A^dfaeMHr4 SMS

ÌPjMfciioenna številka stane |ß vtoarje**
Naročnina listu:
Colo teto , , K50 — fjjöl leta . . ,	* 26 —
Četrt teta . .	„ 13-—
Zunaj Jugoslavije: Ceto teto . .	, 66.--
Posamezne številke
«a štirih straneh 60 v.
ifesittištVo i. upravni štvo: Maribor, Koroška ulica it, S. — Telefon št. 220.
Inserat! ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petit vrste ' pri večkratnih oznanilih popust —
..Straža“ izhaja v pon» deijek, sredo in petek» Rokopisi se ne vračajo,
neodvisen poiltflèen MMi aa ^vensko
Z uredništvom se mor« govoriti ''vsak dan . o# tl. do 12; ure đopoldit«*
100. Številka.
Maribor, dne 10. septembra 1920.
Mafia deverna meja in celjska „Nova Doba“
Brez vsakega povoda ie celjska „Nova Doba“ izdrla iz plota kol in v št 106 z dne 4. septembra lopnila po mariborskih duhovnikih, češ, da v Parizu niso znali rešiti niti Gradišča in da za delimitacijsko komisijo niso nič ukrenili glede Gradišča in Klanca.
Pred vsem je iz taktičnih razlogov zelo obžalovati, da je dotična notica prišla v javnost, ker jo bodo zopet izrabili Nemci sebi v prilog.
Naša razmejitvena delegacija stoji na.čisto pravilnem stališču, da se je treba natančno držati besedila senžermenske mirovne pogodbe. Ce bi se odsto -pilo od te, od zaveznikov in nasprotnikov slovesno sprejete pogodbe, potem izgubimo realna tla, samovolji so na stežaj odprta vrata in ali bi ta „samovo -Ija“ določevala nove meje ravno nam v prid, je zelo dvomljivo. Po besedilu senžermenske pogodbe pa nikakor ne stoil, da bi že od Sv. Duha meja okrajnih glavarstev Maribor in Lipnica delala državno mejo. Nemci bi seveda radi tako razlagali mirovno pogod -bo, toda ta razlaga je proti besedilu mirovne pogodbe in proti zarisku mirovni pogodbi priložene karte . In sedaj pride Nemcem na pomoč „N. D.“ in vrže v svet trditev, da po mirovni pogodbi okrajna meja med omenjenima glavarstvoma dela mejo in da sta vsled tega občini Gradišče in Klanci za nas izgubljeni . Prav gotovo bodo Nemci pograbili to kost, češ, saj slovenski listi sami v našem zrni slu razlagajo mirovno pogodbo! Potem bodo Seveda zopet krivi „mariborski duhovniki“ !
Ali nam tako nepremišljeno pisarjenje kaj koristi naj sodi naša javnost.
Sedaj pa par besed v obrambo, ne toliko iz o-sebnih razlogov, marVeč da se odkrije moralno stališče gotove struje v našem časopisju, ki ima vedno polna usta same resnice, poštenosti in olike.
Prvi greh je storil dr. Korošec, ker je kot „branitelje“ naših svetinj poslal v Pariz „kopo mariborskih domišljavih duhovnikov.“ „N. D.“ patetično vpraša: „Kaj so ti ljudje delali, da nam niso znali rešiti niti Gradišča?“
Gospoda, govorimo razločno in konkretno! Kdo je tista kopa „domišljavih duhovnikov“ ? Lahkoverni čitatelji „N. D.“ bodo seveda prepričani, da je romala iz Maribora v Pariz cela procesija mariborskih
duhovnikov* V resnici sta bila poklica,..& 1 e d v • dr. Slavič in podpisani. G. dr. Slavič je bil poklican I kot izvedenec za Prekmurje, gfodegmeje na Stajers -: kem se „kopa mariborskih duhovnikov;“ .skrči' ,le na
ina-
; mojo osebico. Vedite torej: vse vaše'pušice'gl ! riborske duhovščine in štajerske'meje .letijo v .moj ščit, zato stopam odkrito v javnost-.ih pozivam vsako-1 ! gar, ki se čuti poklicanega v temkožiru' kaj kritiko -} vati, naj se obrne na moj naslov in, naj tudi stupì pni ; dan s svojim imenom. Anonimno,pij, §kritega zatišja,
: za plotom lahko vsak pobalin meča blato na minioido1 če ljudi.	. ' *;	•	■ V
j	Skriti dopisnik v „N. D.“ misli,, da. je'iznašel
Kolumbovo jajce, močen in zdatei} 'dokaz, pmp'käte-; rim bi se morala ukloniti cela eiitenja, „NADO je ; namreč z debelimi črkami natisnila, dp .nam;je’ že Avstrija priznala . občino' GraiKšče,’Aker. je v /dfžavno-; zborskem volilnem zakonu 1. 1907 Gradišče ini .Kapljo priklopila volilnemu okraju ^lovenjgradep—:Soš -I ianj—Gornjigrad.	' ;	j
„Ako bi bili“, umuje „N. Bv*, : * «mariborski du-; hovniki v Parizu na to opozorili,ptedaj bi nhm gotovo priznali na mirovni konferenci to občino. G 'Gospoda, bodite brez skrbi, v Parizu smo vse to vedeli in za-\ dostno povdarjali. Mesca marca 1919 je izšla v Pari-; zu moja knjiga „La Styrie“, odobféna od' etnografske 5 m politične sekcije naše delegacije, ki. vsebuje utemeljitev naših zahtev na StajersketaNTähi jè'tudi .51% j strani 8 izrecno povedano, da je avstrijski volilni za-j kon L 1907 raztegnil slovenski volilni okoliš tudi čez I politično mejo in mu priklopil južni rob arveškega in i Upniškega sodnega okraja. Tam sé tudi izrecno po-I vđarja dokazna moč tega dejstva:	„Odločitev, ki bi
J ne pripoznala državi SHS pravice, priklopiti svoje -j mu ozemlju teh občin in krajev (Klanjci, Kapla, Gra-} (Iliče), bi bila manj pravična, kakor. sam famozni av-\ strijski' režim.“ — Tam se zahtevajo tudi Lučane i. j dr. za nas.
Ta knjiga je bila dostavljena vsem ponočeval -I eem entenfinih komisij. Tam so tudi na str. 8 in 9. navedeni drugi, zemljepisni, zgodovinski, gospodarski in narodopisni razlogi za priklopite v teh krajev k’ naši državi.
Gospodje si menda predstavljajo, da so se mi-
Letnik
rovna vprašanja v Parizu obravnavala po. domače:.v kaki „škaliiati kleti.“ 'V najvišjem svetu je našim glavnim delegatom ‘(kjer. 'duhovnikov -ni bilo zraven); bilo dovoljeno le enkrat iznesti, naše zahteve , - brez vsake debató. K-sejam njihovih komisij nihče od nas ni imel pristopa, nihče' iMš for-vprašal: kaj pravite k temu, če odločimo tako ali tako? Ndš§*4idkaae nice in zaslišbe pri posameznih referentih, tb ’je” bilo ,vse. Glede Štajerske se je meni in drugim mnogo od-KčMlšim delegatom vedno zagotavljalo, da „stoji stvar dobro‘%’'khkš^so mislili napraviti)- ni hotel nihče izdati. Zvedeli smb’ šele, ko «je i po sprejetju pogodbe ml strani zaveznikov bilo tiskano črno fia- Htetem...	.0 . • •'
-.	.	r	i
„N. D.“ dalje očita mariborskim duhovnikom, da za. dainuitacijsko komisijo niso ničesar,.ukrenili. Ali bi ‘naj šli vsi mariborski duhovniki; korporativno na meje agitirat? Potem bi gospodje zopet Pekli,'da „kliS nikalni“ značaj naše akcij?’škoduje naši stvari! Ali se ne spominjale, kako so’ se vali somišljeniki ob meji bratili s Paskolom in drugimi, naši državi sovražnimi elementi? Zakaj pa vi.niste kaj ukrenili, - ko šle vendaf vzeli v zakup vso modrost in vso naroda nosi?,
Ali se je pa kaj ukrenilo za delimitacijsko ko; rhisi.fo, vain'' lahko "da pojasnilo .komisar pri deželni vladi, g. dr. Vodopivec, iri sedanji poverjenik g. drv Pitamic/V spoppili it ev tega. poglavja-še maio sličico.
