LETO I. ŠT. 38 / TRST, GORICA ČETRTEK, 10. OKTOBRA 1996 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGCE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA CENA 1500 LIR NOVI GLAS )E NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUAR)A 1996 MLADE DRUŽINE -BOGASTVO MED NAMI JANEZ PAVEL II. V BOLNIŠNICI En vzrok na dan bi imela, da bi se v tej zamejski obleki počutila nelagodno in tesnobno. Rešujemo en problem, pa se nam že postavlja drugi, da si vmes komajda na kratko oddahnemo. Nevarno smo se že izpostavili v šolstvu, športu, prosveti, kulturi in še kje. Kadar se me loteva malodušje v zvezi z našo "manjšinsko gmajno" in napetostmi v njej, se mi pred oči pojavijo prijateljsko nasmejani obrazi naših mladih slovenskih družin z razigranimi otroki in mladi zakonski pari. Eno od zdravih jeder med nami, gotovo najbolj življenjsko. Kljub številčno majhnemu obsegu ena zmagovita karta v naših rokah proti črnogledosti in raznim pritiskom. Jedro, ki je izbralo življenje in ga tudi izžareva navzven ter vleče celotno skupnost na bolj zdrave in življenjske tire. To je pravzaprav tisto jedro, ki nam daje zares upati. Zamejska družba bi se ga morala bolj zavedati, ceniti in upoštevati. Morala bi se veseliti, da premore v svoji sredi take ljudi. Morala bi narediti vse, kar je v moči vsakega njenega člana, da bi to jedro podprla, dati duška svoji iznajdljivosti in velikodušnosti do njega. Morala bi ga videti in postaviti v središče zamejskega dogajanja. Ce je ogroženo samo preživetje manjšinskega ekosistema, je prva dolžnost vseh v njem, da vlagajo vse svoje moči prvenstveno v to, da preživi in da pozorno in naklonjeno spremljajo ta pretok življenjske limfe, ki zagotavlja naši skupnosti prihodnost. Manjšinska družba jasno ne more naročiti mladim družinam, naj imajo več otrok, še posebno v tem času, ki je ena sama zarota proti otrokom. Lahko pa v največji meri podpre vse tiste mlade, ki se za to svobodno odločajo in se posvečajo temu dragocenemu poslanstvu. Tako bi mlade družine čutile okrog sebe večjo podporo družbenih ustanov in organizacij, pa tudi posameznikov, kot jo sicer. Resnica je, da so mlade družine z več otroki večkrat v najrazličnejših težavah. Živijo s skromnimi dohodki, si urejajo ali gradijo domove, porabijo veliko za otroke in tudi za njihovo varstvo, zato racionalizirajo prav vse, od oblek do ogrevanja, opreme in knjig, izletov in dopustov. Družbene ustanove in strukture bi jim lahko marsikaj nudile. Lahko bi jih obdarili s knjižnimi zbirkami in knjigami, naročninami in abonmaji, popusti pri glasbenem šolanju otrok, še posebno, če je teh več, boljšimi službami, dodatki pri plačah, posebnimi popusti pri nakupih po slovenskih trgovinah, najboljšimi urniki, drugimi prednostmi za otroke. Lahko bi jih podprli pri uresničevanju njihovih pobud ali celo ustanovili poseben sklad za mlade slovenske družine, saj nekatere sodijo po zadnjih italijanskih merilih med "revne". Potrebno je, da si celotna skupnost razjasni, ali so te družine, mladoporočenci in mladi naše bogastvo, bodočnost tega naroda za mejo in slovenskega naroda sploh, naš najtehtnejši vzrok za upanje. Potrebno je tudi, da si odgovori na vprašanje, potem ko je ugotovila naše biološko propadanje, ali želi narediti kaj več. Naše preživetje v vseh smislih je odvisno od le zdrave življenjske sredice, a tudi od naše vsestranske podpore temu jedru. HARJET DORNIK "MOLITE ZAME!" _ laniv. Pavel II. nekaj ur pred vstopom v bolnišnico JURIJ PALJK 0 bolezni papeža Janeza ] Pavla II. se je veliko govorilo, saj je njegovo zdravje dejansko neprestano pod drobno-j gledom svetovnih javnih občil, tako imenovanih medijev. Zaman so vsa pojasnjevanja, da je bolezen nekaj o-' sebnega. Tudi papeža uvrščajo ob bok Jelcinu, Mitteran-du in ostalim velikanom sodobne družbe, o boleznih katerih svetovni mediji na dolgo in široko poročajo. Papež Janez Pavel II. se tega zelo dobro zaveda in tudi zato ga ne zaman imenujejo papeža imass medijev. Gotovo je | prav papež Wojtyla prvi papež, ki se zaveda izredno pomembne vloge komunikacij v današnjem svetu in je zato že večkrat sam govoril o svoji bolezni, včasih pa se je v zvezi s to tudi pošalil. 1 udi prejšnjo nedeljo je papež spregovoril svetu in dejal, da mora na operacijo. Iz Vatikana so sporočili, da V spreminjajočem se svetu je dejansko edina os ameriška velesila s še kolebajočim zunanjepolitičnim pristopom. Ob evropski šibkosti in nesoglasjih ostaja le na-da, da se lahko ob novem mandatu ameriški predsednik Clinton prodorneje posveti svetovni stabilizaciji. Nova svetovna ureditev zahteva dolgoročni načrt, ki sedaj še ni razviden. Prvo televizijsko predvolilno soočanje med Clintonom in republikanskim tekmecem Doleom kaže, da Clinton ohranja vodstvo v razmerju 52:31. Novi mandat bo omogočil trajnejši pristop v zameno za dosedanje obliže, ki jih je morala svetovna velesila uporabljati za gašenje svetovnih požarov od Balkana do Bližnjega vzhoda in odnosov z Rusijo. Nov izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu kaže znake TRAJNA NESTALNOST MIRO OPPELT Padec berlinskega zidu je po desetletjih stabilnosti ravnovesja sil, ki je slonela na jedrski grožnji, privedel do novega obdobja neravnovesja in grozečih trajnih vrtincev napetosti in negotovosti. popuščanja napetosti. Ostaja pa bistvena razlika med izraelskimi in palestinskimi pogledi. Palestinci težijo po suverenosti, Izrael noče popustiti nadvlade. Na Daljnem vzhodu se spreminja stanje afganskega vrelišča na mejah z nekdanjo Sovjetsko zvezo, sedaj labilno Skupnostjo neodvisnih držav, Pakistanom, Indijo in Kitajsko. Za zagotovitev reda in stalnosti ob bo-trovanju gospodarskih inte- resov se je Amerika, kot se zdi, odločila da podpre skrajne Talibane. To odpira nov konflikt z Rusijo, saj islam nevarno ogroža kar pet članic Skupnosti neodvisnih držav, od Tadžikistana do Turkmenije, Kirgizije, Kazahstana in Uzbekistana. Varnost teh držav je odvisna od prisotnosti ruske vojske, ki skrbi tudi za zaščito jedrskih oporišč. ------------ STRAN 2 ima s slepičem že dalj časa velike težave, zato so se zdravniki Gemellija odločili za operacijo in to so tudi u-spešno izvedli. Vsakdo je v nedeljo lahko videl zelo utrujenega papeža; posebno je vsem padlo v oči tresenje rok, ki ga sveti oče z veliko težavo premaguje. Nekateri namigujejo na to, da so to najbrž znaki Parkinsonove bolezni, drugi govorijo samo o "bolezni eks-trapiramidalnega izvora", spet tretji natolcujejo, da ima sv. oče raka, kar pa so zdravniki že velikokrat demantirali. Pustimo vse te polemike ob strani in se raje pridružimo francoskemu filozofu židovskega rodu Bernardu Henriju Levyju, ki je v ponedeljek, 7. oktobra, dal italijanskemu uglednemu dnevniku Corriere della Sera intervju; v njem je ostro nasprotoval naravnost morbo-znemu zanimanju za papeževo zdravje. Levy pravi, da na svetega očeta ne moremo gledati kot na vsakega drugega državnika, saj je papeževa moralna avtoriteta prevelika, da bi to dopuščala. Čeprav je Levy znan ateist, je v pogovoru za Corriere zahteval veliko več dostojnosti od svetovnih javnih občil in lastnikov informacijskih sredstev, "saj je papež vendar Petrov naslednik na zemlji." Nadaljeval je takole: "Gnusi se mi dejstvo, da se je papeževe bolezni in njegovega trpljenja polastila družba, katere glavni cilj je samo spektakel... Papeževa bistvena identiteta ni v tem, da je državni poglavar kot toliki drugi. Ne smemo pozabiti, da je kot Petrov naslednik poklican k veliki duhovnosti in je življenjsko povezan s Cerkvijo... Mass media seveda lahko delajo, kar hočejo. Vseeno pa ponavljam, da nočejo videti pravega papeža, nočejo videti njegove prave vloge in pomena. --------- STRAN 6 Saša Rudolf JUBILEJ SLOVENSKEGA KOROŠKEGA RADIA Pravljica je resnica iz sive davnine... je čudežna... je skrivnostna... pravljica je iz večnosti. intervju HILARIJ LAVRENČIČ A.D. Antoni PRVA DAMA POL|SKE POEZIJE intervju FRANCI TOMAŠIČ, OB KOROŠKIH DNEVIH Marjan Drobež RAZSTAVA O BIBLIJAH NA SLOVENSKEM D.D. BOJEVITI DON CIOTTI V TRSTU_______________ Saša Quinzi POEZIJA VSAKDANJOSTI ZORE KOREN SKERK Antek Terčon SMO ZAMEJCI NEDORASLI ALI OMEJENI? j D.D POLOŽEN TEMELJNI KAMEN CERKVICE I M.T. O PREDELAVI ČRNEGA GROZDJA_______________ E.D. POLEMIČEN OBČNI ZBOR ŠZ BOR ČETRTEK 10. OKTOBRA 199<> ČETRTEK 10. OKTOBRA I 996 JUmu SVET OKROG NAS MANJŠINI JE DANES DANA MOŽNOST SMELEJŠIH POBUD JANEZ POVŠE Pozornejšim opazovalcem je padla v oči vse prej kot ne-pomebna podrobnost, da je v tem trenutku Rim tisti, ki je spodbudil srečanje s predstavništvom slovenske manjšine. Po srečanju obeh zunanjih ministrov, se pravi Lam-berta Dinija in Davorina Kračuna, je verjetno prišel čas, ko želi Italija urediti do sedaj nerešena vprašanja, ki se tičejo prav naše manjšine. Nova Evropa bo slej ko prej vprašanje manjšin opredelila na način, ki ga zahtevata novi čas in nastajanje povsem nove evropske skupnosti držav oziroma narodov. Dejstvo je, da je sedaj država večinskega naroda v odnosu do manjšin prevzela pobudo, medtem ko je bilo v preteklosti ravno obratno in so bile manjšine tiste, ki so morale biti še kako iniciativne. Verjetno je tovrstni preobrat prijetno presenečenje, čeprav ga seveda ne hi smeli idealizirati. Znotraj tega presenečanja je namreč vse razvidneje, da je vsaj naša manjšina danes daleč od tiste ravni prevzemanja pobud, ki se ji ponujajo. Z drugimi besedami: manj prijetno presenečenje je v dejstvu, da so bodisi Italija bodisi Slovenija in ne nazadnje Evropa pri razreševanju problematike manjšin aktivnejše od manjšine same. Marsikdo bo rekel, da je pobuda uradnega Rima v tem trenutku le povrnitev dolga za vsa dolga desetletja, ko država večinskega naroda ni v zadovoljivi meri izpolnjevala svojih dolžnosti, zaradi česar je že prav, da to počne vsaj sedaj. To je prav gotovo res, kot zaradi tega ne bi smeli prezreti pogostih manjšinskih razmišljanj, ki precej jasno dokazujejo, kako prepuščamo pobudo drugim, sami pa čakamo, da bodo drugi pristopili do nas tako, kot bi nam bilo všeč. V tem smislu je znotraj našega prostora večkrat mogoče slišati negodovanja na račun matične države Slovenije, ki da bi morala bolje urediti in razčistiti svoj odnos do svojih manjšin. Tudi v tej točki je nekaj tehtnih razlogov za kritičen odnos do Ljubljane, toda slednji predvsem ne koristi manjšini, ki pri tem pozablja na možnost j svojih pobud in svojih predlo-Igov. Skratka, na nekaterih te-'meljnih ravneh prepuščamo j pobudo drugim, dobro pa je \znano, kakšno prednost ima aktiven poseg v odnosu zgolj na pričakovanje posegov od zunaj. Seveda se z razmišljanjem 0 tem vprašanju kaj hitro znajdemo pri organiziranosti naše manjšine. Organiziranosti, ki večino svojih energij porabi za uskladitev politi-\čnih različnosti, namesto da 1 bi jih usmerila navzven v vzpostavljanje boljših pogojev in priložnosti za manjšino v I celoti. Zaradi omenjenega dejstva prihaja do celovite manjšinske pobude zelo pozno, oziroma so hitrejše pobude drugih, ki na ta način že pridobijo prednost predlagatelja dogovarjanj in na ta način tudi večjo možnost za uveljavitev svojih pogledov. Vse bolj na dlani je torej dej-\stvo, da bi bila manjšina v svojih pobudah lahko dosti smelejša in hitrejša v odnosu do Rima, Ljubljane ter Evrope, ki so njeni temeljni naslovniki. Takšna drža bi bila toliko nujnejša, kolikor se odprti problemi v novem času razrešujejo hitro, predvsem 'pa odprto in brez škodljivih odlašanj. 50 LET SLOVENSKIH RADIJSKIH ODDAJ NA KOROŠKEM SAŠA RUDOLF Dne 6. januarja 1946 se je koroškim Slovencem i/polnila želja: preko radijskih valov so prvič slišali krajša poročila v slovenščini. Oddaja je bila v sklopu radijskih sporedov britanske vojske, ki je studio namestila v železobetonskem bunkerju pod skalo Križne gore. Za slovenske oddaje je skrbel Helmut Hartmanu, 21-letni slovenski mladenič, ki se je v Italiji pridružil zavezniški vojski in z njo prišel na Koroško. Začetna 5-mlnutna poročila so se razrasla v polurni spored, ki ga je Hartmanu s sode-lovcema Miro Pehani in Francetom Vrbincem popestril s kulturno kroniko in glasbo. Angleži so kaj kmalu spoznali pomembnost radijskega medija in ker so tedaj le malokatere slovenske družine imele radijski sprejemnik, so razdelili na Koroškem več sto radijskih aparatov. Od tedaj je preteklo 50 let. Konec preteklega tedna st) se 50-letnice slovenskih oddaj na Koroškem spomnili s slovesnostjo v velikem studiu celovškega sedeža avstrijske radiotelevizije. Sedanjemu uredniku Mirku Bogataju in ostalim, ki skrbijo za slovenske radijske in televizijske oddaje, so čestitali številni gostje, med temi predsednik Evropske regionalne televizije Carlo Ranzi. V kulturnem sporedu sta nastopila mešana pevska zbora Danica in Sele, mezzosopranistka Bernardi! Fink-Inzko pa je zapela tri slovenske samospeve. Urednik Bogataj je poudaril, da je slovesnost namenjena predvsem pionirjem slovenskega radia na Koroškem Helmutu Hartmannu, Miri Pehani in Francetu Vrbincu, ki so s svojo prisotnostjo potrdili navezanost na slovensko radijsko besedo. Državni sekretar dr. Vencelj pa je celovškemu uredništvu izročil priznanje slovenske države. NOVI GLAS .5 4170 GORICA, UREDNIŠTVO IN UPRAVA: RIVA PIAZZUTTA 1 8 TEL 0481 /533177 FAX 0481 / 5 3 6978 34 1 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 C,LAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V CORICI 2)1.