socialistični voditelj Andreas Papandreu pozdravlja množico, ki mu je prišla čestitat ob zmagi	(Telefoto AP)
«Novi demokraciji*, so pa volitve prinesle pekoč poraz, saj je zbrala vsega le nekaj več kot 35 odstotkov glasov, s katerimi si je zagotovila 113 mandatov. Nekoliko se je okrepila prosovjetska komunistična partija, ki bo s skoraj 11 odstotki glasov poslala v parlament 13 poslancev.
Te tri bodo tudi edine politične skupine v novem parlamentu, saj po grškem «popravljenem* proporcionalnem sistemu ostale stranke in volilne formacije niso prejele dovoljšnega števila glasov za izvolitev predstavništva. Nekoliko drugačni so bili izidi sočasnih volitev za 24 grških poslancev za evropski parlament, čemur se pa ni čuditi, saj se je program zmagovitega Pa-soka zavzemal ravno za izstop Gr-
•iiiiiiiitiiittiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiimiiiiitiiiiimiiaiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiMiiiiniuiiniiiiiiiiiiiiiin
V ISKANJU IZHODA IZ DRUŽBENE IN GOSPODARSKE KRIZE
Jaruzelski tudi sekretar partije Poljska ponovno pred razpotjem
Novi sekretar ostaja zvest ^socialistični obnovi*, napoveduje pa ostrejše ukrepe
VARŠAVA — Poljska je brez vidnih pretresov sprejela nedeljski od slop Stanislav# Kanie in imenovanje generala nojoiecha JaruzeKke-ga za prvega sekretarja CK Poljake združene delavske partije. Novi sekretar, ki jc obenem predsednik vlade in obrambni minister, je namreč do sedaj poudaril, da bo o-stal zvest načelom (Socialistične obnove* in smernicam devetega kongresa PZDP.
V predsinočnjem govoru, ki so ga objavili šele včeraj, jc general Jaruzelski poudaril «potrcbo po soudeležbi v .organih oblasti zavezniških strank (demokratične in kmečke stranke) kot tudi nestrankarskih in katoliških osebnosti, ki spoštujejo načela socializma*. Po njegovih besedah je torej na Poljskem nastopil čas oblikovanja «fronte na cionalne rešitve*.. Napovedal je tudi skorajšnji sklic petega plenuma CK, na katerem bodo »predlagali spremembe v sestavi politbiroja in sekretariata*. Namesto zahvalnih besed za svoje imenovanje je Jaruzelski napovedal spremembe, ki morajo izboljšati položaj, ojačiti borbenost partije in socialistične države. Ob tem je poudaril,, da bo treba dosledno uresničiti smernice četrtega Dlenuma.
Dokument zadnjega plenuma pa v bistvu ne spreminja dosedanjega zadržanja poljske partije do hude družbene in gospodarske krize v državi. Njegovo besedilo pa jasno j navaja, da partija ne bo več depu- 1 ščala rušen:a socialistične države, vse svoje člane obenem obvezuje, da se z vsemi silami postavijo po robu kontrarevolucionarnim dejavnostim in načrtom. Po navajanju »katastrofalnega* družbenega in |x>-litičnega položaja na Poljskem dokument prehaja na možnost proglasitve »izrednega stanja*.- «V trenutku. ko je v nevarnosti obstoj in varnost države, centralni komite smatra za neobhodno potrebno, da se najvišje sile L.R Poljske v skrajne.n primeru poslu/i jo ustavnih določil, da obranijo življenjske interese države in ljudstva*.
Po vsem tem postaja jasno, za kaj je Kanio zamenjal človek, ki se ni z njim ideološko razhajal, a ima največje možnosti, da uspešneje nadaljuje po poti. ki je bila zaradi neuspehov usodna za bivšega sekretarja. Dovolj zgovorna je vest. da se je včerai pod predsedstvom prvega sekretarja CK PZDP, ministrskega predsednika in obrambnega ministra Jaruzelskega sestal poljski vojaški svet, ki je vojski določil naloge pri uresničevanju določil četrtega plenuma. Kaj to po meni. ni težko ugotovili, saj je pred sinočnjim general Jaruzelski izjavil, da bo njegova prednostna naloga »premostitev krize, odprava napetosti in zastojev, ki jih v družbenem in gospodarskem življenju povzročajo socializmu sovražne sile v sindikatu Solidarnost*. Sindikat pa je pozval, naj prekine stavke in sindikalni boj.
Izredno previdne so tudi prve ocene poljskih sprememb na Zahodu. Reaganova administracija le nava ja. da ne vidi razlogov, zakaj bi morali na Poljskem proglasiti izredno stanje. Prav tako previdni so V krogih Solidarnosti, kjer prihaja že do prvih znamenj odpiranja noi veniu sekretarju, a obenem poudarjajo pravico do nadaljevanja sindi kalnega boja.
STOPNJEVANJ* NAPETOST!
NA SUDANSKO-ČADSKI MEJI
KARTUM — Napetost med Sudanom in Libijo se ponovno nevarno stopnjuje. Kartum je že večkrat obtožil libijsko vojsko, da je ■' bombardirala sudanske vasi, včeraj pa je obrambni minister in poveljnik sudanskih oboroženih sil general Hamid Kalil povedal, da Libija kopiči vojaštvo ob sudanski meji. Kartum nima ob tem nobenega dvoma, da je drugi Gedafijev cilj po zmagi v čadu prav Sudan. General Kalil je tudi obtožil Libijo, da podpira notranje sudanske prevratniške sile.
Vse to so v Tripolisu zanikali. Libijski zunanji minister Abdel Ati Obejdi je včegaj arabskim veleposlanikom povedal, da nima njegova država ozemeljskih pretenzij do Sudana, ne strinja se pa s pomočjo, ki jo Kartum nu-
di »čadskemu uporniku Hisenu Habreju*. Prav tako je libijski zunanji minister obsodil sudansko podporo campdavidskemu sporazumu.
Mimo teh nasprotujočih si izjav pa se v Čadu boji nadaljujejo. Po vsem sodeč so «sile severa* ob izdatni sudanski pomoči ojačile napade proti libijski vojski v čadu. V takem položaju bi lahko Libija še ojačila svoje povračilne ukrepe in zasledovala Habrejeve enote tudi na sudansko ozemlje z vsemi nepredvidljivimi posledicami. Po Sadatovi smrti se je namreč Sudan vsestransko o-prl na ZDA, da lahko sedaj glasneje protestira in obsoja libijsko politiko, saj se čuti dovolj varnega v senci ameriških strateških ciljev v Afriki.
čije iz EGS: socialisti so si z 39,16 odstotka glasov zagotovili 10. mandatov, Nova demokracija s 33 odstotki 8, prosovjetska KP z 12 odstotki 3, po 1 pa (notranji* komunisti, socialdemokrati in skrajno desničarski «progresisti».
Grški narod se je torej še prek optimističnih pričakovanj izrekel za «spremembo», ki je bila volilno geslo socialistov. Spremembo v notranji politiki, z odpravo socialnih krivic in ozdravitvijo gospodarstva, ki so ga prejšnje sredinsko-desni-čarske vlade pripeljale na rob propada. Papandreu mu je obljubil u-vedbo draginjske doklade, ki naj brani delovne sloje pred posledicami 30-odstotne inflacije, lažji pristop do študija, skrajšanje vojaškega roka od 2 na 1 leto. Še posebej so pa pomembne spremembe. ki jih je Papandreu napovedal v zunanji politiki: izstop iz Evropske gospodarske skupnosti (v katero je Grčija vstopila šele letos) in iz vojaškega zavez.ništva NATO. S tem je osvojil mnenje velikega dela Grkov, da jih »NATO izpostavlja nevarnostim, ne da bi jih branil* (pri čemer se sklicujejo na spor s Turčijo zaradi Cipra) ter da so inieli «od EGS več škode kot koristi* (spričo podražitve živil, ki so ga prej kupovali drugje).
Voditelj grških socialistov bo pri uresničevanju svojega programa mogel tako rekoč odločati sam, saj so mu volivci zagotovili absolutno večino in mu zato ne bo treba sklepati zavezništev ali kompromisov, Veliki množici, kj mu jc prišla že, v nedeljo ponoči prirejat zmagoslavje pred njegovim domom na periferiji Aten je tudi zajamčil, da od tekega programa ne bo odstopil niti za ped. da bo postal prav v kratkem stvarnost. Pri tem je poudaril, da je sedaj prvič grški narod na oblasti in se je obvezal »graditi socialistično Grčija za Grke.*	,i
Papandreu bo prejel jutri od predsednika republike Karamanlisa mandat za sestavo svoje enobarvne socialistične vlade, prve napredne levičarske vlade sodobne Grčije.
Mimo nesporne moči, ki so mu jo dali grški volivci, in trdne volje, da izvede svoj program vse-stranke »prenovitve* brez oklevanja. se pa vseeno izvedenci za mednarodno politiko po. vsem svetu sprašujejo, ali bo Papandreu mogel zares izvesti tak preokret, zlasti v zunanji politiki, katerega posledice bi močno vplivale na dosedanja ravnotežja. Spričo nemajhnih težav, ki ga čakajo ob prevzemu oblasti za ureditev notranjih razmer (inflacija, vzpon gospodarstva), se komentatorji bolj nagi-
bajo k domnevi, da se bo zunanjepolitičnega preokreta lotil postopno: glede izstopa iz EGS naj bi sklical referendum, za sedaj pa naj bi Grčija izstopila le iz integriranega poveljstva NATO, ostala pa naj bi formalno članica zavezništva.
Ob zgodovinski zmagi je Papandreu prejel čestitke voditeljev vseh evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank ter državnih voditeljev z vsega sveta. Iz Jugoslavije sta mu izrazila čestitke in najboljše želje predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov in predsednik zvezne konference SZDLJ Kolj Široka, iz Italije pa Craxi, Longo in CK KPI. Medtem ko v Moskvi izražajo zadovoljstvo nad premikom v Grčiji, so seveda v ZDA hudo zaskrbljeni nad možnostjo njenega izstopa iz NATO, ki da bi »močno ošibil njen jugovzhodni blok.* Zato vlada seveda veliko pričakovanje za prve uradne korake nove vlade, ki jih bo Papandreu napovedal takoj po umestitvi.
VRHOVEC IN C0L0MB0 ODPRLA PREHOD ŠTfiiDREŽ-VRTOJBA
Nova vez prijateljstva ob meji
Na srečanju med ministroma poudarek razvoju dvostranskega sodelovanja, pa tudi izmenjava mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih - Colombo bo 14. in 15. novembra obiskal Beograd
V NEDELJO MED OBISKOM V GORICI IN NOVI GORICI
Vrhovec in Colombo ločeno sprejela enotno delegacijo Slovencev v Italiji
•T !- 4; **v 1 x - •*' k -■
Predstavniki manjšine odločno poudarili nujnost po čimprejšnji odobritvi globalnega zaščitnega zakona - Colombo bo o srečanju poročal na vladni seji
GORICA — Enotna delegacija slovenske narodnostne skupnosti v
ItaBjjJr v nedeljo, italijanskemu zunanjem« mjnjjjj-u Kmiiiu Cotomjn) Jffihjflve nimajo namena, preglasiti ponovila zahtevo po čimprejšnji odobritvi zakona za globalno' zaseSo	večine'.
Slovencev v Italiji in poudarila, da mora biti zaščitni zakon za manjšino sprejemljiv, to je, da ne sme vsebovati diskriminacij glede na pokrajino, v kateri Slovenci živijo in da mora vsebovati vse tiste postavke, ki so potrebne za nemoten družbeni, kulturni in gospodarski razvoj naše narodnostne skupnosti.
Z zahtevami, ki so bile naslovljene predstavniku italijanske vlade in ki sc v bistvu v enaki obliki ponav-
VValtritsch. Pogovoru z jugoslovanskim ministrom Vrhovcem so prisostvovali tudi predsednik IS SR Slovenije Janez Zemljarič, v ek po-
v____ r____ .slanik SFRJ v Italiji Marko Kosin
lja.io že vrsto let ter s prizadeva-,generalni konzul Si RJ v P-stu njem za dosego globalnega zaščitne- ^eian Cigoj. Josip Vrhovec 'e z
ga zakona je enotna delegacija seznanila tudi jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, tudi zalo, ker je Vrhovec predstavnik države sopodpisnice osimskega sporazuma, v katerem je jasno zapisano, da mora Italija zagotoviti Slovencem največjo zaščito.
Srečanje slovenske delegacije z Josipom Vrhovcem je biio opoldne v Novi Gorici. Enotno delegacijo so sestavljali Ivan Bratina. Andrej Bratuš. Viljem Černo Damjan Paulin, Mirko Primožič in Marko
julijanskim prebivalstvom. Naše
TRAGIČEN KONEC VRTOGLAVEGA ULIČNEGA ZASLEDOVANJA
KRUT UBOJ DVEH POLICISTE7 V MILANU
Tretji policist težko ranjen - Odgovornosti si zaenkrat ne lasti nihče - Dramatični razpleti streljanja - Ranjen tudi napadalec?
MILAN — : Velika severna industrijska metropola, .je bila včerai znova prizorišče smrti policijskih agentov. Med običajno patromo dejavnostjo se .je namreč posadka a-gentov Digosa spopadla s še neidentificiranimi potniki rdečega bmw. Med oboroženim spopadom sta bila dva agenta ubita, tretji pa se hudo ranjen bori s smrtjo v bolnišnici. V uradih Digosa ne vedo ooveda ti. ali je šlo za prestrezmi.it tolpe navadnih zločincev, ali pa so agente pokosili zahrbtni streli teroristov; kakorkoli že pa je jasno, da gre za ponovno stopnjevanje napetosti v mestu, ki je že samo po sebi eno izmed središč italijanskega kriminala.
Do tragičnega razpleta razmeroma nenevarne policijske akcije jc prišlo v zgodnjih jutranjih urah. Trije agenti političnega oddelka, ki so nadzorovali eno izmed naibol.i »vročili* milanskih mestnih četrti, so prestregli sumljivi brnw. Ker se voznik ni odzval ukazu naj se u-stavi. se ie začelo vrtoglavo zasledovanje po mestnih ulicah. Nenadoma je bmvv zavozi' v neko stransko ulico in voznik jc sinko-vito pritisnil na zavore. Presene čenj šofer policijske službene al-fette se ie komaj izognil trčenju, kar ;jc za trenutek zmedlo policiste. To ic bilo dovolj da so zločinci skočili iz avta in obsuli policijski avto s streli, šofer Carlo Bonantuomo ie mrtev obtičal za vo’anom. Podobna usoda ie doletela tudi agenta v civilu Vincenza Tumminella, ki se je zaman skušal preriniti iz avtomobila. Spretnejši je bil tretji agent, Franco Epifa
nio. Pr.eden so ga streli zadeli, je izpraznil šaržer svoje službene pištole proti napadalcem. Ranjen v ramo se je nato agent zatekel v neko stanovanjsko poslopje, eden izmed zločincev pa se ie celo po dal za njim. da bi ga pokončal, spotoma pa ga ie še dvakrat ranil, enkrat v trebušno votlino. Prizor je bil dramatičen. Zbegani, okrvavljeni agent je obupano trkal na vsa stanovanjska vrata in kričal: «Na pomoč, sem policist, hočejo me ubiti.* Vendar zaman. Prestrašeni stanovalci mu niso hoteli nuditi varnega zatočišča. Na srečo
se je zločinec premislil in se oddaljil. Preden so se podali v beg, so napadalci znova streljali v trupla ubitih agentov.
Krutemu prizoru je prisostvovalo na desetine ljudi, ki so se povečini zatekli v bližnje trgovine. Tudi preiskovalcem se je nudila tragična slika. Na desetine praznih nabojev, preluknjena pločevina številnih avtomobilov, lažje ranjen pa je bil tudi neki mimoidoči pešec. V pičli minuti, se je ulica spremenila v pravo bojišče.
Kot rečeno, si preiskovalci niso na jasnem, kdo so avtorji pokola.
Bmw, za katerega so ugotovili, da je ukraden, so našli popoldne v nasprotnem delu mesta. Krvavi madeži, najbrž pričajo „ tem. da je bil tudi eden napadalcev ranjen. Telefonskih pozivov, s katerimi si teroristi običajno lastijo odgovornost za atentate, za sedaj ni bilo. O možnosti, da so napad zagrešili politični zločinci priča zaenkrat le ena okoliščina: divja in nerazumljiva krutost, s katero so se spravili na agente. To pa vsekakor ni dovolj, da bi jim uidi dokončno pripisali odgovornost za krvavo milansko jutro.
Policijska alfelta s sledovi krogel na vetrobrana
('ieieioto AP)
velikim zanimanjem sledil izvajanju članov delegacije in je v odgovoru na zahtevo po celovitem izvajanju osimskega sporazuma dejal, da bedo izvajanje sporazuma preverili na novembrskem obisku | ministra Colomba v Beogradu. Si-1 cer pa je Vrhovec ponovno pouda ! ril vso zavzetost Jugoslavija da se j slovenski narodnostni skupnosti v j Italiji čimprej zagotovi najprimernejša zakonska zaščita.
Minister Emilio Colombt. s katerim se .je enotna ‘delegacija sestala v poznih popoldanskih urah pa ie. po uvodnih pozdravnih besedah in po priznanju, da je prišlo do zamude pri postopku za odobritev «organske zaščite* slovenske manjšine dčjal, da mu sicer niso poznani odnosi med večino in manjšino v Cassandrovr komisiji, da pa ve, da je ministrski predsednik Spadohni v svojem govoru 8. avgusta' v Gorici priznal potrebo po globalnem zakonu za slovensko manjšino. «Pomagal bom, ie nadaljeval Colombo. da se dolgi postopek čimprej izpelje do konca. Gre za naše notranje vprašanje za • naše demokratično spoštovanje etnij. Naša dolžnost, je, da se ■ razvijajo. Obvezujem se, da bom na prihodnji seji ministrskega sveta posredoval vašo zahtevo, da se postopek ža sprejem zakona pospeši in da bo' predsedstvo vlade sprožilo mehanizem, ki bo privedel do odobritve zakona,* ie še poudaril Colombo.
Člani enotne delegacije Slovencev v Italiji so zunanjemu ministru natančno obrazložili stališča Slovencev, ki živijo v Itahji ter sa seznanili z vsemi aspekti zahteve po odobritvi globalnega zaščitnega zakona.
Prvi je spregovoril Damijan Paulin, ki je v osvetlitvi našega položaja dejal, da je šest let po podpisu osimskega sporazuma prav taksen ali celo še slabši. Zavrnil je ločevanje Slovencev v tri kategorije in poudaril, da mora biti zaščitni zakon enako veljaven za celotno deželno področje. Od tega stališča se ne bomo in se ne smemo umakniti, je dejal Paulin
Po besedah Mirka Primožiča smo Slovenci z zadovoljstvom sprejeli osimski sporazum, ker smo Pili prepričani, da bomo 36 let do vojni, ko se nam zaščite še noče dati, končno prišli do nie. Delal je. da je osimske sporazume potrebno jemati kot celoto in jih izvajati, zlasti še v tistem poglavju, ki zadeva našo skupnost.
Marko Waltritsch je Vivodoma dejal, da je prav, če se številnim na ministra naslovljenim pozdravom pridruži tudi pozdrav slovenskega avtohtonega prebivalstva, ki v mestu slovenskega imena, kot je Gorica, v soglasju že 1.400 let živi z
kot vi, gospod minister trdite v intervjuvu za nedeljski italijanski tržaški dnevnik, 'ampak hočejo z globalno zaščito doseči samo demokratične pravice, ki nam pripadajo.
Viljem Černo je uvodoma dejal, da se kažejo jr sne težnje po razločevanju manjšine v kategorije po pravicah. To težnjo je potrebno zaustaviti, ker je manjšina nedeljiva. Potreben nam je za vse Slovence enak, zaščitni zakon, inštrument
Uradni sestanek med delegacijama F-JK in SR Slovenije
Otvoritvena svečanost mejnega prenoda v Štandrežu je bila tudi priložnost za sestanek med predsednikom deželnega odbora FJK Antoniom Comel-lijerri in predsednikom izvršnega sveia SR Slovenije Janezom Zemljaričem. Pogovoru, ki se je odvijal v prisrčnem vzdušju so prisostvovali deželna odbornika za načrtovanje in proračun Coloni ter za promet in prevoze Rinaldi in predsednik odbora za gospodarske odnose s tujino Jernej Jan ter predsednik odbora za mednarodne odnose SR Slovenije Drago Mirošič.
Ob koncu sestanka, na katerem je prišlo do izmenjave informacij o vprašanjih skupnega interesa in o načrtih sodelovanja med obema obmejnima deželama, je bilo sklenjeno sklicanje uradnega sestanka med delegacijama dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije, ki naj bi bil že v bližnji prihodnosti.
svobode in garancija napredka. Prenehati je potrebno z zapostavljanjem, ki ga poznamo z emigracijo in z gospodarsko zaostalostjo prostora, na katerem živijo videmski Slovenci.
Andrej Bratuž je Colomba spomnil na čase, ko je bil predsednik evropskega parlamenta, in izrekel prepričanje, da bo Italija hotela in želela rešiti manjšinsko vprašanje v evropskem duhu. V Italiji so zaščitene vse manjšine, zato hočemo takšno zaščito, ki ne bo Slovencev ločevala v kategorije po stopnji pravic.
