Posamezne Številke* Navadne Din «—*75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, rarven nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dno ter atanc mesečno no pošti D 10*—, za inozemstvo D18*—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10‘—t inserati po dogovoru. N*ro?a ae pri upravi *TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4, pt&Žana v floSotrSiftif- H0'«!i(lWWra m V*-*. m "mm Posamezne števillte* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO ne šteje fašizem toliko ^»Stašev, kakor bi bilo pričakovati, in ’ da“^ pop°hioma umljivo, če se pomisli, loflf ®e danes, P° več kot 110 ‘jj. • kai" .ie prestolnica zedinjene Ita-W' V 8V°^ ^U£‘ še vedno bolj papeški fJ.1>a italijanski. V južni Italiji pa so j. 1Z6n}> se izvzamejo samo nekate-g6]^.ia mesta, doslej nikakor ni mo-v.. ukoreniniti. Isto in še bolj pa 0 'J y.Za otoke, Sicilijo, Sardinijo, kjer PaČ + mu skorai niti čuti ni. Stvar je Šiz 'a ometi tako, da je za idejo fa- torej nekega potenciranega na-fera-9 -v.m.a* k^ Pobija na zunaj naj-Jfltjjne?ši imperijalizem. mogoče prido-Y„n. ®d-ino le elemente, ki so predvsem le '1 iker toliko obliznjeni od kultu-Vm t • ’ mnre'io vsaj približno ra-' e0 , b kai je pravzaprav na stvari, in Ikog l1 Vokae dovzetni tudi za kaj ta- 1 .^t ravno v- neposredni zvezi ‘tktlanjina kruhom. Vsega tega se tam n1a3.^<3 v severni in srednji Italiji, ittip f do Rima, ali niže doli, kjer . Ho". °v f;f^° v največjih mestih do 50, ccl° Ch ’ kier « _____________„____________ tra g 116 more govoriti in ljudstvo srna , ^Dat °ltudi kjer jo ima, za nekaj čisto j boler,1? ga ati celo škodljivega, in cgromna večina prebival-jbefli Z.IVl v naj večjem siromaštvu in ’ take’arQ', ^i Pa seveda niso t.Ia za m e> kakor je fašizem. Otočani j TŠai; vsega tega tudi še precej- S(k0 v?epaffaitisti. Sicilijani se še nekoli-Sarm^^,a^° s sosednjimi Kalnbreži,' Cov0 .nCl Pa 80 ze popolnoma sami zase, Stok«*6* ®'ar®čje, ki ga potovalec polu-•*® sni i ko ali celo nič no razume, Skupščina Jugoslovanskega Sokol skega saveza v Zagrebu. Zagreb, SO. oktobra. Včeraj ko je vršila tu glavna skupščina d DS. Navzočih je bilo nad 150 delegatov iz cele države. Češkoslovaško obes Sokolsko .ie zastopal br. Stepanek, Postala se jo u-damostna brzojavka kralju in kraljici ter pozdravna brzojavka češkoslovaškemu Sokolstvu. Za saveznega starosto jo bil ponovno izvoljen dr. VI. Ravnihar, za načelnika dr. V. Murnik. Sklenilo se je, da so v letu 1923 ne vrši no- bena. večja sokolska prireditev, ampak se poglobi notranje delo. Sedež Snvez-J nega glasila »Sok. Glasnika* se prenese iz Zagreba v Ljubljano. Prih. skup ščina bo meseca marca 192« v Beogradu. Sprejela se je resolucija, s katero se ponovno odklanja vsak poizkus, zanesti m" površne in sprejeli so se že zdavnaj prej izdelani klepi brez stvarnega Taz-ii motrivanja Glavna stvar jo bila — pa« j rada, s katero so boleli pridobiti zase Napolj. Iz vse Italijo so zbobnali in nagnali v Napolj svoje uniformirane četaše. — Da bi bila