Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 27. maja 2020. 15 Maše je začasno preselil na facebook 21 Timi v dvajseta zelo drugače Cena: 1,46 EUR Leto: XXII 24 Čas krize prinese tudi pozitivne zgodbe 25 Koronavirus - zapor ali priložnost? ŠT. 4 I 24. april 2020 Počasi nazaj V vrtnarstvih je te dni zelo živahno. T. T. Življenje se po dobrem mesecu in pol postopoma vrača na višje obrate. V Spodnji Savinjski dolini smo jo zaenkrat solidno odnesli, pravijo pristojni, tudi štirje domovi za ostarele se držijo. Tačas so se ponovno odprle vrtnarije, trgovine z gradbenim materialom, avtoservisne delavnice, 4. maja jim bodo sledili frizerji in kozmetični saloni. Le za šole in vrtce še ne vemo. Vlada je pripravila že drugi sveženj ukrepov v podporo gospodarstvu, o katerih bo v naslednjih dneh odločal parlament. Študentje te dni že oddajo vloge za 150 evrov denarne pomoči, medtem ko bodo upokojenci solidarnostno pomoč med 130 in 300 evri dobili avtomatsko pri aprilski pokojnini. Pestro bo tudi maja. Pred Romuni poslanec in športniki L. K. T. T. Agonija hmeljarjev s pomanjkanjem delovne sile zaradi koronavirusa, ki preprečuje prihod tuje delovne sile, največ iz Romunije in Bosne, se bliža rešitvi. V ponedeljek zvečer se je po 360 romunskih delavcev odpravilo devet slovenskih avtobusov. Avtobusi z delavci so v torek prispeli na madžarsko-romunsko mejo, kjer so obtičali. Do zaključka redakcije v sredo (do 18. ure) še ni bilo znano, kdaj bodo prišli v Slovenijo, kjer jih najprej čaka še enotedenska karantena. Med- tem se je na splošen poziv pristojnega ministrstva že odzval poslanec iz naše doline Aleksander Reberšek, zavihal rokave in šel prostovoljno pomagat taborskim kmetom. Danes pa se na akcijo v hmeljišča odpravlja 40 sodelavcev Pivovarne Laško Union in več kot 40 športnikov iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, Nogometnega kluba Maribor, Košarkaškega kluba Zlatorog, predstavnikov slovenske smučarske, rokometne in košarkarske zveze. Aleksander Reberšek pri napeljavi vrvic Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 850 € * Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020. Vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 / PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 / w w w.matjaz.si • info@matjaz.si TZ-AZ-EP2020-110x60mm-SL.indd 1 18/03/20 12:12 T. T. L. K. Maske gor, maske dol! LUCIJA KOLAR Pri zaščitnih maskah je tako kot pri vsem drugem, česar smo se morali navaditi. Ljudje, ki so natančni in spoštujejo pravila v življenju, so pogledali in prebrali vse o nošnji in rokovanju z njimi in se bodo držali vseh pravil. Drugi so pravila preleteli površno, nekaj so slišali tu, nekaj tam. Potem pa imajo tisto doma izdelano masko v avtu 14 dni brez menjave ali pranja in jo natikajo gor in dol, ko hodijo v trgovino ali na kaka druga mesta, kjer je zaukazana. Kot se še spomnite iz šole, ko vas je učiteljica okarala, da točno ve, da znate, a da si morate vendarle kdaj natančno prebrati navodila za uporabno nalogo, potem boste pa končno tudi rešili prav. Če se vrnem k maskam. Tudi tistih tipov ljudi vmes med opisanima je veliko. So pa še taki, ki v paniki odstopajo navzgor in navzdol. Človek se v tej bizarni situaciji kar zabava, ko opazuje, kako sago smo naredili iz navadnih zaščitnih mask. Mene osebno v teh duhamornih dneh najbolj spravijo v smeh tisti, ki se odpravijo v paru, z družino ali celo sami na sprehod v naravo na svež zrak in si za vsak primer nadenejo masko. Zakaj že? No, v vsakem primeru bi nas znal kdo od malo bolj nagnjenih k avtoritarnosti kar navaditi na maske, pa na ustvarjanje psihoz, kajti če ljudem pričaraš skupnega, malo misterioznega sovražnika, ki mu še nismo čisto odkrili izvora, kaj šele, kako bi ga ukrotili, potem so bolj ubogljivi in čredni nagon za kakršne koli manipulacije prej naredi svoje. Nasploh so bile zaščitne maske gotovo najbolj izpostavljena tema Čestitke ob dnevu boja proti okupatorju in živel 1. maj! zadnjega meseca in najbrž bomo o njej govorili še nekaj časa, predvsem o tem, koliko so v resnici stale in koliko so bili pri tem iznajdljivi dobri komercialisti, če se milo izrazim. A poglejmo s pozitivne plati, maske so nas povezale. Po naši dolini so aktivirale vse živo. Našli so se prostovoljci, ki so jih šivali družno in posamično. Mnogi FB profili, predvsem ženskih duš, so izkazovali domača prizadevanja, da si zašijejo svojo masko. Nekje vmes sem dobila občutek, da so maske postale že moda. In tudi so. Po zgledu šivilj iz UKC-ja so se aktivirale modne oblikovalke in šivilje z našega konca in ustvarile take maske, ki so že skoraj »must have«, če se izrazim v žargonu naših modnih blogerjev. Zdi se, da maske počasi izgubljajo pridevnik »zaščitne« in so zagotovo postale poslovna priložnost ali so vsaj sprožile razmišljanje o njih. sami ustvarili svojo, neodvisno sliko. Samo tako bi lahko dobili neko »širino« spoznanj in ne bi postajali ovca, ki jo kasneje nevedno potegne za sabo prvi spreten in prijazen pastir z dovolj veliko kocko sladkorja. Glavo v pesek je sicer najlaže poriniti, še sploh, če imaš zagotovljeno službo in jo boš imeli tudi, ko vse mine. In minilo bo, z malo potrpljenja in dobre volje. K slednjemu prištevam tudi, da ni treba prijaviti vsakogar, ki je v teh, s prepovedmi posejanih dneh, malo ustvarjalen. Upam, da se ob tem kolca tistemu, ki je zatožil s strani župnika napovedan, a zaradi prijave prepovedan blagoslov jedi iz avtomobila, ki bi prinesel toliko dobre volje in tako malo greha. Pa je nekomu v tej Savinjski res šel v nos. Drugje se nam pa smejijo, ker so lahko podoben blagoslov jedi legitimno izvedli. Mene osebno v teh duhamornih dneh najbolj spravijo v smeh tisti, ki se odpravijo v paru, z družino ali celo sami na sprehod v naravo na svež zrak in si za vsak slučaj nadenejo masko. Zakaj že? Glede koronavirusa pa … Eni verjamejo nečemu, drugi drugemu, eni vedno dvomijo, drugi prisegajo na teorije zarot, tretji bogaboječe verjamejo v poštenost vsega. Vse se mi zdi bolj normalno kot otopelost, ki sem jo te dni zasledila pri delu ljudi. V stilu: »Raje nič ne berem, ne prižgem televizije, računalnika, ker sem potem čisto zmeden(a), ker me je še bolj strah.« Do neke mere res, samo otopelost, celo apatija sta nevarni zadevi. Ljudje se raje izklopijo, kot da bi si na podlagi različnih informacij Hvala bogu, astrologinja, ki se ukvarja z energijami, Andreja Novak, je napovedala, da bo šlo na bolje že z mlado luno, 23. aprila, najbolj pa na polno luno, 7. maja. »Takrat bo narava podprla svobodo, novo rast in razvoj.« Vmes bomo spet praznovali. Naj bo tokrat nesebično, v duhu praznika upora proti okupatorju. In naj vam praznik dela ponudi ustvarjalen razmislek o tem, kaj bomo delali in kako, potem ko se bomo zbudili iz epidemije. občinA ŽALEc 2 V Žalcu 100 najemov na mesec T. Tavčar ŠT. 4 I april 2020 Poslovna cona v Vrbju dobiva novo podobo L. Kolar S. S. Do konca leta še preostali del izgradnje infrastrukture S postaje pri Občini Žalec V Spodnji Savinjski dolini sta v sistemu za javno izposojo koles Koles-CE Občina Žalec in Polzela, v celotno mrežo pa so vključene še občine Celje, Laško, Zreče, Slovenske Konjice in Štore. Najem kolesa je možen tudi v času epidemije, a pred uporabo ga velja razkužiti, priporočena pa je tudi nošnja zaščitne opreme (posebej rokavic). V Občini Žalec je na voljo pet postaj. Od uvedbe sistema so v povprečju zabeležili 4 najeme koles na dan oziroma 90 na mesec. Lani pa je bilo v povprečju zabeleženih 100 najemov na mesec. Najbolj obiskane postaje so Občina Žalec, Avtobusna postaja Žalec in Čopova ulica. Lani je bil povprečen čas najema kolesa po uporabniku 24 minut, povprečna prevožena razdalja na en najem pa 4,6 kilometra. Največ, 5.000 km pa so prevozili novembra 2018. Od uvedbe sistema v Občini Polzela so v povprečju zabeležili 2 najema koles na dan oziroma 15 na mesec. Na Polzeli so zabeležene poti uporabnikov najbolj pogoste med postajami Športna dvorana Polzela in parkirišče v Ločici ob Savinji ter postajo Občina Žalec. Lani je bil povprečen čas najema kolesa po uporabniku 22 minut, povprečna prevožena razdalja na en najem pa 7,8 kilometra. Potem ko je Občina Žalec konec lanskega leta začela izgradnjo infrastrukture na območju poslovne cone Vrbje, je do sredine aprila izvajalcu gradbenih del Nivo Eko kljub ukrepom epidemije novega koronavirusa uspelo zgraditi parkirišča na vzhodnem delu in dovozno cesto na severnem delu PC Vrbje. V teh dneh poteka polaganje asfaltne prevleke. Gre za del projekta izgradnje komunalne infrastrukture in širitev poslovne cone Vrbje, ki bo ob zaključku del obsegal skoraj 4 hektarje. Projekt je vreden dober milijon in pol evrov brez DDV in ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vrednost po investicijski dokumentaciji je dobre 1,53 milijona evrov brez DDV, vrednost gradbene pogodbe pa dober milijon evrov. Občina je uspešno kandidirala na razpisu za evropska sredstva in pridobila dobrih 834 tisoč evrov, ki jih bo v deležu treh četrtin pokril Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalo četrtino pa Republika Slovenija oz. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Del investi- Kljub epidemiji so minule dni v PC Vrbje že asfaltirali cije v višini dobrih 180 tisoč evrov bo pokril proračun Občine Žalec. Ravno v tem delu so zajeta in že asfaltirana parkirišča za več kot 90 osebnih vozil. Zagotovljena bodo tudi parkirna mesta za invalide in za polnjenje električnih vozil. V naslednjih mesecih sledi v PC Vrbje še rekonstrukcija obstoječih cest na južnem in zahodnem delu. Do konca letošnjega leta bo sku- paj na novo zgrajenih in obnovljenih 740 metrov cest, postavljena bo javna razsvetljava v dolžini 830 metrov, zgrajeni bodo pločniki ter avtobusno postajališče. Obnovili bodo tudi vodovod v dolžini 515 metrov in kanalizacijski vod v dolžini 80 metrov. PC Vrbje je v neposredni bližini kraja, kjer želi Občina Žalec s partnerji v prihodnjih letih zgraditi vodni park Hopslandijo. Tržnica ponovno odprta L. K. T. T. Rez trte Nikolaje brez prič T. T. Silvo Marič in Jože Sopotnik pri rezi trte pri žalski cerkvi sv. Nikolaja Letošnja že 15. rez Nikolaje, po­tomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu, je bila opravljena nekoliko drugače. Zaradi krize s koronavirusom in prepovedjo združevanja na javnih mestih Društvo savinjskih vinogradnikov ni moglo izvesti javne prireditve z rezjo trte, napovedane za 24. marec. Zaradi tega sta rez opravila kar skrbnik trte Jože Sopotnik in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič 2. aprila. Ob rezi je bilo videti, da to trti prav nič ne škoduje. Videti je bila krepka in zdrava, prav tako so rozge lepo dozorele. Pričakujemo lahko dobro letino. Tudi v Taboru, Andražu nad Polzelo, pri gasilskem domu v Arji vasi in na Gradu Komenda na Polzeli, kjer raste potomka modre kavčine iz mariborskega Lenta, so rez opravili skrbniki trte v minulih dneh. Tržnica ne bo več samevala, delovala pa bo pod strožjimi varnostnimi ukrepi. Od sobote je ponovno odprta tudi žalska tržnica, ki je bila v skladu z Odlokom o začasni in splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah zaprta tri tedne. Še vedno pa je tržnica odprta le ob sobotah, med 7. in 13. uro, ko je dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov. Seveda pa veljajo še naprej strogi varnostni ukrepi, varnostna razdalja najmanj 1,5 metra, nošnja zaščitnih obraznih mask in uporaba razkužila. Upravitelj tržnice JKP Žalec je na prvo soboto, ko je tržnica ponovno obratovala, poskrbel za nadzor nad obiskom tržnice in spoštovanjem pravil, podobno, kot to počnejo na zaprtih prodajnih mestih. Tudi ko je bila tržnica zaprta, je sadje, a ne ravno lokalno pridelano, ponujal stari znanec žalske tržnice. OBČINA ŽALEC ŠT. 4 I april 2020 3 Epidemija stane več, prihodkov pa je manj L. Kolar T. T. Stranski učinki razglasitve epidemije, ki je botrovala zaprtju javnih zavodov, vrtcev, šol …, so tudi dodatni stroški, ki so obremenili občinski proračun. Kar nekaj je dodatnih stroškov občine v zvezi s prehrano in drugo pomočjo socialno šibkejšim. Prav tako občino pesti izpad tržne dejavnosti, tiste, ki jo upravlja ZKŠT Žalec (ni denarnega priliva za najem dvorane in za trženje predstav, žal ne obratujeta fontana piv, ekomuzej). Občina bo imela manj prihodkov tudi zaradi manj prihodkov od najemnin. Kakšen bo izpad tržne dejavnosti, je seveda odvisno od trajanja epidemije. A ta trenutek tega še ne moremo dokončno ovrednotiti. V času epidemije delo na domu opravlja 321 zaposlenih v žalskih osnovnih šolah, 31 v glasbeni šoli in 165 zaposlenih v Vrtcih Občine Žalec. 32 javnih delavcev, od tega 17 zaposlenih v ZKŠT Žalec in 15 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, je v tem času po večini uporabilo letni dopust ali pa so na čakanju oz. delajo od doma. V ZD Žalec normalno dela polovica zaposlenih, drugi so na dopustu ali pa so na čakanju. JZ Žalske lekarne normalno obratujejo, torej so na delu tudi vsi zaposleni. V času dela od doma dobivajo vsi zaposleni stoodstotno plačo, prav tako so opravičeni tudi do regresa za prehrano, ne pripadajo jim le stroški prevoza na delo. Več stroškov zaradi dela na domu VVZ občine Žalec in ostali vrtci so v skladu z uredbo vlade zaprti, a nekaj aktivnosti se je tudi tukaj preselilo na splet in virtualne medije. Starši v času, ko otrok zaradi zaprtja nimajo v vrtcih, oskrbe ne plačujejo. Ob manjših prilivih pa ostajajo fiksni stroški in plače, ki se izplačujejo. Vzgojiteljice, ki ravno tako delajo od doma, so na spletnih straneh žalskih vrtcev pripravile različne dejavnosti glede na starostne skupine, ki jih lahko uporabijo starši pri vzgoji otrok in preživljanju časa z njimi. Toda dejstvo obstaja, da starši v tem času ne plačujejo vrtcev. »Občina Žalec bo tako poleg obstoječe razlike plačila cene vrtca pokrivala tudi stroške, ki so nastali zaradi zaprtja vrtca in se nanašajo na stroške plače. Za marec znaša dodatna obremenitev proračuna Občine Žalec okrog 60 tisoč evrov, za april pa je ocena 100 tisoč evrov. Upam, da bo vlada oz. ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport zagotovilo občinam sredstva za poplačilo dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi neizvajanja dejavnosti v času epidemije,« je o tem povedal župan Janko Kos. Razdelijo 158 toplih obrokov dnevno Občina skrbi tudi za tople obroke predšolskim in šolskim otrokom, ki so zaradi zaprtja vrtcev in šol ostali brez ustrezne prehrane, izhajajo pa iz težkih socialnih razmer. »V enoti Vrtca Žalec I. na Aškerčevi 7 v Žalcu je od 6. aprila dalje organizirana delitev toplih obrokov za predšolske in osnovnošolske otroke in njihove družine. Podatke o upravičencih so posredovali sami javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja glede na socialni položaj in poznavanje razmer v družini. Glede na socialni položaj pa je organizirana tudi dostava toplega obroka na dom za 34 starejših občanov, za kar skrbijo prostovoljci Karitasa (30 starejših občanov) in RK OI Žalec (4 starejši občani). Z vozilom Prostoferja pa zagotavljamo dostavo 6 družinam. Skupaj trenutno razdelimo na dan Otroška igrišča v Žalcu so zaradi varnosti še vedno zaprta, otroci se lahko igrajo na domačih dvoriščih ali sami, na neformalnih zunanjih površinah. okrog 158 toplih obrokov,« je povedal župan Janko Kos in dodal, da so v občini veseli tudi donacij, kot je bila, recimo, donacija LIONS kluba Celje, ki je poskrbel za 60 velikonočnih daril s šunko, jajci, potico in hrenom …« Marca in aprila so na Občini Žalec zaznali povečano število vlog za enkratno denarno pomoč za blaženje socialne stiske. »Strokovne službe Občine Žalec so sprotno reševale vloge in skupno izdale 21 odločb, sredstva so bila že nakazana,« je povedal župan in omenil tudi bogate aktivnosti prostovoljcev in humanitarnih društev. Velikim družinam in posameznikom, ki so izkazovali potrebo, je RK OI Žalec delil prehranske pakete. Hiša Sadeži družbe Žalec pomaga pri izobraževanju na daljavo, učno pomoč ima 5 otrok, pripravlja različne delavnice preko spleta in drugo. Društvo Želva – Eureka pa skrbi za normalno delovanje javne kuhinje, ki ima v povprečju med 32 in 34 uporabnikov dnevno. 6 uporabnikom vozijo hrano na dom. S štabom civilne zaščite kot velika ekipa sodelujemo skupaj z javnimi zavodi, društvi in prostovoljci pri pomoči občankam in občanom Občine Žalec, ki so pomoči potrebni. Vsem se že sedaj prav lepo zahvaljujem.« Donirane in šivane maske Na začetku je bila zaščitna oprema zelo draga. Zato jo je Občina Žalec nabavila v minimalnih količinah, in sicer le toliko, da je omogočila varno delo prostovoljcem pri dostavi hrane, pri razkuževanju prostorov ipd. S pomočjo donacij ter prostovoljk iz žalskih vrtcev in drugih prostovoljk, ki so šivale maske, so zagotovili količino pralnih zaščitnih mask za občanke in občane Občine Žalec. Za njihovo razdeljevanje skrbi mestna in krajevne skupnosti, neposredno pa tudi CZOŽ. Prednost imajo starejši, invalidi ter nosečnice. Občinska uprava Občine Žalec v času epidemije koronavirusa posluje in opravlja zakonske naloge še naprej, vendar ob upoštevanju vseh ukrepov Vlade RS za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom. Nanje se lahko obrnete po telefonu, pisno na naslov Občine Žalec ali po elektronski pošti. Zaposleni imajo sicer možnost dela od doma. Pripravljajo razne dokumentacije, DGD-je, javna naročila, odloke, letne programe, akcijske načrte, rešujejo prispele vloge. Za potrebe nabave zaščitne opreme, sredstev ter za ostale stroške so namenili 20 tisoč evrov. Država je sicer pomagala z nekaj zaščitne opre- me, ki so jo razdeljevali regijski štabi CZ. Predvideva se, da bo država krila vse stroške, ki so nastali zaradi epidemije koronavirusa. Seja občinskega sveta v gasilskem domu L. K. Svetniki bodo med drugim odločali o plačilu za opravljanje neprofesionalne funkcije predsednika in članov Občinskega štaba za civilno zaščito Občine Žalec in poveljnika ter članov Gasilskega poveljstva Občine Žalec v času epidemije. Občina Žalec bo v sredo, 29. aprila, pripravila prvo sejo občinskega sveta po razglasitvi epidemije koronavirusa. Gre za 11. redno sejo občinskega sveta, ki bi morala biti že 25. marca. Ob upoštevanju vseh ukrepov Vlade Republike Slovenije v zvezi s preprečevanjem koronavirusa jo bodo pripravili v sejni dvorani Gasilskega doma v Žalcu, saj bodo tam lahko omogočili »varne« pogoje. Mnoge izmed občin so se v tem času odločile za korespondenčne seje, žalski župan Janko Kos pa je ob tem pojasnil: »Na korespondenčni seji se lahko sprejemajo posamični akti (odločbe in sklepi), ne pa splošni akti, to so statut, odlok, odredbe, pravilniki, poslovniki, navodila, zaključni račun, proračun, prostorski in drugi plani razvoja.« Dnevni red tokratne seje, ki je precej obsežen, pa predvideva med drugimi obravnavo slednjih. Prav tako župan meni, da je bolj demokratično odločanje na seji »v živo«, saj lahko svetniki v živo bolj neposredno podajajo mnenja, pobude. Svetniki bodo torej na seji odločali o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Mladinski center Žalec, o plačilu za opravljanje neprofesionalne funkcije predsednika in članov Občinskega štaba za civilno zaščito Občine Žalec in poveljnika ter članov Gasilskega poveljstva Občine Žalec v času epidemije koronavirusa. Obravnavali bodo program dela občinskega sveta za leto 2020 (druga obravnava), predlog sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta Občine Žalec (prva in dru- ga obravnava) in predlog Zaključnega računa proračuna Občine Žalec za leto 2019. V prvi obravnavi bodo govorili o treh predlogih odlokov, o pokopališkem redu, o lokalnih gospodarskih javnih službah in o parkiranju v Občini Žalec, v prvi in drugi obravnavi pa bodo odločali še o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije JKP Žalec. Športna društva v občini bodo gotovo vesela, da bo v obravnavo prišel predlog spremembe letnega programa športa v Občini Žalec za tekoče leto 2020, kajti od njega je odvisna dokončna sprostitev letošnjih sredstev za šport. Odločali bodo tudi o predlogu Akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Žalec za obdobje od 2020 do 2022 in naprej. Svetniki bodo dobili v prvo obravnavo tudi predlog Odloka o javnozasebnem partnerstvu za projekt Projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in upravljanje vrtca Žalec zahod, ki smo ga omenjali že ob širitvi stanovanjske soseske na tem območju. Na mizi bo tudi dokončno poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru podjetja Sipro Žalec. V aktualnih informacijah pa bo sledilo poročilo o delu Občinskega štaba za civilno zaščito Občine Žalec, ki je seveda povezano z epidemijo koronavirusa. Gradivo za sejo je že objavljeno na spleti strani Občine Žalec, posnetek seje pa si bodo občani lahko kmalu po njej ogledali tudi na Savinjski TV. RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2020 Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 29. maja 2020. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov: glavna.pisarna@zalec.si predsednik komisije Viktor Mitov Ob praznikih, 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju 1. maju, prazniku dela in 9. maju, dnevu zmage, vam čestitam in voščim, da nas povežejo v domoljubju, srčnosti in v pogumu, ter z najlepšimi željami, da ostanete zdravi. Janko Kos, župan Občine Žalec občinE 4 ŠT. 4 I april 2020 Generalni direktor slovenske policije v Braslovčah T. Tavčar L. Kolar Generalni direktor slovenske policije mag. Anton Travner je ob obisku svoje domače občine ugotovil, da so občani disciplinirani, občina in civilna zaščita pa dobro izvajata vse ukrepe. Z obiska generalnega direktorja slovenske policije mag. Antona Travnerja v domačih »logih«.V fotografski objektiv smo ga ujeli na Braslovškem jezeru v pogovoru z županom mag. Tomažem Žoharjem in ostalimi. Občino Braslovče je v ponedeljek, 13. aprila, obiskal generalni direktor slovenske policije mag. Anton Travner, ki je sicer domačin iz Letuša. Preveril je, kakšno je stanje na terenu in kako se upoštevajo ukrepi v zvezi s koronavirusom. Na Braslovškem jezeru sta ga sprejela župan mag. Tomaž Žohar in vodja braslovške civilne zaščite Rok Ušen. O aktualnih razmerah se je pogovarjal tudi s policisti in redarji, ki v teh dneh nadzorujejo obnašanje občank in občanov glede prehajanja občinskih mej in zadrževanja na mestih, na katerih je to prepovedano tudi z občinskimi odloki. Kot so povedali policisti policijske postaje Žalec, ki pokriva celotno Spodnjo Savinjsko dolino, so v teh dneh izrekli 18 predlogov za pristojne inšpektorje glede neupoštevanja ukrepov. To je bistveno manj kot na primer v velenjski občini. Tako župan kot tudi direktor policije sta pohvalila delo policistov in redarjev ter članov občinske civilne zaščite. Zato se gre zahvaliti tudi vsem občanom, ki v veliki meri upoštevajo navodila in omejitev gibanja. Glede ukrepov omejitve gibanja v času epidemije pa je povedal: »Ukrepi so grob poseg v svobodo gibanja. Takšen poseg v tako pomembne pravice, kot je svoboda gibanja, mora imeti utemeljene razloge. In širjenje bolezni je utemeljen razlog. Slovenija v mednarodni primerjavi zelo dobro kotira. Na milijon prebivalcev imamo malo obolelih in sorazmerno zelo malo smrtnih žrtev glede na število obolelih, ob tem pa precej visoko število testiranj. Upam, da bomo tako zdržali, predvsem pa je to odvisno od občank in občanov. Bolj ko se bodo držali teh ukrepov, bolj bodo ti postajali ohlapnejši. Tako bo vedno več svobode. Ampak zavedati se moramo, da je socialna distanca še zmeraj dva metra, da moramo uporabljati maske, rokavice, če želimo obdržati situacijo, kot jo imamo danes.« Mag. Anton Travner je odgovoril tudi na vprašanje glede opremljenosti z neustreznimi maskami, ki naj bi jih imeli policisti na terenu: »Prepričan sem, da so nekateri posamezniki izkoristili možnost in napako enega posameznika, ki je na policijske postaje poslal napačne škatle »Prijateljstvo zdaj in za vedno« T. Tavčar Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva so tokrat zaradi epidemije namesto v Andražu nad Polzelo obeležili v predsedniški palači v Ljubljani. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Lynda C. Blanchard sta v ponedeljek, 6. aprila, že sedmič obeležila dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva. Šest let zapored je bila slovesnost v Andražu nad Polzelo, tokrat pa je bila zaradi epidemije v predsedniški palači. Krajani Andraža nad Polzelo, ki so leta 2014 postavili obeležje v spomin sestrelitve ameriškega letala med drugo svetovno vojno, se vsako leto zberejo, da počastijo spomin na sodelovanje ameriških vojakov s slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Ameriških letalcev, sestreljenih nad Andražem, lokalno prebivalstvo sicer ni moglo rešiti. Osem jih je umrlo, dva sta svobodo dočakala v nemškem ujetništvu. Drugje po slovenskem ozemlju pa so Slovenci med drugo svetovno vojno rešili na stotine zavezniških letalcev. Predsednik Borut Pahor je v nagovoru pozval, da se končajo vse sovra- S slovesnosti v predsedniški palači žnosti med narodi in državami in da ta trenutek solidarno združimo moči v boju z boleznijo, ki ne izbira: »Prijateljstvo in solidarnost med narodi in državami že dolgo nista bila tako neposredno življenjskega pomena, domala za vse nas.