Ivan Bratina je dejal, da odprtje, MMP štandrež - Vrtojba, v osimskem sporazumu določenega objekta, ni začetek, ampak nadaljevanje neke dobe, ki potrjuje desetletno sodelovanje ob meji. Če hočemo imeti dobrososedske odnose, je dejal, moramo imeti zaščiteno manjšino, kajti samo zadovoljna manjšina bo prispevala k dobremu sosc-dstvu. Sklicevanje na helsinško listino je sicer umestno, toda upo šlevati ie potrebno predvsem ustavna določila o zaščiti manjšine. Za izvajanje ustave pa so odgovorne poTiične sile, vlada in tudi on kot minister v njej, je dejal Bratina sogovorniku. (gv)
GORICA — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo in jugoslovanski zvezni sekretar za zunanjo zadeve Josip Vrhovec sta v nedeljo dopoldne simbolično prerezaia trak in s tem uradno izročila prometu novi mejni prehod Štandrež -Vrtojba, ki je še en člen v dolgi veriei prizadevanj za utrditev in o-krepitev sodelovanja iu prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, spoznavanja in spoprijateljevanja med prebivalci z obeh straui meje, ki povsem upravičeno velja za eno najbolj odprtih v Evropi. Gorica ia Nova Gorica pa v nedeljo nista bili le prizorišče slovesne formalnosti odprtja mejnega prehoda, ampak sta bila tudi priložnost ponovnega srečanja med obema ministroma, ki sta se v zadnjem letu mnogokrat srečala in izmenjala mnenja ne sfinio o vprašanjih ruedsebgjge-ga sodelovanja, ampak tudi o najaktualnejših mednarodnih problemih,, o katerih imata Italija in Jugoslavija, kljub različni družbeni u-reditvi in različni vlogi v mednarodni politiki, zelo pogosto enako ali zelo slično stališče.
Ta dva aspekta, sodelovanje med državama in ocena sedanjega mednarodnega trenutka, sta prišla do izraza tudi v včerajšnjem dokaj dolgem pogovore med Colombom in Vrhovcem na goriški prefekturi. O pogovore niso objavili nobenega u-radnega stališča, pač pa sta Emilio Colombo in Josip Vrhovec cb koncu v kratkih izjavah seznanila predstavnike tiska z 'njihovo vsebino. Vprašanja, o katerih sta ministra govorila v nedeljo, pa bosta delegaciji obeli držav poglobila 14. in 15. novembra, ko bo Colombo ura.d-. no obiskal Jugoslavijo.
Sicer pa sta .ministra v glavnem: le nakazala vprašanja, o katerih sta razpravljala. Tako je Josip Vrho- . vee. poudaril, da sta se s Colom bom pogovarjala o novih dramatičnih dogodkih v svetu- z namenom, da prouči-, a j kako si lahko obe državi prizadevata, da doprineseta R'tnjJ ru in k večji varnosti v svetuPrav tako, je dejal Vrhovec, pa -je bil govor o dvostranskih odnosih, tudi zato, da se ministra dogovorit^,' na kakšen način naj obravnavata vpra- ; šanja,’ki še niso bila v celoti're- ' šena. »Ugotovila sva, da sd osimski \ sporazumi tisti trajni smerokaz, ki nam kaže, po kateri poti -moramo 'skupaj nadaljevati.* je dejal V
Vrhovec je nato dejal, da sta se pogovarjala o krepitvi infrastruktur, nato pa je nadaljeval: »Govorila sva tudi o vprašanju naših narodnih manjšin, zato ker skupno meniva, da so mostovi zaupanja in zbliževanja, zato ker imamo interes, da se italijanska manjšina' v Jugoslaviji in slovenska v Italiji vsestransko svobodno razvijata, da krepita svojo nacionalno identiteto in da stalno napredujeta v okolju in z narodom, s katerim živi- v dr-‘ žavi, ki ji je domovina, tako da sta prepričani, da bosta v tej smeri s skupnim naporom dosegli pozitivne rezultate, kar predstavlja tudi napredovanje celotnih naših od? nosov.*
Emilio Colombo je nato navedel še nekatera druga vprašanja medsebojnega sodelovanja, o katerih sta govorila z Vrhovcem. Med drugim je omenil vprašanje avtoprevoznikov. ki je za Gorico zelo aktualno ter vprašanje ribolova v severnem Jadranu. Colombo je nato dejal: «Govorila sta tudi o pogojih manjšin, italijanske manjšine v Jugoslaviji, slovenske in drugih manjšin v Italiji ter o tem, kar je treba narediti, da se v celoti o-hranijo njihove značilnosti in omogoči njihov razvoj*. V zvezi z mednarodnimi vprašanji pa je Colombo še zlasti poudaril, da sta z Vrhovcem govorila o madridski konferenci o Sredozemlju ter o odnosih Sever-Jug, v zvezi s katerimi je Colombo seznanil Vrhovca z italijansko pobudo za pomoč deželam v razvoju, za ublažitev lakote v svetu in za kmetijsko-pre-hrambeni razvoj najbolj revnih držav.
POPIS PREBIVALSTVA ŽE SPET POVOD ZA KRŠITEV NAŠIH PRAVIC
Od popisovalcev zahtevajmo dvojezične pole
V	našem dnevniku nismo zaman pozivali Slovencev, naj pozorno spremljajo popis prebivalstva in gospodarskih dejavnosti. Že pred desetimi leti, ob priliki zadnjega popisa, smo bili priča grobemu kršenju pravic naše narodnostne skupnosti in to zlasti v obliki vprašanja o narodnostni pripad nosti, za katerim se je skrival poskus preštevanja naše skupnosti. Jasen politični manever tistih vodilnih krogov v Rimu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki so jim vodilo za izglasovanje vsakega zakonskega normativa v korist manjšine samo in zgolj številke. Poleg tega takrat slovenske popisne pole niso imele nobene pravne veljave in tudi med popisovalci je bilo zelo malo Slovencev. V mestu in v predmestjih pa so oblasti ravnale, kot da v teh predelih tržaške občine sploh ne bi živeli Slovenci.
V	popisno polo ISTAT letos ni vključil vprašanja o narodnostni pripadnosti posameznika, kar pa zdaleč ni ,še odpravilo diskriminacij, ki smo jim priča žal tudi ob tem popisu. Kljub zagotovilom in obljubam, ki smo jih pred dnevi prejeli od vseh strani, pristojnim organom (ISTAT, občini, trgovinski zbornici) očitno ni po godu, da Slovenci živimo tudi v mestu in v predmestju, torej ne samo na Krasu in v okolici. V središču Trsta ni slovenskih plakatov, ki informirajo državljane o namenih popisa, skoraj ni slovenskih popisovalcev in že sedaj zmanjkujejo slovenske popisne pole. Kako pa je to mogoče? številni bralci so nas včeraj spet opozorili, da večina popisovalcev sploh ni poučena o pravni veljavi slovenskih pol. Nekateri od teh se celp v tej zvezi norčujejo iz naših ljudi ter jim na razne načine »ponujajo* samo italijanske pole. Zakaj to? Zakaj niso občinski organi informirali popisovalcev (če je bilo to spoh potrebno), da v Trstu živijo tudi Slovenci? To je najmanj, kar bi lahko naredili, če pustimo ob strani vse drugo. V tržaški pokrajini so tiskali osem tisoč slovenskih popisnic, mnogi popisovalci pa so se celo ponekod pritožili, da jim odgovorni niso dali na razpolago slovenskih pol.
Mnoge slovenske družine torej, v mestu in v predmestju, niso sprejele samo italijanske pole in velele popisovalcu, naj se vrne tudi s slovensko.
Zanimivo bo sedaj videti, če se bo slednji sploh vrnil. Bralec od Sv. Ivana pa nas je obvestil o naslednjem dogodku, ki res ponazarja, kaj se stvarno dogaja v odnosu do naših ljudi. Med razdeljevanjem popisnih pol ga po naključju ni bilo doma, zato je popisovalec hotel pustiti polo pri sosedu. Ob prigovarjanju slednjega, da sosed, ki ga v, tistem trenutku ni doma, zahteva tudi slovenski obrazec, mu je enostavno zabrusil, naj ga pride sam iskat in odšel. Tudi to se torej dogaja. Vsem, ki so na katerikoli način doživeli take dogodke, svetujemo, naj ne izpolnijo italijanske pole ih riaj počakajo, da se popiso valeč vrne s slovensko polo. če popisovalec tega ne bo storil, bo kršil zakon in pravila o popisu.
Iz Vižovelj pa so nam sporočili, da so v neka terih družinah na prošnjo popisovalca že izpolnili ter oddali popisno polo. Tudi tako ravnanje predstavlja kršenje pravil, saj mora popisovalec dvigniti izpolnjene popisne pole šele po 26. oktobru.
Višek vsega pa se je doslej pripetil v slovenski družini, ki biva v Ul. Flavia v Trstu. V poznih popoldanskih urah je potrkala na vrata popisovalka, ki je imela s seboj samo italijanske pole Na prošnjo družinskega poglavarja po slovenski poli, pa je odgovorila, da je nima in da so te veljavne le na Krasu (!). Ko pa .je videla, da moški odločbo zahteva slovensko polo, se je krat komalo razjezila in ga spomnila, da tistega, ki noče izpolniti obrazca, čaka 800 tisoč lir globe. Nato je odšla. Dogodek predstavlja res lepo spričevalo za tiste, ki vodijo popis.
še enkrat torej pozivamo naše ljudi, naj od popisovalca zahtevajo poleg italijanske tudi slovensko popisno polo, ki ima letos polnopravno in enakovredno veljavo. Izpolnijo in podpišejo naj samo slovensko polo, italijansko pa naj vrnejo popisovalcu neizpolnjeno.
GOSPODARSKI ODBOR SKGZ JE SPREJEL DVELETNI PROGRAM
Vse bolj zahtevne naloge za pospeševanje gospodarskega razvoja Slovencev v Italiji
Slovenska narodnostna skupnost je celovita enota v okviru širše skupnosti prebivalstva Furlanije -Julijske krajine, je eden izmed polnopravnih dejavnikov deželne družbenogospodarske stvarnosti, nosilec tako splošnih kot lastnih specifičnih interesov, zaradi, česar mora v naporih za uresničevanje svojega družbenogospodarskega razvoja ej nakopravno razpolagati z osnovnimi materialnimi sredstvi, sodelovati mora pri sprejemanju vseh bistvenih usmeritev razvoja dežele FJK in imeti svoje predstavnike v vseli organih ter ustanovah, ki odločajo o njegovem uresničevanju.
V okviru ekonomskopolitične u-smeritve, ki jo je z dokajšnjim poudarkom potrdil zadnji občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je to eno izmed pomembnejših izhodišč za delovanje Odbora za gospodarstvo v prihodnjem dveletnem obdobju.
Prejšnji teden se je v Trstu sestal na svoji prvi seji Odbor za gospodarstvo pri SKGZ, v katerem so zastopani Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Slovenski raziskovalni inštitut, sredstva množičnega obveščanja in gospodarstvo iz tržaške, goriške ter videmske pokrajine. Prisotni so razpravljali in z nekaterimi dopolnili sprejeli program dela, ki ga je orisal predsednik odbora dr. Darij Cupin. Sestavljeni sta bili tudi dve področni delovni komisiji.
Med ostalimi osnovnimi postav-
•IIIIMUllllUlllllllllllllllimillllllllllllllllllllllUMIIIrilMIIIIIIIIIIimillltllinilllMIIIHimiMlllfIHIIIHNiatIHIIIHIMIIIIMIMIIIIIIIinilllHUlHHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIUIIIIHIIIHIIIIIIimillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIHimillllll
PONOVEN SOVRAŽNI IZPAD PROTI MIRNEMU SOŽITJU
V noči med soboto in nedeljo je fašistična roka pustila svojo sled na cerkvi in hišah v Borštu
Včeraj je bilo v tej breški rasi ogorčeno protestno zborovanje, na katerem so spregovorili predstavniki družbenopolitičnih sil - Ognjevit govor župana Edvina Švaba in odločna obsodba provokacije
Neznana roka je spet pustila svoje črno sporočilo po naših vaseh. Z napisi tipičnega škvadrističnega in fašističnega kova je »oplemenitila* zidovje tliš in -erkve v Borštu, za svoje gnusno dejanje pa si je izbrala noč med soboto in nedeljo. Ni se še polegel klic protestov proti nezaslišanemu napadu na o-pen&ko srednjo šolo »Srečko Kosovel*, ko se moramo Skivthci ponovno -soočati z brutalnim napadom na nas, na naš jezik in na mršerusta nove.
Neznani vandali so, kot rečeno, v noči med soboto in nedeljo pustili svojo sled v Borštu. Najprej so se znesli nad borštansko cerkvijo, z običajno črno barvo zapisali običajne psovke (tokrat — merde), na zid ob zvoniku narisali ogabno «skico», naperjeno proti papežu Janezu Pavlu H, opremili vse skupaj s kljukastimi križi. Takoj nasproti cerkve pa na sosednjo hišo, Krekov dom, so zapisali: Slavi merde, pregate in italiano. Prihranili niso niti so sednje osnovne šole in prečrtali dvojezično tablo. Skratka, neverjetni izpadi proti slovenskem" prebivalstvu se v zadnjem času nadalju jejo in celo stopnjujejo, oblasti pa ne «morejo» izslediti krivcev, ne »morejo* se zoperstaviti črni drhali. ki kali sožitje med tu živečima narodoma.
Zaradi tega je bil sinočnji ljud ski protest v Borštu toiiko bolj ognjevit in odločen, čeprav izjemno kulturen in umirjen Pred borštansko cerkvijo so se zbrali ljudje iz vseh breških vasi, prišli pa so tudi od drugod, da bi s svojo prisotnostjo podprli protest domačinov in izpričali svojo predanost slovenstvu in demokraciji, sožitju in plemenitim človeškim odnosom. Veliko je bilo tudi govornikov, ki so v imenu va ških organizacij, političnih in u-pravnih organov iznesli svoj gnev. Tako je Milka Žerjal v imenu aktivistov in borcev NOB ostro obsodila podle in žaljive napise ter poudarila, da »ne smemo pozabiti, da je v naši borbi za svobodo darovalo svoja življenja veliko naših tova rišev in ne smemo dopustiti, da bi s takimi dejanji žalili njihov spomin*. V tem smislu so se izrekli tudi predstavnik PSI Marino Peče-nik, predstavnik domačega KD Slovenec Marjan Kosmač, predstavnik SSk Sergij Mahnič, predstavnik ce lice KPI iz Boršta Boris Rapotec, ki so vsi v en glas obsodili podlo dejanje ter zahtevali, naj oblasti končno izsledijo krivce. Vandalsko fašistično provokacijo je obsodil tudi domači župnik Jamnik in naj ob tem povemo, da je bila v nedeljo v Borštu birma, ki se je je udeležil sam škof Bellomi in bil sam priča rezultatu mazaške akcije, ki jo je seveda tudi ustrezno obsodil.
Ob koncu včerajšnje protestne manifestacije pa je v im^nu dolinske občinske uprave spregovoril župan Edvin Švab. V svojem pronicljivem in ogorčenem govoru je najprej o-dločno obsodil to fašistično dejanje, ki je napprjeno proti omikanemu, predvsem pa enakopravnemu sožitju Slovencev in Italijanov Švab je posredoval tudi veliko vprašanj, komu koristijo taki izpadi kdo je za njimi, kdo pošilja mazače, itd. Dejai je, da je to napad na vse Slovence, pomeni pa tudi napad in opomin vsem demokratičnim državljanom itahjanske narodnosti, ki nas spoštujejo.
Ob koncu svojega posega je Edvin Švab še vse pozval k budnosti, k razkrinkavanju sumljivi*1 oseb, ki krožijo po dolinski občini. Seveda pa je tudi odločno zahteval, naj organi javne varnosti izsledijo krivce. Ali bo do tega prišlo?
.... **
Včerajšnja protestna manifestacija v Borštu
kami ekonomskopolitične usmeritve, ki jo zasleduje SKGZ, je bilo na seji poudarjeno, da je za manjšino osnovnega pomena prostorska celovitost in bivalna strnjenost na ozemlju treh pokrajin dežele FJK, pri čemer se postavlja zelo pereče vprašanje ogromnih razlastitev in nepovoljnih urbanističnih inštrumen tov. Slovenci moramo kot subjekt zasledovati celotno gospodarsko strukturo s prisotnostjo v vseh sektorjih gospodarskega udejstvovanja. Pri tem je velikega pomena izdelava oziroma uresničevanje dolgoročnega načrta za krepitev materialne osnove Slovencev v Italiji, ki ga je gospodarski odbor sprejel lani. V teh naporih bo nujno vse večje usklajevanje gospodarskih prizadevanj, upoštevajoč naše gospodarske tradicije in z velikim poudarkom za združevalnih oblikah, kot so zadruge in konzorciji. S posebno pozornostjo bo treba slediti problematiki zaposlovanja, kadrovanja, usmerjenega izobraževanja, študijskega in raziskovalnega dela na področju gospodarstva in utrjevanju vloge gospodarskih organizacij.
Posebej je bil podčrtan pomen politike odprte meje in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, pomen obmejnega gospodarskega sodelovanja v duhu osimskih sporazumov s potrjevanjem načela ena kopravnega gospodarskega sodelovanja našega območja z njegovim naravnim zaledjem, ob vzporednem aktivnem vključevanju Slovencev v gospodarsko stvarnost dežele FJK. Samo taka politika bo lahko zajamčila dolgoročen razvoj območja, kjer živimo Slovenci in obenem razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Nasprotovanje tem načelom pomeni propadanje gospodarskega tkiva v obmejnem pasu, gospodarsko in politično izolacijo, kar nosi s seboj vrsto skrajno negativnih posledic za našo skupnost.
V času, ko gospodarska gibanja v svetu vse bolj označujejo negativni pojavi, kot so inflacija, proizvodna recesija in naraščajoča brezposelnost, pojavi, ki so vse bolj izraziti tudi na krajevni ravni in seveda prizadenejo tudi slovensko narodnostno skupnost — vse več je mladih ljudi, ki brezuspešno išče zaposlitev — so prizadevanja za gospodarski dvig naše skupnosti toliko bolj pomembna in vse bolj dragocene postajajo pobude.
ki težijo k zd.uževanju sredstev, izkušenj, znanja in dela.
Odbor za gospodarstvo i SKGZ je sprejel obširen program dela, ki predvideva obravnavo posameznih problemov tudi na »krajinski rav ni. Med glavnimi točkami naj na vedemo pogostejša posvetovanja s strokovnimi organizacijami, posebno v zvezi z uresničevanjem dolgoročnega gospodarskega načrta, pripravo stališč o vseh, pomembnejših družbenogospodarskih vprašanjih, politiko strokovnega izobraževanja in usmerjanja z vidika potreb gospodarstva, stanovanjsko problematiko zlasti glede vračanja emigrantov v Beneško Slovenijo, raziskovalno dejavnost, vzdrževanje tesnejših stikov z javnimi organi, organizacijami ter ustanovami in sredstvi množičnega obveščanja.
ZANIMIVA POBUDA SSG
Danes prva «cdprta zavesa»
Na odru Kulturnega doma v Trstu bo danes ob 18. uri prva «Od-prta zavesa* Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki želi s to pobudo začeti nov in drugačen pogovor in stik s svojimi obiskovalci in prijatelji.
Današnja »Odprta zavesa* je namenjena pogovoru o prvi premieri SSG, drami Ferda Kozaka »Punčka* ter srečanju z ustvarjalci te zanimive uprizoritve. Spored predvideva krajši igrani odlomek iz same drame, neto pa bodo ravnatelj in umetniški vodja gledališča Miroslav Košuta, režiser Jože Babič ter igralci odgovarjali na vprašanja prisotnih ter pojasnjevali svoje delo.
V gledališču pričakujejo, da bo nobuda naletela na ugoden odziv, zlasti pri mlajših obiskovalcih,
• Združenje trgovcev sporoča, da je tržaški župan podaljšal do 31. decembra rok veljave odredbe, ki pooblašča trgovine, ki ne prodajajo jestvin, da se držijo alternativnega poskusnega urnika (14.30—18.30).
VZROKI SMRTI MLADEGA IRANCA OSTAJAJO ŠE NAPREJ NEZNANI
•V
Se vedno ni pojasnjeno, kaj sta iranska študenta delala na železniški progi
Dosedanje preiskave o smrti 25-; dežem njegove organizacije na Istr-letnega Iranca Khavanda Gtiasan | ski ulici 116, ki baje jemljejo u-farija, ki je izgubil življenje v so- I gled tej stranki. Včeraj dopoldne botni železniški nesreči nac. Bar-1 se je zgradi tega ostro sporekel z kovljami, potrjujejo domnevo, da j delavcem iz bližnje mehanične de-gre za nesrečo.	j lavnice, 23-letnim Mauriziom Flo-
Kot smo pisali že v nedeljski šte-j ro, ki je baje potisnil kante skoraj
Člani pevskega zbora «Pri-morec» iz Trebč iskreno čestitamo pevcu
BRUNU KRALJU "■
ob življenjskem jubileju ter mu izrekamo naše najboljše želje.
V nedeljo sta se vzela
MARINKA in MAKS
Obilo sreče v dvoje jima želi KD Lipa
Vilki, je študenta v soboto zvečer na dokaj nedostopnem območju povozil vlak, ki je vozil na progi Trst Videm. V času nesreče je bil z njim 23-letni Madadi Hosein. ki je bil njegov sostanovalec na Kolon.ji 5 in študijski kolega na strojni fakulteti tržaške univerze. Oba sta bila Homeinijeva privrženca in ba je tudi aktivna člana stranke islamskih integralistov.