stvar impozantnejša, so spravili skupaj tudi nekaj konjenice, in da bi bilo čim največ zanimanja, se je dneve in dneve razglašalo v javnosti, da prispejo na zbor fašistovski ko« Sokolstvo politične tendence. Zvečer jesa,Tjj celo iz Trsta, Istre, Goriške in je zagrebški Sokol 1. priredil^ude.ezen- pcajjje> cej0 Trsta, Istre, Goriške in cem lep komerz. (Obširneje so poroča- Trentina. Da ne bi se moglo očitati vla« mo.) Delovni program vlade. Beograd, 39. oktobra. (Izvirno.) »Politika« javlja: V včerajšnji seji vlade je bilo sklenjeno, da predloži vlada narodni skupščini naslednje zakonske predloge: 1. oboroževanje, 2. izboljšanje oficirskih nlač, 3. uradniški zakon, 4. zakon v odškodninah. 5. zemljiški kredit, G. zakon o živinskem zavarovanju, 7. zakon o zavarovanju setve, S. j di, da je preveč nek.lonjena fašistom, jim na železnici ni bila dovoljena po« pol nem a prosta vožnja, pač pa znatno, menda na vojaško tarifo znižana vozna cena. Tako se je zbralo v Napoiju okoli 40.000 uniformiranih fašistov, »ornih izenačenje dohodkov, 9. zakon o agrar- j ni reformi. Kar zadeva program koalicije, ima vlada nadaljevati delo za . ........... pobijanje draginje in izvesti volitve v srajc«, z neštetimi svojimi praporci m oblastne in srezko skupščine, pa tudi = zastavicami fanfarami in drugo tako skrbeti za prehrano pasivnih krajev, j navlako, katerim se je pridružilo tudi Vlada bo stopila s tem programom pred narodno skupščino in z« h »uvala zaupnico. invalidski kongres v Beogradu. Beograd, 30. oktobra. Predvčeraj so je vršil izredni kongres jugoslov. invalidov. Sklenila se je nova taktika udruženja v zadevi invalidskega, zakona in izplač invalidi iz vseh delov države. Nato so še kakih 30.000 članov fašistoVskiJj strokovnih organizacij. Z zborom samim vsa ta masa seveda ni imela opraviti nič, ker so zborovali samo delegat?, temveč je bila poslana v Napolj, kako® rečeno, samo za parado. Z dvema kon« servama in hlebcem kruha v torbi so se podali invalidi v obhoda pred kra- j se odpeljali iz svojih bivališč, prišli *vt ljev dvorec. Kralj radi bolezni ni mo- ] Napolj, se postavili v red in potem, * gel deputacije sprejeti. Invalidi so šli! bumbum in čindarasa, s krikom in Vdevanja podpor. Udeležba je pred narodno skupščino in desetorica ] kom, »eja-eja!« in »alala!« korakali po »g*\Pa celo nad 70 odstotkov anal- j celo države ogromna, prisotne so tu- iz vseh delov države je šla k skupščin-1 napoljskih ulicah, spustili par strelov SrtolJ: k3er 86 0 kulturi j di Ženske. Včeraj je bil izvoljen zopet m S), -—v» au ceio nic no imame, ju malo ali nič ne brigajo za to, » C "aia na poluotoku. Tu še prav o . j, n° ni masta za fašizem. Žajofist<>m- s0 pripravljajo na bli- V ka,e nove državnozborsko volitve, ^;i^} hočejo doseči čim popolnejšo V dirS ’ . so Potem polaste vladavine luiu« X+ £ev°da za to, da si tudi v i ^ izvojujejo čim največ: žl°> k^°v,Z nasilstvom bi tam doli ne, kajti f nima'io pravega nasprotnika,1 tk0l. ®!la;ho, kakor se doslej ni mogel hred v južni Italiji