Poitnlna platana v gotovini
Stev. 48	V	Ljubljani,	sreda	28.	februarja	1940	Leto	V
Ameriški mirovni odposlanec v Švici
Njegovi posveti z ameriškim poslanikom v Bernu bodo veljali evropskim nevtralnim državam
Sovjetska ofenziva na finskem severu
naj ugotovi najšabkejšo točko za predor v finsko zaledje
Obnovitev zvez med sv. Stolico in Združenimi državami
Rooseveltov zastopnik Taylor je izročil papežu posebno predsednikovo pismo
Italijanski tisk prinaša pod velikimi naslovi porodila o posvetili, ki jih je Welles imel z Mussolinijem in grofom Cianom v Rimu. Uradno poročilo poudarja, da so razgovori bili dolgi in prisrčni. 0 vsebini razgovorov molie.
Splošna sodba je, da sta oba Rooseveltova odposlanca, eden pri italijanski vladi, drugi pri papežu, uspešno začela delo, ki naj ga opravita v vojskujoči se Evropi.
0 razgovorih, ki jih bo Sumučr Welles imel nocoj z ameriškim poslanikom v Švici, trdijo, da bodo veljali poročilom o stanju in razpoloženju evropskih nevtralnih držav, kar predstavlja drugi del Wellesovc naloge v Evropi.
liko streliva ki uničilo 18 tankov. Boji se nadaljujejo. V bližini Vuoksija in Suvante je živahen topniški ogenj. Tudi pri Tajpali so finske čete odbile sovjetski napad. Severno od Ladoškega jezera je bilo močno topniško streljanje. Uničeni so bili trije sovjetski tanki in dva bliadirana avtomobila. Pri Kuh-mu so bili uničeni trije sovražnikovi topovi. Na ostalih odsekih ni bilo važnejših dogodkov. Včeraj je fiosko letalstvo izvedlo ogledniške polete in bombardiralo sovražnikove postojanke in skladišča streliva. Na splošno je bilo udejstvovanje letal včeraj veliko. Prišlo je tudi do bojev v blžini operacijskega pasu. Sovjetska letala so bombardirala Lahti, Vimaki, Ha-go in Abo. Ubita je bila ena oseba v Hahtiju. Gmotna škoda je znatna zlasti zaradi tega, ker so sovjetski letalci metali vnetljive bombe-
Rim, 28. febr. o. Rooseveltov odposlanec Suni-ner Welles je po začetih uspešnih razgovorih z italijanskimi voditelji ponoči ob 0.15 odpotoval iz Rima v Švico, kjer bo imel nekaj posvetov z ameriškim poslanikom v Bernu.
Nocojšnji večer bo prebil v Curihu. Nato se bo čez Stuttgart odpeljal v Berlin. Predsednik italijanske vlade Mussolini je povabil Wellesa, naj
5a spet obišče, ko se bo vozil na povratku v New 'ork skozi Rim. Wclles bo to tudi storil. Do tedaj bo Welles obiskal London, Pariz in Berlin. Časnikarjem je izjavil, da mu je prisrčni sprejem v Rimu dal velik polet, vendar je zavrnil vesti, da je kateri evropski vladi prinesel kake stvarne Rooseveltove predloge. Glede nspeha svojih razgovorov v Rimu je bil zelo molčeč.
Helsinki, 28. februarja, o. Ker je bilo treba računati, da bodo Sovjeti po izpraznitvi Kojvista skušali napasti Viborg čez zaledeneli viborški zaliv, je vodstvo finske obrambe že prej poskrbelo za zavarovanje 'vseh važnejših obrežnih predelov. Ko so Rusi včeraj v velikem številu skušali izvesti napad v tej smeri, jih je sprejel strahovit finski ogenj. Napad je bil ob strašnih izgubah takoj odbit.
Sedanje napade Sovjetov na severu razlagajo Finci v tem smislu, da skuša sovjetsko poveljstvo ugotoviti, kje je na severu in na severovzhodu najslabša točka finske obrambe. Tam bi Sovjeti potem organizirali močan napad, da bi prišli Fincem za hrbet.
Stockholm, 28 februarja. Reuter: Po poročilih iz Hekinkija je bila izpraznitev trdnjave Kojivisto izvedena ne samo v največjem redu, temveč tudi skrajno sistematično. Finski posadki se je posrečilo odvleči iz trdnjave vse topove in ostali material, ki bi mogel kakorkoli koristiti sovražniku. Rusi bodo dobivali krvave pozdrave iz topov, ki 60 jih že tri mesece prej tolkli iz trdnjave Kojivisto. Trdnjavske postojanke in ostala zavetišča so Finci sitematično uničili. V Helsinkiju ne prikrivajo dejstva, da jim je hudo za padec Kojivista, pristavljajo pa, da je ta trdnjava nudila svoj odpor dalje, kakor so pa mogli računati.
Finci, ki se odločno upirajo proti srditim ruskim napadom južno in jugovzhodno od Viburga, so sedaj ogroženi na severnem bojišču, južno od Petsama. Srdita borba, ki se je začela v ponedeljek pri Jeje-njerviju, ki leži 80 km južno od Petsama, se nadaljuje.
Rimski diplomatski in politični krogi zanikajo mnenje, da bi bilo treba po vrnitvi Wellesa pričakovati korakov za ustavitev sovražnosti »razen v primeru, če se zgodi čudež v Londonu, Berlinu in Parizu«. Pri vsem tem sodijo, da so utemeljeni upi, da bo WoIlesov obisk prinesel stvaren uspeh, ki bo tudi pomemben. Zato je zanimanje za njegovo poslanstvo nespremenjeno.
Britanski in francoski veleposlanik sta bila včeraj gosta Wellesa, na kosilu na ameriškem veleposlaništvu, medtem ko je bil nemški veleposlanik Wellesov gost na čaju. Poslanica, katero je od Roosevelta prinesel TVelles Mussoliniju, je bila v obliki osebnega pisma, s katerim Roosevelt priporoča Wcllesa.
Finci so se umaknili na nove položaje pri Nautsiju, ki leži približno 15 km južnozapadno od arktične ceste, ki pelje do železniškega vozla pri Rovanijemiju. Po vesteh iz Kirkenesa so bili v zraku veliki boji. Prvič so nastopili v teh krajih finska lovska letala, ki so stopila v boj s sovjetskimi izvidniškimi letali.
Snočnje sporočilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: Sovražnik je nadaljeval z napadi v Karelijski ožini in sicer južno in vzhodno od Viburga. Pri Ne-kijerviju, Perijokiju in Rapanjerviju so sovjetske čete doživele težke izgube. Tu so finske čete zajele ve-
Vatikan9ko mesto, 28. febr. o. Včeraj opoldne je sv. oče sprejel v svečano avdienco izrednega veleposlanika Združenih držav pri sv. stolici Mirona Taylorja, ki je sv. očetu izročil posebno pismo predsednika Roosevelta. Papež se je s Taylorjem pogovarjal pol ure. Nato je Taylor obiskal kardinala Maglioneja, ki mu je popoldne vrnil obisk v hotelu.
Rooseveltova poslanica, katero je Taylor izročil papežu, se glasi:
»Svetost! Čast sem imel, da sem v svojem
mornice. »Simoun« je z vso naglico zavozil v podmornico in ji presekal zadnji del v globino več metrov. Nato je izstrelil še nekaj granat. Čez nekaj trenutkov je na površje začelo prihajati olje, ki je p>okrilo morje na daljavo 8 milj. Nihče od posadke v podmornici se ni rešil.*
Torpedni rušilec »Simoum je star 16 let, iste vrste kakor slovita torpedovka »Sirocco«, ki je, kakor »Simoun«, potopila od začetka vojne že tri nemške podmornice.
pismu dne 25. oktobra 1939 izjavil, da bi poslal Vaši svetosti z največjim zadovoljstvom osebnega zastopnika za vzporeditev naših naporov za mir in ublažitev trpljenja. Vaša svetost je bila ljubezniva in me obvestila, da je bila izbira v osebi Taylorja dobrodošla in da jo sprejemate. Izročil sem posebno poslanstvo Mironu TayIorju, ki je moj stari prijatelj in v katerega imam največje zaupanje. Vaši svetosti so dobro znani njegovi človekoljubni napori za pomoč tistim, ki so zaradi političnih do-
¥odkov ostali brez zavetja. Srečen bom, če bo aylor mogel služiti kot zveza med vsemi stališči, ki bi jih Vaša svetost in jaz želela izmenjati v korist sloge med narodi na svetu. Zaprosil sem Tay-lorja, naj sporoči prisrčne pozdrave Vaši svetosti, mojemu dobremu in staremu prijatelju, z odkritim upanjem, da bi se mogel naš skupni vzor o veri in človečnosti pokazati enako pri obnavljanju trajnega mirn na varnih temeljih svobode in varnosti življenja. Vaš prisrčni prijatelj Roosevelt.«
S prihodomTaylorja v Rim je Amerika [>o več kakor 80. letih spet dobila svojega uradnega zastopnika pri sv. stolici, kar priča o pomenu, ki ga katoliški Cerkvi daje Amerika danes.
Napadi turškega tiska na Nemčijo
Carigrad, 28. februarja, o. Turški listi so — očitno po višjem navodilu — nenadno začeli hudo napadati Nemčijo, katero dolže, da sili Rusijo, naj začne z vojno na Bližnjem vzhodu. Prvi del te vojne bi bil sovjetski napad na Turčijo. Nemška propaganda skuša nahujskati Rusijo proti Turčiji. Turčija hoče s Sovjeti živeti v miru, o čemer je aala že dovolj dokazov. Rusija ne bo z napadom na Turčijo nič pridobila, marveč kvečjemu kaj izgubila. Nauk za to ima v sovražni politiki, katero je proti Turčiji vodila nekdanja carska Rusija.
Preračun banovine Hrvatske - 2 milijarde dinarjev
Belgrad, 28. febr. m. Včeraj sta se v Belgrad vrnila podpredsednik vlade dr. Maček in finančni minister dr. Jure Šutej. Takoj nato je bila v kabinetu dr. Mačka konferenca, pri_ kateri so bili dr. Maček, dr. Šutej in minister dr. Bariša Smoljan. V glavnem so govorili o preračunskem osnutku za banovino Hrvatsko zaradi bližajočega se 1. aprila, ko stopijo v veljavo državni in banovinski preračuni. Banska oblast v Zagrebu je izdelala načrt preračuna, ki pa znaša nekaj nad dve milijardi in 200 milijonov dinarjev. Toda politični in gospodarski krogi so prepričani, aa tolikšne obremenitve banovina Hrvatska ne bo zmogla. Zato bodo preračun občutno skrčili, da bo znašala končna vsota dobro milijardo.
Romunski kralj Karol bo uradno obiskal Italijo v prvi polovici aprila.
Redni pomorski promet med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo se bo začel 1. marca. Med Varno in Odeso bo trikrat na mesec retina zveza.
dališča, filma in radio-prenosov, propagande knjig in zvišanja štipendij. Razpravljal je tudi o vprašanjih sodelovanja na drugih poljik, tako na pr. na zdravstvenem
Vesti 28. februarja
Voditelj ukrajinskega narodnega odbora v Rimu Evgen Onacki je poslal Rooseveltovemu odposlancu Weflesu pismo, v katerem ga prosi, naj bi Amerika zahtevala ustanovitev ukrajinske narodne države. Taka država je nujno potrebna zu politično ravnovesje v Evropi in bi odgovarjala tudi mednarodni pravičnosti. Ukrajinci nočejo živeti ne pod kako veliko Poljsko in še manj pod Sovjeti.
Združene države bodo leta 1946 dale Filipinskim otokom pojjolno neodvisnost.
Nemški guverner za zasedeno Poljsko dr. Frank je včeraj odjiotoval na nadzorovanje po opustošenih poljskih krajih.
Prihod sovjetskega ministra za vojno mornarico admirala Kuznecova v Murmansk razlagajo kot znamenje, da bo sovjetsko bojno brodovje odplulo na obrambno križarjenje po Severnem ledenem morju.
Poljska vlada v Franciji je izdala obširen spis o lem, kako Nemci v zasedeni Poljski iztrebljajo jx>ljski živelj. V spisu je navedenih ogromno podatkov o vsem. kar je poljsko ljudstvo moralo od začetka vojne prestati.
Holandska vlada je izdelala načrt za preselitev 500.000 ljudi iz holandskega obrambnega pasu.
Francoski politični krogi pravijo ob obisku Rooseveltovega odjx>slanca v Evropi, da sta Francija in Anglija še pred kratkim jasno in odločno povedali kakšni so njuni pogoji za mir. Zaradi tega bosta brez ozirov vodili boj proti narodnemu sociu-lizmu do uničenja.
Podaljšanje newyorške svetovne razstave se bo udeležilo 40 držav. 13 držav, med njimi tudi Jugoslavije, je udeležbo odpovedalo.