Po dosedanjih informacijah je vlak presenetil mladeniča na ozkem viaduktu nad cesto proti Koptove lu, ko sta pešačila po progi prot Grljanu. Hosein se ie uspe) rešit s tem. da se je objei ograje via dukta in se k njej stisnil. Ghasan farija pa je vlak zadel z odbija čem in ga vrgel na gramoz, kjer je obležal mrtev. Preiskovalni sodnik Coassin. ki vodi preiskavo, ie odredil izvedbo obdukcije, ki naj bi prispevala k večji jasnosti dinamike nesreče.
Še vedno ostaja odprto tudi vprašanje, kaj sta mladeniča iskala pozno zvečer na kraju nesreče. Verzija Hoseina. da sta se izgubila, ko sta nameravala v mesto, ni preveč prepričljiva. In ko smo prosili za mnenje dr. Coassina, se .ie u-maknil za preiskovalno tajnost. Vsekakor je treba pri tem povedati, da iranska študentska skupnost v Trstu, letos je vpisanih na tržaško univerzo 120 Irancev, doslej ni povzročala večjih skrbi silam .javne varnosti.
pred vhodna vrata strankinega se deža.
Marchesich je po prepiru poklical policijo in obtožil Flora, da mu je grozil, le ta pa je vse zanikal.
SLOVENSKO
^GLEDAUŠčE V TRSTU
Danes, Ž0. oktobra 1981 ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu
1. ODPRTA ZAVESA
Pogovor o Kozakovi «Punčki» ter srečanje z ustvarjalci u-prizoritve
Vstop prost!
Razna obvestila
Seja pripravljalnega odbora za poimenovanje šole pri Domju bo jutri, 21. oktobra 1981 ob 20. uri v šolskih prostorih.
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo seja v petek, 23. t.m. ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja v petek, 23. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom Zapleteni položaj na Bližnjem vzhodu. Predaval bo Pavel Stranj, znani strokovnjak za vprašanja na tem področju. Ker je predavanje zelo aktualno in bo zaradi tega brez dvoma zanimivo, vabimo k obilni udeležbi.
KD Vesna prireja v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu odprtje razstave slik Atilija Kralja. Vabljeni.
Mešani pevski zbor Slavec Ricma-nje - Log sporoča, da se bodo pričele vaje v četrtek, 22. t.m., ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci.
SPDT prireja v okviru programa Športne šole Trst v nedeljo, 25. oktobra, jesenski sprehod po Krasu za osnovnošolsko mladino. Z Opčin se bodo v spremstvu vodičev SPDT o-troci podali na travnik pod Plavim vrhom v bližini Repniča, kjer bodo postreženi s toplim čajem in kjer bodo na sporedu razne igre. Zbirališče ob 9.15 na Trgu Oberdank — povratek ob 17. uri na Oberdan-kov trg.
Učitelji dolinskega didaktičnega ravnateljstva izražajo globoko sožalje kolegici Editi Jercog - Covach ob izgubi dragega moža.
Balinarski odsek ŠD Zarja izreka globoko sožalje Silku Grgiču in svojcem ob izgubi drage mame.
Spor Marcheslcha zaradi kant za smeti
Voditelju tržaškega indipendenti-stičnega gibanja in občinskemu svetovalcu Giovanniju Marcnesichu ni-I so všeč kante za smeti pred se-
											
imiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimia
S SINOČNJI SEJE OBČINSKECA SVETA
LpT PONOVNO ZAVRNILA ZAHTEVO PO ODSTOPU 03ČINSKEGA ODBORA
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo kot ob velikih priložnostih: manjkale so le televizijske kamere, ki bi sejo prenašale v neposrednem prenosu:	ni pa
manjkalo občinstva, seveda iistar-skega, kljub temu, da se je dokaj okrnjena skupščina morala izreči le o treh sklepih zgolj administrativnega značaja. V na pol prazni sejni dvorani — odsotni so bili namreč svetovalci demokratičnih strank KD, KPI, PSI, SSk, PRI in PSDI — se je zbralo 26 svetovalcev, torej ravno toliko, kolikor jih .je pred tremi leti pripomoglo k izvolitvi župana Cecovinija in odbora.
Foieg 18 predstavnikov liste, štirih misovcev in enega indipendenti-sta, so se torej seje udeležili tudi vsi trije radikalci, Niso pa bili prisotni, ker bi se .strinjali z zadržanjem listarskega odbora, ki noče odstopiti, ampak zato, da bi se nekako diferencirali od strank ustavnega loka, ki se iz protesta niso udeležili seje. Tudi sami so namreč zahtevali odstop Cecovinijeve-ga odbora: to so potrdili tudi na sinočnji seji, ko so takoj na začetku postavili prejudicialno zahtevo, naj se sploh ne razpravlja o točkah dnevnega reda in naj odbor odstopi, ker bi se samo tako lahko preprečilo imenovanje komisarja.
Izhajali so iz ugotovitve, da bi odstopu Cecovinijevega odbora gotovo sledila izvolitev drugega listarskega odbora, ker je bilo že po zavrnitvi proračuna ugotovljeno, da ne obstaja nobena druga alternativna rešitev. Lista je to dobro vede la in je raje izbrala pot predčasnih volitev v prepričanju, da bo še povečala svojo volilno težo; to pa je naredila zgolj iz strankarskih in teresov — poudarjajo radikalci — tako stanje pa je tudi omogočilo občinskemu odboru, da se je izognil vsaki demokratični kontroli pri u pravljenju mesta za skoraj štiri mesece.
Prejudicialna zahteva radikalcev je bila seveda zavrnjena z glasovi vseh ostalih prisotnih, radikalci sami pa so takoj za tem zapustili sej no dvorano. Pred sklepnim glaso-
vanjem je prišlo do daljše razprave, v kateri so se misovci, listar-ski predstavnik ter indipendentist kar žolčno znesli nad zahtevo radikalcev, pri čemer so seveda poželi glasno odobravanje številne publike.
Ob koncu seje — ki ni bila zadnja, če ne bo komisar kmalu imenovan, je dejal Cecovini — so bile soglasno odobrene vse tri točke dnevnega reda: ugotovitev aktivnih in pasivnih ostankov, ki jih je treba črtati, oziroma ohraniti v obračunu za leto 1981 ter odobritev o-bračuna za leto 1981. Naj še dodamo, da je bila v sejni dvorani na začetku seje prisotna večja skupina bivših uslužbencev zavoda Rittme-yer, ki bi morala na osnovi deželnega zakona štev. 35 preiti pod občinsko upravo. V pričakovanju na odgovarjajoči sklep so se uslužbenci iz protesta zbrali v občinski palači; po županovih besedah na začetku seje pa je bil ustrezni sklep ravnokar pripravljen.
Delegacija s Cresa v Miljah
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stric
FRANC RAVBAR
Z DOLA PRI REPENTABRU
Pogreb bo jutri, 21. oktobra 1981, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dutovlje.
Žalujoča žena Ivanka, sin Janko ter drugo sorodstvo
Ja JU	.''IV'
Ded pri Repentabru, 20. oktobra 1981
Na povabilo krajevne občinske u-prave je včeraj obiskala Milje delegacija skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Cres - Lošinj. Gre za prvo tovrstno uradno srečanje med občinama, ki imata
namen v bližnji bodočnosti na vseh področjih okrepiti prijateljske stike in sodelovanje ter tako neposredno uresničevati načela odprte meje med Italijo in Jugoslavijo, ki jih je priznal osimski sporazum.
PROTEST TUJIH ŠTUDENTOV ZARADI OMEJENIH VPISOV
Gladovna stavka na univerzi
Nad 60 tujih študentov je začelo včeraj ob 17. uri v prostorih rektorata tržaške univerze gladovno stavko, da bi tako na nenasilen način protestirali proti sklepu o omejitvi števila tujih študentov na naši univerzi. Študentje (pripadniki združenj palestinskih, iranskih, grških in jordanskih študentov) zah tevajo, naj rektor čimprej da v razpravo akademskemu senatu njihovi prošnji o vpisovanju tujih študentov na univerzo brez vsakršne številčne omejitve (kot na univerzah v Parmi. Neaplju, Turinu. Be netkah in na drugih italijanskih vseučiliščih) in o preklicu uporabe sistema »zaprtega števila* vpisov pri vpisovanju tujih študentov na italijanske univerze, kot to določa nedavna ministrska okrožnica. Stav-
kajoči so se domenili, da bodo v času gladovne stavke uživali le čaj. Njihovo akcijo so podprle Proletarska demokracija, PDUP, CGIL, radikalno združenje Elio Vittorini in univerzitetna celica KPI.
Ministrska okrožnica pušča možnost univerzam, dn same definirajo vpis tujih študentov na razne fakultete, ne omenja pa, katerih kriterijev bi se morale univerze pri tem držati. V Trstu so tolmačili okrožnico izključno kot drastično omejevanje novih vpisov tujih študentov, in to tako, da so jih »sklestili* Dri polaganju sprejemnih izpitov. Nekaj primerov; na fakulteti za inžen.jerijo je polagalo spre lemne izpite dvanajst palestinskih študentov, kar enajst pa so jih odklonili; na farmacevtski fakulteti
dva od petih prijavljenih nista bila pripuščena. Podobno se je pripetilo tudi z libanonskimi študenti, prav tako na fakulteti za inžen.ie-rijo: od 16 prijavljenih so bili sprejeti le trije.
Pri vsem tem velja še omeniti težave, s katerimi se morajo spoprijeti tuji študenti (večina iz Gr či.ie in Bližnjega vzhoda) še pred vpisom na univerzo, od težav pri učenju italijanskega jezika in pogostimi zapletl.ja.ji z vizumom do pravih peripetij pri polaganju sprejemnega izpita
Prav zaradi vseh teh »nejasnosti* so se tuji študentje odločili za gladovno stavko in upati je le. da bodo tržaški univerzitetni organi Čimprej na zadovoljiv način rešili njihove sedanje težave.
Zapustila nas je naša draga
jZSŠEit
ANTONIJA KRIŽMANČIČ vd. GRGIČ
(ZELCETOVA)
Pogreb bo danes, 20. oktobra, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Žalujoči hči Anica, sinova Silvester in Franc, zet, snahi, vnuki, pravnuki, sestra Angela, svak in drugo sorodstvo
Bazovica, 20. oktobra 1981
Delegacijo jugoslovanske občine, ki bo sklenila svoj obisk v Miljah danes popoldne, sestavljajo predsednik občinske skupščine Cres - Lošinj Dinko Zorovič, predsednik izvršnega odbora občine Franko Kučič, član zveze občin reške regije Gojko Višekruna in ravnatelj turističnega društva »Lošinska plovba* Ivo Jurekovič. V imenu gostiteljev jih je v dvorani občinskega sveta pozdravil župan Bordon, ki jim je izrekel dobrodošlico ter poudaril pomembnost odnosov med občinama, ki lahko v kratkem času navežeta konkretne stike na raznih področjih, ter omenil zlasti kulturno dejavnost in turizem. Predsednik občinske skupščine Cres - Lošinj Zorovič pa je miljskim občinskim upraviteljem j orisal zemljepisne in gospodarske značilnosti svoje občine ter sam nakazal nekaj konkretnih primerov, na katerih bi lahko gradili sodelo- j vanje med Cresom in Miljami. Delegacijo iz bližnje države je pozdravil tudi občinski svetovalec in predsednik Društva Slovencev miljske občine Kil jan Ferluga. Sprejema na miljski občini sta se poleg nekaterih občinskih odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin udeležila tudi jugoslovanski konzul v Trstu Benulič in svetovalec jugoslovanske gospodarske zbornice v Trstu Paliska,
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mati in nona
AMALIJA GRGIČ por. GRGIČ
Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Pa-dričah.
Žalujoči mož Just, sin Ladi z ženo Glovannino, vnuk A-leksij, sestra Štefanija, brat Emil in drngo sorodstvo
Padriče, 20. oktobra 1981
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče in ded
JOŽEF MARKUŽA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 20. oktobra, ob 14. uri iz hiše žalosti v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči sin Jože in hči Silvana z družino
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Nabrežina, Mavhinje, 20. oktobra 1981
GORIŠKI DNEVNIK
<7 i-m
- -%ŠM
Razstave
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
KZ vabi na sestanke po vaseh
Končno je tudi deželna uprava Furlanije Julijske krajine izdala izvršilne norme deželnih zakonov štev. 62 iz leta 1978 in štev. 19 iz letošnjega leta. Zakona predvidevata razne ugodnosti in prispevke za posodobljenje kmečkih obratov ter prispevke kmetom v goratih predelih. V te namene bo dežela:
—	prispevala pri plačevanju obresti za uresničitev razvojnih načrtov posameznih kmetij:
—	dajala prispevke za vodenje knjigovodstva;
—	delila kompenzacijske odškodnine kmetom v hribovitih področjih (približno 100 tisoč lir letno za vsako glavo odrasle živine, ali za hektar obdelane zemlje).
Ker zapade rok za predložitev prošenj za razvojne načrte na hribovitih področjih danes, 20. oktobra, nižinskih predelov 20. novembra ter za delitev kompenzacijskih odškodnin ravno tako 20. novembra, je nujno, da se zainteresirani kmetovalci točneje seznanijo z ugodnostmi, ki jim jih nudita deželna zakona. Kmečka zveza zato prireja vrsto sestankov po vaseh, ki bodo v naslednjih dneh:
Danes, 20. oktobra, ob 20.30, v srenjski hiši v Gročani.
Jutri, 21. oktobra, ob 20.30, v Domu A. Bubniča za vasi repen-tabrske občine.
V	četrtek. 22. oktobra, ob 20.30 v prostorih Gozdarske zadruge v Padričah.
V	petek, 23. oktobra, ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Zaradi bližnje zapadlosti rokov in pomena omenjenih ugodnosti,
je važno, da se sestankov udeležijo vsi zainteresirani kmetovalci: vsekakor se jih bodo udeležili tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti in občinskih uprav. Prošnje bo treba vložiti na KGS, ki je že dala tiskati dvojezične obrazce in ki bodo kmalu na razpolago.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981 - 82 1. abonmajski koncert V petek, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TRIO LORENZ
Sodeluje:
JOŽE FALOUT - rog
Spored:
Brahms, Ramovš in Dvorak Vpisovanje abonmajev v pisarni GM od 11. do 13. ure. Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom koncerta.
POMEMBNA OBMEJNA INFRASTRUKTURA JE POSTALA STVARNOST

m m
Na nedeljsko svečanost je prišlo zelo veliko ljudi z obeh strani meje - Spregovorili so Sca-rano, Sušmelj, Vrhovec in Colombo - Poudarjena volja po vsestranskem obmejnem sodelovanju
Danes, TOREK, 20. oktobra
FELICIJAN
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 10.43 — Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 13.53.
Jutri, SREDA, 21. oktobra
URŠKA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 19,2 stopinje, najnižja 16,1, ob 18. uri 18,7 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb rahlo pada, veter vzhodnik severovzhodnik 9 km na uro, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Igor Furlani, Valentina Stocca, Gianluca Carsillo, Giulio Cancelli, Paola Ruggieri.
UMRLI SO: 58 letni Carlo de Wal-dešterin, 51-letni Michelangelo Mai-stg, 69-letna Daniela Krebelj vd. Zi molo, 66 letna Libera Perischutti por. lahne), 51-letni Arbfildo 'SdtF' ca, 83-Ietna Maria Spada vd. Chiur-co, 74-letni Giovanni1 Dudine, 47-let-na Albina Chiesara por. Pertile, 79-letni Marco Favretto, 64-letna Maria Rupil por Zaccaron, 45-letni Vi-nicio De Santis, 78-letni Carlo Stras-ser, 96-letna Dina Fortunato vd. Mo-cenigo, 79 letni I-eopoldo Strekelj. 56-letni Vito Covach.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. Ul. Alni Giulie 2. Ul S Cilino 36 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Ul Ginnastica 6. UL Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje)
Ul Ginnastica 6. Ul Cavana 11.
TERJATEV
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za IV.. trimesečje 1981 ter opozarja vse, ki računa še niso poravnali, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datumu. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 — brezplačne usluge.
HIP Societa Italiana per T EsercizioTelefonico
PODJETJE
<3)itta iustizieri Serzič
STRADA DELLA MAINIZZA VIA GORIZIA 160 (Gorica)
(ob pokrajinski cesti Gorica - Fara)
FARA — Telefon 888070 - 888280
AVTOODPAD
OBVEŠČA
CENJENE ODJEMALCE, DA JE ODPRLO NOVI AVTOMOBILSKI SALON, KJER PRODAJA NOVA IN RABLJENA VOZILA ITALIJANSKE IN TUJE PROIZVODNJE TER SERVISNO MEHANIČNO DELAVNICO. POLEG TEGA PODJETJE JAMČI NADALJEVANJE IN CIM BOLJŠE DELOVANJE AVTOODPADA TER V SKLADU S TEM SE BOGATEJŠO IZBIRO AVTOMOBILSKIH DELOV.
Informacije SIP uporabnikom
TELEFONSKI RAČUNI
VERDI
Kot že napovedano, je gledališče Verdi tudi za letošnjo operno sezono organiziralo brezplačne predstavitve oper v repertoarju. Predstavitve bodo v veliki dvorani Krožka za kulturno in umetnost (Ul. S. Carlo 2) z začetkom ob 18.30 po naslednjem vrstnem redu: 26. t.m. bo William Weaver predstavil Verdijev «Nabucco»; 11. novembra bo Franco Šerpa govoril o «Valkiriji»; 30. novembra Alfredo Mandelli o «La Bohemev; 18. januarja 1982 Paolo Isotta o «Sansone e Dalila»;
3 februarja Gino Negri o «Goye-scas* in «Favola»: L marca Massi-mo Mila o »Falstaffu*; 18. marca1 Giovanni Carli Ballola o »Matrimo-nio segreto*: 1. aprila Carlo Marincih o »Halki* in 22. aprila Mario- i Pasi o baletu «Sylvia».
Za otvoritveno opero *Nabucco», ki bo na sporedu v torek, 27. t.m., ob 20. uri (red A/E) bo v pone-teu'1., "wb"' Ht.30 govoril
kritik William Weaver.
Za abonente vseh redov so na razpolago od danes zjutraj bloki vstopnic pri blagajni gledališča (telefon 631-948).
Ariston 17.30—19.45—22.00 «1941, al-larme a Hollywood*.
Ritz 18.00 «La cruna dell’ago». D. Suttherland.
Eden 15.30 «La pelle». Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Scontro di titani*.
Fenice 16.00 «Tarzan, iuomo scim-mia*. Bo Derek.
Cristallo Danes zaprto.
Aurora 16.30 «Fuga di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »C’e un fantasma nel mio lettos. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30—22.00 «Malizia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionaie 16.00 «Porno pensiem. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Mary Mary -violenza carnale per una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Quadrophem-nia» (Ritornano i guerrieri).
Mignon 16.30 «Harold e Maude».
Radio 15.30 «Le porno viziose del sexy shop*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Allonsanfan». M. Ma-stroiani.
V galeriji Tribbio bo do 30. oktobra razstavljal milanski slikar Lu-ciano Sforza, ki šfe prvič predstavlja v našem mestu.
LEKARNE V OKOLICI
Boliuner: tel 228 124; Bazovica' tel 226 165; Ončine: tel 211001: Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel 209 197; žavlje: tel 213137; Milje: tel 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8 de 20 irp tel 68 441
ŠTIRIČLANSKA družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobnem gospodinjstvu. Telefonirati na št. 040/761302 od 13. do 14. ali v večernih urah.
16-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/200290.
PRODAM merilec .za določevanje stopnje alkohola v vinu. Telefon 040/741670.
PRODAM zimski plašč za fantka starega od 4 do 5 let. Telefon 040/71322
OBČINA Dolina išče kuharja/co 'za začasno zaposlitev. Telefon 040/ 228110 ah 228127.
PRODAJAM hišo z zemljo pri Novi Gorici. Zainteresirani se lahko o-brnejo na: Porta Virgilia - Via del Carso 29 - Gorica 'Italija), telefon (0481) 81139.
UGODNO prodam parcelo - gozd veliko približno 1 ha. Informacije -Škabar, Repen 56.
V CENTRU Križa oddamo v najem lokal. Za informacije telefonirati na -št. 040/220-216 ob uri kosilci
PRODAM fiat 128 coupe 1100 v dobrem stanju po ugodni ceni, tel. 040/743071.
PRODAM lancia beta coupe 1600 let-nik 1975. Telefon 040/227284.
Gorica je bogatejša za en mejni prehod, za na j večji in odslej najvažnejši mejni prehod na Goriškem, za tisti prehod, ki je bil že sredi šestdesetih let zamišljen kot najvažnejša prometna točka med Italijo in Jugoslavijo, med oadsko nižino in Podonavjem. Težave finančnega značaja so oteževale izgradnjo mejnega prehfda in zaradi tega se .je marsikateri tovornjak preusmeril iz Gorice, kjer ni bilo moč hitro iti z ene na drugo stran meje na dosedanjem prehodu Rdeča hiša, na druge prehode v deželi.
Tisoči ljudi, ki so se, brez vsakih pozivov, zbrali v nedeljo na svečanosti odprtja novega prehoda štandrež - Vrtojba, so še enkrat dokazali, da leži na srcu tukašnje-mu prebivalstvu prijateljsko obmejno sodelovanje. To so izpričah zastopnikoma obeh vlad. italijanske in jugoslovanske ter predstavnikom naše dežele in sosedne Slovenije.
Sredi velikega postajališča, na mejni črti dveh držav, sta s.e točno ob napovedani uri za začetek manifestacije rokovala zunanja ministra Emilio Colombo ir Josip Vr hovec. Spremljala sta ju goriški župan dr. Antonio Searano in pred sednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj. Prisotna sta bila tudi predsednik deželne vlade dr. Antonio ComeUi in predsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič. Poleg teh pa še podpredsednik poslanske zbornice Fortuna. podtajniki Fioret Santuz in Scovacricchi, člani slovenske vlade Jan in Šinigoj, deželna odbornika Colpui in Rina’di in številni drugi.