fašiiem, se ^• ^ui tudi ni mogel razpasti ko-. »blok ^°r ljudstvo, kakor rečeno, ide3o i1 dovzetno niti za to :iiri za ono daje gre le za tistim, ki mu f L j lorejvza svojim grofom, ker Jvmbn. drugače kot kolona spodil s j koVflii!1 P°sestva, ali pa moa'da za du-' 511 & S1!1?"1!3? zaprotil s hudičem ^ S tSTtm mukami, ako bi v v i IM* kakor hi mu narekoval i $VL Fazmerah bi bila fašistov- ■ Kh- v,pri novih volitvah v južni zelo pičla. Ali fašisti poznajo stavi odbor razu n predsednika, na katerega mesto je bil izvoljen dozdajni podpredsednik Nedič. Včeraj dop. ob 9. uri se jo vršilo pred spomenikom kneza Mihajla protestno zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč invalidov. Govorili so Pavle Jovičič (o invalidnem vprašanju), poročnik Aleksander Ilič (o invalidskem zakonu) in drugi. Sklenila se je resolucija, v kateri so ■zahteva, da se predloži invalidski zakon nemudoma v parlamentu in da se lakoj izplačajo že zapadle invalidnine. Izvo- sed že dovolj, vlada in poslanci naj Maša delegacija na praških slavnostih. ^ n° ?na'6a.i svojega naroda, vedo, da m- .ustvo silno dovzetno za parade, H. ie j 2 godbo, zastavami in podob-: h°5ne Prireditve, kjer je mnogo' ^ Prfi m oprijeli so 80 sr®dstya, \ i j ž ujim v prvi vrsti dušo in lužno Italije, Napolj. Za 24. ^ m- l"e vodstvo fašisfovske i?.^ul-° ^hcalo v Napelj veliki, zbori 'Jkl0 ';6’ na katerem naj bi so razprav-j ^ n ~~TXA%U ^oiozaj v ui/^avi. unv jv7 i°-m zh°TU tudi govora o teh • uii yso razpravo so bilo silno kemu podpredisedniku Miloradu Vu:ji-| v zrak in tudi v kaka rebra, použilfi niču. kateremu jo predsednik udruže-; svojo konsorve in kruh ter se ziopet od« nja Nedič izročil resolucijo in sporočil peljali domov. Napoljski mali človek j« želje in zahteve invalidov. Vujinič je z bil silno navdušen ob tem tako silno deseterico prišel na teraso zbornice in | lepem dirindaju, in fašistom je velik je od tam v svojem nagovoru izjavil, da j del napoljskih in tudi še kakih drugih! so invalidi poleg onih, ki so padli na • južnoitalskih mandatov zagotovljen, bojiščih, prvi, ki so^ doprinesli težke j jn govoril jo tudi prvi in najvišjf žrtve za osvobojen je in ujedin jenje. — i med njimi, bivši zagrizen socijalist, se-Poslauci bodo storili vse, da se izpolni- j daj vrhovni poveljnik vsega fašizma* jo njihove upravičeno zahteve. Pred- ,posl. Mussolini, sodnik udruženja Nedič, ki je izprego- Mussolini je’v zadnjih časih iuffuM voril za Vujičičem, je izjavil, da je be- y svot ž? ve6 visokopolitičnih govorov, ljen je 100-članski'odsek, ki mora stal- preidejo k dejanjem. Nato so se podali j c^non^v'hliSu^n^ej^je no biti v Beogradu in dregati vlado, da invalidi v dom invalidskega udruženja. f sajn> ^ se mu’ sWj ni dalo izpolni obljube. V odseku so zastopam | ali govoril je vendarle, a povedal ni | mnogo novega. Obdolžil je, kakor jo i dejal, laži demokratsko vladavino, da Praga, 30. pkt. (Izv.) ČeŠkoslova- češkoslovaško republike Masa,ryKa. — Ne ?na preprečila poliod zmagovitih! ška posl. zbornica in senat sta včeraj Predsednik češkcslov. poslansko zbor-! jaških bataljonov proti Dunaju (škoda, priredila na čast delegatom iz Jugosla- niče Tomašek je pozdravil goste In pov- kaik.