Rim je dobil novo vodstvo prestolniških fašistov-skih organizacij. V vodstvu so povečini sami stari in preizkušeni faustovski bojevniki. — ' Sprememba je v zvezi s splošnimi spremembami pokrajinskih vodstev, ki ca izvajajo po načelih čiščenja napovedanega ob nastopu novega glavnega tajnika stranke Mutija.
Angleški zunanji minister lord Halifax je imel na vseučilišču v Oxfordu pred študenti govor, v katerem je dejal, da se v sedanji vojni vojskuje angleška mladina proti nemški mladini za zmago angleškega, boljšega in bolj človeškega pojmovanja življenja nad nemškim pojmovanjem.
Angleška vlada se pogaja z vrsto nevtralnih držav, med drugimi tudi z Združenimi državami, da ne bi prodajale Nemčiji vojnih surovin. Pričakovati je treba ugodnega zaključka teh pogajanj, je povedal zastopnik angleškega zunanjega ministrstva včeraj v poslanski zbornici.
Nemška vlada je baje zahtevala od Švedske in Norveške, naj preprečita prihod tujih prostovoljcev na Finsko, hkratu pa je obljubila, da bo posredovala za premirje med Sovjeti in med Finsko takoj, ko bi Sovjeti dosegli kak znatnejši uspeh, da rešijo s tem ugled svoje razcapane armade, piše londonski »Sunday Dispatch«.
Norveški parnik >AraIinn« je včeraj zadel ob neznano podmornico, ki se je zaradi poškodb potopila. Do nesreče je prišlo blizu norveške obale.
Nemški zunanji minister ▼. Ribbentrop naj bi v kratkem obiskal Rim ter pojasnil italijanskim voditeljem nadaljno nemško politiko, hkratu pa izvedel, kaj misli storiti Italija, če bi se sedanja vojna razširila. Tako poročajo francoski listi iz švicarskih virov.
Sovjetski napad na Turčijo bi prinesel Rusiji polom in boljševizmu konec, pravi turški dnevnik »Jenisabah«.
Rooseveltov mirovni odposlanec Sumner Wel* les je bratranec grofice de Lanza d’Ajeta, žene grofa d’Ajeta, ki je dvorni ceremo-nijar italijanskega kralja in cesarja. Njegov sin, Wellesov nečak, je politični tajnik italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Iz teh dejstev je precej razumljivo, zakaj je predsednik Roosevelt izbral ravno Wellesn za pot v Rim in v Evropo.
Angleške letalske sile so včeraj izvedle uspešne polete nad nemškim utrjenim otokom Helgolandom, nemška letala pa so dospela nad veliko škotsko luko Firth of Forth. Eno angleško in dve nemški letali so Sli po zlu.
Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da so
se včeraj udejstvovali ogled n iški oddelki in topništvo.
Sovjetska Rusija je Nemčiji odstopila v izkoriščanje petrolejske vrelce med južnim Uralom in Volgo. Domnevajo, da bi po daljšem času in pri dobri organizaciji utegnili Nemci od tam dobiti 7 miljonov ton petroleja letno. Tako poroča francoska agencija Havas.
V izpraznjeni finski trdnjavi Kojvisto, od ko-
der so se Finci umaknili zaradi pomanjkanja streliva, niso Sovjeti dobili ničesar takega, kar bi jim moglo za vojskovanje koristiti, pravi finsko uradno jDoročilo. Od kod neka senzacionalna vest o ogromnem sovjetskem vojnem plenu, ki jo s tako sumljivo vnemo prinaša mariborski »Ve-černikc?
V Londonu se je končala mesarska stavka, ker
je vlada mesarjem dovolila zvišati cene za meso.
500 italijanskih pilotov je zadnje dni odpotovalo čez Nemčijo na Finsko. Hkratu je bilo poslanih večje število najmodernejših italijanskih letal, poroča švicarski dnevnik >Schweizerland<.
Nad 100.000 španskih rdečili beguncev bo dobilo posla v francoski vojni industriji, prometu in drugod. Vseh beguncev, med njimi veliko nevarnih revolucionarjev je v Franciji še 500.000.
Švicarska vlada je razpisala novo prostovoljno posojilo za državno obrambo v znesku dveh mi-'ijard dinarjev.
Francoska torpedovka „Simoun" presekala nemško podmornico
Pariz, 28. febr. o. Francosko mornariško poveljstvo je izdalo naslednje uradno poročilo:
»Včeraj so francoske bojne ladje plule v pa-troli blizu rtiča Finisterre ob vhodu v Biskajski zaliv. Straža na torpednem rušilcu »Simoun« je opazila periskop nemške podmornice. Torpedovka se je tako obrnila proti omenjenem mestu in je načela metati v vodo granate proti jK>dmornicam. Potem je krožila nekaj časa po sumljivem predelu, nenadno se je znašla ravno pred periskojjom pod-
Nova ureditev francoske propagande in cenzure
Napoved o ustanovitvi posebnega propagandnega ministrstva
Pariz, 28. febr. o. Predsednik francoske vlade je včeraj imel v poslanski zbornici govor, v katerem je naznanil, da bo vlada v kratkem ustanovila posebno propagandno ministrstvo, da poenoti in pospeši francosko propagando v tujini. Vlada je ta sklep sprejela zaradi velikih pomanjkljivosti, ki jih kaže francoska propaganda zlasti v Združenih državah, kjer daleč zaostaja za nemško. V področje novega propagandnega ministrstva bo spadala informacijska služba, propaganda, radio in cenzura. Od danes naprej bo cenzura zelo omiljena in bodo irancoski listi lahko svobodno pisali o vseh poli-
Stanje angleške vojne mornarice po pol leta volne
. London, 28. febr. o. Angleški mornariški »mnister Chuchill je včeraj imel govor v poganski zbornici o preračunu svojega ministrstva. Dejal je, da so Angleži do konca lanskega Jfj« »zgubili »Royal Oakc in »Curageous«. Ve-sV jJni ladji »Barham« in »Nelsone sta bili poškodovani, a bosta te dni spet nastopili služ-®°i vsega skupaj znašajo angleške izgube po pol leta vojne 63.000 ton vojnih ladij, komaj polovico kakor v istem času svetovne vojne.
P“ dela Anglija celo vrsto novih bojnih ladij, ki bodo odpornejše proti napadom iz zraka m iz vode. bo izdelanih pet novih bojnih ladij vrste »George V«, bo Anglija imela najveejih bojnih ladij na svetli in bo raoc-neisa od vsake druge mornarice. Nemške bojne udje naj samo pridejo na odprto morje, An-*L so vedno pripravljeni spoprijeti se z n j i-. * m.J>h uničiti. Vojna mornarica bo tudi v J vojni odločila zmago, zato so veliki izdatki •o upravičeni in potrebni.
tičnih vprašanjih. Cenzurna določila bodo veljala samo za zadeve, ki se tičejo vojaštva ter državne obrambe.
Po Daladierjevem govoru je zbornica s 450 glasovi proti 1 dala vladi zaupnico, ki se glasi:
Parlament vzame na znanje vladino izjavo ter ji izraža zaupanje. Parlament naroča vladi, da zagotovi enotnost informativne in radijske službe ter da sprejme pravilnik o cenzuri ter s tem zavaruje nadzorstvo, ki bodi v duhu vojaških, diplomatskih in nacionalnih koristi. S tem prehaja skupščina na dnevni red.
Ojačeno kulturno sodelovanje med Nemčijo in Italijo
Rim, 28. febr. DNB. Od 11. do 26. februarja je bilo v Rimu pod predsedništvom senatorja G. Balbina drugo zasedanje nemško - italijanskega kultnrnegi odbora, ustanovljenega po kulturnem dogovoru med obema državama, podpisanem v Rimu 23. novembra 1988. Ob koncu zasedanja je bilo izdano skupno poročilo, ki pravi, da so razgovori potekali v ozračju prisrčnega sodelovanja in da so bila proučena razna vprašanja, ki se nanašajo na kulturno izmenjavo med obema državama. Delegaciji sta z zadovoljstvom ugotovili, da se je kulturna izmenjava med obema državama v letu 1939 ojačala. Nemško-itlijanski kulturni odbor je dosegel popolno soglasje, kar bo omogočilo še večjo poglobitev duhovnih odnošajev med Italijo in Nemčijo. Dosežena je bila tudi soglasnost glede imenovanja lektorjev in ureditvi lektoratov na nemških ter italijanskih šolah. Dosežen je sporazum glede nemščine in italijanščine na univerzah, višjih in srednjih šolah v Italiji ter Nemčiji. Na kraju je odbor razpravljal o vprašanjih gle-
Gospodarstvo mariborske občine v prihodnjem preračunskem letu
Maribor, 28. februarja.
Snoči se je sestal mariborski mestni svet k svoji seji, na kateri je prišel v obravnavo preračun za leto 1940/41. Je to peti preračun katerega spravlja sedanja občinska uprava pod streho. Vsa prejšnja leta je imel Maribor svoj preračun v tem času že potrjen, letos pa je občinska uprava morala z njim počakati, ker so se pojavile med sestavljanjem take težave, ki jih prejšnja leta ni bilo. Kljub temu, da je pri nas mir, je vplivala vojna na naše gospodarstvo, draginja se veča, z njo pa je nastopila potreba po zvišanju plač, kar vse je zadelo občinsko gospodarstvo. Izreden čas je naložil tudi izredna bremena našim občinam, posebno še mestom, potrebno je bilo skrbeti za varnost občanov, za zaščito otrok in za zaloge rezervne hrane. V občinsko gospodarstvo je posegla tudi nova uredba glede državne trošarine na alkoholne pijače, tako da so se zmanjšali redni dohodki mariborske občine samo v tej postavki za 600.000 din. Prav tako je velik izpadek dohodkov nastal zaradi velikega števila odjavljenih motornih vozil. Vse te težave in nove naloge se izražajo v številkah novega preračuna, ki je bil na nocojšnji seji sprejet
v končni višini 64,353.520 din
Celotni preračun je višji od prejšnjega za 2.075.080 din. Preračun mestne uprave znaša 28,568.760 din in je višji za 1,152.130 din. Preračun mestnih podjetij je za leto 1940/41 predviden s 35,784.760 din, za leto 1939/40 pa znaša 34,861.810 din. Razlika znaša tedaj plus 922.950 din pri novem proračunu.
Skupni izdatki za uradništvo so v novem preračunu predvideni z 9,132.130 din, za delavstvo 5,438.824 din. Za ureditev draginjskih poviškov je predvidena v preračunu pavšalna vsota 1,311.770 din. To zvišanje plač se bo uredilo naknadno, ko bo preračun potrjen. Oziralo se bo posebno na to, da bodo dobili največjo poviške tisti, ki imajo najmanjše plače in najštevilnejše družine.
Nova ustanova: cestna uprava
Svoj čas je občinska uprava izločila iz skupnega delokroga gradbene uprave vodstvo vodovoda. Praksa je pokazala, da je bila ta delitev v dobrobit podjetju. Potem se je osamosvojila še premoženjska uprava, ki je prevzela skrb za vse občinske nepremičnine, Tudi to se je izkazalo kot gospodarsko pravilno. Letos je predvidena v preračunu ureditev nove ustanove — cestne uprave, ki bo vodila gradnjo in vzdrževanje cest in trgov, njihovo čiščenje, škropljenje ter olepšavo mesta, pri čemer bo sodelovala z obema Olepševalnima društvoma. Potrebne so novo cestne naprave, ki pa se morajo vršiti sistematično in po določenem načrtu, katerega zahteva novodobni razvoj mesta.
Sodjalno skrbstvo
Mariborska občina je svojo socialno dolžnost do meščanov vedno opravljala z vso skrbnostjo. V novem preračunu znašajo skupni izdatki za te namene 4,598.650 din. Njeno_ mladinsko skrbstvo je menda v naši državi naj-vzorneje organizirano. Tudi skrb za onemogle stare ljudi je dobra, četudi občinske ustanove v ta namen ne zadoščajo ter mora imeti občina večje število starih revežev v drugih hiralnicah. Socialna davščina, upeljana pred dvemi leti, je uspešno nadomestila prostovoljno zbi-runje prispevkov za zimsko pomoč ter omogoča občini, da razmeroma dobro vrši regulacijo zaposlitve svojih meščanov, ki nimajo zaslužka.
Varnoitna služba
Maribor ima kot obmejno mesto1 poseben položaj glede policijske varnostne službe. V preteklem letu je dala občina policiji na razpolago bivši muzej ter zvišala tudi preračun za vzdrževanje policije za 53.340 din. Policijska služba se bo v tem letu modernizirala, da bo mogla zadostiti svojim težkim nalogam. Varnostno službo pa vrši tudi gasilstvo, Kateremu je skušala občina tudi v novem preračunu po svojih močeh ustreči. Potrebno bo d i dobi gasilska četa večje prostore.