Bil je meglen* poznojesenski dan 4. decembra L
prehodila peš celo mejo od Mure do Plača. Vsa upehana sva se proti osmi uri- zvečer vračala v Mari -bor. Blizu mesta srečava dva železniška delavca, ki naju sirovo nahrulita:	„Vrziva farja v ta-le jarek!
Ta dva gresta gotovo k vlačugam v Maribor!“ Kaj ne, po trudapolnem dnevu dobro dene človeku, če dobi tako „večerjo“! „To so najine dnevnice za današnjo ekspedicijo“, sva se pošalila in šla dalje. Tako „priznanje“ žanjemo duhovniki od gotovih krogov'- za svoje delo. Odurne gobe take posirovelosti rastejo v onem ozračju, ki je prav blizu „N. D.“ Razumem popolnoma vaše stališče. Vaši napadi ne veljajo samo osebi in njenim človeškim slabostim, vaše fanatično sovraštvo Se obrača proti stanu, kateremu imam čast pripadati. Delaj in trudi se, kolikor hočeš, nič
LISTEK.
tast NarOTa	:	'
Spuntini orlovske mlaflssfi»
(Dalje.)
Gospod se je opravičeval, da ne pozna dobro ustroja organizacij za ljudstvo. Zadnji čas ni bil v domovini. Ima pa mnogo veselja do teh reči in se bo hitro dal natanko poučiti. Razlagali smo mu in dopovedovali, kar smo mislili; da mu je treba vedeti. Seveda je pa ostal ta'pouk nepopolen.
Rekel nam je, da ran ne bo težko vživiii se popolnoma v našo reč. Predno je bila seja zaključena je bil naš predsednik.
Prav kmalu je sklical novo sejo. Sedaj je bila inicijativa že na njegovi strani. Pravil nam je, kako je vsestransko proučeval namen in cilj Orla. Pove -dal nam je, kakšne načrte si je osnoval za Čas svo _ jega predsedovanja.
Glavna njegova misel je bila: Nazaj k fari ! Smereka ne more biti centrala. Več izobraževalnega dela nam je treba. To pa ,pod sedanjimi pogoji ni mogoče. Odročno je in neprimerno v marsikakem oziru.
Spogledali smo se. Vsakega je skrbeloi kai misli njegov sosed. Jaz sem na tihem kaplanu čestital, da je tako hitro in tako odločno odkril veliko rano našega Orla. Toda fantovske muhe so me skrbele, da sem molčal.
„Kdo ima tehten protipredlog ? Naj pove, da vse stransko prevdarimo ! “
Pa smo vsi molčali. Tudi načelnik ni ugovarjal. Videlo se;je, da mu ni čisto prav, vendar ni mogel pobiti predsednikovih dokazov. Morda je že sa -memu prišlo kdaj nar misel, da je Smereka za Orla ovira.
„Tedaj ste zadovoljni z mojo željo? Ce ni ugovora, smatram predlog za sprejet.“
.Tedaj smo se malo razgibali.
„Mislim, da bo prav. Saj tam še bradlje ne moremo dobro spraviti.“
„Saj je res.“
„In nekaj fantov ne hodi rado v Smereko. Predaleč jim je.“
„In z drugega konca fare bi radi prišli, Pa jim je odročno.“
„Tudi jaz sem slišal.“
Gledali smo načelnika. Molčal je in v majhni za dregi zmajeval z rameni.
Predlog je torej prodrl.
„Glavna stvar“, je povzel predsednik, „je pa to, da tam ne morete imeti predavanj in poučnih sestankov. To pa mora biti, ker Orel ni samo telovadna, temuč tudi izobraževalna organizacija,“
„Saj je res.“
„Dobro. Vidim, da ste vsi mojih misli, Zmemie se, kdaj. prepeljete orodje,“
Prav'kmalu smo ga prepeljali. Spet je načelnik vpregel svojega prama, spet je bila bradlja ovenča -na. Vozili smo jo v triumfu. 'Jaz sem stal na njej in isjbm visoko dvigal mogočno trobojnico, da sem skoro omagoval pod njeno težo, %
Bradlja je pa prišla na primeren prostor. Z njo vred ie tudi naš Orel našel zopet pravo zavetišče,
Začelo se je še živahne,je, pa/ tudi bolj orlovsko življenje.
XIX,
Počitnice so minile in prišla je Šesta šola. Težko sem šel v Ljubljano, ker je bilo pri našem Orlu vedno prijetneje., Z nekaterimi fanti me je vezalo iskreno prijateljstvo. Popolnoma smo se prilagodili drug drugemu in stanovska razlika se je izgubila. Opazil sem, da se jih Je orlovska vzgoja vendar prijela.
• Kljub temu sem se to leto svojim Orlom malo odtegnil. Nisem bil več potreben. Organizatorično delo je kaplan dobro vodil, tehnično je odsek sam vz -! drževal. Imel ja dober vaditeljski,zbor štirih domali čih fantov.
Tudi sem imel sam seboj več opraviti. Sola mi je postala težka, ker sem bil zadnji čas prav radi Orlov površno študiral. Poleg tega sem bil pogosto bolan in sem imel vedno instrukcije.
Ob nedeljah sem ostajal v Ljubljani. Kolikor mi je ostajalo časa, sem ga posvetil dijaški organizaciji, ki se je tudi živahno gibala. Imeli smo po vseh zavodih razpleteno agitacijo. Spodnja gimnazija je bila zase organizirana. Pri tej je zlasti prijatelj Grča razvijal podjetno delovanje in je imel na mlade dijake zelo vfelik vpliv.
Nismo pa pozabili ljudske organizacije. Vsaj modrovali smo pogosto o njej. Včasih na skupnih sestankih, drugič v zasebnih pogovorih,
0,rlov smo bili silno veseli. Vsak je skušal v svojem domačem kraju propagirati ali podpirati orlov, sko misel. Skoro iz vseh krajev smo imeli informaci-m, kako napreduje orlovski pokret. Deloma smo jih _ zajemali iz Mladosti, deloma iz poročil tovarišev. Za svojo osebo vem, da sem bil dobro poučen tudi o oddaljenejših Okrožjih, kakor Logatec, Jesenica, Ribnica. V zadnjem okrožju je bil zlasti odsek pri Sv. Gregorju poln življenja. Od tam je bilo tudi več dijakov; ki so bili goreči orlovski sodelavci — Celo iz Mari -bora in St. Jakoba v Rožu na Koroškem so prihajali pošamezni glasovi.
Nekoč smo sprožili vprašanje, kaj/o bi bilo mm goče poleg fantov tudi dekleta na orlovski podlagi organizirati. Vedeli smo, da so skoro vse dobra dekleta po deželi v Marijinih družbah. Pa se nam ni zdelo dovolj. Želeli smo neke organizacije, da bi mogla tudi dekleta .Orlom podobno nastopati. Pa tega vprašanja nismo mogli rešiti.