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ('LAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITAL111 - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - EISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000, INOZEMSTVO 90,000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU RIMSKI GOST l ( >T() KI« )M/\ Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino je v torek, 8. t.m., sprejel v Trstu predstavništvo slovenske narodne manjšine v Italiji (na sliki med srečanjem, Fassino je prvi na desni). Predstavništvo je podtajniku v zunanjem ministrstvu izročilo listino, ki vsebuje zahteve slovenske manjšine o različnih še odprtih vprašanjih. Podtajnik Fassino se je v Trstu tudi srečal s številnimi časni- karji, nato pa je nadaljeval pot v Maribor. V sredo se je Fassino v Ljubljani udeležil okrogle mize, ki jo je priredila združena lista social-demokratov na temo: Odnosi med Slovenijo in Italijo. Predstavnika italijanskega zunanjega ministrstva je sprejel tudi predsednik Kučan. V četrtek pa se je Fassino udeležil srečanja itali-jansko-slovenske komisije o gospodarskem sodelovanju. ITALIJANSKA POLITIKA V OSPREDJU JE PREOSNOVA USTAVE SERGIJ PAHOR Finančni zakon, ki je tako zelo razgibal sceno italijanske politike z neusmiljenim kle-stenjem izdatkov in z napovedjo novih davkov, kot bi šlo za nekaj nepričakovanega, je že stopil v ozadje. Berlusconi se je oglasil s svojim predlogom finančnega zakona, a se je samo osmešil. V ospredje pa prihajajo problemi, ki jih postavljajo napovedane u-stavne spremembe. Z njimi naj bi Rim končno odgovoril na dejanske potrebe države po decentralizaciji. To po- S 1. STRANI TRAJNA NESTALNOST Morda so prav spremembe na tej daljni šahovnici svetovale tajniku ruskega sveta za varnost Lebedu popustljivejše stališče med pogovori na Atlantskem zavezništvu v Bruslju. Medtem ko nad Rusijo lebdi Jelcinova bolezen, je novi car Lebed, ki je še na predvečer grozil z raketami proti širjenju atlantskega zavezništva na vzhod, prisluhnil verjetno zelo prepričljivim argumentom. Opustil je grožnje, a opozoril, da bi bil potreben poprejšnji dogovor z Rusijo. Enostransko širjenje bi negativno vplivalo na rusko javno mnenje in politični okvir. Treba je najti izhod v sodelovanju. Končni vtis prvega Lebedovega potovanja v tujino je potrdil pragmatični pristop nekdanjega generala. trebo so odkrili, šele ko je Se-[ verna liga naredila iz federalizma svojo bojno zastavo. Toda vprašanje je, ali v Rimu mislijo resno, že zdaj pa se zdi gotovo, da bodo ustavne spremembe zahtevale več časa, kot je Severna liga s svojimi privrženci pripravljena čakati. Da bi pospešili preosnovo ustave, je že v teku postopek za ustanovitev dvodomne komisije, ki naj bo izraz obeh vej parlamenta | in bi torej bila nekako jamstvo za kritje celotne države in njenega prebivalstva. Nenadoma pa se je oglasil Cos-| siga, samohodec, ki je zunaj političnega življenja, in začel glasno razmišljati, da bi bila bolj koristna prava ustavodajna zbornica. Zato je predlagal, naj bi izvedli referendum o mehanizmu za pripravo nove ustave: ali dvodomna komisija ali pa ustavodajna zbornica. To bi terjalo še več časa, poleg tega pa bi bila vlada v času ustavodajne zbornice praktično ohromljena. Za ta predlog se je naglo ogrel Casini, Berlusconi in Fini pa skušata izsiliti predsedniški sistem. S tem torej grozi nova izguba časa, kar bi še bolj spodbudilo Severno ligo v smer večje radikalizacije njenega iskanja avtonomije. Medtem se že tudi govori o potrebi po preosno- vi vlade, o čemer pa Prodi ne mara niti slišati, saj ministri še niso začeli niti prav delati, (država pa potrebuje kolikor se da stabilno vlado, ki si bo utrdila bolj majavo zaupanje in ugled v Evropi. D'Alema, kot voditelj najmočnejše stranke vladne koalicije, pa je vsak dan postavljen med kladivo in nakovalo. KRATKE doma in po svetu Na tridnevnem kongresu Evropske zveze krščanskih demokratov v Ljubljani je bil Lojze Peterle izvoljen za prvega (skupno jih je pet) podpredsednika te vplivne mednarodne zveze. Odobrili so tudi posebno listino o temeljnih vrednotah, ki so: človekova oseba, vzajemnost, družina, socialno-tržno gospodarstvo in spoštovanje manjšin. Združeno Evropo naj bi zaznamovale predvsem varnost, stabilnost in blaginja. 'Z V Italiji so te dni v središču pozornosti t.i. "mladi (baby) upokojenci". Prodijev finančni manever se jih ne dotika, saj se je vlada raje odločila za obdavčitev hiš, stanovanj in zemljišč. Izvedenci so izračunali, da prejema pokojnine skoraj 20 tisoč štiridesetletnikov, bivših državnih uslužbencev in uslužbencev krajevnih ustanov. Enake pokojnine prejema tudi nad 22 tisoč petdesetletnikov. "Baby" pokojnine baje prejema skupno 183 tisoč ljudi, kar stane državo nad tri tisoč milijard lir letno. Kot znano, so uslužbenci v javni upravi lahko odhajali v pokoj po 15 letih, (> mesecih in enem dnevu službe in plačanih socialnih prispevkov. Z Po nalogu namestnika državnega pravdnika v Vidmu Luigija Leghisse so policijski agenti 1. oktobra zaslišali beneškega župnika Boža Zuanello, ki je bil skupno z duhovnikom Paskvalom Gujonom vložil na sodišče prijavo v zvezi s preiskavo v cerkvi na Matajurju. Orožniki so namreč iskali orožje, potem ko so prejeli ustrezno anonimno ovadbo. Beneška duhovnika poudarjata, da so predmet ustrahovanj, izzivanj in groženj vsi njuni sobratje, ki se v Benečiji zavzemajo za priznanje oziroma varstvo pravic slovenske narodnostne skupnosti. •/ "Iz preteklosti ne izhaja, da bi bila Italija kdovekako zanesljiva. V osemdesetih letih in vse do začetka devetdesetih let smo napravili velike finančne packarije, ki so bile posledica prevelikega primanjkljaja in velike inflacije ter nenadzorovanih mezd. Zaradi tega nastaja vtis nezanesljivosti. Odpraviti moramo občutek, da smo država, ki ne zna narediti reda v svoji ekonomiji in financah. V tem smislu se zdaj trudimo, a to zahteva velike žrtve; spreminjamo namreč mehanizme, institucije in navade". (Zunanji minister Dini, La Stampa, 2. oktobra 1996) -Z AKTUALNO INTERVJU / HILARIJ LAVRENČIČ ' BELI KONJIČEK" ZA NOVI KATOLIŠKI DOM DANIJEL DEVETAK IMarij, ali lahko, prosim, na kratko predstaviš svojo glasbeno pot? V glasbo me je skoraj naključno uvedel oče, ki je bil orglar v domači vasi Doberdob. Začel sem študirati klavir. Kmalu po o-pravljenem klasičnem liceju sem pri dvajsetih letih diplomiral iz klavirja na državnem konservatoriju Tomadini v Vidmu. Vpisal sem se na kompozicijski oddelek in opravil dobro selekcijo, kar ni bilo lahko. Ker sem se dobro uvrstil, sem nadaljeval v tej smeri; k temu me je spodbujal profesor Zanettovich. Pot se je izkazala za pravo, saj sem tudi med opravljanjem vojaške službe imel možnost voditi zbor in hkrati študirati. Nekaj let po opravljeni vojaščini, ko sem mimogrede poučeval na podružnicah glasbene šole, so me poklicali na avdicijo za korepetitorja v gledališče Verdi. Šlo je dobro in tako sem začel svojo pot v opernem teatru Verdi v Trstu, kise nadaljuje že celih deset let. Pet let sem bil korepetitor pri baletu, potem pa sem postal odrski korepetitor ("maestro di palcoscenico"), kar sem še vedno. Pred dvema letoma sem o-pravil tudi diplomo iz dirigiranja in zborovske kompozicije. V teh letih sem spoznal precej vrhunskih režiserjev, koreografov, dirigentov. S Slovenci nisem imel dosti stikov; delal sem z italijanskimi, francoskimi, italijan-sko-ameriškimi, madžarskimi koreografi in z dobrimi nemškimi režiserji. Imel sem opravka z izvrstnimi režiserji, ki so prihajali na vaje brez knjige, ker so poznali tekste in glasbo opere na pamet. Ob takih osebah se marsičesa naučiš in se lahko zaveš, kako pravzaprav malo veljaš; prav to pa te spodbuja k temu, da iščeš, študiraš, poskušaš. Kako je s tvojim predvsem zborovskim delovanjem v domačem Doberdobu!' Se vedno sodelujem pri vodenju mešanega pevskega zbora EH rast, kolikor je pač v mojih močeh, čeprav iščem dobrega asistenta za dobre uspehe zbora. Trenutno mi nudita dragoceno pomoč sestra Lucija in Sandro Radetič, saj sem predvsem v zadnjih časih zelo zaposlen. Na tihem upam, da bosta sprejela vodenje zbora tudi v prihodnosti. Zakaj je bila za otvoritev Katoliškega doma izbrana Benatzkyjeva opereta Pri belem konjičku? Poleg Vesele vdove (Lehar) in Netopirja (Strauss) velja opereta Pri belem konjičku (koprodukcija Ralph Benatzky in Robert Stolz) za eno vrhunskih del te zvrsti. V Mariboru smo našli njen slovenski prevod. Z orkestrskega vidika je od treh verjetno najboljša, ker ima res čudovito orkestracijo; je pa manj veličastna od Vesele vdove i n Netopirja, ki sta s svojo rafi- Tik pred odprtjem prenovljenega Katoliškega doma v Gorici, ki bo v soboto, 19. oktobra, smo se pogovorili s Hilarijem Lavrenčičem. Na ta dan bo imel pomembno vlogo: dirigiral bo znano opereto Pri belem konjičku, ki želi biti s svojim zanosnim čarom in zaradi sodelovanja glasbenikov iz vse dežele iskreno voščilo ob krstu obnovljenega doma Slovencev na Goriškem. i 1?': I Iilarij Lavrenčič s sinom Mihaelom ob klavirju niranostjo napisani po vzoru dunajske šole. Kot amaterji lahko pripravimo opereto Pri belem konjičku precej solidno, ker je am-bientirana v ljudskem duhu; vsebuje "folk-glasbo", kmečko-pa-stirske elemente, od časa do časa daje občutek dunajskega valčka. V njej ima zbor precej težko in pravzaprav največjo vlogo. Ali si opereto Pri lx.*leni konjičku že poznal? V mojem desetletnem delovanju v gledališču je bilo delo Pri belem konjičku moja druga opereta. Pripravili smo jo I. 1986 in jo ponovili 1.1987. Tedaj sem bil pianist ob Ginu Landiju, enem največjih italijanskih koreografov, ki je po mojem eden najbolj izkušenih prav za opereto; poleg njegovih vrlin sem takrat spoznal, kako se opereta pripravi in posta- vi na oder. Z leti pa sem se še marsičesa naučil. Ne upal bi si sodelovati pri opereti, če ne bi delal pri gledališču vsaj nekaj let. Na oder smo jo postavili desetkrat v prvem letu, desetkrat v drugem, študirali smo jo ob klavirju. Poznal sem jo na pamet že takrat; ko igraš pri baletu, ponavljaš tisočkrat, poslušaš orkester in poznaš vse tempe in barve. Dela, ki so že tako standardna in neštetokrat izvajana, je najtežje postaviti tako, kot so bila izvirno zamišljena. Pri belem konjičku spada med zadnje operete, izšla je 1.1931 in je že na meji z musicalom. Napisana je bila v medvojnem obdobju, nanaša pa se na prva leta dvajsetega stoletja. Slog bo to odražal: v orkestru prevladujejo trobila s sordino, razdvojena godala, glavno vlogo ima baterija. Uporabili bomo tudi razne efektne elemente, kol so topovi in zvonovi. Kako si opereto interpretiral? Skušal sem biti precej strog glede zvestobe izvirnemu besedilu. Po svojem okusu sem marsikateri del tudi rezal, kot se običajno dela z operetami. Se nikdar nisem namreč prisostvoval celotni izvedbi kake operete. Avtor navadno daje na razpolago izvajalcu več delov, kot bi bili potrebni, tako da jih le-ta lahko dodaja ali izpušča. Nekaj sem rezal glede na razmere, v skladu z režijo in po določeni harmonski logiki. Gledališče "v živo11 ni kot televizija, kjer se lahko reže, montira, ustavlja. V gledališču se nekaj dogaja in zadeva mora iti naprej. To je težko, a obenem sta prav v tem tudi čar in lepota gledališča. Pripraviti repertoarno delo ni isto kol prirediti šagro. Ker jo vsi poznajo, mora biti pripravljena zelo tehtno. Z amaterskimi močmi je to še toliko težje; če pa resno delaš in veš, kaj delaš, lahko dosežeš dobre rezultate, ki se po pravici lahko kosajo z marsikaterim gledališčem. V čem vidiš smisel take operete? Opereta je zvrst, ki naj bi bila malo manj "vredna" od opere. Nekatera dela pa so res zelo veljavna, saj jih pogosto najdemo tudi na opernih sporedih. Opereta ponavadi meji že z lahko glasbo, ki pa jo piše profesionist. Ponavadi je zabavna, za širše občinstvo laže dojemljiva in z glasbenega zornega kota laže izvedljiva. Glede postavitve na oder je to najtežja zvrst: koordinirati je treba zbor, balet, premike, dosti je efektov. Gre za spektakel, ki ga je v primerjavi z opero težko postaviti. Pri opereti je zato pomembna dobra režija. Kdo pa nastopa? Nastopa približno petnajst igralcev, nekateri od teh so tudi pevci. Ker je igralcev več, je opereta lažja in bolj dostopna amaterskemu gledališču, kajti če je več igralcev, vsakdo manj nastopa. Poudarek je predvsem na komikih, ki niso nujno pevci. V zboru poje skupno nekaj več kot petdeset pevcev, ki nastopajo v različnih zasedbah: je 20 turistov, 6-8 sobaric, 40 Tirolcev, 16 kravarjev. V orkestru je približno 40 članov, med temi so študentje in poklicni glasbeniki iz Trsta, Vidma, nekaj iz Gorice. Zanimivo je, da poleg orkestra in zbora nastopajo še otroški zborček (tokrat iz Doberdoba), starejši člani baletne skupine Urška iz Nove Gorice. Sodeluje tudi skupina i godbe na pihala s Kontovela in ' Proseka pod vodstvom Aljoše ; Starca. Zahvaliti se moram koreografinji Carolini Bagnati, ki je priskočila na pomoč za razne vložke (balete, duete itd.). : Kostumi bodo lepi, nekaj smo j si jih sposodili v Ljubljani. Ko-; stumografinja je Alenka Bartl, asistent kostumografije Majda j Kolenik, šivilja pa Nevenka Po-maševič. Režiser je Emil Aber-šek, ki je tudi pripravil osnutek scene. Prav zaradi teh razgibanih elementov bi morala biti