Pred svečanim odrom na katerega so stopila ministra s spremstvom sta stala dva para oblečena v slovensko in furlansko narodno nošo, za priliko sta igrala godba milice iz Ljubljane in vojaška godba brigade Gorizia, ki sta igrah tudi italijansko in jugoslovansko himno.
Na slovesnosti, neposredno pred odrrriem novega mednarodnega mejnega prehoda, po vsej verjetnosti zaenkrat edinega tovrstnega objekta v Evropi, je najprej spregovoril goriški župan dr. Antonio Searano, ki je uvodoma poudaril, da postaja novi objekt simbol miru in. sodelovanja med dvema narodoma. «Simt)ol sodelovanja, ki smo ga vztrajno in potrpežljivo gradili od prvih in težavnih povojnih let do danes.* Prijateljstvo in sodelovanje;-sta nastajala in se dopolnjevala veliko prej, preden je bil v Osimu podpisan sporazum. Nastajala in oblikoval«-sta se iz spozna-

Goriški župan Searano ;
r:" ■
I
r .-4.
Ji
Predsednik občinske skupščine Iz Nove Gorice šušmelj
nja, da je to edina prava pot za urejevanje medsebojnih odnosov, kajti tukajšnje prebivalstvo predobro ve, kaj je vojna in kaj pomeni mir. Dr. Searano je nato omenil, kako so bih za uresničitev načrta, ki se je porodil ob koncu šestdesetih let, vloženi znatni napori krajevnih dejavnikov, tako na italijanski, kakor na jugoslovanski strani.
«Izročamo namenu veličasten in funkcionalen objekt, katerega možnosti pa bodo ostale neizkoriščene in nepopolne, v kolikor ne bomo dogradili, na obeh straneh, cestne povezave ' in druge manjkajoče strukture, ki so v današnjem času neobhodno potrebne,* je v svojem govoru nakazal odprta vprašanja goriški župan ter pri tem omenil predvsem nujnost izgradnje ceste proti Razdrtemu.
Goriški župan je opozoril tudi na zaskrbljenost tukajšnjih gospodarskih in političnih krogov ter še zlasti goriške občine nad težavnim položajem, v katerem so se znašli avtoprevozniki. V vseh teh letih smo skupaj zgradili marsikaj na področju sodelovan ja ob meji in je treba po tej poti nujno nadaljevati, je ob koncu svojega govora poudaril dr. Searano. Vendar samo prizadevanja krajevnih dejavnikov ne zadoščajo. vgš^Bptrelano^je. z.uraevanje,,veeje sodelovanje s strani osrednjih vlači-vrat specifične r>N
di ob doslednem spoštovanju splošnih usmeritev gospodarske politike. tako v eni. kakor v drugi državi. je mogoče najti možnosti za usklajevanje in dogovarjanje na obmejnem področju.
Predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj je uvodoma orisal dosedanja prizadevanja za graditev tako pomembnega skupnega objegta ter ustrezne cestne povezave ter poudaril, kako ostali dogovori, ki jih predvidevajo osimski sporazumi, od odprtja mejnega prehoda na Erjavčevi ulici, nove cestne povezave med Novo Gorico in Goriškimi Brdi preko Sabotina, ceste na Kolovratu, uresničevanje načrta o skupni obrambi pred točo. «Pomen vseh teh skupnih objektov pa bi bil zelo osiromašen, če ne bi istočasno razvijali tudi toplih človeških vezi med prebivalci sosednjih območij. Redkeje kje v Evropi je obmejno sodelovanje tako živo in razvejano kot na tej meji pa čeprav deli dvoje različnih sistemov in narodnih skupin. K takemu spoznavanju in razumevanju ter medsebojnemu kulturnemu bogatenju veliko prispevata tudi slovenska in italijanska manjšina* Jože šušmelj je posebej ooudaril tudi, da bo treba v bodoče več naporov vlagati v tesnejše gospodarsko sodelovanje, predvsem na področju industrijske kooperacije ter skupnega nastopanja na tujih tržiščih. Tudi jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec je poudaril, da slovesnost ob odprtju novega mejnega prehoda, novega povezovalnega člena med dvema državama, pomeni istočasno tudi simbol obojestranske privrženosti politiki prijateljstva in dobrega sosedstva, kar .je tudi želja prebivalcem na celotnem obmejnem področju. Jugoslovanski zunanji minister je v
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Enotna slovenska delegacija se, je-sestala z jugoslovanskim zunanjim ministrom Josipom Vrhovcem na sedežu skupščine v Novi Gorici
■K;0|		^ 'manama MM fflmm		ipr 1. Sr m IH	i	jiPBg pi RJ L	.1 iife>	ji MffikšŠL* JU eHSb, .dgfl
			iiiir	lllžp ^glgll f V ^0 Sp*' 3	
			1'.7--11. |K|		
					
V Ronkah danes pogreb lv J Olge- Colif Devetak
v j _ 1	^ -
* Med rojaki v Laškem in posebčj moch tistimi, kj živijo v Ronkah. se je^ naglo razširila vest, tla je f trziški bolnišnici včeraj umrla 74-letna Olga Cotič por. Devetak, ena najstarejših priseljenk s Krasa. Bila je in ostala zavedna Slovenka in v tem duhu je vzgojila tudi družino.
Pokopali jo bodo danes, na pokopališču v Ronkah. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14. uri iz
Razna obveštila
Odbor za gradnjo partizanskega spomenika v Štandrežu obvešča vse, ki jih stvar zanima, da bodo prispevke v sklad za dograditev spomenika zbirali v Domu Andreja Budala vsak večer od 18. do 21. ure.
Ljubljanska televizija bo danes ob .17.25 predvajala oddajo o letošnjem festivalu narodno-zabavne glasbe v Števerjanu.
Kino
Italijanski zunanji minister Colombo'je enotno slovensko delegacijo sprejel na goriški prefekturi uniiimniiiiiiiiiiiiiTimiiniiiiiiiiiiiiittiiiiiimtiiiimiiiiittiiimiiiMmiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMi ZARADI DEL
Zaprt železniški * prehod na Štradaiti
Železniški prehod na štradllti' pri Sovodnjah bo od jutri dalje ostal zaprt za nekaj dni, dokler na novo ne uredijo cestišča ‘ ob tračnicah.
Obsojeni tihotapci na sodišču v Novi Gorici
Vesti iz Nove Gorice smo v teh dneh imeli kar precej, zaradi tega nismo mogli prej objaviti vesti, da je Temeljno sodišče v Novi Gorici konec prejšnjega tedna obsodilo sedem ljudi iz Gorice, Šempetra in Ljubljane, zaradi tihotapstva raznih gospodinjskih in drugih strojev ter tehničnih predmetov. Tihotapstvo je trajalo od začetka leta 1979 do 9. oktobra lani, ko je bila skupina razkrita. Sodišče je oprostilo 41-letnega Ernesta Bellotta iz Gorice, ki se je edini ob obtožencev iz Italije javil na razpravo. Niso pa sodili Venceslavu Klanjščku, ker preiskava proti njemu še traja. Podrobneje bomo o procesu poročali jutri.
Pridržana prognoza
za avtomobilista
S pridržano prognozo so včeraj, v prvih jutranjih urah, sprejeli v goriško splošno bolnišnico Izletnega Giuseppa Colonella iz Gorice, Ulica Aquileia 39. Možakar se je namreč precej resno poškodoval v prometni nesreči, na začetku Ulice Aqui!eia, ko je s športnim avtom fiat 124 silovito trčil v rob gredice bencinske črpalke, nato pa še v drevo. Vozilo, ki je menda last nekega Vincenza Abbateja iz Ulice Cipriani, je bilo pri tem povsem uničeno. Colonello je menda s precejšnjo hitrostjo pripeljal preko ločniškega mosta, na omenjenem križišču, ob začetku enosmerne U-lice Aquileia pa naj bi izgubil o-blast nad vozilom.
spr
splošne bolnišnice v Tržiču.
Hudo prizadetim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 -82 V GORICI
n •»	■	■ /-
Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave bomo odigrali v Katoliškem domu in v novem Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3. vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 04-576.
POGREBI:
V	GORICI
Danes, 20. oktobra, v Gorici ob 9.30 Ave Terpin vd. Maio iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Ob 11. uri Maria Zorzpt vd. Man-zin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče ter ob 12.30 Luigi Sa-lateo iz splošne bolnišnice y cerkev na Travniku in na glavno pokopališče.
V	TRŽIČU
Danes, 20. oktobra, ob 14. uri
Olga Cotič Devetak iz splošne bolnišnice v Tržiču v Ronke.
(iorrea
VERDI 18.00-22.00 «La pelle*. C. Cardinale in B. Lancaster. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Tarzan 1’uomo scimmia*. Bo Dereck in R. Harris. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
/'rž /V
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Una va-can/.a del caetus*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «H grande Unno rosso*.
/Vom (.urica m okolica
SOČA 18.00—20.00 »Prostor v peklu*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Lovec*. A-meriški film.
DESKLE 19.30 «Amitivil hiša groze*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarn; Central Trg republike, tel. 72 341
Dne 19. t.m. je v 59. letu starosti, potem ko je vse svoje Življenje posvetil družini in delu. preminil
Boris Čibej
Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 11. uri iz bolnišnice v Gorici s pogrebno svečanostjo v cerkvi sv. Vita in Modesta na Placuti.
Žalostno vest sporočajo žena Si-ria, hčere Piuuccia, Gabriella in Giuliana, brat, sestre, tašča, zeti, vnuki in drugo sorodstvo.
Gorica, 20. oktobra 1981
MALA TRGOVINA	
Z BOGATO IZBIRO	OBLAČIL
IN KONFEKCIJE	
da	Anita
	BAZOVICA - Ul. 1. Gruden
Stare in nove obiskovalce pozdravlja RENATO	
SLOVENSKI KLUB
— omizje za sveže ideje, za žive stvaritve in aktualne pogovore —
vabi vse svoje zdajšnje, bivše in bodoče člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo
DANES, 20. OKTOBRA 1981, OB 20.30
v klubskih prostorih, Ul. sv. Frančiška 20/H.
Vozni red:
pregled dela, napotki za novo sezono, volitve novega odbora.
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 24. oktobra 1981, ob 20. uri v Krožku za kulturo in umetnost Ul. San Carlo 2
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA CAMPANELLA IZ OLOMOUCA
Dirigent:
JIRŽI KLIMEš
Pri klavirju:	*
STANISLAV BEHAL
Gledališča
Včeraj-danes
Kino
PORT ŠPORT ŠPORT
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA

Peter Vilfan je imel mirno roko
Peter Vilfan je v soboto upravičil «status reprezentanta*. V Hali Tivoli je 4.000 gledalcev o-ncmelo, ko se je v zadnji sekun-ki Vilfan pripravljal na dva prosta meta. Tedaj je bil izid na semaforu naslednji: Iskra Olimpija - Partizan 96:97. Vilfan pa je z mirno roko obakrat zadel koš in Ljubljančani so slavili nepričakovano zmago. Premagali sc državnega prvaka, osvojili dve predragoceni točki in potrdili «predprvenstvene ugotovitve», da bo v Hali Tivoli vsem moštvom, tudi najmočnejšim trda predla.
Veliko pričakovanje je vladalo tudi za srečanje v Zagrebu med domačo Cibono in sarajevsko Bosno. Benaček in tovariši so namreč v prvem kolu povsem nadigrali moštvo Zadra. V Zagrebu je bilo zato pričakovati izenačen boj. Že iz uvodnih minut pa je bilo jasno, da takega boja ne bo. Cibonini košarkarji so predvsem z odlično obrambo povsem onemogočili nasprotnikove strelce, med le-temi tudi Benačeka, in Cibona je tako zmagala brez vsakršne težave — kar s 30 točkami razlike.
V ostalih srečanjih ni prišlo do presenečenj.
Crvena zvezda je dokaj lahko premagala tito-grajsko Budučnost, čeprav so Beograjčani tudi v tem srečanju pokazali, da še niso v najboljši formi. Podobno velja tudi za Zadrčane, ki so tokrat odpravili košarkarje Borca, s prikazano igro
98:97
110:80
99:89
89:69
98:82
104:88
pa niso povsem zadovoljili.
Preseneča pa dobra igra Badničkega L MK, ki je v nedeljo zanesljivo odpravil še Skopjance in je sedaj skupno s Cibono na vrhu skupne lestvice.
V prvi B ligi naj omenimo drugo zaporedno zmago ljubljanskega' ‘Slovana (tokrat v gosteh proti Slogi) in dejstvo, da se je splitska Jugoplastika takoj opomogla po nepričakovanem spodrsljaju v prvem kolu.
IZIDI 2. KOLA Iskra Olimpija - Partizan BG Cibona - Bosna Sarajevo Zadar - Borac čačak šibenka - Sloboda Tuzla Crvena zvezda - Budučnost TG Radnički LMK - Rabotnički SK LESTVICA
Cibona in Radnički LMK 4; Partizan, Crvena zvezda, Budučnost, Borac, šibenka, Bosna, Iskra Olimpija in Zadar 2; Rabotnički in Slo-bodel 0
PRIHODNJE KOLO (24. 10.)
Budučnost - Radnički LMK; Sloboda - Crvena zvezda: Bosna - šibenka; Borac - Cibona; Partizan - Zadar (po TV); Rabotnički - Iskra 0-limpija.
IZIDI 2. KOLA 1-B LIGE Sloga - Slovan 94:96; željezničar - Monting 84:79; Jugoplastika - IMT 94:77; Metalac - Jug 108:84; Jagodina - Kvarner 101:105; Železničar -Iskra 81:82.
Na lestvici vodijo Metalac, Slovan in Kvarner s 4 točkami.
Piacenza — Triestina 2:3 (0:2)
STRELCI: v 17. min. Dreolini, v 20. min. Leonarduzzi, v 52. min. Čenči, v 58. min. De Falco, v 84. min. Mulinacci.
PIACENZA: Pinotti; Mariani, Simoni; Zanotti, Pederzoli, Fontane-Si; Filosofi (od 19. Skoglund), Men-doza, Mulinacci, Cenci, Di Carlo.
TRIESTINA:	Nieri; Costantini,
Feroleto, Leonarduzzi, Mascheroni, Marlazzi, De Falco (od 85. min. Sa-porito), Mitri, Dreolini (od 85. min. Saporito), Mitri, Dreolini (od 46. min. Dominissini), Doto, Ascagni.
SODNIK: Pellicand (Reggio Ca-labria).
Triestina je v nedeljo v Piacenzi osvojila predragoceno zmago, in to ne samo zato, ker je «vknjižila» dragoceni točki, temveč predvsem zato, ker je bila, po slabih uvodnih nastopih, zmaga skoraj nujna, da bi se moštvo izkopalo iz hude krize.
Tržačani so v Piacenzi igrali odločno, samozavestno. Že po prvem polčasu so namreč vodili z 2:0, kar je dalo upati, da bodo Buffonijevi
____________________________________________________________________________________________________________ varovanci dosegli pravi triumf.
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
TRIESTINI DRAGOCENI TOČKI
Tržačani so zmagali v gosteh proti Piacenzi - Dreolini, Leonarduzzi in De Falco strelci - Tekmo je dokončalo le devet igralcev Triestine
KOŠARKA
V PETEM KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE
Hud spodrsljaj Tržačanov, Goričani zopet uspešni
Tržaški 0ECE izgubil doma proti videmskemu moštvu Tropica - San Benedetto prvi na lestvici
CECE — Tropic 68:78 (37:35)
OECE TRST: Ritossa 22, Valenti, Tonut 13, Floridan, Scolini, Campbell 4, čuk, Meneghel 3, Bertolotti 15. Abromaitis 11.
TROPIC VIDEM: O. Savio 14, G. Savio 10, Rainis, Lorenzon 6, Den-tesano, VValter Szcerbiak 21, Gobbo, Lingelnfelter 13, Fabbricatore 4, Delle Vedove 10.
SODNIKA: Albanesi (Busto Arsi-zio) in Pelliccioli (Milan).
PM; OECE 8:13, Tropic 12:25. PON: Abromaitis (37) in Bertolotti (40).
Kaj reči o tržaški peterki, ki od nedelje do nedelje ugodno in tudi neugodno preseneča svoje zveste navijače.
Po pravem podvigu v Sieni so v nedeljo Bertolotti in tovariši postregli svojim navijačem za veliko razočaranje kar sredi Trsta. Lombar-dijevi varovanci so namreč povsem zasluženo izgubili v deželnem derbiju- proti videmskemu Tropicu.
V vrstah tržaškega moštva sta zopet razočarala oba Američana in še zlasti Campbell, ki je zbral komaj štiri točke.
San Benedetto — Latte Mate-se 88:66 (51:26)
SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 9, Valentinsig 8, Turel, Jones 12, Sfiligoi, Paleari 4. Ardessi 23, Pie-ric 2, Mayfield 30, Dellisanti.
LATTE MATESE CASERTA: Do-se 2. Lovalti 2, Carraro 20, Simeo-li 14, Donadoni 3, Mescalchin. Batts 15, Stewart 7. Ricei 3, Di Lella.
SODNIKA: Tallone in Salmoraghi iz Vareseja.
PON: Di Lella v 36. min. PM: San Benedetto 16:25, Latte Matese 6:14.
Peterka Goriziane. po novem A-ranciata San Benedetto, je včeraj na najboljši način praznovala novo sponsorizacijo z neoporečno zmago nad ekipo Latte Matese iz Caserte.
Končni izid, še bolj pa rezultat, a katerim sta ekipi šli k počitku, jasno pričata, da je bil potek srečanja enosmeren in da ni bila zrna ga domačih nikoli v dvomu. Ne bi vedeli, če je vzrok za to medla igra gostov, ali izreden nastop Mayfielda in Ardessija. ki sta skupaj s tovariši popolnoma pregazila nasprotnike.
Ti so strnili svoje vrste šele v drugem polčasu, ko so domači kot že v prejšnjih tekmah popustili, in
ti 11 uiii i m m Hlinili ii n n itn m m n iMiiiiiiiiiiiiiiin in
Delovanje ZSŠDI
V torek. 3. novembra, se bo začel v Lipici plavalni tečaj za otroke. ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno šolo in nižjo sredn jo šolo. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu. Ul. sv. Frančiška, do 24. t.m., vsak dan od 11. do
13. ure. Tel. 767304.
# * *
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 21. t.m., ob 20.30 y Mavhinjah smučarska komisija.
«# * *
ZSŠ01 obvešča, da bo v četrtek. 22. t.rri., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu komisija za odbojko,
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 21. t.m!, ob 20. tiri v domu Albert'Sirk v KriŽU seja Izvršnega odbora.
OBVESTILA
SR Kras
sporoča, da se je začelo vpisovanje za tečaj otroške telovadbe. O/ troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar, Rfpen 132, tel. 227 229, otroci iz zgonfške občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393.
* # *
Športna šola Trst
sporoča, da sc bo začela otroška telovadba za svetoivanske osnovnošolce pri ŠZ Bor na stadionu «1. maj* danes, 20. t.m., ob 15. uri za prvo in ob 16. nri za drugo skupino.
zmanjšali razliko na samih 9 točk.
Tedaj je De Sisti spet poslal na Igrišče Mavfielda in Biaggija, ki sta dala ekipi novega zagona. Srečanje se je tako končalo ob navdušenem ploskanju občinstva, ki je še s posebnim zadovoljstvom sprejelo vest o končnem izidu deželnega derbija v Trstu.
/	M. M.*
IZIDI 5. KOLA
Cidneo - Rapident	87:80
OECE - Tropic	,48:78
S,-Benedetto - Latte Matese 88(66 .,
Sacramora - Stefla Azzurra 83:73 Lazio - Vigevano	99:93
Lib. Livorno - Sapori 85:80 Napoli - Honky	62:67
LESTVICA
Cidneo Brescia in San Benedetto Corica 10; OECE Trst, Rapident Livorno, Libertas Livorno in Lazio Rim 6: Sapori Siena, Latte Matese Ca-serta. Honky Fabriano. Tropic Videm in Sacramora Rimini 4; Steli a Azzurra Rim, Vigevano in Napoli 2.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
OECE - San Benedetto : Honky -Latte Matese: Tropic - Sapori; Stella Azzurra - Rapident; Vigevano - Cidneo; Lib, Livorno - Lazio; Napoli -Sacramora.
intuiuiiiiHnunuiuiuinHiiuiiiiuniiiiiiumiiniuiHiiiiiinuiuiiiuituiiuHiiuniiiuniiiiniumiiiiiiiiiiiiiii
PRVENSTVO A l LIGE
Prvi poraz Suiudyneja Kieanovic 36 točk
V petem kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige je prišlo do velikega presenečenja. Vodeči Sinudyne, ki ga vodi jugoslovanski strokovnjak Nikolič, je namreč doma izgubil proti Recoaru iz Forlija in Je s tem tudi izgubil vodstvo na skupni lestvici.
Za veliko presenečenje je poskrbel tudi bolonjski Latte Sole. ki je sredi Benetk premagal Carrero.
Scavolini je doma zanesljivo odpravil Cagivo iz Vareseja, ki je tako po petih kolih še praznih rok. V tem srečanju je bil daleč najboljši Dra-Sp.n Ive* ki je sam dosegel
IZIDI 5. KOLA
Bancoroma^-. Berloni	87:94
Sinudjne - Recoaro	65:78
Scavolini - Cagiva	94:79
Bartolini - Jesus	73:77
Benetton - Fabia	89:82
Carrera - Latte Sole	90:96
Squibb - Billy	75:65
ROKOMET
«CETVER0B0J NARODOV*
Jugoslavija sedmič
Zanesljivo je osvojila prvo mesto • ZRN razočarala
LJUBLJANA — V dvorani Tivoli se je v nedeljo končal 13. tradicionalni tčelveroboj narodov», ki so ga že sedmič dobili jugoslovanski rokometaši.