Znano nam je bilo, da so po nekaterih krajih ustanovili Orlice. Toda takrat nismo mislili, da bi se mogla orliška misel zanesti' med širše plasti naše ženske mladine. Dobro se še spominjam, da smo misel na telovadno žensko organizacijo kot neprimerno za večji obseg odklonili.
v •	Dalje prihodnjič. \
i
Stran? %
S as K ® z H
ni prav, za tebe ni mesta med ljudmi, ker si katoliški duhovnik!
Končno prosim gospodo pri „N. D.“, da se nekoliko določneje izrazi o domišljavih mariborskih duhovnikih.
Ker tista „kopa“ ostanem v zadevi štaj. meje končno le jaz, bi se po vaših nasvetih prav rad poboljšal, če mi pokažete, v čem tiči moja domišljavost. Nikdar in nikjer se nisem vrival v ospredje, tudi' v Pariz nisem silil in si referata nisem sam prilastil, izročil mi ga je Narodni svet. Ono noč od 5. do 6. januarja 1919, ko smo v dvorani deželnega zbora v Ljubljani razpravljali o naših mejnih zahtevah, je slišal moje poročilo o štajerski meji tudi g. dr. Kukovec, ki je bil td!krat sam pri deželni vladi. Teden dni smo pozneje čakali v Ljubljani na odhod v Pariz in
se opetovano sestali tudi z g. dr. Žerjavom. Zakaj li niso gospodje mestò,domišljavih mariborskih duhovnikov“ poslali v Pariz Čudodelnih strokovnjakov iz svoje srede, ki bk gotovo dosegli mejo višje Gradca.
K sklepu vas javno poživljena, da utemeljite svdjo zlobno opazko ob koncu dotične notice in dokažete, kdaj in kje je tista — na eno ali dve osebi skrčena —. „kopa mariborskih duhovnikov“ hujskala proti Srbom, proti Jugoslaviji in narodnemu jedinstvu in zato ni imela časa, ukreniti kaj za- delimit api jako komisijo? Dokler tega ne, dokažete ali ne prekličete , vam pristoja žig, ki. ga Javp a morala vseh časov in narodov daje tistim, ki drugim iz same zlobe kradejo dobro ime.
Maribor, 5. sept. 1920.
Fr. Kovačič.
Spomeniea Jugoslovanskega kluba, j P f§
Jugoslovanski klub je. 6. septembra ministrske- f ministra pa bi brezdvomno imela to posledico, ki te-
mu predsedniku in finančnemu ministru izročil to-le spomenico :
„Službene Novine“, štev, 185, z dne 25, avgusta 1920, so prinesle ukaz, s katerim se uveljavlja državni proračun s finančnim zakonom za finančno leto 1920-21, Preko tega državnega akta! s katerim posega finančni minister tako globoko in radikalno v naše gospodarsko stanje, ne moremo kot odgovorni zastopniki ljudstva preiti, ne da bi povdarili naše stališče.
Predvsem ne moremo odobravati pota in načina, kako si je vlada ugotovila proračun. Izvor parlamentarizma in njegovo bistvo je, da ljudski zastopniki odločujejo o državnih dohodkih in izdatkih, torej pravica dovoljevati proračun in vršiti na ta način kontrolo nad vlado. Ta pravica se je z omenjenim aktom kršila, ker je vlada izdala naredbo kljub dejstvu, da je obstojalo začasno Narodno predstavništvo in njegov financijski odbor.,
Državni proračun ni z a-< k o n i t.
Razumeli bi, ako vlada v nujni sili ob sedanjih zunanje — in notranje političnih razmerah uporabi za nekaj dni ta izredni način gospodarstva v državi, toda ne moramo odobravati, da se oeli proračun u -veljavi in se tako finančni odbor in parlament potisneta popolnoma na stran. Posebej še moramo povdar-jati, da je finančni minister v navedeni ukaz unesel določbe, ki jih ni v finančnem zakonu.
Naši pomisleki pa niso le državnopravnega, političnega, temveč še bolj gospodarskega značaja in se tičejo materijalne strani proračuna.
Naš gospodarski; položaj nepovoljen.
Mi moramo naglašati, da so gospodarski odno-Šaji ljudstva, katerega zastopamo, skrajno nepovoljni. Naši proizvodi, posebno agrarni^ se ali sploh ne prodajajo, ali pa silno padajo v ceni. Med tem pa svetovni trg in način našega državnega gospodarstva draži vse predmete, ki jih mora naše ljudstvo kupovati. Kričeča dejstva o tem prinašajo vsi naši politični in gospodarski listi, torej so javnosti znana ter jih (tukaj ni treba posebej navajati.
.V naših krajih je od naše države v narodno gospodarskem življenju priznana in obdržana krona kot merilna vrednotna jedinica in zato bi jo kot tako tudi proračun moral ne samo navidezno številčno , temveč dejansko finaneijsko-gospodarsko uporabljati pri davčnem postopanju,
Povdariti tudi moramo, da je tako imenovano blagostanje le navidezno, v resnici je obrabljen ves gospodarski inventar in je nabava ob sedanjih odno -šajih nemogoča. Ni torej točno naziranje, da naši kraji vsled vojske niso trpeli.
Slabo gospodarsko stanje se zrcali predvsem iz tega, da niti eden kmetski in delavski denarni zavod nima v izkazu tega leta več vlog kakor posojil. Posojila m dvigi vlog naglo rastejo, O tem se zamore,jo davčne in finančne oblasti vsak trenutek prepričati.
Iz vsega tega sledi, da je bilo ljudstvu že sedaj težko plačevati obsežne dosedanje davščine, da pa je popolnoma izključeno, da bi fiskus svoj davčni vijak nastavii v tako grozni meri, kakor ga v svojem proračunu gospod finančni minister predlaga.
Država mora živeti.
Ako se nam od strani gospoda finančnega ministra reče, da država mora živeti, mi temu pritrdimo in smo kot državljani, ki so po ftej državi hrepeneli in za njo delali, pripravljeni doprinesti davčne žrtve do skrajne možnosti. Toda tej trditvi: država mora živeti, stavimo mi nasproti sledečo trditev: država mora skrbeti za dobkobit in gospodarski pro -. evit državljanov in jih s svojimi davčnimi merami ne sme ugonobiti. Izvršitev načrta gospoda finančnega
ga kot odgovon!:i zastopniki dovoliti ne, moremo, ker vidimo še tudi druga pota in sredstva, da se uredi država in ne ugonobi do uničenja imovina našega ljudstva,
Konkretno se naše pritožbe o materijelni strani proračuna nanašajo ita sledeče.
Iz zgoraj navedenih činjenje je nemogoče odobriti počet vor.jen e vse direktne davke in bivše deželne doklade. Sistem direktnega obdačevanja je posebej v Sloveniji in Dalmaciji, pa "tudi v ostalih pokrajinah bivše avstro-ogrske države tako razvit, da črpa tis -kus ž njim iz našega ljudstva mnogo več, te računi-mo na glavo prebivalstva na jednoto ploskovne mere in na množino in kakovost pridelkov na tej ploskovni enoti, kakor pa v drugih pokrajinah.