opereta zanimiva; obenem je glavna težava prav v koordinaciji vsega tega. Več oseb mora opravljati točno določene naloge; imamo asistente, korepetitorje, tako zadeva kar teče. Težave smo imeli tudi zato, ker je režiser zbolel. Tako sem moral - prvič v svojem življenju - sam prevzeti režijo in sem pomočjo koreografi n je določil nekaj točk zbora, seveda v skladu z idejami Emila Aberška. Kako so potekale vaje? Vaje so v zadnjih tednih potekale že na odru velike dvorane, ki jo bomo s slovesnostjo odprli. Zal nismo vedno imeli na razpo-] lago najboljših razmer. Klavir ni bil ojačen, kar bi nam omogočilo lažje delo; ker je dvorana prazna, je precej odmevalo. Morda smo preveč amaterji, lahko bi naredili kaj več. Dvorana bo zelo primerna za prireditve, kakršni so koncerti, zborovski nastopi in posveti, ker so stene prekrite z lesom. Ker je oder dolg, bo dvo-| rana dobra tudi za simfonične orkestre. Za opereto, ki jo pripravljamo, in podobne velike predstave pa je premajhen. Tokrat bo torej postavitev operete izjemen dogodek. Težave pri vajah so bile predvsem tehnične, ker ne vemo, če bodo vsa dela dokončana in dvorana dokončno pripravljena. Zbor zna že vse na pamet, skoraj vsi premiki na odru so že postavljeni. Zdaj gre še za to, da vse elemente dobro uskladimo, tako da opereta steče. Rešiti moramo še nekaj majhnih tehničnih zadev, kot so npr. menjava scen, koordinacija oseb na odru, luči, razni efekti. Kakšen pomen daješ znatnemu številu nastopajočih? Zveza slovenske katoliške prosvete je hotela dati možnost sodelovanja čim širšemu številu včlanjenih. Skupno sodeluje pri projektu približno 150 oseb iz naše dežele in tudi iz Slovenije; mnogo je tudi takih tehničnih pomočnikov, ki ne bodo stopili na oder, so pa delali in je bil njihov prispevek nezamenljiv. Zanimivo je, da nastopajo tako Slovenci kot Italijani. Opereta bo lahko priložnost za medsebojno kulturno spoznavanje. OB KOROŠKIH DNEVIH "KOROŠKA ŠE NI IZGUBLJENA" MARKO TAVČAR Franci Tomažič je organizacijski tajnik pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. Odgovoren je predvsem za mladinsko delo in za izobraževanje odraslih. Nekaj let pa spremlja tudi kulturne dneve na Primorskem. V teh dneh so razni koroški pevski zbori, gledališke skupine in kulturna društva gostje sorodnih skupin na Primorskem. Spel so namreč v teku Koroški dnevi na Primorskem. Kaj menite o tej kulturni izmenjavi, je koristna in zakaj? Mislim, da je to ena izmed najbolj živih vezi med zamejci. Če pomislimo, da prirejamo kulturne tedne že 14 let izmenično enkrat na Koroškem, drugič pa na Primorskem, je to kar lepa doba. Korist vidim predvsem v tem, da Korošci vidimo, da nismo edini zamejci in da se včasih s skupnimi močmi lažje najde kakšna rešitev. Koristni pa so seveda neposredni stiki med kulturnimi ustvarjalci. KKZ je gotovo duša narodnoobrambnega in kulturnega dela med slovensko manjšino na Koroškem. Ki kratko predstavili delovanje in cilje te ustanove? KKZ je strešna osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev. Glavni namen naše ustanove je ohraniti in gojiti slovensko kulturno delo na Koroškem in ohraniti slovenski jezik. V glavnem nudimo slovenskim prosvetnim društvom vsestransko pomoč pri organiziranju prireditev. Vsem društvom je tudi na voljo obširen notni arhiv gledaliških besedil. KKZ organizira tudi večje prireditve, kot npr. Koroška poje, in seminarje (gledališke, lutkovne, pevske, izobraževalne...). Posebno težišče našega delovanja je skrb za mladinsko delo s posebnim poudarkom na slovenski jezik. Med pomembnejšimi raziskovalnimi pobudami naj omenimo uspehe etnografskega odseka. Zakaj ste se odločili za to delo in kakšni so dosedanji rezultati? Pomembne so dalje tudi knjižne izdaje. Kakšen odziv imajo med rojaki na Koroškem? Leta 1992 smo v okviru KKZ ustanovili Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, ki je znanstvena ustanova za preučevanje preteklega in današnjega življenja koroških Slovencev. Inštitut vodi priznana etnologinja dr. Marija Makarovič. Inštitut Urban Jarnik naj bi bil neke vrste "data-base" za slovensko narodno identiteto na Koroškem. Dr. Makarovič je v nekem pogovoru povedala, da se narod ali narodna skupnost, ki nima jasnih predstav, na čem temelji njuna narodna zavest, ne moreta ohranili kot narod. Zato smo se odločili, da pripravimo čim več temeljnih raziskav in da čim več izsledkov tudi publiciramo. V zadnjih letih se je nabralo nad deset knjižnih naslovov, ki segajo od raznih monografij do osebnih življenjepisov. Ko obiskujemo koroške vasi, imamo včasih vtis, da je naš človek na Koroškem močno tlačen, tako da se včasih skorajda boji govoriti slovensko. Kako ocenjujete narodno stanje na Koroškem, kakšne so perspektive, da bi vsaj ohranili obstoječe? Res je, da jezikovno znanje, predvsem pri mlajših, iz leta v leto upada. To je eden izmed vzrokov desetletnega asimilacijskega pritiska. Danes pa lahko rečemo, da zunanji pritiski vedno bolj odpadajo in da imamo dokaj ugodne možnosti in pogoje za ohranjanje slovenske biti. Mislim, da perspektiva za razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem niso manj izgledne kot v zadnjih letih. Od nas je odvisno, ali se bomo kot narodna skupnost znašli v vrvežu nove informacijske družbe. Pomembno je, da sprejmemo nove izzive časa in da najdemo prave oprijeme za posameznika, za kulturna društva in za slovensko ljudstvo. V tem smislu... Koroška še ni zgubljena... 3 ČETRTEK 10. OKTOBRA 1996 4 ČETRTEK 10. OKTOBRA 1996 NOVI GLAS / ST. 38 1996 IZ ŽIVLJENJA CERKVE PO IZIDU NOVEGA PREVODA SVETEGA PISMA RAZSTAVA O BIBLIJAH NA SLOVENSKEM MARJAN DROBEZ BIBLIA, TV 1E, VSE SVE< TV P1S M V, STAR.IGA inu Noviga TdUmemjjSio* vut)ki,rolnuth<)<> IVA KORSIC Kulturne vezi med koroškimi rojaki in primorskimi zamejci se pletejo in utrjujejo že veliko let. Vsakoletne prireditvene izmenjave, ki jih prirejajo ZSKP iz Gorice, SP iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, so se že spremenile v ustaljeno konstruktivno tradicijo. Tako so lani naša društva obiskala Koroško, letos so pa njihova prišla k nam v goste. V soboto, 5. oktobra, je gostovala Lutkovna skupina KPD Šmihel. Najprej se je predstavila učencem (med njimi so bili tudi nekateri starši in mlajši bratci in sestrice) osnovne šole O. Župančič v ul. Brolo, isto jutro je igrico ponovila v župnijskem domu A. Gregorčič v Standrežu. Siv, deževen dan se je takoj spremenil v pisano paleto mavričnih barv, ko so spretni, mladi lutkarji (skoro vsi gimnazijci) s svojimi ljubkimi, mehkimi lutkami podali s pro- fesionalno natančno uglajenostjo (režijo je vodil Marjan Bevk) zgodbico LetečiŽabon. Poslušalci so z velikim užitkom spremljali poučno basen o napihnjenem, domišljavem ža-bonu, ki se ne meni za prijateljske stike z ostalimi prebivalci mlake in se hoče naučiti leteti. To mu z napihovanjem nekako uspe. Svojo neverjetno veščino razkaže na predstavi, na katerih nastopi z ubranim petjem tudi žabji zbor, kresnice pa v sugestivnem ozračju zaplešejo ob zvokih pesmi Večerni zvon. Žabon je prepričan, da bo poletel na luno, Mars..., a prav takrat se silovito razpoči. Iz sinjih višin pade v rjavo blato in... že je tu nauk in seveda prisrčno ploskanje za mlade šmihelske izvajalce, ki se že šest let (v društvu imajo kar tri lutkovne skupine!) uspešno ukvarjajo z lutkarstvom (večkrat so igrali v domačih vaseh in v Sloveniji), ki je res očarljiva veja gledališke umetnosti in privlačuje mlajše in starejše. Sovodenj ska ZKB: izlet na Brione Zadružna kreditna banka v Sovodnjah je v nedeljo, 29. septembra, organizirala za člane in prijatelje izlet na kvarnerske otoke Brione. Na povabilo se je odzvalo nad dvesto ljudi, ki so z avtobusi najprej odšli v Trst, kjer so se vkrcali na ladjo Marconi in z njo odpluli do Brionov. V pristanišču na Brionih so jih čakali turistični vodniki, ki so jim v triurnem izletu prikazali zanimivosti inobrazložili zgodovino otokov. Ogledali so si tudi muzej, posvečen bivšemu voditelju Jugoslavije Titu, ki je bil velik ljubitelj Brionov in je imel tam svojo počitniško rezidenco. Sedaj so Brioni narodni park, ki pa še ni ves odprt javnosti, saj ima na njih tudi hrvaški predsednik Tudman svojo rezidenco. Na otoku so se sovodenjski izletniki seznanili tudi z zgodovino znanega lastnika Brionov Paola Kupervizerja, ki je tam zasadil bujno rastje. S posebnim turističnim vlakom so si nato ogledali otok in znameniti park Safari, v katerem je ogromno eksotičnih živali z vsega sveta. Ogledali so si zanimivosti iz rimskih časov, arheološki muzej, oljko, staro nad 1600 let, cerkev sv. Germana in rimsko mestece, ki je v zalivu Veriga. Po dobrem kosilu v hotelu Neptun so sovodenjski izletniki spet odšli na ladjo in izredno zadovoljni odpluli proti Trstu. Med plovbo so navdušeno prepevali slovenske narodne pesmi. - R. DEVETAK Krvodajalci: nočni pohod v Sovodnjah V soboto, 12. t.m., bo v Sovodnjah približno tri kilometre dolg nočni pohod-bakiada, ki ga pripravlja Združenje prostovoljnih krvodajalcev sekcije iz Sovodenj v sodelovanju z občinsko upravo, kulturnimi in športnimi organizacijami ter s šolskimi in župnijskimi ustanovami. Začetek nočnega pohoda z lučkami bo ob 19.30 izpred Kulturnega doma v Sovodnjah. Vpisnina za pohod stane dva tisoč lir, izkupiček pa bo namenjen za gradnjo stavbe "Via di Natale 2" pri Onkološkem centru v Avianu blizu Pordenona. Hiša bo nudila brezplačno gostoljubje sorodnikom bolnikov in bolnikom, ki so na zdravljenju za rakastimi obolenji v Onkološkem centru v Avianu. Prireditev bo potekala ob vsakem vremenu, sodelovala pa bo tudi godba na pihala Kras iz Doberdoba. Organizatorji priporočajo, naj pridejo otroci v spremstvu staršev ali pa odraslih oseb. Za vse udeležence bo po pohodu na organizacijskem prostoru "paštašuta". Toplo vabljeni! SPET JE IZŠEL PASTIRČEK TO JE PRVA ŠTEVILKA PRILJUBLJENE OTROŠKE REVIJE V TEM ŠOLSKEM LETU. ŽE PRVI VPOGLED VANJO RAZODEVA USPEŠEN NAPOR, DA BI Bil PASTIRČEK ČIM LEPŠI, ČIMBOLJ ZANIMIV IN UPORABEN. GOTOVO PA JE IZREDNO BOGAT. 4 v Ob državni cesti, ki pelje od Gorice proti Trstu, že stojijo na križišču v Paljkišču glavni zidovi 11 metrov široke in 7,5 metrov dolge stavbe, v kateri se bodo pod varstvom fatimske Matere božje končno lahko zbirali verniki iz zaselkov Boneti, Mikoli, Hi-šarji, Paljkišče, Ferleliči, Brni, Vižintini in Devetaki. Skoraj petdeset let je že minilo, odkar je po razmejitvi jameljski župnik g. Bernard Špacapan prvič maševal v Dolu in začel razmišljati o gradnji cerkve, ki bo končno zagledala luč spomladi prihodnje leto. V ponedeljek je bila v kapeli, urejeni v prostorih bivše osnovne šole, najprej maša, ki jo je daroval sedanji jameljski župnik g. Anton Prinčič; ob njem so somaševali sedanji župnik v Opatjem selu Lukan in bivšaopajska župnika Vinko Černigoj ter Kazimir Humar. Po maši seje na gradbišču kljub dežju zbrala lepa množica ljudi; prisotni šobili ne le domačini, ampak tudi ljudje od drugod, ki se zavedajo pomena dogodka. Med uglednimi gosti naj omenimo senatorja Darka Bratino, predsednico SSO Marijo Fer- POLOŽEN TEMELJNI KAMEN CERKVICE V DOLU Ponedeljek, 7. oktobra 1996, bo ostal za kraško vas Dol pomemben datum: na dan Rožnovenske Matere božje je bil blagoslovljen in položen temeljni kamen za dolga leta pričakovano cerkvico. letič, predstavnike goriškega pokrajinskega vodstva SSk in kar nekaj duhovnikov. Pred obredom blagoslovitve nas je Božja beseda spomnila, da je vsako delo zaman, "če Gospod ne varuje hiše." Po berilu, ki ga je prebral dekan g. Anton Lazar, je goriški nadškof p. Antonio Vitale Bom-marco v krajšem nagovoru poudaril, da je od cerkve-stavbe pomembnejša Cerkev-skup-nost kristjanov, vcepljenih v Kristusa in zgrajenih na Njem, ki je naš pravi temeljni kamen. Priprave so bile dolge, je povedal, mnogo je bilo pravnih ovir in konkretnih te- V novi jubilejni petnajsti sezoni srečanj z avtorji v go-riškem Kulturnem domu je bila v četrtek, 3. oktobra, gostja lepo obiskanega večera Spomenka Hribar. Predavateljica je na začetku poudarila, da želi biti to, kar bo povedala o predvolilnem času v Sloveniji, njeno osebno gledanje, skupek hipotez in domnev politologinje in sociologinje, ki trenutno gleda na politiko od zunaj. Hribarjeva je povedala, da so Slovenci v času pred volitvami v državni zbor utrujeni. Razlogi za to naj bi bili napor in izčrpanost zaradi spremembe sistema z osamosvojitvijo, prevelika pričakovanja, socialne težave (lastninjenje ipd.). Poleg tega je kritično ocenila sedanjo vlado kot nesposobno zadostiti potrebam te utrujene nacije. "Preveč se poudarja videz (frenetično hitenje v zvezo NATO in evropske integracije)," je rekla, "premalo je pomenljivih simbolnih dejanj (zadostiti tistim, ki so bili v prejšnjem režimu izločeni)." Zamujenih priložnosti je bilo veliko, storjenih napak tudi, predvsem v zunanji politiki. Sploh pa je prišlo na večeru do izraza dejstvo, da je mati- čna država, še vedno premalo pozorna do zamejcev in zdomcev, ki bi lahko bili dragocena podpora; vlada nima pravega občutka za celoten slovenski živelj. Zaradi naše številčne majhnosti pa je to pravi zločin nad nami samimi, kajti ne-združeni Slovenci z večjo lahkoto podlegajo asimilaciji. Na številna izzivalna vprašanja in pripombe prisotnih je Spomenka Hribar označila Janeza Janšo, čigar politiko a-nalizira v svoji knjigi