Kulturno življenje
Mariborska občinska uprava kaže veliko razumevanje za kultuno življenje ter je do sedaj vedno podpirala delo mariborskih kulturnih organizacij. Velike vsote je žrtvovala tudi za preureditev gradu v muzejske svrhe ter je zanj tudi v novem proračunu še končni znesek 450.000 din. Sedanji težki časi so zadeli tudi kulturno življenje, pa je občina smatrala kot svojo dolžnost, da kulturnim ustanovam z zvišanimi prispevki olajša njihovo delo. V letošnjem proračunu je za kulturne namene določen znesek 340.100 din.
Krajevni šolski odbor je predložil svoj proračun za ljudske in meščanske šole občinskemu svetu že za njegovo prejšnjo sejo ter je bil sprejet v višini 1,442.170 din. Poleg teh izdatkov pa ima mestna občina še posebne stroške za Vesno, katere usoda še ni povsem urejena, ker je to vprašanje vezano z odločitvijo banske uprave. Nujno potrebuje Maribor novo srednjo šolo za II. realno gimnazijo. Razmere na tem zavodu so danes takšne, da se zaradi neprimernih prostorov resno ovira pouk. Poleg tega nima Maribor nobene prave obrtne šole, dasi šteje mesto 800 obrtnih učencev. Vajeniški dom, ki ga imamo, zajame 10% vajencev; nujno pa bi bilo treba poskrbeti tudi za ostale, da bodo imeli na razpolago vse, ker bi jim omogočilo strokovno in ostalo vzgojo.
Mestna podietja
Mestna občina je končala sedaj reorganizacijo in obnovitev mestnih podjetij. Ko je sedanja upr. prišla pred petimi leti na vodstvo občine, je začela temeljito obnavljati vsa podjetja. Najprej je bil na vrsti vodovod, za katerega je kupila nova zemljišča, aparate za novo vodarno ter je izdala nov pravilnik o mestnem vodovodu. Letošnja zima pa je prinesla opozorilo,, da nismo nikdar dovolj pripravljeni na vse. Vode primanjkuje tudi vodovodu ter se bo treba tudi za take izredne prilike pripraviti. Popolnoma obnovljeno je avtobusno podjetje, ki je postavljeno na solidno in zdravo podlago ter se je nenavadno razmahnilo. Celoten avtobusni park je moderniziran in obnovljen, en sam voz, katerega je nabavila prejšnja občinska uprava, je še v obratu, vsi drugi pa so novi. Podjetje je sedaj rentabilno ter se bo v tem pravcu razvijalo še naprej. — Klavnica je bila tehnično opremljena za obrat, plinarna pa je skoraj nova. Komorna peč, ki je bila lansko poletje postavljena, je v polnem obratu ter daje cenejši in boljši plin. Obnovljeno je tudi plinsko omrežje. Eelčk-trično podjetje v redu napreduje ter širi svoj obseg predvsem na okolico. Uspešno se udejstvuje pri elektrifikaciji severne meje ter sega s svojim omrežjem že do Svečine in Pesnice, v teku pa je akcija, da poseže čisto v osrčje Slovenskih goric, če ne bo izrednih dogodkov, so bodo občinska podjetja razvijala tudi v novem proračunskemu letu v sedanjem pravcu.
Novi In star« dolgovi
Kot smo že v uvodu poudarjali, so prinesli novi časi mestni občini tudi nove naloge, ki so zvezane z novimi izdatki. Teh ne more kriti iz rednih svojih dohodkov, pa je prisiljena, da najame posojila. V novem preračunu je predvideno najetje sledečih posojil: 5 milijonov za zaščito in prehrano, 2 in pol milijona za zaščito otrok ter _ 5 milijonov za novo tržnico. Slednje posojilo je samo prvi del, ker so za tržnice predvideni skupni stroški v iznosu 9 milijonov dinarjev. Stara posojila mestne občino znašajo Din 65,307.863.23. Mesto je svojo anuitetno službo v redu vršilo. Letos, ko je občinska komisija začela sestavljati preračun ter so se pojavile večje težave, se je prvotno nameravalo doseči preračunsko ravnovesje na ta način, da bi oočina odložila za eno leto plačilo anuitet ter bi plačala denarnim zavodom, pri katerih ima posojila, samo obresti. Vprašala je prizadete zavode, ki so v polni meri upoštevali stališče mestne občine ter so bili pripravljeni pristati na tak predlog. Vodstvo občine pa se jo zavedalo, da s tem ne bi bil problem rešen, temveč samo odložen ter se je zato odločilo, da kljub izrednim prilikam redno vrši anuitetno službo tudi v novem proračunskem letu. Obresti in anuitete so se zaradi najetja novih posojil zvišale za 1,033.420 din ter /».»--hi 9 mi lij. 215.230 din.
Mestne davščine
Mariborčane zanimajo pri novem preračunu predvsem davčine. 'Ie pa niso zvišane. Ker je zaradi znižanja trošarine na vino od i din na 0.50 din izgubila občina 600.000 din, je bila prisiljena zvišati trošarino na pivo od 60 par na 1 din, kar bo predvidoma prineslo 200.000 dinarjev. Vse druge davščine ostanejo, kakor lani. Reorganizacija davščin ni mogoča, dokler ne dobimo finančne samouprave. Imeli bomo v novem letu 40% doklado na neposredne davke in 10% socialno davščino, 13% gostaščino, 6% kanalščino, 4% vodarino, isto voznino, isto davščino na vozila, isto prirastkarino, takso na bivanje tujcev in veselični davek.
AJPZ. — Koncert Akad. pevskega zbora bo 11. marca ob 20 v veliki Unionski dvontaL Dirigent France Marolt — Vstopnice se dobe na univerzi v vratarjevi loži Posetniki koncerta iz oddaljenejših krajev naj si jih r.daj blagovolijo preskrbeti, da se ne bi pripeljali v Ljubljano zaman, kar se je dogajalo doslej še vsako leto. Cene vstopnicam od 40 do 10, stojišča 7 in 5 din.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 28. februarja.
Kronist navadno vsak dan v uvodu govori o vremenu. Pomatijevsko vreme se prav lepo dirigira in sneg naglo kopni, pa ni še nikake nevarnosti, da bi grozile našim krajem zaradi naglega tajanja snega povodnji. Vode v Sloveniji, tako Sava, Drava. Ljubljanica. Kolpa in Krka, zaznamujejo Še vedno nizko vodno stanje pod normalo. Živo srebro se je že v raznih krajih zjutraj začelo dvigati nad normalo. V zatišjih in na prostem zaznamujemo v Ljubljani danes zjutraj + 0.5° C, nižja temperatura pa je vladala zunaj v okolici, tako je transformatorska postaja pri Črnučah davi ob 6 zaznamovala —12° C. Včeraj opoldne pa je bilo tam +12° C. torej je živo srebro v dobrih 18 urah zdrknilo kar za 24 stopinj nižje.
Divji zajci napravili ogromno škodo
Letošnjo hudo zimo je razna divjad zelo trpela, zlasti srne so bile prave revice. Veliko gladu so pretrpeli tudi divji zajci, ki jih je hud mraz priganjal, da so se zatekali po živež kar v vasi in so glodali po vrtovih razno staro in mlado sadno drevje. Tudi vrtovi, sadovnjaki in drevesnice v ljubljanski okolici, v mestu in osobito v so-strski občini, so bili, kakor je sedaj očitno, močno poškodovani od divjih zajcev. Drevje je bilo visoko na deblu popolnoma objedeno, tako stare hruške in jablane, Še huje pa mlado sadno drevje. Divji zajec je v okolici napravil velikansko škodo, računajo, da okoli 100.000 din. Nekateri trde, da je škoda še večja, kajti uradna cenitev Škode še ni izvršena. Okrajna glavarstva so prejela od banske uprave nalog, da ocenijo vso škodo, napravljeno od divjih zajcev na sadnem drevju. Divji zajec, kakor nam poročajo iz raznih gorenjskih krajev, je napravil velikansko škodo po sadovnjakih okoli Škofje Loke in Kranja, kakor tudi okoli Kamnika. Tudi po raznih dolenjskih in štajerskih sadovnjakih je od divjega zajca povzročena škoda ogromna.
Mir na policiji in reševalni postaji
Na reševulni postaji niso v zadnjih 24 urah zaznamovali nobene nesreče nezgode in poškodbe. V tem pogledu je bil mir. Nikar pa, ljudje božji, no mislite, da so naši krepki in požrtvovalni reševalci držali roke križem. Imeli so polno dela. Prevažali so razne težje bolnike v splošno bolnišnico. Najhuje je bilo v ponedeljek. Ta dan so reševalci dosegli poseben rekord. Zaznamovali so kar 34 voženj. Okoli 8.30 so stopili reševalci v akcijo. Na Tržaški cesti je tramvaj povozil nekega pasanta. O tem na drugem mestu.
Na policiji, kakor nam zatrjujejo, vlada na videz mir. Imajo pa tudi polno dela in prav delD katne stvari so na dnevnem redu. Zaradi važnosti preiskave ne moremo nič pisati. Ljubljanski jeziki pa vedo povedati prav čedno stvari. Je križ, da mora oditi v temačni in hladni zapor kak vele-odličen, v trgovskem svetu veleugleden gospod. Je velik križ! Ljubljanske barabe, kadar gredo v zapore na odmor, pravijo navadno: s Ja k a je šel v Arkov hoteli« Boljša družba pa išče za take nevšečnosti najrazličnejše izgovore in pripovedke. Neki poslovni človek je telefonično klical odlično tvrdko, ki prodaja pnevmatiko. Vprašanje: »Je gospod šef doma?« — Nežen, ženski glasek: »Ne.< »Kje je?« — »Odšel je na planine smučat!« — »Tako! Od kdaj pa je g. šef postal ljubitelj zimskega belega športa? Čudno!« — »Da, da, gospod šef rad smuča!« se je glasilo nežno zatrdilo — »Kdaj so vrne?« — »No vem. Naročil je, da se vrne s planin šele prihodnji teden, ker se hoče dobro živčno okrepčati in odpočiti. Bil je prav nervozen.« — Pozneje pa se je dognalo, da je g. šef romal v zapore justične palače. So pač čudne sitnosti, kdor se ne zna smukati okrog paragrafov.
Tramvafska nesreča na Tržaški cesti
Davi okoli 8 se je na Tržaški cesti v bližini hiše št. 27 primerila hujša nesreča. Namestnik drž. pravobranilca Slavko K. se je vozil na tramvaju. Tam na omenjenem krju je tako nesrečno in neprevidno skočil s tramvaja,^ da je padel in se močno poškodoval po glavi. Reševalci so ga prepeljali v splošno bolnišnico na klrurgični odelek. Prav ta nesreča je v svarilo, da morajo biti potniki, ki stopajo s tramvaja, pri skoku zelo previdni in je boljše, da stopajo počasi in oprezno, kakor da skačejo kot kaki športniki.
Boben po]e v Ljubljani in okolici
Ljubljansko okrajno sodišče je sestavilo pregledno statistiko o vseh poslih sodišča v preteklem letu. Letos je bilo manj rubežni, kakor v letu 1988. Lani je bilo 10.041 novih rubežni, predlanskim 12.206. Številne so bile tako imenovane realne eksekucije. Bilo je 706 (predlanskim 641) predlogov za vknjižbo prisilne zastavne pravice glede različnih terjatev za okoli 10,000.000 din.
Predlagane so bile 104 nove prisilne uprave, predlanskim 99, od prejšnjega leta je ostalo 140 prisilnih uprav. — Odpravljenih je bilo 116 prisilnih uprav. Lani je bilo uvedenih 229 (predlanskim 274) javnih sodnih dražb. Dejansko je bilo lani na dražbi prodano 101 posestvo, predlanskim 92. Veliko je bilo tako imenovanih telesnih odnosno žepnih rubežni. Teh je bilo lani 7976, predlanskim 8132. Razni zarubljeni predmeti so bili na dražbi prodani 312 dolžnikom, predlanskim 465. Da je položaj državnih, javnih in zasebnih uradnikov in nameščencev gmotno zelo kritičen, osvetljuje tudi dejstvo, da so bili lani 2776 osebam, predlanskim 3545 ovsebam zarubljeni stalni mesečni prejemki. Deložacij je bilo larfi predlaganih 432, predlanskim 717. Dejansko izvršenih je bilo le 428 deložacij.
Pomanjkanje stanovanj na Jesenicah
Stanovanjsko vprašanje na Jesenicah in v bližnji okolici postaja v zadnjem letu vedno bolj občuten in neodložljiv problem našega mesta. Dotok prebivalstva v mesto je vedno večji. V tovarno prihajajo največ z dežele fantje in družinski očetje. Za samce se še kje najde, da se stisnejo pod streho, težje pa je dobiti družinska stanovanja. Marsikateri oče ima delo na Jesenicah, družino pa ima tam, kjer je bil nazadnje zaposlen. In to razdvojeno življenje nič kaj dobro ne vpliva ne v moralnem, ne v finančnem pogledu. Drago je tako življenje na dveh ločenih krajih. Če se posreči kje dobiti skupno stanovanje, jiotem se je treba zadovoljiti z malo sobico in kuhinjo, čestokrat pa celo s samo sobo, ki služi tudi za kuhinjo, jedilnico in spalnicol Razumljivo je, da mora biti na Jesenicah veliko pomanjkanje stanovanj, saj zadnja leta skoraj ni bilo izdatnejše gradbene delavnosti. Številne pritlične hiše nimajo cenenih družinskih stanovanj, morda se kje dobi podstrešna soba, za katero se zanimajo številni mlajši samci, delavci ali uradniki.