« Poudaril je, da se v času svetovne pandemije koronavirusa in v gospodarski recesiji po njej utegnejo močno zgostiti številne težave sodobnega sveta. »Kot je običajno za take prelomne čase, bodo nekateri videli rešitve v uporabi sile in samodrštvu, drugi pa jih vidimo v mirnem reševanju sporov in krepitvi demokracije,« je dejal predsednik republike in dodal, da bo od prijateljstva, solidarnosti in trdnega zaupanja med nami v času soočenja s pandemijo odvisno, koliko skupnega napora bo vloženega v mirno rešitev vseh nakopičenih težav. »Prijateljstvo zdaj in za vedno. Solidarnost zdaj in za vedno. Mirno reševanje vseh sporov zdaj in za vedno,« je poudaril predsednik republike. Veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Lynda C. Blanchard pa je dejala, da se bomo v znamenju tradicije sodelovanja, ki ga obeležuje dan slovensko-ameriškega prijateljstva, soočili s tem, kar prihaja, in še naprej sodelovali, da bi zagotovili varnejši svet. mask. Iz skladišča je vzel maske, ki so bile namenjene za delitev hrane v kuhinji, ne pa maske, ki bi jih lahko uporabljali policisti pri delu na terenu. V skladišču pa je dovolj obojnih mask. Gre za tipično človeško napako, s katero se je po nepotrebnem vznemirjalo policiste po vsej Sloveniji.« »Ponosen sem na vse občane in na vsakogar posebej, saj vse ukrepe upoštevajo,« je ob tem dogodku župan mag. Tomaž Žohar pohvalil občane. V občini še nimajo potrjenega primera okužbe s koronavirusom. Zato so se med drugim odločili tudi, da bodo prostovoljci sami šivali maske. S pomočjo vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev pa jih te dni razna- šajo po gospodinjstvih. »Iskrena hvala. To je znak povezanosti, tudi enotnosti ljudi. To zelo spoštujem, cenim in se vsakemu posebej zahvaljujem,« je še povedal župan. Generalni direktor policije mag. Anton Travner je pohvalil braslovško občinsko upravo z županom na čelu ter civilno zaščito, ki skrbita za pravilne ukrepe in obveščanje občank in občanov. Po obisku v Občini Braslovče se je generalni direktor policije mag. Anton Travner udeležil sestanka na Brdu, kjer se je skupaj s predsednikom vlade, ministri, civilno zaščito in drugimi pristojnimi službami pogovarjal o nadaljnjih ukrepih in o možnostih za omilitev določenih preventivnih ukrepov. Maske za občane Braslovč in ZD Polzela T. T. Podjetje Hisense Gorenje je Občini Braslovče doniralo 500 zaščitnih mask. Maske sta prevzela župan Občine Braslovče, Tomaž Žohar, in Poveljnik CZ Občine Braslovče, Rok Ušen, ki sta 200 mask takoj predala Zdravstveni postaji Polzela za potrebe izvajanja osnov- ne zdravstvene dejavnosti, saj jih nujno potrebujejo. Preostale maske so namenjene za zaščito prostovoljcev in gasilcev v okviru izvajanja nalog Civilne zaščite Občine Braslovče. Župan Žohar se je podjetju Hisense Gorenje iz srca zahvalil za donacijo in skrb za zdravje občanov. Zamrznili pogodbe T. Tavčar Vranski svetniki so na dopisni seji zamrznili obstoječe pogodbe za financiranje javnih zavodov in potrdili financiranje na podlagi mesečnih poročil z dokazili, pri medobčinskih šolah pa so namesto števila učencev (iz Občine Vransko) kot kriterij potrdili financiranje na podlagi ustanoviteljskega deleža v zavodih. Občinski svet Občine Vransko je na 3. dopisni seji, ki je potekala po elektronski pošti od 26. do 27. marca, obravnaval in sprejel ukrepe, pretežno povezane z epidemijo koronavirusa. Sprejeli so sklep o oprostitvi plačila omrežnine za uporabnike storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadnih voda in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Vransko, in sicer za vse uporabnike od 1. marca do preklica. Starši so od 1. marca do preklica oproščeni plačila za vrtec. Svetniki so potrdili predlog zamrznitve pogodbe za leto 2020 o določitvi cen programov predšolske vzgoje, o dodatnih znižanjih plačil in počitniških rezervacijah v vrtcih na območju Občine Vransko in povrnitev vseh stroškov plač in materialnih stroškov v Vrtcu Vransko na podlagi mesečnih poročil. Potrdili pa so tudi zamrznitve pogodb o izvaja- nju financiranja vzgoje in izobraževanja v letu 2020 ter povrnitev materialnih stroškov JZ OŠ Vransko - Tabor, o zagotavljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje Občine Vransko ter povrnitev stroškov plač in materialnih stroškov Medobčinski splošni knjižnici Žalec v ustanoviteljskem deležu na podlagi mesečnega zahtevka. Zamrznili so tudi aktualni pogodbi o zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna ter povrnitev materialnih stroškov Glasbeni šoli Risto Savin Žalec in II. osnovni šoli Žalec v ustanoviteljskem deležu na podlagi mesečnega zahtevka ter pogodbo o zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna za ZKTŠ Vransko. Začetek trajanja sklepa je različen, pri vrtcu velja od 1. marca, pri šoli od 16. marca, pri knjižnici in ZKTŠ pa od 13. marca. Vsi sprejeti sklepi pa veljajo do preklica epidemije koronavirusa. OBČINE ŠT. 4 I april 2020 5 Epidemija namesto praznika Tudi v Taboru dopisno D. N. D. N. Zaradi epidemije je prilagojeno delo občinskega sveta, Občina Tabor je na naslove vseh gospodinjstev dostavila komplete zaščitnih nanjo pa se nanaša tudi nekaj sklepov. mask skupaj z velikonočnim voščilom. V Občini Tabor so na dopisni seji, ki je potekala do minulega ponedeljka, 20. aprila, podobno kot pred tem že na Vranskem, sprejeli več sklepov o zamrznitvi sklenjenih pogodb o financiranju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter samostojnih visokošolskih zavodov in javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zamrznitev velja od 16. marca do preklica epidemije koronavirusa. V tem času morajo proračunski uporabniki mesečnim zahtevkom priložiti ustrezna dokazila (račune, plačilne liste) za nastale stroške, na katere se zahtevek nanaša. Svetniki so razveljavili sklep o tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tabor »Marijana Dobnik«, ki je bil sprejet na 7. redni seji. Pri izrisu OPN Občine Tabor v digitalno obliko je prišlo do tehnične napake in posledično izpada dela zemljišč v lasti Marijane Dobnik. Svetniki so potrdili spremembe Načrta razvojnih programov 2020 2023, kot so bile predlagane. Gre za projekt rekonstrukcije ceste JP 992361 Tabor –Vinogradi Loke, odsek Tabor – Verdelj. Vrednost projekta je 31.215 evrov (zaključek financiranja pa je 31. december 2020), od tega naj bi bila velika večina, 30.150 evrov, transfer državnega proračuna, ostalo 1.065 evrov pa so občinska proračunska sredstva. Svetniki so se seznanili z letnimi poročili javnih zavodov s področja negospodarstva, katerih soustanoviteljica je Občina Tabor. S sprejetimi sklepi pa so dali tudi soglasje za uporabo presežkov za namene, kot so se odločili v svojih poročilih. Svoje poročilo o izvajanju socialnovarstvene storitve na domu za leto 2019 je na seji podal tudi koncesionar Zavod sv. Rafaela Vransko. Ta izvaja storitve na območju občin Tabor in Vransko, in sicer za osebe, ki imajo doma zagotovljene bivalne pogoje za življenje, so pa zaradi starostne ali invalidske oziroma druge zdravstvene omejitve ogrožene do te mere, da se ne morejo oskrbovati same. Takšnih koristnikov je bilo skupaj v obeh občinah 28. Ob zaključku dopisne seje so se svetniki seznanili še s poročilom o upravnem poslovanju občinske uprave za leto 2019. Tudi na taborski občini so pakirali maske za občane. Na današnji dan, 24. aprila, praznuje svoj občinski praznik Občina Tabor. Ta datum so si izbrali kot spomin na velike kmečke upore v 17. stoletju, ki so se začeli na gradu Ojstrica. Tokratno praznovanje pa bo zaradi koronavirusa brez slavnostne seje, Šentjurskega sejma in številnih drugih dogodkov, ki jih pripravijo v počastitev svojega praznika. O tem, kako se soočajo z ukrepi in delom v času pandemije in o prazniku, nam je v imenu občine in štaba CZ, ki ga sicer vodi Drago Vranič, razložil in podal izjavo župan Marko Semprimožnik. »V primežu nove bolezni se je tudi življenje v naši občini precej spremenilo. Družabno življenje je omejeno na družinske člane, ampak mi se ne damo. Menim, da smo se kar dobro prilagodili na izredne razmere in z manjšimi odstopanji odlično izpolnjujemo državne in lokalne predpise. Seveda bi se prilegla kakšna kavica pri sosedovih ali morda prepotreben obisk frizerja, ampak v naše skupno dobro bo vse to moralo še malo počakati. Po mnenju ravnateljice naše osnovne šole sistem učenja na daljavo deluje odlično. Je pa res, da kakšna mamica potoži, da imajo doma veliko dela z učenjem. Na podoben način delujeta tudi občinska uprava in občinski svet in ravnokar poteka dopisna seja občinskega sveta. Delo teče, vendar nekoliko počasneje in precej bolj komplicirano. Občina Tabor je bila prva izmed vseh občin Spodnje Savinjske doline, ki je na naslove vseh gospodinjstev dostavila komplete zaščitnih mask skupaj z velikonočnim voščilom. Marsikdo nima možnosti, da bi kupil zaščitno opremo, potrebno za obisk lekarne ali trgovine. Zato sem prepričan, da smo nekatere posameznike rešili iz te zagate. Del zaščitnih sredstev smo zagotovili tudi za Zavod sv. Rafaela z Vranskega in ostale javne institucije. Nekaj mask in opreme smo kupili, nekaj pa so jo podarili donatorji. Rad bi se zahvalil članom taborske civilne zaščite in prostovoljnim gasilcem vseh treh društev za pomoč pri dostavi paketov z maskami. Zopet smo odprli tudi našo poštno poslo- valnico, ki pa začasno posluje s skrajšanim delovnim časom. Občani so tega zelo veseli in tudi dosledno izpolnjujejo vse varnostne pogoje za obisk.« Pred vrati je praznik Občine Tabor, ki so ga vsako leto obeležili z množico pripadajočih prireditev, vključno s slavnostno sejo. V lokalnem biltenu bodo zato le obujali spomine na praznovanja iz preteklih let, je povedal župan Marko Semprimožnik. »Žal mi je za letošnje občinske nagrajence, ker podelitev priznanj, ki so si jih zaslužili s trdim delom, ne bo prav nič slavnostna. Priznanja bomo sicer podelili, vendar na način, ki ga dopuščajo trenutne razmere. Ob tem bi želel čestitati vsem občanom Občine Tabor ob občinskem prazniku z željo, da se naše življenje čim prej vrne v stare tirnice in da posledice teh drastičnih, vendar nujnih ukrepov ne bi imele negativnega vpliva na gospodarstvo v občini in tudi nasploh.« Do jeseni boljše namestitve T. Tavčar Dela pri prizidku Doma upokojencev (DU) na Polzeli, ki ga izvaja Remont iz Celja, potekajo po programu. Vrednost naložbe znaša 2.520.600 evrov, financira pa ga DU Polzela, od tega delno z lastnimi sredstvi, v višini enega milijona evrov pa je dom najel posojilo. V novem objektu (2.000 kvadratnih metrov) bodo pridobili 35 prete- žno dvoposteljnih sob ter spremljevalne prostore v dveh negovalnih enotah v nadstropju, v dveh bivalnih enotah v pritličju, apartma za izvajanje paliativne oskrbe ter ordinacijske prostore za fizioterapijo, delovno terapijo, frizerski in pedikerski studio. S tem se bo jeseni 87 stanovalcem od skupno 224 zagotovila ustrezna namestitev. N OV IČKE T. T. Uživajmo lokalno hrano Vpis bo potekal do petka, 15. maja 2020. Obvestilo o sprejemu bodo starši prejeli pisno v juniju 2020. Vse dodatne informacije na eva.zagar@guest.arnes.si Želimo vam vse dobro. V času, ko je svet zaradi koronavirusa skoraj obstal, se je izkazalo, da ima kupovanje dobrin od lokalnih ponudnikov mnoge prednosti. Te so spodbuda domačemu kmetijstvu. Gre za samooskrbo in skrajševanje oskrbovalne verige. V svoje prehranjevanje ob tem »vključimo« manj industrijsko predelane hrane. Tudi v občini Tabor se tega še kako zavedajo. Ker letos Šentjurski sejem odpade, so se odločili, da vzpostavijo sejmišče kar na spletu. Na spletni strani Občine Tabor so objavili ponudnike domačih prehrambnih izdelkov ali pridelkov, ki jih lahko v tem trenutku ponudijo. Kot je povedala Ana Leskovšek iz občinske uprave Občine Tabor, se je do sedaj vabilu odzvalo sedem ponudnikov. »Vabljeni, da se nanje obrnete, hkrati pa vabljeni tudi tisti, ki še imate ozimnico ali pridelke in jih lahko ponudite, da nam to sporočite,« je dejala Ana ter dodala, da redno objavljajo spremembe in osvežujejo podatke o ponudnikih. Gradnja prizidka k DU Polzela MALI OGLASI ZA VSE 6 po dolini ŠT. 4 I april 2020 Želeli bi pravočasna priporočila ministrstva Bina Plaznik, L. K. T. T. Ravnateljica OŠ Braslovče mag. Marija Arh pravi, da je eno od ključnih vprašanj, kako preverjati in ocenjevati učenčevo znanje. Na OŠ Braslovče so izobraževanje na daljavo organizirali že v prvem tednu po zaprtju šol. »Šola in vrtec sta bila zaprta že dan prej kot večina slovenskih šol, kar se je za zdravje izkazalo kot dobra poteza. Glede organizacije pouka pa je bilo potrebno še hitrejše ukrepanje,« je povedala ravnateljica mag. Marija Arh. Osnovna šola Braslovče pod svojim okriljem združuje še tri podružnične šole Gomilsko, Letuš in Trnava, pa tudi tri enote vrtca (Braslovče, Letuš in Trnava), kar pomeni, da je doma ostalo 508 otrok iz šole in 210 iz vrtca. »V tem času bi želeli pravočasna priporočila, vendar je bila neznana situacija za vse zelo zahtevna,« je povedala ravnateljica mag. Marija Arh o organizaciji šolanja na daljavo. S tovrstnim šolanjem so prehiteli navodila ministrstva in pristojnih institucij. »Po pridobivanju kontaktov od vseh staršev, e-naslovov in telefonskih številk, smo sprva pošiljali gradiva po e-pošti ali preko eAsistenta. Vsak od strokovnih delavcev šole si je zelo prizadeval, da je vzpostavil stik z učenci in s starši.« V drugem tednu učenja na daljavo so na spletni strani šole uredili povezave do posameznih podružničnih šol, matične šole in razredov v enostavnem in preglednem zavihku ePouk. Tu se sedaj nalagajo navodila učiteljev za vsak dan, za vsak teden. »Spremljamo njihovo predano in strokovno delo. Vso potrebno razlago, pomoč, vaje primerno prenesti na papir tako za mlajše kot starejše učence ni enostavno. Potreben je resen metodičen premislek, ki zahteva veliko časa, iznajdljivosti, medsebojnega sodelovanja in še česa. Tako učenci in starši dostopajo do gradiv za posamezne učne predmete, pa tudi do usmerjanja dodatne strokovne pomoči in zanimivih pobud, idej za prosti čas učiteljic iz oddelkov podaljšanega bivanja. Objavili bomo v tem času nastale pomenljive izdelke učencev.« Poleg spletne strani, e-pošte, telefonskih klicev, pouk poteka tudi pre- ko videokonferenc. »Za učence, njihove starše in učitelje je to velik izziv. Pozitivna naravnanost se kaže tudi ob povratnih informacijah staršev – naših pomočnikov in njihove solidarnosti. Učenci, ki še niso imeli računalnika, so od staršev in občine dobili nekaj teh pripomočkov, uredili smo internet.« Seveda pa je pri tem nujno, da v tem času med seboj dobro sodelujejo tudi strokovni sodelavci: »Tudi strokovni delavci smo v nenehni komunikaciji med seboj in sledimo nadaljnjim navodilom ministrstva in zavoda za šolstvo. Eno od ključnih vprašanj je, kako preverjati in ocenjevati učenčevo znanje, saj je ocenjevanje lahko občutljivo tudi v običajnem šolskem času. Način našega delovanja, ki se navezuje na zaključek leta in načrtovanje naslednjega, je pogojen s časom vračanja v šolske klopi. Vsi si želimo, da uspešno zaključimo tudi to posebno šolsko leto.« »V teh dneh sameva tudi vrtec,« je povedala ravnateljica, »ob tem pa so mag. Marija Arh vzgojiteljice priskočile na pomoč Občini Braslovče pri šivanju mask. Strokovne delavke so od doma postorile, kar se je dalo. Vse gradivo, pripomočke, samoizobraževanje bodo uporabile, ko pridejo malčki nazaj. Niso stekle le pedagoške priprave in sodelovanje s starši, pozdravljena je bila pobuda šivanja zaščitnih mask. Pod okriljem občine posamezne vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic šivajo maske, ki jih bodo nosili občani Braslovč.« Glede otrok, ki so zaradi zaprtja šole in vrtca ostali brez toplega obroka, je ravnateljica mag. Marija Arh povedala: »Kar se tiče prehrane učencev iz socialno šibkejših družin, se je Občina Braslovče povezala s centrom za socialno delo, kjer so pridobili podatke o tem, kdo potrebuje topel obrok. Dnevno jim ga dostavljajo.« O tem, ali je epidemija tudi priložnost, da se kaj novega naučimo, pa je mag. Marija Arh povedala: »Čeprav nas epidemija omejuje na različne načine, v skrbi smo za lastno zdravje in zdravje bližnjih, lahko iz danih okoliščin vseeno izluščimo marsikaj, kar bogati. Ne le pridobivanje dodatnih veščin s tehnologijo, ustavili smo se, vračajo se nekatere vrednote, zbližali smo se v mislih, smo solidarni. Iskrena hvala vsem strokovnim delavcem šole in vrtca, tudi tistim, ki skrbijo še za druge potrebe zavoda, za spletno stran, staršem in učencem, da zmorejo in so odgovorni. Hvala občini za vso pomoč in medsebojno sodelovanje.« Veseli odziva otrok in staršev D. Naraglav Čeprav v Preboldu poteka vrtec na daljavo, se vseeno pripravljajo na čas, ko bo konec epidemije in ko bodo odprli novi oddelek. Prav tako se bo nadaljevala 2. faza rekonstrukcije šole. Tudi preboldska osnovna šola in vrtec sta morala 16. marca zapreti svoja vrata in se prilagoditi novo nastali situaciji. Ravnatelju Petru Žureju v tem času dela ne manjka, saj poteka šolanje na daljavo. Je v stalnem stiku s sodelavci. Pripravlja pa se tudi predvideno nadaljevanje rekonstrukcije šole, za katero je bil v drugi polovici marca že objavljen razpis. »Od ponedeljka, 16. marca, sta šola in vrtec zaprta. Pred tem smo dobili informacije o možnosti organiziranja dela na daljavo, za kar nismo imeli niti izkušenj niti navodil. V vrtcu smo do nedelje, 15. marca, še zbirali prijave za morebitno nujno varstvo. Izkazalo se je, da se je staršem z delodajalci uspelo dogovoriti za drugačne rešitve. Še isti dan okrog poldneva pa smo prejeli informacije, da naj tudi vrtec popolnoma zapremo,« je povedal ravnatelj Peter Žurej. »Sklenili smo, da bomo vsi doma, tako učenci kot tudi učitelji, in da uporabimo naš vsakdanji pripomoček eAsistent, preko katerega lahko komuniciramo s starši in poskusimo z delom oziroma s poukom na daljavo. Nedeljski popoldan smo tako izkoristili za pripravo prvih gradiv in usmeritev za učence od 1. do 9. razreda in jih že posredovali za pošiljanje staršem. Pri tem smo vključili tudi dejavnosti jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in izbirnih predmetov ter interesnih dejavnosti. Na razredni stopnji so glavno vlogo posrednika med učitelji in starši prevzele razredničarke, na predmetni stopnji pa pomočnica ravnatelja. Sledilo je naporno obdobje iskanja in izboljševanja pristopov, zbiranja odzivov, preverjanja, ali so navodila sploh prejeta in ali so razumljena, primerno zahtevna. Že takrat smo poskušali z oblikovanjem spletnih učilnic in iskali pristop, ki bi bil vsem pogodu. Na spletno stran smo objavili natečaj za najboljši video in najbolj izvirno fotografijo na tematiko šolanja na daljavo, ki je pritegnil širšo pozornost medijev. V drugi teden smo vstopili z nekaj več izkušnjami, hkrati smo že začeli reševati oziroma Peter Žurej usmerjati pomoč občine do družin, ki so potrebovale računalniško opremo za delo doma ali drugo pomoč. Za učence od 6. do 9. razreda smo organizirali spletne učilnice in se usmerili na uravnavanje obsežnosti in zahtevnosti dela v novih pogojih. Pri tem nam je stopil nasproti tudi eAsistent z možnostmi vklopa aktivnosti preko učencev. Najbolj nas je razveselilo, ko smo ugotavljali, da smo obdržali oziroma vzpostavili povezavo z vsemi starši in ob pomoči občine sproti reševali težave z računalniško opremo,« je poudaril ravnatelj. »V drugem tednu smo vzpostavili delo na daljavo tudi v vrtcu, kjer je bil prav tako naš cilj vzdrževati povezanost staršev in vzgojiteljic ter pomočnikov vzgojiteljic, obenem pa smo poskusili staršem v pomoč posredovati še usmeritve ali gradiva, ki bi jim lahko bila v pomoč v tem času. Tudi v vrtcu smo bili veseli odziva staršev. V dogovoru z občino smo ta poskus v vrtcu zaključili z mesecem marcem. Pri tem smo se vsi skupaj še dodatno računalniško opismenili in ugotovili, da pogrešamo srečanja v živo Sedaj drugače gledamo na pomen pogovora in nudenje pomoči.« OBVESTILO O OBRATOVANJU V ČASU UKREPOV ZA OMEJEVANJE ŠIRITVE KORONAVIRUSA Zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem širitve okužbe s koronavirusom smo se v ZKŠT Žalec odločili za naslednje ukrepe za zaščito obiskovalcev in zaposlenih: OBRATOVANJE POSLOVNIH ENOT TIC Žalec, Šlandrov trg 25: zaprt do preklica Savinov likovni salon in galerije v Savinovi hiši: zaprto do preklica Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije: zaprto do preklica TAJNIŠTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE Za komunikacijo uporabite e-pošto in telefon. UPRAVA ZAVODA Za komunikacijo uporabite e-pošto in telefon. ODPOVEDI PRIREDITEV IN ZAMENJAVA VSTOPNIC Za vse odpovedane prireditve bomo poskušali čimprej uskladiti nadomestne termine. Že kupljene vstopnice bodo veljavne tudi za nadomestne termine, kupcem bomo na željo kupnino vrnili, o terminih za vračanje kupnine vas bomo obvestili. O nadaljnjih ukrepih vas bomo obveščali sproti (prosimo, spremljajte objave na naši spletni strani in socialnih omrežjih). Spoštujmo zdravje in življenje ljudi okrog sebe, ravnajmo odgovorno! Lepo pozdravljeni, kolektiv ZKŠT Žalec V šoli zaznavajo tudi nekaj težav, ki jih imajo učitelji in starši s šolo na daljavo. »V aprilu smo pri pouku na daljavo usmerjeni v uporabo različnih načinov preverjanja znanja. Zavedamo se, da veliko staršev poleg rednih službenih obveznosti namenja dobršen del dneva še usmerjanju otrok za učenje od doma. Zato si že vsi želimo stika v živo, kjer se da učinkoviteje in hitreje izvajati pouk s sprotnimi povratnimi informacijami. Sem pa vesel, da smo se ob samoizolaciji in takojšnji prilagoditvi novi situaciji s sodelavci vnovič prepričali, da imamo izredno visoko kolektivno zavest, da v kritičnih trenutkih stopimo skupaj in si pomagamo, da znamo in zmoremo preskočiti vse ovi- re na naših, včasih težkih poteh. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.« Ravnatelj Peter Žurej pa se v tem času aktivno ukvarja tudi s pripravo na 2. fazo rekonstrukcije in dograditve šole, ki je predvidena za letos, in z vrtcem, kjer naj bi odprli še pred koncem leta dodaten oddelek. »V drugi polovici marca je bil objavljen razpis za 2. fazo dograditve in rekonstrukcije šolske zgradbe, za katero še vedno upamo, da se bo uspešno začela, saj bomo jesen začeli s tremi oddelki 6. razreda. V maju nas v vrtcu čaka otvoritev 16. oddelka, ki pa je sedaj nekako »na čakanju« na vladno odredbo o ukinitvi izrednih razmer ob razglašeni epidemiji. po dolini ŠT. 4 I april 2020 7 Ponekod razkužujejo stanovalci, drugje servisi Bina Plaznik B. P., L. K. Razkuževanje stanovanjskih zgradb po dolini teče, a ostaja odprto vprašanje, kdo bo dodatne obveznosti na koncu plačal. Vlada je konec meseca marca sprejela dodatni ukrep, ki naj bi skupaj z drugimi še dodatno zmanjšal verjetnost prenosa koronavirusa. To je novi Odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb, ki določa obvezno razkuževanje opreme v skupnih prostorih v ali ob večstanovanjski stavbi. Po tem odloku je potrebno najmanj dvakrat dnevno razkužiti kljuke na vhodu v večstanovanjsko stavbo, ograje, stikala za upravljanje in kabine dvigala, stikala v skupnih prostorih, oprijemala in drugo opremo, kjer je mogoče ob redni uporabi pričakovati več stikov rok s površinami. Odgovor na vprašanje, kako na splošno skrbijo za razkuževanje večstanovanjskih zgradb, smo poiskali v podjetju Sipro Žalec, ki upravlja okoli 3.000 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov. Večina stanovanj, ki jih ima podjetje v upravljanju, je na območju občin Žalec, Polzela, Prebold, nekaj stanovanjskih enot pa ima v upravljanju tudi v občini Mozirje, Vransko, Tabor, Braslovče in Celje. Direktor podjetja Sipro, Brane Teršek, nam je povedal: »Nad sprejetim odlokom, da bo potekalo razkuževanje večstanovanjskih stavb na takšen način, smo bili presenečeni, saj predhodno nismo bili seznanjeni, da je v sprejemanju. Sprejet je bil čez noč. V danem trenutku ni bilo na razpolago zaščitne opreme (mask, rokavic) in pa informacij, s kakšnimi razkužili lahko izvajamo razkuževanje … Sploh pa je prišlo do pomanjkanja strokovnega mnenja, na kakšen način naj se odlok izvaja, da ne bo prihajalo še do nadaljnjih okužb. Ukrepe so lastniki sprejeli z razumevanjem. Tako mediji kot mi prek elektronskih sporočil, telefonskih pogovorov, sporočil na oglasnih deskah smo jih seznanili z novostjo. Stanovalci so imeli možnost, da se organizirajo sami ali pa izberejo tretjo osebo, čistilni servis oziroma dru- Kljuke vrat in oken ograje, nabiralniki, zvonci in še kaj morajo biti redno razkušeni. ge izvajalce po izboru upravnika ali etažnih lastnikov. V večini primerov so se lastniki odločili, da bodo razkuževali sami. Zagotovili smo jim razkužila, zaščitne rokavice, maske … Ponekod so se odločili, da bodo za nabavo zaščitnih sredstev in razkužil poskrbeli sami, a bodo račune za material dostavili na naš naslov. V večini primerov jim opremo za razkuževanje priskrbi naše podjetje. S tem ukrepom so se seveda povečali naš obseg dela in stroški. Glede na pričakovane stroške, o katerih se je veliko govorilo, lahko rečemo, da delamo na način, ki bo z minimalnimi stroški zadostil odloku. Vprašanje pa je, ali je takšen način dovolj učinkovit, glede na mnenje stroke, in kdo bo vse te stroške nosil. Ali jih bodo morali prevzeti lastniki, najemniki? Ali jih bo plačala država? Vprašanje je, kakšen bo način delitve in ali se bodo lahko stroški črpali iz rezervnega sklada. Na to še nimamo odgovora in ga pričakujemo v kratkem od pristojnega ministrstva.