Poleg tega pa so «plavi» le malo kdaj zmagali tako prepričljivo kot tokrat, saj so si priigrali prvo mesto že po zmagah prvega in drugega dne z Dansko in s ČSSR v Titovem Velenju in Ajdovščini.
Tekma s svetovnimi prvani, vrsto ZRN v Tivoliju je bila v nedeljo le gola formalnost. Ne glede na to, da so domačini igrali odlično in povsem nadigrali svetovne prv*-ke, če seveda izvzamemo zadnje minute, ko so Elezovič in tovariši nekoliko popustili. Če so domačini poskrbeli za prijetno presenečenje in to ne samo z osvojitvijo prvega mesta, temveč s prikazano igro, pa je ekipa trenerja Vlada štencla pripravila bridko razočaranje. ,
Svetovni prvaki so iztržili točko samo s ČSSR, ostali dve tekmi z Dansko in z Jugoslavijo pa so izgubili.
Da pričetka svetovnega prvenstva manjkajo še štiri meseci, toda Štencl bo imel precej težav za u-branitev laskavega naslova.
IZIDI
Jugoslavija-Danska 22:19 (11:10); ŽRN-ČSSR 20:20 (11:12); Jugoslavija - ČSSR 23:15 (12:9); Danska • ZRN 23:19 (11:10); ČSSR - Danska 24:20 (12:7): Jugoslavija - ZRN 21:20 (10:10).
■“'•4 KONČNA LESTVICA Jugoslavija 3	3	0	0	66:54	6
ČSSR	3	1	1	1	69:63	3
Danska	3	1	0	2	62:65	2
ZRN	3	0	1	2	59*64	l J
Za najboljšega igralca so ražgla-> sili Elezoviča (Jugoslavija), z 8 na j-J boljšega vratarja Bardo (ČSSR), najboljši strelec pa je bil z 22 gob šylc (ČSSR).
TENIS
Wlmbledonski finale odslej ob nedeljah
LONDON — Organizatorji mednarodnega teniškega turnirja v Wim-bledonu so' sklenili prekršiti še en angleški	finale posamezni-,
kov namreč ne bodo več igrali v soboto, kot je doslej • zahtevala dolgoletna tradicija,. ampak v nedeljo.
V dosedanji zgodovini tega tur-
nirja so le dvakrat odigrab finale v nedeljo in sicer v letih 1972 in 1973, ker je v soboto igro onemogočil dež.
Do te spremembe, ki predstavlja pravo revolucijo* v angleškem športu, pa ni prišlo zaradi bolj naprednih teženj v vrstah organizatorjev te prireditve, ampak zgolj zato, ker je neka ameriška televizijska družba ponudila Angleškemu klubu za pravico do televizijskega prenosa finalnega srečanja, če bi ga igrali v nedeljo, kar 400 tisoč frankov.
Ženske pa bodo svoj finale še naprej igralp v soboto. Za TV prenos njihove igre ni bilo zanimanja.
LESTVICA
Squibb Cantu, Scavolini Pesaro, Benetton Treviso, Sinudvne Bologna in Recoaro Forli 8; Acqua Fabia Rim in Berloni Turin 6; Carrera Benetke, Billv Milan in Latte Sole Bologna 4; Bartolini Brindisi, Ban-coroma Rim in Jesus Jeans Mestre 2. Cagiva Varese 0.
PRIHODNJE KOLO (25.10.)
Bancoroma - Billy; Cagiva - Jesus; Berloni - Scavolini: Recoaro -
Žal, pa je postajala igra vse o-strejša, tako da je sodnik izključil kar dva Tržačana: najprej Asca
tudi Sambenedettese, presenečenje letošnjega prvenstva.
Na repu lestvice sta še naprej Bre-
gnija, nato pa ob koncu srečanja I scia in Pescara, ki sta v nedeljo iz-
še Costantinija.
Triestini pa je vseeno uspelo zadržati napade domačega moštva in odnesti obe točki, čeprav je na dlani, da tudi tokrat obramba tržaškega moštva ni bila gotova, saj je dobila dva zadetka.
Tržačane pa čaka že v nedeljo zelo težka naloga, saj bodo igrali proti prvouvrščeni Atalanti, ki je v tem kolu, čeprav s težavo, premagala moštvo Fana.
IZIDI 5. KOLA
Alessandria - Forli	0:0
Atalanta - Fano	1:0
Modena - LR Vicenza	2:2
Padova - Monza	1:1
Piacenza - Triestina	2:3
S. Angelo - Empoli	0:2
Sanremese - Mantova	2:0
Trento - Rhodense	1:0
Treviso - Parma	1:0
LESTVICA
Padova in Atalanta 8; Monza, LR Vicenza in Modena 7; Sanremese in Trento 6; Empob in Alessandria 5; Parma, Rhodense, Forli, Treviso, Piacenza in Triestina 4; Mantova in Fano 3; S. Angelo Lodigiano 1.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Empob - Alessandria; Fano - Treviso; LR Vicenza - Padova; Mantova - Piacenza; Modena - S. Angelo Lodigiano; Monza - Trento; Parma - Forli; Rhodense - Sanremese; Triestina - Atalanta.
2. ITALIJANSKA LIGA
Moštvo Vareseja samo na vrhu skupne lestvice
Po šestih kolih italijanskega nogometnega prvenstva B bge ni več nepremagane ekipe. Prvič v letošnjem prvenstvu sta ostala praznih rok še Varese in Cavese. Ne glede na to je Varese na samem vrhu lestvice z 9 točkami, Cavese ima eno manj, nato pa sledi kar devet ekip, ki imajo 7 točk. Med temi je tudi Lazio, ki je bil kar tretjič Zaporedoma uspešen. Varovanci Castagnerja so nasuli Lec-ceju kar štiri gole. V treh tekmah je enajsterica iz Rima kar devetkrat potresla nasprotnikovo mrežo.
Po šestih kolih je še naprej samo Reggiana, ki ni pospravita vsega izkupička. Tokrat so bili igralci iz Reggio Emilie prav blizi «podvigii». toda z Brescio so še morali zadovoljiti s točko.
Tako Sampdoria kot tudi Foggia sta se v nedeljo predstavili z novima trenerjema. Vrsta iz Genove je premagala vodeči Varese. Kljub zmagi pa Sampdoria niti tokrat,ni zadovoljila. Zamenjava trenerja je Foggii prinesla samo delen uspeh, saj se je vrnila iz Pize s točko. Izgubil je
tržili le točko.
IZIDI 6. KOLA
Bari - Pistoiese	0:1
Lazio - Lecce	4:0
Palermo - Cavese	2:0
Pescara - Catania	1:1
Piša - Foggia	1:1
Reggiana - Brescia	1:1
Rimini - Cremonese	3:1
Sampdoria - Varese	1:0
Spal - Perugia	1:0
Verona - Sambenedettese	2:0
LESTVICA
Varese 9, Cavese 8, Piša, Lazio, Palermo, Rimini, Sambenedettese, Spal, Pistoiese, Lecce in Catania 7, Perugia in Verona 6, Sampdoria in Bari 5, Cremonese, Foggia in Reggiana 4, Brescia in Pescara 3.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Bari - Reggiana, Brescia - Spal, Catania - Sampdoria, Cavese - Piša, Cremonese - Palermo, Lecce - Verona, Perugia - Lazio, Pistoiese - Pescara, Sambenedettese - Rimini, Varese - Foggia.
NOGOMET
V NEDELJO V ITALIJI
Vrsta prijateljskih tekem
Ljubljanska Olimpija igrala neodločeno v Bologni Videmski Udinese premagal zagrebški Binam j
Italijanski prvobgaši so v nedeljo počivali, ker je v soboto reprezentanca igrala kvalifikacijsko tekmo z Jugoslavijo za nastop na SP v Španiji. Vse enajsterice pa niso počivale in nekatere so tako odigrale prijateljska srečanja.
Bologna - Olimpija	2:2
Ljubljanska Obmpija je nastopila v Bologni in remizirala z domačo istoimensko ekipo z 2:2 (0:1). Gostje so po prvem polčasu celo vodili z 1:0. V nadaljevanju pa so domačini najprej izenačib in potem povedli po zaslugi Tintija. To pa predvsem zato, ker je Olimpijina obramba napravila dva huda spodrsljaja.
V končnici srečanja so bili gostje spet boljši in s Perduvom zasluženo izenačili. Poudariti velja, da sta trenerja Burgnich in Višnjevac v drugem polčasu zamenjala precej igralcev.
Udinese - Dinamo	1:0
Vse je kazalo, da se bosta Udinese in Dinamo iz Zagreba razšla brez zadetkov in seveda zmagovalca.
Samo pet minut pred koncem pa je Pin dosegel gol in s tem zmago za
domačine, ki so preverili dva nova igralca — Baechina in De Giorgisa.
Milan - Cosmos	1:1
Brez zmagovalca sta se razšla Milan in Cosmos.
Po dolgem času je spet igral v Italiji Chinaglia, toda v Milanu za nastop te proslavljene enajsterice ni bilo posebnega zanimanja, saj si je tekmo ogledalo samo 7 tisoč prijateljev nogometa. Milan je povedel z Antonellijem, izenačil pa je Borja.
Avellino - Vancouver	2:0
Vrsta Avelbna je s klasičnim 2:0 premagala Vancouver.
Hunt zavrnil
vabljivo ponudbo
LONDON — Bivši svetovni avtomobilski prvak, 33-letni Anglež James Hunt, je zavrnil ponudbo okrog 5 mibjard lir in pol, da bi se vrnil k formuli ena za volanom avtomobilov brabham. Hunt je dejal, da ne namerava tvegati življenja za denar, katerega ne bi mogel potem uživati in katerega ne potrebuje.
niiiiinniHiniiiniiiiiiiitiniiiiiiiiiHiiiniiiifiiiiminiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiinniiiiniinvfiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiniiiiiniiiniiiifiiniiiiiiiiHnMiniHiiniia
Intervju z avtorjem predragocene knjige o našem športu
.	r
Dve leti temeljitega dela
Prof. Aldo Rupel je v tem obdobju napisal knjigo <<Telesna kultura med Slovenci v ltaliji», ki je neprecenljivi dokument za slehernega športnika in športnega delavca v zamejstvu
V letošnji zbirki Jadranskega koledarja je vključena tudi knjiga 'Telesna kultura med Slovenci v Italiji*, ki jo je napisal vsestranski športni in družbenopolitični delavec, prof. Aldo Rupel iz Gorice. V njej avtor opisuje nastanek in razvoj telesne kulture v vseh njenih oblikah v zadnjih 100 letih v slovenskem zamejskem prostoru.'
Aldo Rupel, ki je profesor telesne vzgoje na slovenskih višjih šolah v Gorici, se že vrsto let ukvarja ‘ z vprašanji telesne kulture. saj je bil med glavnimi pobudniki pri obnovitvi Športnega združenja Dom v Gorici, svoje bogate izkušnje na tem področju je stalno namenjal našim krovnim športnim organizacijam., v zadnjem obdobju pa se precej ukvarja z rekreacijo in brez dvoma lahko rečemo, da je nas-i Goriškem glavni agitator za to obliko telesne kulture.
Izid nove knjige (med bralce bo prišla skupaj z ostalimi knjigami Jadranskega koledarja) nas je vzpodbudil, da smo se z. Aldom Ruplom pogovorili o tem njegovem
Kičanovič (Scavolini)
Benetton ; Latte Sole - Sinudyne ; Carrera - Squibb; Bartolini - Acqua Fabia.
Crvena zvezda
prva v Mariboru
MARIBOR —1 Odbojkarice Crvene zvezde so zmagale tretjič zapored na turnirju za pokal «Maribor 1981». ki so tako osvojile lovoriko v trajno last.
Beograjčanke so najprej premagale domači Branik s 3:0, državnega prvaka Radničkega pa s 3:1.
Domačinke pa so presenetile z dobro igro in odpravile Radnički s 3:1.
ŠPORTNIKI, POZOR!
Zbirka Jadranskega koledarja 1982 vsebuje poleg ostalih knjig se posebno zanimivo monografijo o vseh oblikali športnega življenja pri nas: z zgodovinskim pregledom, popisom današnjih društev in delovanja posameznikov in ekip z okrog 160 fotografijami.
Aldo Rupel:
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Prcdnaročniška <?ena 18.000 lir velja samo do 31. oktobra t.l. Od L novembra dalje bo zbirka Jadranskega koledarja V stala 23.000 Ur.
Prednaročila sprejemajo:
•	raznašalci Primorskega dnevnika
•	Tržaška knjigarna
•	uprava Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
POHITITE S PREDNAROČILI!
prvem knjižnem trudu.	1
. «V svoji knjigi daješ pregled telesne kulture Slovencev v Italiji v zadnjih sto letih. Kako si svoje delo v bistvu razčlenil?»
«Po krajšem uvodu, naj povem, da je knjiga razdeljena na dva osnovna dela. V prvem podajam zgodovinski bris telesne kulture v našem slovenskem zamejskem prostoru. Začenjam namreč z letom 1880, ko beležimo pri nas prvo važnejšo športno manifestacijo. Ta pregled je seveda razdeljen na določena zgodovinska obdobja, saj je tudi telesna kultura bila tesno povezana z raznimi gospodarskimi, političnimi in socialnimi spremem bami, ki ‘ stno jih beležili v tem daljšem obdobju.*
«Drugi del • pa' je v' bistvu ‘ monografija o vseh zamejskih' športnih društvih v širokem smislu besede, saj "ne 'UpisdijeriVdelU' ■ hi dejavnosti le izrazito športnih skupin, marveč se posvečam vsemu, kar je v zvezi s telesno kulturo. Tako je beseda o taborništvu, skav-tizmu. folklori, baletu itd.»
eSicer bomo podrobno o knjigi izvedeli, ko jo borna dobili v roke. Sedaj pa nas zanima, kako ti je prišla zamisel za tako delo?*
«Moram reci, da me je pred dvema letoma do tega vzpodbudil odsek za knjižne izdaje pri Založništvu tržaškega tiska».
«Zo tako obsežno in s podatki bogato delo si gotovo moral iskati pomoči pri raznih informativnih virih. Kako je to putekalo?»
•Podatke, ki jih boste bral: v knjigi, sem dobil iz treh osnovnih virov. Za prvega so mi priskočila na pomoč društva sama, ki so mi napisala krajšo zgodovino društva; poleg tega pa sem sam imel vrsto razgovorov s številnimi osebami, ki se ukvarjajo s telesno kulturo v zamejstvu. Naj pri tem povem, da sem veliko informacij dobil od starejših ljudi, kar zadeva prejšnja obdobja. Jože Cesar in Stanko Per-tot, denimo, sta mi bila v veliko pomoč.*.
<Drugo skupino podatkov sem seveda pobral iz raznih časopisov in drugih tiskanih brošur in podobnih publikacij. Nekatere podatke pa sem črpaj tudi iz nekaterih knjig o telesni kulturi*.
■mIMMMMIHItllllHIIIIIIINIIIIIIIIMIIIIIIIIIinilltlllllHiniUIIIIIII.Hlinim.II....................Illlllmillllllll.....................................I.lll""limi".""""""llll"""l..
Kakovostna in številna udeležba na mladinskem atletskem oitingu ŠZ Bor
V torek je atletska sekcija Bora priredila na «Grezarju» tekmovanje za dečke in deklice.
Prireditev je bila pokrajinskega značaja in je presenetljivo dobro uspela tako glede udeležbe kot tudi kakovosti. Bor je bil zastopan z velikim številom deklic in doseženi rezultati še vedno dopuščajo upanje, da bo v končni društveni lestvici slovensko društvo letos prvo v Trstu. Manj pomembna je bila kot običajno udeležba fantov. 1
V B-kategoriji sta za Bor zmagali Veronika Gerdol v teku na 60 m čez ovire in Jadranka Čulav v metu kroglice ter v skoku v daljino. Rezultat v slednji panogi 4,55 m je bil sploh eden najboljših dosežkov dneva. Med starejšimi vrstnicami sta bili uspešni Elena Kalc, ki je zmagala v daljini in Sara Umari, ki je dosegla zelo dober rezultat v kroglici, saj je s 35,12 m tudi osvojila prvo mesto.
Med dečki posebnih rezultatov ni bilo.
Gorazd Pučnik 196 cm v višino
Z atletskega mitinga v Novi Gorici so se borovci vrnili z bogatim izkupičkom. V kakovostnem jurišu ob koncu sezone je Gorazd Pučnik v nedeljo dosegel nov klubski rekord 196 cm v skoku v višino (prej 195 cm) in se je prvič spoprijel z letvico na 2 m.
Izredna je bila tudi I-oredana Kralj, ki je disk zagnala kar 46,20 m daleč in se približala deželnemu rekordu Tavčarjeve na samo 32 cm. V Novi Gorici je bila Tavčarjeva druga.
Presenetila je tudi Marina Purič, ki je nesrečno sezono (zlom noge) sklenila s skokom v daljino do 5,29 m. Pozitivnost mitinga sta dopolnila še Tiziana Natural (30 m z diskom) in naraščajnik David Iuamo, ki je v osmeroboju (žal v Italiji neveljavnim) dosegel 3259 točk. Dobro je tekel na 100 m (12”9) in 'skakal v višino (155 cm). Ko bi tekmoval po italijanskih pravilih, bi- svoj najboljši mnogoborski rezultat popravil za kfrkih $00 točk!
Delno smo o njih sicer že poročali. Poleg dveh manj pomembnih zmag (šibka konkurenca) pa pomeni precejšnje presenečenje poraz adrievca Zudka v hoji na 4 km. Atlet Adrie je vodil vseh sedem krogov, nakar je nenadoma popustil in je v treh krogih izgubil prvo mesto ter nabral skoraj poldrugo minuto zamude. IZIDI Deklice B
60 m: 1. Coccolo (Edera) 8"5, 2. Tanja Kalc (Bor) 8"9, Vera Krmec (Bor) 10"2, Elizabeta Stopar (Bor) 10"5
60 m ovire: 1, Veronika Gerdol (Bor) 11 ”8, 2. Tanja Kalc (Bor) 12”1, 3. Aleksandra Foraus (Bor) 12"1, Karmen Natural (Bor) 13”0, Lidija Glavina (Bor) 13”!
1000 m: 1. Rumez (San Giacomo) 3 36" 2
4x100 m: 1. CSI 59”2, 3. Bor (Gerdol, Kalc, Natural, Glavina) 62"7 Krogla: 1. Serea (Edera) 6,05 m Daljina: 1. Jadranka Čulav (Bor) 4,55 m, 3. Sandra Roveri (Adria) 3,87 m, Karmen Natural (Bor) 3,46 m, Vera Krmec (Bor) 3.41 m Višina: L Makovec (Edera) 130 cm,
2.	Veronika Gerdol (Bori 125 m,
3.	Lidija Glavina (Bor) 120 cm in Aleksandra Foraus (Bor) 120 cm
Kroglica: 1. Jadranka Čulav (Bor) 34,16 m, 5. Elizabeta Ston»r (Bori 18 28 m, M'riana Starc (Rnr) 13,86 m, I ara Ščuka (F.b-l 8,48 m
D I Hf*o \
'r m: 1. Aul r (Edera) U T
80 m ovire: 1. Rozzini (CSI) 13”5, 2. Elena Kalc (Bor) 14"8, 3. Lara Štrajn (Bor) 15"4, 4. Jasna Tau čer (Bor) 15"8, 5. Katja Turk (Bor) 16’T, Elena Sancin (Bor) 17”0, Ivana Verginella (Bor) 17"8, Lara Jogan (Bor) 17”9, Tea Volk (Bor) 18”0, Ingrid Gulič (Bor) 18”1
1000 m: 1. Coccolo (Edera) 3’41”2 4x100 m: 1. Edera 55”6, 2. Bor «A» (Kalc, Umari. Taučer, Turk) 59"2, 4. Bor «B» (Sancin, Gul;č, Verginella, Petarosl 63”1 Disk: L Delia (Edera) 18,56 m, 2. Tanja Kakovič (Adria) 17,60 m, Tea Volk (Bor) 13,54 m Kroglica: 1. Sara Umari (Bor) 35,12 m. 2. Irena Petaros (Bor) 31,66 in,
3.	Tanja Kakovič (Adria) 25,84 m,
4.	Katja Turk (Bor) 25.38 m, Lara Jogan (Bor) 23,54 m, Nataša Taučer (Bor) 19,98 m
Krogla: 1. Ferrazzoli (S. Giacomo) 7,J4 m, 3. Elena Sancin (Bori 7,28 Daljina: 1. Elena Kalc (Bor) 4,22 m, Sara Umari (Bor) 3,97 m. Jasna Taučer (Bor) 3,94 m. Nataša Taučer (Bor) 3,62 m, Ivana Verginella (Bor) 3,53 m, Ingrid Gulič (Bor) 3.36 m
Višina: 1. Visintin (SGT) 138 cm, Lara Štrajn (Bor) 125 cm, Irena Petaros (Bor) 100 cm
Dečki B
Sft m: 1. Apnuzzo (Prevcnire) H"l,
5.	Marko Marega (P r) 13 T Višina: 1. Lubiana (S. Giacomo) 125
cm, 3. Rodolfo Madotto (Adria) 120 cm
Kroglica: 1. Marko Marega (Bor) 20,96 m, 2. Andrej Coradetti (Bor) 20,62 m
Krogla: Omar Bachi (Adria) 9,42 m Dečki A
80 nt: 1. Colmo (CSI) 10’’0, Marko Saksida 11”9, Ludvig Weber (A-dria) 12”8
300 m: 1. Cogliati (CUS) 41”5, 4.