Svet kot zarota, za pripadnika "skrajne desnice", ki se obnaša s sovraštvom in totalitarno do na-sprotnika-komunizma. Podčrtala pa je, da ocenjuje Janševo politiko, njegov način mišljenja in njegovo "tehnologijo boja za oblast", noče pa stigmatizirati ali demonizirali njegove osebe. Na koncu je povedala, da ima kljub utrujenosti Slovencev končno le zaupanje vanje, saj smo trdoživ narod. Volitve so torej pred vrati; čeprav volilna kampanja ni ostra, kot bi si lahko bilo pričakovati, se vendar čuti napetost. In prenaša se tudi v zamejstvo. -----------DD žav. Pohvalil pa je kleno voljo posameznikov, predvsem krajana Emila Vižintina, čigar zavzetost je igrala odločilno vlogo. Po blagoslovitvi kamna, v katerega so položili pergament z nadškofovim podpisom in potrebnimi podatki, je spregovorila predstavnica župnijskega sveta Anica Frandolič, ki se je prisrčno zahvalila pokojnemu župniku Bernardu Špacapanu, očetu zamisli. Nato se je še Milko Vižintin zahvalil prisot- nim, nadškofu, doberdobski občinski upravi in vsem, ki so omogočili, da se končno "uresničujejo dolgoletne sanje". Prisrčna domača družabnost, ki je sledila uradnemu delu slovesnosti, je pokazala, kako lahko upravičeno upamo v to, da bo na vogelnem kamnu, ki je bil postavljen v ponedeljek, zrasla lepa župnijska skupnost. -----------DD Umrla je Marcela Fajt-Devetak 30. septembra je v Trstu nepričakovano umrla Marcela Fajt-Devetak v 57. letu starosti. Kako je bila priljubljena, je pričal njen veliki pogreb v četrtek, 3. oktobra. Veliko sorodnikov in prijateljev se je od nje že poslovilo v Trstu, veliko ljudi jo je tudi spremilo v domače Sovodnje, kjer je pogrebni sprevod pričakala množica ljudi. Pri cerkvenem obredu, ki ga je opravil g. Marjan Markežič, je prepeval ženski cerkveni zbor Skala iz Gabrij. Marcela je bila zavedna Slovenka, v mladosti je prepevala v domačem zboru in sodelovala v domačem društvu. Poročila se je Markom Devetakom in odšla v Trst, kjer se je dobro vživela v tamkajšnjo slovensko skupnost. Z možem sta imela dva sinova, Robija in Igorja. Rada je zahajala v cerkev. Za seboj je pustila veliko vrzel. Na njeno željo so jo pokopali na domačem pokopališču. Nadškof Homniarco in Krnil Vižinlin ob temeljnem kamnu cerkvice čas v svet čedermaške vztrajne ljubezni do naših ljudi in vsega, kar skupno ustvarjajo in za kar trpijo. Predsednik g. Ivo se je zahvalil g. Božu. Obenem smo čestitali gospe Emi in gospodu Jošku za 35. obletnico poroke, ki sta jo slavila 30. septembra. Predsedniku smo se končno pridružili v čestitkah solistki gdč. Mirjam ob njenem rojstnem dnevu. Pesmi, ki je spremljala vsa voščila njej, Maraževima in Beneškim Slovencem, so z užitkom prisluhnili vsi navzoči. Med vračanjem smo se nekajkral ustavili za nakup gibanic, jabolk; obiskali smo prijaznega predsednikovega prijatelja in njegovo gostoljubno družino v bližini Spetra Slovenov. Tudi tu je govorica pesmi združila vse v eno družino. Bogati dan romanja in kulturnih stikov smo sklenili pod domačo cerkvijo v Rupi, kamor sta nas povabila ga. Ivanka in g. Darko ob sinovi poroki z veselim spoznanjem, da se tudi pri nas s skupnim prizadevanjem in delom marsikaj da prebuditi v novo, rodovitno in lepšo prihodnost. ---------ŽU SPOMENKA HRIBAR, UTRUJE- RUPA-PEČ: IZLET NOST PRED VOLITVAMI NA STARO GORO Prosvetno društvo in MePZ Rupa-Peč sta tudi letos povabila naše ljudi na romanje, tokrat na Staro goro. V začetku novega delovnega leta namreč izprosimo milost za delovanje na cerkvenem in kulturnem področju. Zadnja nedelja v kimavcu, 29.9., nas je obdarila z lepim vremenom. Poln avtobus veselih prijateljev je ob molitvi rožnega venca in petju kmalu prispel do cilja. Ker je bilo romarjev na Stari gori res veliko in od vsepovsod, smo se strnili okrog oltarja v kapeli ob poti. Tanja in Valentina sta prebrali berili. Zborovska pesem je ubrano donela pod vodstvom Tanje, tudi ostali romarji so navdušeno prepevali naše ljudske cerkvene pesmi. Takoj po maši smo se odpeljali v dolino in nadaljevali pot do Podbo-nesca. Med potjo smo se seznanjali z zgodovino rojakov v Beneški Sloveniji. Med kosilom "pri Škofu" in nato v Lan-darski jami nas je domačin g. Božo v živi in melodiozni beneški govorici popeljal skozi PREDSTAVIJO JO SE PRED KONCEM LETA V GORICI V PRIPRAVI BOGATA KNJIGA O 90-LETNICI BOHINJSKE ŽELEZNICE 'Kamniti velikan na Soči' Na Vogrskem bodo predstavili 28. oktobra Humarjevo knjigo o solkanskem mostu. Nad petnajst piscev sodeluje pri sestavi zajetne knjige, ki bo pri založbi Edizione delta Laguna izšla še pred koncem leta v Gorici o Bohinjski železnici, katere 90-letnico praznujemo letos. Knjiga bo služila kot poučni tekst tudi ob razstavi o Bohinjski železnici, ki bo prihodnjo pomlad na gospodarskem razstavišču v Gorici. Zajela bo eno celo halo razstavišča in bo sodila v sejem o potovanju in prehrani v Srednji Evropi. Pri sestavi knjige sodelujejo v glavnem italijanski pisci, nekateri spisi pa bodo delo slovenskih ter avstrijskih. V različnih časovnih obdobjih je namreč Bohinjska železnica (Italijani ji pravijoFerrovia Transalpina, Nemci pa VVocheinerbahn) pripadala različnim železniškim upravam, še danes pa, čeprav skoro v celoti teče po slovenskem ozemlju, zanima tudi Italijo in Avstrijo. Tako razstava kot knjiga sta našli sponzorja v Goriški Hranilnici. Uvodne besede so izpod peresa Pia Nodarija, profesorja na tržaški univerzi. Carlo Donato objavlja spis o razvoju železnic v Avstriji, Roberto Casanova pa tistega o razvoju železnic na območju Trsta in Gorice. Marko Wal-tritsch objavlja pisanje o tej železnici bodisi v slovenskem časopisju kot v raznih knjigah. Isti avtor nas podrobneje seznanja z dogajanjem ob Bohinjski progi v času 1. in 2. svetovne vojne. Alberto Lu-chitta nas seznanja s tem, kar so na začetku stoletja pisali italijanski viri o tej železnici. Kakšna je bila vožnja po tej progi lik pred 1. vojno, pa nam pove Cesare Quaiat. O načrtih za nove železnice na Goriškem v tridesetih letih piše Roberto Carollo, Marina Bres-san pa objavlja neke literarne spise o tej progi. Kakšne lokomotive so na tej železnici vozile v raznih časih, nam pove Fulvio Forti, ki z Robertom Casanovo nam pojasni tudi, kakšno je bilo upravljanje te proge. Gorazd Humar piše o zelo zanimivi zgodovini sol- kanskega mosta, Leandro Steffe pa o tržaškem železničarskem muzeju. Kakšna je bila arhitektura železniških poslopij na tej progi, nam pove Rossella Fabiani. Mirjam Kastelic iz uprave Slovenskih železnic piše o bodočih perspektivah proge, ki ji danes pravijo Soški koridor; Manfred Schuch iz dokumentacijske knjižnice avstrijskih železnic pa nam razkriva avstrijske poglede na to progo. Zaključuje Alessandro Puhali, ki piše o turističnih aspektih te železnice v sedanjem času. V tem jubilejnem letu bo kmalu predstavitev zajetne knjige inž. Gorazda Humarja o solkanskem mostu z naslovom Kamniti velikan na Soči. Monumentalno delo bodo predstavili na slovesnosti 28. oktobra v dvorcu Vogrsko. (MW) DAROVI V SPOMIN na Pepija Sirka daruje H.S. za Novi glas 50.000, za Zavod sv. Družine 50.000 in za Katoliški dom 200.000 lir. ZA CERKEV v Rupi: Tatjana in Marino ob srebrni poroki 150.000; Ema in ložkoob 35. obl. poroke 50.000; starši ob poroki sina Renca Devetaka 100.000; druž. Devetak, Rupa 44, namesto cvetja na grob Lutmana 50.000 lir. ZA MPZ Rupa-Peč: Tatjana in Marino ob srebrni poroki 200.000; starši ob poroki Renca Devetaka 100.000; Ema in Jožko ob 35. obl. poroke 50.000. ZA CERKEV v Gabrjah: Gue-rini Massimiliano ob poroki 50.000; N.N. 10.000; Milka Čemicza nove sveče 50.000. ZA CERKEV na Peči: N.N. 120.000; namesto cvetja na grobMilkeCijan Prinčič sestra Štefanija ter Oskar in Valerija 150.000; v isti namen Romano z družino 50.000 lir; namesto cvetja na grob tete Milke Anica Malič 50.000, druž. Malič, Peč 14/A 50.000, Dominik Kovic, Peč 41 50.000; namesto cvetja na grob pok. Milke Cijan Prinčič Danila in Danilo 50.000, Romano z druž. 50.000 lir. ZA NOVOcerkev v Do I u: N. N. 2.000.000; N.N. 1.000.000. Za MlPZ Vrh sv. Mihaela: druž. Fantin 46.000; starši ob krstu SabineSolinas 100.000. ZA NOVI glas: namesto cvetja na grob pok. Milki Cijan por. Prinčič druž. Kovic iz Podgore 50.000 lir; Pavla Rijavec, ZDA 75.000 lir. ZA CERKEV sv. Ivana: namesto cvetja na grob Olge Ber-tossi Bratuž Dora in Irena 50.000; v spomin na pok. Suzano Rožič vd. Humar otroci z družinami 200.000; druž. Koren Marassi namesto cvetja na grob pok. Suzane Rožič 200.000 lir. ZA LAČNE po svetu: S.G. 200.000; Š.P. 250.000; namesto cvetja na grob pok. Stanku Baši prijatelj Miljo 50.000 lir. ZA SLOV. misijonarje: Š.P. 250.000; N.N. 1.000.000; N.N. 40.000 lir. ZA GORIŠKE skavte: namesto cvetja nagrobMarčele Fail Devetak Adrijana in Julko Čaudek 50.000 lir. ZA KATOLIŠKI dom: v spo-min na Viktorja Prašnika Rudolf Mlakar 100.000 lir. RAZSTAVA FOTOGRAFSKEGA MATERIALA O BOHINJSKI PROGI V petek, 27. septembra, so v avli poslopja občine Nova Gorica svečano odprli razstavo fotografskega materiala o bohinjski FS. Dr. Petronio je dolga leta raziskoval zgodovino te proge, južnega odseka t.i. Transalpine. Proga je povezovala Češko s Trstom od postaje Češke Hudšjovice do postaje Trst-Sv. Andrej. Ravno v teh dneh je bil pred 90 leti, in sicer 30.9.1906, aktiviran karavanški odsek te proge, malo prej pa, 19. 7.1906, bohinjski odsek od Jesenic do Trsta. Ta pomembni jubilej bo med drugim obeležila tudi knjiga dr. Petronia, ki bo v kratkem izšla v Trstu pri založbi Italo Svevo. Pri izbiranju gradiva so bili dr. Petroniu v veliko pomoč železničarjj vozlišča Nova Gorica, sodeloval pa je tudi Železniški muzej SŽ iz Ljubljane. Dr. Petronio je izbral zelo veliko fotografskega materiala, več kot ga je mogoče objaviti v knjigi; zato se je odločil za posebno razstavo, ki jo je omogočila občina Nova Gorica skupno s SŽ. Na okrog 450 fotografijah je prikazana Karavanško-bohinjska proga (ki jo nekateri imenujejo tudi goriška), ki je zanimiva ne samo zaradi pisane pokrajine, skozi katero se vije (prek alpskih dolin, furlanske nižine, kamnitega Krasa do morja), temveč tudi z železniškega in zgodovinskega aspekta. Največje občudovanje vzbuja slavni solkanski most s 85 metrov dolgim kamnitim lokom čez zelenomodro Sočo, ki je še danes najdaljši kamniti most na svetu. Otvoritvi razstave so med drugimi prisostvovali slovenski konzul v Trstu prof. Tomaž Pavšič, novogoriški občinski tajnik Marino Ba-stjančič in vodja Železniškega muzeja Slovenskih železnic prof. Mladen Bogič. Razstava bo na ogled od 7. do 19. ure do 11. oktobra. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA SLOVENSKA PROSVETA - TRST KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC KOROŠKI KULTURNI DNEVI PRIREDITVE NA GORIŠKEM PETEK, 11. OKTOBRA, ob 19.30- Komorna dvorana Katoliškega doma: Koncert mladih koroških umetnikov, Kristijan Filipič - prečna flavta, Toni Kernjak - klavir. NEDELJA, 13. OKTOBRA, ob 17. uri - župnijska dvorana v Števerjanu: Komedija Poročni list, igrajo člani KPD Planina iz Sel v režiji Francija Končana. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN - ŠTMAVER vabi v soboto, 12. oktobra 1996, ob 20.30 v prostore bivše osnovne šole v Štmavru na PREDSTAVITEV DOKUMENTARNIH FILMOV Matjaža Pintarja SABOTIN in LANDARSKF JAMF, Isti večer bo ODPRTJE RAZSTAVE Z NASLOVOM KOMPOZICIJE SUHIH ROŽ Dore Maraž v nedeljo, 13. oktobra 7. JESENSKI POHOD NA SABOTIN ob 9. uri zbiranje v Šlmavru in pohod na Sabotin, kjer bo sv. maša ob razvalinah cerkve sv. Valentina. Po vrnitvi družabnost v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru. OBVESTILA LJUDJE.IX)BRF.volje so vljudno naprošeni, da se pridružijo čiščenju Katoliškega doma in njegove okolice. Javijo naj se kar v domu pri g. Marjanu. ZA OTVORITEV, 19. t.m., prosimo dobre žene, da prinesejo domače pecivo. SVETOVNA MISIJONSKA nedelja bo letos v nedeljo, 20. oktobra. Za to priložnost izide Misijonska nedeljakot pri loga NG. Naprošamo dušne pastirje, da prilogo pravočasno dvignejo na naši upravi. KITIT iRNIDOM. V petek, 11. oktobra, bo ob 20.30 v Kulturnem domu celovečerni koncert Noneta Brda, ki ga vodi Radovan Kokošar. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ GORICA, DREVORED 20. SEPTEMBRA 85 BLAGOSLOVITEV IN OTVORITEV SLAVNOSTNI GOVOR GLASBENE TOČKE RAZSTAVA DEL SLOVENSKIH ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV SOBOTA, 19. OKTOBRA 1996, OB 16. URI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA OB OTVORITVI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ PRI BELEM KONJIČKU Opereta Hansa Miillerja in Erika Charella Glasba Ralph Benatzky Prevod: joža Ambrož Izvajajo: solisti Alenka Slokar, Nadja Fabris, Mirjam Pahor, Dušan Kobal in Martin Srebrnič IGRALCI Dramske skupine Štandrež in Odra 90 PEVCI ZBOROV Hrast iz Doberdoba, F.B. Sedej iz Števerjana, Štandrež, Rupa-Peč, Podgora, Mirko Filej, Lojze Bratuž in gojenci SCGV Emil Komel otroški ZBOR iz Doberdoba PLESNA SKUPINA Urška iz Nove Gorice GODBA NA pihala Vasilij Mirk s Proseka MLADINSKI ORKESTER, ki ga sestavljajo glasbeniki iz dežele FurlanijejuIijske krajine in Slovenije. Režija Emil Aberšek Dirigent FHilarij Lavrenčič SLAVNOSTNA PREDSTAVA: sobota, 19. oktobra 1996, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85 - Gorica PONOVITVE: nedelja, 20. oktobra 1996, ob 17.30 četrtek, 24. oktobra 1996, ob 20.30 sobota, 26. oktobra 1996, ob 20.30 nedelja, 27. oktobra 1996, ob 17.30 PREDPRODAJA VSTOPNIC OD ČETRTKA, 17. OKTOBRA, V KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI ABONMAJSKA SEZONA SSG . Slovensko stalno gledališče bo letos uprizori lo v Gorici sedem predstav. Prva predstava letošnjega abonmaja, Miller-jevaRazbitosteklov režiji Dušana Mlakarja bo na sporedu v ponedeljek, 21. (red A), in torek, 22. okt. (red B), v dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20.30. Vpisovanje abonmajev v Kulturnem domu vsak dan od 10. do 13. ure in od 15.30 do 18. (tel. 33288). JAZBINE. V nedeljo, 13. oktobra, se bo letnik 1938 iz Števerjana spomnil svoje vrstnice s.Mihelangelevcerkvi Marije Pomagaj na lazbinah z mašno daritvijo ob 11.30. Vabljeni vsi znanci in prijatelji. 