° «Pbro bi^ so počutili vi Maribor« vije slavnostno pojedino. Cela Smetano- daril vzajemno delo in ljubezen med cunje pod fašistovskimi gorjačami!), va dvorana je bila polna gostov. Med češkoslovaškim in jugoslovanskim na-; Povedal je, da hoče fašizem, postati d®* pojedino jo imel nagovor predsednik se- rodom. Ljuba Da vidovic — burno akla- j zava aih zakonito ali pa ^ nezakonrto, nata g. Prašek; v toplih besedah se jo miran — jo v svojem govoru naglašal; J^TalinentarniTn potom ali pa potoni spominjal kulturnega demokratskega napredek' češkoslov. naroda in pomen t vstaje, pohvalil je ministrskega pred-dela velikega kralja Petra in je napil jugosl. mladine v Pragi. Pozdravljal je j seidnilia Facto, da je dober človek in bodočo vzajemno kulturno dolovanjo ■ P^tenjak, ali par d)rni^iL. ^ ministrov, med češkoslovaškim in jugoslovanskim ^as|ti notranji, ki ima policijo v rokah, narodom. da so fašisti zahtevali, da maj država stopi iz nevtralnosti napram protidr-žavnim elementom, da naj se izvedel stroga finančna reforma, da se tretja „ . ! cona v Dalmaciji no smo izprazniti, da V Rimu mir. — Pred vkorakanjem fasistov.de e armade v Emi, jiussolim se v novi.vladi da fašistom pet mini9tT« sprejet cd kralja. — I sikih listnic in sicer zunanje, vojno, Rim 30 okt Glasom poročil ie zbra- province so fašisti zasedli več javnih’ mornarico, dela in javnih del in letalnih v okrožju Letina 60.000 fašistov. V uradov. < . i skl komisaruat, a da so na vse te zah- Rimu vozi cestna železnica. Položaj je Rim, 2.9. okt. Fašisti s normalen. TJlicc so v narodnih zasta- no Italijo, loscano. vak no. Zasedli so tudi Rim 20 okt »Giornale di Roma« v Jul. Benečiji. Več tisoč fašistov je. ... , .. . , . . .. javi i a da te'za nocoj pripravljeno vko- koncentriranih v Milanu, Bologni in : Y1[tl mnnje-ža-re, velik klavir in police s cvetlicami v benarakih bronastih cvetnjakih. Po svetilih, stopnicah ^iz hrastovega lesa sva se vzpela na širok presledek, kjer je stala z zelenim žametom prevlečena in s srebrnimi resami ozaljšana poči-valniea. Oknice so bile spuščene in *) veranda — i beseda). trem (belokranjska . Moja spalnica je bila malo zadehla, dišalo je po parfumiranem milu. Od-pehnil sem okno, a tako nizko je segalo k tlom, in se je odpiralo tako nerodno, da bi bil. skoro strmoglavil v. globino, 1 ,;er bi bil za, gotovo polomil krivenča-sto kalino. Začel sem spirati s sebe cestni prah. Lotevala se me je utrujenost, a mislil sem si: »Saj nisi prišel o tako lepem vremenu v tako diven kraj, da bi bil potrt,« in začel sem žvižgati. In vprav tedaj jo bilo, da sem uzrl sivo. senčico, kakor bi gledal snežinko proti luči; lebdela je neizmerno daleč v ozadju moj iih možganov. Nagajala mi je in stresel.sem z.glavo, da bi sc je iznebil. Tedaj so mi brzojavili možgani, da je bila senca le predhodnica naglo se bližajoče