Maks Viller (Adria) 44’T Hoja 4 km: L Marchesi (S. Giacomo) 20’58”3. 2. Alfredo Zudek (A-drla) 22’22"8
Višuia: 1. .-schiller (CUS) 155 cm. 2. Maks Vilier (Adria) 155 cm, Alan Oberdan (Bor) 133 cm, Pino Ita-liano (Bor) 130 cm Pctoroskok: 1. Ludvig \Veber (A-dria) 10.54 m. 2. Marko Saksida (Adria) 10.47 m
Daljina: 1. Cogliati (CUS) 5,43 m, 3. Devan Cesar (Bor) 4,87 m, Aleks Košuta (Bor) 3,05 m Disk: l. Lorenzi (Prcvenirel 76.30 m, 2. Aleks Košuta (Bori 17.02 m, 3. A>an Oberdan (Bori 15.36 m, 4. Borut Race (Bor) 12,94 m Kroglica: 1. Bergamo (Prevenire) 44,92 m, Borut Race (Bor) 31,88 m. Devan Cesar (Bor) 28,94 m Ker je pravilnik dopuščal vsem po dva nastopa, je bilo to tekmovanje, v katerem je bila slovenska atletika ze'o množično zastopana.
Bor je zabeležil 67 posameznih nastopov, Adria pa 12.
kb
«K temu pa moram povedati, da je knjiga opremljena s številnimi fotografijami. Za njihovo zbiranje sem se ravno tako obrnil do društev, raznih strokovnih organizacij in seveda posameznikov. K temu naj dedam, da bo knjiga imela tudi italijanski preved, ali bolje rečeno, vsebovala bo obnovo v italijanskem jeziku.*
«Pri tem obsežnem delu si prav gotovo naletel na kake težave. Katere so bile največje?*
»Večjih težav ni bilo. saj me j* problematika neposredno zanimala. Moram pa reči. da sem na krajše pismene opise delovanja nekaterih društev moral čakati tudi I mesecev.*
cKomu pa je namenjena ta knjiga?»
».Menim.,, da je knjiga napisana v talci obliki, da je dostopna vsem, ki bi radi pobliže spoznali razmere naše telesne kulture. Seveda pa je v prvi vrsti namenjena športnikom, oziroma športnim delavcem ter dijakom, saj sem eno poglavje posvetil tudi telesni kulturi v šoli * «Za uresničitev te zamisli si potreboval skoraj dve leti. Zbral si
Prof. Aldo Rupel
izredno veliko podatkov, saj si » našem prostoru v bistvu zaoral ledino. Za konec torej, kakšno oceno daješ ti telesni kulturi danes?* «Ni dvoma, da smo tudi na tem področju napravili ogromne korake. Pomislimo samo na pogoje takoj po prvi vojni in na to, kar imamo danes. Ocena je vsekakor optimistična.*
Pogovor zapisal Rudi Pavšič
NOGOMET
2. JUGOSLOVANSKA LIGA - Zahod
Slovenska predstavnika visoko izgubila
Za slovenska nogometna drugoli-gaša je bil nedeljski nastop najslabši v letošnjem prvenstvu.
Ljubljanska Svoboda je visoko izgubila v Bački Topoli, še slabše se je godilo Rudarju iz Titovega Velenja, ki je gostoval v Vlnkovcih. Po teli dveh visokih porazih sta oba slovenska zastopnika še bolj trdo na začelju lestvice.
IZIDI 11. KOLA Kikinda - Borac	2:1
Dinamo - Rudar	5:0
Kozara - GOSK Jug	2:2
Čelik - Spartak	< 2:0
Solin - Lectar	1:2
ALK - Svoboda	4:0
Jedinstvo (Br) -	Iskra	0:1
Jedinstvo (Bi) -	Proleter	2:1
LESTVICA
Spariak 15. Dinamo, Borac in Kikinda 14, Leotar 13, Čelik, Kozara in Proleter 12, Iskra 11, Jedinstvo (Br) in Jedinstvo (Bi) 10, AIK, GOSK Jug in Solin 9, Rudar 7, Svo-bodfi 5
PRIHODNJE KOLO (25. 10.) Borac - Proleter, Iskra - Jcdjn-stvo (Bi), Svoboda Jedinstvo (Br), Leotar - AIK, Spartak • Solin, GOšK Jug - Čelik, Rudar - Kozara, Kikinda - Dinamo.
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
NEPRIČAKOVAN USPEH VESNE
Križani so svojo prvo prvenstveno zmago dosegli kar v gosteh pri vodeči Costalungi - Strelec edinega gola je bil Košuta
Cosialunga — Vesna 0:1
(0:0)
COSTALUNGA: Mezzavilla. Gnezda, Doz, Sciarrone, Družina. La-paine, Roici, Sirotich, Rovatti, Gia-comin (Zamparo), Persi.
VESNA: Bubnich, Schettini, Som-ma (Peresutti), Aequavita, Pribac, Sodomaco, Cicchese (Bruno), Pipan, Starc, Germani, Košuta.
1. AMATERSKA LIGA
S prvim golom v letošnjem prvenstvu je Vesna prišla tudi do prve zmage, ki je še toliko bolj pomembna glede na to, da jo je dosegla v gosteh proti solidni Costalungi, ki je tako zgubila nepremagljivost.
IZIDI 5. KOLA
Lignano - Ronchi	1:1
S. Canzian - Fortitudo 1:0 Muggesana - Sovrana 0:2 Palmanova - Gradese 0:1 Is. Turriaco - Lucinico 1:0 Costalunga - Vesna	0:1
Sangiorgina - Torviscosa 1:1 S. Giovanni - Portuale 2:0 LESTVICA
Is. Turriaco 8, S. Giovanni, Costalunga, Palmanova in S. Canzian 6, Lignano, Gradese in Portuale 5, Torviscosa, Lucinico, Muggesana in Sovrana 4, Sangiorgina in Vesna 3, Ronchi 2, Fortitudo 1.
Vesna, Is. Turriaco, Lucinico, Muggesana, Torviscosa, S. Giovanni, Ronchi, in Sangiorgina imajo tekmo v zaostanku.
PRIHODNJE KOLO (25.10.)
Vesna - Sangiorgina, Lucinico - Palmanova, Portuale - Is. Turriaco, Torviscosa - Costalunga,’ Gradese - Lignano, Ronchi - S. Giovanni, Fortitudo -Muggesana, Sovrana - S. Canzian.
B. R.
STRELEC: v 31. min. d.p. Košuta.
Proti prvouvrščeni Costalungi ie Vesna dosegla svojo prvo, nepričakovano zmago. Končno se ]e tudi sreča nasmehnila Križanom, ki so tako le prišli do celotnega izkupička.
Že od začetka ie bilo razvidno, da hočejo domačini takoj priti do gola. Rovatti je imel izredno priložnost že v 6, minuti, toda sreča mu je obrnila hrbet. Reakcija Vesne je bila takojšnja in Starcu se je ponudila lepa priložnost, toda branilec mu je žogo odvzel. V tem Prvem polčasu lahko zabeležimo še nevarni akciji Rovatti ja, in Roici-, ja, ki pa nista dali zaželenega sadu.
V	drugem polčasu je bila igra nekoliko bolj zmedena in vratarja nista bila nikoli resneje zaposlena. Prav ko so vsi mislili, da se bo tekma končala pri belem izidu, je Padel gol Križanov: Starc je podal Košuti, ki je lepo prevaral nasprotnikovega vratarja. Costalunga se je silovito podala v napad, s čimer Pa je puščala velike vrzeli za kriške protinapade. Tako sta si Germani in Bruno zapravila izredni Priložnosti za podvojitev.
V	tej tekmi so plavi pokazali ve-
liko borbenost in požrtvovalnost ter dokazali, da so res enakovredni vsakemu nasprotniku. Pohvale vredna sta brez dvoma predvsem Acquavita in pa Germani ki se je že v prvi svoji tekmi odlično vključil v igro plavili, sicer na gre pohvaliti vse moštvo, ki se je res dobro borilo.	Fabio
V D LIGI
Peta zaporedna zmaga Goričanov
To Gorizia — Abano Terme
1:0 (0:0)
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-Marassi, Zanetti, Sabbadin, Laz-‘ra, Modestin, Codarin, Masutti, ertoia, Colombo.
STRELEC: Masutti v 28. min. d.p. 1-metrovka)
Peta zaporedna zmaga Pro Gori-e v letošnjem prvenstvu in vod-Vo na lestvici. Nedeljska zmaga 1 ni bila lahka, kot bi lahko kdo 'edvideval, saj so Goričani dose-i zmagoviti zadetek ob izteku sre-‘Pia pn streljanju najstrnžip kazni
NA Sr* V MKRANU
Karpov prosil za odgoditev
MERAN - Včeraj niso odigrali °sme partije svetovnega šahovskega prvenstva v Moranu. Svetovni Prvak Karpov, ki trenutno vodi v tem dvoboju s 3:1, je namreč prosil Za odgoditev te partije
'lM'"iii„iililllilllilllltallll,lil,it„ifva„iia„iiii„i(iiii
Kari — Pisloiese	2
Lazio — Le c c e Palermo — Cavose Pescara — Catania	X
Piša — Foggla	X
Ppggiuna — Brescia	X
Rimini — Crcmnnese	1
Sampdnria — Varese	1
Spal — Perugia
»erona — Samlieneilrtte.se 1 Modena — LR Vicenza	X
Trcviso — Parma	1
Pralo — Siena	X
..	KVOTE
« — 5.275.700 lir 11 —	194.800 lir
Vsak od obeh nasprotnikov ima pravico trikrat zaprositi za odgoditev. Korčnoj je eno že izkoristil, zdaj pa je prvo od treh zahteval tudi Karpov.
OBVESTILA
Kviv.-.vjvk;-;-;-.'.
ŠD Mladina
obvešča, da se je s četrtkom, 15. t.m., začela rekreacijska telovadba. Začasno treniramo v domu Albert Sirk v Križu vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure.
* « •
ŠD Mladina smučarski odsek
obvešča vse člane, ki bi želeli oddati svoje smuči v servisni center za popravilo ali za vzdrževa-
nje, naj se javijo v domu Albert Sirk še danes, 20. t.m., od 20. do 21. ure.
* « •
ŠD Mladina
obvešča, da bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v mali dvorani doma Albert Sirk seja smučarskega odseka. Na dnevnem redu bo razprava o programu sezone 1981/82. Obvezna prisotnost!
* * *
SK Devin
obvešča, da se bo danes, v torek. pričela predsmučarska telo vadba z naslednjim urnikom: ob torkih od 18.00 do 19.00 ob torkih od 18.00 do 19.00 ob četrtkih od 17.30 do 18.30 Za vpisovanje se interesenti lahko zglasijo v nabrežinski telovadnici pred pričetkom ure telovadbe.
NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU ČUPE
Vprašanje privezov verjetno v kratkem zadovoljivo rešeno
Na izrednem občnem zboru jadralnega kluba Čupa, ki je bil v soboto zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je bilo na dnevnem redu eno samo vprašanje, in sicer privezi, ki predstavljajo enega najbolj perečih problemov društva. Po besedah predsednika Nika Kosmine pa kaže, da se bo tudi to vprašanje v kratkem le rešilo.
Pa pojdimo po vrsti. Kot je uvodoma pojasnil predsednik Kosmina, je Čupa že naslovila na luško kapitanijo prošnjo za gradnjo pomola, vendar zaman. Sedaj je prošnjo predstavila skupaj z društvom Pie-tas Julia in v kratkem (okrog 20 dni) bi morali dobiti vsa ustrezna dovoljenja.
Načrt za pomol, ki bo v Sesljan-skem zalivu, je že izdelan. Dolg bo 110 m, ob njem pa bo prostora za 70 do 75 jadrnic, čupa ga bo seveda imela na razpolago polovico, kot bodo tudi na polovico razdelili stroške, saj bo investicija precej visoka. Še preden bodo začeli z deli, pa bodo raziskali teren. Od teh raziskav bo odvisno, če bo pomol pa pilotih ali bp pl,gv^jpč.,2,(
Kako bo čupa dobila potrebna denarna sredstva? Odločili so se, da bodo približno-20 privezov namenili svojim članom, ki bodo zanje že vnaprej plačali določeno vsoto (odvisno pač od velikosti jadrnice), do priveza pa bodo imeli pravico 10 let. Manjkajoča denarna sredstva bodo zbrali z bančnim posojilom. Ostalih 15 privezov bodo dajali v najem po tržnih cenah, s tem denarjem (ko bodo poravnali vse stroške) pa bodo razvijali društveno dejavnost.
V razpravi so načeli še razna tehnična vprašanja, kot na primer lastništvo pomola (pravni lastnik je demanij, ki vsaki dve leti daje koncesijo, dejanski lastnik pa bo društvo), razdelitev prostorov in drugo. Zlasti pa je prišlo do izraza dejstvo, da bo Čupa prvič prišla do svojega objekta v Sesljanskem zalivu. Zato so menili, da bi se obrnili do raznih ustanov in podjetij za posojila. Kot ;e poudaril Marino Košuta pa bi bilo potrebno dobiti tudi nekoga (katerega bo treba seveda tudi plača ti), ki bo vsak dan v Sesljanu, sicer
IMIIIlIlllflllllllllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIHtHHIIIIIIHIIIIIII
bo društvo še naprej samevalo, ne bo novih članov (kar se dogaja že tri leta), ne bo naraščaja. Predsednik Kosmina je odgovoril, da denarja, ki ga bodo dobili z najemninami, ne bodo držah v predalu, ampak ga bodo investirali v razvoj športne dejavnosti, ker sedaj za tako dejavnost čeprav so že priredili nekaj tečajev, nimajo zadosti finančnih sredstev.
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Vse naše enajsterice igrale neodločeno
Primorje nadoknadilo dva gola zaostanka - Zarja izenačila tik pred koncem - Huda poškodba na tekmi Zaule-Breg -Sodnik oškodoval Kraševce
Primorje — Stock 2:2 (0:2)
STRELCI: v 7. min. Ciclitira, v 24. min. Punis, v 50. min. Debernardi, v 62. min. Schipizza (11-me-trovka).
PRIMORJE: Štoka, Bezin (v 45. min. Bortolotti),- Tomizza, Novel, Angileri, Samese, Mikuš (v 45. min. W. Pertot), Zaharija, Debernardi, Dibenedetto, Schipizza.
STOCK: Zadel, Mafrici (v 45. min. De Laurentis), De Pellegrin, Laco-ta, Mersich, Podgornik, Rumiz (v 70. min. Prelaz), Ciclitira, Beor-cliia, Punis, Naldi.
KOTI: 3:2 za Stock.
SODNIK: D’Ereditš iz Krmina.
OPOMBE: v 75. min. je bil izključen Štoka, opomina sta prejela Debernardi in Podgornik.
Primorje, zadnje na lestvici, je osvojilo prvo točko v letošnjem prvenstvu prav proti prvouvrščenemu Stocku, potem ko je le-ta po prvem polčasu vodil že z dvema goloma razlike. Takega preokreta si v nedeljo ni pričakoval nihče od domačih navijačev. Kljub temu je «rdeče-rumenim» s požrtvovalno in borbeno igro uspelo nadoknaditi zamujeno in vzpostaviti ravnovesje na i-grišču. Resnici na ljubo je Primorje tudi v prvem polčasu predvajalo lep nogomet, le da je z dvema grobima napakama v obrambi dovolilo nasprotnikom dvojno vodstvo.
Trener Kozina je bil ob koncu seveda zadovoljen nad izidom in igro svojih nogometašev. »Ekipa igra vedno bolje in se počasi uigrava*, je dejal in pohvalil prav vse igralce, seveda pa bo moral — to je potrdila tudi nedeljska tekma — posvetiti še posebno pozornost prav v obrambi, da ne bo prišlo več do takih cenenih spodrsljajev.
Prvi gol za Prosečane je dosegel Debernardi v začetku drugega polčasa po lepi milimetrski podaji Dibenedetta (najboljši v ekipi). Bil je to obenem (po 320 minutah) prvi gol Primorja v letošnjem prvenstvu. Izenačil je Schipizza z e-najstmetrovko, ki jo je sodnik u-pravičeno dosodil zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru Stocka.
Če sta se obe ekipi izkazali zaradi lepe in borbene igre skozi skoraj vso tekmo, se je ob koncu »izkazal* tudi dotlej sicer solidni sodnik D'Eredita, ki je povsem neupravičeno, četrt ure pred koncem srečanja izključil proseškega vratarja Štoko. Sodnik je bil obrnjen proti sredini igrišča, ko je slišal za svojim hrbtom kletvico. Obrnil se je in je namesto da bi kaznoval
krivca (napadalca Stocka Naldija), pokazal rdeči karton nekrivemu Štoki. Vratarja je v vratih do konca zamenjal Debernardi.
Primorje je torej tudi v nedeljo pokazalo viden napredek. Tokrat sta »rdeče-rumene* okrepila spet dva nova nakupa (Bortolotti — prej Vesna in Novel — prej Fortitudo), ki sta vnesla v igro nekaj svežine in prodornosti. Verjetno je ekipa izšla iz začetne krize in bo, v nadalje, trd oreh prav za vse nasprotnike, saj razpolaga s tehnično izredno dobrim igralskim kadrom. Ob vsem tem pa se vseeno vsiljuje vprašanje, če se proseškemu društvu — dolgoročno gledano — izplača vzdrževanje take ekipe kvazi —■ veteranov.
(šč)
S. Marco Sistiana — Zarja 1:1
(0:0)
S. MARCO: Hrvatin, Giraldi, Paolo Stradi, Rosin, Fabio Stradi, El-vini, Clementin, Visintin, Zolia, Ber-nabei, Pacor.
ZARJA:	Pucer, Žagar, Grgič,
Franko, Makor, Križmančič, Fabio Ražem, Benčič, Lenarduzzi, Sossi (v 67. min. Vojko Ražem), Damjan Fonda (v 67. min. Tognetti).
STRELCA: v 59. min. Zolia; v 90. min. Grgič.
S težkega gostovanja proti S. Marcu se je Zarja vrnila s pomembno točko, čeprav Bazovci tudi tokrat s svojo igro niso blesteli.
Prvi polčas se je začel v znamenju popolne enakovrednosti, saj si ekipi nista upali odločneje napasti.
2. amaterska liga na Tržaškem
Značilnost 5. kola je bila velika izenačenost, saj se je šest od osmih tekem končalo pri neodločenem izidu.
Naše štiri enajsterice so v nedeljo osvojile vsaka po eno točko.
Verjetno najbolj pomembno je odneslo proseško Primorje, ki ie po prvih 45 minutah igre zgublia-lo z 2:0 proti vodečemu Stocku, v nadaljevanju pa so primorjaši napeli vse sile in s tem popolnoma zasluženo prišli do prve
Tudi Kras je bil prisiljen zasledovati remi, potem ko je branilec Suaan v začetku drugega dela zakrivil avtogol. Deset minut pred koncem pa je Olivo zapečatil izid m 1:1,
Brežani, ki so se tokrat predstavili na igrišče brez trenerja (vodstvo Brega ie namreč prejšnji teden odslovilo Softiča). je proti Zaulam igralo neodločeno brez gola in tako osvojilo četrto prvenstveno točko.
1:1
2:1
0:0
prvenstvene točke.	IZIDI 5. KOLA	
Zarjani pa so izenačili, ko tega	Domio - Campanelle	0:1
skoraj nihče ni upal več. Gol. s	Olimpia - Kras	1:1
katerim je branilec Grgič remi-	Libertas - CGS	1:1
ziral, je namreč padel tik pred	Primor.je - Stock	2-2
trikratnim žvižgom.	Roianese - Čampi Elisi	11
S. Marco - Zarja
Op. Supercaffe - Opicina
Zaule - Breg
LESTVICA
Stock 9; CGS, Zarja, Opicina. Čampi Elisi in Campanelle 7; Olimpia 6; S. Marco 5: Kras in Breg 4; Domio, Libertas in Op Supercaffe 3; Zaule 2; Roianese in Primorje 1.
CGS, Primor.je, Kras in S Marco imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Zarja - Op. Supercaffe, Čampi Elisi - Primorje, Breg - Roianese, Opicina - S. Marco. Stock - Domio, Campanelle - Zaule, Kras -Libertas, CGS - Olimpia.
B. R.
											
NOGOMET
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
1. -2. -
3.	-
4.	-
6. -
12
11
10
1.	Isonzo
2.	Emergenza
1.	Lisimaco
2.	Drin
1.	Dantina
2.	Vasari
1.	Valdieri
2.	Figus
1.	El Adem
2.	Paddocks
1.	Molcan
2.	Vinagrero
KVOTE 3.049.700 lir 123.000 lir 12.000 lir
Kili
2
X
2
X
2
1
1
X
1
1 X 2 X
Derbi v Sovodnjah dobili domači nogometaši
Tesen poraz Doberdobcev ■ Na Tržaškem tudi v tej ligi v obeh nastopih naših ekip delitev točk
Sovodnje — Juventina 2:0
(0:0)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Pahor, Marson, Kovic, Petejan. Šuligoj, Florenin, Butkovič, Milloch (DevetakV Gomišček.
JUVENTINA? 'Businelli, Varacchi, Di Palma. Casarsa, Ligovich, Me-deot, Klanjšček. Devetak. Radikcn, Lauri, Panico (Acconcia),
STRELCA: Marson, Butkovič.
