Št. 600. V Ljubljani, sobota dne 28 oktobra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : JUTOO' Utt|a vtik dii — tn4l ob nedeljah la pMndMl - »ki zjutraj, oh ponedeljkih ob M. do-faMaa. — NmMu znala: v Ljubljani v npravaiitva •Medte* K1-*), s dostavljanje« na dom K4-50; a poti* •bbta* K *>■—, palletna K 10 —, Četrtletno K 5'—, MhIn K 1*M. Za Inanmatvo celoletno K 80*—% t Telefon itevllka 308. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev s Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae na vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice. poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti namko. : Telefon številka 303. : Elsner in klerikalci. Ljubljanskega deželnega sodišča predsednik Elsner je postal že neznosen. Neznosno je pravzaprav že dejstvo, da sedi na tem mestu nemški nacionalec, ko živi v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča tako malo Nemcev, da niti v poštev ne bi smeli priti in ko je toliko zmožnih slovenskih sodnikov, še večja pa postaja ta neznosnost, ako ta mož ne dela drugega kot izziva slovenske sodnike, praktikante in drugo osobje. Njegovih fermanov proti rabi slovenščine pa res ne moremo imenovati drugače kot izzivanje in grobo kršitev zakonov in zato je proti Elsnerju tudi nastopila vsa slovenska javnost — samo klerikalno časopisje se za to »malenkost* ni zmenilo, ker ima preveč dela s tem, da denuncira naprednega kandidata in zagovarja deželni odbor, ki je uvedel popolnoma nezakonito proti njemu disciplinarno Pr^iskavo. Ljubljanski državni ■ poslanec, ki se zaveda svojih dolžnosti napram slovenskemu narodu, je vložil radi Elsnerjevih protizakonitih (fermanov v državnem zboru interpelacijo S. L. S., »edina zastopnica slovenskega naroda*, kakor se sama imenuje, pa ni smatrala za potrebno, da bi vsaj s prstom genila in se potegnila za slovenske pravice, pač pa se je oglasil klovn iz »Katoliške tiskarne*, ki ni smatral za potrebno nastopiti proti Elsnerjevim fermanom in je nastopil — proti dr. Ravniharju 1 Večje infamije si človek skoraj zamisliti ne more, tolikega cinizma in toliko pokvarjenosti človek ne bi pričakoval niti od pokvarjenih elementov >z »Katoliške tiskarne*. Sami niso klerikalci čisto ničesar storili v obrambo slovenskih pravic pri ljubljanskem deželnem sodišču in ko se je za te pravice potegnil edini slovenski napredni Poslanec, se niso klerikalni poslanci niti genili, da bi ga v njegovi narodni, nestrankarski akciji podpirali, Pat Pa so v .Slovencu* padli — po njem jn Se norčujejo iz njega, češ, da se pravosodni minister niti zmenil ni za njegovo interpelacijo! Taka je narodnost naših klerikalcev. Niti s prstom niso genili, da bi preprečili imenovanje nemškega na-cionalca Elsnerja za predsednika ljub ljanskega deželnega sodišča, četudi bi to lahko preprečili, saj so — kakor sami pravijo — takorekoč vsegamo-gočni in pred njimi ima vlada tak strah, da si ne bi upala v nobeni zadevi nasprotovati jim; klerikalci imajo torej na svoji vesti že Elsnerjevo imenovanje in ravnotako imajo na svoji vesti tudi njegove fermane, radi česar niti nastopili niso proti njim, ker so jim najbrže še ugajali; sedaj se pa norčujejo iz ljubljanskega državnega poslanca, ker se pravosodni minister baje niti zmenil ni za njegovo interpelacijo, mesto da bi nastopili proti takemu ministru, ki si upa bagatelizi-rati naše-zahteve po pravici 1 Končno se je pa klovn iz »Kato-ličke tiskarne* ponorčeval iz naših narodnih zahtev, ker pravi, da je stvar slovenskih odvetnikov in sodnikov, da Elsnerjevi fermahi sploh ne pridejo do veljave, češ, naj jih kratkomalo ignorirajo I Mi že vemo, da so slovenski sodniki možje, ki jim ne bo treba, da bi jim dajal .Slovenec* pouka o narodni zavednosti, ali s tem je .Slovenec* priznal, da klerikalci boja za narodne pravice sploh ne jemljejo resno, po njegovem naj vpeljejo sodniki kar sami slovenščino za notranji uradni jezik na sodiščih — ker to je tudi naša pravica — profesorji naj vpeljejo slovenščino kot učni jezik v naših srednjih šolah, kar je tudi naša pravica —, skratka, slovenski uradniki naj sami rešijo jezikovno vprašanje po državnih uradih in zavodih na Slovenskem, da bodo potem radi samovoljnosti preganjani, za nje se pa nihče ne bo zavzel, pač pa se bo organ S. L. S., .edine zastopnice slo venskega naroda*, norčeval iz njih, ker klerikalcev je med slovenskimi uradniki prav malo, naprednjaki pa le naj bodo preganjani, bodo vsaj prišli na njihova mesta Nemci, ki so klerikalcem stokrat simpatičnejši od slovenskih naprednjakov. Skrajni čas je res že, da se začne z izdajalskim klerikalizmom odločen boj na vseh koncih in krajih naše domovine, ker dokler bodo imeli na Slovenskem oni glavno besedo, ne samo, da si ne izvojujemo nobenih novih pravic, ampak izgubimo še te, ki jih imamo. Tržaški Slovenci, ki vedno pridigajo — seveda, z najboljšimi nameni — o slogi, naj se pri vsem tem malo zamislijo in naj potem rečejo, ako je s takimi ljudmi, kot so naši klerikalci, sploh možno kako skupno delo. Ravno Elsnerjev slučaj je v tem oziru zelo poučen in morda dobi »Edinost* sedaj drugačno mnenje o skupnem narodnem delu s klerikalci, ki se ravno iz naših narodnih zahtev bolj norčujejo in pišejo o njih z večjim cinizmom kot naši najhujši narodni sovražniki. Iz slovenskih krajev. Iz Ježice. Z velikom trudom je bila pred par leti tukajšnja dvoraz-redna šola razširjena v trorazredno. Izmed