Posebno pa je osebna dohodnina po svojem bivstvu (talco elastična, da zadene vsako leto takoj več kot primerno davkoplačevalca,
Ni nam treba posebej naglašati, da naše dav -ene oblasti osobito v Sloveniji uporabljajo s takšno vnemo in odločnostjo besedilo davčnih zakonov, da gre to često že preko gospodarske moči posameznika in proti duhu in volji zakonodajalca. Iz navedenih razlogov je nemogoče odobriti početvorjenje direktnih davkov, posebej še zemljiškega, hišnega,, dohodnin -skega, občno pridobninskega davka ter visokih dežel nih, sedaj podržavljenih doklad.
Ugovor j) r o ti novi m davkom.
Naš ugovor se nanaša tudi na nekaj vrst' no -% ih davkov. Predvsem je nemogoče zvišanje taks, v prvi vrsti še dedarine in prenosnine za 100 (%. Iz -vršitov. toga povišanja znači stopnema izvršeno zaplembo zasebne imovine, osobito pri neprimičninah . Absolutno Izključeno je, da bi ob uvedbi teh povišanih pristojbin zamogel še resnični obdelovalec zemlje sploh izhajati. Zb Sedaj so se prebivalci zopet začeli izseljevati v Ameriko zlasjti iz slovenskih in hrvatskih pokrajin. Nameravani davki bi nas upropastili (in povzročili silno, bedo, kulturno in, ekonomsko nazadovanje in naše ljudstvo bi se še bolj izseljevalo. Obdavčenje kulturnih in prosvetnih prireditev je tudi neprimerno.
Posredni davki.
Glede indirektnih davkov posebej še trošarine in monopolov ter carine imamo v glavnem pripomniti sledeče Davki sami ne odgovarjajo kakor, so predloženi po svoji večini gospodarskim razmeram naših pokrajin. Posebno kričeča kiiivica je v tem oziru da. vek na vino, ki je upeljan samo zaj Slovenijo in davek na sadjevec ter prevelika omejitev proste žganjekuhe.
D a v e k n a 1 u č.
Predloženo obdavčenje luči (elektrika, sveče , karbid, petrolej) presega mere mogočnosti in ubiia obstoječe naprave in razvoj novih Ravno tako je pre visoko odmerjen davek na sladkor, kavo, olje, riž in kvas.
Monopolna in carinska uprava.
Monopolna in carinska uprava svoji nalogi v naših pokrajinah ni kos, niti, po svojem sistemu, in je popolnoma nezadostna po svojem obstoječem apa -■ ratu. Ako se razširi brez (temeljite preosnove na pod iagi naših obstoječih zakonov, bo posledica le splošen nered, iz tega ogromna škoda za državo ter ne -volja pri ljudstvu.
Sklepno izjavljamo, da nam naša prava in iskrena domovinska ljubezen nareka pozitivno sodelo -vati pri zgradbi naše države. Zato smo pripravljeni dati državi, kar potrebuje za obstanek in razvoj, ter nositi tozadevno, odgovornost, ako se v proračunu u-veljavijo v glavnem naši nazori in naše zahteve,
Beograd, dne 4. septembra 1920.
Za Jugoslovanski klub:
Dr, Jos. Hohn j ec.
politični pregled.
Jugoslavija.
N a še narodnd predstavništvo je izvolilo v svoji seji 9. t. m. predsedstvo. Predsednikom parlamenta je bil izvoljen radikalec dr, Stanojlo [Vukčevič s 150 glasi od 170, za podpredsednika znani ljubljanski Dolfe Ribnikar s 134 glasovi. Za zborničnega tajnika je bil izvoljen s 129 glasovi don Seg-
• y rr _     , nntmIrA tr rlrtr/mm aw. ^U ,  „ 1.1II 1 rr.TAi
vie
*-**-**-*-»' «J - —	<’	—---e»
Za namestnike v državnem odboru so bili izvol jeni: dr. Pečic, dr. Polič in Fon.
Narodno predstavništvo.se peča z madžarsko mirovno pogodbo.
Na državnozborski seji, ki je skli-eana za 13. septembra, se bo določilo število mandatov za vsako okrožje*
Direktna p o g a j a n j a med Jugoslavijo in Italijo v svrho rešitve jadranskega vprašanja se bodo baje začela 15. t. m/ la bodo trpela do 20. t. m. Kraj za pogajanja še ni določen.
Ob m a d ž a r s ko-j u g o s lo v a n s k i meji opazujejo močno gibanje madžarskih čet. Gete se gibljejo proti Baji, Pečuhu in Barču. Prijeli so več madžarskih agentov na našem ozemlju.
Pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo radi proge Maribor—Ljutomer so prekinjena. Avstrija predlaga za kompenzacijo otvoritev.
__________________________	10. septembra 1880«
/
tranzita iz Gradca in St. Pavla v Celovec. Upati je, kljub prekinjenju pogajanj na uspeh in končni spo* razum.
Italija.
j Po časnikarskih poročilih vlada v Italiji razpoloženje, kakor pred revolucijo ali pred meščansko vojno. Središča upora sta največja ìtali -Janška obrtna mesta Milan in Turin. Delavci so zasedli tovarne, sev v njih zabarikadirali in oborožin, .Vlada je postavila na križišča cest topove, vojaštvo1 trajno v pogotovju. V Kremoni so se spopadli largisti in socijalisti, bilo je več ubiltih. Gibanje sega tudi na srednjo in na južno Italijo, Zlasti po Siciliji so izbruhnili hudi nemiri poljskih delavcev proti veleposestnikom.
Na Primorskem je izbruhnila zopet splošna stavka, ki je prenehala za en dan. Delavci so se že dogovorili z vlado in šli zopet na delo. Med pogrebom nekega od fašistov (zveza bojevnikov, to/je lju« di* ki so navdušeni za vojsko) ubitega delavca je pa: prišlo do nemirov. Fašisti so metali kamenje na mrliški sprevod, delavci so hoteli napoditi napadalce, pridejo karabinijeri (orožniki) in streljajo med delavce, trije padejo mrtvi. Takoj nato se zberejo voditelji delavcev in proglase zopet splošno stavko. Vse živ -ljenje v Trstu je izumrlo. Ladije stoje, vodovod ne deluje, železniški promet je ukinjen.
Busija—Poljska.
Med Poljaki in Rusi se bijejo dnevni boji in praske, ki pa ne vplivajo v nobenem oziru več odločilno. Večji boji se vršijo krog Brest-Litovskega, Wladimir-Wolynskega in severno od Lvova.
Poljska mirovna delegacija, ki bd odpotovala 15. t. m. s parnikom v Rigo, je pooblaščena, da sklene premirje in mir. Premirje se bo sklenilo tekom 1 tedna, mir pa baje v 1 mescu.
V M o s k v i se je vršil 2. t. m. ob navzočno -ati 1800 odposlancev kongres vzhodnih narodov. Načeloval je Sinovjev, častno predsedstvo pa je ijnel Ljenin, častni člani so bili:	Trockij, Bela Kun im
Radek. Kongres je sklenil podpirati sovjetsko vlada v boju zoper Poljsko in generala Wrangla.
Pnevne vesli.
Bolezen ministra dr. Korošca. Docent dr. Ivans Matto, ki zdravi dr. Korošca, izjavlja, da lèzi gosp« minister v mariborski bolnici bolan za trebušnim le-garjem v tretjem tednu bolezni z normalnim potekom* Stanje njegovo je prav zadovoljivo, temperatura pa« da že par dni. Srce dobro.