V	nedeljo .je bil v Sovodnjah na sporedu drugi slovenski derbi na Goriškem.
V	prvem polčasu je bila tekma na dokaj nizki tehnični ravni. E-kipi sta bili v glavnem enakovredni, čeprav so imeli štandrežci terensko premoč predvsem na sredini igrišča. Domačini so skušali presenetiti nasprotnikovo obrambo le z dolgimi podajami, ki so bile večkrat lahek plen štandreških veznih igralcev. Oba nasprotnika sta ime la po nekaj priložnosti za gol. vendar jih nista znala izkoristiti.
V	drugem delu tekme se igra bistveno ni spremenila. Opaziti je bilo le večjo agresivnost domače enajsterice, ki je v prvih 20 mi: nutah stalno napadala in potiskala goste v obrambo. Prvi zadetek je padel že v 3. minuti po zaslugi M. Marsona, ki je z glavo, iz res težkega položaja, premagal štan-dreškega vratarja. To je domačine opogumilo, tako da so še naprej napadali in le za las niso prišli do drugega gola. Zaslugo za to gre vratarju Businellijo. ki je večkrat posegel z odličnimi intervencijami.
V	zadnjem delu tekme gre žabe ležiti reakcijo gostov, ki so s pogostimi napadi skušali izenačili. Prav tedaj pa je padel še drugi gol za domačine, ko je Butkovič po hitrem protinapadu z močnim in nizkim strelom nremagal štandre-škega vratarja. S tem je bilo tekme praktično konec.
P. I.
Italcantieri — Mladost 3:2
(1:1)
MLADOST: A. Gergolet, Gerin, D. Frandolič, Uljan, L. Gergolet
(L. Frandolič), Černič, E. Gergolet, Marizza (I. Pahor), Kobal, Semolič, L. Pahor. 12 Silvan Fer-folja.
ITALCANTIERI: Pa vesi, Bosca-rol, Franca, Bettini, Mania. Gioiav Doria, Pecalli, Feresin, Montico, ‘Allegra'‘’j!Gdnt, 12. De Plas, 13 Mazzon.
GLEDALCEV: 150.
SODNIK: Cecotti iz San Lorenza.
STRELCI: v 10. min. Kobal, v 31. min. Doria, v 62. min. E. Gergolet, v 75. min. Marizza (avtogol), v 83. min. Doria.
Mladost je v Tržiču doživela letošnji drugi zaporedni poraz. Gostje so prišli v vodstvo že v u-vodnih potezah s Kobalom, ki je z glavo izkoristil lepo podajo Fran-doliča. Po tem zadetku so Kraševci nadigrali domačine in vse je kazalo, da bo Italcantieri postal lahek plen za Mladost. Premoč gostov je trajala do 31. min, ko je Doria izkoristil predložek iz kota
Ferasina in z glavo premagal Ger-goleta. Prvi del srečanja se je tako zaključil brez večjih presenečenj.
'•'rma'dalievanjd*~!?o ~ gost jr sr*Ko-1»lom po podaji Pahorja zamudili še eno ugodno priložnost. V 52.
^ Mladost v Edvardom Gergoletom zopet prišla v vodstvo. Vse je kazalo, da bo končno strla odpor domačinov, posebno potem, ko , je sodnik izključil Pecallija. Premoč Kraševcev pa je trajala le borih 15 minut, dokler domačini niso prišli s pomočjo avtogola do izenačenja.
V	83, min. mrzla prha za Mladost: prosti strel Feresina, katerega Gergolet ni zadržal. Doria pa je bil najhitrejši in je brez težav premagal Gergoleta.
V	zaključnih potezah je opravil svoj krstni nastop še 18-letni Ivan Pahor, . ki je zamenjal Marizzo. Predčasno pa je moral v slačilnice zaradi izključitve še Uljan.
D. G.
Gaja - Esperia S. Giovanni 1:1
(0:1)
GAJA — Kante. Kalc, Križmančič, Gabrielli, B. Rismondo, M. Ris-mondo, Zippo, Verše, Bolcich', Salvi, Gušin.
ESPERIA S. G.t^Vaeoaro-, -Sossi, Caruso, Lena, Plet, Godas, Mačehi, Vouk, Caniglia, Bonnes, Piccolo.
Proti res solidni enajsterici od Sv. Ivana domačini niso zmogli več kot delitev izkupička. Gajevci so pomembno srečanje začeli solidno, nevarni so bili v napadu, dobri v obrambi in na sredini igrišča. •Posledica lepe igre so bile seveda lepe in nevarne akcije »zeleno-rume-nih». Zabeležili smo lep strel Bolcicha z glavo, ki pa ga je solidni vratar gostov ubranil. Ko je vse kazalo, da bodo domačini le prišli v vodstvo po osebni akciji levega krila Piccola, ki je (potem, ko se je zelo lahko otresel obrambe domačinov) premagal nemočnega vratarja Kanteja. Gajevci niso bili v na-
			
KOTALKANJE
TROFEJA SORGENTE Dl SCARPE
NAŠI TEKMOVALCI PREVLADOVALI
V'
Openci in Standrežci so dosegli vrsto odličnih uvrstitev - Poletovci prvič v deželni reprezentanci
V nedeljo je bilo v Ronkah eno zadnjih tekmovanj v umetnostnem kotalkanju na prostem, in sicer za »Trofejo Sorgente di scarpes, ki sta se ga udeležili tudi slovenski društvi O. Župančič iz Štandreža ter o-penski Polet.
Tekmovanje je veljalo za mladinske kategorije, vendar je bil pravilnik prirejen tako, da je društvo, ki je imelo več tekmovalcev n.pr. med državnimi mladinci, bilo bolje ocenjeno kot ostala društva.
3. AL NA GORIŠKEM
No vrhu lestvice 3. AL na Goriškem sta po 3. kolu ostali dve ekipi: Sovodnje in Isonzo. Audax, ki je do nedelje vodil skupaj z Isonzom in Sovodnja-mi, je namreč remiziral v Zofi raju.
Tretja slovenska ekipa, do-berdobska Mladost, je v Tržiču doživela svoj drugi letošnji poraz. V razburljivem srečanju (2 igralca sta bila izključena) je namreč klonila proti Italcanlieriju.
IZIDI
Italcantieri - Mladost 3:2 Romana - San Lorenzo 0:3 Capriva - Azzurra	3:1
Sagrado - Audax	2:2
Piedimonte - Poggio	1:0
Sovodnje - Juventina	2:0
Vcrmegliano - Braz. 1:0 Isonzo - Begliano	1:0
LESTVICA
Sovodnje, Isonzo 6, Capriva, Audax 5, Piedimonte, Sagrado 4, Azzurra, Italcantieri 3, Braz-zanese, Mladost, Poggio, Ver-
megliano, San Lorenzo 2, Begliano, Juventina I, Romana 0.
PRIHODNJE KOLO
Azzurra - Sagrado; Poggio -Isonzo; Begliano - Vermeglia-no; Audax - Sovodnje; Juventina - Romana; San Lorenzo -Italcantieri; Mladost - Capriva; Brazzanese - Piedimonte.
STRELCI: Tesolin (Audax) 4 gole; Kobal (Mladost), Lus-su (San Lorenzo), Sammarti-no (Isonzo) 3 gole.
—pr—
3. AL NA TRŽAŠKEM
Giarizzole in S. Luigi, ki sta bila na vrhu lestvice, sta to krat doživela poraz, s čimer je prišlo do pravega preobrata na zgornjem delu lestvice, kjer je sedaj presenetljiva Aurisina.
Obe naši ekipi sta v nedeljo remizirali.
Gajevci so se sicer morali pošteno potruditi, da so na domačih tleh prišli do izenačenja, saj so gostje prvi prišli v vodstvo.
Do prve prvenstvene točke je prišel tudi Primorec, ki je gostoval pri solidni ekipi S. Ser-gio. Kljub osvojeni točki pa so Trebenci še vedno na predzadnjem mestu razpredelnice.
. IZIDI 3. KOLA Giarizzole - S. Vito	0:1
Union - S. Andrea	1:2
Chiarbola - Edera	1:0
Aurisina - S. Luigi	2:0
S. Anna - GMT	3:1
Gaja - Esp. S. Giovanni	1:1
S. Sergio - Primorec	1:1
LESTVICA
Aurisina 5, Giarizzole, S. Luigi, Esp. S. Giovanni, Gaja in S. Anna 4, S. Vito. S. Andrea in S. Sergio 3, Edera, Chiarbola in GMT 2, Primorec in Ra buiese 1, Union 0.
PRIHODNJE KOLO (25.10.)
Primorec - Rabuiese, Esp. S. Giovanni - S. Sergio, GMT -Gaja, S. Luigi - S. Anna. Edera - Aurisina. S. Andrea -Chiarbola, S. Vito - Union.
B. R.
Zato je prvo mesto na društveni lestvici osvojil Roli S. Marco iz Pordenona, vendar sta se takoj za njim uvrstila na drugo oziroma tretje mesto Župančič in Polet.
Skupno je nastopilo nad 50 tekmovalcev in tekmovalk. V kategoriji začetnikov slovenski društvi nista nastopili, medtem ko so med dvajsetimi naraščajniki nastopili štirje poletovci in dve predstavnici iz Štandreža. Slovenski tekmovalci so v tej kategoriji odnesli levji delež spehov, saj je Samo Kokorovec — kot običajno — zasedel prvo mesto, Damjan Kosmač je bil drugi, Suzana Černe iz Štandreža pa je bila tretja. Žal, se je nekoliko ponesrečil prosti program Federike Coslovich, ki je bila v obveznih likih peta, potem pa je zdrknila na enajsto mesto. Omenimo naj še 14. mesto poletovke Elizabete Gregori in 18. mesto Martine Brisco iz štandreža.
V	kategoriji deželnih mladincev so vidnejša mesta pobrali tekmovalci iz Štandreža, saj se je Bianca Birri uvrstila na zelo dobro 4. mesto, 8. je bil Paolo Brisco, 9. Roberta Got-tard in 11. Roberta Burgnich. Med poletovci je bil Mojmir Kokorovec 12., Helena Sosič 13. in Patrizia Pro 15.
V	kategoriji državnih mladincev so bile med desetimi tekmovalkami tri iz Štandreža in ena z Opčin. Tu je treba omeniti predvsem nastop poletovke Nikolete Sosič, ki je bila v skupni oceni peta. Pred njo so se uvrstile tekmovalke iz Štandreža, in sicer Tanja Vižintin, ki je bila tretja in Damjana Makuc, ki je zasedla 4. mesto, Loredana Cingerli pa je bila šesta.
V	soboto in nedeljo bo državno tekmovanje deželnih reprezentanc za pokal »Italia*. Prvič se je zgodilo,
da so bili v reprezentanco Furlanije - Julijske krajine poklicani tudi tekmovalci Poleta. (Samo Kokorovec ter dvojica Nikoieta Sossi in Mauro Renar). Tekmovanje bo v Bitontu (Bari), teden dni kasneje pa bo v Piemontu (Nizza Monferra-to) državno tekmovanje za »Trofejo Indoors, prav tako na osnovi deželnih reprezentanc. Nastopil bo tudi poletovec Damjan Kosmač (v prostem programu).
padu dovolj odločni za izenačenje.
Drugi polčas so »zeleno rumeni* pričeli zelo obetavno, saj so že v prvih minutah izenačili z lepim golom Salvija. Sredina igrišča gajev-cev, v kateri je bil najboljši Markb Rismondo, je lepo zaposlovala napad, v katerem pa se je zelo poznala odsotnost Branka Grgiča. Gostje so postopoma prevzeli vajeti igre v svoje roke ter so odločneje napadali. Solidni vratar Kante pa je z nekaj drznimi posegi rešil rezultat.
Do konca srečanja smo na obeh straneh zabeležili še nekaj ugodnih priložnosti za gol, neodločen izid pa je v bistvu pravičen za trud, ki sta ga obe ekipi vložili v to srečanje.	M. D.
PRIZNANJE
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Z zmago proti Juventini je sovodenjska ekipa že krepko v vodstvu na lestvici za Priznanje Primorskega dnevnika, saj je v dveh derbijih obakrat zmagala, Sovodenjci so v nedeljski tekmi izredno dobro izkoristili svoje napade in s tem potrdili, da razpolagajo z eno najboljših napadalnih vrst celotnega prvenstva.
Po drugi strani pa je treba povedati, da je Juventina dopadljivo igrala le v prvem polčasu, ko je imela tudi priložnost za gol. V drugem delu srečanja pa je popolnoma popustila in povezava med raznimi sektorji ni bila več učinkovita. Dosedanji odigrani tekmi: Mladost - Sovodnje 1:2 Sovodnje - Juventina 2:0 LESTVICA
Sovodnje	2	2	0	0	4:1	5
Juventina	1	0	0	0	0:2	5
Mladost	1	0	0	1	1:2—1
Prihodnji	derbi bo	20. de-
cembra v Doberdobu med Mladostjo in Juventino.
—pr—
Tako je bila igra v tem delu zelo enolična brez resnejših priložnosti.
V	drugem polčasu pa so domačini odločneje pritisnili in si v nekaj minutah ustvarili nekaj lepih priložnosti, toda brez uspeha. V 59. min. pa so po veliki napaki Grgiča povedli. Po golu so domačini zaigrali še bolje in imeli s Zolio priložnost, da postavijo rezultat na varno. Toda Pucer je z izrednim posegom rešil svojo mrežo.
Počasi pa je Zarja prevzela pobudo, vendar so bili njeni napadi neorganizirani. Vse je torej kazalo, da bodo Zarjani doživeli svoj drugi letošnji poraz, ko so v zadnji lepi akciji Križmančiča in Tognettija, ki je lepo podal do Grgiča, ki je z diagonalnim strelom premagal vratarja, le izenačili. Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Pucer in Tognetti.
Big
Zaule — Breg	0:0
ZAULE: Canziani, Vouk, Veglia (v 2. p. Valzano), Tremul, Muie-san, Stefancich, Cattonar, Bianco (v 2. p. Ceglie), Puntin, Mondo, Brajnik.
BREG: Micor, Pinzin, Rodela, Pe-roša, Vižintin, Ražem, Samec, Albertini, Russi, Dazzara, Cigui.
SODNIK: Olivo iz Sedegliana
OPOMIN: Ražem in Cigui (Breg) ter Puntin (Zaule)
Srečanje med Zaulami in Bregom, ki sta ga v nedeljo začasno vodila Čuk in Ghersinich po odločitvi odbora, da Softiča razreši trenerskega mesta, se je končalo pod vtisom hudega incidenta, ki se je pripetil nogometašu domače ekipe. Kmalu po začetku drugega polčasa sta se namreč slučajno, vendar silovito zaletela Pinzin in Stefancich, ki je negibno obležal na tleh. Takoj je bilo jasno, da je njegova poškodba na nogi izredno huda. Poklicali so rešilec Rdečega križa, zdravniki pa so ugotovili, da ima zlomljeni obe kosti pod kolenom, tako da se bo moral zdraviti približno 40 dni.
Srečanje se je nadaljevalo po skoraj polurni prekinitvi, incident pa je gotovo pogojeval igro, saj so bili igralci skupaj s sodnikom precej pretreseni. V tem delu igre so bili Brežani pokazali številne vrzeli v obrambi, pa tudi v napadu se niso izkazali z organizirano in prodorno igro še zlasti glede na to. da so domačini po poškodbi Stefancicha nadaljevali srečanje v desetih. Nasprotno, prav Zaule so v nekaterih priložnostih zlasti z Brajnikom nevarno ogrozile Micorjeva vrata, vendar-se-ie za Brežane tekma 1« srečno iztekla.
V	prvem delu srečanja velja omeniti izredno priložnost, ko in je 1-roela domača ekipa s Puntinom ter izredno lep prosti strel Perone, ki ga je Canziani s težavo ubranil. Jz-kazal se ie tudi Cigui po skupni akciji, vendar tudi on ni imel sreče.
Olimpia — Kras 1:1 (0:0)
OLIMPIA: Quercini Kosutta, Di-candia, Giaci, Gulič, Cernivani, Kichmayer, Gatta, Massimi (v 30. min. d.p. Forti), Maurel. Fernan-delli.
KRAS: Paulin. A. Škabar (v 37. min. Villalta), D. Škabar, Štoka, Puntar, Sugan, Salice. L. Milič (v 20. min. d.p. Taučar), Terčon. Fer-foglia. Olivo, Gulia.
STRELCA v d.p.: v 18. min avtogol Sugan, v 37. mm. Olivo.
SODNIK: Cavallo.
Čeprav nasprotnik Krasa zaseda viseko mesto na razpredelnici pa tega mesta še zdaleč ne zasluži. Žal, je na igro precej vplival nezanesljivi sodnik Cavallo.
Za goste .je začetek tekme vsekakor obetal mnogo več. kot se je kasneje izkazalo. Prevladovali so na igrišču in stalno oblegali nasprotnikova vrata. Pred iztekom p.p se je Škabarju ponudila leua prilika, a vratar je bil uspešnejši od njega in priložnost je splavala po vodi. Žal, se .je isti igralec nekaj minut kasneje huje poškodoval, potem ko je bil storjen nad njim zelo grob prekršek
V	28. min. nadaljevanja so do-
mačini povedli z avtogoiom Susa-na, ki je najbrž zamenjal vrata. Krasu je v 37. min. d.p. le uspelo izenačiti z Olivom, ki je s pomočjo domačega vratarja končno spravil žogo v mrežo in privedel Kras do več kot zasluženega remija.	Z.S.
Med srečanjem Zaule - Breg se je hudo poškodoval domači igralec Franco Stefancich,	so zaradi
dvojnega zloma desne noge morali odpeljali z igrišča z rešilcem Rdečega križa
Uredništvo, uprova, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 8, PP 559	Tel. (MO) 79 48 72 (4 linije)
Podružnico Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (M81) <3382 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podietja mesečno 100.00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
20. oktobra 1981
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 <AD!T» DZS 61000 L|utljano Gradišče 10/li. nad., telefon 22307
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mrn)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalia 400 tir ta mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
ČUn italijanskeV|
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska I
iTTT
ITrst
zvez* časopisnih založnikov FIEG
SREČANJE MITTERRAND-REAGAN V WILLIAMSBURGU
Ekonomska vprašanja jabolko spora na ameriško-francoskih pogovorih
Predsednika obeh držav poudarila trdnost zavezništva med ZDA in Francijo
MTLLIAMSBURG — V nedeljo popoldne sta se v starodavnem (za a-meriške pojme) mestecu \Villiam.s burg srečala ameriški predsednik Ronald Reagan in francoski državni poglavar Francois Mitterrand. Povod so bile proslave ob 200-letni-ci bitke pri Yorktownu, ki je bila odločilna v procesu osamosvojitve izpod britanske oblasti.
Nedeljsko srečanje je potrdilo, da je stičnih točk med ZDA in Francijo mnogo več kot vprašanj, glede katerih se obe državi razhajata. Predvsem sta tako Reagan kot Mitterrand potrdila vgJiavo zavezništva, ki veže Francijo rt ZDA. Pri jateljstvo med obema državama je tako, je dejal Reagan, da zamenjava na vrhu ene ali druge dežele ne more nanj vplivati.
Mnogo bolj globoko je razhajanje v gledanjih na gospodarska vprašanja še zlasti kar zadeva visoke o brestne mere ZDA. v stališčih glede držav v razvoju, držav na Jugu Afrike in v Srednji Ameriki. Pogo vori so bili zelo plodni, je dejal Mitterrand, saj so ameriški voditelji zelo odkriti in je z njimi zelo lahko priti do srca problemov.
Ob robu pogovorov med Mitter random in Reaganom sta se sestala tudi zunanja ministra Cheysson in Haig. Govor je seveda bil o aktualnih mednarodnih vprašanjih od Bližnjega vzhoda do Poljske, od vprašanja držav v razvoju, glede katerih je Chej sson skušal dokazati Hai-gu, da imajo ZDA napačno stališče, do problemov v Srednji Ameriki.
Naj omenimo še intervju, ki ga je francoski zunanji minister Chejs son dal dnevniku «Le Mattin*. Fran-cosko-ameriške odnose, pravi šef francoske diplomacije, označujejo dokaj podobna stališča glede odno sov Vzhod - Zahod, medtem ko bi nasprotja glede gospodarskih vpra šanj iahko privedla do politične krize. Francija in ZDA sta zvesta i-realom atlantskega zavezništva in se zavzemata za ravnovesje sil med Vzhodom in Zahodom. Cheysson je potrdil, da obstajajo med obema dr žavama dokajšnje razlike v gledanju na vprašanje držav v razvoju, do katerih imajo ZDA napačno stališče in gledajo nanj samo v luči odno sov Vzhod - Zahod.
Moj-sov o gospodarskem stanju v Jugoslaviji
BPOGRAD — Predsednik piedsed siva CK ZKJ Lazar Mojsov je včeraj govoril v centru Sava o nalogah komunistov v organih in orga nizacijah federacije pri uresniče vanju stališč 21. seje CK ZKJ in o pripraval) za 12. kongres ZKJ.
Po besedah Lazarja Mojsova je Jugoslavija imela v nekem daljšem obdobju tak dinamičen razvoj, da je uspela zmanjšati prepad v od nosu do razvitih držav, da je prehodila pot od 230 do 2300 dolarjev
nacionalnega dohodka prebivalstva. «Toda vsi uspehi nas ne smejo premotiti. da ne bi videli tudi vrste nepravilnosti v gospodarstvu, ki so posledica nekaterih neustaljenih dejanj*, je dejal Mojsov.