otožnosti, ki bi ji bil še vedno lahko utekel, da sem šiloma upo-| til svoje misli v nasprotno smer, kakor poganja človek, ki se hoče rešiti svoje ^ telo naprej in proč od podirajoče go kazea Viljema. Zbornica, je danes Kj^jolii0 la razpravo o interpelaciji politike. Radikalec Bonnet 3® ... eU' liral glede kazenskih odredb zop g<) cesarja Viljema in proti .osebam*. sokrive na grozotah .vojne. j ^ ' M vlado, ali je voljna, dati obsodi^ cesarja, in glavne krivce, in po- pravljena se f)oslužiti v versaV^b, č-C godbi predvidenih kazenskih ^ bi se Nemčija branila izročiti t — Mednarodni šahovski vrši. dne 12. novembra na ša' kongresu se vrši tretji medmiv^. bovški turnir, katerega se ude dr. Vidmar iz Ljubljane. ^ — Demonstracija plesalke. plesalka Isadora Duncan je Prl . ^e-Bostonu plesni večer. Večera se ^jjc ležil tudi njen mož, znani ruski ^ Med plesom pa je plesalka gledalci — dremajo. To jo 3® . 3° jezilo, da je strgala rdečo °Y€*, vrirla med gledalce in zaklica ^ cvetka je rdeča, .jaz tudi!«' vzročilo med gledalci ta.ko da, se je morala predstava iakoJ čiti. vi stene. Ali otožnost me je obsla,^, sem utegnil pojmiti z misel . v jjje* Stopil sem k postelji; že je f boli’,'* ni sleherni živec, sluteč skelo ‘ ^ katerih ee 1x> zvijal. Sedel s0 .jjjg, postelje; moja zavzeta in s0 ša je padala iz brezna .v e,pro^irl11' pogrezala v tisto strahoto n. L-,0 jni? teme, o kateri govori Sveto pi® ^ nis* ne moreš soditi o njej, izkusil, kakor pravijo dra^1-® " Obup za. obupom, bri;diko®. kostjo, strah za strahom jzr*' okoli srca; vsak zase mi -3® z „ žito bol. No vem, kako dolgo s.^ ^ jjfi' tončno so se vsa čuvstva zV©k, ^ plavila in oul sem v možgan’ ga sliši potapljalec, ko -pove v g\c na morsko gladino in se P0jjr in bino. Vedel sem, da, sta.se tran ji pri tik izenačila in . lahiko >!®a' .^^J, ifiV. -t>el, zagrne. Tn ko sem tako , _.0j _ •kor diraži človek z jerife®1®. • • ^ je splalmilo vise v sivo se^clx0’>Io^f.' je bila s početka legla n-a «u ni so dobro vedeli, ika-i -T In iznova, sem. slišal, kako s P3 prosili r*0® 0) na vse strani in s, JfBtifat? 81:oktobra 1921’ ■- »¥ 3J B D K r SEran 3/ Celjske vesti. , Iiprememba posesti. Rebekovo Liso ^delavnico v Miklošičevi ulici .je ku W g. Fric Confidenti, kjer si uredi trgovino z raznimi olji. G. Rebek lv& sedaj v svoji hiši na Mariborski ^&ti, tjer obratuje njegova velika tvor-ttica. O^bua vest. Za nadučitelja na de-1 okoliški osnovni šoli v Celju je bil Dieiiovan v zadnji seji višji šolski etuik g. Fran Voglar, ki je služboval dolga lota na tej šoli. S lem ss je ipre-iaa . skoro dveletni provizorij, ki smo &raja]i nedavno v našem listu. Od ,0vega nadučitelja pričakuje celjska Javnost inieijativnega dela, da se bo rasanje šolskega poslopja eimprej dc-piv?° rešilo, tud ^'S5i0 pev8^° društvo se pokloni icelilv u°S'na ^ sek svetnikov manom vii ^ ve n ce v j ki o v težkih dne-našega suženjstva tirali ledino in celA-S° u.