« V eni od večstanovanjskih zgradb na Polzeli so se organizirali že takoj po objavi epidemije. Po pripovedovanju stanovalke Savine Vybihal ji je tokrat zelo pomagalo to, da ima čeli z dodatnim čiščenjem in dezinfekcijo kljuk ter prehiteli vse državne ukrepe, in to na lastne stroške. O tem smo obvestili župana in tudi drugim ponudili pomoč. Od podjetja Sipro smo 7. aprila prejeli razkužila in rokavice.« V drugem bloku je stanovalka Vesna Pur komentirala: »Ker sem predstavnica našega vhoda, sem prvi dan po odloku dobila napotke upravnika iz Sipra. Razkužujem sama z varikino in vodo, in sicer po navodilih. Dvakrat na dan obrišem domofon, kljuke, poštne nabiralnike, zgornje dele ograje in zvonce. Sama sem se odločila, da bom skrbela za vsakodnevno razkuževanje, ker tako vem, da je narejeno pravilno. Kot medicinska sestra sem delala v bolnišnici in mi to delo ni tuje. Vedno imam rokavice in krpe za enkratno uporabo. Veliko prezračujemo. To je poceni in pravilno. Dobili smo ponudbe čistilnih ekip po ceni od 10 do 15 evrov na dan.« V Žalcu, na Bevkovi ulici, je čiščenje prevzel čistilni servis. Lastnica čistilnega servisa AR TIM, Raisa Pajić, je povedala: »Z možem vzdržujeva nekaj blokov v Žalcu in za te so naju takoj po odloku poklicali, da bi jih dvakrat dnevno razkuževala. Midva sva to sprejela. Za en blok porabiva približno dvajset minut. Prvič razkužujeva zjutraj ob približno 9. uri ter popoldne okrog 17. ure. Ljudje opazujejo, vidijo, kaj se dogaja. Z možem tudi prezračujeva vhode, da je čim manj stika s kljukami. Ljudje naju V Žalcu je upravljalec Sipro v dogovoru s stanovalci čiščenje prepustil servisu. pohvalijo. Imajo pa zelo deljena mnenja o tem, ali je to sploh potrebno.« Na uradni spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja opozarjajo, da razkuževanje samo za nekaj časa odstrani povzročitelje bolezni, dokler jih nekdo ponovno ne nanese. Zato svetujejo uporabnikom, da upoštevajo tudi preventivne ukrepe za vzdrževanje dvigal in stopnišč, med drugim, da se na stopnišču zadržujejo čim manj časa, da naj odpirajo vrata in pritiskajo gumbe dvigala s komolci namesto s prsti. Po prihodu domov si morajo vedno temeljito umiti roke. V eni od večstanovanjskih zgradb na Polzeli so se stanovalci organizirali sami. izkušnje in znanje. Je namreč aktivna članica v Medobčinskem kriznem štabu Rdečega križa ob posredovanju pri elementarnih nesrečah na terenu. Na njeno pobudo so takoj začeli dezinfekcijo površin. Povedala je še: »Osnova dezinfekcije je čistoča. Tako smo se takoj samoorganizirali in pri- Prvi posredovalci tudi v Taboru D. N. Župan Marko Semprimožnik (v sredi) med vajo temeljnih postopkov oživljanja SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Še pred ukrepi zaradi korona virusa je bilo v občinski stavbi Občne Tabor usposabljanje prvih posredovalcev, ki bodo v primeru poziva s strani nujne medicinske pomoči nudili pomoč življenjsko ogroženim. Izobraževanje, ki ga je v celoti financirala Občina Tabor, je vodil doc.dr. Andrej Kravos, dr. med., udeležil pa se ga je tudi župan Marko Semprimožnik. Tečaj je v občinski zgradbi potekal dva dni zapovrstjo. Prvi dan je bil namenjen predavanjem v zvezi s sistemom nujne medicinske pomoči, prve pomoči pri zastrupitvah, temeljnim postopkom oživljanja. Temu je sledilo pisno preverjanje znanja, ki so ga vsi kandidati uspešno opravili. Naslednji dan je obsegal praktične delavnice, na katerih so udeleženci pridobljeno teoretično znanje implementirali v praksi, na lutkah. Po ureditvi razmer zaradi virusa bo sledil podpis dogovora o aktiviranju prvih posredovalcev med Zdravstvenim domom »dr. Jožeta Potrate« Žalec, Upravo za zaščito in reševanje ter Občino Tabor, ki je osnova, da bodo v primeru krvavitev, nezavesti, srčnega zastoja, tujkov v dihalih poleg uslužbencev nujne medicinske pomoči na teren napoteni tudi prvi posredovalci iz občine. Že pred odlokom o obveznem razkuževanju stavb, so po občinah razkuževali zunanje površine in urbano pohištvo. HUSQVARNA AUTOMOWER® Vodilna na trgu robotskih kosilnic Za vaša vprašanja smo dosegljivi na 03 777 14 23 ali 051 665 566. WWW.UNIFOREST.SI 8 osrednje teme ŠT. 4 I april 2020 Ljudje po dolini spoštujejo varnostne ukrepe, kršitev malo D. N., L. K., T. T. Civilna zaščita po dolini je bila med drugim aktivna pri razkuževanju javnih mest, v Braslovčah je prevzela tudi nalogo razkuževanja in čiščenja površin v vseh večstanovanjskih zgradbah (za občane brezplačno), za kar so formalno zadolženi upravitelji v sodelovanju s stanovalci. Skoraj mesec in pol je, odkar so zaradi epidemije koronavirusa razglasili karanteno, posebni varnostni ukrepi veljajo še dlje. Kakšno je stanje v občinah Spodnje Savinjske doline oz. s kakšnimi posebnostmi se spopadajo, smo povprašali poveljnike civilne zaščite v posameznih občinah. Skupni imenovalec vsem je začetno pomanjkanje zaščitne opreme. Rok Ušen, CZ Braslovče. Rok Ušen, poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče: Robert Vasle, CZ Žalec Robert Vasle, poveljnik Civilne zaščite Občine Žalec: »Začetek epidemije v Sloveniji je prav gotovo zaznamovalo pomanjkanje zaščitne opreme. Ta problem se je pojavil tudi v naši občini. Sicer so vodilni v državi preko javnih občil zagotavljali, da bodo občinskim štabom civilne zaščite priskrbeli potrebno zaščitno opremo za vsa podjetja v občini. Tako je žalski občinski štab zbiral in vodil podatke o potrebah zaščitne opreme, ki so nam jo sporočala posamezna podjetja, društva, prostovoljne organizacije in drugi. Vendar žal te opreme ni bilo možno dobiti, zato je tudi nismo mogli razdeljevati v zadostni količini, kot bi si podjetja in občani želeli. Pri nabavi zaščitne opreme smo se trudili po najboljših močeh. Vse, kar smo prejeli od regijskega štaba, nekaterih podjetij in kar je nabavil občinski štab, smo skušali razporediti med tiste ustanove, organizacije, društva, javna gospodarska podjetja in zavode, ki so bili aktivno vključeni pri zaščiti, reševanju in pomoči v boju proti koronavirusu. V aprilu je občina organizirala topel obrok za otroke iz socialno šibkih družin. Civilna zaščita se je vključila in pomagala razvažati hrano na dom vsem tistim družinam, ki niso imele možnosti prevzeti obroka. S pomočjo prostovoljk, med katerimi je bila skupina vzgojiteljic iz Vrtcev Občine Žalec, ter s pomočjo skupine marljivih posameznic iz Občine Žalec smo zašili in razdelili več kot 3.000 kosov pralnih mask. S tem smo pomagali vsem tistim, ki jih na trgu niso mogli kupiti. Prav tako so pralne maske, ki so namenjene večkratni uporabi, dobili občani iz ranljivih skupin (invalidi, starejši občani nad 65 let in nosečnice). Pripomniti je treba, da se maske še vedno šivajo in razdeljujejo med občane s pomočjo krajevnih skupnosti in Občine Žalec. Iskreno se zahvaljujemo vsem podjetjem, ki so nam z donacijami pomagala pri nabavi zaščitne opreme v času, ko smo to najbolj potrebovali. Z donacijami so nam pomagala podjetja Omco Metals, Timplast, Veritas in SIP strojna industrija, za kar smo jim zelo hvaležni. Posebna zahvala gre tudi občankam in občanom, ker so z upoštevanjem priporočil najbolj pripomogli k zajezitvi virusa. Civilna zaščita je sicer opravljala tudi kontrole zbiranja ljudi po najbolj priljubljenih lokacijah v občini. Vendar z nekaj izjemami večjih kršitev predpisov ni zasledila.« »Od začetka epidemije pa do danes je Civilna zaščita Občine Braslovče v sodelovanju z občino izvedla vrsto aktivnosti, povezanih s preprečevanjem širjenja koronavirusa oz. z odpravljanjem negativnih posledic, ki jih je prinesla situacija, v kateri smo se znašli. Z aktivnostmi smo začeli 13. marca, ko so se po sklepu župana zaprle šole in vrtci v naši občini. Zagotovili smo varstvo za otroke staršev, ki so morali na delo in niso imeli nikogar, da bi jim čuval njihove najmlajše. Prav tako smo merili telesno temperaturo in spremljali zdravstveno stanje zaposlenih, ki so še zadnji dan prišli na delovno mesto. Veliko truda smo vložili v identifikacijo socialno ogroženih družin, ki jim enkrat dnevno zagotovimo brezplačni topel obrok. Pri preverjanju upravičenosti smo se obrnili po informacije na pristojni CSD Žalec in na lokalni organizaciji Rdečega križa in Karitasa. Zaradi težav pri pridobivanju zaščitnih sredstev od države ves čas aktivno zagotavljamo sredstva (maske, rokavice, zaščitne kombinezone, očala in razkužila) v lastni režiji. Tako nam je med drugim uspelo v kratkem času v tujini kupiti večjo količino kirurških mask, ki so nujno potrebne za vse sodelujoče pri preprečevanju epidemije. Ves čas smo v stiku s podjetniki v svoji občini. Vključujemo se v preventivo, izobražujemo, razjasnimo morebitne dileme in jim skladno z možnostmi nudimo nujna zaščitna sredstva, dokler si jih ne uspejo zagotoviti sami. Enako sodelujemo s kmeti, predvsem hmeljarji, ki potrebujejo pomoč in nasvete, kako izvajati zaščitne ukrepe v zvezi s sezonskimi delavci iz Romunije. Zato smo vzpostavili tudi stik z zdravniki in zobozdravniki, da smo hmeljarjem znali svetovati, kako bolnemu sezonskemu delavcu omogočiti nujne zdravstvene in zobozdravstvene storitve. Med razglasitvijo epidemije je bila izdana tudi uredba o obvezni uporabi mask v zaprtih prostorih. Glede na pozitiven in številčen odziv prostovoljk in strokovnih delavk predšolske vzgoje, ki so nesebično priskočile na pomoč s šivanjem pralnih, bombažnih mask, smo se odločili, da jih gasilci iz naše občine vsakodnevno po svojem teritoriju brezplačno razdelijo občankam in občanom. Civilna zaščita je prevzela tudi nalogo razkuževanja in čiščenja površin v vseh večstanovanjskih zgradbah v naši občini. Preventivno pa se razkužijo tudi vsa druga javna mesta, kjer se čez dan zbira več ljudi (pošta, trgovine, zabojniki na ekoloških otokih ...). Vse to zagotavljamo brezplačno, da občanom ne povzročamo dodatnih mesečnih stroškov, kot se je zgodilo v nekaterih drugih občinah. Poleg vseh preventivnih in samoiniciativnih aktivnostih smo uspeli zagotoviti, opremiti in izobraziti lastno ekipo za razkuževanje prostorov, kjer bi bila obolela oseba. Ekipa je sestavljena iz delavcev režijskega obrata občine, ki bi se ji po potrebi pridružili posamezni člani gasilskih enot iz naše občine. V podjetju, obratu ali trgovini, kjer bi oseba zbolela in bi se sumilo, da gre za okužbo s koronavirusom, bi se ob uporabi primerne osebne zaščite vse površine razkužile. Vsi ukrepi, sklepi, odredbe in pozivi so bili izdani zato, da se prepreči širjenja virusa. Ob vseh preventivnih aktivnostih in ostalih zastavljenih nalogah civilna zaščita poleg policije ter medobčinske inšpekcijske službe in redarstva izvaja tudi nadzor nad spoštovanjem sprejetih ukrepov. Sicer smo zabeležili nekaj primerov nespoštovanja izdanih prepovedi in omejitev. Na splošno pa lahko rečemo, da se prebivalci naše občine držijo predpisanih ukrepov, za kar smo jim izredno hvaležni. Tudi to je namreč eden pomembnih razlogov, da v naši občini nimamo potrjene okužbe s koronavirusom. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Nihče ne ve zagotovo, kako dolgo bo epidemija trajala. Pozivam vse, obnašajmo se samozaščitniško, bodimo ozaveščeni in spoštujmo ter upoštevajmo predpisane ukrepe. Predvsem pa vam želim, da ostanete zdravi.« gasilcev smo prepovedali kurjenje v naravi in podobno. Vem, da vsi ti ukrepi niso niti najmanj prijetni ali prijazni, vendar sem vesel, ko vidim, da jih občanke in občani v veliki večini upoštevajo in sprejemajo z razumevanjem. Vsi se namreč zavedamo, da so bili ukrepi vzpostavljeni le z namenom zaščite pred okužbo s covidom-19. Še posebej sem vesel, da nam je vsaj za zdaj pred okužbo uspelo »obraniti« Dom starejših v Preboldu, pri čemer imajo seveda največjo zaslugo za to prav zaposleni in stanovalci doma. V teh za marsikoga težkih časih se je pokazala tudi izjemna srčnost naših prebivalcev tako prostovoljk in prostovoljcev, ki so samoiniciativno pričeli s šivanjem zaščitnih mask za večkratno uporabo, pripadnic in pripadnikov Rdečega križa in Karitasa, preboldskega župnika, delavcev režijskega obrata občine, gasilcev, donatorjev in še mnogih drugih. Ponosen sem na naše občanke in občane, ki vsak dan znova dokazujejo, da so tukaj doma dobri in sočutni ljudje, ki znajo stopiti skupaj, kadar je to potrebno.« Igor Pungartnik, CZ Polzela Igor Pungartnik, poveljnik Civilne zaščite Občine Polzela Peter Petač, CZ Prebold Peter Petač, poveljnik Civilne zaščite Prebold »Prve ukrepe zaradi covida-19 smo v Občini Prebold izvedli že 10. marca, dva dni pred razglasitvijo epidemije v Sloveniji, 13. marca pa smo aktivirali tudi štab Civilne zaščite Občine Prebold, ki mu podporo zagotavlja občinska uprava z županom na čelu. Vse od aktiviranja štaba pa do danes smo v neprestanem stiku z vsemi ključnimi osebami v občini. Največji izziv, vsaj na začetku, je bil veliko pomanjkanje zaščitne opreme, predvsem zaščitnih mask in razkužil. Z veliko truda in iznajdljivosti občinske uprave smo poleg skromnih dobav države uspeli zagotoviti dovolj veliko število osebne zaščitne opreme za vso kritično infrastrukturo v Občini Prebold. Do sedaj pa smo občankam in občanom razdelili tudi več kot 1.400 kirurških mask in 830 pralnih zaščitnih mask za večkratno uporabo, kar pomeni, da ima vsako gospodinjstvo v občini najmanj en komplet zaščitnih mask. Od začetka epidemije je bilo izdanih devet različnih odredb. Vsaka je v precejšnji meri posegla v življenje ljudi. Zaprla sta se vrtec in šola, za obiskovalce se je zaprl dostop v občinske prostore, s trakovi in drugimi oznakami smo zaščitili vse javne površine (klopi, športna igrišča, igrala, naprave za vadbo na prostem ...), z namenom zaščite svojih »V svoji občini imamo sedemčlanski štab civilne zaščite (CZ). V popolni sestavi smo se fizično sestali dvakrat. Na te sestanke smo povabili tudi župana, predstavnike krajevnih organizacij Rdečega križa (KORK) in Karitasa Polzele in Andraža, ravnateljico OŠ in direktorico doma starejših občanov Polzela. Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo zajeziti širjenje virusa. Ker imamo v občini dom starejših občanov, se še toliko bolj trudimo, da virus ne zaide med starostnike. Za zdaj zaposlenim in vodstvu doma to izredno dobro uspeva in upam, da bo tako tudi ostalo. Ker imamo po odloku župana na Polzeli tri destinacije, na/v katere dostop ni dovoljen (Gora Oljka, Vimperk in park Šenek), smo aktivirali gasilske »dvojke«, ki so kontrolirale, kako občanke in občani upoštevajo odlok. Žal so še vedno naleteli na posameznike, ki mislijo, da se jim ne more nič zgoditi. Pa jim zato polagam na srce, naj vsaj pomislijo na svoje babice in dedke, ki so najbolj ranljive osebe. Zato svetujem in prosim: »Ostanite doma.« V štabu CZ smo se skupaj z županom dogovorili, da bomo vsem gospodinjstvom podarili po tri zaščitne maske. Zato smo najprej poiskali prostovoljke, ki so šivale maske, in potem še druge, ki so jih zapakirale v priročne paketke. Te so poštarji pošte Polzela na veliki petek razdelili v domače nabiralnike. Vseh prostovoljk je bilo v tej akciji okrog 20. Tudi Zdravstvenemu domu Polzela (ZD) smo razdelili nekaj zaščitne opreme. Poleg tega pa je medicinskemu osebju prišel na pomoč tudi študent medicine. Pomagal jim je pri triaži na glavnem vhodu v ZD.« Vlado Reberšek, CZ Vransko Vlado Reberšak, poveljnik Civilne zaščite Občine Vransko »Na osnovi širjenja koronavirusa po Sloveniji je bil 11. marca aktiviran štab Civilne zaščite (CZ) Vransko. Odločitev članov štaba je bila, da se zaradi osebne varnosti in širjenja virusa ne sestajamo, ampak delujemo preko elektronske pošte in telefonov. Še istega dne smo na priporočilo pristojnih institucij pripravili obvestilo o ukrepih za preprečitev širjenja okužbe novega koronavirusa in ga posredovali vsem občanom. Sledili so ukrepi, kot so zaprtje OŠ in vrtca, športne dvorane, igrišč, sejnih sob gostinskih objektov, ukinitev uradnih ur na občini … Ves čas izvajamo tudi dostavo živil in toplih obrokov starejšim občanom. Naši prostovoljci RK in Karitasa opravljajo psihološko in drugo pomoč pomoči potrebnim. Vseskozi sledimo navodilom vlade RS in štabu CZ Zahodne Štajerske, ki ga tudi vsakodnevno obveščamo o delu OŠCZ Vransko. V tem času se je življenje v občini povsem umirilo. Opažamo, da občani upoštevajo navodila in ostajajo doma, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Od samega začetka bijemo največjo bitko z nabavo nujne zaščitne opreme. Nekaj malega nam je uspelo dobiti od CZ, večino pa smo uspeli nabaviti od drugih ponudnikov, za kar gre zahvala Občini Vransko in predvsem izjemno prizadevnemu županu Francu Sušniku. V občini imamo Zdravstveni dom Vransko in Naš dom – dom starejših, ki sta največja porabnika zaščitne opreme. Naš dom opravlja tudi pomoč občanom na domu in izvaja dostavo toplih obrokov. Oba bi se naj oskrbovala preko ministrstva za zdravje, vendar bi bilo njihovo delo brez pomoči občine in CZ precej oteženo. Vsem gospodinjstvom smo preko pošte posredovali po dve pralni zaščitni maski, ki jih izdelujejo v Občini Vransko. Sicer pa so v zadnjem obdobju zaščitne maske tudi v prodaji v trgovinah. Nekaj težav smo imeli tudi z odredbo o prepovedi kurjenja v naravnem okolju, saj v tem obdobju kmetje čistijo travniške površine, ko je kurjenje še kako priročno. Težave so se pojavile tudi zaradi prepovedi gibanja med občinami, ko kmetje ne morejo kupiti repromateriala in semen. Sicer pa je opaziti, da se situacija umirja predvsem po zaslugi upoštevanja navodil in ukrepov za preprečitev širjenja virusa. Ostanite zdravi – ostanite doma!« osrednje teme ŠT. 4 I april 2020 9 Strogi ukrepi delujejo K. R., D. N., L. K., T. T. V vseh štirih domovih za starejše v naši dolini brez obolelih za koronavirusom Domovi za ostarele in druge varovance se v Spodnji Savinjski dolini zaenkrat uspešno spopadajo z epidemijo koronavirusa, kar je glede na nekatere tovrstne ustanove v državi, ki bijejo bitko z veliko okuženimi med varovanci in zaposlenimi, dobra novica. Kar 5 tovrstnih ustanov imamo na našem območju, Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom ostarelih na Polzeli, Rafaelov dom na Vranskem V Domu Nine Pokorn Grmovje so opravili več testiranj, okužbe z novim koronavirusom niso zaznali. Strogi in pravočasni ukrepi so bili očitno upravičeni. A največje breme nosijo zaposleni. Direktor Tomaž Lenart je o stanju na prejšnji petek in organizaciji dela v tem času epidemije povedal: »Kar se tiče testiranj, smo že kar nekaj naših stanovalcev, a tudi zaposlenih, testirali. Vsi rezultati so bili na srečo negativni. Zavedati se moramo, da je pomlad čas viroz, alergij. Tudi poslabšanje splošnega psihičnega stanja se pri naših stanovalcih lahko kaže s povišano temperaturo. Res skrbimo, da testiramo vse s simptomi, ki bi lahko nakazovali na okužbo. Kljub temu da so testi negativni, pri osebah izvajamo strogo izolacijo najmanj 14 dni in tudi ponovimo test. Delo je organizirano na način, da zaposleni delajo v istih enotah 7 dni v tednu po 13 ur, potem pa so teden dni prosti. Gotovo se ta organizacija dela izraža na postopni utrujenosti zaposlenih, vendar se vsi zavedamo, da na ta način pripomoremo k temu, da ostanemo zdravi. Pri stanovalcih smo opazili nekaj psihičnih poslabšanj. Naš dom je posebni zavod in v povprečju so stanovalci stari 60 let. Potrebujejo veliko osebnega vodenja in spremljanja. Zapiranje v sobe Danica Hren pri nas ne pride v poštev. Stiske, ki se pojavljajo, poskušamo zaposleni odpravljati na različne načine; veliko je aktivnosti na prostem v manjših skupinicah ipd. Zaposleni so pri poteku dneva naših stanovalcev izredno inovativni in predani, tako da jim gre velika zahvala. Resnično upoštevamo vsa priporočila in ukrepe pristojnih institucij, morda še kje kaj dodamo. Komunikacija je korektna, tudi dobava zaščitne opreme je stekla. Za zdaj je je dovolj. Vsi pa komaj čakamo, da življenje preide v normalne tirnice.« Danica Hren, direktorica Doma starejših Franc Salamon Trbovlje, katerega enota je Dom starejših Prebold, je povedala, da se tako v domu v Trbovljah kot v enoti v Preboldu za sedaj uspešno spopadajo s preprečevanjem okužbe s koronavirusom. »V domu smo poskrbeli za vse ukrepe in delo temu prilagodili. Tudi oskrba se odvija po ustaljenem urniku, je pa življenje malo drugačno. V skladu s strokovnimi priporočili smo se morali temu prilagoditi. Tako v Trbovljah kot v Preboldu smo dom razdelili na tri območja, kar omogoča Zaposleni v domovih so partnerji varovancev v dobrem in slabem Varovanci se v domu sv. Rafaela razmigajo kar v sobah. ločitev obolelih od zdravih stanovalcev in stanovalcev, ki bi imeli sum na okužbo. Za zdaj pa smo še tako zdravi, da ločevanje ni potrebno. Je pa dejstvo, da vsa zdravstvena in ostala oskrba poteka individualno v sobah stanovalcev, kar je res dodaten napor za naše zaposlene. Ti so kljub temu nadvse prizadevni in dobre volje. Stanovalci so hvaležni za vso njihovo skrb in delo. Za nami so velikonočni prazniki, ki smo jih glede na situacijo v obeh domovih praznovali v skladu z ukrepi vlade drugače in brez obiskov svojcev. Nadomeščali so jih naši zaposleni. Smo pa stanovalcem omogočili stik z domačimi preko mobilnih telefonov, poslali smo jim tudi video posnetke in fotografije. Tako je bilo tudi v obratni smeri, da so stanovalci lahko videli svoje domače, se z njimi pogovarjali in si vsaj malo polepšali svoje bivanje. Praznične dni smo začeli z izdelovanjem butaric, nadaljevali pa s peko potic, barvanjem jajčk in velikonočnim zajtrkom, kjer smo tudi nazdravili. Sicer pa smo čar velike noči spremljali tudi preko televizije. Tako smo kljub težki situaciji, ki omejuje družabnost in socialne stike, podoživeli lepoto teh prazničnih dni. Sicer pa še vedno pojemo po sobah, kuhamo kavo po nadstropjih in počnemo še kaj, kar omogoča stanovalcem premagovati to stresno situacijo, brez obiskov svojcev. Pred nami sta sedaj že nova praznika, dan upora, 27. aprila, in praznik dela, 1. maja, kar bomo prav tako obeležili na primeren in varen način. Že nekaj časa vadimo partizanske pesmi in smo že kot pravi partizanski zbor. Čeprav nas je ta virus pahnil v karanteno, smo kot dom še vedno velika družina, čeprav je vse veliko težje. Hvaležni smo, da imamo zadostno količino zaščitnih sredstev, da so naši zaposleni ustrezno zaščiteni in stanovalci varni. Vsem, občinama, CZ in drugim, ki nam pri tem pomagajo, iskrena hvala. Iskreno zahvalo pa izrekam tudi vsem zaposlenim, stanovalcem in svojcem, da z razumevanjem sprejemajo to situacijo in ukrepe za preprečitev okužbe. Ostajamo tesno povezani in tako svojce kot stanovalce spodbujamo k uporabi sodobnih tehnologij, zlasti mobilnih telefonov, ki so pomembno nadomestilo za ohranjanje vsaj minimalnih socialnih stikov. Predvsem pa je pomembno, da smo zaenkrat vsi zdravi. Veliko truda vlagamo v to in upam, da bomo vsi skupaj enkrat dočakali dan, ko bo spet tako, kot je bilo, čeravno to najbrž ne bo čez noč.« Dom upokojencev Polzela je po­polno omejitev obiskov sprejel že 6. marca, od takrat pa je bilo testiranih šest stanovalcev, je povedala direktorica Doma upokojencev Eva Lenko. »Od šestih so se štirje stanovalci vračali iz bolnice nazaj v dom, trem pa so vzeli nadzorne brise, ker je šlo za stanovalce v isti sobi. Vsi testi na covid-19 so bili negativni. Ker pa delo pod posebnimi pogoji poteka v našem domu že več kot mesec dni, je seveda opaziti, da stanovalci pogrešajo prejšnjo organizacijo dela v domu in seveda svoje najbližje. Čeprav jim skušamo to obdobje čim bolj olajšati, gre vseeno za situacijo, ki je do sedaj nismo bili vajeni. Ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje skupaj z NIJZ sprejemata ukrepe, ki pa vedno niso usklajeni, kar pomeni, da smo še vedno v veliki meri prepuščeni svojim odločitvam. Tu imam v mislih predvsem zahtevano organizacijo dela v domu v treh conah, ki pa je domovi ne zmoremo zagotoviti niti prostorsko niti ne kadrovsko. Domovi za Vsi rezultati testiranj na Grmovju so bili negativni. Tudi v preboldskem domu so uvedli vse ukrepe. upokojence namreč nismo zdravstvena ustanova in tudi nismo registrirani za izvajanje bolnišnične dejavnosti. Zato smo mnenja, da morajo biti stanovalci, če pride do okužbe s covidom-19, deležni bolnišnične oskrbe, ki pa jo izvajajo bolnišnice. Glede na to, da smo še vedno »covid« negativni, pa je seveda polega strogega režima izvajanja preprečevanja okužbe potrebno imeti tudi nekaj sreče. To pripisujemo temu, da smo locirani na območju, kjer nas virus ni prizadel z velikim številom okužb v okolici, od koder prihajajo zaposleni,» je o stanju v polzelskem domu še povedala Eva Lenko. V Zavodu Sv. Rafaela Vransko se zavedajo, da je treba v okoliščinah epidemije, ki tudi pri njihovih varovancih sprožajo zaskrbljenost, strah, tesnobo, žalost, razdražljivost in jezo, ravnati posebej skrbno. Zato si prizadevajo za dobro psihično počutje varovancev doma. »Že od vsega začetka spremljamo situacijo okoli koronavirusa. Sprejeli smo vse potrebne ukrepe za njegovo zajezitev ob morebitnem izbruhu. Okužbe z novim koronavirusom še nimamo. S skupnimi močmi vseh zaposlenih še naprej spoštujemo in upoštevamo vse ukrepe in priporočila, ki so podani s strani NIJZ in MZ,« je povedala diplomirana fizioterapevtka Simona Novak. Časopisni oglas April 2020 6x11 cm utrip.indd 1 »Predvsem pri delu s starejšimi osebami so zelo pomembni socialni stiki in pogovori s pomočjo telekomunikacijskih sredstev. Stanovalci imajo možnost, da se pogovarjajo s svojci, prijatelji in drugimi, ki jim zaupajo. S pogovori se pomirijo in vedo, da gre za obdobje, ki je težko, a bo minilo,« je povedala Simona Novak in dodala, da morajo biti v tem času z njimi posebej strpni, potrpežljivi. Prav tako morajo ponavljati razloge za nastale spremembe in pomagati pri spreminjanju njihovega utečenega vedenja. »Stanovalce opozarjamo tudi na neprijetne občutke in jih osredotočamo na stvari in aktivnosti, kot so npr. reševanje križank, branje, gledanje filmov, pletenje, šivanje, da »miselno« preživijo prosti čas. Ker je stanovalcem onemogočeno gibanje na prostem, lahko v sobi izvedejo kakšno gibalno spretnost, telovadijo na postelji ali na stolu. Na večjem balkonu zavoda se lahko nadihajo svežega zraka. Stanovalcem je zagotovljena kakovostna in uravnotežena prehrana ter zadostna količina spanja, kar pripomore k ohranjanju fizičnega in psihičnega počutja. Vzdržujemo pozitivno naravnanost tako do stanovalcev kot do zaposlenih. Pomislimo tudi na stvari, za katere smo lahko hvaležni. S skupnimi močmi bomo zmogli.« Vabljeni v našo spletno optiko WWW.OPTIKAIRMAN.SI kontaktne leče | tekočine za nego leč | nega vek | kapljice za oči | SONČNA OČALA 9.4.2020 13:42:41 10 podjetništvo in turizem ŠT. 4 I april 2020 190 udeležencev strokovnih izobraževanj T. Tavčar Obsežno izobraževanje so opravili še pred epidemijo, zdaj proizvodnja deluje, vendar ob strogih varnostnih ukrepih. SIP, največji proizvajalec kmetijske mehanizacije, ki razvija zmogljive stroje za spravilo krme, je za trgovce in serviserje še pred izbruhom pan- demije pripravil tehnična šolanja. Za zagotavljanje celovite tehnične podpore strokovno usposobljenega kadra so na sedežu podjetja SIP v Šempetru potekala izobraževanja 190 trgovcev in serviserjev iz Nemčije, Nizozemske, Danske, Italija, Češke, Kanade, Avstrije, Belgije, Luksemburga in Irske ter 40 iz Slovenije in Hrvaške. Šolanje je potekalo na dveh ravneh, in sicer sta bila to programa Master 1 in Master 2. Izobraževanje prve stopnje je vključevalo osnovno razumevanje nastavitve strojev za varno delo, pridobitev znanja o priklopu strojev na traktor, znanje osnovnega vzdrževanja in popravila stroja. Izobraževanje druge stopnje pa je bilo namenjeno tistim udeležencem, ki že imajo predhodno znanje. Na drugi stopnji je bil poudarek predvsem na ključnih servisnih posegih ter pregledu sprememb in posodobitev na strojih. Na obeh stopnjah izobraževanja je učenje potekalo na praktičnih primerih, pri čemer je Izobraževanje trgovcev in serviserjev so opravili še pred epidemijo. V skladu z najnovejšimi ukrepi za omilitev posledic koronavirusa so v družbi SIP Šempeter odpovedali vse načrtovane obiske, tehnična šolanja, sejme in predstavitve, medtem ko delo tako v proizvodnji kot v ostalih oddelkih poteka nemoteno, seveda ob strožjih higienskih in varnostnih ukrepih. SIP, največji proizvajalec kmetijske mehanizacije v Sloveniji, razvija zmogljive stroje za spravilo krme in se tudi v tem času trudi, da kmetom zagotovi nemoteno delo. Ukrepe bo izvajal, vse dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni. bilo vključeno tudi seznanjanje s pogoji o upravljanju s triletno garancijo. Po končanem dvodnevnem usposabljanju so udeleženci prejeli certifikat, s kate- rim so pridobili status pooblaščenega serviserja SIP za zagon strojev ter za vzdrževanje in podaljšanje triletne garancije. Optika Simona z vami in za vas AKTUALNE INFORMACIJE – MAJ 2020 OBVESTILO območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline (občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec) Prijave inovacij na razpis INOVATOR LETA SSD 2019 so mogoče še do 30. 4. 2020 V kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov lahko za nagrado in priznanje kandidirajo fizične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Spodnje Savinjske doline ali avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh Razvojne agencije Savinja www.ra-savinja.si. Vabljeni k sodelovanju po načelu: »NEUMNIH INOVACIJ NI. BI PA BILO NEUMNO, ČE JIH NE BI ISKALI.« JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad VAVČERJI za večjo konkurenčnost mikro, malih in srednje velikih podjetij Slovenski podjetniški sklad trenutno objavlja 14 vavčerskih pozivov za naslednja vsebinska področja: vavčer za zaščito intelektualne lastnine, vavčer za certifikate kakovosti, vavčer za dvig digitalnih kompetenc, vavčer za pripravo digitalne strategije, vavčer za digitalni marketing, vavčer za udeležbo na mednarodnih forumih, vavčer za tržne raziskave tujih trgov, vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah, vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini, vavčer za kibernetsko varnost, vavčer za preoblikovanje družb, vavčer za uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM v mala in srednje velika podjetja, vavčer za prenos lastništva in VAV 14 vavčer za prototipiranje. Na voljo je brezplačna pomoč in svetovanje pri pridobitvi vavčerjev preko svetovalcev SPOT. Pridobiti je mogoče do 60 % sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezni odobreni vavčer, letno lahko posamezno podjetje koristi 3 vavčerje. Kandidirajo lahko mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v RS, ki imajo na dan oddaje vloge vsaj enega zaposlenega ali samozaposlenega. Informacije: Slovenski podjetniški sklad in točke SPOT. P1 plus 2020 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere Zaradi blažitev posledic koronavirusa je razpis letos še dodatno prilagojen (Ur. l. RS. št. 31/2020). Vloge lahko podjetja oddajo na SPS vsakih 14 dni, in sicer: 10. 4., 5. 5., 20. 5., 5. 6., 20. 6., 5. 7., 5. 9., 20. 9., 5. 10., 20. 10. 2020. Dodatne informacije: (02) 234 12 74 ali po e-pošti bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si . Dodatne informacije o naši dosegljivosti so objavljene na naši spletni strani ra-savinja.si. Simona Kodrin v svojem lokalu, ki sedaj več ali manj sameva. Imajo le dežurstvo za nujne primere. Optika Simona že 27 let uspešno deluje v svojem lokalu v župnijski stavbi na koncu Šempetra. V njem ponuja tako rekoč vse, od okulističnih pregledov vida za očala in kontaktne leče. V času koronavirusa deluje njihova spletna prodaja, kar je njihova novost. Za visoko strokovnost in zaupanje strank že od vsega začetka skrbi specialist okulist dr. Arsen Janjič, že nekaj let pa tudi specialist oftalmolog dr. Miran Falež, tako da se pregledi odvijajo vsak teden. »Za stranke si vzameta čas, pogovor pa je marsikdaj tudi poglobljen in daljši,« pove Simona Kodrin in doda, da sta v Optiki Simona poleg nje obiskovalcem na voljo še dve usposobljeni optičarki, Silvija in Tjaša. Pri njih stranke hitro pridejo na vrsto. Čakalne dobe so kratke. Če ni zahtevnejše dioptrije, so očala lahko izdelana tudi v dveh dneh. Naročila sprejemajo vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure (telefon (03) 70 00 630 ali 051 326 677). »Vsaki stranki želimo ugoditi, ji svetujemo in obrazložimo, kaj je zanjo primerno, potrebno. Stranka je pri nas kralj, predvsem pa se sama odloča, kaj želi. Mi ji poskušamo čim bolj ustreči. Poleg okulističnih pregledov vida za očala in kontaktne leče lahko v Optiki Simona opravijo tudi pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja in merjenje očesnega pritiska …« poudari Simona Kodrin. Njihova optika je tudi pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehničnih pripomočkov, kar dokazuje tudi nalepka na vhodnih vratih. To jim omogoča, da lahko stranka, ki dobi recept za očala drugje, tega uveljavlja tudi pri njih. Mora pa biti pridobljen tam, kjer imajo koncesijo. V nadaljevanju obrazloži še, koliko prispeva ZZZS za očala: »Če stranka potrebuje očala za daljavo in če ima naročilnico RC za očala, ji po osnovi pripada 42,03 evra, če več, je to odvisno od tega, kakšna je predpisana dioptrija, in od šifre, ki jo predpiše specialist okulist. Enako velja tudi pri višjih dioptrijah z organskimi stekli na daljavo (nad 2 Dcyl), kjer je prispevek ZZZS še nekoliko višji. To velja le za očala za daljavo. Za bližinska očala pa ljudem pripadajo očala na recept preko zdravstva šele po 63. letu starosti. Stranke tega velikokrat ne vedo in se zastonj naročajo in čakajo pri koncesionarjih po več mesecev,« še pove Simona Kodrin, s katero spregovoriva nato še o njihovi bogati ponudbi okvirjev za očala, sončna očala, popustih in še o čem. Pomlad je tudi pravi čas za nakup sončnih očal. V Optiki Simona ima- jo izjemno veliko izbiro ženskih in moških ter tudi otroških sončnih očal, in to različnih cenovnih razredov. Blagovne znamke Dior, Police, Carrera, MFI … so na voljo z velikimi popusti, od 10 do 70 %, tudi po enkrat ali celo dvakrat nižji ceni od prvotne. Ob gotovinskem nakupu korekcijskih in sončnih očal pa imajo še 10-odstotni popust. Nadvse bogata je tudi njihova ponudba okvirjev. Posebnost so v 3D-tehniki natisnjena (printana) očala, ki so lahka in neuničljiva, pa lesena in lesena, kombinirana s plastiko. Ponujajo tudi titan očala, ki so lahka in nelomljiva. Prava novost pa so očala MFI, ki so pametna očala z vgrajeno sodobno tehnologijo z možnostjo poslušanja glasbe in oglašanja na telefon preko bluetootha. Stekla so polarizacijska z možnostjo vgraditve dioptrije. Velika je tudi izbira kontaktnih leč in tekočin, kapljic za vlaženje in drugih artiklov za oči. Vse to pa zaokroža ponudba darilnih bonov, s katerimi lahko obdarite sebi ljube ljudi. že 27 let OSTANITE ZDRAVI, vam želi Optika Simona Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Skladno s sklepom ZZZS zaradi omejitve širjenja koronavirusa, bomo delovali pod novim delovnim časom Ponedeljek in četrtek 8.00-12.00, ostale dni smo za nujne stvari dosegljivi od 9.00 do 12.00 na: 051 326 677. podjetništvo in turizem ŠT. 4 I april 2020 Čas je za menjavo gum Obratuje le pekarna D. N., L. K. D. Naraglav Zaprtje gostinskih lokalov je zelo prizadelo slaščičarski del podjetja Brglez, ustavili so proizvodnjo slaščičarskih izdelkov, po kateri so najbolj poznani. Z uvedbo ukrepov v boju proti covidu-19 od sredine marca v zmanjšanem obsegu deluje tudi podjetje Brglez Vransko, ki se ukvarja s slaščičarsko in pekovsko dejavnostjo. Medtem ko so ustavili proizvodnjo slaščic in skladno s tem zaprli tudi vse svoje slaščičarske lokale, deluje le pekarna, ki je pomemben del oskrbovalne verige prebivalstva. »Z novo nastalo situacijo se spopadamo na več načinov. Že v nedeljo, 15. marca, smo za nedoločen čas zaprli vse gostinske lokale, kar pomeni, da je tudi proizvodnja v slaščičarni povsem obstala. Delo v pekarni poteka normalno, seveda pod posebnimi varnostnimi ukrepi, z upoštevanjem vseh varnostnih navodil. Prve dni je bila težava z zaščitnimi sredstvi, kot so maske in razkužila, ampak smo jih s pomočjo župana priskrbeli za dve prodajalki, pa tudi z razkužilom smo bili preskrbljeni za nekaj dni. Sedaj je stanje v tem pogledu rešeno. Zelo pa nas skrbi, kako bo za naprej, saj se zavedamo, da ne moremo pustiti ljudi brez kruha. V naši dejavnosti ni mogoče delo od doma. Težko je oceniti, kako dolgo bo trajala kriza, ampak če pogledamo, kako so se zadeve odvijale na Kitajskem, smo mnenja, da lahko traja tudi več mesecev. Upa- Roman Brglez mo, da bomo Slovenci ostali disciplinirani, dosledno upoštevali navodila stroke, potem pa lahko upamo, da bo te nočne more kmalu konec,« sta nam povedala Roman Brglez in hčerka Dragica, ki vodi podjetju slaščičarsko dejavnost v novih prostorih in slaščičarni v Šempetru. »V našem podjetju bo škoda zelo velika, saj sta večji del prihodkov predstavljali slaščičarska in gostinska dejavnost. Tega izpada prihodkov ne bo možno z ničimer nadomestiti in so prihodki izgubljeni. Ostali pa bodo stroški, ki nastajajo, ne glede na to, če obratujemo ali pa ne. Največji problem so plače zaposlenih. Upamo, da bomo zdržali še kakšen mesec, za Brglezova slaščičarska proizvodnja je ustavljena že mesec in pol, prav tako so zaprte slaščičarne, deluje le še pekarna oz. proizvodnja kruha in pekarskih izdelkov. naprej pa ne vemo. Če se stanje ne bo umirilo, lahko pride tudi do prenehanja obratovanja podjetja, kar bi bilo res žalostno po toliko letih uspešnega dela in razvoja. Upajmo, da bo vlada spoštovala svoje obljube in pomagala gospodarstvu ter ostalim subjektom preživeti to krizo, ohraniti podjetja in z njimi tudi zaposlenost. Vsekakor pa samo odlogi obveznosti niso rešitev, potrebna bo tudi dejanska pomoč. Zelo nas je presenetilo neetično dejanje vlade, da si je želela povečati plače, ko gospodarstvo ne ve, če bo preživelo. Očitno je kritika javnosti zalegla in so plače znižali vsem funkcionarjem,« je bil kritičen Roman Brglez, ki skupaj z ženo Anico še nekako bdi nad delom podjetja in obeh dejavnosti, ki jih vodita hčerka Dragica in sin Tomaž (vodi pekarsko dejavnost na Vranskem). »Prodaja kruha in pekovskega peciva je zaradi covida-19 padla za približno 40 odstotkov. K temu je še dodatno prispeval ukrep vlade, ki prepoveduje prebivalstvu prehode v druge občine. S tem ljudje, ki niso iz Občine Vransko, ne kupujejo našega kruha, ostajajo doma in si ga, denimo, sami pečejo. Zavedamo se, da je zdravje na prvem mestu, da so ukrepi smiselni, a žal vse to zavedanje ne bo pomagalo, ko bo treba poravnati mesečne obveznosti, nadomestila plač zaposlenim, plačilo surovin, ki so ostala v skladišču, in še marsikaj. Res smo se znašli v situaciji, ki delodajalca popolnoma ohromi. Kruh prodajamo v svoji prodajalni Pri pek na Vranskem in v naši trgovini z živili Jaka v Zagorju, tako kot že prej, pa ga vozimo na določene relacije po dolini, vendar v zmanjšanem obsegu. Pečemo več vrst kruha, od belega, polbelega, koruznega, črnega, ajdovega, rženega do raznih mešanih kruhov z dodatki. Med pekovskim pecivom pa pečemo poleg žemelj še krofe, francoske rogljičke, makovke, potičke z različnimi nadevi, sirove štručke in francoske štručke. Različnih izdelkov je še vedno kar precej,« je povedal Tomaž Brglez in še dodal, da so po predhodnem naročilu strankam pripravljeni pripeljati želene proizvode tudi na dom. Domače mleko in avtomat T. T. Pri gostilni Privošnik v Šempetru v Savinjski dolini je družina, ki se ji po domače reče pri Tonkovih, domuje pa v Zgornji Savinjski dolini v majhni idilični vasici Delce pod Menino planino, postavila avtomat za prodajo mleka in mlečnih izdelkov, jogurtov, skute, svežih sirov, masla. Vzreja goveda in mlečna proizvodnja sta na kmetiji že tradicija, saj segata že pet desetletij nazaj. Tonkovi imajo hlev, ki omogoča prosto rejo živali, 45 krav molznic ter 50 glav mladega goveda, namenjenega obnovi lastne črede. Na dan pridelajo okoli 800 litrov mleka. Danes z mlekom in jogurti zalagajo okoli dvajset šol in vrtcev po dolini in v Ljubljani. Hvaležni so Privošnikovim, ki so jim odstopili prostor, in mizarskemu mojstru, ki je z lesenim delom poskrbel, da se avtomat lepo sklada z okoljem. Veseli pa so tudi prvih kupcev, ki so jih sprejeli, kljub temu da v kraju niso domačini. 11 D. N., T. T. Potem ko so se lahko že nekoliko prej ob strogih varovalnih ukrepih odprle drevesnice, vrtnarstva in trgovine s kmetijskimi proizvodi, so se sredi aprila po dobrem mesecu prepovedi sprostile še nekatere druge poslovne dejavnosti. Gre za servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles, kot so vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles … S 4. majem pa se bodo lahko odprli tudi frizerski in kozmetični saloni, prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora (z izjemo prodajaln v trgovskih centrih) ter saloni za nego živali. Teh sprostitev so se razveselili tako delodajalci kot uporabniki raznih storitev. Med njimi so bili prav gotovo vulkanizerji in lastniki avtomobilov, ki so v prejšnjih letih v tem času že preobuli svoje jeklene konjičke, letos pa zaradi koronavirusa in zaprtih delavnic tega niso mogli storiti. V podjetju Skiro v Latkovi vasi so imeli že pred uvedbo ukrepov vse pripravljeno za zamenjavo zimskih gum, a so morali tako kot drugi čez noč zapreti svoja vrata in čakati na dan, ko bodo z delom lahko začeli. Od minulega ponedeljka so sedaj v polnem zamahu, stranke pa se predhodno naročajo na določeno uro, da so zagotovljeni vsi ukrepi za nadaljnje preprečevanje širjenja virusa. Dela bo sedaj veliko, saj se zamuja z menjavo že več kot mesec dni, so povedali v podjetju Skiro v Latkovi vasi. Na tehničnih pregledih AMZS Šempeter so že komaj čakai, da bodo lahko začeli z delom. NOVO! SPLETNA TRGOVINA 03 713 14 51 | eshop@zagozen.si Najstarejša hči Neža s fantom Andražem, ki je poskrbel za zunanjo podobo avtomata www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD in KANALIZACIJO! 12 podjetništvo in turizem ŠT. 4 I april 2020 Kapadokija - pokrajina, ki jemlje dih D. Naraglav Drugačnost, igra narave in ustvarjalnost človeka se zlijejo v Mesečevi pokrajini, ki spominja na lunino površje, po drugi strani pa v svojem podzemlju ponuja vse kaj drugega kot »pust« Zemljin satelit. Človeške roke so to naravno danost izkoristile za svoja domovanja, nekateri v njih živijo tudi še sedaj. Vsako jutro in tudi zvečer pokrajino preplavijo baloni, iz katerih je pogled na to čudo narave še lepši in veličastnejši. Med svetovna čudesa narave, ki si jih želijo videti in občudovati turisti iz vseh koncev sveta, nedvomno sodi Kapadokija, imenovana tudi Mesečeva pokrajina, ki leži na severozahodu Turčije. Lanskega novembra sem jo obiskal tudi sam in skupaj z mnogimi drugimi občudoval stvaritve narave in človeka, ki je to pokrajino naredil še dodatno zanimivo in jo s tem postavil na piedestal edinstvene zgodovinske in kulturne dediščine. Nisem si predstavljal, da bo moje potovanje čez slabe pol leta za nedoločen čas tudi zadnje. Morda so spomini nanj zato še slajši. Bil sem že marsikje po svetu, spoznaval in občudoval podzemne in nadzemne naravne lepote ter človekove stvaritve, ki se spajajo z naravo, a česa takšnega doslej še nisem videl. Že pred leti, ko sem bil na dopustu v Turčiji, sem si to pokrajino želel ogledati, a je bilo premalo časa. Namesto tega sva s prijateljico takrat spoznavala okolico turistične Alanye ter se podala do znamenitih belih terasastih Pamukkal, ki so prav tako svetovna naravna dediščina na seznamu Unesca. Bilo je čudovito, nepozabno, a želja, da spoznam Kapadokijo, je ostala. Lani pa se je končno tudi uresničila. Naše osemdnevno potovanje se je začelo na brniškem letališču, nadaljevalo s poletom in pristankom ob morju v milijonski Antalyi, kjer smo tudi prespali. Po zajtrku smo pot nadaljevali z udobnim avtobusom preko gorovja Taurus, proti 600 kilometrov oddaljeni Kapadokiji. Vmes smo se ustavili v mestu Konya, ki je bilo v zgodnjem srednjem veku prestolnica Turkov Seldžukov in njihovih sultanov. Danes je to romarski kraj za številne Turke. Ogledali smo si znameniti samostan Mevlana, od koder Pogled na prostor v petem nadstropju stožca izhaja red vrtečih se menihov – dervišev. Danes je muzej muslimanske in zakladnica turške umetnosti. Pozno popoldne, pravzaprav že v mraku, smo prispeli do svojega hotela, kamor smo se po celodnevnih izletih vračali tri dni. Lepo popotnico našim ogledom je prispevalo vreme, v Kapadokiji je bilo tudi do 26 stopinj Celzija, ob morju v Antalyi pa še nekaj stopinj več. Morske plaže so bile polne, skoraj tako kot sredi poletja. Dežela »dimnikov« in človekovih stvaritev Območje celotne Kapadokije, ki je visoka planota z nadmorsko višino več kot 1.000 metrov, se razprostira na približno 70 kvadratnih kilometrih, njen osrednji del pa na 12 kvadratnih kilometrih. Pokrajina s svojimi podzemnimi cerkvami in bivališči spominja na površje lune. Od tod tudi ime Mesečeva pokrajina. Njen stvaritelj je vulkan, ki je v ponavljajočih se izbruhih v pokrajino izstrelil ogromne količine lehnja- ka. V tisočletjih je nezmotljiva umetnica narava s pomočjo lave, vode in vetra oblikovala nenavadne kamnite oblike. Nikjer na svetu ni podobne pokrajine s kamnitimi pravljičnimi orjaškimi gobami, stožci in drugimi oblikami, ki so videti, kot da so pokriti z različnimi kapami. Zanimivo je opazovati ali hoditi med ogromnimi kamnitimi skulpturami, ki so jih ustvarile naravne sile, in s pomočjo domišljije odkrivati vedno nove podobe, ki predstavljajo najrazličnejše živali, ljudi in drugo. Tukaj se človek res lahko preda fantaziji in dobi občutek, da je v neresničnem svetu. Erozija v imenu matere narave še vedno popravlja oziroma spreminja svoje stvaritve, svoje pa dodaja človeška roka, ki skuša čim bolj ohraniti tisto, kar so naredili predniki skozi zgodovino poselitve tega območja. To sanjsko in hkrati divjo pokrajino je odkril človek že v neolitiku, se vanjo naselil in jo pomagal soustvarjati. Prevladujoči kamnini tuf in lehnjak je bilo mogoče obdelovati s preprostimi orodji, ki so jih imeli takrat na voljo. Tako so v mehkem tufu nastale cele naselbine, ki so prebivalce varovale pred napadi tujih ljudstev in tudi pred vremenskimi nevšečnostmi. V teh votlinah je namreč temperatura dokaj stalna. Poleti so prijetno hladne, pozimi pa v njih tudi ni preveč mraz, saj se temperatura ves čas giblje med 10 in 15 stopinjami. Hetiti, Frigijci, Perzijci, Rimljani so tu pustili svoje sledi. Prvi pribežniki so se na tem področju naselili v 7. stoletju. Kasneje so jim sledili menihi, ki so tu izdolbli cerkve, kapele in samostane. Kapadokija velja za eno pomembnejših središč zgodnjega krščanstva. Nekaj posebnega je muzej na prostem v bližini mesta Goreme, ki je od leta 1984 pod zaščito Unesca. Področje je posuto s kompleksi samostanov in cerkvic, izklesanih v tuf. Prve prostore so prebivalci naredili že v 4. stoletju, zdajšnja podoba naselbine in številne freske na zidovih kamnitih cerkva pa izvirajo iz približno leta 800. Kar nekaj teh cerkvic in samostan smo si tudi ogledali, nato pa se podali na ogled mesta Ortahisar in gradu, ki ga je zgradila narava, prebivalci pa le uredili (izkopali) notranjost. Gre za izjemen primer kamnite arhitekture, ki je značilna za to pokrajino in je v bizantinskih časih služila kot zatočišče pred napadalci. Sredi mesta se dviga 90 metrov visoko in je navdihujoča naravna, a tudi človekova mojstrovina. Podzemna mesta, še eno čudo Kapadokije Svojstveno mojstrovino pa v tej pokrajini predstavljajo tudi podzemna mesta, ki jih je na tem področju okrog 200. Največji in turistično najbolj razvpiti sta dve: Kaymakli in Derinkuyu. Znanstveniki menijo, da sta bili naseljeni že okoli leta 3.000 pr. n. št. Prvi naseljenci naj bi bili Hetiti, ki so to območje obvladovali v času od 3.000 do 1.200 pr. n. št. Veliki hetitski imperij je imel središče v Hatuši, nedaleč od Ankare. Pozneje sta bila Kaymakli in Derinkuyu zatočišče preganjanih kristjanov, uporabljali pa so ju celo še leta 1838, ko se je ljudstvo vanje skrivalo pred egiptovskimi četami. Še pozneje so imeli kmetje v višjih nadstropjih shrambe pridelkov ali hleve, saj je pod zemljo stalna temperatura 8 stopinj Celzija. Z bolj konkretnim odkrivanjem podzemnih mest so se začeli ukvarjati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in dognali, da segajo tudi do 80 metrov globoko, kar je približno 25 nadstropij. Mi smo si ogledali podzemno mesto Ozkonak, ki ga je leta 1972 odkril lokalni kmet Latif Acar. Zanimalo ga je, kje izginja njegova odvečna voda za zalivanje. Odkril je podzemno sobo in kasneje celo mesto, v katerem je bilo lahko do tri mesece tudi 60.000 ljudi. Za ogled so odprta štiri nadstropja od skupno desetih, ki segajo 40 metrov globoko. Tako kot Kaymakli in Derinkuyu ima tudi Ozkonak vodnjak, prezračevalni sistem, klet in premična okrogla kamnita vrata (kot veliki mlinski kamni), ki so bila izklesana v sami notranjosti in so zapirala posamezna nadstropja. V povezovalnih hodnikih med posameznimi prostori in nadstropji je bolj tesno. Za tiste malo močnejše in višje postave tako ni najbolj preprosto, kaj šele za tiste s klavstrofobijo. Vsekakor pa se splača videti te arhitekturne podzemne mojstrovine in se ob njih čuditi, kaj je sposoben narediti človek. Osemdnevno potovanje po Turčiji smo poleg Kapadokije obogatili še s številnimi zanimivostmi iz turškega vsakdana in ogledi, kot so ročna tkalnica preprog iz naravnih materialov in svile, modna revija v podjetju za izdelavo in prodajo usnjenih oblačil, velika zlatarna za izdelavo nakita … Posebne in zanimive pa so bile tudi številne tržnice in prodajalne v Kapadokiji, v Antalyi, kjer smo bivali zadnje tri dni in od koder smo se odpravljali na izlete. Novih doživetij v Alanyi, podzemni jami Dim Magarasi cavern, ob lepotah slapa Karpuzkaldiran in še kje ne bom nikoli pozabil. Lepotilnica Divina STORITVE: pedikura (sanacija vraščenih in glivičnih nohtov, sanacija kurjih očes in odtiskov, nohtna protetika), oskrba diabetičnega stopala, klasična manikura, manikura s permanentnim lakiranjem, depilacija, make up in pedikura na domu HVALA vsem oglaševalcem. KONTAKT: 031/697-620 KARIN irsic.karin@gmail.com Hotel Žalec, Mestni trg 3, 3310 Žalec iz političnega življenja / PO DOLINI Državljani prispevajo k obvladovanju epidemije K. R. Z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade so poslanci z njegove liste postali del opozicije. Med njimi je tudi Nik Prebil, ki je bil izvoljen za poslanca v volilnem okraju Žalec II. Kot je povedal, se s prehodom v opozicijo njegovo delo poslanca ni bistveno spremenilo. Po prepričanju Nika Prebila je opozicija neločljiv del parlamentarne demokracije: »Zato tudi zdaj čutim ravno tako veliko odgovornost do državljank in državljanov kot prej, ko je naša stranka vodila vlado. Ne nazadnje smo si poslanci enakovredni, ne glede na to, v katerem delu politike delujemo. Opozicijski poslanec sem postal v času izbruha epidemije covida-19, ko se celotno prebivalstvo in politika soočata z zdravstveno krizo in blaženjem posledic. Sedaj ko je ost slovenskega političnega delovanja usmerjena v zajezitev omenjene krize, je še posebej pomembna močna opozicijska drža, ki teži h konstruktivnosti, seveda pa ne na način, da se za tem terminom skriva zgolj politična preračunljivost in da se predlagajo zakoni ali dopolnila, ki so v praksi neizvedljivi ali pa nesorazmerno posegajo v človekove pravice. Tu bomo vladi še posebej pozorno gledali pod prste. Čeprav sedaj nastopam kot opozicijski poslanec, je moj politični etos ostal nespremenjen...