glavnih nasprotnikov trudil se je po geslu »čim manj so ljudje izšolani, tem lažje se izhaja*, — takrat proti razširjenju šole za vse dobro?? vneti župnik Zupan. Tudi je bilo nekaj takih nasprotnikov, kateri so iz nevoščljivosti temu nasprotovali, kajti njih otroci sedaj obiskujejo drugod šole. Ako pogledamo Šiško, Št. Vid, Vič, Moste, Dev. M. Polje povsod 5—7 razredov. Sicer bi za prvi slučaj zadostovali tudi trije razredi — otroci namreč v začetku niso hoje tako na- vajeni in bi lahko nižje tri razrede obiskovali na Ježici višje pa v Ljubljani ali drugod. Povsod je tudi navada, da duhovni podučujejo vero uk, kajti župnik je za poduk v krščanskem nauku plačan. Pa na Ježici? Imamo župnika, kateri ima 24 ur vsaki dan prostega časa, dovolj časa pri volitvah agitirati, dovolj časa sovraštvo med občani delati itd. a za verouk nima časa. Nadomestovati ga je morala učiteljica. Kaj pa naj potem rečemo z drugimi predmeti. Ako se šolski otroci pripravljajo za razne igre v čukarskem domu, ako se voščila uče po več tednov morajo drugi šolski predmeti nazadovati. Že lansko leto bilo je dovolj jasno povedano, da otroke pošiljamo zato v šolo, da se nauče onih stvari, katere jim bodo v poznejših letih koristile. Nikakor se pa ne strinjamo s tem, da bi se vmešavali otroci v take strankarske na-1 mene, kakoršne hočejo ravno na Ježici vpeljati. Vprašamo pri tej priliki c. kr. šolske oblasti, ali jim je mogoče znano zakaj je ravno letošnje leto toliko šolskih otrok na Ježici prestopilo v razne ljudske šole v Ljubljani? Malavas ima 22 šoloobveznih otrok, izmed teh hodi samo eden na Ježico v šolo, drugi obiskujejo drugod ljudske šole. Ali ni iz Žepa ukraden denar staršem, ker morajo zaradi takih neredov v šoli drugod plače-hrano in stanovanje za svoje otroke? Iz Posavja se [nam poroča: Kakor hitro so bile občinske volitve končane in je župnik Zupan spravil svoje ki-movce in katoliške može krščanskega mišljenja na varno, ni tukaj nič več nevarnosti za vero, ni brezvercev, ne liberalcev, ne socialnih demokratov. Zelo čudno se nam to zdi, da se duhoven, katerega opravilo bi imelo biti pri oltarju in na leci, ki ni prav nič vezan na ta kraj, tako strastno peha za stvari, za občinske volitve, ki mu čisto nič mar niso in dela sovraštvo med sosedi po vaseh, ki bo gotovo še obstalo, ko njega že zdavnej ne bo ne pepel ne prah. Pri nas smo imeli do tega župnika vedno dobre duhovne, kateri so imeli samo svoj poklic pred oči. Ta pa živi le za družbe in društva, kakor za družbo marinaric, za čukolado in za izobraževalno društvo. Ali to je plentej, izobraževalca pa nima nobenega. Zadnji dve nedelji je napravil župnik svojim poslušalcem pri svojih »imenitnih* cerkvenih govorih nekoliko zabave in smeha. Omeniti moramo, 'da mu je »Jutro* posebno pri srcu, največ zato ker ga je zadnjič zaradi prostovoljne bire vzel na piko. Rekel je, da so mu letos ljudje še več bire dajali, kakor druga leta. Se ve, da je to popolnoma bosa. Nadalje je posegel tudi v zdravniške zadeve. Ako hočete zdravi biti, je rekel, in dolgo nad sto let živeti, se morate zapisati v družbo treznosti. Jesti morate na dan samo enkrat, in tako boste zdravnikom vrata zaprli. Pozabil pa je povedati, da naj bi on nekaj mesecev popred Z afriškega bojišča. 1. Trlpoliškl begunci. — 2. Arabski poglavar. — 3. Trlpoiltanka. — 4. Vodnjak pri Tripolisu. &U V * V » / Na naši današnji sliki vidijo bralci par prizorov iz Tripolisa po zavzetju od strani Italijanov. — Velik del domorodcev je zbežal k prijateljskim plemenom v notranjost dežele. Domačini so se že parkrat v bojih pomerili z Italijani in so se izkazali kot dobri zavezniki Turkov. — Jako težavno v tem boju je stališče Židov, ki imajo v rokah največji del tripoliške drobne trgovine. Naša slika kaže tripoliško Židinjo. — Hudi boji so se vršili za vodnjake, kajti v Tripolisu je jako malo pitne vode, in zato je vsak vodnjak za vojake prav velikega pomena. tako živel, kakor drugim priporoča. Vzkliknil je tudi: Vidiš jo krono fari Ne boš jo dobil v svojo pest, jo nesem raje v gostilno k Florijančku. Tako je zaklical nekdo popred mimo farovža grede. Iz Litije. Dramatični odsek »Sokola* Litija Šmartno uprizori dne 1. novembra 1911. ob 8 uri zvečer v gostilni na »Pošti* žaloigro »Mlinar in njegoya hči*. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo novega .Sokol skega doma v Litiji*, prosimo slavno občinstvo uljudno, da se polnoštevilno udeleži te predstave. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor bi želel imenik oseb sodelujočih pri igri, mu je na razpolago brezplačno pri blagajni. Odbor. M Brezij. Ker se mi je v »Slovencu* z dne 16. t. m. in »Domoljubu* z dne 19. t. m. v dopisih o občinskih volitvah v Mošnjah očitalo, da sem jaz stavil predlog za naklado na pivo in žganje, izjavljam, da je to nesramna laž, ki ima namen župana g. Resmana proti ljudstvu nekoliko opravičiti, nasproti pa mene očrniti. V dokaz navajam zapisnik seje, pri kateri je bila sklenjena naklada na pivo in žganje, ki se glasi: »Županov predlog da se pobirajo samostojne naklade na pivo in žganje, se sprejme*, Ker so dopisniki gotovo vsi katoliške stranke, žegnani ali nežegnani, bi jim svetoval, naj imajo to katoliško ime tudi takrat v mislih, kadar hočejo krasti drugim soobčanom čast in pošteno ime. Florijan Pohar. Iz Bele Krajine (t Miko Zupanič). V Gribljah smo na dan sv. Luke (18. oktobra) spremili k večnemu počitku