^ou^i tujčevi peti. Nastopi 'žal lovski zbor. da zapoje par Jgtink predragim rajnim, ki našega osvobojen j a vseuSiM^e v Celju, Pri tem fot kulturnem društvu se lab ko SSzoi Popilo j* ®0V; lfi’ • ... . j v zeJ° ve-nko zanimanje za raz-*w., ustvefte prireditve. Poleg rednih niso ujedi sezoni konštatira lep napredek, je častno število novih cla- fred, avanj, ki s aa&!ov Pravih in dozdevnih brivcev • stanovanjske bede. .. -r ... i ^»zgodni« • • , s'°ni od draginje najhuje prizadeti. Na- tako i® n5;?Tl::.5’.-0 ši socialisti pa so naenkrat, postali pri- ti® -i. ?‘'cni zbor »Mariborske gradbe-5eČi].lCl',e<< živahen. Ogorčenje tr-vjjjj .se Pripravlja na obračun s praske. m-1 osdevnimi krivci sianovanj-ž6 Tistim, ki s'oj-j lej bedi'z daj strašnimi posledicami še se- bdi nlezoi'ižuo nasproti, želimo, da bi k° te dni v pisarni Mar-Stana: tož niatere z dojenci na prsih ^ n ,-k°’.^a so brez strehe, na ces i, — tožba • matere, žene z jbupnimi Jaztr V ’*m 3® stanovanjska beda He .a cel° rodbinsko življenje, čla-j^^nbiue razgnala na več brlogov po ^iočpr1150 sve^u; k° prihajajo rodbin-^tožbami, da so primorani za zima So Poostrila. J e da stauovanj zna. bili usta- Mariborske vesti. Maribor 30. oktobra 1922. m Anketa o kulturnih društvih, V zvezi s našimi prejšnjimi noticami o-pozarjamo ponovno na anketo o pomoči našim kulturnim društvom, ki se vrši danes (v pon del;’, ek) ob 20, uri v mali kazinski dvorani. m Socialisti in draginja. Iz vrst občinstva smo prejeli: Gotovo so se vsi pametni ljudje čudom čudili, ko so či-tali poročila o zadnjih—sejah našega mariborskega in celjskega sveta, na katerih ho se ravno Socialisti pokazali najbolj hladne in desinteresirane v v-prašanju pobijanje draginje. Doslej so, kolikor na.m j£ znano, bili ravno socialisti povsod tisti, ki so se najbolj trudili ublažiti draginjo, saj go ravno njihovi pristaši, delavci in drugi nižji P°tikati po hotelih, kjer jim rajo 2^?ira s°k° po ^ za prehrano 1$ Aj.>. dnevno ; — ko prihajajo javni w Zav^J uradniki s prot45fi, zakaj bi ^jV?ri2nik, čim pride v Maribor, do-looen;°T st-^povanje, oni pa čakajo, Ho ^ družine po celo leto na skrom- 5° p1riha^a-io osoičenja _ OVUJU WWI. Q sam;• imats na primer ministrstva. Mariborski občinski svet je v predzadnji seji odklonil priporočilo i’u?inn V i"'' ^ podelitev državljanstva gospej V/it- 0 v eni sobici z | laczil, katera torej državljanstva ne bo taj stanovanje s perinii soba- ne dTi,''^az,po^a,so’ z^lej pod njima pa ^j. nzma devetero oseb v <—: -*1-- ‘ -oknom na stranišče. ___________________ WL tuHr°^aiteli rožui vt>nec pritožb C,03 obrtnikov, ki s svojim ^»bjem vred trpe oez dan v delavnicah Skr r °»th, iz katerih prihajajo k ix>-»>l^t v brloge. Da, želeli bi, da si vsa gospoda, ki hodi brezsrčno toliko gorja, prepričat, kako to ^ Dnevno koncerti. porotnik© po zak. z dne 23. maja 1873, št. 121 d. z., je v načrtu dogotovljen ter v času od 26. oktobra do 3. novembra 1922 razgrnjen v mestnem ekspeditu, soba št. 11, da ga vsaikdo vpogleda in v istem roku pismeno ali ustmeno ugovarja proti vpisu oseb, Id po postavi niso sposobne za porotnike ali; katerih se ne