« Na vprašanje, ali se mu zdijo sami ukrepi nove vlade za zajezitev širjenja okužbe pretirani, Nik Prebil odgovarja: »Varnost državljank in državljanov je seveda na prvem mestu vsake odgovorne politike. Se pa poti, kako zagotoviti varnost, razlikujejo. Najbolj pomembno je, da ima ključno vlogo stroka. Pri ukrepih, ki zaradi izjemnih okoliščin posegajo v naš prostor svobodnega delovanja, je ključna sposobnost spodbujanja odgovornega ravnanja pri ljudeh, na način, da se jih ne vznemirja. In glede na to, da gre pri teh ukrepih za poseg v nekatere človekove pravice, je prav, da ne obstaja noben dvom o njihovi zakonitosti. Prav zaradi številnih dvomov o ustavnosti vladnega odloka o omejitvi gibanja smo sku- K. R. Nik Prebil paj z opozicijskimi strankami, brez SNS, vložili pobudo za ustavno presojo odloka. Ob vsem tem pa se vsekakor čudim dvojnim merilom, ko je na eni strani od vseh nas zahtevano, da spoštujemo ukrepe, medtem pa predstavniki vlade s predsednikom republike na čelu počno ravno obratno. Kakorkoli, državljanke in državljani smo dokazali, da znamo delovati odgovorno do sebe in drugih, zato si poleg neutrudnih zdravstvenih in drugih aktivnih delavcev zaslužimo največ spoštovanja.« Po besedah Nika Prebila je že vlada Marjana Šarca v odstopu sprejela številne ukrepe s ciljem, da se zameji širjenje z novim koronavirusom. »Vlada Janeza Janše je z ukrepi, skladno s spremenjenimi okoliščinami, tudi nadaljevala. Ne glede na vse, je pomembno, da se varuje življenja naših prebivalcev, predvsem pa, kot vidimo, da namenimo večjo pozornost ranljivim skupinam, ki so ob Ponovno poslanec K. R. Pomembnejši od denarja so ljudje arhiv: N. P. »Pri ukrepih, ki zaradi izjemnih okoliščin posegajo v naš prostor svobodnega delovanja, je ključna sposobnost spodbujanja odgovornega ravnanja pri ljudeh na način, da se jih ne vznemirja.« T. T. Ljubo Žnidar, trinajst let župan Občine Polzela in poslanec v državnem zboru v dveh mandatih oziroma od leta 2011 do 2018, je ponovno sedel v poslanske klopi. 13. marca je bila namreč potrjena nova vlada Janeza Janše, ki je za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade za področje zdravstva imenovala Jelko Godec. V poslanskih klopeh jo je nadomestil Ljubo Žnidar. Pred ponovnim vstopom v državni zbor je bil Ljubo Žnidar zaposlen v državnem podjetju DRI družbi za upravljanje investicij, kjer je bil v času od 2008 do 2011 tudi direktor. Takrat se je družba imenovala malo drugače, je pa še vedno največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji. Tudi ob tej spremembi poudarja, da je bil vedno gradbenik v vseh pomenih te besede in da predvsem rad gradi mostove med ljudmi: »Večkrat se moramo spomniti, da ni samoumevno biti Slovenec oziroma Slovenka. Zato tem še bolj na udaru. V stranki LMŠ smo svojo vključujočo držo nedvomno pokazali pri sprejemanju prvega svežnja t. i. protikorona zakona, kjer smo z realnimi predlogi skušali dopolniti prvi sveženj ukrepov ter ga poleg širše vključenosti prizadetih družbenih skupin narediti nedvoumnega, preglednejšega in bolje izvedljivega v praksi. Opozarjali smo, da so v zakonu izpuščene številne družbene skupine ter da bo določene predlagane ukrepe v praksi težko izvajati, kar se danes tudi kaže. Žal smo bili preslišani, kot so bili preslišani tudi mnogi strokovnjaki in stanovska združenja. Zato smo pričakovali, da bodo te napake odpravljene čim prej, v tem drugem zakonskem paketu. Kot žal ugotavljamo danes, so številne skupine tudi v drugem delu ostale prezrte. Turizem in gostinstvo sta na primer izredno pomembni področji, ki jima je namenjeno premalo pozornosti. Enako npr. ljudjem s posebnimi potrebami, invalidom in drugim. Zaradi morebitnih likvidnostnih težav gospodarstva smo predlagali tudi državna poroštva z nizko obrestno mero za podjetja, podobno kot sta to storili Nemčija in Švica. Za nas je pomembno, da bi gospodarstvo iz te krize izšlo v čim boljši kondiciji. Menim, da moramo slediti konceptu, ki vključuje vse družbene skupine, pri čemer si za nobeno ceno ne smemo dovoliti odmikov od demokracije in krepitve javnih storitev ter socialne države. Vsak dan se lahko namreč prepričamo, kako pomembno je javno zdravstvo,« je poudaril Nik Prebil. In kako se bo po njegovem mnenju po tej izkušnji z epidemijo spremenila naša družba? »Vsa razsežnost posledic epidemije koronavirusa bo vidna šele v času po krizi. Pričakujem, da se bo koncept sveta kot celote nekoliko zamajal in privedel do določenih sprememb na vseh področjih globalnega delovanja. Sistema varnosti in zaupanja bosta deležna še posebne pozornosti. Vsekakor se ob takih trenutkih pokaže, da bomo morali več vlagati v domačo znanost in tudi v kmetijstvo, da povečamo samooskrbo Slovenije. Verjamem tudi, da bo vpliv digitalizacije, torej delo na daljavo, zaradi izkušenj v času krize, dobilo še širši pomen. V tem oziru pričakujem tudi spremembe na zunanjepolitičnem področju. Evropska unija se je v zadnjih letih že spopadala s krizami, pri čemer vsakokrat ugotavljamo, kako pomembni so hitri odzivi in sodelovanje ter solidarnost med državami, ki jo sestavljajo. Ker sem po naravi optimist, verjamem, da se bo svet – s tem pa tudi Slovenija – ustrezno soočil s krizo in iz nje na koncu potegnil tudi nekaj dobrega.« T. T. »Vseeno upam, da bomo iz tega potegnili tudi kaj pozitivnega.« Aleksander Reberšek je bil za poslanca izvoljen na listi Nove Slovenije. Z nastopom nove vlade Janeza Janše je tako iz opozicijskega postal koalicijski poslanec. Vse dosedanje delo v času nove vlade je sicer zaznamovano z razglasitvijo epidemije bolezni covid-19. Od mnogih drugih poslanskih kolegov se razlikuje, saj ne samo govori, ampak če je le v njegovi moči, kaj konkretnega tudi naredi. Zato v teh dneh pomaga pri napeljevanju vrvic v hmeljiščih. O tem, kako se je spremenilo njegovo delo v državnem zboru zdaj, ko je koalicijski poslanec, je povedal: »Namen vsakega poslanca je, da postane koalicijski poslanec, saj s tem lahko bistveno več naredi za ljudi in svoj okraj. Čeprav sem kot opozicijski poslanec pripomogel k temu, da se je glas Savinjske doline slišal v Ljubljani, verjamem, da bom lahko kot koalicijski poslanec naredil še kaj več. V normalnih razmerah bi bilo v tem trenutku v koaliciji bistveno več dela, tako pa je vse podrejeno reševanju krize zaradi koronavirusa.« Kako sploh deluje državni zbor v teh razmerah? »Državni zbor trenutno deluje precej okrnjeno. Prilagajamo se situaciji. Marčevska in aprilska seja sta prestavljeni na maj. Odbori delujejo, kolikor je nujno potrebno, prav tako izredne seje državnega zbora. Pri tem naj poudarim, da smo spremenili sedežni red in je med vsakim poslancem vsaj en stol prazen, in sicer tako na odborih kot na plenarnih sejah. Spremenili pa smo tudi poslovnik, ki sedaj poslancem omogoča delo na daljavo.« Vlada je že pripravila ukrepe za pomoč najbolj prizadetim zaradi epidemije in o enem megazakonu je Državni zbor že odločal: »2. aprila smo sprejeli interventni zakon za omilitev posledic epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP1) v skupni vrednosti več kot 3 milijarde evrov. Z zakonom smo poskrbeli za veliko večino skupin, ki jih je epidemija prizadela. Zavedam pa se, da nismo pomagali vsem. Zato smo trenutno v fazi usklajevanja in pred nami je nadgradnja zakona, s katero bomo odpravili pomanjkljivosti in poskrbeli za vključitev velikega števila dodatnih upravičencev do pomoči. Sedaj moramo misliti na to, kako bomo zagnali gospodarstvo po krizi. Sam osebno sem naredil vse, kar je bilo v moji moči. Drugega koronapaketa zame brez pomoči otrokom s posebnimi potrebami ni. Če se je našel denar za zdrave prejemnike denarne Aleksander Reberšek vedno v akciji socialne pomoči, se bo našel tudi za naše najranljivejše državljane.« In kakšna bo po njegovem mnenju naša družba po epidemiji? »Dejstvo je, da na epidemijo nismo bili pripravljeni. Ne mi in ne ves svet. V tem trenutku niti ne vemo, koliko časa bo trajala niti ni mogoče predvideti posledic. Življenje pa se nam bo spremenilo v trenutku, ko bo na voljo cepivo. To bo tudi točka preloma. Pandemija je povzročila ogromno gospodarsko škodo po vsem svetu. To je treba nekako ublažiti. Seveda so ukrepi povsod podobni, ker je tudi problem podoben. Treba je omiliti gospodarsko škodo pri posamezniku, kar smo v Sloveniji zelo dobro zastavili. Drugače je pri podjetjih. Kar še nismo, pa bomo pripravili v drugem koronazakonu. Vseeno pa upam, da bomo iz tega potegnili tudi kaj pozitivnega, da nas bo ta preizkušnja naučila, da so v življenju pomembne druge stvari, kot pa drag avto in veliko denarja. In da na prvo mesto postavimo človeka in odnos do sočloveka. Menim, da je to lekcija, ki nam jo daje življenje,« je za Utrip povedal Aleksander Reberšek in seveda dodal te dni obvezni pozdrav: »Ostanite zdravi!« Spoštovane občanke in občani! Čestitamo vam ob dnevu upora proti okupatorju Ljubo Žnidar je prav, da z našo državo ravnamo skrbno, vizionarsko in ljubeče. Še posebej v teh časih bodimo sočutni, strpni in odgovorni. Sleherni korak, ki ga naredi vsak izmed nas, je naša pot, ki jo gradimo skupaj. V volilni kampanji leta 2018 smo poudarili: srce, delo in vizija. Kampanja je mimo, srce, delo in vizija pa ostajajo,« je povedal Ljubo Žnidar. 13 Spomnite se odločnosti in poguma našega naroda, ki je 27. aprila 1941 vzel usodo Slovenije v lastne roke. Naj bosta enotnost in domoljubje tistega časa vzgled za sedanjost in bodočnost. Živel 1. maj, praznik dela Naj vas prvomajsko praznovanje ne glede na omejitve napolni s potrebno energijo in razumom, ki sta v času preizkušenj s pandemijo posebej potrebna. Delo ima vedno svojo vrednost, pravo veljavo pa mu vedno dajejo ljudje. Živela praznika, naj bosta čim bolj vaša! Naročnik: Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec - Svetniška skupina SAB ŠT. 4 I april 2020 po dolini 14 ŠT. 4 I april 2020 Vadba, joga, maske in kruh z drožmi Še bolj pozorni na ranljive skupine V žalski Hiši sadežev so tudi v času virusa dejavni in koristni. B. Plaznik D. Naraglav jih lahko kadarkoli pokliče. Prav tako pomagajo s tiskanjem domačih nalog. Društvu prijateljev mladine občine Žalec so priskrbeli rabljene računalnike. Lužarjeva je povedala, da so v Hiši Sadeži družbe, takoj ko se je pojavila potreba, začeli intenzivno šivati pralne maske za odrasle in otroke. Nadaljuje: »Pridno jih šivajo sodelavka Marjetka in prostovoljke Tatjana, Jožica in Veronika. Maske so na voljo za naše prostovoljce, obiskovalce in vse občane, ki jih potrebujejo. Prej je treba poklicati na številko 051 669 714.« Niso pozabili niti na morebitno pomanjkanje hrane. V Hiši so se lotili peke kruha z drožmi, posebnim nadomestkom kvasa iz moke in vode. Če bi želeli imeti napitek mladosti in vitalnosti iz gobe kombuča, jo lahko poleg droži dobite v Hiši Žalec. Kombuča je posebna goba, ki jo nahranimo s skuhanim in ohlajenim čajem (zeleni, črni, sadni, šipkov ...) in sladkorjem. Tekočino se pusti fermentirati do pet dni, nato se vsak dan popije pol skodelice za vitalnost telesa. Če pustimo kombučo v tekočini več kot pet dni, začne nastajati kis, ki ga lahko uporabimo za solate. Obilo dobrih novic torej in praktičnih nasvetov. Šivanje pralnih mask Zaradi izrednega stanja so RK za pomoč začeli prositi tudi ljudje, ki so ostali brez služb. Delovanje Območne organizacije RK Žalec in krajevnih organizacij v času epidemije poteka v bistveno težjih razmerah, a se trudijo, da čim bolj pomagajo zlasti ranljivim skupinam, starejšim in drugim, ki so že doslej bili deležni potrebne pomoči. Kako vse skupaj poteka, smo povprašali sekretarja OO RK Žalec Matjaža Črešnovarja. »Od začetka izbruha virusa so prostovoljci še bolj pozorni na ranljive skupine na terenu, še posebej na starejše, ki nimajo sorodnikov in sosedov. Tako kot v običajnih razmerah jim tudi v tem času pomagajo s prinašanjem nujnih življenjskih potrebščin iz trgovin in prinašanjem zdravil. Čas jim v spremenjenih okoliščinah krajšajo z daljšimi pogovori po telefonih. Prostovoljci so vključeni v vse občinske štabe CZ, na Vranskem prinašajo na dom po naročilu hrano in zdravila že od sredine marca, po drugih občinah za zdaj še ni takih potreb. V Žalcu smo s štabom CZ pregledali sezname otrok, ki se zaradi zaprtih osnovnih šol ne morejo prehranjevati v njih, na osnovi česar starši priha- jajo po tople obroke v enega izmed žalskih vrtcev. Naši prostovoljci so v začetku aprila začeli prinašati topel obrok starejšim socialno ogroženim na dom. V aprilu pa smo v centralnem skladišču v Žalcu, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, začeli deliti hrano našim rednim prejemnikom. V občinah Vransko, Tabor, Braslovče in Polzela smo za pomoč pri delitvi hrane prosili občinske CZ. Občina Žalec pa je donirala velikonočne prehranske pakete za velike družine. V Občini Tabor je pakete 8. aprila dobitnikom pomoči razvozil kar sam župan Marko Semprimožnik. Posebne aktivnosti za zbiranje hrane so se na primer lotili v KO RK Polzela, v Hiši sadeži družbe pa so zašili lepo število obraznih zaščitnih mask, s katerimi smo opremili naše prostovoljce. Kot kaže, bomo soočeni še z enim problemom. Zaradi izrednega stanja so nas namreč za pomoč začeli prositi tudi ljudje, ki so ostali brez služb, kar je že ena od posledic tega virusa, ki nas bo očitno vsestransko obremenjeval tudi po tem, ko se bo življenje spet vrnilo v ustaljene tirnice. Sicer pa upajmo na najboljše.« Dobrodelno s pomočjo facebooka V HSD dobite drože in kombučo Delavnice in aktivnosti so v Hiši Žalec do nadaljnjega odpovedane, vendar pa po besedah strokovne vodje dr. Barbare Lužar prostovoljki Jasna Mikola in Laura Banko vsako sredo ob 10. uri vodita telovadbo za hrbtenico in trikrat tedensko jogo on-line, preko skupine FB Hiša Sadeži družbe Žalec – joga. Joga on- Bina Plaznik line se izvaja vsak četrtek ob 18. uri, v soboto ob 9. uri in v nedeljo ob 18. uri. Skupina šteje trenutno 54 članov. Lahko se ji pridružite. V času koronavirusa otroci za šolo delajo od doma. Prostovoljci Hiše Žalec preko Skypa, Viberja in telefona izvajajo učno pomoč na daljavo. Če kdo potrebuje pomoč, podporo, Krvodajalci tudi v izrednih razmerah D. N. B. P., arhiv udeleženk Skupina deklet je s pomočjo Facebooka zbrala hrano in priboljške za petdeset otrok, akcijo pa so organizirale pod sloganom »Medsebojna pomoč – zdaj je čas, da se odzovemo«. Srčno dobrodelno akcijo je speljala skupina deklet, katere gonilna sila je Dragica Sternad Pražnikar. Akcijo lahko imenujemo kar gverilska, tako hitro je vse potekalo. Družbeni mediji so lahko tudi zelo koristni, akcijo so namreč organizirale s pomočjo Facebooka. Dekleta so se pridružila akciji zbiranja hrane in so na svojih Facebook profilih med drugim zapisala: »Šole in vrtci so zaprti in otroci so ostali brez obrokov hrane. To je privedlo tudi do stisk. V času, ko je za koga največji problem morda to, da ne more na morje, v hribe, na potovanje ..., se tudi tu, v naši neposredni bližini, ljudje soočajo s konkretnim pomanjkanjem hrane. Izziv časa, v katerem smo se znašli, ki je težak in krivičen, v sebi nosi tudi realne zgodbe stisk in bolečino posameznika.« Krvodajalci se zavedajo, da lahko že jutri tudi oni potrebujejo kri (s krvodajalske akcije v Šempetru) Darovanje krvi poteka tudi v izrednih razmerah, predvsem zaradi bolnikov, ki nujno potrebujejo krvne komponente. Rdeči križ Slovenije in transfuzijske službe tako vabijo krvodajalce kar preko SMS-sporočil. Prosijo jih, naj pokličejo na transfuzijski center in se dogovorijo za uro prihoda in preverijo pogoje za darovanje. Kot je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar, je transfuzijska služba uvedla dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi. Po telefonu pred prihodom na odvzem krvi pri krvodajalcih preverijo, ali ustrezajo pogojem za darovanje in nimajo bolezenskih znakov morebitne okužbe. Pred vhodom v prostore za odvzem krvi je triažna kontrolna vstopna točka, kjer ponovno preverijo ustreznost in izmerijo telesno temperaturo. V Osnovni šoli Šempeter se je akcije 9. aprila udeležilo 54 krvodajalcev. Na odvzem krvi so prihajali v razmiku petih minut, zaradi česar se na enem mestu ni zadrževalo več ljudi. Naslednjo krvodajalsko akcijo nameravajo organizirati 11. junija. Takrat bo ta v Hotelu Prebold. Škatle za donacije, nastavljene pri domovih udeleženk akcije Gonilna sila projekta, Dragica Sternad Pražnikar iz Ločice pri Polzeli, je povedala: »Živimo v času, ko prelaganje odgovornosti na druge, na skupnost, organizacije ... več ne more in ne sme biti naš način življenja, ampak je za to, da preživimo tako in drugače, pomembno, da se angažiramo, izpostavimo in zaščitimo ranljive. Na socialnem omrežju sem videla objavo Dragane Dorontić, ki je ponudila, da deli svojo hrano z drugimi. Kako plemenito. Zelo me je ganilo, a v letih sodelovanja v dobrodelnih zadevah se zavedam, da tisti, ki pomoč resnično potrebujejo, zelo redko zanjo zaprosijo. Zato sem razmišljala, kako priti do ljudi, potrebnih pomoči, da bi še pred velikonočnimi prazniki pomagali čim večjemu številu. Predsednica društva KORK Polzela mi je posredovala potrebe, ki so na terenu. Povezale smo se in odločile, da razveselimo predvsem otroke. Po večini mamice, znanke, kolegice, sosede smo pred domove postavile škatle. Darovi so presegli vsa pričakovanja in pred nas postavili tudi logistične izzive, ki pa nam jih je pomagalo rešiti podjetje Iskra AMS. Z nabirko v Andražu smo oskr- Dragica Sternad Pražnikar beli KORK Andraž, obdarili pa smo tudi družine, ki so se obrnile direktno oziroma posredno na nas. Hvaležne smo za vse donacije, pa naj gre za škatlo živil ali sto in več litrov mleka in res ogromne donacije nekaterih posameznikov. Vsak je daroval po svojih zmožnostih. To je le kaplja v morju, a poleg te pomoči je pomembna vsa pozitivna energija, sodelovanje in pripravljenost. Hvala vsem.« » Dekleta so nabrala hrano in priboljške, ki bodo polepšali praznike kar petdesetim otrokom. Zbrana hrana v domačem skladišču, pripravljena na razdelitev po dolini ŠT. 4 I april 2020 15 Maše je začasno preselil na facebook T. Tavčar, L. Kolar T. T., FB V. A. Mag. p. Vanči Arzenšek iz petrovške župnije je bil razočaran na veliko soboto, ko je želel blagoslavljati velikonočna jedila po vaseh iz avtomobila, a mu je to preprečila prijava inšpekciji. Letošnji največji krščanski praznik velika noč je minil, kot ne pomnimo, še prej cvetna nedelja. Slovenski metropolit, nadškof Stanislav Zore je v svoji poslanici o veliki noči povedal: »Običajno je to praznik vstajenjskih procesov, praznik slovesnega pritrkavanja, množic, ki se zgrinjajo v cerkve. Tem zunanjim izrazom praznovanja vstajenja se letos zavestno in odgovorno odpovedujemo. Vem, da je to boleče. Boleče za vernike, boleče za duhovnike. A to bolečino hočemo sprejeti, jo vzeti nase, da bomo druge in sebe obvarovali bolezni …« Slovenska cerkev je že pred tem zaprla cerkve, kar pomeni, da ni nedeljskih in drugih maš s prisotnostjo vernikov in drugih verskih obredov. »Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, z dobrimi deli, prebiranjem božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV, spletu ter sprejemom duhovnega obhajila …« so ob tem priporočili. Kako v praksi potega versko življenje, smo se pogovarjali s patrom Vančijem Arzenškom, župnikom in rektorjem Marijine bazilike v Petrovčah. Kako ste versko življenje organizirali v vaši župniji? »V župniji Petrovče, katere župnik sem, molitveno bogoslužje in sveto mašo obhajam v kapeli s tremi sestrami dominikankami. Vse to ver- Mag. pater Vanči Arzenšek, župnik in rektor Marijine bazilike v Petrovčah niki lahko spremljajo po Facebooku. Vzamem si več časa za Boga, za molitev in osebno poglobitev o duhovniškem poslanstvu.« Kaj povedo vaši kolegi, duhovniki, se kaj posvetujete med sabo? »S kolegi duhovniki se pogovarjam po telefonu in si izmenjamo izkušnje. Vsi tarnajo, da pogrešajo stik s farani, verouk, otroke, mlade, pa tudi obisk bolnikov in ostarelih na domu. Pri nedeljskih mašah zelo pogrešamo občestvo.« Kakšen je odziv na maše, ki jih v živo predvajate po Facebooku? »Odziv je zelo pozitiven. Nekateri so mi rekli, da nas tako lahko vsaj vidijo in sodelujejo pri molitvi ali maši.« Najbrž so se farani obrnili na vas tudi po telefonu, kaj vam povedo? »Da. Tudi telefonskih klicev je bilo precej. Način komuniciranja je predvsem virtualen in poteka po socialnih omrežjih. Naši pogovori potekajo o epidemiji in o vzrokih zanjo. Mnogi menijo, da je svet šel predaleč in da se bomo morali spremeniti, vrniti k naravi, spoštovanju narave, posvečanju duhovnim vrednotam. Tudi vero v Boga bomo morali na novo odkriti.« Vse se še lahko organizira po elektronski poti, kako pa je s spovedmi? »Kar se tiče spovedi, je trenutno tako, da osebne spovedi ne moremo opravljati, lahko pa ljudem svetujemo, da se z Bogom v spraševanju vesti sami spravijo in Bog jim grehe odpusti. Kadar gre za večji greh, pa morajo obljubiti, da bodo šli osebno k spovedi, ko bo to mogoče. Sicer pa Bog grehe odpušča tudi izven spovednice, če se dotični svojih grehov iskreno kesa in jih obžaluje.« Cvetna nedelja, posebej pa velika noč sta čas, ko je v krščanskem svetu največ obredov, največ druženja, najbolj svečano, kako je potekalo vse letos v teh prilagojenih razmerah epidemije? »Obredi velikega tedna, kot so veliki četrtek, veliki petek in velika sobota, so se obhajali brez navzočnosti vernikov. Vsi so bili opravljeni in svečani, vendar je manjkalo občestvo. Sam se imel sicer vse obrede ob navzočnosti sester redovnic dominikank, ker spadamo v eno družino. Pater Vanči mašuje sicer pred prazno cerkvijo, a mašo za farane vsak dan prenaša na spletnem omrežju. To mi je bilo v veliko veselje. Bil pa sem razočaran na veliko soboto, ko sem hotel navezati stik z župljani in se podati po vaseh blagoslavljat velikonočna jedila. Ljudje bi pri svojih hišah pripravili košare z velikonočnimi jedili, jaz pa bi se peljal mimo in jih blagoslovil. Žal pa so mi to preprečili zlonamerni ljudje, ki so me prijavili na inšpektorat za zdravje, češ da bi s tem povzročal gibanje. Zato sem moral svoj dobri namen spremeniti, odpovedati blagoslov in ostati doma. Ljudje so bili zelo žalostni in prizadeti, še posebej zaradi tega, ker so nekateri duhovniki po Sloveniji to lahko delali brez težav.« Kaj bi sporočili, priporočili ljudem, vašim faranom, vernikom v teh, za marsikoga hudih časih, časih odrekanj, hudih preizkušenj? »Svojim faranom bi dejal in sporočil: letošnja zarja velikonočnega jutra se čez našo deželo razliva popolnoma drugače, kot smo navajeni. A kljub preizkušnji nas v tišini in osami še bolj navdaja z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva. To upanje ne sramoti, ampak daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost in že sedanji trenutek živimo v upanju na končno zmago življenja nad smrtjo.