Prav tako pozna jo stanovanjsko mizerijo železničarji, ki opravljajo službo na Jesenicah, pa se morajo voziti dnevno z vlaki iz daljne okolice v naporno in odgovorno službo.
Stanovanjsko vprašanje na Jesenicah postaja vedno bolj pereče in dela velike skrbi odgovornim, ki skrbno zasledujejo življenje ter se trudijo, da bi mu pomagali.
Vojvodinski Hrvatje za svoje hrvatstvo
Zagreb, 28. febr. j. Vojvodinski Hrvatje bodo priredili prihodnji mesec v Subotici veliko hrvaško manifestacijo, s katero hočejo poudariti, da so ostali zvesti in odločni Hrvatje. Povabili so na prireditev vse hrvaške ministre, dr. Mačka pa bo zastopal glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič. Glavna proslava bo pred starodavno frančiškansko cerkvijo, s čimer hočejo Hrvatje poudariti zgodovinski dan, ko so frančiškani prišli v Vojvodino in od takrat uspešno delovali za hrvaški živelj.
Hrvatska bolničarka odpotovala na Finsko
Zagreb, 28. febr. j. Včeraj je odpotovala na Finsko kot prostovoljna bolničarka Zagrebčanka Štefanija škanjec. Odpotovala je sama in sicer skozi Italijo in naprej skozi Francijo, kjer se bo vkrcala na jugoslovanski parnik, kateri jo bo pripeljal na Norveško. Od tam pa bo v družbi drugih bolničark, ki se zbirajo z vsega sveta, odpotovala na Finsko. Tako bo škanjecova prva Jugoslovanka, ki bo šla pomagat trpečim Fincem.
Kdor se meča loti...
Zagreb, 28. febr. J. Kdor za meč zgrabi, bo z mečem pokončan ... Tako nekako bi se lahko reklo za kmeta Mata Orečiča iz Pisarovine blizu Petrinje. Njega je namreč ubil lastni 18 letni sin Imbro. Mate je bil nej»oboljšljiv pijanec in je preganjal svojo družino, kadar se je vrnil pijan iz gostilne. Tudi pred dvema dnevoma je prihrumel pijan in napadel sina Imbra. Vrgel ga je v sneg in ga hotel zaklati. Toda sin se je okrenil, odtrgal hitro od plota lato in z njo očeta pobil do smrti. Mladenič se je nato sam prijavil oblastem. Mata je zadela ista usoda kakor njegovega očeta pred 15 leti. Mate je namreč takrat v prepiru ubil svojega očeta, sedaj pa je tudi sam umrl pod smrtnimi udarci lastnega sina
Bencinske karte v Mariboru
Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva one lastnike motornih vozil, ki so zaprosili za bencinske karte, da jih dvignejo od 27. febr. do 1. marca 1940 od 16—18 v sobi št. 4. Prometno knjižico prinesti # s seboj. Bencinske karte dobijo le oni, ki so svoja vozila za leto 1940 že prijavili. Rok poteče 29. febr. 1940.
28
Smrt vznemirja Crafgley College
»Moram hiteti. Po pravilih moram biti spet pred zajtrkom nazaj v šoli. Ali hočete z menoj v šolo, gospa?«
Amerikanka je že bila stopala z njim.
»Seveda I Poglejte ta krasni cvet, ki sem ga bila našla! Ali mislite, da bom zdaj še lahko videla Irvina? te je že pri pouku, pa mu ga bi morda Vi izročili! Imenuje se »Venerina copatka« in mislim, da je 2elo redek cvet.«
MacPhey ni ničesar odgovoril, Nekaj časa sta stopala molče drug ob drugem. Gospa Bemard-Mose je spotoma pazljivo ogledovala žive ograde, če ne bi morda našla še kakšno divjo rožo. Nato je pogledala na voziček, vzela krompir, ga preložila iz roke v roko ter rekla:
»Kako je prijeten vonj angleške zem-lje!«
Nato je vrgla krompir v vrečo in vzdihnila!
»Skoraj sram me je, da toliko uživam lepoto tukajšnje prirode, to lepo poletje. Ko se tako sprehajam, mi je težko ... Težko mi je verovati, da 6e je tista strašna stvar zares dogodila... Rada bi mislila in bila prepričana, da je Erik padel zares kot žrtev nesrečnega slučaja..,«
»To ni bil nesrečen slučaj,« je odgovoril trdo MacPhey. »Človek ne sme sebe slepiti s soncem in zelenjem drevja.«
»Vem,« je rekla gospa Bemard-Mose z otožnim nasmehom. »Toda, ko gledamo, kako je priroda lepa, nam je težko vero-
vati, da bi bili ljudje tako zlobni, tako grdi, da bi mislili samo na ubijanje in na maščevanje!«
»Ljudje so taki, odkar obstoje,« je rekel zelo resno MacPhey. »Oko za oko, zob za zob... Ta stari pregovor velja danes kakor je bil veljal pred tisočletji.«
»To ja strašno!« je vzkliknila gospa Bemard-Mose.
»Tako je,« je rekel MayPhey In jo pogledal izpod čela.
Prispela sta do ovinka. Mala zapornica iz desk je zapirala vhod na polje. Mac-Phey jo je odrinil in porinil svoj voziček na polje.
»Tu je bližnjica. Zmerom grem tukaj,« je rekel MacPhey.
Gospa Bemard-Mose je zagredala čredo krav, ki so se mimo pasle ob majhnem jezercu.
»Veste,« je rekla z nasmehonv »rodila sem se in odrasla v New-Yorku, in bojim se krav. Upam pa, da ne bodo posebno nevarne.«
Junaško je stopila na polje in May -Phey je zaprl vratca za njo.
»Ne, krave nama ne bodo ničesar zlega storile,« je rekel. »Tu se nama ni treba bati...«
Sla je za njim po ozki stezi, izhojeni v travi. Nič, prav nobena sled je ne bi spominjala na civilizacijo dvajsetega stoletja I v tem mirnem kotičku. Človek bi si lahko 'mislil, da se nahaja v šestnajstem ali pa
kakem drugem stoletju. Toda malo naprej js železniška proga dajala moderen značaj tej prostrani simfoniji. Gospa-Bjmard-Mos-ee jo je pogledala, kakor da bi se nanjo jezila, toda spet se je hitro razveselila, kakor da sa je »pomnila nečesa prijetnega.
»Železniška proga me zmerom spominja na moža,« je rekla in se pripognila, da bi odtrgala cvetlico »On dosti potuje, toda zmerom poslovno, revež! Nikoli ni imel časa, da bi prišel do Evrope, in prepričana sem, da bi mu tukaj silno ugajalo! Vzljubil bi ta kraj, kakor sem ga vzljubila jaz ... Ne bi se mi smejal, ker »em vstala tako zgodal, da bi mogla tavati po poljih.«
MacPhey io je pogledal in vprašal: »Kdo pa b: jal?«
bi «e Vam zaradi tega eme-
»Oh. vsi moji prijatelji, ki sem jih imela pred poroko,« je rekla gospa Bemard-Mose in naredila kretnjo, kakor da obsega celo tropo moških. »Veste, igralci. Ta vrsta ljudi živi ponoči, Čez dan pa spi...«
»Igralci?«
»O? Moj	Bog,	izdala	sem se!« je	rekla
in	zardela.	»Da,	pred	poroko sem bila
igralka. Pa ne dolgo... To je neumno prikrivati, toda moj mož želi to zaradi svoje družbe, ki precej	gleda	na forme,	delno
pa tudi zaradi svojega položaja.«
Obmolknila je, se nervozno nasmehnila in nadaljevala:
»Sklenita	sva	zato,	da morava	mojo
preteklost prepustiti pozabi! Bodite toliko ljubeznivi in nikar ne govorite o lem v šoli,..«
»Lahko se popolnoma zanesete name, gospa Bemard-Mo6e. Moja vloga obstoji v
tem, da odkrivam tajne in ne, da jih raznašam,* je rekel MacPhey.
»O, hvala, velika vam hvala!«
Ko sta stopala Čez polje, je poslala gospa Bemard-Mose zelo zgovorna. Pri' povedala je o Ameriki in je rekla, da ji je nenavadno prijetno, ko se razgovarja z rojakom in da ji je žal, ker nima zaradi obstoječih okolnosti prilike, da bi cesto imela to zadovoljstvo. Nekam vsiljivo je začela spraševati MacPheya o njegovi družini, ženi in otrokih,
Detektiv 6e je nasmehnil in kratko odgovoril, da ni poročan, nato pa pognal voziček po jarku, ki je odvajal to polje od drugega, po katerem je tekla železniška proga.
Gospa Bemard-Mose je začela govoriti o svojem pastorku:
»Upam, da moje potovanje vendar ne bo zastonj . . Ko sem prišla, sem videla, da je Irvin zelo razvajen, zelo nepristopen in sovražno razpoložen do mene. Sedaj pa se me je že navadil in se zelo izpremenil. Iskreno sem ga vzljubila in mislim, da se tudi on počasi privaja name.«
Dva majhna bela metulja sta se igračkala nad poljskim cvetjem, v daljavi pa se je zaslišal ropot vlaka.
»Lepo je od gospoda Dodda,« je nadaljevala, »da ie razumel moja čustva in dovolil Irvinu jutranje sprehode z menoj. Mali je tako zaposlen z urami, da se drugače tako rekoč niti videti ne moreva « MacPhey je pogledal na progo »Ali mislite, da je to pametno in previdno od Vas, ko podpirate njegovo željo,
da hodi iz hiše pred zajtrkom?« ja vprašal.
»Previdno ?«
»Govoril sem o tem z gospodom Dod-dom, pa me ni hotel poslušati;« je nadaljeval MocPhey. »Jaz sera zjutraj zmerom zaposlen. To je edini čas, ko ne morem paziti nanj. Ce kdo preži nanj, potem lahko izkoristi prav ta -čas!«
Gospa Bemard-Mose ga je prijela za roko. Bobnenje vlaka se je vse bolj približevalo.
»Pa menda vendar ne mislite ... O, ne, nihče si ne bo upal sredi belega dne! Si ne bo upal! To bi bilo preveč nevarno!«
»Nevarno? Kaj morda ni bilo nevarno ubiti Erika v njegovi postelji? Toda, ko že govorimo o nevarnosti. . .* je rekel MacPhey in pokazal na progo, na katere koncu se je že pojavil gost oblak belega dima iz lokomotive. »Poglejte brzi vlak iz Londona. Dobro bi bilo, da ga pustimo mimo in da gremo šele potem z vozičkom čez progo!«
Prispela sta do spuščene zapornice in čakala, da je šel vlak mimo. Jeklena proga se je lesketala v soncu. Pesem škrjanč-kov se je izgubljala v bobnenju in hropenju »troja, Stala sta drug ob drugem, oba zatopljena v svoje misli, in vlak je zdrvel mimo njiju ter puhnil vanju svoj vroči j dih ter jima zaglušil ušesa. Gospa Ber-nard-Mose je nehote krčevito zgrabila MacPheya za roko Tisti hip pa se je zra kstrese! od škripanja naglo potegnjenih zavor. Ves vlak se je stresel in vagoni so udarili drug ob drugega Kolesa 60 zacvilila na bleščečih tirih
tu in tam
Pravosodui minister dr. Lazar Markovič je
Imel v Sarajevu na večerji, ki so jo njemu na čast priredili sarajevski radikali, ponovno govor o srbsko-hrvatskem sporazumu in o njegovih posledicah za razvoj našega notranjepolitičnega življenja. Naglašal je, da je opozicija pomagala, da se je ideja sporazuma razširila med ljudstvom, da so bili ustvarjeni s tem nekateri psihološki razlogi za sprejetje sporazuma. Posebej pa je naslovil apel na neslrpne Srbe, rekoč, da je v sporazumu ni točke, ki bi ogrožala kakršnekoli srbske interese ali pa interese posameznikov. Ničesar ni, kar bi slabilo edinstvo. Toda izvedba sporazuma zahteva časa in logično je, da pride včasih do sporov. Taki spori so in jih bo še nekaj. Ko smo se opredelili za politiko sporazuma, je rekel dr. Markovič, smo si bili v svesti težav, na katere bomo naleteli. Te težave pa ne smejo biti razlog, da bi odnehali in da bi zapustili pot, po kateri sedaj hodi mož. Dalje je minister dr. Markovič naglasil, da se nobeno vprašanje v državi ne da rešiti na način, katerega večina Srbov ne bi sprejela, prav tako pa se ne bo dalo bosansko in hercegovsko vprašanje rešiti na način, s katerim večina Srbov no bi bila zadovoljna. Na koncu so bosanski radikali, ki so večinoma pristaši dr. Markoviča, izvolili poseben akcijski odbor in sestavili resolucijo, v kateri se odločno izrekajo za politiko sporazuma in pozdravljajo delo za zedinjenje vseh radikalov.