našega soseda, gospodarja Mikotc Zupaniča. Pokojni je bil znan v celi Beli Krajini in onostran Kolpe med Hrvati kot dober gospodar, premožen in pri tem zelo originalen mož; še pred kakimi petnajstimi leti ni bilo premožnejšega človeka od njega v Beli krajini. Ko še ni bilo posojilnic, je vsakdo vedel kje dobi denarno pomoč; stari Miko je rad dal, ali ako je videl svoje v nevarnosti, je znal biti tudi trdega srca. Mnogo ljudi iz Bele Krajine in iz sosednje Hrvatske je šlo z njegovo pomočjo v Ameriko, kjer so si prislužili toliko denarja, da so vrnili dolg in povzdignili svoje kmetije; pri mnogih je pa pokojni Zupanič tudi izgubil svoj denar. Njegovo premoženje, ki je svoječasno znašalo več kot četrt milijona, se je v zadnjem času precej skrčilo, ali venda; je še mogel lepo preskrbeti sedem svojih krepkih sinov s posestvi ali z gotovim denarjem. V Gribljah, ki krasno ležijo ob Kolpi in kjer se križajo štiri okrajne ceste, je sezidal naš Miko lepa gospodarska poslopja in dve beli enonadstropni hiši in tako polepšal našo starinsko vas z otem-nelimi lesenimi hišami. Od Karlovca do Semiča, od Žumberka do Vinice so ljude poznali živahnega možaka junaških pleč, drznih brk in srepega pogleda; bil je prava podoba starega Belokranjca, neupogljiv mož z železno voljo. Težko je sprejemal tuje mU šljenje in slabo se je oziral na besede svojih sinov, ki so se šolali na gimnazijah in visokih šolah; živel je po svoji volji in starih zadružnih nazorih* ko je ob Kolpi še vse nosilo bele hlače in rdeče pasove. Zlomila ga je samo smrt, ki ga je dohitela v nedeljo, 15. oktobra. Na dan sv. Luke ob 10. uri dopoldan se je pomikal LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Bralec se spominja razgovora, ki sta ga imela zjutraj Roland Kandiano in policijski načelnik. Spominja se, da je Džennaro vprašal pri slovesu: — Ako se pripeti kaj važnega, kam naj vam sporočim? Roland pa je pogledal Džennaru v oči in dejal: — V hišo na Olivolskem otoku, kjer bom sam . , . s svo- jim starim očetom. Roland je bil pogledal policijskemu načelniku v dno srca. Bil je ves pripravljen na to, da bo napaden. KakoT vidimo, je skrbel pred vsem za to, da spravi očeta iz nevarnosti. Sam glede sebe je hotel samo počakati dogodkov in se ravnati po njih. Povedal je bil Skalabrinu svoj razgovor s policijskim načelnikom in pripomnil: —r Naših tovarišev ni potreba klicati na pomoč. Vsak hrup bi nam v tem trenotku pokvaril mnogokaj. Skalabrino je važno pokimal z glavo, rekoč: — Saj zadoščava midva. Ko sta spravila starega Kandiana na varno in se vrnila v hišo, je Skalabrino dejal: — Samo po eni poti morejo priti semkaj, če naju hočejo napasti: mimo cerkve. Pojdem torej pazit k Sv. Mariji, da bova opozorjena o pravem času. In če jih bo preveč, gospod, potem vam ne pustim ostati tukaj; bila bi blaznost. — Le pojdi, je rekel Roland. Čakal te bom. Skalabrino je planil na prosto. Roland je pustil vrata priprta. Ugasnil je sveči, ki sta goreli v pritlični sobani. Nato je sedel v naslanjač. Čakal je v temi in premišljal. Na kaj je mislil v tem trenotku, ko je tvegal življenje s toliko neskrbnostjo, ali bolje rečeno, predrznostjo, ki je živo razodevala njegovo hrepenenji po smrti. Na Džennara, ki ga je bil ukrotil, pregledal ga do dna in ki hotel videti zdaj še njegovo pravo, skrivno mišljenje? Ali na tiste, ki so že podlegli, zapleteni v delo njegovega maščevanja? Ali je gledal prikazni Ivana de Medičis, Sandriga, Bemba, Grimanija, Imperije — vseh teh mrtvih, ležečih na cesti, ki je korakal po njej? Ali je mislil na žalostni, genljivi konec male Bianke ali na udanost uboge Juane? Ali se je njegova misel obračala k onim, ki še niso bili zapadli njegovi osveti? K Dandolu . . • Foskariju . . . Altieriju? . . . Ali je morebiti v obupu svoje ljubezni obujal spomin na Leonoro, ki je ud davnega dne njiju prvega srečanja pa do da- nes ni nehal ljubiti? Kdo ve? Morda se mu je prikazovalo lastno življenje v tem trenotku z neizprosno jasnostjo zadnje lire Smehljajoča se brezskrbna mladost . . . ljubezen. . . večer tiste proklete zaroke . . . aretacija . . . leta trpljenja na dnu temnic . . . Nato beg . . . vrsta ukrepov in protiukrepov, organizacija in oživotvorenje vesoljnega, obširnega načrta njegove osvCte ... Naenkrat pa se je priplazila v temno sobo človeška senca in Skalabrino je zamrmral poleg njega: — Že gredo I — Koliko jih je ? je vprašal Roland. — Štirje so. — Ali si spoznal med njimi Gvida Džennara? — Ne; sploh se mi vidi,da ti možje niso navadni beriči. — Kaj hočeš reči? — Zdeli so se mi podobni Častnikom, kadar gredo [na vojsko. Roland je pomolčal. ^ Skalabrinova novica ga je bila osupnila. — Morda pa ne gredo semkaj? je zamrmral. Ta hip pa je začul, kako škriplje pesek na vrtu pod plaze- čimi se koraki. Naglo je šepnil tovarišu par besed na uho; Skalabrino je odgovoril: — Dobro, razumem . . . Nato sta se postavila vsako stran vrat in mirno čakala, kaj bo. Skalabrino je bil zagrabil težak hrastov stolec, ki je tvoril v njegovi roki strašno orožje. Roland pa je z največjim mirom izdrl bodalo. Prišleci so bili Altieri in njegovi štirje pomočniki. Odhajaje iz palače generalnega kapitana, so se dali peljati z gondolo do Olivolskega otoka. — Vraga, je dejal Kastručio, ta satanski Kandiano je res sam, kakor se vidi; en sam izmed nas bi zadoščal. Altieri je nestrpno zmignil z ramami: — Divjačina je preveč dragocena, da bi jo smeli izpostaviti