« Velika noč, kot je še ni bilo D., Naraglav »Mislim, da sem z daritvijo svete maše s prošnjo za rešitev iz nastale situacije v duhovno oporo vsem ljudem,« je povedal preboldski župnik Damjan Ratajc, ki mašuje tudi v Mariji Reki in v župniji sv. Andraž nad Polzelo. Letošnji velikonočni prazniki so bili za vernike in tudi druge, ki spoštujejo to tradicijo, bistveno drugačni, dejansko takšni, kot še niso bili, vsaj ne po drugi svetovni vojni. Takrat se je prvič zgodilo, da so župniki svete maše darovali v praznih cerkvah in praznične dni praznovali sami brez vernikov, a z mislimi pri njih. Koronavirus je naredil svoje in tako zaprl tudi božje hrame, župniki pa mašujejo brez prisotnosti vernikov in pomočnikov. Kako to deluje v župniji sv. Pavel in v Mariji Reki v Občini Prebold, nam je povedal župnik Damjan Ratajc, ki ima že nekaj časa v upravljanju tudi župnijo sv. Andraž v Andražu nad Polzelo. »Letošnje obhajanje postnega časa in priprava na naš največji praznik, na veliko noč, je res nekaj posebnega. Ko je vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo, smo duhovniki s strani Slovenske škofovske kon- ference prejeli navodila, da je vsaj do 29. marca odpovedan verouk. Že naslednji dan, 13. marca, smo dobili še strožja navodila; da so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti in vsa srečanja. Duhovniki tako darujemo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. V zgodovini krščanstva se kaj takšnega, vsaj ne v takšnem obsegu, še ni zgodilo. Toda naši škofje so prepoznali, da so ti ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa COVID-19 potrebni. Njihove sklepe sem tudi sam osebno vzel resno, zato se je tudi moj način življenja v tem času nekoliko spremenil. Zaradi nastale situacije Anin dom sameva, na dvorišču ni »živ žava«, ni obiskov, ni verouka, ni srečanj z otroki, s starši, z mladimi, starejšimi. Pri sveti maši ni navzočih vernikov. Na cvetno nedeljo običajno blagoslavljamo butare in je vedno nekaj posebnega. Ta dan se NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Sveta maša brez navzočnosti vernikov tudi v Preboldu. zbere veliko ljudi, v Kaplji vasi in v Matkah naredijo tudi »butaro velikanko«. Letos pa ni bilo tako. Cerkev je bila prazna. Bil sem sam. So me pa razveselile informacije medijev, ki so poročali, da so številni verniki vseeno naredili butare, jih doma blagoslovili in postavili na vidno mesto,« je povedal Damjan Ratajc, ki smo ga pri enem od obredov v prazni cerkvi v velikonočnem času tudi fotografirali. Na vprašanje, kako je bilo v velikem tednu in na velikonočno nedeljo, je povedal:« »Tudi na veliko soboto, ko običajno blagoslavljamo jedi, in na veliko noč, ki je naš največji praznik, so ljudje tokrat ostali doma. Na veliko soboto sem v cerkvi sam blagoslovil velikonočne jedi ob 13. uri v Marija Reki, ob 15. uri v Andražu nad Polzelo in ob 17. uri v Preboldu. Brez vernikov sem imel obrede velikonočnega tridnevja in sv. mašo na veliko noč zjutraj. Res nekaj nenavadnega. Toda čeprav sem bil sam v cerkvi, sem bil v duhu povezan z vsemi farani vseh treh župnij, ki jih upravljam. In lahko rečem, da je tako pri vsaki sve- ti maši. Sicer pa v času epidemije mašujem dvakrat na dan. Zjutraj in zvečer. Eno sveto mašo darujem po prejetih namenih, drugo sveto mašo pa darujem za rešitev iz nastale situacije. Pri tej sveti maši še posebej molim za zdravje v času epidemije. V molitvi prosim, naj Bog pomaga vsem, ki nosijo križ bolezni in so preizkušani, za zdravstveno osebje, da bi imeli dovolj moči in zdravja, da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov. Spomnim se tudi vseh tistih, ki se mi priporočajo v molitev. V mislih imam tudi vse oskrbovance Doma starejših občanov Prebold in ostalih domovih. Mislim, da sem z daritvijo svete maše s prošnjo za rešitev iz nastale situacije v duhovno oporo vsem ljudem. To je tisto, kar lahko kot duhovnik naredim za ljudi, in sicer, da molim zanje. V času epidemije, ko smo sami, ko smo doma, ko je odpadla marsikatera obveznost, imam tudi sam dejansko več časa za molitev, za branje, za delo … Ko boste brali te vrstice, bodo velikonočni prazniki že za nami. Upam, da ste naredili vse, kar je v vaši moči, da ste jih obhajali lepo. Želim vam, da ostanete zdravi, da ste dobro, da ste veseli. Kristus je vstal od mrtvih in živi. Zame, zate, za vse nas. Aleluja.« Popravek V marčevski številki našega časopisa je bila na strani 15 v članku Trinajsti rock žur pomotoma izpuščena navedba avtorja fotografije. To je Ivan Lipičnik, ki se mu za pomoto opravičujemo. Uredništvo 16 po dolini ŠT. 4 I april 2020 Praznovanje okrnjeno, a nič manj slavnostno B. Plaznik, D. Naraglav D. N., arhiv družin Družinske priprave na praznovanje in samo praznovanje velike noči so bili letos drugačni. Za veliko noč oživijo stari običaji, gospodinje skrbno pripravijo tradicionalne dobrote. Posebna pozornost je namenjena pripravi pirhov. Pobarvana trdo kuhana jajca so eden najbolj prepoznavnih simbolov velike noči. Z njihovim okraševanjem imajo veliko veselja predvsem otroci. Ob bogato obloženi mizi se po navadi zbere vsa družina. Letos je bilo praznovanje marsikje okrnjeno, vendar v družinah ni bilo zato nič manj razposajeno. Nekaj družin je dovolilo, da smo pokukali k njm. Takole so obeležili praznovanje velike noči. Alenka Prevolnik, Orla vas: »Velika noč je vsekakor najpomembnejši od vseh krščanskih praznikov. Na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje in je zato praznik veselja in upanja. Je praznik, ko se zbere vsa družina in oživijo stari običaji. Posebej veliko pozornosti namenimo pripravi oziroma barvanju pirhov, ki so eden najbolj prepoznavnih simbolov velike noči. Prav zaradi barvanja pirhov so priprave na veliko noč še posebej zabavne za otroke. Ker pirhi simbolizirajo kaplje krvi, mora vmes seveda biti kakšen rdeč, drugače pa si pri barvanju kar damo duška z najrazličnejšimi barvami. Zelo radi uporabimo tudi čebulne olupke. Praznovanje se pri nas začne že v petek s strogim postom, na veliko soboto se »žegnajo« jedila, ki se potem pojejo pri nedeljskem zajtrku. Praznična miza je običajno polna tradicionalnih jedi, med katerimi ne sme manjkati suho meso, potica, hren, kruh in seveda pirhi. No, takšne velike noči, kot je letošnja, zagotovo še nismo imeli, saj zaradi epidemije obredi ne morejo potekati v cerkvah in jih lahko sprem- Vnukinja Mire Keleman Serafina med delom ob velikonočnih pirhih in namizni dekoraciji Špela Trefalt je povedala, da so letos praznovali veliko noč samo v krogu ožje družine, a praznovanje skupaj z ustvarjanjem in zajčkovim presenečenjem ni bilo zato nič manj prijetno. ljamo le po televiziji ali radiu. Prav tako ne bo nobenih obiskov sorodnikov, zaradi česar bo praznovanje zagotovo malo bolj dolgočasno, ne pa tudi manj slavnostno.« Mira Keleman, Sv. Lovrenc: »Kljub izrednim razmeram smo si tudi letos organizirali prijetne velikonočne praznike. Vse je bilo skoraj tako kot običajno, le da okrog nismo hodili in se obiskovali. Zaradi prepovedi zbiranja tako ni bilo tistega vzdušja, kot je v cerkvi na cvetno in velikonočno nedeljo. Smo poskušali vzdušje čim bolj pričarati ob spremljanju svete maše in blagoslova velikonočnih jedi po televiziji. Sicer pa smo prav tako kot v normalnih razmerah, tudi letos poskrbeli za dobrote in jih lepo zložili v košaro, kot bi jo nesli k blagoslovu. Ker sem imela doma blagos- lovljeno vodo iz Marijine cerkve iz Brezij, sem blagoslov, tako kot je bilo dano navodilo od našega domačega župnika Damjana Ratajca, z njo blagoslovila tako butare na cvetno nedeljo kot tudi velikonočne jedi. V nedeljo, ob velikonočnem zajtrku smo spremljali prenos sv. maše po televiziji in tako doživeli saj malo nekdanjega vzdušja. Še posebno v veselje pa nama je v tem času vnukinja Serafina, ki je vsestransko sodelovala pri izdelavi butaric in pri pripravi velikonočnih jedi. Posebej z veseljem je barvala jajčka in skupaj z mano poskrbela za velikonočne dekoracije. Vsekakor si bomo letošnje praznike zapomnili do konca življenja, hkrati pa upali, da se kaj takšnega več ne zgodi.« Majda Pur, Založe: »Tradicija barvanja jajčk s čebulnimi olupki in kavno usedlino izhaja iz mojega otroštva – iskanje drobnih rožic, trav, ki na pirhih pustijo nežne sledi, so zame trenutki obujanja spominov na starše in povezovanje z mojimi otroki. V nasprotju z ohranjanjem načina barvanja pa imamo drugačno tradicijo glede peke poti- Pladenj z velikonočnimi dobrotami za velikonočni zajtrk pri družini v sv. Lovrencu ce – vsako leto izberemo nov recept. Letos smo spekli potičke z okusom po prekmurski gibanici. V času, ko ostajamo doma, so prazniki še bolj povezujoči, saj jih preživljamo v zavedanju, kako zelo pogrešamo vse, s katerimi smo v preteklih letih skupaj sedli za praznično okrašeno mizo. A v zavedanju, da nam je dano zdravje, je lepo praznovati skupaj tudi na daljavo.« Špela Trefalt, Polzela: »Pri nas velikonočne praznike vedno preživljamo v krogu družine. Z otroki barvamo jajca z naravnimi metodami, letos smo si izbrale čebulne olupke in rožice z našega travnika. Obišče nas tudi zajček, ki skrije jajčka in čokoladice po dvorišču, tako da je iskanje bolj zabavno. Letos smo za razliko od prejšnjih let praznovali sami štirje.« »Sedaj so doma tisti, ki jih prej nismo videvali« Bina Plaznik Pošta v Žalcu v času koronavirusa: Pisemskih pošiljk je nekoliko manj, dostavljanje paketov pa je precej v porastu. Zaradi barvanja pirhov so priprave na veliko noč še posebej zabavne za otroke in tradicija ostaja kljub omejitvam, je povedala Alenka Prevolnik. Tradicija barvanja jajčk s čebulnimi olupki in kavno usedlino izhaja iz mojega otroštva,« je povedala Majda Pur. V času po razglasitvi epidemije koronavirusa in do preklica veljajo na vseh poštah varnostni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa ter nekatere druge spremembe v poslovanju. Vodja Pošte Žalec, Sabina Krašovec, nam je povedala, da so ukrepi enotni za vse pošte po Sloveniji in veljajo tudi v Žalcu. Tako je tudi delovni čas pošte v Žalcu spremenjen in je novi odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure. Ob sobotah je pošta zaprta. V njeni notranjosti je sočasno lahko toliko strank, kolikor je aktivnih okenc. Če so vsa okenca zasedena, stranka počaka pred vrati, da pride na vrsto. Podobno kot v trgovinah in drugje velja, da morajo stranke obvezno uporabljati zaščitno masko, ki prekrije nos in usta. Varnostna razdalja v čakalni vrsti je 2 metra do naslednje stranke. Kako poštarji doživljajo to obdobje in kako opravijo svoj posel, nam je povedal pismonoša Štefan Ozvaldič, ki smo ga zmotili med delom na terenu. »Ljudje so doma. Na začetku je bilo vse skupaj bolj alarmantno, ljudje so bili malo nejevoljni, sploh zato, ker trenutno ne vročamo pošiljk s povratnico ali odkupnino. Sedaj so se vsi navadili na nove razmere. Brezkontaktno vročanje poteka brez težav. Posebnost je, da so sedaj doma tisti, ki jih prej nismo videvali (smeh). Sploh tisti mlajši, ki so bili prej vedno v službah. Podobno kot med šolskimi počitnicami je potrebna večja previdnost na cesti, saj so doma tudi otroci. Ljudje sedaj niso več tako prestrašeni. Pisemskih pošiljk je nekoliko manj, dostavljanje paketov pa je precej v porastu. Vsak dan se sproti prilagajamo sistemu dela.« Pošta Slovenije na svoji spletni strani poudarja, da je do umiritve epidemiološke situacije v Sloveniji ohranjanje zdravja zaposlenih, strank in vseh ostalih ljudi ter obvladovanje tveganj ob pojavu koronavirusa na prvem mestu. Navajajo, da si bo Pošta Slovenije tudi v teh težkih razmerah prizadevala zagotavljati čim bolj nemoteno delovanje poštnega sistema, pri čemer bo vsak nadaljnji ukrep glede prilagoditve organizacije dela, postopkov vročanja in podobno pred uvedbo skrbno pretehtala in jih izvajala zgolj tako dolgo, dokler bodo za to izpolnjeni pogoji. Pismonoša Štefan Ozvaldič ŠT. 3 I marec 2020 INFORMACIJE / NAPOVEDNIK 17 18 kultura ŠT. 4 I april 2020 Med nebom in zemljo D. Naraglav Če ni prave, je pa e-knjiga T. Tavčar Zaradi epidemije je onemogočen tudi dostop do knjižne Takšen je naslov fotografske razstave Darje Grdina, ki je bila od 4. marca do ponudbe v knjižnici, zato so v MSK Žalec razširili ponudbo 8. aprila na ogled v Občinski knjižnici Prebold. elektronskih knjig, ki jih je možno pridobiti na daljavo. Darja Grdina s fotografijo pokrajine z mavrico Na 29 fotografijah so predstavljeni najrazličnejši motivi, ki zaokrožujejo razstavno tematiko. Nastali so v raznih krajih po Sloveniji in njenem domačem okolju, v Šmartnem v Rožni dolini pod Šentjungertom ali Goro, na kateri imajo svojo planinsko postojanko tudi PD Galicija. Avtorica se ukvarja s fotografijo zaradi lastnega veselja, ljubiteljsko in priložnostno, ko ji to dopušča čas in so za objektiv ustvarjeni zadostni pogoji. Največ motivov se ji ponuja v domačem okolju. Čeprav se zdi, da motive poznamo, naredijo vremenski pojavi in svetlobni pogoji »nove« priložnosti. Veliko zanimivih trenutkov se je v njen objektiv ujelo spontano na poteh po Sloveniji in Evropi, ko je sodelovala na različnih prireditvah. Najraje ima naravo, rada pa ujame tudi utrip kulturnega življenja, ki ga na svojih potovanjih ne manjka. Veseli jo, ko ime Slovenije ponese v evropski prostor, ne le s fotografijo, temveč tudi kulturno. V fotografiranju uživa že od malega V okviru Društva za medkulturno sodelovanje Gallus je imela dve fotografski razstavi na OŠ Lava, dve v Laškem, v Šmartnem v Rožni dolini, v knjižnici Vojnik, kjer je bila prvič na ogled razstava Med nebom in zemljo, zdaj pa je z njo gostja v Občinski knjižnici Prebold. Tri razstave je imela tudi na Češkem, v dveh je predstavila Slovenijo, ena pa je bila preplet fotografij, ki so nastale doma in na Češkem. »Vse razstave so bile zelo lepo sprejete, organizator pa mi je večkrat dejal, da so obiskovalci v mislih zasanjano potovali v Slovenijo. Všeč mi je bilo tudi, da so domačini Čehi, ko sem predstavljala njihovo deželo, ugotovili: »Tako od daleč je morala priti, da nam je pokazala, kako lepo je pri nas.« »Fotografija me je potegnila vase že kot majhno deklico. Vsakič, ko je mami fotografirala družinske dogodke, sem si želela, da tudi jaz ustvarim kakšen posnetek. Da me to zares veseli, sem ugotovila v osnovni šoli pri fotografskem krožku, kjer smo učenci skupaj z mentorjem fotografirali in v temnici sami razvijali fotografije. Zares lepo je bilo opazovati, kako se na praznem belem papirju počasi riše motiv z negativa in nastaja fotografija. Potem pa sem si v srednji šoli kupila prvi fotoaparat, kot študentka pa prvi zrcalnorefleksni fotoaparat. S fotografijo se ukvarjam ljubiteljsko. Najraje fotografiram naravo in najlepši trenutki so tudi tu spontani, ko jih ne pričakuješ. A tudi če ni fotoaparata, je vredno opazovati lepe trenutke. Seveda pa rada fotografiram tudi ljudi, živali, se kdaj znajdem na kakšni poroki, rojstnem dnevu, krstu prijateljev … Uživam v pritiskanju na sprožilec,« z nasmehom na obrazu pravi moja sogovornica Darja Grdina, s katero sva se pogovarjala ob postavitvi razstave. Ljubezen do kulture Darja Grdina pa ni zaljubljena samo v fotografiranje, ampak nasploh v kulturno ustvarjanje. Rada organizira kulturne prireditve ali kakšne druge dogodke za osebnostno in duhovno rast. »Največ sem delovala v domačem kraju, a tudi službeno, na potovanjih, kjer sem sodelovala na evropskih projektih za mlade – Mladi v akciji kot udeleženka ali organizatorka projektov. Tam so mladi na neuraden način pridobivali izkušnje in se učili skozi igro, sodelovali, raziskovali s pomočjo različnih zvrsti umetnosti in sami prepoznavali svoje vrednote. Ta način delovanja je tudi meni zelo blizu, saj bogati vse sodelujoče, predvsem pa se mladi tu učijo z veseljem in dobijo nove ideje za svoje ustvarjanje. Vedno sem si želela, da bi lahko prirejala predstave za otroke in sodelovanje s češkimi lutkarji mi je prineslo po spletu okoliščin prav to priložnost. Prve lutkovne predstave so bile češke ljudske pravljice, ki so bile lepo sprejete tako na Češkem kot tudi v Sloveniji,« pripoveduje Darja ter doda, da je med otroki, starši in vsemi ljubitelji pravljic navdušila tudi slovenska Zvezdica zaspanka, ki so jo s skupino Smolički Slovenija občinstvu predstavili med drugim tudi v preboldski knjižnici. Zaupa nam še, da je članica domačega kulturnega društva, kjer sodeluje predvsem v gledališki skupini in s katero sedaj igrajo predstavo Kam iz zadrege. Večkrat se znajde tudi v vlogi povezovalke dogodkov. Ima pa rada zborovsko petje in glasbo nasploh, saj je redna udeleženka glasbenih dogodkov. Kot govornica poslovilnih besed pa se srečuje z minljivostjo in globokimi občutki, ki rišejo čisto drugačen pomen življenja. K tokratnemu ogledu razstave Darja Grdina vabi z besedami: »Med nebom in zemljo se dogajajo čudesa. Lepa, globoka, široka in polna mnogočesa. Med nebom in zemljo smo vsi, tudi radost, bolečina, skrivnost in modrost. So tudi solze in veselje – naše mavrice. Je človek s svojo ustvarjalnostjo, plodnim delom, ko zamisli dobijo novo podobo.« Zaradi epidemije koronavirusa imajo mnogi več časa tudi za knjige. Zanimivo branje jim ne le pomaga prebroditi čas, dobra zgodba vsaj za nekaj časa zamoti misli, ki so te dni velikokrat polne skrbi zaradi epidemije. Kot je povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, so knjižničarji veseli sporočil, da knjižnico bralci pogrešajo. Ker je dostop do fizičnih knjig onemogočen, so se potrudili, da so razširili ponudbo e-knjig in podatkovnih baz. V knjižnici so dokupili veliko licenc na portalu Biblos in Jolanda Železnik pravi, da tudi če se z e-knjigami doslej niste spogledovali, je morda zdaj čas za nekaj novega. Res pa se vsi skupaj veselijo trenutka, ko bo gibanje ponovno neomejeno in bodo tudi knjižnice v nadaljevanju tega nepredvidljivega prestopnega leta 2020 ponovno dosegljive v fizični obliki. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so bili v minulem letu sicer zelo uspešni. Zadnji dan v letu 2019 je knjižnična zbirka v vseh enajstih enotah obsegala skoraj 200.000 enot gradiva. Pri nabavi gradiv v knjižnici prisluhnejo željam in potrebam članov, zato se število zadovoljnih uporabnikov povečuje iz leta v leto. Lani se je obstoječim pridružilo 800 novih. »V letu 2019 se je glede na leto prej povečalo število aktivnih članov, povečalo se je število obiskov in izposoj, prav tako tudi število prireditev in obiskovalcev na njih. Žal pa se ni povečalo število zaposlenih,« je povedala Jolanda Železnik in opozorila, da v knjižnici že dolgo opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, saj komaj 14 zaposlenih skrbi za kar 11 knjižnic v Spodnji Savinjski dolini. »Primerjava z velenjsko knjižnico pove vse. Tam imajo le tri enote, pokrivajo približno enako število prebivalcev, imajo pa kar 33 zaposlenih. Če želimo biti kos sodobnim izzivom in če želimo slediti potre- Jolanda Železnik V knjižnici se radi pohvalijo z zelo odmevnimi projekti, kot so: Savinjčani beremo, Mali Savinjčani berejo, Noč knjige, Utrip domoznanstva, Rastem s knjigo … Veliko let so zvesti uporabnikom s posebnimi potrebami. Skrbijo zanje in jim berejo, se družijo z njimi, enkrat letno pa poskrbijo za prireditev Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke. Najbrž se bo tudi pri delovanju knjižnice in njenih projektov poznala epidemija koronavirusa, v kakšni meri pa, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti. bam prebivalcev ter trendom v knjižničarstvu, bomo v letu 2021 morali dobiti vsaj dva nova sodelavca.« MLADI AVTORJI Mojemu e-bralniku Veliko knjig je Vita že prebrala, še več je takšnih, ki si jih želi. Kadar ji v oči je kakšna pa'la, v knjigarno pohitela je, da jo dobi. Svet je katastrofa prestrelila, bolezen nas je ulovila, zaprla svoja vrata sta knjižnica, knjigarna, zato Vita sedi doma in tarna. Domače knjige vse je že prebrala, le kaj naj sedaj naredi? Razmišljala je in trepetala »Ni vrag, da čudež se zgodi!« Pr'jatlca ji e-bralnik je priporočila, zato Vita ga je hitro naročila. Ko prišel je tehnološki dosežek, Vita ga je posvojila kot presežek. Zdaj predvsem bere, pa tudi spi in dela, prebrala je že ogromno knjig. karanteno bo veliko lažje preživela, kljub temu da manjka ji osebni stik. Vita Lokar, Žalec HVALA vsem oglaševalcem. kultura ŠT. 4 I april 2020 19 Mnogi otroci so celo bolj motivirani za delo Lucija Kolar arhiv glasbene šole, T. T. Učitelji Glasbene šole Risto Savin Žalec so se prilagodili vsakemu učencu in tehničnim zmožnostim, ki jih ima posamezen otrok na razpolago doma. »So šole, ki so se že kdaj srečale s poučevanjem na daljavo, glasbene pa zagotovo ne,« je povedal mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki deluje na območju celotne Spodnje Savinjske doline, o izzivu učenja na daljavo. Zdaj mineva že mesec dni, kar so na nove razmere prilagodili tudi specifično poučevanje instrumentov. Mag. Kozmus ocenjuje, da so otroci morda za to delo še bolj motivirani, dobro pa so se v danih razmerah znašli tudi učitelji in prilagodili starši. Kako poteka v glasbeni šoli poučevanje na daljavo? »Poučevanje na daljavo smo na naši šoli začeli 19. marca, ker smo skladno z usmeritvami pristojnega ministrstva od 16. do 18. marca vsi zaposleni na šoli uporabili dopust iz naslova 50. člena KPVIZ (elementarne nesreče, kamor spada tudi epidemija). Dopust, ki bi sicer lahko trajal pet dni, sem vsem zaposlenim takoj, ko je bilo jasno, da smo v situaciji, ki se ne bo hitro zaključila, prekinil in izdal odločbe za delo od doma. Poučevanje na daljavo smo tako začeli 19. marca. Zagotovo gre za zgodovinski trenutek, saj v takšni situaciji nismo bili še nikoli. Na začetku je bilo veliko vprašanj, prav vsa pa smo uspešno rešili. Prvi dan pouka na daljavo in dan pred tem sem imel vsak dan več kot sto telefonskih klicev, na desetine SMS- in elektronskih sporočil. So šole, ki so se že kdaj srečale s poučevanjem na daljavo, glasbene pa zagotovo ne. Zato si je moral vsak učitelj najprej postaviti sistem, kako bo deloval. Individualne ure opravljamo preko socialnih omrežij, videoklicev, telefonskih klicev, posnetkov, poslanih preko različnih aplikacij, in še bi lahko našteval. Učitelji so se prilagodili prav vsakemu učencu in tehničnim zmožnostim, ki jih ima posamezni otrok na razpolago doma. Organizirali in ustvarili smo bazo podatkov, ki je potrebna za tovrstni pouk.« S kakšnimi težavami se pri tem soočate? »Prvi dan smo se seveda soočali z mnogimi izzivi. Največji je seveda narava našega dela, to je poučevanje umetnosti. Kako na daljavo poučevati nekaj, za kar nedvoumno potrebuješ osebni stik? Glasba je umetnost, ki nas druži, ne pa razdvaja. Kako to mag. Gorazd Kozmus uresničiti na način, da sta učitelj in učenec na različnih lokacijah in gledata vsak v svoj računalniški ekran? Kako ohraniti socializacijo, ki je v glasbi tako pomembna? In kako to prenesti na pouk? Interpretacija in tehnična izvedba skladbe sta dva najpomembnejša elementa glasbenega izvajanja. Res je, da lahko tehnično izvedbo skladbe nekako ocenimo tudi preko video prenosa v okviru socialnih omrežjih ali poslušanja posnetka izvedbe skladbe, interpretacije pa zagotovo ne ali pa vsaj veliko težje. Res je, da je tehnika napredovala že zelo daleč, ampak tako daleč še pa ne. Vsak video prenos, posnetek, telefonski klic ali karkoli podobnega izniči naravno akustiko instrumenta, ki mu jo daje njegov resonančni prostor. Zato je bilo zagotovo potrebno sklepati kompromise, razumeti situacijo, v kateri smo, in iz nje izvleči tisto najboljše in največ, kolikor se le da. Trenutnemu položaju smo seveda prilagodili tudi kriterije pedagoškega dela in ocenjevanja, saj nam je vsem jasno, da v dani situaciji ni mogoče doseči nivoja znanja, kot bi ga sicer. Bistveno pa je, da delujemo. In zagotovo ne delujemo samo zelo dobro, temveč odlično. Učenci so zelo vestni, v dogovorjenem času že čakajo na zvezi za začetek ure, rezultati so v bistvu presenetljivo dobri in nas vse presenečajo. Vsi pa se zavedamo, da dolgo na takšen način zagotovo ne gre, saj trpi stroka, to je glasba, kot umetnost. Dajemo vse od sebe, da v danih trenutkih posredujemo otrokom čim več znanja, kolikor se le da, vsi pa se seveda zavedamo, da določenih stvari na razdaljo ni mogoče narediti in da le rešujemo situacijo, v kateri smo. Kako je z orkestri, s skupinskim poukom? »To je seveda posebno poglavje. Orkestri in zbor trenutno ne delu- Mnenja staršev »Verjetno se je res še pred kratkim zdelo nepredstavljivo, ampak kljub temu se je pouk na daljavo zelo hitro in dobro organiziral. Naše izkušnje: učiteljica za teorijo vestno pošilja gradivo in postavi razumni rok za oddajo nalog, plesna učiteljica snema lastne vaje in daje še druge napotke za domače delo, učiteljici pouka z glasbili se povežeta v video prenos točno ob uri po urniku. Skratka, v danih razmerah ste se ponovno izkazali kot profesionalci, tako da bo tudi v času izrednih razmer doseženo čim več predvidenih ciljev programov. Bravo!« »Naša hči redno opravlja naloge, ki jih pošljete, res pa vam nismo poslali nobenih fotografij, ker v predhodnih navodilih nisem nikjer zasledila, da bi bilo to potrebno. Vaša navodila so sicer zelo jasna, spodbudna in prijazna, naloge pa zanimive.« »Zelo lepo pripravite vse stvari za teorijo. Moj sin se z veseljem loti vaših nalog ...« »Odlično delate, nimam besed. Ponosni smo, da naši otroci obiskujejo vašo šolo. Strokovnost je na nivoju, tokrat ste se izkazali še z izjemno prilagodljivostjo novim razmeram.« »Bravo za organizacijo v teh razmerah. Nimam besed, s katerimi bi opisala hvaležnost za vse, kar delate za naše otroke. Najboljši ste!«. jejo, saj to res ni mogoče. Komorno igro rešujemo na način, da otroci posnamejo svoj del partiture na podlago, ki jo je prej posnel že drugi član zasedbe. Ustvarjamo video posnetke, ki jih bomo objavili tudi na našem kanalu You Tube in na Savinjski televiziji. Program ples deluje na način, da si učiteljica z učenci izmenjuje posnetke, seveda pa je zaradi pogojev, ki jih zahteva ples, ta del programa najbolj težaven za izvajanje. Od skupinskih predmetov ostane še nauk o glasbi, kjer pa se učitelji izjemno trudijo, saj skupinski pouk pravzaprav ni možen. Zato vsi pristopajo do svojih učencev individualno, kar pa pomeni popolnoma spremenjeno zasnovo dela.