11 ČETRTEK 10. OKTOBRA 1996 12 ČETRTEK I O. OKTOBRA 1996 NOVI GLAS / ST. 38 1996 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA KANALSKA DOLINA SPETER SLOVENOV NEKAJ BESED O JEZIKOVNEM POLOŽAJU IRENA SUMI Mag. Irena Šumi, ki vrsto let vodi tečaje slovenščine v Kanalski dolini, nam je poslala daljši prispevek o svojih pogledih na jezikovni položaj v Kanalski dolini, iz katerega povzemamo glavne misli. Pred dnevi, 18. septem-bra, je slovensko govoreča skupnost v Kanalski dolini utrpela hudo izgubo: umrl je dolgoletni pedagog, raziskovalec, javni delavec, domačin Salvatore Venosi. O njegovem življenju in delu bo govor drugod (žalna seja bo v petek, 18. oktobra, v Beneški palači v Naborjetu, op. ur.)-, na tem mestu bi radi, čeravno s tako tragičnim povodom, izrekli nekaj misli o slovenskem zamejstvu, o slovenskih etničnih študijah in o Kanalski dolini kot specifičnem delcu obojega... Desetletje nazaj je bilo 'delo z manjšino" v Kanalski dolini zastavljeno na nov način. Predvsem smo se v vsem odrekli vsakršnemu ideologi-ziranju; spoznali smo, da kategorije, kot so 'narodna zavest", "slovenstvo", "asimilacija", zunaj političnega in ideološkega govora kratkomalo nič ne pomenijo - vsekakor z njimi ni mogoče presojali resničnih ljudi in resničnih situacij in na podlagi takih gledanj ni mogoče nič ukreniti. Odrekli smo se predstavi, da je "delo z manjšino" nekakšen Čedermačev posel, prosvetljevanje, in se popolnoma odrekli preproščini narodobudnih ciljev. Lotili smo se drugih reči: predvsem temeljitega terenskega študija in informiranja. Naš cilj je bil izvedeti, kako ljudje svojo sestavljeno kulturno in jezikovno situacijo sami dojemajo, kakšne zveze, naj rečem tako, s formaliziranim slovenstvom, jezikom, kulturo si želijo in kakšno mesto želijo tem znanjem najti v svojem vsakdanjiku. Takšno delo v Kanalski dolini je potekalo predvsem v okviru lokalnega sedeža SLORI, ki ga je vodil pokojni Salvatore Venosi, in v okviru Slovenskega kulturnega društva Planika, ki je bilo ustanovljeno leta 1993. Raziskovalno delo je obrodilo pomembne sadove: dobro desetletje nazaj je svoja pomembna terenska preučevanja v socialni antropologiji začel ameriški kolega Robert Minnich; intenzivno sta se preučevala dolinski dialekt, zgodovina cerkvenih ustanov in slovenskega šolstva; slednji tematiki smo lahko strnili tudi v nedavno knjižno publikacijo, ki jo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu. Sedež SLORI je koordiniral tudi pomemben mednarodni dogodek v lanskem oktobru, ko so se sešli predstavniki vseh treh manjšinskih skupnosti v dolini, furlanske, nemške in slovenske, raziskovalci doline iz Avstrije, Italije, Slovenije in ZDA ter ugledni tuji gostje, preučevalci etničnosti. S pravico torej lahko trdimo, da je sedež SLORI v Kanalski dolini vzpostavil pomembno raziskovalno tradicijo znotraj zamejskih študij in primer doline na najboljši način internacionaliziral. Danes situacijo v Kanalski dolini, ki je vsekakor drobna evropska posebnost, poznajo širom strokovne javnosti v Evropi. V tem smislu je bil sedež SLORI v Kanalski dolini izrazito uspešen v uresničevanju enega temeljnih vodil te | ustanove, da mora namreč raziskovanje temeljiti v intimnem poznavanju regije. Prav gotovo bo sedež uspešno delal še naprej na podlagi tako zastavljenih projektov, ki jih ni malo. Vse to pa je bilo mogoče zaradi že orisanega, drugačnega načina "dela z manjšino", ki je iskal predvsem avtentičnih stališč in potreb domačinov brez kake nacionalistične teleologije. V dolini zdaj že deveto leto potekajo tečaji slovenskega jezika za Otroke in mladino; na več mestih, nazadnje prav na lanskem mednarodnem srečanju na Trbižu in v publikaciji s tega srečanja, smo lahko poročali o metodah dela in rezultatih. V tekočem letu bomo tečaje še razširili, tako da jim bomo v obstoječem okviru namenili več ur in dodatne, specializirane pedagoge, priredili pa bomo tudi tečaje za odrasle. Naše delo v jezikovnem tečaju je vseskozi temeljilo v misli, da slovensko govoreči ljudje v dolini ne potrebujejo kake "nacionalne vzgoje", temveč organizirano možnost, da razširijo in obogatijo tudi la del svoje jezikovne in kulturne dediščine; ta izhodišča vsa leta uspešno potrjuje tudi delo v Glasbeni šoli Tomaž Hol-mar. V tem smislu lahko rečemo, da smo bili uspešni tudi pri premagovanju vsakovrstnih ideoloških predsodkov: v dolini kot celoti je danes izrazito zanimanje za znanje slovenščine, ki presega meje slovensko govoreče skupnosti. KOROŠKI MOHORJANI NA PRIMORSKEM FRANC PROSEN 21. septembra so se odpeljali na že tradicionalni "izlet s poverjeniki". Kdo? Mohorjeva založba iz Celovca. Tokrat jih je pot vodila na grob svetih Mohorja in FortunatavOglej. "Mimogrede" so tudi obiskali Trst in Miramar, na kosilu pa so bili pri Sardoču v Slivnem. Pripeljali so se na Primorsko iz treh razlogov: prvi je grob svetnikov-zavetnikov Mohorjeve družbe, drugi in tretji pa sta pisatelja Alojz Rebula in Marko Kravos, katerih knjigi bosta letos v Knjižni zbirki Celovške Mohorjeve založbe, ki bo izšla predvidoma za Vse svete. Odziv na povabilo na izlet je iz leta v leto lepši; letos se je priglasilo 60 poverjenic in poverjenikov, ki med letom raznašajo Mohorjeve knjige po koroških vaseh. 9 V Ogleju je Korošce pričakal g. Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici, ki jim je obrazložil pomen in znamenitosti Ogleja; skupaj z dekanom Petrom Stickrom iz koroške Globasnice sta v o-glejski baziliki darovala sv. mašo za vse rajne mohorja-ne. Ljudsko petje starih slovenskih cerkvenih pesmi je združil rojake iz Roža, Podju- ne in Zilje z mašnikoma, kakor združuje Mohorjeva ljudi prek vseh meja... Kljub bolj neprijaznemu vremenu so si izletniki ogledali tudi delček Trsta in grad Miramar, kosilo pri Sardoču pa je bilo prava domača juži-na, ki je marsikoga presenetila. ERIKA JAZBAR ROJSTVO V soboto smo v špetrski občinski dvorani lahko spremljali rojstvo novega družbenega subjekta, ki si na sicer pestrem nebu beneških ustanov prizadeva za življenje teh še slovenskih vasi in dolin. Deževen dan je objemal uradno predstavitev delovanja ter prvi uradni nastop novonastalega Združenja Evgen Blankin. Zaradi zanimivega sporeda večera ter upravičene radovednosti za novo stvarnost je bila dvorana polna. Prišli so ne le tisti, ki si jih pričakuješ in ki navadno prisedejo v prve klopi, temveč tudi drugi, recimo, navadni radovedneži. Ob priložnosti so prisotnim poklonili tudi drobno publikacijo, ki ima namen predstaviti novo prisotnost v Beneški Sloveniji ler lik Evgena Blanki na, obenem pa je v njej še ponatis njegovega spisa iz leta 1901 z naslovom La Slavia. Večer je povezoval Giorgio Banchig, časnikar beneškega petnajstdnevnika Dom ter predsednik krožka; predstavil ga je takole: 'Združenje F. Blankin se zavzema za razvoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini na vseh področjih družbenega, kulturnega, gospodarskega in znanstvenega življenja. V svojem delovanju se sklicuje na krščanske vrednote in na cerkveni socialni nauk... Združenje ni in noče biti zgolj kulturni krožek; namerava pospeševati in povezovati dejavnost drugih kulturno-druž-benih dejavnosti, ki so že prisotne na teritoriju od Kanalske doline do Rezije ter Terskih oz. Nadiških dolin." Neke vrste katoliška krovna organizacija beneških Slovencev torej, ki je včlanjena v SSO in namerava pomagati, spodbujati, podpirati ter krepiti konkretne pobude beneških ljudi, obenem pa odgovarjati na izzive novih časov. NARODNEGA BRANITELJA s>: E. Elancblnl LA S (AVIA Po pozdravih senatorja Bratine in župana-gostitelja Mariniča - ki je bil v svojih besedah zelo odločen pri poudarjanju razlike med pripadnostjo naših ljudi slovenski etniji ter obenem italijanski državi - sta pred mikrofon stopila Luciano Chiabudini ter Duilio Corgnali, ki sta predstavila lik duhovnika, socialnega delavca, pisatelja in izseljenskega strokovnjaka Evgena Blankina (1863-1921); vsem tistim, ki omenjene osebnosti nismo poznali, se je razkril človek, ki je z nepopisno vnemo verjel v svoje socialno poslanstvo, delal in se žrtvoval za družbeno bolj izpostavljene in emarginirane ljudi v obdobju, ko je bila socialna problematika v Furlaniji posebno pereča; rad je odgovarjal z dejanji in ne z retoriko, pravil je: "Delati dobro mi pomeni srečo". Ko poročamo o tem delu večera, moramo posebno poudarki nastop msgr. Corgna-lija. Škofov vikar za kulturo, predsednik Italijanske zveze katoliških tednikov ter urednik tednika La vita cattolica slovi po svoji energiji, ne- utrudnosti ter lapidarnosti (pred kratkim jo je dokazal z zbiranjem podpisov za avtonomni sedež RAI-a v Furlaniji). S svojimi neposrednimi besedami in postavnim nastopom je kar nekajkrat dosegel, da je dvorana burno ploskala; najprej s pozdravom v domačem jeziku "slovenski etniji v videmski nadškofiji"; v živo poslušalcev se je zarezal z zahtevo, da se mora italijanski naziv za Špe-ter preimenovati v S. Pietro degli Sloveni (in ne a/ Natiso-ne), nazadnje pa z zgražanjem nad posegom italijanskih oblasti v Gujonovo cerkev. Omenjene misli je namenil videmskemu prefektu Far-raceju, ki je bil med prisotnimi, vendar je bil slednji v svojih besedah diplomatski, saj je v Vidmu le nekaj časa, kar pomeni, da omenjene realnosti dobro ne pozna. Pravica, resnica, ljubezen, požrtvovalnost in organizacija so temelji Blankinovega delovanja ter novonastalega združenja. S takimi izhodišči bi se moralo ponašati vsako civilno sodelovanje in sožitje ne le med etnično, temveč predvsem med ideološko različnimi subjekti. POMNIKI PRETEKLOSTI POMNIKI PRETE MARIBORSKA TRTA SERGIO PIPAN V Mariboru, ki je po Ljubljani drugo slovensko največje mesto, je ob reki Dravi mestna četrt Lent. V preteklosti so jo imenovali - mogoče nekoliko zanosno - "Benetke na Dravi". Na pročelju gostilne Stara trta raste najstarejša trta v Evropi in morda celo na svetu, saj še dandanes, po 400 letih, vsako leto rojeva svoje grozde. Ta trta nam priča o globokih koreninah vinogradništva v tem delu Slovenije. Gojenje trte se začenja v prastarih časih, ko so se z vinogradništvom ukvarjali že Paleoveneti. To nam dokazujejo tudi risbe na arheoloških izkopaninah, kot npr. situla iz Vač: na njej so naslikani venetski plemiči pri pitni daritvi (obdobje Hal-Istatta, 8.-5. stol. pr. Kr.). V rimskem obdobju se je vinogradništvo močno razmahnilo po Primorskem. Latinski pisatelj Plini j Starejši (23-79 po Kr.) v svojem delu Naturalis Historia omenja vino pudri um, ki so ga proizvajali blizu Stivana pri Devinu, kjer se reka Timava spet prikaže na površje. Vino pudnum naj bi dobilo ime od Pečin pri Devinu in ga je zelo cenila rimska cesarica Livia Drusilla, Avgustova žena. Po razpadu rimskega cesarstva se je vinogradništvo v srednjem veku še bolj razširilo. Vinogradniku so takrat v slovenščini pravili gora, po nemško pa Berg, t.j. gora. Vinogradništvo je bilo v tistem obdobju podvrženo posebnemu pravnem statusu: v spoštovanju starega slovenskega demokratičnega običaja so sklicevali skupščino (placitum) na Jurijev dan in nato še dvakrat v letu. Predsedoval je gospod ali njegov namestnik in udeleževali so se ga vsi viničarji. Gospod je takrat potrjeval vse vinogradnike v svojem fevdu in podeljeval nove. Skupščina je razpravljala o skupnih zadevah, odločala o sporih in postopkih. Placitum omenjajo zgodovinski viri že z leta 1236, ko so ga sklicali v St. Petru pri Mariboru. To pravico so potem zapisali v posebno knjigo, katere najstarejša izdaja (štajerska) je j/z leta 1543 in je napisana v nemščini. Kmalu so tej izdaji sledile druge v slovenščini. Gojenje trte se je nadalje razvijalo v Sloveniji in dajalo razne vrste vina, ki še danes slovijo. Vsako leto jih razstavljajo na Ljubljanskem mednarodnem sejmu, na katerem prejemajo raznovrstna priznanja. Stara mariborska trta je torej simbol stare vinogradniške tradicije in njenih dose-jžkov. Ob raznih priložnostih, bolj ali manj slovesnih, nazdravljajo Slovenci z zvrhanim kozarcem in vzklikajo: Na zdravje! DANES URADNI ZAČETEK PREDVOLILNE KAMPANJE MARJAN DROBEŽ Socialdemokrati se zavzemajo za dogovor o koaliciji "pomladnih strank" pred volitvami, SKD pa temu nasprotuje. SLOVENIJA mm Sloveniji se je danes, 10. oktobra, uradno začela kampanja za državnozborske volitve, ki bodo 10. novembra. Politični in organizacijsko-tehnični aparat strank se je podal v boj za glasove državljanov, od česar bosta odvisni sestava in usmerjenost novega državnega zbora. Prepričevanje volivcev ne bo potekalo kot nekoč pretežno na