nevarnosti, da nam uide. Hiša je prostorna, in videl bos, četvero nas ni odveč. — Da, ali nihče izmed nas ne pozna te hiše. — Jaz jo poznam, in to mi zadošča. Moj bojni načrt je ta-le: Ko stopimo na vrt, vsi v hišo. V pritličju je dvoje velikih soban, izmed katerih je ena služila za obednico. Iz te sobane vodijo stopnice navzgor. Tja moramo torej prodreti, in to kolikor mogoče brez hrupa. — Brez hrupa bo težka reč. — Saj imam ključ s seboj, je dejal Altieri hladno. Bili so časi, ko sem bil gospodar v tej hiši. Altieri je izgovoril te besede z glasom, drhtečim od srda. In njegovi prijatelji so se spomnili, da je bila hiša, kamor gredo, bivališče Dandola in Leonore, žene njihovega kapitana in da je bila Leonora zaročenka Rolanda Kandiana. Razumeli so, da ne služijo zgolj svoji zaroti. Toda bili so udani. In bili so vojaki, šli so za svojim poveljnikom, in kakor pri vsakem voiaku, je bil zadnji zaključek njihovih misli: — Ukaz je ukaz. Ja z marširam. Altieri je odprl vrata, ki so vodila na vrt, opreznih korakov so se napotili proti hiši. > Znotraj je bilo vse temno in tiho. ____________ (Dalje.) Pisarna-UNIVERSAL-agenture : M. MULLEY : ud-., uredi in zalošl e lini popolni lovonski Jk T\ T\ Tl jk za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. ADKtoAK Važnozainserente. dolg sprevod za mrtvaško krsto pok. Mikota proti cerkvi sv. Vida. Pogreba so se udeležili ljudje od vseh strani, družba je bila po govorjenju in po obleki kaj pisana: Belokranjci, Hrvati in bližnji Srbi iz Marindola so izkazali pokojniku zadnjo čast, kakor so se tudi za njegovega življenja sestajali v njegovi hiši ljudje raznih vero-izpovedanj, raznega govora in kroja, v najlepši slogi in zadovoljstvu pri čaši rujnega vinca. Prvikrat se je videla v Gribljah metalna krsta in prvikrat so se razlegali glasovi Beethovnovih pogrebnih koračnic, ki jih je svirala metliška mestna godba. Bodi pok. Mikotu lahka zemlja I Proti jutrovi strani se vzdiguje pred njim zeleni Lipnik kjer spava kraljevič Marko in proti jugu Plešivica, ki je ravno letos obrodila dosti rujnega vinca. Naj mirno počiva v okolici, katere pravi sin je bil! Iz Celja. Pri nas tukaj v Celju so zelo žalostna tla: nemškutarji slovenske trgovce tako in tako že bojkotirajo in če le morejo, jim škodujejo in jih sovražijo; seveda to ni zadosti, ampak naše .narodne dame", katerih možje od slovenskega podjetja živijo, ne samo, da slovenskega trgovca bojkotirajo, ampak celo odgovarjajo druge ljudi: ne hodite v slovenske trgovine, tam nič ne dobite, in vse je veliko dražje, nego pri Jnemških trgovcih itd. Kam pa vendar jadramo? Poglejmo malo okrog sebe, kako drugi narodi delajo, poglejmo Cehe, Srbe, Žide, kako skupaj držijo in drug drugega podpirajo in gredo drug drugemu na roko. Pri nas pa, če je le domače, potem ni za nič. Ako pa začne mlad trgovec ali pa obrtnik trgovino ali pa kakšno drugo obrt: prvo je, da začnejo domačini proti njemu rovati in zabavljati, da ima za nič blago, da nima nič denarja, da ne zna nič delati in bog ve, kaj še, namesto da bi se ga podpiralo in mu pomoglo, da bi se ga povzdignilo. Ako pa kak Žid začne trgovino in če tudi ima blago res za nič, proti temu ne bo nihče ust odprl, ampak k njemu bodo hodili kupovat in blago hvalili. Tu celo naša narodna podjetja raje dajo nemčurskemu obrtniku delo, kakor domačemu. DNEVNE VESTI. Parlamentarna kriza. Vsa dosedanja znamenja kažejo, da druga ljudska zbornica ravnotako ni zmožna za delo, kakor prva. Ministrski predsednik baron Gautsch išče zanesljive večine, a je ne more dobiti. Nemški »Nationalverband* je nezanesljiv, krščanski socijalci stoje na stališču politike prostih rok, Cehi so dosedaj še v opoziciji, naši poslanci sploh ne vedo, kaj pravzaprav hočejo, zvesti so vladi edino Poljaki, a še ti niso zanesljivi. Tak je sedaj položaj v zbornici. Druga ljudska zbornica, od katere jričakujejo mase dela in dela, ne de-a. Ne more ne naprej in ne nazaj. 3oriti se mora celo za obstanek. Vse-cakor Gautsch ni mož, ki bi bil zmožen spraviti zavoženo politiko svojih prednikov zopet v pravi tir. Ima sicer dobro voljo, katere mu ne more nihče odrekati, manjka mu pa potrebne eneržije in samostojnosti. Parlamentarna kriza je dospela sedaj že tako daleč, da lahko z mirno vestjo pričakujemo padec kabineta ali pa odgo-ditev zbornice. Tržaška .Edinost* postaja vsak dan bolj neumna. Ker pišemo o itali-jansko-turški vojni popolnoma objektivno, priobčujemo poročila kakor jih sprejemamo in jih komentiramo popolnoma nepristransko, nam očita .Edinost* — italofilstvo, kakor bi bi- la naloga slovenskega časopisja hvaliti Turke in zasramovati Italijane, kot to dela .Edinost*, ki piše ravno tako kot kak .Tanin*, .Jeni Gazeta*, .Ikdam* ali kak drugi turški list. Kaj to briga nas, Slovence, ali zmaga Turčija ali Italija? Mi ostanemo tudi dalje objektivni, .Edinost* pa naj nori za Turki kolikor hoče. Graški Nemci In naš Lauter. Pretekle dni je neki nemški list oo-ročal o cerkvenem vlomilcu na Štajerskem, in da so v osebi nekega P. Weberja prijeli dozdevno pravega latu. Zatem pa se norčujejo iz ljubljanskega Lauterja, češ, da smeši sebe in policijo, ko pošilja na mestne stroške po nepotrebnem po štajerskih mestih svoje podrejene uradnike iskat tatu, ki je — že zaprt, pa mu ljubljanska policija ne more dokazati, da je v Ljubljani tudi kradel. Iz občinstva se nam piše: Sodba vseh gledaliških kritikov in občinstva brez izjeme je, da je bila premijera Smetanove .Prodane neveste* izvrstna v vsakem oziru. Kapelnik Talich kot rojen Čeh zna Smetanove opere naštudirati in dirigirati! Ali bi ne kazalo, da se letos pod Talichovim vodstvom vprizori vsaj še ena Smetanova opera, in sicer najraje taka, ki je še v Ljubljani nismo videli, n. pr. prekrasna .Skrivnost* ali pa prelestna .Dve vdovi*? Če pa ne to, naj bi se pa vsaj ponovila opera .Poljub*. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v soboto se poje drugič Smetanova opera .Prodana nevesta* (za nepar-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. se poje za goste z dežele velika Verdijeva opera .Rlgo-letto* (izven abonementa; za lože ne-par). Opozarjamo na to prvo popoldansko operno predstavo s pripombo, da se vstopnice dobivajo že danes pri blagajničarki gospej Am. Češarkovi. — V nedeljo zvečer se poje zadnjič v abonementu vesela in veie-zabavna Gilbertova opereta »Sramežljiva Suzana* (za par-abonente). Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za 4. porotni-ško zasedanje, katero se prične 27. novembra tl. Glavni porotniki: Adamič Josip, vrvar in posestnik v Zg. Domžalah; Bole Anton, trgovec v Postojni; Dekleva Leopold, gostilničar v Britofu pri Senožečah; Dekleva Franjo, gostilničar v Zgor. Ležečah ; Didič Franjo, gostilničar in posestnik v Idriji; Hauptmann Adolf, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Heinrihar Franjo, trgovec in posestnik na Trati; Javornik Josip, posestnik; Jelenič Jernej, gostilničar in posestnik, Košir Friderik, pisarniški oficijal v p. in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Kraigher Peter, trgovec v Hrašah pri Postojni; Kogej Anton, posestnik v Idriji; Klinar Anton, posestnik na Dovjem; Lavrenčič Josip, posestnik v Ljubljani; Lavrič Matija, mizar in posestnik v Novem Vodmatu; Milavec Josip, c. in kr. podpolkovnik v p. v Ljubliani; Matjan Josip, posestnik v Vižmarjih; Nagjr Viktor in Nitsch Feliks, c. kr. višji davčni upravitelj v p. oba v Ljubljani; Novak Josip, posestnik v Jami pri Kranju; Pavlin Alfonz, c. kr. gimnazijski profesor v p. in šolski # svetnik v Ljubljani; Pecher Konrad,' trgovec v Škofji loki; Prazelj Makso, trgovec in posestnik v Ložu; Pezdirnik Jurij, trgovec in posestnik na Dovjem; Pečnik Franjo, gostilničar in posestnik v Mengšu; Ranzinger Rajmund, špediter v Ljubljani; Ranzinger Josip, mesar in posestnik v Zagorju; Robežnik Iv, trgovec, gostilničar in posestnik na Viču; Souvan Leon, veletržec, in Stritar Ivan, kavamar, oba v Ljubljani; Samsa Josip, trgovec v Senožečah; Šelj Stefan, gostilničar v Šturijah; Snoj Anton, strojevodja in posestnik ftALl LISTEK. Praznoverje v službah papeštva. Oz 12. zvezka knjižnice Seške .Svobodne Mleli*). (Dalje.) Za primer goljufij, ki jih dela .podučnt* katoliški tisk, navajamo Taksilov slučaj, ki je celemu svetu pokazal brezdno vražarstva, kamor papeštvo potiska verno ljudstvo. Lev Taksil, izdajatelj lahkomiselnih spisov v Parizu, je izjavil 1.1885., da se je .izpreobmil*. in papež Lev £111. ga je kot spokornega grešnika milostljivo sprejel. Papeški nuncij v Parizu pa ga je naprosil, naj s svojim spretnim peresom služi cerkvi, in iz-pokorjeni grešnik se je tej nalogi posvetil z nenavadno vnemo. V družbi nekega dr Hacksa in Italijana Margi-otta je pisal in izdajal celih dvanajst let protiframasonske spise, spisane čisto v duhu papeštva. Omenjeni goljufi so objavljali v svojih spisih zlagane vesti o prostozidarjih, bedaste štorije o češčenju hudiča, o hudiču, ki je v podobi krokodila na seji svo- jih častilcev igral klavir in pri tem milostno pogledoval hišno gospodinjo, o kači, ki je s svojim repom pisala na hrbet gospe Sofije Walder pro-rokbe, in še mnogo drugih podobnih oslarij. V knjigi .Diable 11.* n. pr. je napisal dr. Battaile (t. j. Hacks), da se je enkrat, ko se je izprehajal s Sofijo Walder, od hudiča obsedeno staro materjo Antikrista, priklonilo njej drevo v drevoredu, kakor bi bilo iz kavčuka. Pri tem je dalo drevo gospej Walder šopek, ki ga je Antikristova stara mati sprejela z velikim veseljem. Drevo je bilo najbrže obsedeno od kakega vsiljivega in galantnega hudiča. Leta 1895-1897 je izdal Taksil .Spomine miss Vaughan”, hčere nad-hudiča Bitru, ki se je izpreobrnila na katoliško vero, pa se je potem morala skrivati, da bi ušla zasledovanju svojih nekdanjih peklenskih prijateljev in tovarišev. V teh spominih podaja miss Vaughan svoj životopis, vesti o nadhudiču Bitru, o Antikristovi stari materi in o njegovem prihodu v dvajsetem stoletju. Miss Vaughan pripoveduje dalje, da se je pri seji tajne sekte .Paliadistov* prikazal vrhovni hudič Asmodeus s štirnajstimi polki nižjih hudičev in ji dal pri tej priliki rep, ki ga je odrezal levu sv. Marka, v Spod. Šiški; Wergles Ivan, gostilničar in posestnik na Savi; Weibel Jurij, mizarski mojster in posestnik, iu Žužek Karel, pek in posestnik, oba v Ljubljani. — Nadomestniki: Popovič Ivan, trgovec in posestnik, Rebolj Josip, ključavničar in posestnik, Stacul Anton, trgovec, Stritar Rudolf, trgovec, Tratnik Leopold, pa-sar in posestnik, Treo Rudolf, stavbenik, Zabukovec Anton, gostilničar, in Zupančič Ivan, gostilničar in posestnik, vsi v Ljubljani. Požar. V Vipavi je dne 24. t. m. izbruhnil pri posestniku Ivanu Ferjančiču požar, ki je vpepelil hišo in gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem vred in povrh še 800 centov sena. Škoda znaša 10.000 