Mojsov je nadalje opozoril, da številne delovne organizacije dosegajo pomembne rezultate, vendar pa ni dobro, da vsak gleda le sebe, na mesto skupnega ekonomskega položaja, oziroma, da misli, da se opozorila nanašajo na nekoga tretjega. «Temu je treba narediti konec, sicer bomo zabredli v še težji po ložaj*'. (dd)
V SFRJ baje zopet krediti za avtomobile
BEOGRAD — Na parkiriščih jugoslovanskih avtomobilskih tovarn se je v zadnjili nekaj mesecih nagrmadilo že okrog trideset tisoč neprodanih vozil. Vse kaže, da se bo do velika »skladišča* znova začela hitreje prazniti, saj se sodeč po o-cenah z zelo avtoritativnih mest, znova obetajo krediti za avtomobile. Po-
sojila naj bi znašala polovico tovarniške cene avtomobila. Vprašanje pa je, če bodo rešila avtomobilsko industrijo težav, v katerih se je ta znašla, (dd)
l staši pomagajo albanskim nacionalistom
SYDNEY — Sovražna emigracija v Avstraliji je te dni ponovno pri skočila na pomoč albanskim priza devanjem, da svoje šovinistične in separatistične težnje do Kosova prikaže navidezno »znanstveno*. Ustaš-ki tednik »Hrvatski tjednik* je namreč neko svojo rubriko namenil propagiranju albanske knjige o Kosovu. V časniku neki Mladen Švare irdi, da gre za «prvo knjigo o tragičnih in herojskih dogodkih na albanskem in še vedno nealbanskem Kosovu*. Protirevolucionarne in sovražne demonstracije ustaški časnik prikazuje kot «kosovsko vstajo*, o kateri je Albanija napisala knjigo, da bi celemu svetu «pokazala resnico*, (dd)
Mejni prehod Štandrež - Vrtojba
(Nadaljevanje s 3. strani)
govoru opozoril tudi na položaj in vlogo manjšin. »Prepričan sem da bomo skupaj, v skladu s pozitivnim razvojem naših odnosov, nadaljevali tudi napore za vsestranski razvoj narodnosti, ki žive v eni in drugi državi. Z naše strani moramo stalno skrbeti za vsestranski razvoj italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji. Prav tako na pričakujemo popolno ureditev položaja in pravic slovenske man šine v Italiji. Mi smatramo narodne manjšine kot povezovalni čler. krepitve zaupanja in razumevanja med narodi naših držav. V dejansko demokratični družbi morajo manjšine v največji meri uživati vse pravice na kulturnem področju m na področju splošnega družbenega in gospodarskega razvoja s ciljem ohranjevanja lastne narodne identitete.* Glede medsebojnih odnosov je Josip Vrhovec dejal, da so vzgledni in vsekakor pomenijo velik doprinos k stabilnosti in utrjevanju miru na tem področju. «Bili smo skupaj dovolj stvarni, da premagamo stare in neljube spore v interesu bolj varne in lepše bodočnosti za naše življenje na tem pomembnem evropskem razpotju.*
Italijanski zunanji minister Co-lombo. ki je na nedeljski slovesnosti govoril zadnji, je uvodoma dejal. da ima novi mejni prehod prvenstven pomen, ne zato, ker je najnovejši in najsodobnejši tovrstni objekt ob meji, ampak ker istočasno predstavlja povezovalni člen med
• Ulil II »II lili 111(11114111 lili II lili UH lil	MII im llllllllllll! ItlllllllMIIIIIIHIIIIIin
NA SREČANJU SLOVENSKE MLADINE V ŽELEZNI KAPLI
Potreba po še večjem sodelovanju med mladimi iz Koroške in Slovenije
Kot gost se je udeležila srečanja tudi delegacija MO SKGZ
CELOVEC — V soboto in nedeljo je bilo v Železni Kapli na Koroškem tretje srečanje slovenske mladine, na katerem so sodelovali poleg domačih mladincev tudi mladi iz obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije (Koroške regije). Kot gostje pa so se srečanja udeležili tudi predstavniki RK ZSMS iz Ljubljane ter delegacija mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Italije. V sobotnih popoldanskih urah se je srečanje pričelo z delovnim posvetom, kjer so predstavniki Zveze slovenske mladine iz Celovca (organizatorji srečanja) podali pre gled in oceno dosedanjih stikov med mladimi na Koroški meji ter nanizali možnosti, glede na sedanje razmere, sodelovanja v prihodnje. Po uvodnem delu se je razvila bogata razprava, v katero so se vključili predstavniki Raven na Koroškem, Radovljice, Pomurja, Severno - primorske regije. Ljubljane center, Moste. Novega mesta,»RK ZSMS in miadinskega odbora SKGZ. ter vsak s svojega zornega kota obrazložili posamezne aspekte in težave. s katerimi se srečujejo OK ZSMS pri nave zovanju in konkretni realizaciji posameznih skupnih pobud. Pri vseh pa je bilo v glavnem poudarjeno, da je nujno |X>trebno v prihodnje še v večji meri pospešiti in uskladiti sodelovanje med posameznimi združenji Zveze slovenske mladine na Koroškem in posameznimi OK ZSMS Gvvoške regije) ter pri tem, upoštevajoč realne razmere, graditi — korak za korakom — zainteresiranost pri širšem krogu
mladih za tovrstno sodelovanje. Po posvetu pa se je vršil kulturni program, na katerem je nastopala folklorna skupina »Zarja*, sestri Čertov s Koroške sta zapeli vrsto koroških narodnih pesmi, kantavtorica Mateja iz Bele Krajine pa je predstavila vrsto pesmi iz svojega repertoarja. V zaključku večera pa je v prosti zabavi igral ansambel »Skupina Jagodam*, katero sestavljajo dijaki Zvezne gimnazije v Celovcu. V okviru kulturnega programa pa je prof. Koruza predstavil tudi svojo novo knjigo »Prežihov Varane - Boji za Koroško v letih 1918 - 1920».
Naslednji dan srečanja so se udeleženci poklonili padlim NOB v Selah, kjer jim je tudi domačinka - partizanka podrobneje orisala partizansko gibanje na Koroškem. Nato pa so se udeležili zaključne svečanosti mladinske delovne akcije »Ureditev Peršmanove domačije* v Lepeni, kjer so mladi domačini s pomočjo mladih iz matične domovine zaključili prvo fazo del urejevanja hiše, ki je namenjena muzeju o NOB na Koroškem. Naj v zaključku še dodamo, da je to tretje mladinsko srečanje v Železni Kapli bila primerna prilika, na eni strani, da si mladi ob meji začrtajo svojo ,na-daljno pot sodelovanja, na drugi pa, da so se udeleženci neposredno soočali s stvarnostjo in problematiko Slovencev, ki živijo v Avstriji in spoznali razmere, v katerih se borijo za lastne narodnostne pravice.
Bal-
del
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obisk mužejev — šolska oddaja
13.00	Kronika
13 25 Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK Dogodivščine Davida foura — 4. epizoda
14.30	Danes v parlamentu
15.00	Šola in vzgoja
15.30	Capitan Futuro — 14 1(5.30 Film
17.25 Digcdivščine v gozdu 2. del
1800 Glasba, glasba !8 30 Prosti kotiček
13.50	Dolina Craddockovih 19.45 Almanah jutrišnjega dne
30.00	TV DNEVNIK 20.40 Življenje na zemlji 21.35 Mister Fantasy
23 15 Adam Strance 23 05 TV DNEVNIK
23.30	Medicina 81.
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 13.20 šola in vzgoja
H.00	17.45 Popoldanski program
17.50	Šport
18.05	Srečanja s kinom
18.50 Dober večer z Aldom in Carlom Giuffri;
19.45 TV DNEVNIK 2 20.40 Patton generale d'aceiaio -film
23 25 Filmi, ki jih bomo videli v prihodnje
Ob koncu DNEVNIK
Tretji kanal
17.00	19.00 Povabilo
19.00	DNEVNIK 3
19.30 Kultura in spektakel
20.05	šolska vzgoja 20.10 Trtrkov koncert 21.25 Znanost na trgu 22 20 DNEVNIK 3
22.55 Tartufo il figlio del fulmine
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9,00, 10.00. 15.40 TV v šoli 17.13 Lolek in Bolek — 1. del
poljske risa.ie serije
17.25	steverjan 81
17 55 Pravljica o mezinčku
18.30	Obzornik
18.40 Napad na Lož. oddaja iz cikla čas, ki živi
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK 19.53 Vremenske razmere
20.00	Odprto za ustvarjalnost
20.55	C. Brulc:
Ta vražji človek - nadalj.
21.55	V znamenju
22.10	Za lahko noč z Martialom Salalom — drugi del
Koper
13 30 Odprta meja
15.30	Odprta meja — ponovitev
16.00	Narodna glasba
16.30	Cinenotes
17.00	Rezervirano za najmlajše serijski film
18.00	Film — ponovitev
19.30	Horizonti
20.00	Risanke
20.15 TVD - Stičišče — Dve minuti
20.30	Lepotec, grdavs in butec — film
Franco Franchi, Ciccio In-grassia, Mimmo Palmara
22.00	TVD — Danes 22.10 Serijski film
23.05 Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka
Ob koncu TVD — Danes
Zagreb
18.45 Gradbinci — reportaža
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Aktualnosti — notranjepol. oddaja
21.00	Zimski otroci — film
22.30	TV DNEVNIK
ŠVICA
19.20 II carrozzone — oddaja o folklori
20.15 TV DNEVNIK
20.40	»Semmchveis* — drugi del
21.40	Šport v torek, ob koncu TV dnevnik
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17 00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Domači obra zi; 8.45 Glasbene skice, vmes: (9.30) Manjka jim samo beseda. Pripravlja Bruna Pertot; 10.10 Koncert; Poidnevni.ški razgledi:
11.30	Izbrani listi; (12.00) Kultur-
no pismo — Beležka; 13 20 Glasba po željah; 14 10 Javni nasto pi gojencev šole Glasbene matice; 15.15 Naš jezik; 15.20 Glasbeni magazin; 16.00 Slovenci v miFskem okolišu (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: 18.00 Biogra Fije:	Fran Levstik ob 150-letni
ci rojstva*.
KOPER
(Italijanski program)
6 30, 7.30, 9.30, 10.30. 11.30, 14.30, 15.30. 16.30, 18.30 Poročila: 6.00
9.30	Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 9.15 Knjiga na radiu; Zakaj odpotovati?; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je...:
10.10	Šola in vzgoja; 10.20 Glas-
beni cik-cak; 10.32 Intermezzo in horoskop; 10 45 Mozaik; 11.00 Kirn — svet mladih; 11.3_ Na rejeno v Italiji; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željali: 12.50 Nazdravimo z...; 14 33 Su-perklasifika;	15.00 Kanlavtorji;
10.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 17 00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Iva Zanicchi;
18.10	Juke box; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
KOPER
(Slovenski program)
6.05, 6.30, 7.25, 13 30, 14.30, 15.00 in 16.30 Poročila: 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 6 37 Ki-nospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 O tvoritev, najava sporeda, pregled dogodkov: 13.05 Domači pevci za bavne glasbe; 13.40 Male sklad be velikih mojstrov; 14.00 Mia dim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.30 Glasba po željah;.
16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Zaključek.
RADIO 1
8.00.	9.00. 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00, 19.00 Poročila; 7.40 10.00 Glasbena kombinacija;
10.03	Radio tudi mi; 11.10 Dan v.a dnem; 11.44 Radijska prired ba — Moll Flanders; 12.03 Spektakel s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Master; 17.30 Stara in no va lirika; 18 05 Kombinacija zvoka; 18.35 Prosti kotiček; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Zgodba jazza: 20.00 Radijska priredba;
21.03	Folklorna glasba; 21.30 Kronika umora; 22.00 Dva na sce ni; 22 30 Oddaja za šoferje; 23.03 Danes v parlamentu; 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00.	6.30. 7.00, 8.00, 9.00, 10 00,
11.00,	12.00. 13 00. 14.00, 15.00.
17.00,	19.00 , 21.00. 22.00, 23.00 in 24 00 Poročila; 6.10 Prometne in formacije; 0.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz na-
ših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 - 10.00 Z radio na poti; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Z našimi opernimi umetniki; 11.35 Znano in priljubljeno; 12 10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.2Q Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14 05 V korak z mladimi; 14.55 Minute za EP: 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Ra dio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Ansambel Milana Ferleža: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in an sambel JRT; 2105 Radijska igra: Glasbena medigra; 22.15 Inf or mativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevka mi po Jugoslaviji; 0.05 - 4.30 Nočni program - Glasba.
italijanskim in jugoslovanskim ce stnim omrežjem. Pravo vlogo bo mednarodni mejni prehod zadobil šele z dograditvijo ustreznih povezav na jugoslovanski strani ter z dograditvijo tovornega postajališča.
Tudi Colombo je podčrtal politični pomen nedeljske slovesnosti, kjer se je znova potrdila veljavnost načel politike miru, sodelovanja in prijateljskih odnosov, za kar si prizadevata obe državi. Colombo je tudi poudaril vlogo mostu obmejnih dežel in pokrajin, ter zagotovil, da si bo vlada kar se da prizadevala. da bo dežela Furlanija - Julijska krajina to vlogo tudi dejansko in uspešno opravljala.
Vlada si bo prizadevala, je še poudaril minister Colombo. za po IKtino uresničitev osimskili dogovorov ob upoštevanju predlogov in pričakovanj tukajšnjega prebivalstva in v stalnem in tesnem posvetovanju s predstavniki krajevnih uprav.
Minister Colombo je ob koncu izrazil željo, da bi preko novega mejnega prehoda šlo v prihodnjih dneii in mesecih kar največ težkih tovornjakov in drugih vozil, pa tudi takih, ki usluge opravljajo v krajevnem merilu ter s tem posredno opozoril na eno od težjih vprašanj goriškega gospodarstva.
Pri tem moramo seveda kot kronisti omeniti, da ni na slovenske poslušalce najbolj pozitivno vplivalo dejstvo, da niti goriški župan Scarano, niti minister Colombo nista v svojih govorih izrecno omenila Slovencev, živečih v Italiji, ter vprašanja globalne zaščite, kar so člani enotne slovenske delegacije na kasnejšem srečanju s Coioinbom tudi povedali.
Po svečanih govorili.. ki jim je številno občinstvo odobravalo, sta ministra prerezala na mejnem prehodu trak. ki je bil splet narodnih barv dveh sosednili držav.
Zatem se je dolga kolona uradnih vozil >>odala po jugoslovanskem ozemlju skozi Šempeter v stavbo občinske skupščine v Novo Gorico, kjer je visoke goste pozdravil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vodopivec in jim nazdravil s čašo domačega vina. Zunanja ministra sta odzdravila in zaželela še več takih srečanj na naši odprti meji.
Na občini v Novi Gorici je zunanji minister SFRJ Vrhovec sprejel tudi enotno delegacijo Slovencev v Italiji, o čemer podrobneje poročamo na drugem mestu.
Zatem se je dolga kolona vozil podala na Erjavčev drevored, ki je bil za to priliko okinčan z jugoslovanskimi. slovenskimi in italijanskimi zastavami ter prišla v Gorico čez mejni prehod na koncu te ceste. Tudi škabrijelova ulica je bila okinčana z zastavami obeli držav. Veliko ljudi je na obeh straneh meje nazdravljalo osebnostim v avtomobilih.
Sledit je sprejem na goriškem županstvu. na pročelju katerega so plapolale goriška, italijanska in jugoslovanska zastava.
Župan Scarano je v beli dvorani županstva pozdravil oba visoka gosta ter jima izročil kopijo srednjeveškega mestnega grba ter publikacijo o Gorici. Predsednikoma Co-melliju in Zemljariču pa je daroval kopije srednjeveških gori.ških kovancev.
Zatem sta se zunanja ministra Colombo in Vrhovec podala s sodelavci na prefekturo, kjer sta imela več kot enourni pogovor, na koncu katerega sta novinarjem dala dve izjavi. Prisotna sta bila tudi jugo slovanski ambasador v Rimu Kosin in italijanski ambasador v Beogradu Calania.
Predsednika Comelli in Zemljarič pa sta se pogovarjala na goriškem županstvu.
Sledilo je slavnostno kosilo v ti pični restavraciji na goriškem graj slcem griču.
Medtem ko je jugoslovanski zuna nji minister Vrhovec takoj odpotoval proti Ljubljani, sta italijanske ga zunanjega ministra Colomba ča kala še dva sestanka. Oba sta bila na prefekturi. Prvo je bilo srečanje 7. goriškimi avtoprevozniki, z njimi je bil tudi goriški župan Cca rano. Drugo pa je bilo srečanje z enotno delegacijo slovenske manjšine, ki mu je obrazložila naše zalile ve. kot podrobneje poročamo na drugem mestu. Zvečer je minister Colombo z ronskega letališča odpotoval v smeri Rima.
Mejni prehod je bil v nedeljo po poldne že uporabljiv. Skozi nov prehod je šlo veliko ljudi. Včeraj pa so pričeli ta prehod uporabljati tudi tovornjaki. Prehod je odprt štiriindvajset ur. Tudi prehod Rdeča hiša bo ostal vnaprej odprt 24 ur, vendar se bo tu odvija) le osebr.i promet.
RIM — Ni razloga, da bi se po sebno Čudili nad draginjo, če upa števamo, da je trgovska razdelje-valna mreža v Italiji taka, da mora manj kot 60 ljudi »vzdrževati* po eno proda jalno na drobno. Minister Marcora je namreč objavil zadnje podatke, po katerih premore Italija kar 909.369 prodajaln na drobno, od katerih 417.909 jest vinskih. Velebla govnic pa je le 785, medtem ko je 10.158 prodajalcev na drobno po vezanih v 128 združenj.
PSI demantira manevre v CGIL
'ta PSI označuje te vesti za »izmišljotine* in novo provokacijo proti socialistom ter potrjuje solidarnost socialističnim sindikalistom za njihov konstruktiven in samostojen doprinos k bližnjemu kongresu CGIL.
Tudi minister De Michelis je o-dločno zanikal sodelovanje pri takih namišljenih manevrih in nasprotno poudaril pomen enotnosti delavskega gibanja za ozdravitev italijanskih gospodarskih in družbenih razmer.
£niotshi
\port
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI CAS SESLJAN (Center)
Američanoma in Šved« Nobelova nagrada za liziko
STOCKHOLM - Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so Američana Nicolas Bloembergen in Arthur L. Schawlow in Šved Ka Siegbahn. Američana sta bili nagrajena za «odločilni prispevek na področju razvoja spektroskopije z laserjem*, Šved pa za razvoj elektronske spektroskopije. Doslej je Nobelovo nagrado za fiziko dobilo že 45 znanstvenikov iz ZDA in štirje Švedi.
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI —
vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center — Tel. 200-123
RIM — Tajništvo PSI je ogorče no zanikalo vesti (ki jih objavlja zadnja izdaja nekega tednika), da bi se v zadnjih dneh tajnik Craxi ter ministra Formiea in De Miche lis menili s socialističnimi sindikalisti iz CGIL o razbitju največje italijanske sindikalne organizacije. No
e
ENTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNOSTNO POSOJILO 1981 - 1988 ZA 600 MILIJARD LIR (EINSTEIN) Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI
S 1. novembrom 1981 dospejo obresti za šestmesečje maj - oktober 1981 (kupon št. 1) v višini čistih 90 lir za obveznico.
Poleg tega sporočamo:
a)	za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A) pravilnika, je znašal donos 20,861%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju avgust in september 1981;
b)	za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 20,760 odst., kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov — določeni s kapitalizacijo glede na poslovno leto —, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju avgust in september 1981;
c)	z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 20,811%, kar znaša šestmesečne obresti 9,914 odst., zaokroženo po pravilniku na 9,90 odst., povišano za 0,50 odst., odgovarja šestmesečnim obrestim 10,40%.
Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje
mu poprečju donosov — določenih st. 2, ki zapade 1. maja 1982) znašale
10,40%, kar so čiste 104 lire za obveznico.
e
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 12. oktobra 1981. v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. januarjem 1982, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih:
a) spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče serije:
Naslov posojila					Serija štev.		
6%	1965-1985	1 em. (Galvani)	18 -	22	40 -	47 -	58	- 68 -
6%	1966-1986	1 em. (Pacinotti)	14 -	59	- 61 -	63 -	70	-	72' -
			99				
6%	1967-1987	(Righi)	7 -	15	-. 16 -	23- 71	- 78 -
			84				
6%	1968-1988	I em. (Marconi)	4 -	52	- 82 -	93 - 97	109 -
			124 -	130			
6%	1969-1989	I em. (Ampere)	1 -	37	- 41 -	43 - 45	- 59 -
			126 -	132	- 136		
7%	1970-1985	(Faraday)	10 -	46	- 48 -	74 - 94	102 -
			109 -	111	- 112 -	123	
7%	1972-1987	(Edison)	23 -	51	- 60	80 - 86	-	91 -
			99 -	115	- 121 -	133 - 138	144 -
			ie9 -	173	190	211 - 218	- 226 -
			237 -	252	- 282	291	
7%	1973-1993	(Meucci)	14 -	31	- 33	64 - 76	- 100 -
		- ''-'-'h'Vf;	126 -	131	- 158 -	214 - 215	- 229 -
		i . . V. fi **	238 -	323	- 335, -	342 - 349	- 356 -
b) spodaj navedene obveznice:
naslov posojila	obveznice
6% 1965-1985 11. em.	po 500 obveznic: od št. 10845 do št. 11269
. Št. 15578 do Št. 15952 » Št. 16681 do št. 17260 po 1000 obveznic: od št 36615 do št. 43495 • Št. 52945 do št. 53118 » št. 33570 do št. 84454
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija 1982 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.