sestankih, zborovanjih, okroglih mizah, temveč predvsem prek elektronskih medijev, t.j. z nastopi predstavnikov strank na radiu in televiziji. Takšna propaganda pa bo zelo draga in za manjše stranke skoraj nedosegljiva, saj bo, denimo, ena sekunda strankarske propagande za volitve v najbolj gledanem času ob koncu tedna stala kar 11 tisoč tolarjev. Zdaj je torej čas mnogih obljub in zagotovil o tem, kaj vse bodo posamezne stranke napravile za utrjevanje demokracije, napredek države in zlasti za blaginjo državljanov. Na zasedanjih državnega zbora so ob uporabi glasovalnega stroja oz. večine v parlamentu, ki jo sestavljajo poslanci Liberalne demokracije Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov in Združene liste socialdemokratov, sprejeli zakone in ukrepe, ki naj potrdijo zavzetost omenjenih strank za rešitev najbolj perečih zadev v državi. Tako so znižali prispevne stopnje za gospodarstvo in sprejeli še nekaj drugih ukrepov, ki se poslanci zanje prej niso niti zmenili. Parlament bo predvidoma danes zaključil svoje delo v tej zakonodajni dobi. Trije ministri iz vrst stranke LDS so sporočili v Rimskih toplicah, da bo vlada tamkajšnje zdravilišče, ki je bilo nekoč v posesti in uporabi jugoslovanske vojske, vrnila domačemu okolju, pri čemer bo največji del sredstev, potrebnih za obnovo in razširitev zdravilišča, prispevala država. Premier Drnovšek se je udeležil slovesnosti v kardiološkem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra, kjer so izročili namenu nekatere najmodernejše naprave za ugotavljanje in zdravljenje srčnih obolenj. Predsednik vlade je tudi sklical sestanek s predstavniki pravosodja, na katerem so obravnavali znane pro- bleme in stiske te veje oblasti. Sestanek je povzročil tudi kritike posameznih sodnikov, ki so menili, da v normalnih razmerah izvršilna oblast ne bi smela klicati na nekakšno odgovornost sodnike, ki predstavljajo samostojno oz. posebno vejo oblasti. Dr. Drnovšek se na takšne kritike ni oziral, pač pa je na sestanku s sodniki dejal, da v Sloveniji ni primerov mafije in ne pojavov organiziranega kriminala ter da takih deformacij tudi nikoli ne bo. Življenje seveda dokazuje drugačno stanje, saj se kriminal razrašča, posebej še v Mariboru, kjer naj bi delovala tudi mafija. Takšne razmere je posredno potrdil tudi dr. Ciril Ribičič, poslanec Združene liste in profesor na ljubljanski univerzi. Njegova stranka ga je v svoji t.i. vladi v senci imenovala za možnega pravosodnega ministra; ob tem pa je izjavil, da se pravosodje, če ga bo on vodil, ne bo uklonilo izsiljevanju in grožnjam kriminalnega podzemlja. Dr. Ciril Ribičič je v imenu stranke predlagal tudi spremembo slovenske ustave, ki bi omogočila pridobitev volilne pravice s sedemnajstimi leti. POZIVI ZA KOALICIJO T.I. POMLADNIH STRANK V zadnjem obdobju se je v Sloveniji zdelo, da ima najboljšo predvolilno strategijo Socialdemokratska stranka. Toda na politično prizorišče zmeraj bolj stopa tudi stranka Slovenskih krščanskih demokratov. Medtem se socialdemokrati vztrajno zavzemajo, da bi tri stranke t.i. slovenske pomladi (poleg že omenjenih dveh strank je tretja Slovenska ljudska stranka) še pred volitvami sklenile dogovor o skupni koaliciji, kar naj bi za volivce predstavljalo alternativo sedanji slovenski oblasti, ki da je nadaljevalka komunističnega režima. Za omenjeno koalicijo pomladnih strank so se zavzemale tudi nekatere organizacije civilne družbe v Sloveniji: glasilo Nove slovenske zaveze, Zaveza, uredništvo revije Tretji dan, Slovenski katoliški izobraženci, Slovenski katoliški študenti in Kulturni forum, ki deluje v okviru Socialdemokratske stranke. Slovenski krščanski demokrati zavračajo skupen nastop pomladnih strank na volitvah; glavna tajnica stranke Hilda Tovšak je zato izjavila, “da je stranka odprta za vse, toda pred volitvami ne bo sklenila nobenega pisnega sporazuma o kakršni koli koaliciji.11 I SC EMO PODJETNIKE, AKTUALNA KNJIGA DR. LJUBA SIRCA USTANOVITEV DRUŠTVA ORGANIZATORJEV DELA V NOVI GORICI Dr. Ljubo Sire, sin slovenskega tovarnarja iz Kranja, pozneje obsojenec na političnem procesu v L jubljani, nato emigrant in politični oporečnik režimu v Sloveniji, zdaj pa mednarodno priznani e-konomist, ki preučuje predvsem gospodarstva nekdanjih socialističnih držav, je v Založbi Gospodarskega vestnika v Ljubljani izdal aktualno knjigo. Njen naslov )eIščemo podjetnike, podnaslov pa Zgodba o premajhnem uspehu v Sloveniji. Avtor razlaga v jasnem in klenem jeziku, kaj pravzaprav je tisto, kar bi našo državo dejansko lahko povedlo v zgodbo o uspehu, kaj je pravo podjetništvo, kdo so lahko pravi in odgovorni lastniki kapitala in kako prideš do večjih plač v gospodarstvu. Opozarja, da so slovenske mezde padle na tretjino avstrijskih, čeprav so jih okoli 1.1939 dohitevale (znašale so okrog 80% avstrijskih) in je bil Slovencem na voljo enak tehnološki napredek kot preostali Evropi, medlem ko so bile naložbe sorazmerno celo večje kot na Zahodu. Avtor razlaga, zakaj velikanske investicije v nekdanji Jugoslaviji niso pri- vedle do večje produktivnosti kapitala, ki je lahko edini vir večjih plač, ne pa širitev dejavnosti. "Ker tisti, ki so sprejemali odločitve o naložbah, zanje niso bili odgovorni oz. ker sploh ni bilo nobene potrebe, da bi kapital vračali in obrestovali, je vsakdo hotel čim več naložb, saj so investicije vendarle pripomogle k aktivnostim in s tem k plačam. Ker samoupravljal-cem ni bilo do tega, da bi se na splošno povečala produktivnost kapitala, marveč je bilo važno le, da je dvig produktivnosti povečal njihove o-sebne dohodke." Pa še nekaj aktualnih in pomembnih misli o plačah, o čemer zdaj v Sloveniji obširno razpravljajo. Medtem ko delodajalci ob pomoči Gospodarske zbornice zahtevajo, da se plače delavcev znižajo celo do 30%, da bi lahko postali z našim blagom in storitvami konkurenčni na tujih trgih, pa so managerji svoje plače zelo povečali in jih še dvigajo. Prav takšna naraščanja plač sta obsodila tudi Drnovšek in minister za delo Rop. Kaže, da bo na tem področju morala posredovati vlada. -----------M. GABRIJEL DEVETAK 6. septembra je bil v prostorih Okrepčevalnice Man-drija na Ajševici 81 pri Novi Gorici ustanovni občni zbor Društva organizatorjev dela Nova Gorica. Pobudo za ustanovitev je dala fakulteta za organizacijske vede v Kranju oz. Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje, ki deluje v sklopu te fakultete. Izvoljeni so bili organi društva: upravni odbor (Gabrijel Devetak, Valter Adamič, Marija Sulič, Slavko Remec, Pavel Mermolja), nadzorni odbor (Alojz Maraž, Jožica Bone, Ciril Grmek), disciplinska komisija (Ivan Valetič, Stojan Janežič, Alojz Šinigoj). Po statutu društva so člani lahko slovenski in tuji državljani, kar nudi določene prednosti zlasti na področju mednarodnega sodelovanja. Poleg klasičnih nalog, ki jih imajo tovrstna društva, se bo novogoriško Društvo organizatorjev dela posebej angažiralo za: 1) razvijanje in spodbujanje ustvarjalnih pobud zlasti na področjih informatike, kadrov, organizacije dela, marketinga, itd.; 2) sodelovanje s sorodnimi domačini in tujimi zvezami, društvi, ustanovami itd., ki se ukvarjajo z uvajanjem novih organizacijskih metod in tehnik; 3) prirejanje strokovnih predavanj za člane društva in zainteresirane (predlagane so bile že nekatere konkretne teme za predavanja, promocije, itd.); 4) vzpostavljanje mednarodnega sodelovanja s sosednjo Italijo, zlasti z zamejstvom; 5) marketinške aktivnosti pri ustanavljanju novih podjetij kakor tudi nudenje pomoči samostojnim podjetnikom, obrtnikom in drugim, ki bodo pokazali interes, vključno z ustanavljanjem novih mednarodnih podjetij s tržno naravnanostjo. Vsak član društva je bil zaprošen, da poda nekaj lastnih zamisli in koristnih prdlogov, ki jih bo zatem analiziral u-pravni odbor. Slednji ima sedež v Novi Gorici, Vipavska 29, telefon / fax: 065 / 21382. Dosedanji člani društva so pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje in razvoj ter izrazili željo, da bi se vsaj enkrat v začetku meseca sestali in prijateljsko obdelali nekaj praktičnih tem. Prav taki prijemi so za uspešno delovanje društva prava garancija uspeha. Rezultati pa so odvisni od timskega dela in zavzetosti slehernega člana. V SLOVENIJI ZAKON O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV Po treh letih razprav ter polemik in odporov t.i. tobačnega lohija je državni zbor pred dnevi sprejel zakon o o-mejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Predlagala in utemeljila sta ga poslanca LDS nekadilec Tone Anderlič in kadilec Janez Zupanc. Zakon, ki je v marsičem podoben protitoba-čnim zakonom, ki so jih sprejele druge države, med njimi Italija, prepoveduje tako posredno kot tudi neposredno oglaševanje tobaka, tudi s sponzoriranjem športnih, kulturnih in drugih javnih prireditev. Prepoveduje tudi oglaševanje neto!)ačnih izdelkov, ki s svojim videzom in uporabo spodbujajo h kajenju, ter prikazovanje logotipov in drugih znakov za označevanje tobaka na netobačnih izdelkih. Šest mesecev po uveljavitvi zakona ho začela veljati prepoved kajenja v javnih prostorih, razen v posebej označenih in ločenih delih, ki pa ne smejo presegati polovice prostorov. Popolnoma bo prepovedano kajenje v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih zavodih, slaščičarnah in mlečnih restavracijah; v gostinskih lokalih bo kajenje dovoljeno v posebnih, za to namenjenih prostorih. Le-ti bodo morali biti primerno označeni. V tovarnah in podjetjih bodo delodajalci morali določiti posebne prostore za kadilce, v državnih in drugih uradih bo kajenje prepovedano v vseh prostorih, ki so namenjeni stikom s strankami. Strogi zakon prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov mlajšim od 15 let ter izdelavo in prodajo cigaret, ki na embalaži nimajo na vidnem mestu in v predpisani velikosti odtisnjenega podatka o škodljivih snoveh, ki jih vsebujejo, splošnega opozorila o škodljivosti kajenja in dodatnega opozorila o eni od škodljivih posledic. Zakon za kršilce določb predpisuje najmanj 250 tisoč tolarjev kazni za izdelovalce in prodajalce, 5 tisoč tolarjev kazni pa bo moral odšteti posameznik, ki bo kadil v prepovedanih prostorih. Novi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je vzbudil različne odmeve in kritike. Prizadete so zlasti športne in kulturne organizacije ter društva, ki jih je tobačna industrija doslej obilno sponzorirala. Generalni direktor Tobačne tovarne v Ljubljani Bojan Simonič je ob sprejetju protito-bačnega zakona dejal: "Zmagala je usmeritev, ki je naši Tobačni tovarni vzela še zadnjo možnost, da bi se na domačem trgu lahko postavljalaproti tuji konkurenci." ----------M. Nove pridobitve na gradu Dobrovo in gradu Kojsko v Goriških Brdih Zadnje mesece oz. v času po koncu dopustov se je na gradovih Dobrovo in Kojsko zvrstilo nekaj novosti, ki so pomembne tudi v širšem prostoru. Na gradu Dobrovo so opremili poročno sobo, kamor se zadnje čase radi hodijo poročat mladi Brici. Z veseljem lahko zapišem, da je v Brdih prišlo do primera, ko je bilo letos že v prvi polovici leta rojenih v občini Brda več otrok, kot jih je bilo običajno v celem letu. Po poletju je tudi izredno poraslo število porok. Poleg poročne sobe obstaja možnost cerkvene poroke v grajski kapeli. Občina Brda je kupila razkošno kočijo iz prejšnjega stoletja, s katero se novoporočenci lahko peljejo na grad Dobrovo s svojega doma ali s trga na Dobrovem. Okrog gradu načrtujejo tudi obnovo grajskega parka in v bližnjem gozdiču urejajo malo gozdno učno pot z označenimi imeni dreves in urejenimi potmi. Glede ostale ureditve Dobrovega je potekalo strokovno srečanje arhitektov in študentov arhitekture s treh univerz v galeriji Batažovvasi Hum. Rezultati njihovih raziskav in predlogi ureditve hodov naslednjih tednih na ogled v razstavnih prostorih gradu Dobrovo. Na gradu Kojsko pa se pripravlja postavitev raziskovalnega centra, kjer bodo predstavljene vse publikacije, ki so po drugi svetovni vojni izšle po vsem svetu izven teritorija Republike Slovenije. Raziskovalni center nosi naziv Studia slovenica in bo deloval poleg prej omenjene zbirke. Vodil ga bo dr. Janez Arež, profesor, ki se je po upokojitvi v ZDA vrnil v Ljubljano oz. v Goriška Brda. Občina mu je že dala v upravljanje del gradu v Kojskem. - PETER STRES Prilagajanje vojske zahtevam Nato Vključevanje Slovenije v EU in atlantsko zavezništvo je aktualna predvolilna tema. Za take povezave si zlasti prizadevata predsednik vlade Drnovšek in zunanji minister Kračun. Premier je izjavil, da bo odnos strank do vključevanja Slovenije v EU in v obrambno vojaško organizacijo Nato glavno merilo pri sestavljanju vladne koalicije po volitvah. V takem okviru in vzdušju poteka že nekaj časa prilagajanje Slovenske vojske standardom organizacije Nato. V Bruslju so se zato sestali predstavniki slovenskega obrambnega ministrstva in poveljstva Nato. Vojsko medtem opremljajo z novimi tehničnimi sredstvi in orožjem, pri čemer dobave prihajajo predvsem iz Izraela. Za uresničitev osnovnega razvojnega programa Slovenske vojske naj bi v desetih letih porabili skupaj približno milijardo nemških mark. Finančni minister Mitja Gaspari je izjavil, da je bila doslej že izkoriščena dobra tretjina teh sredstev. - M. 13 ČETRTEK 10. OKTOBRA 1996 14 ČETRTEK 10. OKTOBRA 1 996 O