Bolgarija in balkansko-podonavska zveza. Bal« kansko podonavska zveza, zadobiva vedno določnejše obrise. Sliši se, da je Grčija pripravljena pristopiti k zvezi Nedavno je pa prišel v Beograd, tajnik bolgarskega ministrskega predsednika, Todorov, v politični nalogi. To je prvi korak, približevanja Bulgarov. k naši državi. Mi pozdravljamo ta'korak z veseljem.» Kar je bilo mora biti Za nami, mi pa moramo graditi poslopje nove državnosti. Pristop Bulgarov k balkanski zvezi naj bi bil prvi korak k popolnem narodnem in državnem ujedinjenju, kajti tudi Bulgari so Jugo-šloveni naše narodnosti., Približevanje Bulgarov Jugoslaviji je spravilo popolnoma iz ravnotežja Italijane, ki so hoteli v Bolgariji urediti središče nereda in nemira za naše južne pokrajine. Italijansko časopisje kateremu so poprej bili Bulgari vsi zlat j, se je takoj zbadljivo obrnilo proti njim.
Nemci kupujejo glasov» na Koroškem. Znani večkratni milijonar, hotelir in puškar Just v Borov« ijah na Koroškem je dal 700 K nekemu Moranu, sedaj usltžbeneu pri plinarni v Ptuju, da gre glasovat na Koroško za Nemce, ker je doma iz Ljubelja na Koroškem. Mož je vzel mu ponujeni denar, šel na Ko -roško in baje oddal listine nekemu drugemu, da glasuje zanj. Milijonar Just je obogatel med Slovenci, je torej brezprimerna drznost tega nemškega bojnega petelina, da kupuje glasove za Nemce. Zopet nov do« kaz, da se Nemci in nemškutarji ne ustrašijo nobe « nega, še tako umazanega sredstva, da bi si priborili zmago na Koroškem. Merodajne činitelje pa opozar« jamo, da ta slučaj prav gotovo ne bo ostal morda posamezen.
Socijaldemokrati in njihova ljubezen do de lavstva. Naši socijaldemokrati na svojih shodih kaj radi povdarjajo njihovo veliko ljubezen do delavstva* Da je pa našim socijaldemokratom le samo za delavske groše, a delavstvo sploh jim je postranska stvar, odnosno deveta briga,, je dejstvo, ki se ‘ne da tajiti « Evo vam dokaza ! V Mariboru so imeli sooijaldemo -krati jednega kletarja v Ljudskem domu, kateri je bil zvest, njihov pristaš in za časa njegovega službovanja na Koroškem njihov najzv6stejši agitator. V Mariboru so mu pa po večmesečni trudapolni službi isto odpovedali ter ga vrgli na cesto brez vsega pravega vzroka. Menda je bil vzrok ta, dà je kletar, seveda pokorno poslušajoč ukaze svojih socijaldemokraškili voditeljev, med časom železničarske stavke moral —-prav pridno točiti črno vino za voditelje mariborskega delavstva (imena So na razpolago), akoravno je bilo takrat točenje alkoholnih pijač strogo prepovedano. Najbrž je postal kletar voditeljem socijaldemokra-tov preveč nevaren, ko je spoznal in videl njih taktiko, kako se delavstvo zlahka ogoljufa in okrade. Zatorej na cesto z njim ! Revež je moral zapustiti belano ženo in pet nepreskrbljenih otrok ter si iti v Slavonijo službe iskat. Na eni strani torej stavijo i svoje delavce na cesto ter jih puste brez vsake pomoči, na drugi strani pa imajo v svojih službah milijonarje iut
10 septembra 1 020.
V
.gotove bogatine, v Mariboru n. pr. Pelikana iz Gos-pdske ulice, kateri je bogatašev sin in hudi1 neinčur , in kateri bi za časa stare Avstrije najraje vse Slovence v žlici vode potopil, ter mu plačajo mastno plačo, med tem ko pustijo revnega delavca poginiti na cesti. Ako torej nisi milijonar in goljuf, se ne smeš prištevati k socijaldemokratom. Delavstvo je seveda ■ že zdavnaj spoznalo te strašanske pijavke, zato bode jiniupa pri bodočih volitvah pokazalo figo.“
ovt-Ctospodu Sehanku v Selnici ob Dravi. _ Na vaš poziv, naj „dokažemo z zanesljivimi pričami, da ste ■ob vsaki slovesni priliki razobesili! irankiurtarico" , vana izjavljamo, da smd s trditvijo izkazali nekoliko preveč časti vašemu pangermanskemu rodoljub ju. Gotovo bi se bila našla še ta ali ona slovesna prilika, ob kateri bi bili lahko obesili irankiurtarico, pa je niste. Ker ste bili priznano goreč izobešaiec Irank-furiaric, česar, tudi sedaj ne tajite, verjamemo, da vam je še sedaj žal, ako ste zamudili kakšno slovesno priliko, da pokažete svojo barvo. Dajte nam pa tudi vi povedati, kako da ste sedaj naenkrat tako izgubili spoštovanje pred vašim krstnim listom. Popreje ste se pisali s „Schunko“, kakor pravite, iz shmega spoštovanja pred krstnim listom, sedaj ste pa naen -krat • „Žunko." Ker se krstni list ni spremen J , ste se morali vi. Popreje ste tudi vedho podpisovali „Bäcker insister“ naruestq „pek“. Ali tudi to radi krstnega lista? Pek in brat Sokol Žunko nima rad, če ga kdo spomni, kako se je nedavno „Bäckermeister“ Schun-ko senčil pod irankiurtarico in bi sedaj vso svojo preteklost najraje zvalil na stari krstni list.
Jugoslov. Matica. Po dosedanjih izkušnjah je ho!je. ako se po manjših krajih, kjer ni veliko šte -vilo članov, ne snujejo podružnice, ampak prevzame poverjeništvo mariborske podružnice kakšna za našo stvar požrtvovalna oseba, ki nabira člane, pobira članarino ter pošilja v Maribor. Podružnice naj se snujejo samo v onih krajih, kjer je toliko članov, da la-fiko vzdržujejo pisarniško moč, ki redno opravlja to delo vsaj kot postranski zaslužek. Odbor podružnic po malih krajih je težko sklepčen in težko je dobiti dovolj razumnih in požrtvovalnih odbornikov. Delo •takega odbora — nabiranje članov in pobiranje čla -narine — lahko opravlja poverjenik, pisarniška dela pa izvršuje naša pisarna. Prireditve v korist Matice naj po takih krajih prirejajo druga društva pod vplivom poverjenika. Prosimo dobre osebe, ki bi hotele ■prevzeti povei’jeništvo, da se nam priglase.
Žensko učiteljišče si kaj močno zaželijo naši narodni osrečevale! krog Voglar-Kodermanovega tabora. Pa bo težko šlo, ker tu je predvsem ugotoviti , •če je taka šola sploh potrebna ali ne. In če razmotri-,vamo sedanje razmere, pridemo nehote do zaključka, da za sedaj naše vzorno delujoče žensko učiteljišče č. Šolskih sester popolnoma zadostuje. Vpoštevati se pa mora tudi, da nam bo nekdanja kranjska kakor dos-Jej tudi odslej nudila mnogo učiteljic. Da bi otvoritev še enega ženskega učiteljišča prav kmalu povzročala •jiadprodukcijo učiteljic -- vsled česar bi učiteljice že same največ trpele — naj ilustrujie sledeči istiniti slučaj: Bilo je nekaj let pred izbruhom svetovnega klanja, kq je v neko malo mesto na Slovenskem Štajerskem prišel deželni šolski nadzornik in obiskal ta -mošnjega glavarja. Le-ta kaže na cel kup prošenj in reče, da se je za eno začasno žensko učiteljsko mesto zglasilo 47 prosilk, od katerih večje število učiteljic že 2 do 3 leta čaka na namestitev. Deželni šolski nadzornik je to neljubo prikazen označil kot posledico nadprodukcije, ki bo v kratkem času dovedla do prave kalamitete. Priporočal pa mu je, naj si izbere gojenko mariborskega samost, učiteljišča, kjer se is-totako temeljito ter praktično vzgojijo v dobre in pridne učiteljice. Naš mnogozaslužni in neustrašeni poverjenik za uk in bogočastje je torej tudi v tej zadevi pravo zadel in previdno deloval, da ne odobruje otvoritve nepotrebne in drage šole.