« Omenili ste, da se učitelji trudijo, da pristopajo individualno … »Učitelji so vsi zelo pozitivno naravnani. Ampak to je že tako ali tako odlika našega kolektiva. Seveda pogrešajo svoje učence, individualno delo z njimi in vsakdanji utrip naše šole. Na začetku se je pojavilo vprašanje razporeditve dela doma. Vsak učitelj pa je potem, če je to le bilo mogoče, obdržal svoj urnik pouka, kot ga ima v šoli. Je pa res, da je naš kolektiv izjemno mlad, kar pomeni, da so morale naše učiteljice, mlade mamice, kar dobro organizirati svoje delo, saj imajo doma tudi svoje otroke, izmed katerih mnogi še ne obiskujejo osnovne šole.« Kako se na to učenje odzivajo otroci, kako starši? »Otroci so nov način dela sprejeli odlično, so zelo motivirani za delo. Opažamo, da so mnogi otroci celo bolj pripravljeni in motivirani za sodelovanje, saj je učenje na daljavo nekaj novega. Nekateri že kar težko čakajo na zvezo z učitelji. Razlog je zagotovo v tem, da so mnogo manj obremenjeni, saj nimajo dodatnih obšolskih aktivnosti. Odziv staršev vam pa lahko prikažem najbolj preprosto tako, da vam posredujem nekaj njihovih zapisov. Razumeli boste, da jih zaradi varstva osebnih podatkov posredujem brez imen.« Od marca do konca šolskega leta je v glasbeni šoli posebej živahno glede dodatnih projektov, koncertov. Kako je s tem? »Vsi projekti oziroma koncerti so preklicani oziroma prestavljeni za nedoločen čas. Med največjimi, ki bi se sicer zgodili v tem času, so svečani koncert ob 60. obletnici harmoni- V pravi šoli nimava na razpolago naenkrat dveh klavirjev, v šoli na daljavo pa. karskega orkestra naše šole, svečani koncert ob 40. obletnici pihalnega orkestra naše šole, Rock koncert našega kitarskega oddelka, na katerem bi sodeloval Tokac, pevec skupine Dan D, dvanajst baletnih predstav, koncert simfoničnega in godalnega orkestra s solisti, cel kup recitalov, posebnih projektov in še bi lahko našteval.« Kot kaže, bo delo na daljavo potekalo vse do konca šolskega leta. Ali boste morali na oddaljeni način prilagoditi tudi zaključne izpite, kako? »Glede na informacije obstajajo trije scenariji za vrnitev pouka v šole, in sicer 3. maj, 1. junij ali pa 1. september. Vse tri možnosti so za nas zelo neprijetne. Pripravljamo se na vse , večje skrbi kot izpiti pa nam povzročajo sprejemni preizkusi, ki jih moramo skladno z zakonskimi določili izvesti ob vpisu novih učencev. Kako izpeljati vpis novih učencev s sprejemnimi preizkusi, je za zdaj še nerešena uganka. Od vpisa novih učencev je odvisna naša dejavnost. Vsako leto se izkaže, da je naše delo na tako visokem nivoju, da nimamo niti prostorskih niti kadrovskih zmogljivosti za vsaj 100 učencev, ki jih moramo posledično pustiti pred vrati naše šole. Letos pa sploh ne vemo, če bomo lahko izvedli vpis v predvidenem terminu, ki je 22. maja. Res smo v nenavadni situaciji, ampak zagotovo bomo našli rešitev tudi za to. Če bo potrebno, bomo tudi izpite izvedli na daljavo. Imamo več možnosti, ki jih bomo dorekli, ko bo natančno znano, kaj se bo zgodilo z interventnimi ukrepi oziroma kdaj se bomo lahko vrnili v šolo. Razmišljamo o ocenjevanju posnetkov, ki bi jih učenci poslali, konferenčni video prenos in podobno.« Ali ocenjujete, da se bo zaradi posebnih razmer to kazalo pri glasbenem znanju otrok? »Učenje na daljavo v glasbi zagotovo ni primerno, je pa izvedljivo in sprejemljivo v situaciji, v kakršni trenutno smo. Seveda ima določene pomanjkljivosti, zagotovo pa ne bo škode pri znanju otrok, saj bomo jeseni imeli čas odpraviti morebitne napake, če bi se slučajno pojavile oziroma bomo naredili kakšno skladbo več na sedanji račun. Bomo pa iz tega zagotovo prišli bogatejši za ogromno izkušnjo, iz katere smo se veliko naučili tako mi kot tudi naši učenci.« Vaše sporočilo vašim učencem, staršem in vašim učiteljem? Juhu, tole je dvojni »selfi« učiteljice in učenke zadaj na monitorju. »Zagotovo je naše delo specifično. Mnogo staršev nima glasbene izobrazbe, zato svojim otrokom doma, za razliko od osnovnošolskih predmetov, tudi ne morejo pomagati. Prav vsi pa so pomagali pri vzpostavitvi povezav in pri tem, ko so naši učitelji iskali najboljše poti za izvedbo pouka z njihovimi otroki. Dobivam povratne informacije, da je mnogo staršev prisotnih na izvedbah ur, ker so zaradi interventnih ukrepov pač doma, kar pa je zelo pozitivno. Zato izrekam iskreno zahvalo vsem staršem naših učencev za njihovo podporo, sodelovanje in zaupanje, učencem pa želim uspešno delo še naprej in upam, da se čim prej vidimo v šoli. Zelo sem ponosen na naše zaposlene, saj v danih razmerah dajejo res vse od sebe, pa ni bilo vsakomur najbolj lahko. V težkih trenutkih se še bolj pokaže odličnost kolektiva, sodelovanje in zavedanje, da so otroci tisti, zaradi katerih smo tu. Tudi v teh trenutkih sledimo svoji viziji delovanja in osnovni misli, da je tisto najbolj pomembno, kar moramo razviti pri otrocih, ljubezen do glasbe, četudi jo bodo nekoč v prihodnosti nekateri samo poslušali, drugi ljubiteljsko izvajali. Nekaj pa se jih bo z glasbo zagotovo ukvarjalo tudi poklicno. In da to dosežemo, je pomembno, da v okviru pedagoškega trikotnika učitelj – učenec starši delujejo vse vezi. Drug brez drugega nismo nič. Hvala vsem.« Samo en KLIK do nas Učiteljica klavirja v »varni« razdalji posluša in popravlja svojo mlado pianistko. www.facebook.com/ utripsavinjskedoline 20 šport ŠT. 4 I april 2020 Obstal je tudi šport. Posledice? D. N., L. K., T. T. Ne le prekinitev formalnih treningov, tudi druge težave se bodo kazale ob zaključku te in tudi v naslednji sezoni, zaradi šibkejšega gospodarstva tudi manj sponzorskega denarja. Stanje športa, društev, klubov v času epidemije, potem ko so pred dobrim mesecem obstali uradni trenažni procesi in tekmovanja, so pokomentirali tudi odgovorni s področja športa v spodnjesavinjskih občinah, Renata Marovt iz Občine Braslovče, Bojan Jereb iz Občine Prebold in Sebastijan Cilenšek iz Občine Žalec. je sistem tekmovanj drugačen in je nekaj državnih prvenstev že bilo izpeljanih.« Glede ukrepov občine, s katerimi bi pomagali športu v času po epidemiji, pa je Renata Marovt povedala: »Menim, da bo največja pomoč društvom, konkretno v naši občini, da se čim prej izpelje postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev.« Prekinitev treningov in tekem bo povzročila škodo Skozi težke čase z optimizmom Renata Marovt je za področje športa zadolžena na Občini Braslovče. Povedala je, da društva v njihovi občini do zdaj posebnih problemov zaradi epidemije niso izpostavljala, saj se zavedajo situacije, in dodala: »Prekinitev treningov in tekem bo tudi v športu povzročila precej škode. Odpoved tekem in treningov prekinja tekmovalni ritem športnikov, ki ga bo težko vzpostaviti nazaj. Prepričana sem, da so trenerji podali navodila športnicam in športnikom, kako vzdrževati telesno kondicijo. Kljub temu bo, predvsem v kolektivnih športih, trajalo precej časa, da bodo ekipe uigrane, kot so bile pred mesecem dni. Morda bo vrnitev nekoliko lažja za športnike v individualnih športnih panogah, kjer je tudi način treninga drugačen. Braslovški klubi tekmujejo v odbojki, judu, taekwon-do-ju in šahu. Za oba odbojkarska kluba, še posebej za ženskega, je prekinitev sezone kar neprijetna, ker se dekletom v vseh štirih kategorijah obeta boj za naslov državnih prvakinj. Nadaljevanje državnega prvenstva je sicer teoretično možno, vendar se bo za več kot kakšen mesec težko podaljšalo, ker v tej panogi poleti sledijo že nova tekmovanja. Morda bo nadaljevanje sezone laže v ostalih panogah, kjer Bojan Jereb, predsednik Športne zveze Prebold (ŠZ), je povedal, da so glede na hitro širjenje okužbe z novim virusom v sosednji Italiji že v začetku marca sprejeli odločitev o ustavitvi vseh aktualnih prireditev, trenažnih ter tekmovalnih procesov od najmlajših do bi lahko zastavljene cilje uresničili, še enkrat poudarjam, da mora vsako društvo in posameznik na svojem področju storiti vse za zmanjšanje ugodnih pogojev za širjenje virusa. Vsa organizirana društva, ki so vključena v ŠZ Prebold, bodo po uradnih odredbah posamično obveščala o ponovnih trenažnih in tekmovalnih procesih. ŠZ na tem mestu poziva, da skupaj poskrbimo za lastno zdravje in zdravje bližnjih: »Skozi težke čase z optimizmom«. O vseh nadaljnjih korakih in vnovičnem začetku izvajanja tekmovanj bodo vsi deležniki v športu v Občini Prebold obveščeni preko spletne strani ŠZ Prebold in preko elektronske pošte koordinatorjev panog. Člani društev in ostali občani izvajajo individualno rekreacijo v obliki sprehodov po naravi. ŠZ vseskozi spremlja situacijo na terenu, in ko bodo izdana navodila za postopni zagon športnih aktivnosti, se bomo takoj sestali s predstavniki društev in izdelali nadaljnji plan za ponovni zagon športa v občini.« Pričakujejo ustrezno pomoč občine in države Bojan Jereb članskih kategorij. »Tako smo delo komisije za izvedbo projekta »Športnik leta 2019« pri ŠZ Prebold, ki je bilo že v zaključni fazi, ustavili v upanju, da bomo to lahko izpeljali še v letu 2020. V programu prireditev nas čaka v poletnem času še realizacija projektov Zmorem preplavati 100 metrov, tečaj rolanja za najmlajše, Šport pod Žvajgo in decembrsko zimovanje otrok. Da Predsednik največje športne zveze v dolini Športne zveze Občine Žalec, ki poleg razvejane športne društvene dejavnosti na vseh nivojih vključuje močne ekipne klube s prvoligaškimi zasedbami, pa tudi s številnimi odličnimi vrhunskimi športniki v individualnih športih, Sebastijan Cilenšek je povedal, da je epidemija, potem ko so jo še februarja spremljali od daleč, nekako na hitro prišla k nam: »Z danes na jutri so se končali treningi in tekmovanja, kar se bo v klubih poznalo kasneje na vseh področjih. Upam, da bodo društva in klubi še vedno Sebastijan Cilenšek imeli dovolj vpisa v svoje programe in da bomo z novim šolskim letom zadihali kot v preteklosti. Za klube bo pomenila večmesečna prekinitev gotovo izpad večine sredstev, prav tako pa športniki ta trenutek nimajo vodene vadbe. Potrebovali bomo kar nekaj časa, da bo šport dosegel točko, na kateri je bil pred to epidemijo. Dobro je vsaj to, da je lepo vreme in lahko določene dele treningov športniki individualno izvedejo zunaj.« Največja težava so seveda ekipni športi, kjer igre z žogo in ekipe ne more nadomestiti noben individualni trening. Sebastijan Cilenšek omenja tudi težave s sponzoriranjem športa: »Dejstvo je, da bomo koronakrizo čutili vsi. Če država ne bo poskrbela za ustrezne ukrepe za vložek podjetij v šport, me je strah, da se lahko marsikje podre piramidni sistem, ki se je gradil vrsto let. Zveze in klubi moramo ustrezno pritisniti na Olimpijski komite Slovenije (OKS) in spomniti državo tudi na šport. V zadnjem tednu je OKS že dobil predloge, ki jih bo posredoval državi, in upam, da jih bo podprla. Če se bo država na predlagane ukrepe ustrezno odzvala, verjamem tudi na boljši jutri za šport.« Športni delavci so gotovo med najbolj ranljivimi skupinami, ne le tisti, ki delajo prek s. p.-jev, predvsem so to tisti, ki delajo zgolj za honorar. Poznavalci ocenjujejo, da bo tukaj nastal velik problem, pomoč občin in države pa nujna. Sebastijan Cilenšek pove: »Klubi so že v preteklosti imeli težave z zagotavljanjem zadostnih sredstev za celotni pogon, da so lahko stimulirali športne delavce. Sedaj pa mislim, kot sem že omenil, da če ne bo pravih potez z vrha države, pa tudi občine, se lahko šport znajde v hudih težavah. Posledično lahko to pomeni tudi, da bo marsikateri klub primoran delovati dosti manj aktivno. Sam sem optimist in verjamem, da se pristojne institucije zavedajo, kaj šport pomeni za družbo in državo.« Trenutno se na žalsko zvezo še ni obračalo veliko društev, doda Sebastijan Cilenšek in pojasni: »Verjetno smo še vedno vsi v nekakšnem šoku. Pričakujem, da se bodo v bližnji prihodnosti, ko bo država začela sproščati ukrepe, javila tudi društva. Vsem, ki se bodo obrnili na zvezo, obljubljam, jim bomo poskušali čim hitreje pomagati v mejah zmožnosti zveze. Verjamem in upam, da bo občina v teh težkih časih, ki sledijo za vse, podjetja, društva in lokalno skupnost, tudi nas povabila v aktivno reševanje športa za boljši jutri. Že v preteklosti je imela posluh za šport, ki je pomemben člen v družbi. Zato sem mnenja, da se bodo lahko z ukrepi našla tudi dodatna sredstva, da obdržimo šport v občini v zdravi kondiciji. Kot predsednik športne zveze želim vsem zdravja in strpnosti, da čim prej premagamo epidemijo. Po njenem koncu pa verjamem, da bomo športniki in športna društva ponovno stopili skupaj ter ustvarili nov zmagovalni športni duh v naši občini.« Največje spremembe bodo gotovo pri vrhunskem športu Lucija Kolar T. T. Začelo se je s praznimi tribunami, potem pa so se zaradi razglasitve epidemije postopoma ustavila vsa tekmovanja in treningi. Telovadnice, športne dvorane in zunanja igrišča zdaj že več kot mesec dni samevajo. Dlje ko trajajo stroge omejitve, večja je škoda. Društva in klubi po dolini omenjajo, da bo gospodarska škoda, nastala z epidemijo, vplivala na še manj vlaganja gospodarstva v šport. O tem smo vprašali vodjo programa šport na ZKŠT Žalec, člana slovenske Fundacije za šport in vodjo regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije v Žalcu Mateja Sitarja. Kakšen je odziv klubov in športnikov v tem okolju? S kakšnimi težavami se soočajo? »Tako kot preostale družbene aktivnosti je pandemija ustavila tudi šport. Društva so bila primorana nemudoma zaustaviti vse aktivnosti in trenažne procese. Zdaj je najpomembnejše, da vsi ostanemo zdravi, kar seveda razumejo tudi športni delavci in uporabniki. Državna prvenstva so bila v zaključni fazi, zato je logično, da imajo nekaj finančnih težav. Prav tako pa se bliža najugodnejši čas za množične športne prireditve, ki sedaj ne bodo izvedljive. Pričakujem, da bodo društva imela več težav po koncu epidemije, ko bodo soočena z izzivi v novih okoliščinah.« Občina Žalec letos obeležuje 20-letnico organizacije večjih prireditev, temu bi morali posvetiti tudi nekaj prireditev v pomladanskem in poletnem delu. Kaj bo sedaj z njimi? »V tem trenutku, ko veljajo še ukrepi, je težko napovedati, kako in kdaj bomo izpeljali te dogodke. Jasno je, da jih v načrtovanih terminih za naslednja dva meseca ne bo mogoče izpeljati. Počakali bomo na navodila pristojnih, kdaj bodo prireditve sploh izvedljive, in nato sprejeli dokončno odločitev, kdaj in v kakšnem obsegu jih bomo izpeljali. Zdaj smo najbliže temu, da bomo izpeljali en skupni večji dogodek v mesecu septembru.« Kako bo z razglasitvijo športnikov leta 2019, v Občini Žalec je bila prireditev s 26. marca prestavljena za nedoločen čas? »Datum športnika leta prilagajamo športnikom, saj si želimo, da so na dogodku prisotni v čim večjem številu. Pripravljenih imamo več rešitev, vsekakor pa bomo poskrbeli, da bomo takoj, ko bo mogoče, razglasili najboljše športnike za leto 2019. To pa zagotovo ne bo prireditev, kot smo jo bili vajeni do sedaj.« Kako je z aktualnimi razpisi Občine Žalec za področje športa? »Imeli smo štiri različne razpise za področje športa. Za en razpis so že bile izdane odločbe, za preostale pa bo to storjeno v najkrajšem možnem času, kajti razpisi so zaključeni. Rebalans proračuna je že bil potrjen, na seji žalskega občinskega sveta 29. aprila bodo obravnavali tudi spremembo letnega programa športa. Računam, da bodo odločbe v društvih in klubih že kmalu v maju. Za športne programe v Žalcu je predvidenih 203.400 evrov, za strokovni kader dodatno še 24 tisoč evrov.« Ste član Sveta Fundacije za šport Slovenije, kako se fundacija odziva na situacijo, se pripravljajo kakšni posebni ukrepi za pomoč športu? »Naloga Sveta Fundacije za šport je razdeljevanje finančnih sredstev športnim organizacijam. Sredstva dobimo od Športne loterije in Loterije Slovenije. Glavni prihodek so koncesijske dajatve obeh loterij. Zato lahko pričakujemo, da bo teh sredstev v času epidemije manj, saj tudi ni športnih dogodkov in bo posledično manj vplačil. Drugače pa delo Fundacije poteka nemoteno, zato bodo kmalu razdeljena tudi sredstva na preostalih področjih.« Matej Sitar V Žalcu je regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je že oblikoval pobudo vladi za pomoč športu v času epidemije. Ali ima pisarna, ki jo vodite, kaj vpliva na to? »Regijska pisarna je del OKS-ZŠZ, zato smo že seznanjeni s pobudami, ki jih je na vlado posredoval OKS pred kratkim. Ravno iz regijskih pisarn smo posredovali informacije, pridobljene na terenu. Povratne informacije pa potem posredujemo zvezam in društvom v regiji. Regijske pisarne OKS ZŠZ imamo v prihodnjih dneh sejo, na kateri bomo obravnavali aktualno problematiko in predstavili predloge in probleme, s katerimi se srečujejo športne organizacije. Lahko pomagamo oblikovati te predloge, a glavna odločitev je na strani vlade. Glede na odzive pričakujem, da bo država znala primerno pomagati športnim organizacijam.« Kako bo epidemija nasploh vplivala na šport, na delovanje klubov, ekipnih, posamičnih športov? »Verjamem, da vsaka takšna situacija prinese tudi nekaj dobrega. Spremembe zagotovo bodo, že v našem načinu razmišljanja in pogledu na to, kaj je pomembno in kaj ne. Verjamem, da se bodo društva, ki že sedaj delujejo znotraj svojih finančnih zmožnosti, znala ustrezno prilagoditi zahtevnejšim razmeram. Največje spremembe bodo zagotovo pri vrhunskem športu, saj bo treba kar nekaj časa, da se bodo gledalci v številu, kot smo ga vajeni, začeli vračati na športna prizorišča.« Kakšno sporočilo športnikom, klubom na našem območju v tem času epidemije? »Ostanite zdravi in ostanite doma. Po koncu ukrepov pa se vidimo na športnih terenih.« šport ŠT. 4 I april 2020 21 Timi v dvajseta zelo drugače D. Naraglav Planica, kjer bi bil huda konkurenca najboljšim, je odpadla; Timi gleda naprej, trenira doma in se pripravlja za novo sezono. Čez dva dni bo naš izvrstni smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš v KS Galicija praznoval svoj 20. rojstni dan. Žal ta ne bo takšen, kakršnega bi si želel, saj je vmes posegel koronavirus in z njim vsi ukrepi za njegovo zajezitev. A gotovo bo prišel čas, ko bo lahko tudi Timi proslavil, kot se spodobi. Pred dnevi smo ga poklicali in na podlagi tega je nastal pričujoči intervju, ki odstira pogled na njegovo letošnjo skakalno sezono in njegovo početje v času, ko mora biti doma. Zaradi koronavirusa se je letošnja skakalna sezona končala prej, kot bi se sicer. Odpadla je tudi Planica in z njo svetovno prvenstvo v poletih. Kako si to sprejel, glede na to, da si po slabšem začetku sezone in uspehih, ki so nato sledili, bil znova v samem vrhu in bi se s Kraftom boril za mali kristalni globus v poletih? »Malo je bilo razočaranja, ker sem vedel, da bi lahko bil v poletih zelo hud nasprotnik najboljšim. Tudi zaključek v Planici je tisti del sezone, ki se ga zelo veseliš. Predvsem letenje pred domačimi navijači. Zato sem komaj čakal Vikersund in Planico. V Vikersundu se lani nisem dobro znašel. Zato sem upal, da bom tokrat pokazal več. Čutil sem se močnega. Prvenstva v Planici sem se prav tako veselil. Na letalnici na Kulmu sem pokazal, da sem močan. V Vikersundu bi lovil še morebitni mali kristalni globus v razvrstitvi poletov. Stefan Kraft v zaključ- ku ni bil več tako prepričljiv. Kolikor sem videl, skoki niso bili več najboljši in bi se lahko izšlo meni v prid. Žal tega ne bom nikoli vedel, ker tekme ni bilo. A sem kljub temu vesel in zelo zadovoljen z drugim mestom v razvrstitvi poletov.« Kako pa bi na splošno ocenil letošnjo sezono v primerjavi z lansko in kaj je po tvojem bilo krivo za slabši začetek in nato za ponovno priključitev k najboljšim? Kar štirikrat v drugem delu sezone si skočil na stopničke, vključno z ekipno zmago v Vikersundu, kar je bilo zagotovo nekaj izjemnega. »Vsi vemo, da je bila vmes kriza, ki je ne bi smelo biti. Konec poletja, kakšen mesec pred tekmo, sem videl, da skoki niso pravi. Mučil sem se. Kar naenkrat je bilo napak na mizi preveč. Nekako smo le čakali. Na prvih dveh tekmah se je obneslo in smo preživeli, nato je šlo navzdol. Tudi prek kvalifikacij nisem mogel priti, zato ni bilo druge možnosti, kot da zamenjam opremo. Bilo je že kar hudo, saj tako človek izgublja zaupanje vase in svoje sposobnosti. Ne ve več, kaj je narobe, da ne gre tako, kot bi moralo. Sem pa vesel, da sem tudi to premagal in uspel. Predvsem pa je zelo pomembno, da se mi je uspelo sestaviti med sezono, tako da se je tudi letošnja končala dokaj uspešno, glede na težave v prvem delu. Sezono sem sicer končal nekaj mest niže kot lansko, na 14. mestu, lani na 9. mestu v skupnem seštevku. Lani sem bil na stopničkah dvakrat, letos štirikrat. V skupnem seštevku v poletih sem bil drugi, kar me navdaja z optimizmom. V novi sezoni si želim le dobrih rezultatov.« Na vse to sedaj ostaja lep spomin. Verjetno pa bi vse bilo še lepše, a je žal posegel vmes koronavirus. Kako se spopadaš s karanteno in kaj vse počneš, ko so onemogočeni treningi, omejeni socialni stiki, celo le na občino bivanja? »Malce je dolgočasno. Hodim na sprehode, tudi tečem. Očetu pomagam zidati bokse za konje, s katerimi se ukvarja pet let starejši brat. Tudi on je tako kot najin oče skakal. Začela sva skupaj. Po treh letih je on odnehal, jaz pa nadaljeval. Poleg tega sem si za sproščanje adrenalina kupil dirkalni stol in volan. Ko je slabo vreme, je to dobra sprostitev. Sicer pa je na urniku tudi šola in priprava na izpite. Nimam kaj. Dokler bo trajalo, se ne smemo družiti. Sicer pa imamo skakalci tako ali tako do konca aprila prosto, nato začnemo s pripravami. Kako bo takrat, ne vem. Bomo videli, kako bo s koronavirusom in ukrepi vlade za njegovo zajezitev. Sicer pa treniram doma na polno in se pripravljam na novo sezono. Vem, kaj sem lani delal narobe. Zato bom stvari zdaj zapeljal nekoliko drugače, saj je v naslednji sezoni kar veliko vrhuncev. Veliko rezerv imam v fizični pripravljenosti. Prav tako vidim rezervo v tem, da nas osem fantov ne more enako trenirati. Vsak bo potreboval tisto, kar mu najbolj ustreza. Rezerve imam prav tako pri eksplo- Rokometašice tudi končno bronaste T. T. RZS dokončno predčasno zaključila vse lige, v mladinskih ligah brez prvakov V Rokometni zvezi Slovenije so se že 12. marca odločili, da odpovedo in prestavijo za nedoločen čas vsa ligaška članska tekmovanja in tekmovanja mladih. Konec mar- Barbara Germ Galić ca pa so se odločili tudi za dokončni zaključek članskih tekmovanj, tudi v 1. A državni rokometni ligi. Članska ekipa RK Zelene Doline, ki jo vodi trener Bojan Voglar, je tako končno tretja (24 točk), za ekipo Krima (34 točk) in Mlinotesta (32 točk) ter pred Krko (21 točk) in Celjem (19). Kot smo poročali že marca, bi žalske rokometašice morale odigrati še zadnjo tekmo rednega dela lige v četrtek, 12. marca, proti ekipi Velenja, a ravno ta dan so bila zaradi epidemije odpovedana vsa tekmovanja. Sicer pa je bila članska ekipa RK Zelene Doline Žalec že prej prepričljivo tretja in uvrščena v končnico. Potem ko je mlada ekipa že lani presenetila z naslovom državnih podprvakinj, je torej dosegla še en odličen uspeh, tretje mesto v 1. ADRL, in to kljub težavam s poškodbami in kratko klopjo skozi vso sezono. Kljub predčasnemu zaključku pa so si mesto gotovo zaslužile in priborile že pred končnico. Sredi aprila se je tudi Združenje rokometnih klubov tekmovanja mladih odločilo, da se zaradi epidemije koronavirusa predčasno zaključijo vsa državna prvenstva mlajših starostnih kategorij. Ob tem državni prvaki za to sezono ne bodo določeni, za prehajanje med ligami znotraj kategorij pred sezono 2020/21 pa obvelja razvrstitev, kakršna je bila 12. marca 2020. Bo pa nekaj širitev. Med drugimi bosta nekoliko številčnejši ženski ligi, prva mladinska (8 ekip) in prva kadetska liga (12 ekip). V njiju bodo v naslednji sezoni ponovno tudi žalske mladinke in kadetinje. RK Zelene Doline Žalec je v minuli sezoni tekmoval v 6 mlajših kategorijah (netekmovalno še mini rokometašice – mlajše deklice C). Mlajše deklice B (l. 2007) so se borile v finalu od 1. do 6. mesta in so bile ob prekinitvi tekmovanja druge na lestvici. V finalu od 1. do 6. mesta svoje kategorije so se borile tudi starejše deklice B (l. 2006) in so bile takrat četrte, mladinke (l. 2001 in mlajše) in kadetinje (l. 2003 in mlajše) so bile šeste, starejše deklice A (l. 2005) so bile na koncu devete, mlajše deklice B (l. 2008) pa petnajste. Rokometna zveza je sicer pustila odprt zaključek finala pokala Slovenije, ki bi moral biti na velikonočni vikend sredi aprila, kamor se je uvrstila žalska ekipa med štiri najboljše. V zraku je predlog, da bi finale le izpeljali pred pričetkom naslednje sezone konec avgusta. »V tem trenutku je bolj aktualna odločitev, kdaj se bodo dekleta sploh lahko vrnila na parket, kajti čeprav individualno trenirajo in vzdržujejo pripravljenost, sta v ekipnem športu bistveni žoga in skupna akcija. Ključno vprašanje pa je tudi, kako bodo sponzorji, nekateri so v tem obdobju vsaj začasno ustavili že obljubljena plačila, zaradi posledic epidemije sploh v prihodnje, ne glede na odlične rezultate, podpirali rokomet,« je povedala predsednica Upravnega odbora RK Zelene Doline Žalec Barbara Germ Galić in dodala, da v klubu v tem času že pripravljajo scenarije za novo sezono za članski in mladinski pogon, vendar je za dokončno podobo delovanja kluba potrebno počakati na razplet epidemije. HVALA vsem oglaševalcem. Timi Zajc zivnosti, da bo potem na skakalnici lažje. Preprosto si ne smem privoščiti, da sredi zime padem v krizo. Prihodnjo sezono moram prav tako biti psihološko bolj močan, da ne bo odstopanj. Od novembra do marca moram biti konstanten, kar tudi prinese želene rezultate. Pred tabo je lep, okrogel 20. jubilej. Rojen si bil na pragu novega tisočletja in si prvi smučarski skakalec na svetu, ki se lahko pohvali z vsemi naslovi državnih prvakov v svojih kategorijah. Kako boš praznoval ta življenjski dogodek, si boš tudi sam kaj zaigral, saj vemo, da igraš harmoniko, pa tudi bariton in mogoče še kakšno glasbilo? »Pravega praznovanja žal ne bo mogoče narediti zaradi virusa, razen če se bodo ukrepi sprostili, česar pa ne verjamem. Vsekakor bom praznoval doma z družino in zagotovo bom skupaj z očetom, ki igra bariton v ansamblu Slovenski zvoki, tudi kaj zaigral. Najbrž pa se nama bo s svojim klarinetom pridružil tudi dedi. Tako muzike ne bo manjkalo, kot je tudi sicer ne.