K. Zavarovan pa je bil Ferjančič za 7000 K. Pri gašenju sta bili poškodovani tudi hiši sosedov Blagajneta in Žigona; prvi ima škode 600 K, drugi pa 300 K Oba sta zavarovana. Ogenj je najbrže nastal vsled neprevidnosti. Nesreča na železnici. Poštni sluga Miha Trobec na Rakeku je hotel dne 21. t m. po noči na tamkajšnji postaji odpeljati z vozičkom pakete, ki so prišli s tovornim vlakom. Ko je pakete naložil na voziček, je stopil na desno stran vozička. V tem pa je priletelo proti njemu par vagonov, in ti so ga s tako silo pritisnili k vozičku, da je mož zadobil težke poškodbe na prsih in na levem stegnu. Važen korak. Na Slovenskem dobimo v kratkem društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov. To je korak, ki je ravno za našo rodno grudo velikega pomena. Vrtnarstvo je ravno tako potrebno kakor poljedelstvo. Pri nas je vrtnarstvo precej dobro razvito, ni pa nikakor na tisti stopnji, na kateri bi moralo biti. Kje je vzrok? Vsi naši prijatelji vrtnarstva delajo posamezno. Posameznik je slab, v slogi je moč! Na razpolago so nam bistre glave in pridne roke naših Slovencev in Slovenk. Treba se je združiti 1 Društvu vrnarjev in prijateljev vrtov bode naloga postaviti slovensko vrtnarstvo na tako stališče, kakor stoji slovensko poljedelstvo, za katero se lahko reče, j da je vzorno. Prijave in drugo spre- i jema do prvega občnega zbora sklicatelj Franc Globočnik Goik v Kranju in daje tudi drage volje tozadevna pojasnila. Slovensko petje .Slavca* in .Ljubljanskega Zvona* bo v sredo na Vseh svetnikov dan na tukajšnjih pokopališčih popoludan ob treh ozir. polu štirih. Ti nesrečni kolesarji! V četrtek popoldne je peljala neka deklica svojo 11 mesečno sestrico v otroškem vozičku čez Bleiweis9vo cesto. V tem pridrvi kolesar, prekucne voziček, otrok se je pa k sreči le lahko poškodoval na čelu. Kolesar je neki natakarski vajenec. Ogenj je bil signaliziran včeraj popoldan okolu druge ure in gasilci so hitro pritekli v Gledališko ulico, kjer se je v novi, še ne dozidani Del Cottovi hiši prevrnila neka peč, ki gori zato, da se zidovje prej posuši, pri čemur se je vnelo nekaj de-sek. Ta .ogenj" so pogasili brez gasilcev, ker je bil tako neznaten, da delavci radi njega niti z delom niso prenehali. Nesreča V Kopitarjevi ulici, ravno zraven .Kat. tiskarne*, je včeraj okolu poldneva nek voznik z zadnjim delom svojega voza udaril ob plinski kandelaber, ki se je radi močnega sunka pretrgal na najtanjšem svojem delu in padel na voznika, ki je sedel na sprednjem delu voza ter ga je na glavi močno poškodoval. Težko ranjenega voznika so prepeljali v deželno bolnico; njegova sreča je, da ni ostal Ta rep je nosila okolu vratu in kori' stil ji je prav izdatno. Leta 1885. na primer se je skregala na seji .Paliadistov* z nekaterimi tovariši, in ko so jo ti prav grdo napadli, jih je čudežni rep prav pošteno namlatil, potem pa se je spet pokorno ovil okoli vrata gospodične Vaughan. Asmodeus ji je izkazoval še drugačne prijaznosti, Posebno to, da jo je v trenotku prenašal na zelo oddaljene kraje in delal z njo izlete na Marsa in na druge zvezde. Papež Lev XIII., cerkveni dostojanstveniki in nižja duhovščina so proglašali Taksilove, Hacksove in Margiottove neumnosti za dejstva, ki so nad vsak dvom vzvišena, in pobožni verniki 80 jim verovali. Katoliški tisk celega sveta je pel slavo in priporočal spise imenovanih goljufov kot najsvetejšo resnico. L. 1887. sta Taksila v Rimu sprejela kardinala Rampolla in Parvecki, pohvalila sta njegove knjige in mu povedala, da so v Vatikanu o vseh teh stvareh bili informirani davno predno so izšli njegovi spisi. Tudi Lev XIII. je sprejel Taksila v avdijenci, ki je trajala cele tri četrti ure. Papež je Taksila sprejel zelo milostljivo in mu pokazal, da ima v svoji privatni knjižnici vsa njegova dela, ki na mestu mrtev, kar bi se lahko zgodilo, ker kandelaber je zelo težak. Boj med žganjepivd Predvčerajšnjem so se žganjepivd v žganjar-ni na Dunajski cesti pošteno stepli. Enega bratca so konečno drugi postavili pod kap in mu prizadejali na glavi tudi občutno poškodbo. Ranjenca so obvezali na centralni stražnici in nato odpeljali v deželno bolnico. Pazite na puške. V soboto 21. t. m. se je v Jablanskih Lazih pri Litiji igrala 13 letna posestnikova hči A Z. z lovsko puško svojega očeta, ki je bila nabasana. Puška se je ne nadoma sprožila, kroglja je zadela njeno 7 letno sestro P. Z. in jo smrtno nevarno ranila. Nesrečna deklica je umrla že pol ure po nesreči. Zasačen vlomilec. Pretečeno nedeljo se je splazil okolu 11. ure ponoči delavec Simon Ločnikar iz Dobrave v stanovanje posestnice Terezije Škofič .v Zgornji Šiški. V istem času pa je Škofič prišla ravno s svojo hčerko domov. Prižgala je svetilko in takoj zapazila vlomilca. Vlomilcu se je po hudem naporu posrečilo uiti. Ločnikarja so nato v Spodnji Šiški aretirali in izročili sodišču. Akademlčno društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Na I. rednem občnem zboru se je izvolil za poslovno dobo 1911/12 sledeči odbor: Predsednik: Bevc Ladislav, cand. ing. Podpredsednik: Tomšič Dušan, stud. chem. I. tajnik: Ferjančič Srečko, stud. chem. Blagajnik: Dimnik Stanislav, stud ing. II. tajnik in knjižničar: Erjavec Fran, stud. geod. Odbornik: Novak Fran, stud. assec Pregledniki: Bricelj Josip, cand. ing. Rohrmann Vladimir, cand. ing. Vurnik Ivan, cand. arch. Klub slovenskih tehnikov v Pragi ima svoj občni zbor v soboto 26. t. m. ob 8. uri zvečer pri .Kettner-ju*. Gosti dobrodošli. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisosto-valo dne 1. novembra zjutraj ob 8. uri v stolni cerkvi sv. maši za svoje umrle člane. Vsi prijatelji šaha v Ljubljani se še enkrat opozarjajo ter vabijo na sestanek v soboto 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer v salonu hotela .Ilirija*. »Ideal*. Popoldanski spored za danes, jutri in pondeljek obsega med drugim sledeče lepe in zanimive točke: .Tekmovalno jahanje v Hanovru*, lep naravni posnetek. .Junak z žage*, senzacionalna ameriška drama. »Ženi* tovanje sultana Pahanškega*, prekrasni naravni posnetek v barvah. — Na večernem sporedu velefina drama iz življenja »Mladostni greh*. — Danes otvoritev moderne električne fotografije; 12 slik samo 80 vin.; otvorjeno od 9. dop. do 10. zvečer. Vesoljnemu Zaplotnlštvu se nalaga in ukazuje, da se zbere na dan sv. Simona in Jude t. j. dne 28. oktobra 1911 ob 7. uri zvečer v hotelu .Ilirija* v svrho uredbe državnih pre-pornih meja in odmejičenja gubernij in sicer polnoštevilno pod kaznijo ali proti smrtovničnemu ukazu. Državnim funkcionarjem se nalaga predložitev resortnih poročil. Antriga, minister vseh antrig in špetirov. Italijansko-turška vojna. Danes je položaj tak, da se skoraj dozdeva, da so Turki v Tripolisu močnejši, ker sedaj oni napadajo, Italijani se pa branijo. To, seveda še vedno ne pomeni, da bodo Italijani premagani in da bi morda celo morali zapustiti Tripolis, ker toliko moči Turki vseeno nimajo, da bi to dosegli, ali Italijanom bodo delali velikanske preglavice, o katerih ti morda niti sanjali niso. Dvodnevna bitka pri Derni. Turško vojno ministrstvo je dobilo poročilo, da se vrši pri Derni že dva dni bitka med Italijani in Turki, oziroma Arabi. I alijani, ki so se nahajali v ofenzivi, so bili baje trikrat nazaj potisnjeni. Izgube so na obeh straneh zelo velike, ker boj je bil zelo hud; na turško arabski strani je bilo mrtvih jn ranjenih okolu 100 mož, na italijanski strai pa več sto mož. Tako Siravi turško uradno poročilo, kateremu e pa — vsaj kolikor se tiče mrtvih in ranjenih — verjeti ravno toliko, kot takim uradnim poročilom z italijanske strani. Eni in drugi pač poskušajo navesti čem večje število mrtvih in ranjenih na strani nasprotnika in čem manjše število na svoji strani. Skritega orožja je v Tripolisu vse polno. »Agenzia Stefani* poroča o tem: V Tripolisu so zaplenili Italijani veliko število starega in modernega raznega orožja in več kot milijon nabojev za Mauserjeve puške. Orožja in streljiva je bilo vse polno povsod po mestu in okolici, po hišah, prodajalnah, postajališčih za karavane, pod drugim blagom, po kleteh in vodnjakih in tudi pod zemljo. To orožje in streljivo bi se imelo transportirati dalje po karavanah. Preiskuje se dalje, ali vendar se že danes lahko reče, da so naše prednje straže zasi-gurane. — Iz tega poročila se vidi, da se Turki pripravljajo na resen odpor. mili, toda velika večina navzočih jih je z ogorčenjem zavrnila. Leva Taksila pa so na kongresu navdušeno pozdravili in slavili. Kongres je sicer izvolil komisijo, da preišče dvome, ki so se tikali gospodične Vaughan, v celoti pa je bil navdušena ovacija zanjo in za Leva Taksila, čegar slika je bila v prostorih kongresa postavljena med slike svetnikov. Na velikonočni pondeljek 1897 je sklical Taksil shod v veliko dvorano grafičnega društva na boulevardu St. Germain v Parizu, in tu je v navzočnosti številnih poslušalcev izjavil, d* je celih dvanajst let vodil nfezmotljl* vega papeža in celo sveto cerkev nos, da je miss Vaughan, ki jo j* papež blagoslovil in ki so si z njo dopisovali najvišji cerkveni dostojanstveniki — njegova tipkarica, in ji je on sam diktiral svoja imenitna lažnjiv* »razkritja*. Taksil je pripravil papežu, cerkvenim dostojanstvenikom, celi katoliški cerkvi in klerikalcem celega sveta nesmrtno blamažo, in ko si je nabral dosti denarja, kar je bil edini njegov namen, se je ponorčeval iz lahkomiselnih ljudi, ki so verjeli njegove bedaste izmišlotinje. Diplomatlčna situacija je ostala nespremenjena, Italija in Turčija se nista približali do sedaj medsebojno niti za korak in ako se govori o mirovnih stremljenjih nekaterih velikih sil, nimajo ta stremljenja nobene podlage, ker se nikakor ne more dobiti niti baza za pogajanja, kamo-li za sklepanje miru. Turki še vedno nočejo niti slišati o popuščanju, posebno ker se je situacija na bojišču močno poslabšala za Italijane. Res je, oni niso izgubili nobene bitke, ali v svojih prvotnih nadah so se vendar ljuto varali, ker oni so mislili v začetku, da bodo imeli proti sebi samo turške garnizije v Tripolisu in Cire-najki, s katerimi bodo lahko in hitro opravili, našli so pa proti sebi tudi vse domače prebivalstvo in ako bo hotela Italija dobiti Tripolis in Cire-najko s tem, da deželi osvoji z orožjem, bo morala poslati v vojno gotovo več kot sto tisoč mož in še ti bodo imeli dosti dela in dolgo se bodo morali bojevati predno deželi popolnoma zasedejo in osvojijo. Prevelik optimizem nikdar in nikjer ni dober, to so že mnogi izkusili in sedaj izkuša to tudi Italija, ki je poslala v Tripolis že dosti vojaštva in vendar ni mogla zasesti razun štirih obrežnih mest še nobenega mesta v notranjosti dežele, tako da se evropska javnost opravičeno vprašuje: Kaj delajo italijanski generali? Seveda, obrežna mesta so /avzeli in kaj sedaj delajo? Ali