Celjsko okrajno glavarstvo je pred par mesci izdalo na vse podrejene organe, kakor:	županstva,
žandarmerijo, šolska vodstva in na župnijske urade, okrožnico z navodilom, kako zabranjevati pijančeva -nje in njega žalostne posledice. Vspeh se kaže na u-prav katastrofalen način: Razna ognjegasna, sokolska in kulturna društva prirejajo pivske veselice nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom in še tudi med tednom. Da bi vsled tega neuspeha ne trpel preveč Hgled te politične instance, sklenilo je uradništvo o-Icrajnega glavarstva Celje bolj učinkovito akcijo, — namreč med seboj .namerava bojda ustanoviti poseben •abstinenčni odsek, po načelu: klin s klinom. Za načelnika temu, abstinenčnemu odseku namerava bojda izvoliti g. nadkomisarja Pinkava, ki se neki posebno zanimiva za to ustanovo. Ce je to res, potem smemo pričakovati najlepših uspehov od tega odseka.
Umor. Dne 7. septembra zrntraj našli so pri fSv Benediktu v Slov. gor. v gozdu poleg benediške 'Slatine truplo nekega neznanega moža v približni starosti30 let. Imel je smrtne rane na glavi — presekana je glava na treh straneh — . tudi je bil vrat prerezan. Odsekan je tudi palec desne roke. Storilec je zavlekel truplo v jarek do malega potoka, Ümorje-Tii je gladko obrit, ima kratko prirezane brke, belkaste barve in sive oči. Na glavi ima spredaj plešo, lasje so kratko postriženi. Obleka je videti vojaška, ravnotako tudi čevlji. Dokumentov umorjeni ni imel Našlo se je pri njem 11 srebrnih kron. Kdor kaj ve povedati o osebi umorjenega naj sporoči okrajni sodniji Sv. Lenart v Slov. gor.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred pismeno do 16. septembra ali 17. septembra od 8. do 9. ure, vpisovanje novih dijakov v II. do VIII. razred 17. septembra od 9. do 11. ure, vpisovanje starih dijakov 18. septembra od 10, do 11.
saia® aa

? n
ure. Sprejemni izpit za I. razred 17. septembra pis meno od 9. do 11. ure, ustno popoldne, event, spre -jorrmi izpiti za II. do VIII. razred 16. iü 17. septembra, ponavljalni in naknadni izpiti 16. in 17. septembra. Predložiš se krstni list' in zadnje izpričevalo.
Deška meščanska šola v Ptuju. Šolsko leto 1920-21 se prične dne 16. septembra 1920. Vpisovanje novih učencev se vrši dne 16., 17., 18. septembra ob 0. do 12. uri predpoldne v pisarni šolskega poslopta pri okrajnem glavarstvu. Sprejemajo se učenci ljudskih šol, ki so s povoljnim uspehom dovršili najmanj1 5 šolsko leto. Razen šolskega izpričevala in krstnega lista treba za sprejem še podatke o domovinski pristojnosti in o bivališču staršev. Učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto na javni ljudski šoli, morajo napraviti sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Vsi drugi učenci, ki so dovršili 6, ali 7. šolsko leto na večrazredni javni ljudski šoli s povoljnim uspehom , se sprejemajo brez sprejemnega izpita. Sprejemni in prestopni izpiti se vrše 18. septembra 1920.
Planinski koledar za leto 1921 si še mnogi niso naročili. Gas beži, skoraj ga bo treba dati v tisk. Ker se ga bo tiskalo le omejeno število, priporočamo, da se vsakdo pravočasno pobriga, da istega naroči. Tudi je še nekaj inseratov prostila ter pogrešamo še mnogo naših narodnih tvrdk in gostiln. Vsa pojasnila daje izdajatelj g. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu. Vsak planine imej Planinški koledar! R.
Prasnile obmej« Slovencev v Ši liju.
V času, ko se odločuje usoda naše severne meje, so praznovali obmejni Slovenci desetletnico otvoritve Slovenskega doma v St. liju. Iz vseh krajev naše domovine so prihiteli ljudje, da se veselijo z hrabrimi Sentiljčani zmage, priborjene po hudem desetletnem boju, da jim častitajo k tej: zmagi, da v kratkem bratskem občevanju s temi junaki spoznajo njih same in vidijo zemljo, ki so se za njo tako vztraj-! no borih. _ — 2e v torek zvečer'' so zagoreli po Oti -žnjih gričih kresovi oznanovaje svetu, da. ie prihodnji dan, dan veselja in radosti, ki so kazali hi se ’nekako posmehovali Nemcem onkraj bližnje meje, češ tu nas imate sedaj v svobodni Jugoslaviji, ne več zatirane, ne več tlačene, ne več odvisne gospodarje, na svoji zemlji. Nebroj zastav je plapolalo raz hiš , mlajev in dreves. — Od vseh strani, po stezah čez griče, sip prihajale 8. sept. zgodaj zjutraj množice’ ljudstva v St. lij. Ob 10. uri' je pripeljal iz Maribora poseben vlak udeležence iz cele Slovenije. Sem. -il Mani in drugi obmejni Slovenci (od Sv. Križa, od Sv. Ane itd.) so jih sprejeli na kolodvoru izrekajoč jim zahvalo, da se udeležijo slavlja, h kateremu so tudi' oni mnogo pripomogli s tem, da so podpirali obmejne Slovence v njihovem boju, Y imenu vseh jim je zaklical g. Thaler prav prisrčen : Dobro došli! Odgovoril mu je Orel br. Novak iz Ljutomera. — Pod vodstvom železničarske godbe je odšla množica v cerkev na čelu zastavonoše ormoške Kmetske zveze, Ju-gostov. strokovne zveze iz Maribora, izobraževalnega društva v Studencih i. dr. Gospod dr. Medved je v cerkvenem govoru opominjal navzoče, naj še zana -prej vstrajajo v boju za naše svetinje: vero m narodnost. Ne pozabimo pa prositi Boga, da nam on po maga, ker brez božjega blagoslova m trajnega uspeha. Po sv. maši, ki jo je služil g. ravnatelj Vreže in pri kateri sta ministrirala dva mariborska Orla. so pristopili šentiljski Orli in Orlice k sv. obhajilu v zahvalo Bogu, da je dal doživeti ta dan veselja. — Popoldne se je vršil na bivšem Siidmarkinem posestvu (o usoda!) ljudski tabor. Velike množice liudstva in odličnih gostov so poslušale izvajanja govornikov. Gospod župnik Vračko pozdravi vse navzoče, imenoma gospoda generala Pliveliča, predsednika jugosiov, razmejitvene komisije, gospoda okrajnega glavarja dr. Lajnšica i. dr. Domači rojak Zebot, je v svojem govoru podal sliiko trdih bojev ojbmej'nih Slovencev za svom vero in narodnost. Zopet usoda oz. delo božje previdnosti: raz najmočnejšo nemško utrdbo fSudan ar kh of) v St. liju je prvikrat- zaplapolala slovenska trobojnica, v znamenje popolne zmage nad tujcem. Gospod dr. Kovačič je povdarjal, oz. povedal novico, da, če bi požrtvovalni borilci Kelemina Zorko,, Vračko i. dr. ne stonili, kar so storili, celi severni del Slov. goric ne bi prišel v Jugoslavijo ampak pod Avstrijo. Med telovadbo Orlov in Oirlic so še govorili : podporučnik g. Terseglav, ki je v vznešenih besedah kot odposlanec OZ govoril posebno Orlom in jih spodbujal k navdušenem m požrtvovalnem delu v bodočnosti, da bodo tudi oni praznovali enkrat slav -lje zmage, kakor ga praznujejo Sentiljčani. Cilka Krekova je vzpodbujala ženstvo naj vzgaja svojo deco za vojake, ki bodo znali braniti našo vero in narodnost, kakor so vzgojile Sentijljčanke svoje otroke za junake, G. dr. Lenard jè govoril v imenu Jugosl. Matice, Krepek v imenu kršč. slov. delavstva. Po -zdrave so še prinesli:	Strokovna zveza, Slov. dij .