Banska oblast v Zagrebli je poslala vsem časopisom okrožnico, v kateri jih prosi, da v bodoče pri cenzuriranih člankih navedo, da gre za državno cenzuro, ne pa morebiti za bansko cenzuro, kakor napačno javnost misli. Dogajalo se je namreč v zadnjem času,, da je cenzura na Ilrvatskem mnoge liste opozicije (ki pa so sicer pisani v zelo hujskaškem tonu) precej pobelila, med bralci pa je nastal dojeni, kakor da nova oblast na Hrvat-skem zatira opozicijski tisk. Zato je sedaj ban naprosil liste, naj svojim bralcem to vprašanje pojasnijo. Brez dvoma je, da itna banska oblast svoj vpliv na cenzuro, če ne drugače, pa v tem, da opozicijski listi ne smejo napadati po nepotrebnem oblasti, ki pa je na Ilrvatskem v rokah 1ISS.
Skadersko jezero bodo začeli izsuševati. Tako je napovedal bivši minister za telesno vzgojo Gjura Cejovič v Podgorici poudarjajoč, da je gradbeno ministrstvo že pripravilo večino načrtov in da se sedaj pogajajo z neko industrijsko skupino, ki naj bi dela prevzela. Dalje je Cejovič govoril o sporazumu poudarjajoč njegovo veliko vlogo v našem političnem življenju in zagotavljal svoje poslušalce, da bodo pri nadaljnjem urejanju države upoštevane tudi zgodovinske posebnosti Crne gore. Kaj je mislil s tem povedati, pa iz časopisnih poročil ni razvidno. Znano je pač, da so narodni Črnogorci izjavili, da bodo ostali skupaj s Srbijo, kakor je bila sklenila na koncu vojne velika črnogorska narodna skupščina. Le voditelj črnogorskih federalistov dr. Drljevič se včasih oglasi in poudari, da bi tudi Crna gora zaslužila več upravne samostojnosti, ko se že vsa država preureja.
Predavanje o ureditvi banovine Hrvatske je
imel v Vranju vseučiliški profesor iz Belgrada dr. Tasič, ki je sodeloval tudi pri pravni obdelavi besedila sporazuma, Tasič je govoril zgolj s pravne strani in je podrobno razčlenjeval novo uredi-stev banovine Hrvatske, po katere zgledu naj bi »e preuredila še ostala država. Dr. Tasič je nazadnje rekel, da gleda kot pravni strokovnjak optimistično na nadaljnjo ureditev države, kajti za federativno obliko države je najboljše jamstvo ureditev ameriških Združenih držav. Toda treba je to preureditev pri nas izpeljati polagoma in obzirno in pri tem upoštevati tradicijo slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda.
V kratkem bo pri nas uvedeno nadzorstvo nad
celotnim izvozom živine in živinskih proizvodov v tujino. Uredba ima namen poenostaviti naš izvoz živine tako, da ne bo več veljal poseben postopek za določene države in različni plačilni pogoji oziroma cene živine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo skušal izvažati živino tja, koder bodo najboljše cene, obenem pa se bo plačilni promet uredil tako, da bo v skladu z našo devizno politiko, šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine bo upravnik zagrebške Gospodarske sloge dr. Rude Bičanič. V kratkem bo izdelan tudi načrt, ki bo najbolj prikladen za čim bolj enostavno poslovanje pri izvoznem režimu.
Belgrajska policija, je nazadnje le odkrila morilca starega prekupčevalca Popoviča. Zločin je izvršil 23 letni krojaški pomočnik Manevič-Draska-levič. Morilcu so kmalu prišli na sled po prevleki kovčka, v katerega je morilec stlačil truplo svoje žrtve. Trgovec, ki je to prevleko prodal, je znal opisati kupca, obenem pa se je javil tudi postrešček, ki je nesel morilcu kovček s truplom iz stanovanja ven iz mesta, seveda ne da bi vedel, kaj nosi. Takoj nato je politica postavila morilcu zasedo in ga presenetila. — Mladenič je potem natančno povedal, kako je izvabil prekupčevalca v svoje stanovanje in ga tam zavratno umoril. Popovič je bil toliko močan, da se je napadalcu upiral, nakar je morilec kar brez uma rezal z nožem in žrtev vso razmesaril. Truplo je imel nato en dan v stanovanju, naslednjega dne pa ga je dal prenesti v staro šupo. Potem je pospravil krvavo madeže v stanovanju, vso krvavo posteljnino pa je zavil in jo nesel spravit k svojemu prijatelju. Ko so truplo žrtve odkrili, je morilec. hladnokrvno opazoval, kako ao policaji truplo prenašali. Na policiji je morilec govoril odkrito in prostodušno, kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Povedal jo tudi, da se je pri Popoviču nadejal tisočakov, v resnici pa je našel le 700 din in nekaj zlatnine. Zločin pa je utemeljeval s tem, da je smatral Popoviča za škodljivca človeške družbe. Popovič je bil star, brez sorodnikov, zbiral je denar in odiral vsakega, kogar je dobil v pesti. Zato je smatral za potrebno, da takega človeka odstrani. Morilec je bil nenavadno hladnokrven, prav kakor morilec Ninkovič, ki je na poseben način pred petimi meseci umoril in oplenil ruskega prekupčevalca Tromsena.
Belgrajskega izvoznika živino Dimitrija Markoviča je izročil sodišču zavod za pospeševanje trgovine. Ta zavod je odrejal posameznim izvoznikom število glav za izvoz pripravljene živine. Zgodilo pa se je, da so nekateri mali izvozniki svoja dovoljenja prodajali večjim izvoznikom in s tem se je trgovina kopičila v rokah nekaterih večjih tvrdk. Tvrdka Markovič si je nakupila več potrdil, obenem pa je spreminjala izvozno dovoljenje na ta način, da je spreminjala datume, zn katere je bil določen izvoz živine. To pa zato, ker mu določeni datum ni prijal in bi izgubil izdano dovoljenje, če ga ne bi izvršil. Zavod za pospeševanje trgovine je ugotovil pri tvrdki Markovič več takih grehov, zaradi katerih si je tvrdka pridobila na nepošten način velike zaslužke. Zavod je stvar izročil sodišču, ki bo ugotovilo dejansko stanjek
Sloviti režiser, igralec in romanopisec Sacha Qultry pokaže svoj najnovejši film
Na elizejskih poljanah
Ramontous les Champs Elysess Danes premiera! Ob 16., 19. in 21. uri
UCitel j, potomec Ludvika XV, Napoleona in Marata pripoveduje učen: cem zgodovino elizejskih poljan, ki tvorijo enega najzanimivejšth delov pariške in franc, zgodovine sploh .
Film sijaja, bleska, razkošja in napetih dogodkov'
Kino Union lutien Baroux- ,a«iue|ina 0elubat
»Slovenska knjiga«
Seznam slovenskih knjig, ki so še v prodaji
»Slovenska knjiga«, seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1930. Izdala Organizacija knjigarjev dravske banovine v Ljubljani, uredil Niko Kuret, bivši tajnik Jugostov. knjj-garne. Ljubljana 1939.	8°, 392 strani, broširano 20 dfin.	_<v	.
Vsi kulturni narodi, ki jim je knjižni produkt na taki višini kot pri nas, - izdajajo sezname knjig. Nekatere države imajo to celo uzakonjeno (n. pr. Nemčija), druge pa so or-ganizatoričuo tako močno razvite, da zmorejo njihove, sem spadajoče organizacije izdajati brez presledka dnevno, tedensko, mesečno, letno in večletno popolno bibliografijo, ki je nekak vodnik kulturnega izražanja v tiskani besedi. Pri nas se je to po zaslugi dr. Šlebingerja in Slovenske Matice poskusilo, izdali smo »Slovensko bibliografijo« 1907 do 1912, za leto 1929 in ob času novinarske razstave leta 1937 venski časniki in časopisi« ter zadnjo — od istega avtorja — »Kmetijsko bibliografijo«. Vsekakor je bibliografija strokovnjaka nekaj drugega kot seznam, ki ga je uredil prof. Niko Kuret kot bivši tajnik Jugoslov. knjigarne in izdala Knjigarska organizacija^ Na 392 straneh je urednik razporedil ves knjižni produkt, ki se ga še dobi, po sistemu nemške tedenske bibliografije. Posameznih strokovnih skupin, ki jih je 24, ne bomo podrobneje ocenjevali. V vsaki izmed njih bo našel kupec in prodajalec marsikaj, za kar ni vedel, lcaj_ pa je tudi izpuščenega. Nekatere knjige. ki_ jih urednik zaradi vsebine ni mogel opredeliti v eno samo skupino, seznam navaja v dveh in tudi v treh, včasih celo z različno (!) ceno in oznako. Prav posebno je močna leposlovna skupina (pesništvo in pripovedništvo) na 68 straneh, s je mnogo pomagano našim knjižničarjem. Nasi odri bodo veseli skupine »Dramatika, gledališče, film«, le škoda, da urednik, ki je^strokovnjak v tej literaturi, ne navaja tudi število ženskih in moških vlog. S tem bi bilo pomagano kupcu in prodajalcu, če se že v uvodni besedi poudarja, da bodi ta katalog predvsem v pomoč knjigarjem. Na koncu 24 skupin je
obširen »Imenski in stvarni seznam«, po katerem more vsakdo najti naslov knjige, če ve pisatelja ali če ve naslov knjige. V urednikovem sporočilu se urednik opravičuje raznih netočnosti. Neutemeljeno pa je izpustil v seznamu navedbo formata (4°, 8<\ 12®, 16®). Z nepopolnimi priglasnicami založnikov bi se dalo v večji knjigarni (saj ima skoraj vse te knjige n. pr. Jiigoslov. knjigarna) ali v Univerzitetni knjižnici določiti velikost knjige.
Naj bi se tak katalog ločil od bibliografije samo v tem, da bi bila razprodana dela izpuščena. Take kataloge namreč izdajajo večja svetovna založništva. Nekaj tiskovnih neenakosti je še, ki jih preprosti ljudje takoj ne razumejo, in sicer oznaka za vezano knjigo z v. in V. ter broširano z br. in Br. To pa ni napaka tiskarne, ampak korektorja.
Katalog je velik napredek v razvoju našega knjigarstva in bi bilo prav, če bi se ta organizacija prenovirala in v svoj krog pritegnila vse založnike, knjigarne in knjižnice, in bi tako s skupnimi močmi izdajala bibliografijo, podobno kot Francozi in Nemci. Kdor (\rugi je bolj poklican kot taka organizacija, kot posredovalec tiskane besede med pisatelji in narodom, da izdaja bibliografijo. Seve bi bilo prav, da se z zakonodajo ta nova organizacija podredi ministrstvu prosvete. S tem se-znanom pa Slovenci pač prednjačimo pred Hrvati in Srbi.
Nekaj naj bo še omenjeno. Založnica je izdala tiskano prilogo, in sicer v omejenem številu. Priloga vsebuje seznam okrajšav vseh založnikov, ki so pri posameznih knjigah ozna-čeni.Ta seznam, pa žal, vsebuje nepopolne naslove založnikov. Ali bi ne bilo pravilno, da bi bile te okrajšave pojasnjene že v seznamu? Kaj vidimo v tej prilogi? Kar mrgoli samozaložb, oziroma založb enodnevnic. Temu je vzrok odisejada slovenskega kulturnega ustvarjalca, ki išče založnika za svoje delo, končno pa se mora odločiti, da knjigo izda sam O tem bi bilo dobro javnosti povedati kaj več.
Knjigar.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Trije tatov' obsojeni na 2 leti 8 mesecev - Dva mlada razbojnika
Velik ciganski plen
Ljubljana, 28. febr.
Okrasti pri	vojakih tovariša,	je eden najhujših	zločinov, ki	jih pozna vojaški	kazenski	zakon.
Je pa tudi najsramotnejše dejanje razen izdajstva. Mladi kmet Rudolf Cener iz Cankove pri Križevcih je bil poklican na orožno vajo ter je bil dodeljen nekemu vojaškemu taborišču ob za-padni meji na Vrhniki. Tam je služil tudi Anton Lukan, ki je imel poleg svojega ležišča kovčeg, v katerem je imel shranjeno obleko in nekaj denarja. Nekega dne — bilo je 21. oktobra lani — je Cener vlomil v kovčeg ter tovarišu odnesel civilno obleko, perilo in čevlje v vrednosti okoli 400 din in 42 din gotovine. Nato	je Cener	pobegnil	iz taborišča	ter krenil proti	Ljubljani.	Zunaj
na polju je odvrgel vojaško obleko in vojaško čevlje. Pozneje so ga 11. novembra prijeli v Križevcih. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Lederhas, je bil obsojen zaradi zločina vlomne tatvine, prestopka dezerta-cije in prestopka, ker je odvrgel erarično blago, na 1 leto in 1 mesec robije. Cener je kazen sprejel.