PREDELAVI ČRNEGA GROZDJA Trgatev belih sort se je že končala tudi na Krasu in ljudje so začeli trgati črne sorte. Še zlasti vinogradniki čakajo s trganjem terana, saj je znano, da ima ta sorta več kislin in je zato priporočljivo čakati, da slednje čim bolj padejo, da ne bi kasneje imeli težav pri zorenju vina. Kakor so kisline važne za obstojnost in prispevajo k harmoničnosti vin, tako lahko imamo z njimi težave, še posebej, če stekleničimo vina. Od mrzle kleti, se pravi zime, pa bo odvisno, kako bo letos s teranom. Saj je za to vino značilno, da pri normalnem biološkem razkisu pride do značilnega procesa, ko iz jabolčne kisline nastaja mlečna kislina. Pri teranu se to navadno pojavi konec pomladi ali v prvih toplih dneh, letos pa se bo ta proces verjetno zavlekel. Kdor stekleniči teran, bo to-rej moral več časa čakati. Vsekakor je pri predelavi črnega grozdja važno, da grozdje specljamo, saj bi bilo sicer v moštu preveč tanina, tej drozgi dodamo po potrebi kvasovke, da bo alkoholno vretje čim bolj popolno. Za črna ali rdeča vina, kot pravijo po novem, je zaželeno, da imajo živo barvo. Barvila črnili vin so v jagodni kožici, izlužijo pa se med alkoholnim vrenjem. Prav zaradi barve pustimo, da vre mošt do 4 dni in pri tem klobuk, ki nastane med vrenjem, čim bolj pogosto potlačimo v mošt, saj je prav, da se ta plast pogosto pomeša z ostalo tekočino, ker se tako izognemo nevarnosti napak. Čas izluženja barvil je odvisen od sorte, toplote in zrelosti, a tudi od vsebnosti alkohola, ki pomaga pri tem procesu. Glede na to tudi pretakamo. Barvila se bodo hitreje izlu-žila, nevarnost oksidacije bo torej manjša, če bo temperatura pri vretju dosegla od 20-25" C, saj bo mošt hitreje začel vreti in bo prej nastal o-gljikov dvokis, ki zaščiti mošt pred zrakom in torej kvarnim vplivom kisika. Kdaj se je barvilo povsem izlužilo iz jagodove kožice, ugotovimo, če kožico splaknemo v vodi in jo pogledamo proti luči. Če je svetle, skoraj roza barve, pomeni, da v njej ni več barvila. Škoda bi bilo torej vztrajati pri nadaljnjem vretju, ker bi dosegli le večjo izluženje tanina, to pa bi naredilo vino bolj trpko. Ko dobimo primerno barvo, čimprej pretočimo in iztisnemo tropine. Takoj pa moramo pretočiti, če opazimo, da se je klobuk začel sam potapljati, saj pomeni, da se je burno vrenje končalo. Alkoholno vrenje se bo sicer nadaljevalo v sodu. To vrenje naj bo pri čim nižji temperaturi, največ 20-21" C, da bo vino ohranilo čim bolj značilno cvetico. -----------M.T. SLOVENSKA EKSPERIMENTALNA POSTAJA DAVČNI VIDIKI DEDOVANJA (4.) DAMJAN HI EDE ERIK DOLHAR Namen projekta izgradnje slovenske eksperimentalne postaje (imenovane žarkovna linija) pri ELettri za tehnološke potrebe slovenske industrije je združiti dva osnovna faktorja, ki sta tako v Italiji kot v Sloveniji glavni gonilni sili razvoja sosednjih regij: O odlična slovenska izvozna podjetja, ki so mednarodno uveljavljena na področju visoke tehnologije (kot Lek, Krka, Center za Elektro-zveze in druge) in mala ter srednja podjetja, ki vstopajo na to področje; slednje je izrednega pomena za bodoči mednarodni položaj Slovenije; © prisotnost pomembnih in preizkušenih razvojnih in tehnoloških potencialov v Trstu, še posebej naj svetlejšega izvora ultravijoličnih in mehkih rentgenskih žarkov Elet-tre, ki skupaj predstavljajo ogromno kapitalno in človeško investicijo, pripravljeno, da jo industrija izkoristi. Delež visoke tehnologije v proizvodnji narašča vsako leto. Postala je glavni vir bogastva in gospodarske uspešnosti industrijsko razvitih držav. Če naj se Slovenija vključi v Evropsko skupnost in postane enakovreden partner, bo moral pomemben delež gospodarstva sloneti na visokih tehnologijah. Izjemno hitro razvijajoči se trg proizvodov visoke tehnologije sili podjetja, da stalno izboljšujejo svoje proizvode in proizvodne metode. Uporabniške raziskave, ki temeljijo na trenutnem razvoju znanosti, so postale glavni gonilni element za industrijske inovacije. Le redka podjetja so kos naraščajočim potrebam po visoko razviti opremi in metodologiji za raziskave in razvoj (R&R). Rešitev problema, še posebej za mala in srednja podjetja, so R&R centri v znanstvenih parkih, tako kot tržaški sinhrotron, kjer se učinkovito udejanja prenos tehnologije. Izkušnje obstoječih sin-hrotronskih centrov kažejo, da industrija zelo pogosto izkorišča sinhrotronsko sevanje, ker nudi izpopolnjene analitične zmogljivosti in druge storitve, ki niso na enakem nivoju ali celo neizvedljive v domačem industrijskem laboratoriju. Mednarodna udeležba, ki je osnovana na prostem pretoku informacij, oseb in uslug ne glede na udeleženo državo, je bolj pravilo kot izjema. Podjetja, ki redno izkoriščajo storitve sin-hrotronskih centrov, se pri razvijanju novih proizvodov običajno povežejo, tako da imamo učinkovito tržno in finančno sodelovanje. Za slovensko industrijo prihajajo vse omenjene prednosti sinhrotronskih centrov še bolj do izraza, saj stoji Elet-tra v neposredni bližini. Trža- ški sinhrotron presega zmogljivost ostalih po svetu za sto do tisočkrat. Ker je bil ravnokar dokončan, bo predstavljal vrh razvoja naslednjih deset in več let. Celo novo načrtovani sinhrotroni, ki bodo zgrajeni do leta 2000, ne presegajo značilnosti Elettre. Osem žarkovnih linij je že v gradnji. Med italijanskimi in tujimi raziskovalnimi organizacijami in industrijo vlada velik interes za preostala možna mesta za žarkovne linije na sinhro-tronu. Predlogov je že več kot Slovenska industrija bo učinkovito izkoristila vse možnosti, ki jih nudi sinhrotron, le če bo zgradila in uporabljala lastno žarkovno linijo. Slovenska podjetja bodo, glede na svoje potrebe, lahko izvajala določen tip raziskav in razvoja ali dobila dostop do rezultatov le-teh, kar sicer ne bi bilo možno brez lastne žarkovne linije. Poleg tega bodo dobila dostop do drugih žarkovnih linij z dodajanjem slovenske linije za del obratovalnega časa. Z oddajanjem žarkovne linije družbi Sincrotrone Trieste bi bila Slovenija tudi oproščena soudeležbe pri tekočih stroških pospeševalnika. Zakon o davku na dedovanja predvideva tudi določene primere, v katerih je s pomočjo odbitkov in odštevkov davčno breme o-lajšano. Poglejmo vsakega posebej. O Primer dedovanja, ki se je odprlo v dobi petih let od prejšnjega dedovanja ali od darilne pogodbe, ki sta imela za predmet iste stvari in pravice, ki so sedaj predmet novega dedovanja. V tem primeru je davek zmanjšan za vsoto, ki je obratno sorazmerna od let, ki so potekla od prejšnjega brezplačnega prenosa stvari in pravic, v meri ene desetine za vsako leto. To pomeni, da bo davek na novo dedovanje zmanjšan za pet desetin (torej za polovico), če je od prejšnjega prenosa minilo eno leto, za štiri desetine, če sta minili dve leti, itd. do petega leta. © Primer dedovanja, pri katerem zapuščina vsebuje nepremičnine, ki veljajo za kulturne spomenike, ko ta značilnost še ni dosegla javnega priznanja in zaščite (v tem primeru bi bile nepremičnine - kot smo videli zadnjič - proste davka). Davek na dedovanje je v tem primeru zmanjšan za vsoto, ki je sorazmerna 50% vrednosti omenjenih nepremičnin, pod pogojem da upravičenec predstavi krajevnemu spomeniškemu varstvu podroben inventar nepremičnin, ki naj bi imele neko kulturno vrednost, obenem s prošnjo za njihovo javno priznanje in zaščito. © Primer dedovanja, pri katerem zapuščina vsebuje kmetijska zemljišča in kmetijske zgradbe, ki po dedovanju preidejo v last pokojnikovega zakonca, njegovih sorodnikov v ravni črti ali njegovih bratov oz. sester, ampak le pod pogojem, da so omenjeni dediči neposredni obdelovalci. V tem primeru je davek zmanjšan za vsoto, ki je sorazmerna s 40% vrednosti kmetijskih zemljišč ali zgradb (a le do dvesto milijonov njihove vrednosti). Primer: če so dediči sinovi in je skupna vrednost dediščine 400 milijonov, od katerih je 300 milijonov vrednost kmetijskih zemljišč in zgradb, bo davek na dedovanje (če ne štejemo drugih možnih davkov in olajšav) znašal štiri milijone in pol, medtem ko bi znašal šest milijonov in pol, če ne bi bilo pogojev za omenjeno olajšavo. Olajšava je znatna še predvsem, če pomislimo, da so kmetijska zemljišča in zgradbe pod enakimi pogoji, ki veljajo za odštevek pri davku na dedovanje, popolnoma prosti davka INVIM. O V primeru dedovanja, pri katerem zapuščina vsebuje nepremičnine, ki so namenjene obrtniški dejavnosti, veljajo ista pravila kot v prisotnosti kmetijskih zemljišč in zgradb. Omeniti je še treba, da se od davka na dedovanje odštejejo nekateri drugi davki: davek INVIM (če je skupni znesek nižji od davka na dedovanje) in davek, ki ga je bilo treba plačati drugi državi za tiste dele zapuščine, ki v njej obstajajo. ---------------DALJE FOTO KI«)MA KATASTRSKA KLASIFIKACIJA NI DOKONČNA Včasih se zgodi, da ljudje, ki so na hiši izvedli kakšno popravilo ali sezidali nov del stavbe in vse spremembe javili katastrskemu uradu, ostanejo presenečeni, ko vidijo, da so se posledično dohodki stavbe zelo povišali (npr. hišo, ki je spadala v kategorijo A4 ali A3, je katastrski urad klasificiral v kategorije A2 ali celo A7 ali A1, kar pomeni precejšen povišek dohodkov, ki predstavljajo davčno osnovo). Včasih je to povsem normalno in pravno upravičeno. Če pa se komu povišek zdi, glede na opravljene spremembe, pretiran, je možno tudi, da je prišlo do kakšne pomote. Upravičenec ima v tem primeru možnost priziva na davčni urad U.T.E. in na pokrajinsko davčno komisijo v roku šestdesetih dni, odkar mu je bila sporočena sprememba. Po tem času pa lahko še vedno naslovi katastrskemu uradu prošnjo za revizijo klasificacije. Potrebno je seveda, da je sum utemeljen, zato je skoraj obvezno, da se upravičenec obrne na usposobljenega projektanta, ki bo znal pravilno oceniti situacijo. ----------------D. H. Cena žarkovne linije je majhna v primerjavi s celotno ceno Elettre. Tako je uporaba sinhrotronskega sevanja dostopna tudi za slovensko industrijo. Na eni sami žar-kovni liniji so možne različne vrste tehnik, za katere bi cena posameznih konvencionalnih naprav večkrat presegala celo linije. Z najmanjšo možno investicijo bi si Slovenija s tem zagotovila stalno gonilno silo za razvoj in sodelovanje na področju visoke tehnologije po mednarodnih merilih. Bližina vrhunskega sinhro-trona in vpliv, ki ga bo imel na medregijske odnose, je enkratna priložnost za slovensko industrijo in za vso Slovenijo. Ko sinhrotron zdaj začenja z delovanjem, je odlična priložnosti za izgradnjo slovenske žarkovne linije, ki jo Slovenija mora izkoristiti. POT DO SREČE JELENA STEFANČIČ Poleg tega da misel ustvarja, se morate naučiti spoznavati tudi njeno privlačno moč. In kaj je zakon privlačnosti? To je zakon ljubezni. Ta zakon ljubezni nima ničesar skupnega z nagonom, ki žene mladega lepotca v naročje mlade lepotice in obratno. Znanost priznava, da je vse v vesolju tresi jan je. Torej razumete, "kako" lahko pritegnete k sebi vse, kar si želite. Misli na upanje, na ljubezen, ki ne pozna sebičnosti, ustvarjajo v nas visoke in hitre tresljaje, ki se pridružujejo vsem enakim tresljajem v skupno mogočno izžarevanje. Zato vsakič, ko vam upade pogum, vam pojema tudi življenjska sila, medtem ko upanje daje polet in sprošča vaše sile. Z mislijo ne samo ustvarjamo, marveč tudi privlačujemo predmete naših misli. To pomeni, da ustvarjamo in privlačimo tisto, kar želimo, toda tudi tisto, česar se bojimo. Morda celo bolj privlačimo tisto, česar se bojimo, kot tisto, kar želimo, kajti dvom se skoraj vedno vriva v naše upanje, medtem ko se upanje le medlo svetlika med skrbmi in strahom. Živimo v strahu, ne da bi se tega zavedali, in se obdajamo z negativnimi valovi, ko stokrat na dan izgovarjamo ",bojim se": “Bojim se, da bom pozen... bojim se, da ne bom ugajal... bojim se, da mi bo spodletelo ono..." Vsak od teh dobro znanih stavkov dodaja kamen več k zidu, ki je vedno višji in ki nas zapira v popre-čnost in tesnobo. Vsakokrat ko boste hoteli mehanično ponoviti: ",Strah me je tega... Bojim se onega...," rajši pohitite z zagotovilom, ki naj privre iz vsega srca in duha: "Ničesar se nimam bati, moj razum je bister, upati smem na najboljše." ----------DALJE £ £ Zsšdi OOO ZAMEJSKI ŠPORT V LJUBLJANI V četrtek, 3- t.m., so na sedežu Olimpijskega Komiteja Slovenije v Ljubljani predstavili slovenski šport v Italiji. Čeprav o dogodku sploh nismo bili obveščeni, je naša dolžnost, da o njem poročamo. Srečanja se je udeležilo lepo število družbenopolitičnih delavcev in časnikarjev iz Slovenije, zamejsko delegacijo pa so sestavljali predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin, predsednik TO za Tržaško Livio Valenčič, tajnik Ivan Peterlin, Radi Pečar, Mario Šušteršič in Branko Lakovič, ki je predstavil svoj zadnji "trud", Zbornik slovenskega športa v Italiji 1995/96. Na drugi strani mize so sedeli generalni sekretar OKS 'Ione Jagodic, državni sekretar Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu dr. Peter Vencelj, predstavnik istega urada Rudi Merljak, odgovorni za mednarodne odnose pri OKS Evgen Bergant, namestnik generalnega sekretarja OKS Marjan Jemec, bivši trenerji Jadrana Peter Brumen, Andrej Žagar in Janez Drvarič ter še nekaj drugih. Slo je v bistvu za odgovor na vabilo, ki ga je ZSŠDI samo predlagalo pred kratkim, ko je bil pri nas na obisku gospod Jagodic. Sam je izrazil