zveza, br. Novak v imenu Orlov Slov, goric in Murskega polja i. dr. Po lepi orodni telovadbi se je razvila po vsem prostoru neprisiljena zabava s kolo-ple-si, rajanjem i. dr,. Pozno ponoči so se tuji udeleženci odpeljali proti Mariboru in nesli s seboj najlepši tf-tis in blagrujoč Sentiljčane, da lahko zrejo s pono -som nh uspeh svojega truda in dela,
Obmejni Slovenci pozdravljajo svojega vladarj a. Ob priliki velikega slavlja Slovencev v St. liju v Slov. gor. dne 8, septembra se je na predlog urednika Zebota poslalo kralju Petru in regentu Aleksandru naslednji brzojavni poz -drav: Domačini in gostje, zbrani na velikem narod-
Inem slavlju pri obhajanju desetletnice otvoritve Slovenskega doma v St. liju, ob kateri priliki so imeli hude boje z avstrijskimi mogotci in narodnimi odpadniki, pošiljajo Vašemu Visočanstvu udane pozdrave,. I Tu zbrani Orli pozdravljajo .vladarja Jugoslavije s j| svojim pozdravom: Bog živi!
Na slavnost v St. liju je dospela » več brzojavnih in pismenih pozdravov. Nekdanji u-I rednik Slov. Gospodarja, sedanji nadžupnik pri SvG j Križu pri Slatini je pozdravil šentiljsko slavlje s tem. j ]p vèrzom :
Slava Tebi, Port-Artur 1 Ni uničil Te nemem*,.
SHS je kraljevina Danes Tvoja domovina.
Bog živi Te častivce vse
Ki zdaj s teboj se vesele!
Mariborske vesti.
f tf. Zanimiva zlata poroka. Dne 8. t. m. ob osmih!
f je bila v stolni cerkvi pred mnogobrojnim občinstvom \ ganljiva slovesnost, zlata poroka g. Ludovika Prem-; ru in njegove soproge Josipine. Profesor dr. Anton. I Medved, ki je izvršil cerkveni obred, je v svojem na-I govoru pred zlato poroko razložil pomep slovesnega j dneva. G. Premru, ženin, je bil rojen v župniji Veli-i ko Ubeljsko na Notranjskem leta 1843. Dovršil je bil ‘ ravno kadetno šolo, jko je bil pozvan nadvojvoda j Malis za cesarja v Mehiko leta 1864. V častniški zbor, \ ki ga je spremljal v novoustanovljeno cesarstvo, je ; bil vstopil tudi Premru. Dve leti je potem ostal v Me-; biki. Nekaj mescev pred vstajo, v koji je izgubil ce-! sar Maks sv^jo krono in svoje življenje, je Premru j zapustil Mehiko, ker ni hotel postati tamošnji držav-• ijan. Vstopil je potem v avstrijsko državno službo . j Njegova žena Josipina je bila rojena leta 1848 v Se-i nožečah iz rodovine slovečega pesnika in skladatelja : Miroslava Vilhar. Tri hčere in dva sinova so blago-
■	slov srečnega zakona. Najstarejši sin Miroslav je bil j notar v Kobaridu, a so ga Italijani takoj po zasedbi j internirali; sedaj je v vjetništvu v Rimu. Med vojno ! je marljivo sodeloval pri izdaji velikega dela „Monu-\ menta sclavinica“, ki je v francoskem in angleškem
i jeziku branilo jugoslovanske koristi pred širšo javno-; stjo. Najmlajši sin Vladimir je višji revident v Mari-
■	boru. G. Ludovik Premru si je bil svoj dom postavil i v solnčni Gorici, a je bil pregnan pred krutimi Lahi : ter se je nastanil v Mariboru. K prelepi njegovi slovesnosti mu iz srca kličemo: Na mnoga še leta, srečna in vesela, do skrajnih mej človeškega življenja!'
Primarij dr. Černič zopet redno ordinira.
Porotno zasedanje v Mariboru. Porotne obravnave pred mariborsko jesensko poroto ne bodo trpele samo dva dni, kakor je poročalo časopisje, ampak se : bodo raztegnile čez dobo celih 14 dni po izjavi mariborskega državnega pravdništva,
„Jadran, društvo beguncev s iz Jtiga“ naznanja vsem interesentom, da so došla, od deželne vlade za I Slovenijo potrjena pravila in da se vsled tega vrši ! ustanovni občni zbor v petek, dne 17. t. m. točno ob'
: 20, uri v dvorani mariborskega Narodnega doma s ! sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. volitve odbora in 3. slučajnosti. — Pripravljalni odbor.
Proštov, požarna hramba v Mariboru. Kakor nam javlja, prostovoljna požarna bramba in njen re -šilni oddelek, bo pobirala društvena sluginja pri podpirajočih članih članske prispevke za leto 1920. Cenjeno prebivalstvo se prosi, da se ta zavod, kateri je že sioril toliko dobrih in plemenitih del in kateri je odvisen le od dobrodelnosti, kolikor mogoče v velikem obsegu podpira. Ker so se nabavne in vzdrževalne cene za konjski materijal, voznike, mezde, nakup bencina in obvez dvignile silovito, se je določilo pri zadnji seji, da sè zviša udnina podpirajočih udov na 10 kron. Dobrotniki, kateri bi hoteli pristopiti k temu zavodu kot podporni ali izvršujoči člani, se lahko vsa-kočasno javijo pri blagajniku g. Rupertu Jeglič, stanujočem v Gosposki ulici ali v Gasilnem domu, Koroška cesta 12.
Na državni realki v Mariboru se vrši vpisovanje v I. razred v sredo dno 15. septembra dopoldne od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti za prvi razred se vrše v četrtek 16. septembra dopoldne od 10. do 12. ure (pismeno) in od 14. do 16, ure (ustno). — Sprejemanje učencev v 2. do 7. razred se vrši v četrtek 16. septembra dopoldne ob 9. uri. Vsa druga pojasnila o začetku šole so objavljena na objavni deski v zavodu.