prodajajo v Tripolisu dolg čas, ali pa samo čakajo na nove brigade, nove divizije, voje? Ali je italijanska vojna moč v Tripolisu tako majhna, da se sploh ne more spuščati v nobeno akcijo in se mora omejevati samo na obrambo že zavzetih pozicij? Potem mora biti odpor proti Italijanom že velik in hud in tripoliška ekspedicija utegne postati zelo resna in — draga. jih je od začetka do konca prebral. S posebnim poudarkom je govoril o satanskem vodstvu prostozidarstva. Ko si je Taksil izmislil gospodično Vaughan, je ona postala predmet posebne pozornosti papeža in papeškega dvora. Miss Vaughan (t j. Taksil sam) je poslala kardinalu Parochiju pismo, priložila k njemu iztis molitvene knjižice, ki jo je sama spisala, ter 250 frankov za papeža in istotoliko za pripravljalna dela za protiframasonski kongres. Kardinal je odgovoril na to fismo z dopisom z dne 16. decembra 895, v njem se ji zahvaljuje na ukaz papežev za dar in ji poslal poseben papežev blagoslov. Dne 29. maja 1896 je pisal papežev tajnik Rod. Verzighi gospodični Vaughan na papeževo povelje, da je .Njegova Svetost* z velikim veseljem prebrala njeno molitveno knjižico. V drugem pismu z dne 11. julija 1896 je vzpodbujal miss Vaughan na nadaljnje pisateljsko delovanje in je z ogorčenjem zavrnil obrekovalce, ki so dvomili o njeni eksistenci. Od 26 septembra do 1. oktobra 1896 se je vršil v Tridentu protiprosto-zidarski kongres. Na njem so se sicer oglasili nekateri govorniki, ki so o eksistenci gospodične Vaughan dvo- (9^ž$?) (dV Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi opremk hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado .Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2*— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonl. FR. SEVCIK Židovska ulica št. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila se izvršujejo točno. 1 ...... CenovnUd na zahtevanje zastonj in poStnine prosto. " Pred škofijo štev. 10 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke. IVo j novejši© v konfekciji za dame in deklice. Solidna in točna postrežba. Najnižje cene. vseh ^ pasem razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih PRAGA, Klamovka 25 Ceniki gratls in franko. — Lepo in belo lice Naznanilo Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe FRAN MEDIC OLIMPIA čevljarski mojster v Ljubljani. Zaloga in prodajalna Prešernova ul. 48. Lastna delavnica Elizabetna cesta 5. Največja zaloga moških, damskih m otročjih čevljev domačega in tovarniškega izdelka, zaloga dijaških in sokolskih telovadnih čevljev. — Popravila se elegantno in ceno izvršujejo. : Postrežba točna in solidna. : Najnižje cene. . — Pokončavajo se podgane, miši, ščurki, rusi, stenice, moli, mravljinci itd. z novoiznajdenimi, popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena. Za tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem M. Zor Sv. Petra cesta št. 38. Slamo dni z brzoparniki francoske družbe! vNo%ra£ Havre v New Y ork. Veljavne vozne liste (SIfkart) za vse razrede i i ifnnmmujmu im dobiš edino pri IIIIIIIIIIIIIUIIIIUIM - f~^fSS ED- S MAR da Jk oblastveno potrjena potovalna pisarna lij ubij ana, Danajska c. 18. r ' ■ ; Vozne listke Iz Amerike v st?ro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh fiMeaHg^^gflTa rr^e« železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno. Angleška skladišče oblek O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg 5 priporoča svojo veliko zalogo oblek, ulstrov, raglanov, zimskih sukenj, kakor tudi kratkih sako (mikado) z razno kožno podlago za gospode. Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kožuhovinastih jopic in paletotov, kril in bluz za dame. Vse v najmodernejšem kroju in barvL Solidna postrežba. Priznano nizke cene. kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v najVečji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini nasproti glavne pošte. Zavaruj« poslopja la premičnine pni požarnim ikodam pa najnižjih cenah Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogledal In ohoaddh ploli. Škod« canjuje likaj in najkulantnaja. Uliva najbolj« Ooša, kodar paaluj«. Dovoljuj« la ŽM«f« dobička icdatna podpora v nerad*« in občnokartatn« nam««. „8 L A V I 3 A“ j ■ I — vzajemno zavarovalna banka v Pragi. n. '■ ..ui Reserve in fondi K 64,000.000. Izplačane odškodnine ta kapitalije K 109,866.860*68. Pa velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovanske-naredit »prave. ~ -• ’ ' i — Van pojasnila daje: 111 Generalno zastopstvo v Ljubljani V Gosposki ulici it 12. j 1 ■ " . i Pisarn« ao v lastni bančni UM. * 1 Sprejema nvarovaaja človelkega žlv-, ljenja po naJraanavrstnejUb katablna- i dl* a navadna (priprosfij a«d Se šprejmfe. 'glasiti se je v Kolodvorski ulici št 8, »ritličje levo, od 5. do 7. ure zvečer. Ismene ponudbe: Ljubljana, poštni »redal št. 89. 3,496719- K 8^00.000. Ljubljanska kreditna banka Ljubljani. K 800.000. Stritarjev« ulica štev. 2, (lastna hiša) priporoča promese doneskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra 11. Glavni dobitek K 300.000'—. Cena K 18* . ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. , Sprejema vloge na knjižiGe in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4‘|a 1, Sueško spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* Pet moških, dve ženski vlogi. 'Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založ niku V. M. Zalarju v Ljubljani.