Zaradi zločina tatvine 40 litrov bencina je dobil 1 leto in 2 meseca robijo, je pač tudi za po-kličnega tatoviča huda. Jože Breznik, rojen leta 1912 v Rafolci, občina Lukovica, okraj kamniški, je po poklicu zidar, toda opustil je to pošteno rokodelstvo in se poprijel vlomilstva. Bil je že večkrat kaznovan zaradi raznih tatvin in vlomov. Ivanu Žlebniku v Domžalah je 29. januarja odnesel 20 litiov bencina, kozneje 2. februarja pa pločevinasto posodo z 20 litri bencina. Pred malim senatom je Brez priznal tatvino. Obsojen je bil, kakor gori navedeno.
Janez Gabrovec, star in nepoboljšljiv tat, je bil leta 1874 rojen v Vranji peci, občina Homec, okraj Kamnik. Letos 24. januarja je v Domžalah ukradel Alojziju Praprotniku 180 din vredne, nove čevlje, in Mariji Vovkovi 3 kg marmelado v vrednosti 90 din. Gabrovec je tat iz navade, ki je polovico svojega življenja presedel po raznih ječah. Bil je obsojen na 5 mesecev strogega zapora.
*
Pred malim senat sta stopili dve ciganki, starka Margareta in mladenka Cilka. Lani jeseni sta se z večjo cigansko družbo klatili po Notranjskem, kjer so cigani izvršili prav velike vlomne tatvine. Najprej so ženske hodile okrog po hišah, proseč milodarov. Pri tem so si ciganke ogledale položaj in premoženje kmetov, nakar so cigani ponoči vedno na enak način, da so odrezali okensko šipo, odprli okno in se potihoma splazili v kmečko stanovanje, izvrševali razne vlome. Lani 8. oktobra so cigani dobili izredno velik plen na Rakitni pri Meri Mikuševi. Odnesli so ji 37 bankovcev po 100 francoskih frankov, 15 bankovcey pa 100 din in izginili. Nato so izvršili še tri velike vlome po vaseh okoli Sv. Vida nad Cerknico, pobrali so ljudem mnogo obleke, perila in obutve v skupni vrednosti 16.000 din. Pred malim senatom sta ciganki zanikali vse tatvine in se izgovarjali, da sta samo beračili okrog. Cilka pa je v svoji nerodnosti vendarle izdala staro Margareto, ki je bila na njo kar besna. Pravih ciganskih tatov še niso izsledili, ker so se cigani pravočasno umaknili v druge kraje tja na jug. Razprava je bila začasno preložena, da se izvedejo še razni dokazi. Ciganki, čeprav sta milo prosili za svobodo, »ta bili pridržani v sodnih zaporih. *
Veliki senat je včeraj sodil dva mlada razbojnika. Senat so tvorili: s. o. s. g. Ivan Kralj, kot sodniki so bili gg.: Ivan Brelih, Fran Orožen, Rajko Lederhas in dr. Leon Pompe. Javno tožbo, ki je oba mlada razbojnika obtoževala zločina roparskega napada, je zastopal dr. Hinko Lučovnik.
Pavel Dermastja in Stanko Posavec sta dne t9. decembra lani sedela v neki gostilni v Št. Vidu nad Ljubljano. K njima je zvečer prisedel trgovski potnik Valentin Rakun. Za oba je pta-*eval pijačo in ju tudi dobro pogostil. Pozno v
noč so zapustili gostilno in krenili po stranski poti proti Vižmarjem. Krenili so še v neko drugo gostilno. Tudi tu ju je trgovski potnik dobro napojil. Nato so se napotili iz gostilne proti domu. Oba fanta sta ga spremljala. Ko so prispeli do železniške proge, sta ga nenadoma napadla, podrla na tla in močno pretepla, tako da je postal Rakun nezavesten. Razbojnika sta mu pobrala do 700 din gotovine in pobegnila. Rakun je nezavesten ležal v snegu dobro uro. Ko je prišel k sebi, je ves krvav šel na svoj dom. Drugi dan je šentviškim orožnikom prijavil rop in ti so kmalu imeli oba razbojnika, pri katerima so našli le 200 din gotovine. Pred velikim senatom sta zvra-čala krivdo drug na drugega. Bila sta obsojena: Pavel Dermastja na 3 leta in pol robije, Stanko Posavec pa na 2 leti strogega zapora.
športne vesti
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- rature » O*		e35 c t> ► 5 S —«	•o 't. O •o c. -7 n 1 O	Veter	Pada- vine	
		. sc gf	K i *® '3 = ° 1			(»mer, ta kost	a 1	S £
Ljubljana	767*4	5-6	0-8	.»5	3	0	—	—
Maribor	767-1	3-0	-to-o	90	5	0	—	—
Zagreb	767-3	5-0	-7-0	90	6	0	—	!—
Belgrad	767-1	3-0	-5-0	70	5	SE,	—	—
Sarajevo	768-1	6-0	-4-0	90	10	0	—	—
Vis	764-1	8-0	7-0	90	10	SE.	—		
Split	763-8	12-0	io-o	80	10	ESE,	—		
Kumbor	763-7	12-0	10-0	80	1	E,	—	—
Žirje	765-0	to-o	6-0	70	10	NE,	—	—
Ouhrovnib	763-5	13-0	10-0	80	10	ESE,	—	—
Vremenska napoved: deloma oblačno, stanovitno in zmerno hladno vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —2.6 stopinj C.
GZSP odgovarja
V eni zadnjih številk smo ob priliki poročila o smučarskih tekmah SK Ilirije v Planici ostro obsodili postopek Gorenjske zimsko-sportne pod-zveze, ki je prepovedala svojim tekmovalcem pri tekmah nastopiti. Gorenjci s svojim obširnim dopisom danes utemeljujejo svoj sklep in ga opravičujejo. Dopis GZSP prinašamo v izvlečku in se glasi:
Sklep GZSP z dne 14. februarja letos, s ka terim je zabranila nastop svojih tekmovalcev na prireditve SK Ilirije v Planici, je bil oprt na^ dej-slva, ki so tak sklep opravičevala in sicer: GZSP do 14. februarja ni bilo znano za katerokoli prireditev. Trditve SK Ilirije, da se je SK Ilirija s posebnim dopisom obrnila na SK Bratstvo za preložitev tekme, so neresnične.
Na ozemlju GZSP je podzveza primorana ščititi prireditve svojih članov, v tem primeru SK Bratstvo, ki je svojo prireditev že decembra prijavil JZSZ, dočirn prireditve SK Ilirije ni bilo predvidene.
GZSP nikdar ne bo dopuščala, da bi se vršile na njenem ozemlju slične neprijavljene prireditve na isti dan, kajti dejstvo je, da bi finančno močnejši klub z dragocenimi darili in z različnimi obljubami in ugodnostmi privabil na svoje prireditve več tekmovalcev, kakor pa klub, ki se bori s težkimi finančnimi vprašanji.
V Interesu GZSP je, da podpira svoje klube z vso moralno podporo in sredstvi.
Tekmovalci, ki so nastopili na tekmi SK Ilirije 18. febr., niso bili prijavljeni s strani svojih klubov, pač pa so nastopili 6amo kot osebe in ker je to glasom tekmovalnega pravilnika nedopustno, bo GZSP izvajala konsekvence, v smislu svojega sklepa z dne 14. febr. Sklep GZSP so podprli vsi njeni člani, ter s tem pokazali disciplino tudi v takih vprašanjih.
GZSP bo v bodoče vsak tak primer z vso svojo odločnostjo tudi znala rešiti z ozirom na njene dolžnosti. Na ozemlju GZSP ima pravico odloče vanja le GZSP
Če je kdo kršil pravila, jih je kršila Ilirija s tem, da je prepustila k startu tekmovalce brez klubove vednosti; kakšna sredstva je GZSP uporabila, da obvaruje tekmovalce GZSP pred kaznijo, ni važno, pač pa je važno to, da so imela darila, ki so glasom tekmovalnega pravilnika ne dovoljena.
Ni res, da je GZSP poslala kakšno posebno brzojavko Sukancu in dopis Zvanu.
Res je, da je letos dovolj snega, in ravno za radi tega se čudimo, da SK Ilirija ne osredotoči svojega dela v veliki Ljubljani, kjer je sigurno dovolj revnih smučarjev, ki stremijo po smučkah in kolesih ...
Če že ima SK Ilirija v Planici svoje postojanke, naj jih ima, toda GZSP ne bo dovolila, da
Koledar
Danes, sreda, 28. februarja: Gabrijel.
Četrtek, 29. februarja: Roman.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
Prosvetno društvo Trnovo. Na XII. prosvetnem večeru drevi ob 20 v Društvenem domu, Karunova ulica 14, bo imel zanimivo predavanje za naše vrtnarje in vse tiste, ki imajo veselje do dela na svojih vrtovih g. Martin Humek, sadjarski nadzornik v p. Naslov predavanju je: »Manj znane zelenjadne rastline«. Vstop prost.
Odkritje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s senzacionalnim novim sredstvom Čistinit se vrši vsak dan v trgovini Lavrič, Celovška cesta št. 28 (poleg pivovarne Union). Prinesite s seboj volnene ali_ svilene stvari.
Koncerti Ljubljanskega kvarteta so vedno za prijatelje komorne glasbe eden najlepših dogodkov naše koncertne sezone. Z izredno ljubeznijo in_ vztrajnostjo so se posvetili gg. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Miiller komorni v vokalnem kvartetu. Tekom let so si vežbali izredno velik repertoar in iz te svoje zakladnice nam bodo zaigrali v petek, dne t. marca v veliki Filharmonični dvorani ob 20. uri Mozartov, Zikov in Debussyjev kvartet. Po običajnih cenah se dobe vjtopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Na koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, dne 4. marca v veliki dvorani hotela Union, bosta izvajani poleg Škerjančeve Suite v 8 stavkih še dve francoski noviteti za Ljubljano:	Faurejeva
predigra k operi »Penelope« ter Saint-Saenso-va II. simfonija v a-molu, op. 55. Faure je nedvomno najčistejši francoski skladatelj, čigar delo se vedno bolj uveljavlja v Glasbenem rvetu zaradi izbirčnosti sredstev, posebnih melodičnih potez in bujne harmonije. Na operi »Penelope« je skladatelj delal mnogo let ter pomen ja višek njegovega odrskega ustvarjanja. Predigra uvaja v tragično osnovno razpoloženje tega dela in prikazuje skladateljeve kompozitorne odliko od najbolj prepričljive strani. Na koncertu Orkestralnega društva bo to delo prvič izvajano v Jugoslaviji. Koncertne vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Ljudska univerza v Ljubljani. Ker je g. dr. Marij Rebek službeno zadržan, odpade njegovo, za danes napovedano predavanje, in bo meseca marca. Zato na Ljudski univerzi danes ne bo predavanja.
Rezervirajte si vstopnice za koncert Ljubljanskega kvarteta 1 .III. 1940, v petek ob 20 v Veliki filharmonični dvorani.
Mozart — Zika — Debussy 1. III. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Ljubljanski godalni kvartet.
Okrožni sestanek Zasavskega okrožja ZFO bo jutri ob 8 zv. na Kodeljevem v Mladinskem domu in sicer za naslednje odseke: Vajeniški dom, Rokodelski dom, Sv. Peter, Moste, Kodeljevo, Hrušico, Sostro in Polje. Vabimo vse brate navedenih odsekov, da se sestanka gotovo udeleže. Predaval bo g. dr. Horvat o zelo zanimivi temi.
Danes zvečer ima prosvetno društvo pri Svetem Petru skioptično predavanje. Priče iz naše zgodovine. Predava g. ravnatelj Vinko Zor.
Prosvetno društvo Sv. Krištof - Bežigrad. Beži-grajci, udeležite se polnoštevilno predavanja »O Palestini in Kristusovem trpljenju«, ki ga bo imel g. dr. Andrej Snoj v četrtek, dne 29. t. m. ob 20 v Mavričevi dvorani. Predavanje bo uvod v misijon, ki ga pričnemo prihodnji teden v naši fgri; zato naj bo odziv res časten!
Ljubljansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sreda, 28 febr.: »Asmodej«. Red Sreda Četrtek, 29. febr : »Praznik cvetočih češenj«. RedB. Petek, I marca: zaprto.
Sobota, 2. marca: »Strahopetec«. Premiera. Premierski abonma.
OPERA. — Začetek ob 20.
Torek, 27. februarja: »Rusalka«.
Sreda, 28. febiuarja: »Lok«. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Izven.
Četrtek, 29. februarja: »Jolanta.« Balet Hrectai. Red Četrtek.