Na deški meščanski šoli v Mariboru je vp;so-sovanie dne 15., 16. in 17. t. m. Učenci, ki doslej še« niso posečali tega zavoda, naj prinesejo seboj zadnje izpričevalo, krstni' list, domovnico in izpričevalo o cepi jati ju. Zunanji učenci se vsprejemajo le v kolikor, to dopušča prostor, plačati morajo, pa učilski prispevek v znesku 50 K. Mestni šolski svet lahko ta pri -spevek izpregleda, če dotičniki vložijo prošnjo, ki je podprta.; z ubožnostnim izpričevalom. Za napredek deške meščanske Šole je posebno važno dejstvo, da dobi v sledečem šolskem letu četrti razred s slovenskim Učnim jezikom, V ta razred vstopijo lahko oni učenci-ki so dovršili tretji razred meščanske šole. Ker jjetos domačih učencev be bo mnogo, opozarjamo na to otvoritev tudi ttuje meščanske učence, ki bi radi dovršili šolo popolnoma. Četrti razred je najboljša priprava, na učiteljišče, kamor prestopajo absolventi četrtega meščanskega razreda brez izpita. Jako dobro so pa taki učenci pripravljeni za višjo obrtno Solo, za vršja . trgovske šole in za življenje.
Harlfeerijga	k* m £ im
banka ¥ Maribora Sgžg9^
Vv	... Tatefon Mir. 16»
Podružnice : MURSKA SOBOTA.
»SaSKatas^ffiSjaäKB
SSSf£f6l8t@ ■ Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju.
lupile in prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd,
Izdale : Čeke nakaznice in akreditiv© na vsa tu- in inozemska mesta,
OiI@ predujme : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Osile kredite : Pod najugodnejšimi pogoji.	m
PffllfSfliStSl i Borzna naročila in 'jih izvršuje najkulantneje.
V MARIBORU, GOSPODSKA ULICA,
v sredini mesta,
se kot prva slovenska kavarna v Maribora priporoča za obilen obisk vsem Jugoslovanom
G» VALJAK.
MARNAR
Za hvala.
Povodom smrti predragega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Valentina KropisšeSs,
župnika v Framu
ieši naznanila.
üaznai
sfatarne m srebrnine. Cene smerne. Postrežba to£na.
Ill IGNACU, MARIBOR
iBAJSSI TSG 7 gradu (Burg).
I Naredni kaverni
T Maribora je bil ob priliki Sokolskega zleta najden ' ženski orratnik „boa“. Kdor ja je iega-bil, se naj javi na zgornji naslov.
748	/

740
Notar
dr. J. Barle
vljudno naznanja, da je otroril notarsko pisarno
HariiiéFu
Aleksandrova cesta 14
dosedsj pis. not. Krišperja.
»es
Trsplssesski
Äg_« pristni prvovrstno kakovosti SBs prodaja in razpošilja,
vsafamstit®
3SSŠC§jS@kD?nie’ pr0^a ™
razpošilja
Ustil® Lili, trgo?ec,
trgovec
MARIBOR, Glavni trg« 4.
OBLEKO»
Pripašete in najfineiže, Tote« » «siisls
lidao delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo ori: ALOJZIJ ARBEITE®, Maribor, Dmaka ulica št. 15, (pri stares»
sosta).	405
VINA
li Hals«,
lastnega pri d el Isa
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
J©s. Staržlf, -
ttsevèc
Maribor, TrtKarfevs ulica
(prej Lutra« ulica). 7 30
10 novih sodov
po 300 litrov proda Ramšak, sodar, Ruše.	737
TTT-J Xza eno obitelj, nekaj XLIbd zemljišč®, hlev, pri Maribora, sposobna tudi za kakega obrtnika. Posestvo 9 oralov zemlje, 2 bigi se proda takoj za 120.000 K, lepa vila*in velika stanovanjska hiša, lepa lega v Maribora proda pisarna za posestva „Rapid“, Ma-ribar, Gosposka ulica 28.	738
ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT V MARIBORU.
6 MESEČNI TEČAJI
m
4 MESEČNI TEČAJI ZAČETEK DNE 4. OKTOBRA 1920,
■
I
TEČAJI
za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slov. jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje.
Obšir. prospekt brezplačno
ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT, MARIBOR,
Vetrinjska ulica 11, II. nadstr., sprejema od 11.—12.
2 železu seteree veze,
en transporter za žagine sani z valjarji vred zs mrežno žago, dobro uporabljivo staro železjo za kovečs in ključavničarje, leseno vijake, kakor tudi posteljne šius proda zelo po ceni Janez Sirak, ključavničarski mojster, Maribor, Pobreška eesta 15.	741
Sinite i

¥ PKKRAH'
jÉP I fiiji ;w feras. vrlu gostilne
I	,p3dP»h»rle»»*
V NEDELJO, 12. SEPTEM8BA POP.
Svira dsis&èà priljubljena godba. Izborna stara in nova vina, sveže pivo, mrzla in topla jedila. Vstop prost.
Viničarja fpyeŠoj
baron Twickel, soaierhof.
Maribor,
Borg-
736
NAZNANILO
Prodajalko, £$5,
M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši.	742
mfKarshfm iii©|sfr«m w Mariboru las
okolici»
Kljub odklonilnemu sklepu podpisane zadruge, da bi se tačas sklenila mezdna pogodba s pomočniki, skušajo pomočniki izsiliti z vsemi sredstvi mezdno pogodbo. Mizarske mojstre se torej opozarja, da bi se kaka pogodba, ki ni biia sklenjena potom zadruge, od predstojništva ns priznala in naj tisti mojstri, kateri so vsled pomote podpisali pogodbo, ta podpis prekličejo 3 protipodpisom v pisarni zadruge,
Za mad^mg®s
P. Drofenik I. r. Franc Edelstein L i.
744
ZNANO JE !
da se v veletrgovini manafaktnrnega blaga
Kerel-a Worsthe
Steweü^i sirite mMŠm liste I
v Mstlbom. G^iipeclsta ulica
dobiva vsakovrstno manufakturno Mago v
nftiveiSS Inferri pet ncinfSiili cenah.
Hočete kupiti po
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev
dokolenic (gamaš) oblek perila
torbic za potni!
vrvi iz prave konoplje pri
Jaksba Lah, Maribor, Sinili trg

LASTNIH IZBELt£©¥
iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah pro-
daja pri
Peter Itochitefser im div
mmimn, rnmrnm esst® m-ss»
Predila fedì prati mesečnemu odplačilu. «Ä»
Mmtmr Mihmei IKor&er
vlßutHno	eia fe otvorit
motarsišo pisarno v Mariitmrm Marißlnm plica 12, popreß pisarna not. mmmestmMsm
74»
Ivanu Jièlè.
se zahvaljujemo predvsem veleč, gosp, dekanu za v srce segajoči cerkveni govor, vsem gg. duhovnikom (tudi za obilne obiske med boleznijo), nadalje vsem sorodnikom, darovateljem lepih vencev, vsem društvom in vsem onim, ki so spremili pokojnika na zadnji poti.
Fram, 30. vel. srpana 1920.
laluisli rodbini Irepfmšefc—Jan,
■■■ VSi L VSA Sr KUPUJEJO
«se snele Disarmimi® potrebščine pri weistrgovivii
ÄüfEI državni, avtonomni W Wi m Privatni uradi ::
.UDOVIK SEF, MARIBOR, pnU!nm
utiesi štev. 1
Tov armiti®	papiri® in špee. tee©«sfe« pisarnišitil® petrebižin
Z t" CTMDCTVA » dsifiollš» pisalni strel »,ŠIPPEPW@0OSS
^ STO P 5110 in razmnoževalni eperat »OPS18GRÄPH«
la zahtevo pismeno Brzojavi: autista« psmdiie. Papiršef Maribor

STisk tiskarne aa* Cirila v. Maribora,