sme vpisati v porotni aaanam ali pox>ti temu, da se je po postavi dopu- Narodno gledališče. Repertoire: •' V Pondeljek, 30. oktobra: Zadrto. *' ‘ Torek, 31. oktobra: Baron Trenk. Izven abonementa in kupom. Sreda, 1. nov. Ilirci, izv. kuponi. Opere in operete se letos ne bodo to. liko ponavljale ko lani. To pa radi prevelikih režijskih stroškov. V interesu gledališča pa tudi občinstva je, da se ^uprizori čim manj predstav, ali te naj bodo polne. Na ta način ostanejo dohodki gledališča isti, izdatki pa se znatno skrčijo. Priporočati je tedaj, pogledati si vsako stvar čimpreje, da se jo eventuelno ne izgubi. Pomorstvo. Američki strnčnjaei na študiju terena. Pod ovim naslovom douaša >Eijec'< od 21. X. slijedecu brzojavku iz Beo~ grada (od 20 X.): »U petak 27. X. dola-ze u Beograd predstavnici američkog društva za gradnju železnica i pristaneta u kraljevini SHS. Oni če u prat-nji nekolicine naših inženjera krenuti na put da na terenu prouče projelctova-ne Pjavce novih_željezniokih proga.«- , v Ko j ih željezniokih spojeva se to ti« ce. o terne ta vjest šuti. Tiče li se Ja-cuanske željezinice zanima nas, da iii eu na to proučavanje pozvani i naši po-inoreki sta^uonjaci. Jer u tam slučaju če se sigurno proučavati gdje bi se imala izgraditi naša srlavna luka. A' 'Stol ^!PSBOK« ‘Mari&orrsi. ektobra 19&. praioavati fo pitanje tez naših pomor- j bolje odgovam svrai. Za ■to se na 'svaki škili stručnjaka, značilo bi obilja ne j način moraju prončavanjn terena po-nzimati stvar za otzbiljnn, ili palc alob- j zvati naši pomorski stračnjaei, koji su no omailovažavati važnost Tazvoja na- ] -jedmi zsvani, da n tom pitanju izraze šeg pomorstva i pomorske trgovine za! svoje mišljenje, a onda se treba, oabii.1- napredek naše države. no prihvaititi rada oko same izgradnje Pri je nego što se zame izgradnjom' Inke, a ne da opet sve zaspi bilo koje naše h;:.e, treba svakako dobro proučiti gdje da se izgradi. Nesmi-jemo voditi računa samo o sadašnjosti, več moramo, kao mlada država, k o ja ima; veliko Iraduenost, s pouzdanjem gledati n istn. Sagraditi luka, koja nakan par godina više nebi odgovarala svrsi enačilo bi zbilja lakourtmo se igrati narodnom imovinoto. Što so tiče izgradnje samih Mezinca, držim, da bi bilo ve6 skrajnje vrije-me, da se dogradi onih cca 50 km ličke prage od Gračaca do Knina, te da se spoji poštarja - sa Inkom Rakar, koja prnga bi uz rad od 20%o iznašala najviše 13 kan, te da se jednom več poprave sve našo postojcče prage i prošire postaje, da se tako več jednom rješi Prikladnih mjesta imamo dosUi na j kriza u željezničkom prometu^ naš oj razvijenoj obali, koja obikije sa j ^ s 0 *'• zaliviana dobro zaštičenim od vjetra i!~ 7, ’ _ , valova. A kada nam je več mogučo da; Glavni nredmk : R a i ] v o ;j K e h a r hiramo, izaberimo ono m jesto, koje naj-: Odgovorni nreduik : Rudolf Ozira. prai II WBEi& li I iumijevl polpet' ** * ” im &TA napravijo Vaše obuvalo ty»s2rao m clogaalno. j Ne pozabi naročnino! Dobiva se r vse1! boljših 'rgovlnah usnja in na debelo r>ri: MERSON-KAU&JK D. D. Zagreb, WHsonov trs 7. 