željo, da bi prišlo do še večjega sodelovanja med organizacijama. Jure Kufersin je orisal stanje slovenskega športa v Italiji ter izredno pomembno vlogo, ki jo igra telesna kultura pri nas predvsem pri formiranju mladine. Nadalje je omenil velike uspehe, ki so jih naši športniki dosegli v zadnjih letih, pa tudi finančne težave društev in spodbudno plodno športno publicistiko, za katero se je treba v pivi vrsti zahvaliti požrtvovalnemu Lakotu. Ivan Peterlin je podal vsebinsko sliko naše telesne kulture s posebnim poudarkom na velik pomen, ki ga ima športna dejavnost za naš narodnostni obstoj. Iz plodne disku sije je izšlo nekaj konkretnih predlogov, za katere smo že izvedeli in poročali ob Jagodičevem obisku v Trstu: v Sloveniji bi bilo tre l\i posvetiti večjo pozornost zamejskemu športu predvsem v časopisju, pri tiskovni agenciji STA in v specializiranih revijah. Poleg tega bi morali spet navezali tesnejše stike med društvi in organizacijami, prirediti širša mladinska tekmovanja za vse Slovence ter predvsem biti v stalnem stiku, tudi s takimi srečanji, kot je bilo ljubljansko. ERIK DOLHAR AMATERSKI NOGOMET START 2. IN 3. AMATERSKE LIGE POLEMIČEN 32. OBČNI ZBOR ŠZ BOR V ponedeljek, 7. t.m., je na stadionu "1. maj" pri Svetem Ivanu v Trstu potekal 32. občni zbor Športnega Združenja Bor. Zborovanja se je udeležilo le skromno število ljudi - niti 20; že takoj na začetku pa je prišlo do proceduralnega zapleta, ko je predsednik A-lexander Rustja predlagal za predsednika občnega zbora inženirja Petelina. Po preverjanju društvenega statuta pa je lahko Rustja le prebral svoje ženje ima 9 sekcij in preko 800 članov, kljub vsemu pa ni uspelo jamčiti najosnovnejših pogojev za redno delovanje. (...) \/novo sezono stopamo s še večjo negotovostjo. (...) Naše združenje ima še posebno pomembno vlogo pri razvoju in vzgoji slovenske zamejske mladine, saj bi zaprtje tega centra povzročilo popoln usip leve prcc Bora Rustja, ob njem inž. Petelin (Foto Kroma) predsedniško poročilo. Pred tem je odbornik Adriano Kovačič pojasnil, da bodo spomladi sklicali izredni občni zbor, zato da bi spremenili zastareli statut. Predsednik Rustja je v svojem poročilu najprej povedal, da si po enem letu upravljanja Borovega športnega centra lahko predstavljajo prvi obračun o-pravljenega dela in nadaljeval: 'Odbor si je na začetku lanske sezone zastavil določene cilje, ki jih je z velikim naporom in težavo žal le deloma uspel uresničiti. (...) Naše športno združenje je bilo deležno prispevka tržaškega sklada (Fondo Trieste), kar se je tudi uresničilo. Zaradi birokratskih procedur pa žal pri tržaški občini še danes čakamo odobritev načrtovanih del. 8. decembra smo uradno odprli prenovljene objekte stadiona 7. maj. (...) Takoj po pregledu Borovega stanja januarja letos smo se znašli v veliki pasivni 'zagati'. (...) Pasivno stanje je izhajalo iz preteklih neporavnanih obvez, ki naj bi jih Združenje krilo lastniku - družbi SIS, in novonajetih obveznosti zaradi stroškov za prenovo stadiona. Vsa sredstva, ki jih je Odbor za ohranitev stadiona zbral z velikim trudom, (...) ter gmotni prispevek našemu Združenju iz republike Slovenije še zdaleč niso zadostovala za kritje najetih obvez, tako da je bil odbor prisiljen okrniti delovanje lastnih sekcij. (...) Nakazana so bila tudi navodila za prejem novih podpor s strani republike Slovenije. Sledili so pojasnilni dopisi in komaj maja smo lahko ustno kontaktirali predsednike naših krovnih organizacij, ki so ponovno izkazali v besedah razumevanje, v dejanjih pa še danes nemoč in tudi brezbrižnost za možno nadaljevanje našega delovanja. (...) Vtis imamo, da za širšo zamejsko stvarnost nima ŠZ Bor dovolj bistvenega pomena. (...)Zdru- in odtujitev lastnih članov iz slovenskega okolja. (...) Počasnost in togost naših političnih sogovornikov onemogočata obroditev prepotrebnih sadov, ki bi nam z novo ureditvijo lastnine dali kisik za nadaljevanje začetnih prenov in razvoja našega centra z namenom, da bi se naše društvo končno skušalo samovzdrževati z uvedbo podjetniškega duha in delne prilagoditve tržnega razmišljanja. (...) Smo v mestu edino društvo, ki razvija svojo dejavnost v samem mestnem središču. (...) Se pred novo sezono smo dokončali dela za ureditev zunanjega prostora. (...) Uresničili smo tudi izredno pomemben dogovor med Odbojkarskim društvom Bor in športnim združenjem Slogo za skupni nastop ženske članske ekipe. (...) Ti cilji so v minuli sezoni terjali dodatne stroške in visoke izdatke, za katere pa je moral poskrbeti sam odbor s prevzemom finančnih posojil, kritih z zasebnimi jamstvi. (...) V pričakovanju konkretnih odgovorov pričenjamo letošnjo sezono 96/97, ki jo bomo izpeljali le, če bodo zanjo prepotrebni pogoji, ki pa niso odvisni le od nas, temveč v največji meri od družbe, v kateri živimo." Predsednikovemu nastopu je sledilo pozitivno poročilo nazdornega odbora, ki ga je podal njegov predsednik Franko Vitez. V razpravi o predsedniškem poročilu seje vnela dokaj živahna debata. Najbolj pereče vprašanje zadeva lastništvo stadiona "1. maj": predsednik Rustja meni, da sta obe krovni organizaciji (SKGZ in SSO) informirani o podpori iz Slovenije, a da se problemu izogibata. Nekateri odborniki Bora so bili celo prisiljeni se osebno zadolžiti, da bi zagotovili obstoj društva. Kako naprej? Koga danes zanima obstoj Bora? Vprašanje gre obrniti krovnim organizacijam SKGZ, SSO in ZSŠDI. Iz Ljubljane so jasno povedali, da ne bodo dali denarja, dokler bo objekt v lasti določenega kroga ljudi, konkretno SAFTI-jeve družbe SIS. Predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin je pojasnil, da v Ljubljani sedaj nimajo potrebnih finančnih sredstev ter da je največji problem v razhajanjih med našima krovnima organizacijama, ki pa ne bosta kovali bodočnosti Bora, saj je usoda v rokah društva samega. Družba SIS, ZSŠDI in Bor so izdelali skupen predlog za rešitev problematike stadiona "1. maj" in krovnima organizacijama predlagali, naj se zadeva reši tako: O družba SIS se iz s.r.l. (družba z omejeno obvezo) spremeni v Delniško družbo; © sedanji lastniki dajo na razpolago za postopen odkup 50% družbenega kapitala fizičnim osebam (uporabnikom objekta), vezan na posamezne prispevke; © upravitelja družbe izvolijo de faeto delničarji; O o izvolitvi upravitelja, ob morebitnem istem številu glasov, imajo odločilni glas delničarji/ uporabniki; © realizaciji predlagane preosnove bo sledilo kot garant ZSŠDI. Kufersin je omenil, da se je na predlog doslej odzval le SSO s sledečo obrazložitvijo: "S posredovanim predlogom glede prenosa lastništva stadiona 7. maj se naš odbor ne strinja. Predlog SSO je bil jasen: prenos celotne lastnine na uporabnike - društva. Ta imajo namreč resen interes do ohranitve strukture in se bodo zato aktivno zavzela za vzdrževanje. To svoje stališče SSO potrjuje. Organizacije, ki se s tem ne strinjajo, so naprošene, da svoje poglede utemeljijo. Gorica, 3. 10. 7996." Predsednik ŠZ Bor Ale-xander Rustja je 32. občni zbor zaključil z besedami, da je racionalizacija društva že v teku, v pripravi je tudi sanacijski načrt, ki pa ima predvsem drastičen političen značaj. ----------E.D. |ADRAN|E A. Bogateč v Tržiču V nedeljo Barcolana Zamejska olimpijka, članica TPK Sirena Arianna Bogateč, je bila v soboto gostja tržiških jadralnih klubov. Spregovorila je o svoji letošnji olimpijski izkušnji v Atlanti in o svojem prejšnjem nastopu na olimpijskih igrah pred štirimi leti v Barceloni. Srečanje je imelo za cilj, da se z vrhunskimi dosežki športnikov iz naše okolice seznani širok krog ljudi. V nedeljo, 13.t.m., bo v Tržaškem zalivu na sporedu 28. izvedba najbolj množične regate v Sredozemlju, znani Jesenski pokal oz. Barcolana. Pri društvu Societa velica Barcola -Crignano se je 4 dni pred štartom vpisalo že 700 plovil (lani se je regate udeležilo rekordnih 1300 jadrnic). V nedeljo, 6. t.m., so s prvenstvenimi napori začeli tudi nogometaši dveh najnižjih amaterskih lig. V drugi amaterski ligi letos nastopata Primorec in Kras v skupini D ter Breg v skupini E. V 3. kategoriji imamo tri enajsterice: Mladost, Gajo in Breg B. Za večino teh ekip lahko trdimo, da so slovenska le še po imenu, saj je večina igralcev in trenerjev italijanske narodnosti. Vseeno pa je vaška tradicija žogobrcarjev pri nas tako zakoreninjena, da ne moremo enostavno prezreti teh vaških postav, ki so bile vedno priljubljene pri ljudeh. V 2. amaterski ligi je v Trebčah Primorec začel na najboljši način, ravno tako kot dolinski Breg, medtem ko je bil repen-ski Kras gladko poražen. V 3. amaterski ligi je najbolje začela padriško-gropajska Gaja, ki je premagala Venus s teniškim rezultatom (na sliki). Do-berdobska Mladost in druga postava Brega sta izenačili. V elitni ligi je Juventina tokrat o-digrala res dobro tekmo, kar nam je potrdil podpredsednik Marko Kerpan. V promocijski ligi bazovska Zarja, čeprav je novinec v ligi, melje nasprotnike kot za stavo. Zmagala je tretjič zaporedoma, tako da nepričakovano vodi na skupni lestvici. Sovodnjam pa zaenkrat ne gre in ne gre. Mlado slovensko postavo je tokrat odpravila solidna Mossa. V 1. amaterski ligi kriška Vesna tokrat ni imela sreče. Tar-centina je dala odločilni zadetek le minuto pred iztekom srečanja. KOŠARKA KATASTROFA JADRANA V soboto, 5. t.m., smo bili v tržaški športni palači priča res klavrni predstavi naše združene ekipe, ki je prvič nastopila pod domačimi reflektorji. Kar najbolj zaskrbljuje, ni visok poraz, ki so ga modri bojevniki utrpeli proti prav nič izredni peterki iz Pavije, temveč njihov odnos do igre. Ključni black out je že spet pustil svojo sled na začetku drugega polčasa; razloge, zakaj fantje mečejo puško v koruzo, pa je težko razbrati. Trener Čehovin in tehnični vodja Ban si sama ne znata razlagati, zakaj prihaja do tega padca napetosti ali koncentracije. Sicer pa ne gre dramatizirati, če pomislimo, da je tak začetek prvenstva Jadrana skoraj značilen za našo postavo, ki si nato vedno opomore in pokaže, kaj zna. Bo tudi letos tako? SERGIO TAVČAR IZVOLJEN V FIP BORU MEMORIAL BORIS TAVČAR Znani zamejski košarkarski delavec Sergio Tavčar bo v novem deželnem odboru košarkarske zveze FIP nasledil Ediju Krausu. Od naših društev so se volitev udeležili Jadran, Bor, Kontovel, Cici-bona in Dom, ki si od novega odbora pričakujejo, da bo preveril FIP in vnesel v njego- vo delovanje novo dinamiko. Konec tedna so se ekipe Bora Radenske, Cicibone, Interja 1904 in Intermuggie pomerile za 3. memorial Borisa Tavčarja. Borovci so v velikem finalu premagali Intermuggio, Cicibonaši pa so bili po visokem porazu z Interjem 1904 zadnji. ODBOJKA Zmage Koimpexa, Imsa zlahka V soboto, 5.t.m., so v zveznem pokalu moški Koimpexa sredi Sovodenj z nemalo težav premagali domačo Sočo So.Be,-Ma.. Imsa je dobesedno povozila tržaško šesterko Pallavolo. V ženski konkurenci istega pokala je združena ekipa Koimpexa v gosteh brez izgubljenega seta porazila Humin. V deželnem pokalu so Borovci gladko odpravili Prevenire. Če bodo premagali še San Sergio, se bodo uvrstili v nadaljnjo fazo pokala, podobno kot goriška Olympia CDR, ki je zadnjo pokalno tekmo odigrala snoči, v sredo, 9. t.m., zato ne razpolagamo s končnim izidom srečanja. Goričani si lahko privoščijo tudi poraz s 3-2. Mladi Espegovci v Gradišču niso igrali dobro in gladko izgubili. Med ženskami je Sokol po tie-breaku premagal tržiški Volley Club. Še ne polnoletne Slogašice so poskrbele za dve zaporedni zmagi: najprej so odpravile Alturo, nato pa še Virtus Favento. Po treh solidnih nastopih je Olympia tokrat zaigrala slabše. Na gladek poraz Goričank s Sangiorgino je močno vplivala poškodba Bulfonijeve v prvem nizu. Pri Slogi so priredili 8. Memorial Sonja Kokoravec za mladinske ekipe. V moški konkurenci je končno zmago osvojila šesterka Gornja Vežica, 2. pionirska reprezentanca Slovenije, 3. Sloga Koimpex. Med ženskami pa so bile najboljše domače Slogašice, ki so se uvrstile pred Prevaljami in Gornjo Vežico. Za najboljšo podaja-čico in igralko sta bili razglašeni Slogašici Katerina Šosič in Nicole Mamillo. NAMIZNI TENIS Vanja Milič v Top 12 Camerino - Krasovka Vanja Milič si je s 3. mestom na vsedržavnem turnirju drugokategornic zagotovila nastop na turnirju Top 72, na katerem bo 19. in 20. t.m. v Castel-goffredu nastopil najboljši ducat igralk Italije. V prvo osmerico turnirja v Camerinu sta se uvrstili tudi dve drugi predstavnici zgoniškega Krasa, Ana Bersan in Katja Milič. 15 ČETRTEK 10. OKTOBRA I 996 GOSTILNA KAPRIOL GOSTILNA DEVETAK i Ferletiči 65 Dol - Doberdob tel. 78114 Specialitete na žaru, divjačina zaprto ob ponedeljkih Vrh sv. Mihaela 48 Sovodnje ob Soči tel. 882488 Specialitete slovenske in kraške kuhinje zaprto ob ponedeljkih in torkih GOSTILNA PRI MI ROTU GOSTILNA PRI FRANCETU Prvomajska 92 Sovodnje ob Soči tel. 882017 Domača kuhinja, sezonska ponudba gob zaprto ob torkih Prvomajska 86 Sovodnje ob Soči tel. 882038 Pristna domača kuhinja zaprto ob nedeljah ih f ji' """ ' i \ til*11" 00» | —■ ! RESTAVRACIJA NANUT I C Ul \ 'M ...... jL..,,. .. (JI. Trieste 118 Štandrež GOSTILNA PAOLA l&tmitmi Piklii »»/*"' milil ‘‘""S "ir dl zaprto ob sobotah in nedeljah ~'W!llimli,t!’11 ^ i,y0 jf"1 'C lil0 ^ /■ | "'S i 11 n tUlrn,II,llil,nlllllll0^': j '' Z"' / / / ^ %!l,1,1110' J J f I hiivimit/f"!11* jst /mm | I I 1 r m m, h