Petek, 1. marca ob 15: »Nižava«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Sreda, 28. febr.: Zaprto.
Četrtek, 29. febr. ob 20: »Via Mala«. Zadnjič globoko znižane cene.
razteza Ilirija svoj delokrog z raznimi vabami in obljubami na vasi v področju GZSP.
GZSP je radovedna, kaj bo Zveza ukrenila v tej »aferi« proti SK Iliriji, ki je pršila pravila.
Vedno in še danes želi GZSP, da se epori med JZSZ in GZSP rešijo in odstranijo, razumljivo pa je, da bodo Gorenjci pristali na tak sporazum, ki bo v celoti zaščitil bodoči razvoj zimskega športa.
K zaključku ugotavlja GZSP, da je bila pri svojem delu vedno odločna in korektna, in takšna bo ostala tudi v bodoče, če se pa govori o športnem duhu, medsebojnem spoštovanju in pretiranem lokalnem patriotizmu, vračamo vse to s priporočilom onim, ki jim tega primanjkuje.
1	Uprava	GZSP.
Stran 4
»SLOVENSKI DOM rine 23 f
Kakšna je španska nevtralnost v sedanji vojni
:;t 1040.
Štev. 48.
Tri leta je bila Španija v ospredju vsega evropskega zanimanja. Po končani državljanski vojni, po kratkem poletnem premoru, so nastali v Kvropi drugi vojni zapletljaji, ki so obrnili vso pozornost nase. Vprav zaradi tega ne bi bilo odveč poklicati si v spomin položaj Španije v ne-tlavni preteklosti, čeprav je od zaključka državljanske vojne minilo komaj leto dni in pomaj pol ela od pričetka sedanje velike evropske vojne.
šest mesecev po demobilizaciji
Skoraj tri leta je Španijo pretresala državljanska vojna, skoraj tri leta je gledala uničevanje obrti in industrije, in skoraj tri leta je bila preizkuševalni laboratorij inozemskih vojaških misij ... Potem je nastal mir. Dežela je začela zdraviti svoje rane in je polagoma, v miru, začela graditi svojo bodočnost. Ko je pet mesecev pozneje, komaj nekaj sto kilometrov od njene severne meje, izbruhnila nova vojna, je vodstvo nacionalne ■Španije smatralo potrebno, ustaliti svoje zunanjepolitično zadržanje za bodoče. Bre® oklevanja je vodstvo države proglasilo svojo zemljo za nevtralno.
Španija ni mogla izbrati nobene druge poti, kakor nev,tralno in to iz mnogih razlogov, od katerih so bili najvažnejši gospodarskega značaja.
Glavna naloga vlade je bila gospodarska obnova dežele. Tri leta dolgo je bilo gospodarstvo zanemarjeno. Veliki trgovski centri z Barcelono na Foto, so izgubili na svojem pomenu; izvoz južnega :idja je padel na ničlo. Peseta je na inozemskem lenarnem trgu izgubila svojo veljavo. Železniške iiroge, električne centrale in ladjedelnice so bile razdejane, — vse to je moral izčrpani in obubožani narod zopet na novo postaviti.
Sicer je še! države general Franco razpolagal v vsakem trenutku z močno dobro izvežbano voj-ko, ki bo jo vodili preizkušeni častniki; toda Franco se je izkazal kot dalekoviden državnik, kar o spravilo celo nekatere Špance v začudenje, ker - s te zmožnosti Franca pač niso nadejali. Polakoma in počasi je pričel z demobilizacijo svoje ' '•»jske, ki danes ne šteje niti četrt milijona vo-nkov, in previdno začel uvajati bivše vojake zo-iet v civilno življenje.
Obnova in notranje pomirjenje
To je bilo najčešče slišano geslo, ki je moglo opogumiti inozemske banke in industrijska podjetja, da so svoja vrata, ki so jih pred tremi leti /aprla, zopet odprla, in da so z novimi kapitali in krediti podprli špansko gospodarstvo.
Drugi notranjepolitični uspeh te demobilizacije je bil v tem, da je režim s svojo moralno razorožitvijo dosegel notranjo pomiritev španskega naroda. 2e v jeseni, takoj po končani vojni, so bivši vojaki obeh vojujočih se taborov, miroljubno delali na svojih poljih, vinogradih, sadovnjakih in oljčnih gajih.
Leto 1940 je že spet sličilo letu pred državljansko vojno. Tudi v mestih je polagoma nastala popolna obnova življenja.
Pomiloščeni so pričeli zapuščati ječe, vojaki, ki so zbežali v Francijo, so se začeli vračati in prevzemati zopet svoja vsakdanja mesta, država se je začela brigati za vzgojo in skrbstvo otrok, ki so v državljanski vojni izgubili svoje starše. Cerkev je pomagala vdovam vojakov, kopica uslužbencev republikanskega režima, namreč iz vrst katalonskih republikancev in katoliških Baskov, je prevzela zopet svoje državne službe. Tako je skrbelo umno vodstvo korak za korakom za mir in za obnovo, ne da bi se spuščalo v nove zapletljaje.
Razid z Nemčijo
Splošne španske zunanjepolitične smernice so bile nekoliko pri/adete in so morale zaradi dveh dogodkov dobiti nekaj majhnih popravkov. In ta dva dogodka sta: nemško ruski nenapadalni pakt in prijateljsko zadržanje Francije. Izza časov državljanske vojne je nacionalno špansko vodstvo kazalo posebne simpatije onim državam, ki so »junto« iz Burgosa med prvimi priznale za vlado. To so bile v prvi vrsti Italija, potem Portugalska in končno Nemčija. Toda posebno v krogih falan-gistov, to se pravi političnim organizacijam in katoliškim strujam, ki so vedno nasprotovale Sovjetski Rusiji, je rusko-nemško zbližanje močno spremenilo tudi odnos Španije do tretjega rajha.
Blokada v sedanji vojni je močno zmanjšala nemški gospodarski vpliv v Španiji; ostalo je napravila še rusko-Iinska vojna, tako da danes sploh ne more biti govora o intenzivnejših in prisrčnih odnošajih med Berlinom in Madridom. Istočasno so se poboljšali odnošaji s Francijo. Skupna meja na Pirenejih in v Maroku, zopetna vzpostavitev gospodarskih od noša je v med obema državama, je omogočila, da je francoska industrija nasledila nemško. Tud: imenovanje maršala Petaina za francoskega veleposlanika v Madridu, Je pripomoglo k temu. da se zgodovinske besede Ludvika XIV. uresničujejo, ko je dejal: »Za nas ni nobenih Pi-renejev več.t
Težko si je narediti o današnji Španiji pregledno sliko, kajti vse sliči še kot na veliko stav-bišče. Gospodarska obnova, moralna razorožitev, i
\
■
fc:;
Predsedniku Francije Lebrunu razkazujejo na bojišču najmodernejše vojne priprave.
Tudi živali vedo za vojno
notranja pomiritev, vzpostavitev odnošajev z inozemstvom, uravnovešenje socialnih in političnih
Erilik, dajejo danes Španiji izgled prehodne dobe. esede grškega filozofa »Punta rek so kakor ustvarjene za povojno Španijo. Toda tudi brez prerokovanj se more spoznati, da je danes Španija na poti, da bo politično, socialno in kulturno zavzela zopet svoje staro mesto v evropski družini narodov.
žrtve podmornic pripovedujejo..
Potnik, ki je potoval z angleško ladjo »Fa-nad fleadc, katero je potopila nemška podmornica, pripoveduje o potopu angleške ladje in napadu angleških letal na nemško podmornico:
»Kot potnik sem se vozil z veliko tovorno ladjo »Fanad Head« iz Montreala v Belfast. Ladja je peljala žito. Razen mene je bilo na njej še 9 potnikov. Čez Atlantik smo se vozili v najlepšem redu, brez vsakega dogodka. Zadnje jutro pa. ko sem sedel v salonu, zaslišim. da nekdo teče v kajuto, in neprestano zvonenje z ladijskim zvoncem. Kapitan je opazil tujo podmornico, oddaljeno od desne strani kakih 9 km. Podmornica je z vso brzino vozila za nami. Takoj sem stekel v svojo kabino, vzel rešilni pas in nekatere najdragocenejše stvari vtaknil v žep ter se nato povzpel na krov. Tu sem našel ostale potnike, zbrane okoli rešilnega čolna. Ladja je spremenila smer in je z vso brzino hotela uiti podmornici, katera je naglo vozila za nami.
Zaradi večje brzine je podmornica postopno dohajala našo ladjo. Čez poldrugo uro se je kapitan odločil, da bomo zapustili ladjo. Ko so bili rešilni čolni že pripravljeni, zavpije poveljnik: »Pripravljena je za streljanje!« Vsi smo se poskrili. Že smo zaslišali žvižg granate, ki je letela nad našo ladjo. To je bil strel za opomin.
Medtem je bil radiotelegrafist v svoji sobici in oddajal znake »SOS«. Dobil je zvezo z angleško vojno mornarico, kateri je na kratko sporočil, kaj in kje se dogaja z našo ladjo.
Čolni so bili spuščeni in mi vsi smo šli vanje. S čolni smo se naglo oddaljili od ladje. Kmalu nuto pa je priplula podmornica do čolna, v katerem je bil tudi kapitan ladje. Podmornica je bila najmodernejše vrste, rumeno-
Slika nemškega utrjenega otoka Helgolanda, zavetišča nemških podmornic, polagalcev min in letal. Sliko so posnela angleška letala ob svojih poletih nad Helgolandom.
zelenkasto pobarvana oborožena s strojnico in majhnim topom. Poveljnik podmornice nas je vprašal v dobri angleščini, kakšen tovor ima naša ladja. Ko smo mu povedali, da imamo žito, je bil nekako nejevoljen. Dodal je, da nas bo vzela neka ameriška ladja na krov. Nato so nemški mornarji privezali našo vrv na podmornico in odpeljali naš čoln do dru-
§ega rešilnega čolna, ki je bil že precej od-aljen od nas. Ko nas je Nemec pripeljal do našega drugega čolna, je odvezal vrv in dodal, da gre sedaj potopit ladjo, nato pa se bo vrnil in nas popeljal do ameriške ladje. Oba rešilna čolna smo zvezali, vrgli sidro ter pričakovali nadaljnjih dogodkov.
Podmornica se je napol potopila in šla proti ladji, kjer je obstala. Nekaj časa nato se je ladji popolnoma približala in ostala dolgo časa ob njej. Ta čas pa nas je morje premetavalo tako močno, ga so nekateri dobili morsko bolezen. Po dolgem čakanju smo zaslišali lahno šumenje za nami. Zagledali smo majhno točko, ki je sličila letalu. Prvi čas smo mislili, da je potniško letalo, ko pa smo videli, s kakšno brzino se nam bliža, smo takoj spoznali, da je to vojaško letalo, oskrbljeno z bombami.
Takoj, ko je prispelo letalo do naše ladje, je opazilo podmornico in vrglo štiri bombe. Tudi se je takoj spustila v globino. Letalo se je povrnilo in spet vrglo tri bombe, nato pa je odletelo. Deset minut pozneje je priletelo drugo letalo in nam dalo z znamenji onvestilo, da prihaja pomoč.
Zdaj smo vsi pozabili na morsko bolezen. Ko smo menili, da se je podmornica najbrž potopila za vedno, se je nenadno dvignila in se približala naši zapuščeni ladji. Takoj nato pa je spet priletelo naše letalo in se spustilo naravnost proti podmornici. Tokrat pa podmornica ni imela namena, da se potopi Slišali smo streljanje iz strojnic. Za prvim letalom je bilo videti še 6 drugih letal, ki so letala sem in tja, kakor da iščejo podmornico, katera se je bila med tem že potopila. Kmalu smo zaslišali silno eksplozijo ob desni strani naše ladje. Naša letala so prispela v bližino ladje in so se spustila zelo nizko ter na različnih krajih vrgla več bomb. Opazovali smo vse eksplozije. Ko so letala opravila svojo nalogo, so letela nad našimi čolni, iz katerih smo jim mi vzklikali. Ta čas pa se je naša ladja pričela potapljati. Bila je torpedirana. Jarbola sta se nagnila drug proti drugemu, potem se je pričel potapljati dimnik. Nato pa je bilo slišati še močno eksplozijo.
Kmalu zatem smo opazili dim na obzorju. Ni dolgo trajalo, ko je prispel naš rušilec ier n.®s..1vzel vse na krov in nas odpeljal v neko ribiško vas na Škotskem.«
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Marsikdo ve, da podmornice še potem, ko jili potopijo, ne dajo miru in še vedno zahtevajo na stotine žrtev. Te žrtve pa niso ljudje, ampak ptice. Ko namreč ptice po morski gladini plavajo in si iščejo hrane, zaidejo v mastne oljnate madeže, ki jih puste za seboj potopljene podmornice. Pri tem si ptice namočijo peruti v olju tako, da komaj vzletijo ali pa sploh ne morejo.