1B86 8-5 Trgovski loka na prometnem kraju za takoj ali pozneje se išče. Cenjene ponudbe na upravtiištvo „T a b o r a“ pod »St. 2121«. 2121 3—1 KgSirHCTBšf Slovenska Banka tnmia: v lastei pilsčl, LjaMjana. Strl!arjwa & s Podružnice: 20S1 3-2 Maribor, Gosposka uišca 20 Ljutomer, Dol. Lendava, Novisad. Ekspozitura: Vrhnika obrestuje s 1. novembrom 1.1. stare in nove hranilne vloge s 5°|o čistili. Večjo in posebno pa proti 1—6 mesečni odpovedi vezane vloge, obrestuje z najugodnejšo obrestno mero. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. fMBvafi Etwm m e o 1 N Pisalne stroje, nove in rnb-j Ijeae, dobavlja American Im-1 2027 port Cempanj, Maribor, Ko-roika c. 24. 1853 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, aoaacaoaiataisBGBta Pozor! JO—5 se prodajajo vsak dan predpoldne v CvetSičm ulici št. 13. Mala oznanila Ds/e gospodični se sprejmeta na stanovanje in hrano. Koroščeva ul. 22, priti. 2123 Dva gospoda se sprejmeta rta hrano. Kje, pove uprava ..Tabora1'. 2117 SVSebišreno veliko sobo s kuhinjo v Mehu, se takoj odstopi. — Naslov ter p opoji v upravi lista pod „£’otn;k“. 2121 Pozor! PioSče sa gramofon na iglo in Patjie, dobro ohranjene, se ceno prodajo. Ker je vefja množina, se iste lahko po poljubi uberejo. Vpraša se samo dopoklan ali zvečer po 18. uri v Maistrovi ulici št. 2. pritličje, levo. * Movi vinski sodi na prodaj. Kopitarjeva ulica 6. 2118 Lep avtokoŽMh, zimske suknje, koatumi, čevlji, klobuki, ve/.eninn. namizne garniture, podobe, vaze, kovče^i, citre, otročje igrače in drago se proda. Cankarjeva ulicz (Rei-serstrasse) št. 2, II. nadstr., levo, duri 8. 2115 2-1 Dve postelji z madracf, dve i omari in dve nočtii omarici' na prodaj. Vprašati: Pobreška cesta 15 II. . 2114 HigijeniSna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstni’ postrežba Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Naznanjava cenjen, občinstvu, da sva prevzela ovino d. A. Spaninger v Jurčičevi uiici 1!, ter se cenj. občinstvu najtoplejše priporočava. S spoštovanjem v iiao . Vračarič In Sorn. ©s?.®, s2ffl!m©, cSnra, prem©$« ?5tO» forereapiir, sadje in drag® BS!Tl«S©B8«© kupuje in prodaja R W»^ O S ET, M a ir 5 b © P j Aleksandrova c št. 57. Telefon št. 88. Dol zdraginto! Garant, čista svinjska mas* v vsaki množini, v sodih od 50, 100 in 200 kft po K 125'— za kg, pri tvrdki Vračarič in Šorn preje A. Spaninger Jurčičeva ulica št. 11. r . ' i d. d. podružnica Maribor obrestuje od 1. novembra 1922 naprej vloge na knjižice brez od* povedi po g*0! S 3 «0 čistih 51«« Vloge v tekočem računu, kakor tudi vloge na knjižice proti odpo* vedi po dogovoru najugodneje* Delniška glavnica in ter zerve K 200,000.000*— POSOJILNICA V MARIBORU muropni ObresMe ed 1. reovemfera L B, dali© ^S@ge na kKiližaca Sn v tek@čeiti 5 © fin s@ m@re 2 otežen® s^©to dnevno V*. protš ©dp©wedi na tri mesece © oje P©s©pnlca 6°|0 ©br@stS.2095 3-2 Ravnate« ^ Laetaik in izdajatelj: Ko&zorclj »Tabor«, - Tiska: Mariborska tiskarna d. d. 1