Tako je nekoč neka deklica našla ob morski obali galeba, ki se je napil olja in ni mogel nikamor več. 'ludi ribiči najdejo mnogo tako onemoglih ptic.
Če bi ptice tako pustili, bi žalostno poginile. Zato so se pobrigala razna društva prijateljev ži vali. da jih rešijo in ozdravijo. Ptice skrbno umijejo in odstranijo olje, ki se je bilo vpilo v perje. Potem dajo takega bolnika v kletko, od koder ga po nekaj dneh izpuste. Večkrat se zgodi, da tak ozdravljenec prileti nazaj pogledat, kjer so ga rešili in zanj lepo skrbeli. Na tisoče ptic raznih vrst je bilo na ta način v sedanji vojni ozdravljenih, ki bi poginile, če se ne bi pobrigali zanje dobri ljudje. Pomorske straže in obalne postaje so bila na to opozorjene in ena postaja je naredila kar celo bolnišniro ter sprejela v skrbo osem sto takih divjih bolnikov.
Možic so boli brezbrižni
V Ameriki imajo celo vrsto detektivskih uradov, ki pomagajo ljudem v najrazličnejših težavah. Eden teh številnih uradov se je vrgel na iskanje ljudi, ki niso pustili za seboj nobenega sledu in o katerih ni nihče vedel, kje naj bi bili. Ta urad je objavil nekatere zanimive številke, ki dokazujejo, da so moški velike lenobe m brezbrižniki, kar se tiče njihovih žena. Odkar je urad začel poslovati in lajšati ljudem težave, je prišlo 70.000 žena s prošnjo, da bi jim poiskali može, ki so brez sledu izginili in se niso nikdar več oglasili, ampak so
Erevidno molčali. Nekateri so izginili za vselcu-odisi da so se ponesrečili bodisi do so odjadrali v varno zavetje pred boljšo polovico, nekateri pa so zašli v take prilike, ki bi se morda radi javili, pa si ne upajo. Naj bo že tako ali tako, 70.000 se jih je izgubilo, in ženam je treba priznati, da se za svoje može zelo brigajo.
Zato so pa moški toliko večji nemarneži. Odkar posluje ta urad, se jih je oglasilo samo petnajst s prošnjo, da bi jim poiskali izgubljene žene. To je vsekakor poraznu številka.
Program radio Ljubljana
Sreda, 28. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Uverture (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Šramel »štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Slovenski literarni zemljevid Dolenjske (prof. Fr. Vodnik) b) Malo telesne vzgoje (Zor Miroslav) — 18.40 Lepota in bogastva naše zemlje (dr. V. Bohinec) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura:	Komasacija	kmetske
posesti pri nas (Aleksa Petrovič, Bgd) — 19.4« Objave — 19.50 Od rastlin — toplota (dr. M. Vraber) — 20 Ruske ciganske romance (ruski sekstet, solistka Milica Polajnar) — 21 Godbe na pihala (plošče) — 21.15 Violinski koncert prof. Jana Šlaisa, pri klavirju Pr°f- P Šivic — 22 Napovedi, poročila — 22.15 llalo! Dame volijo (plesna glasba na ploščah).
R. L. Stevenson:
Na Južnem morju
Sveto mesto, na katerega sem zdaj stopil, pa 'je bilo zgrajeno v resnično velikem slogu. Kakor daleč so mogle moje oči prodreti skozi temno lesovje, so bila gozdna tla opločena. Trojna terasa se je vzpenjala po višini; na prednji strani je razpadla ograda oklepala gLavno areno.
V tej areni je bilo nebroj vodnjakov in manjših zgradb. Ničesar ni ostalo od zgornje zidave, in težko je bilo razločiti tloris amfiteatra.
V Hiva-oaju sem obiskal še neko drugo takšno zidavo, ki je bila sicer manjša, toda boljše ohranjena, tako da se je dalo brez težave razločiti vrsta sedežev in odločene častne prostore za vplivne osebe. Tam je na zgornji platformi ostal tudi še prečnik svetišča ali mrtvašnice. Stebra, ki sta ga nosila, sta bila okrašena z bogatimi rezbarijami. V prejšnjih časih so svetišče vestno in pazljivo oskrbovali. Razen svetega banyana ni smelo rasti na njegovih stopniščih enobeno drugo drevo, in niti en gnil list ni smel ležati na njegovih tleh. Kamen so bili lepo gladko položeni drug k drugemu tei so bili, kakor so mi pravili pripovedovalci, ki so te reči poznali, polirani z oljem Okrog in okrog so po svojih kočah stanovali čuvarji svetišča, ki so ga morali varovati ler paziti na 6nago. Nihče drug se mu sicer ni smel približati, le duhovnik ie prišel ob dnevih svojega pohoda ter je tam prespal noč — ter morda tudi sanjal o svojem brezbožnem poslanstvu Ob slovesnih praznikih pa je pleme drlo k svetišču, in vsak je imel svoje, vnaprej natančno določeno mesto. Bili so tu posebni sedeži za poglavarje, za bobnarje, za plesalce, za ženske in za duhovnike. Neprestano so v taktu grmeli bobni, ki jih je bilo navadno dvajset ter so bili nekateri visoki tudi dvanajst čevljev. V taktu so pevci ponavljali svoj dolgi, mrazotni, tuleči spev; v taktu in oblečeni v svoje najdragocenejše okrasje ?o 6topali, skakali, c* zvijali in krilili z rokami ple-
salci — s perjem okrašeni prsti pa so frfotali skozi zrak kakor metulji. Smisel za ritem je pri vseh oceanskih rasah iztedno močno razvit. Brez dvoma je pri takem prazniku vsak glas spremljala tudi odgovarjajoča kretnja. Toliko bolj enotno je potem brez dvoma učinkoval tudi nemir udeležencev, toliko bolj barbarsko bi se morali ti ljudje zdeti Evropejcu, ki bi jim bil utegnil prisluškovati in fih oprezovati, ko so čepeli v žarečem 6olncu in v globoki senci banya-na, namazani z žafranom, da bi dali arabeskam tetoviranja še močnejši relief. Ženske so bile obledele tako, da so bile bele skoraj kakor Evropejke, poglavarji pa 60 imeli na glavah čelade, ki so bile okrašene z bradami starih mož in bili so opasani z lasmi umrlih žensk. Medtem pa so ženskam in navadnemu ljudstvu 6tregli z najrazličnejšimi jedmi, ki 60 jxh poznali na otokih, za tiste pa, ki so imeli pravico jesti človeško meso, pa so vlekli polne košare v mrtvašnico. Pravijo, da se je praznovanje vselej zavleklo; utrujeno od živinskih orgij se je ljudstvo vračalo domov in njegovi poglavarji so odhajali preobjedeni zverinske hrane
Pa vendar se me je loteval nekakšen čuden občutek. Ko 6em stal pod visoko gozdno streho, s katere so 6e usipale deževne kaplje in gledal mladega duhovnika v nagubani halji ter svetlookega markezanskega šolarčka, se mi je zazdelo, da je vsa ta stvar že neskončno daleč, da je zatonila v mrzlo perspektivo in v trdo svetlobo zgodovine Morda me je ganilo vedenje duhovnika. Smehljal 6e je, se šalil z dečkom, dedičem teh go6tiIcev in njihove jedi; zaploskal je v reke ter mi odpel eno 6tanco onih usodnih zborovskih pesmi. Stoletja bi naj bila minula, odkar je zadnjič igralo to spolzko gledališče, in kraja nisem opazoval s prav nič drugačnimi občutki, kakor bi si bil ogledoval katerokoli poljubno zgodovinsko mesto kje v Evropi. Ko pa eem v Hiva-ovi zvedel, in ko sem si predočil, da je ta stvar še vedno živa in da dremlje tik pod mojimi nogami, da je še celo povsem možno slišati tu pa tam krik ujete žrtve, je moje zgodovinsko stališče docela odpovedalo, in začutil 6etn v sebi nekaj ka-
kor odpor proti domačinom. Toda tudi tu so duhovniki čvrsto vztrajali v svojem hudomušnem vedenju ter so dražili ljudožrce kakor radi nekakšne ekscentričnosti, ki se )im prej zdi smešna kakor grozotna, pr. čemer so jih z dobrodušnim norčevanjem iz te navade poskušali pripraviti do sramovanja, kakor mi poskušamo pripraviti do sramovanja otroka, ki je bil ukradel sladkor V tem pa lahko spet spoznamo milega in modrega duha škofa Dordillona.
Poglavarja v AtuonL
»Casco« je slučajno, ko je vozila skozi Bor-delaiške ožine proti Taahaukuju, prišla prav blizu kopnega na drugi 6trani, tam, kjer je otrok Tauata. Tako blizu je bila, da 6mo lahko razločili v gozdičku visokih kokosovih palm posamezne hiše.
Brat Mihael je z roko pokazal tja čez. >Zdaj sem doma,« je dejal, »mislim, da je moj delež pri teh kokosovih orehih kar precejšen, in v tistile hiši tam stanuje gospa moja mati s svojima dvema soprogomal« »Z dvema soprogoma?« je nekdo vprašal. »C’e6t ma honle,« je suho odvrnil brat.
Pri tej priliki naj spregovorim o dveh soprogih. Mislim, da se ji bil brat izrazil nekoliko netočno. Po V6em videzu se pogosto dogaja, da ima domačinka po dva moža, s katerima živi skupaj, toda ta dva nista oba njena soproga. Prvi je in ostane pravi soprog; žena tudi še naprej nosi njegovo ime, položaj drugega moža ali pikioja pa je kljub temu, da je prav tako zakonit, vendar nekoliko podrejen. Nekoč 6e nam je ponudila prilika, da smo si lahko od blizu ogledali takšno gospodinjstvo. Pikio je bil popolnoma priznan ter se je tudi pojavljal skupaj s soprogom, kjer je bilo potreba na primer varovati damo pred žalitvami; ta par je delal in nastopal skupaj kakor dva brata Doma pa se je njuna neenakost pokazala razločnejše. Pravi soprog je zavzel veličastno pozituro, kadar je bilo treba sprejemati in zabavati goste Medtem pa ie Pikio tekal okrog prav kakor kakšen najet služabnik, skočil je po kokosove orehe, in videi sem, da so ta dela
njemu prepuščali celo rajši kakor domačemu sinu. Jasno je, da tod nimamo opravka z drugim soprogom, ampak z ljubimcem, ki ga trpe v hiši. Le da se mora na Markezih tak človek mesto, da bi nosil plašč in pahljače svoje dame, ponižati toliko, da opravlja hiina dela gospodarjeva.
Pogled na rodbinsko posestvo brata Mihaela je naravnal najprej na metode in posledice umetnega sorodstva Naša radovednost je bila na vso moč razvneta; brat se je ponudil, da nas bo dal vse skupaj adoptirati; in tako smo postali dva dni pozneje vsi skupaj otroci Paaaeuajevi, poglavarja Atuone. Nisem se mogel udeležiti ceremonije, ki je bila primitivno prepioeta. Oba, mre Stevenson in mr. Os-boume.sta 6e vsedla skupaj s Paaaeuajem, z njegovo ženo in enim od njunih adoptivnih otrok, 6inom nekega Avstrijca, ki je bil utonil na morju Sedli so k sijajnemu polinezijskemu kosilu, čigar najvažnejša neizogibna jed je bila svinjsko meso. Velika množica ljud: pa se je tačas nabrala okrog njih ter jih opazovala skozi špranje v hišnih stenah Nihče od njih, da niti brat Mihael, pa se ni smel te pojedine udeležiti, kajti obed je veljal za zakrament in za začetek ali izraz novega sorodstvenega razmerja.
Kakšna pa je priroda obveze, ki jo pri taki slovesnosti prevzame človek? Spreminja se po značaju tistih, ki so se je bili udeležili kakor tudi po posebnih okoliščinah, ki nastopajo pri posameznem j slučaju. Tako bi ns primer bilo brez dvoma smešno, če bi jemali našo adopcijo v Atuoni preveč resno S strani Paaaeuaja je bilo to vprašanje družabne častilakomnosti; ko je privolil, da na6 bo sprejel v svojo družino, nas ni bil prej še niti enkrat samkrat videl Vedel je le, da smo neizmerno bogati in da se vozimo okrog s plavajočo palačo. Mi pa s svoje strani pečenega mesa, s katerim nas je gostil, nismo jedli s pravim »animus affiliandi«, z resnično vnemo, da bi postali njegovi sinovi, ampak iz gole radovednosti Vsa ta zadeva je bila le formalnost in gala, prav kiKor, če se dva evropska vladarja imenujeta nečaka
(Nadalievanie.)
55a Jugoslovansko tiskarno f Ljubljani: Jote Kramarič — Isdajatelj: Int. Jože Sodja, — Črednih: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo.
■Slovenski dom« Uhaja »sak delavnik eb 12. Heeeftna naročnina 12 din. sa Inozemstvo 86 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica S/UL Telefon «001 do 4005. Uprava! Kopitarjeva alica &