« In kakšne so Timijeve želje in načrti? »Skakati si želim čim dlje. Življenjski cilj pa je zmagati na novoletni turneji in osvojiti zlato medaljo na olimpijskih igrah.« Ni kaj, želimo mu, da bi mu to tudi uspelo. Iz uredništva Utripa pa vse čestitke ob rojstnem dnevu. Odbojkarji z novim predsednikom T. Tavčar Končno tretje mesto odbojkaric v 1. DOL in 2. mesto odbojkarjev kluba SIP Šempeter je končen izkupiček letošnje skrajšane sezone. Odbojkarje to mesto pelje v naslednji sezoni v prvoligaško konkurenco. Predsedstvo OZS je konec marca kot prvo v kolektivnih športih sprejelo odločitev, da se prvenstvo konča v prvi članski ligi in se upoštevajo rezultati po odigranem rednem delu in modri skupini. O končni uvrstitvi, tretjem mestu šempetrskih odbojkaric, smo že poročali v marčevski številki. S tem uspehom so ponovile končni izid iz leta 2012. Aprila se je OZS odločila tudi o tekmovanjih v nižjih članskih ligah, kjer so odboj- karji SIP Šempetra po odigranih 18. krogih zasedali odlično drugo mesto v II. SOL ligi in imeli štiri kroge pred koncem zagotovljene najmanj dodatne kvalifikacije za prvo ligo. Pri tem je po aprilski odločitvi OZS tudi ostalo in Šempetrani so prvenstvo končali na 2. mestu, s čimer bodo imeli v novi sezoni ponovno možnost igrati v 1. ligi. Iz šempetrskega kluba pa je v teh dneh prišla še ena novica. Z mesta predsednika ženskega in moškega kluba Sip Šempeter se poslavlja Sebastijan Cilenšek. Na njegovo mesto pa bo prišel Boštjan Pražnikar, direktor podjetij Iskra AMS in Iskra ESV. HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN Vaš vladar Mars potuje v prvi polovici meseca po znamenju vodnarja. Vaš pristop k delu bo občasno kampanjski. Enkrat boste hoteli narediti vse, drugič nič. Zaradi večjega števila planetov, ki se bodo v drugi polovici meseca postavili v retrogradno gibanje, in še zlasti zaradi prestopa vašega vladarja v znak ribi, se bo v tem času vse dogajalo veliko počasneje. To vas utegne spravljati v nejevoljo in ob potrpljenje. V zadnji tretjini meseca se bodo nakopičene energije sprostile in sprostili se boste tudi vi. BIK Vaša vladarica Venera, ki potuje po znaku dvojčkov, se 13. maja obrne v retrogradno smer, kar bo povzročilo spremembo, mogoče tudi nujnost prilagoditve. Vsekakor bodite pozorni na svoje finančno stanje, prevetrijo pa se lahko tudi medosebni odnosi. Čas se bo zavrtel nazaj in mogoče boste uzrli nekaj, kar ste pred meseci spregledali. V prvih treh tednih vas ščiti in varuje Sonce, ki potuje po vašem znaku. Zato bo krivulja vitalne energije dobra, prav tako vaše počutje. DVOJČKA RAK Zanimiv mesec je pred vami, v katerem boste lahko marsikaj postavili na svoje mesto. Retrogradni planeti vas bodo podpirali pri tem. Z vstopom Marsa v sorodno vodno znamene boste imeli v drugi polovici meseca več energije kot v predhodni. Zelo ugodno lahko rešite neko situacijo ali zaplet v času, ko bo vaša vladarica Luna polna, to je okoli 7. maja. Z nekom, ki ste ga že močno pogrešali, se boste lahko ponovno povezali v drugi polovici maja. Veselo bo, kot že dolgo ne. LEV Prva polovica maja bo precej stresna, nemirna, polna večjih zahtev okolice, da včasih še sami ne boste vedeli, kako in kam. »Potrpljenje bo božja mast« še zlasti v času okoli polne Lune, ki nastopi 7. maja v Škorpijonu. Ker ste po naravi odlični organizatorji, se boste znašli v še tako zahtevnih okoliščinah. V partnerskih odnosih bo živahno. Lepa beseda bo vedno našla lepo mesto. Bodite previdni pri denarju, na vidiku so nepredvideni stroški. DEVICA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Vaš vladar Merkur potuje do 11. maja po znaku bika, nato prestopi v vaše znamenje, kar je odlično za delo, učenje, dogovarjanje in komunikacijo na splošno. Venera, kraljica denarja in ljubezni, pa vas bo prav ves mesec varovala s svojimi dobrimi vibracijami. Po 13. maju, ko nastopi daljša časovno retrogradna pot, pa se bo močno aktiviral vpliv preteklosti. Lahko, da se v vaše življenje celo vrne oseba iz preteklosti. Pridni, delovni in uspešni boste pri opravljanju svojih začrtanih nalog. Merkur, vaš planet vladar, vam bo odlično služil, saj boste zelo komunikativni. Dobro se boste dogovarjali, učili, itd. Čas za večje nakupe je odličen v prvi polovici meseca, kasneje pa vam jih odsvetujemo. Mars, planet akcije, vam bo od 13. maja dalje nasprotoval iz znaka ribi. Za vse se boste morali bistveno bolj potruditi, preti vam tudi povečan stres. TEHTNICA V prvih dneh maja bo v zraku precej nemirne energije, delujte previdno. Vaša vladarica Venera se bo retrogradno obrnila 14. maja, kar pomeni, da se bodo za vas v tem obdobju upočasnili določeni projekti. V oporo in pomoč bo Mars, ki bo v prvi polovici maja potoval po znaku sorodnega vodnarja. Od 22. maja dalje z vstopom Sonca v znak dvojčka se bo vaša krivulja vitalnosti pričenjala strmo dvigovati. Zaradi tega bosta vaše počutje in razpoloženje iz dneva v dan boljša. ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton bo ves maj potoval retrogradno po znamenju kozoroga. Čas okoli polne Lune, ki bo 7. maja v vašem znaku, bo zanimiv, saj vam lahko prinese kakšno razrešitev ali razplet situacije, ki sta za vas aktualna. Vstop Lune v sorodno znamenje vam prinaša več energije in moči. Od 14. maja dalje, ko bo Venera nastopila retrogradno pot, boste imeli priložnost, da razčistite morebitne nejasnosti na čustvenem področju. STRELEC Več počasnih planetov pričenja v maju retrogradno pot, med njimi tudi vaš vladar Jupiter. To vas bo zagotovo upočasnjevalo in vas učilo potrpežljivosti na vseh nivojih. Vsekakor to ni čas za aktiviranje novih načrtov, ampak je čas zaključevanja obstoječih. Venera, kraljica ljubezni, bo ves mesec potovala po znaku dvojčkov in vam nasprotovala. Za nameček se 14. maja obrne še retrogradno. Zagotovo boste razmišljali o tem, kaj spremeniti v partnerskem odnosu. KOZOROG Vaš vladar Saturn se v maju obrne v retrogradno smer in se tako pridruži večjemu številu planetov, ki bodo potovali enako. To predstavlja čas blokiranja in upočasnevanja aktivnosti pri vašem delovanju. Izkoristite čas prvih treh tednov, ko bo Sonce potovalo po sorodnem biku. Še zlasti primerna za zahtevnejše delo bo prva polovica maja, ko bo Merkur odlično položen. Odlično se boste odrezali tudi v zadnji tretjini meseca, ko vam bodo šle okoliščine na roko. Glavna tema bodo finance. VODNAR RIBI V svojem znamenju gostite Marsa, zato boste v prvi polovici maja polni energije, včasih jo boste imeli celo preveč. Pazite, da boste zmerni, ne pretiravajte prav pri nobeni stvari. Okoli polne Lune, ki nastopi 7. maja, bodo prisotne zelo nemirne energije, zato vam svetujemo povečano previdnost. Venera, ki ves mesec potuje po sorodnem znaku, se bo 14. maja obrnila retrogradno, kar bo vašo pozornost usmerilo na čustveno področje. Imeli boste priložnost, da razčistite nek poseben odnos. Vaš vladar Neptun bo potoval ves maj po vašem znamenju. V prvih treh tednih vas čaka dinamično obdobje, odlična bo tudi vaša vitalna energija. Bodite pozorni na dogajanja okoli polne Lune, ki nastopi 7. maja, saj se lahko zgodi kaj zanimivega. Od sredine maja do 22. maja boste gostili Mars, kar vas bo oborožilo z dodatno energijo. Čaka vas izredno aktivno in ustvarjalno obdobje, ki ga maksimalno izkoristite za svoje napredovanje. V zadnji tretjini meseca boste zadovoljni na čustvenem področju. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 4 I april 2020 PISMA BRALCEV Virus, ki razgalja in kaže pot Sodeč po trenutnem dogajanju bomo ta čas imenovali pred in po epidemiji koronavirusa / COVID-19. Poleg vseh življenjskih disrupcij se je ustavil celo še nogomet, za kar ni zgodovinskega precedensa. Problem epidemije je večplasten in predstavlja pravi izziv za moderno globalizirano družbo v primežu kapitalizma, ki je namreč glavni krivec za ekološko krizo, torej podnebne spremembe, krčenje gozdov, industrijsko kmetijstvo in rejo živali ter izčrpavanje življenjsko pomembnih virov s posledicami v obliki nepojmljivih količin odpadkov. V imenu abstrakcije, gospodarske rasti, ki si neovirano podreja ekosisteme, smo postali lahek plen najbolj preproste oblike življenja, virusov. Vse več je dokazov, ki povezujejo človekov vpliv na naravo in okolje s povečanim prenosom virusov z živali na človeka. Vendar kot da biblijskih katastrof ne bi bilo dovolj, pomnimo namreč lanskoletne požare ter spopadanje delov Afrike in Indije s stotinami milijard kobilic, je tu še grozljivo trpljenje v obliki družbenega faktorja, človeških življenj. Ob medijski prevladi koronavirusa trdnjava Evropa neslišno gomazi po ljudeh, ki bežijo iz novodobnih Guernic na Bližnjem vzhodu in od drugod, kamor seže lovka industrijsko-vojaškega kompleksa. Pojavljajo se razpoke v zdravstvenem sistemu, medtem ko so supranacionalne institucije ohromele. Brez besed ostanemo, ko vidimo brezbrižnost gospodarstva. Kljub karanteni so delavke in delavci primorani iti na delo v proizvodnjo, šoferke in šoferji na pot, medtem ko v trgovinah praktično gole trgovke in trgovci prisiljeno skenirajo produkte, nagrabljene širom sveta. Ti ljudje, ki skrbijo, da dobavne verige ne propadejo, izkazujejo solidarnost po sili razmer. Ampak solidarnosti je vsaj na začetku izbruha vidno primanjkovalo. Sedaj je še vedno opazen primanjkljaj lokalne samoorganizacije in z izjemo mednarodne zdravstvene organizacije globalnega koordinacijskega telesa. Virus razkriva veliko problemov, ki so bili skriti pod tančico vsakodnevnih opravil. Med njimi tudi, da smo navsezadnje vsi na isti barki. Bogataši sicer bežijo v tople kraje ali v zavetje bunkerjev sodnega dne, vendar tudi oni niso varni pred virusno okužbo, veliko uravnilovko bioloških sistemov. V tem času krize se je treba vprašati, kot se je pred več kot sto leti vprašal Lenin, in sicer: »Kaj je potrebno storiti«? Dolgo je že jasno, da neoliberalni kapitalizem ni vzdržen sistem. Iluzija varnosti našega privilegiranega sveta se je razblinila v trenutku, ko je v na videz neusahljivih trgovinskih policah začelo zmanjkovati toaletnega papirja. Kolektivno smo ponovno prešli v analno fazo razvoja in kolektivno bomo tudi občutili posledice muhavosti globalnih trgov. Po virusu zagotovo sledi recesija. Grafi industrijskih indeksov in ostalih finančnih kazalnikov gredo navzdol. Zato vsi trpimo. Kadar gre linija gor, ima od tega korist le peščica izbrancev. To je kapitalizem, v katerem živimo danes in bomo tudi jutri. Na tem presečišču se je potrebno vprašati, kakšni mehanizmi so nam na voljo v hegemoniji kapitala, ki imajo moč, da to odpravijo. Živimo v zanimivih časih, vzporednice z letom 1920 niso naključne. Grozi nam velika pandemija, borzni zlom in val populizma, ki se krepi na zgaranih hrbtih delavcev in beguncev. Približuje se nam t. i. »perfect shit storm«, kajti za razliko od dvajsetih let prejšnjega stoletja imamo sedaj opravka še s podnebno krizo, upadanjem biotske pestrosti in rušenjem dušikovega ter fosforjevega krogotoka. Odgovorov na takšno krizo megalomanskih razsežnosti še ni na vidiku oz. so v embrionalnem stadiju. Levica je razdrobljena, desnica se oklepa preverjenih taktik deljenja, ki na dolgi rok nikoli niso delovale. Center pa krade čas s tem, da drži pozicijo »status quo«. Torej, kaj je treba storiti? Koronavirus je že nakazal pot. Potrebna bo globalna koordinacija, transparentnost, prost pretok znanja in močne institucije, ki bodo skrbele za homeostazo človeške družbe. Treba bo graditi decentralizirana omrežja vseh vrst, iz naftalina moramo potegniti koncept skupstva. Odrast, vpeta v krožno gospodarstvo in v kontekst socialne ekologije, ima tranzicijski potencial, ki nakazuje pot v želeno prihodnost. To je svet, kjer sta človek in narava skupaj del istega sistema, kjer nadvlada človeka nad človekom izpuhti, ter v svet, kjer problemi življenja nadomestijo probleme golega preživetja. Na pogorišču centralizirane infrastrukture v službi kapitala bo treba vzpostaviti popolnoma nove decentralizirane mehanizme soupravljanja, solastništva, soodločanja, temeljnih storitev, oskrbe itd. Zdaj je na nas, da namesto pokriznih finančnih stimulacij v gospodarstvo trenutnega ustroja zahtevamo investicije v solidarnostne koncepte razvoja. Takšen prehod se začne pri temelju civilizacije, agrikulturi oz. oskrbi s prehrano in vodo. Potrebno bo popolnoma spremeniti krhke dobavne verige. Vsak kvadratni meter mest in podeželja mora biti učinkovito uporabljen, da se lahko proizvede karseda veliko hrane z minimalnim vplivom na okolje. Tehnologija že obstaja, bodisi v načelih permakulture ali agroekologije bodisi v znanstvenofantastičnih tehnologijah, kot so hidroponika ali nekakšne finske solarne beljakovine. Zaželena je popolna odvrnitev kmetijstva od industrijske živinoreje in prehod v gojenje hrane tudi sredi urbanih središč, torej samooskrba 4.0, začinjena z novo arhitekturno paradigmo. Dolgi roki tranzicije ne uide niti naš sijajno optimiziran industrijski sistem. Ta še vedno temelji na poceni delovni sili, »švicfabrikah« daleč od našega miselnega dometa. Kadar kapital seli proizvodnjo, tehnologija stagnira. Najlažje je prestaviti šival- ni stroj iz Slovenije v Bangladeš in ob tem mastno zaslužiti. Mnogo težje je sprejeti višjo davčno stopnjo in namesto plačila dajatev raje investirati dobiček v nove tehnologije, v lokalno okolje in navsezadnje v sočloveka. Ampak ne bomo se ustavili le pri pravičnem plačevanju davkov. Želimo si popolno prenovo osmišljanja industrije. Za koncepte, kot so odprtokodnost, globalno deljenje dobrih praks, knjižnice reči, avtomatizacija v okviru decentralizirane proizvodnje in navsezadnje 3-D tisk, večni up mikro industrializacije, je zdaj čas, da dokončno prestopijo prag akademije in perifernih projektov ter postanejo gonilo solidarnostnih ekonomij. Epidemija koronavirusa je razkrila vso rigidnost in neučinkovitost neoliberalizma. Ampak to je šele začetek, recimo, prvi test solidarnosti za družbo 21. stoletja. Kar sledi, bo verjetno še huje, podnebna kriza je v polnem zamahu, prebujajo se tudi ostali virusi, ki so bili zaklenjeni v permafrostu, trajno zamrznjenih tleh več deset tisoč let. Kako bo to vplivalo na nas, enostavno ne vemo. Edina stvar, ki je kristalno jasna, je, da potrebujemo reorganizacijo ekonomije, refleksijo trenutnih družbenih odnosov in višjo ekološko inteligenco. Solidarnostne ekonomije niso naše upanje, kajti upanje v definiciji pomeni oddati svojo agencijo v nemilost zunanjih dejavnikov. Zato bom namesto polaganja upov v upanje za konec raje parafraziral Bookchina: »Naša bit je v nastajanju, ne stagnaciji. Naša znanost je utopija, naša realnost je podnebna kriza in naša goreča želja so ekonomije solidarnosti«. Torej ostane nam le še utopija, ampak kot trdi Žižek, prava utopija je razmišljanje, da lahko stvari ostanejo točno takšne, kot so zdaj. Andrej Fideršek, Žalec Zahvala za pomoč Torek, 31. marca, je bil za nas dan, ki si ga bomo zapomnili za vedno, saj je zagorelo ostrešje pri dimniku naše stanovanjske hiše (Gaberšek) v Šeščah. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam takoj nesebično priskočili na pomoč in pomagali pri gašenju ostrešja in odpravljanju posledic požara. Posebna zahvala pa gre članom PGD Šešče, PGD Prebold – Dolenja vas – Marija Reka in PGD Matke, ki so z zares zelo hitrim prihodom, učinkovitim in usklajenim gašenjem uspeli hitro omejiti in pogasiti goreče ostrešje, pregledati objekt in nato še pokriti streho z zaščitno folijo. Tudi z denarno pomočjo, ki so jo zbrali in podarili številni vaščani Šešč ter Anton in Mira Jager iz Prebolda, in s hitrim in korektnim krovstvom iz Zabukovice, smo že sanirali poškodovano ostrešje in na novo prekrili streho. Sanacija stanovanjskega dela pa še poteka. Iskrena hvala vsem, ki ste nam s svojim dejanjem nesebično priskočili na pomoč. Robi st. in Tončka Gaberšek ter Boris Gaberšek, Šešče 13, Prebold MLADI AVTORJI Noč intenzivnega petja Začetek marca je bil vedno poseben, saj so potekale vsakoletne intenzivne pevske vaje za mladinski pevski zbor OŠ Petrovče. Namen vaj je bil, da se pevci pripravimo na prihajajoče nastope. Čakalo nas je približno devet ur petja. Od pol devetih do dvanajstih smo se ogrevali in peli razne pesmi. Nato smo imeli daljši odmor. Nekateri so šli na plesne vaje, drugi so šli kuhat malico, spet tretji pa smo igrali družabne igre in vadili spremljavo na instrumente. Tako smo preživeli tri ure. Potem pa nas je spet čakalo petje. Takrat je prišla tudi gospa Janja, ki je naučila naše štiri pevce, kako v ritmu pravilno udarjati na kavne skodelice in krožničke pri pesmi Moja mati čuha kafe. Nato smo peli po korepeticijah (posamezno po glasovih). Pevci 1. in 3. glasu so bili z gospo Anito, pevci 2. glasu pa z gospo Janjo. Po dveh urah petja nas je čakala malica. Jedli smo kolačke, ki jih je speklo nekaj pevcev z gospo Olgo. Potem sta nas čakali še dve uri in pol petja – vse do večerje. Pojedli smo pico, nato pa sta se nam pridružili gospa Veronika in njena hči Tina. Pripravili sta nam kviz o ljudskih pesmih. Kviz je potekal takole: najprej smo se razdelili v šest skupin po štiri učence. Gospa Veronika nam je predvajala zvočni posnetek, mi pa smo morali ugotoviti naslov pesmi. Zelo smo se zabavali. In na vrsto je prišel najboljši del dneva – filmski večer. Nekateri so gledali film, drugi pa smo šli v telovadnico malo »športat«. Ampak, žal, kmalu je prišel čas za spanje. Nekateri so spali v šoli, eni pa smo šli spat domov. Naslednje jutro smo vstali, se oblekli in šli spet pet. Prišla je tudi gospa Melita, ki je spretno igrala na klavir, medtem ko smo mi peli. Spet nas je čakalo petje po korepeticiji. Tako smo peli eno uro in pol. Čakala nas je le še skupna vaja. Po eni uri petja smo pospravili vse za sabo, se poslovili in odšli domov. Meni so bile intenzivne vaje zelo všeč, čeprav so bile tudi malo naporne, saj smo peli devet ur. Vendar je bilo zaradi odmorov super. Komaj čakam naslednje leto, ko bomo ponovno prepevali na intenzivnih Jaka Habot, 7. c,OŠ Petrovče vajah. mladi in prve objave ŠT. 4 I april 2020 Male sive celice odlična izkušnja Nia Bračič, 7. b, OŠ Petrovče arhiv šole 23 London za vedno Zarja Soklič, 9. a, I. OŠ Žalec arhiv šole Devetošolci I. OŠ Žalec smo se januarja in februarja v dveh skupinah z mentoricama Tanjo Ropas in Sašo Griguljak odpravili na tridnevni izlet v London. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali na šolski avtobusni postaji, od koder smo se odpeljali do letališča. Imeli smo hiter in miren let do letališča v Londonu. Tam smo počakali na avtobus, ki nas je odpeljal do hotela. V hotelu smo dobili kartice za sobe in odložili prtljago. Po kratkem premoru in osvežitvi smo odšli na ogled Londona. Najprej smo si bolj od daleč ogledali Wembley stadion, nato pa smo se s podzemno železnico odpeljali naprej. Videli smo London Eye, Big Ben ter se sprehodili do Buckinghamske palače. Pot smo nadaljevali do Britanskega muzeja, kjer smo imeli čas za ogled. Sprehodili smo se mimo China town-a in videli živahen trg Piccadilly Circus, kjer smo imeli prosti čas za nakupe in večerjo. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili do finančnega središča Londona – Canary Wharf, kjer smo videli najvišje stavbe Londona. Pot smo nadaljevali do Greenwicha in znamenitega Greenwiškega poldnevnika. S katamaranom smo se peljali po reki Temzi in od daleč videli Tower Bridge. Ogledali smo si še del mesta in se s podzemno železnico odpeljali do muzeja voščenih lutk Madame Tussauds. Nato smo se odpravili proti zadnji postaji na Oxford Street, kjer smo imeli čas za nakupe. Zadnji dan smo po zajtrku pripravili kovčke in se odjavili iz hotela. S podzemno železnico smo se odpeljali do katedrale Svetega Pavla. Nato smo se odpravili še na razgledno točko v galeriji Tate Modern. Imeli smo še nekaj prostega časa, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do letališča in od tam nazaj proti Sloveniji. Potovanje v London nam je bilo vsem všeč in nam bo za vedno ostalo v spominu. Učenci OŠ Petrovče na snemanju na RTV Slovenija Na začetku marca smo se tekmovalci, navijači Osnovne šole Petrovče, novinarji in radijci odpravili v Ljubljano na snemanje oddaje Male sive celice. Po uri vožnje smo prispeli v prestolnico in se takoj odpravili do hiše RTV. Ko smo prišli tja, so nas nastanili v čakalnico, kjer smo pomalicali, klepetali in čakali, da nas pokličejo na snemanje. Navijači naše šole smo nosili rumene šale, naši nasprotniki iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran pa vijoličaste. Šolo so zastopali David, Vid in David, naše nasprotnike pa Martina, Maksim in Rok. Snemanje je bilo zanimivo, vzdušje napeto in tekmovalno. Med odmori so v studiu pos- krbeli za nas, navijače, z raznimi zabavnimi igrami. Kljub porazu je bila za vse to lepa in pozitivna izkušnja, saj so naši tekmovalci pokazali veliko znanja, a sreča ni bila na njihovi strani. Z dvignjenimi glavami smo se odpeljali nazaj v Petrovče, kjer so nas že čakali starši. Karantena kot umetniški navdih L. K. osebni arhiv U. P. videla drugega kot preprosto zmešnjavo v svoji glavi.« Otroci šestih razredov pa so izdelovali maketo, prosto po svoji domišljiji. Zoja Potočnik je z očetovo pomočjo iz naravnih materialov ustvarila prikupno maketo hiške. »Ko smo lahko smuknili iz stanovanja, si je Zoja sama nabrala nekaj materiala in tako z željo po ustvarjanju lesene hiše izdelala čisto pravo, svojo. Vanjo je bilo vlože- nega ogromno truda, saj smo čakali, da se lepilo posuši, kdaj pa kdaj se je kaj tudi porušilo ... Pia je medtem naslikala še sliko za mojo prijateljico, iz samega dolgčasa. Sedaj pa ta slika krasi prijateljičino spalnico,« je še povedala Urška Potočnik. Ni kaj, zelo ustvarjalno preživljajo tole karanteno. Seveda pa je pri tem zelo pomembna spodbuda učiteljic, ki so dekletoma dale iztočnico in navdih. Nepozabno doživetje v Münchnu Lea Dolar, 8. b, I. OŠ Žalec V ranih jutranjih urah meseca oktobra smo se učenci sedmega in osmega razreda, ki obiskujemo obvezni izbirni predmet nemščina in obdelava gradiv, odpravili do šolske avtobusne postaje, kjer nas je pričakal nadstropni avtobus. Vstopili smo in spotoma pobrali še učence z OŠ Šempeter. Peljali smo se v smeri Karavanškega predora čez Avstrijo do Nemčije. V mesto München smo prispeli dopoldne. Raziskovanje bavarske prestolnice smo pričeli z ogledom razkošnega dvorca Nymphenburg, največje baročne palače v Evropi. Z ogledi smo nadaljevali v naravoslovnem muzeju o naravi in človeku, kjer je prikazan razvoj živih bitij od pradavnine do danes. Popoldne smo se peš odpravili v center mesta, kjer se je vsak po svoji želji okrepčal. Kasneje smo se polni energije in radovednosti podali še do tehničnega muzeja, ki predstavlja različna področja: od gradnje ladij, podmornic, do pomorskega sveta, vesolja, igrač in še mnogo več. Ob koncu dneva pa je »Zmeda v glavi« (Mess in my head), ki jo je Pia Potočnik ustvarila doma pod mentorstvom na daljavo Neli Šuler. V uredništvo smo prejeli fotografiji izdelkov dveh sestric, devetošolke in šestošolke, ki obiskujeta I. OŠ Žalec. Njuna mama Urška Potočnik je povedala, da so izdelki del šolske naloge, ki so jo dobili v času šolanja na daljavo. Domišljija, volja in čas epidemije so naredili svoje. Pia Potočnik je učenka 9. razreda, ki smo jo na straneh časopisa že videli, saj je prejemnica srebrnega priznanja na lanskem Bienalu otroške grafike v Žalcu. Na željo likovne pedagoginje Neli Šuler je ustvarila sliko, ki so jo objavili tudi na spletnih straneh šole. Njena mama je ob tem dodala, da je slika najbrž odsev časa, v katerem je nastala: »Po vsej noriji s šolanjem doma ni Devetošolci so si ogledali znamenitosti Londona. Zojina lesena hiška, ki jo bo spominjala na zelo drugačen čas otroštva. sledil še sprehod po mestu. Ulice, polne ljudi, dogodkov in radosti so glavni čar Münchna. Po napornem dnevu smo se zvečer odpravili na večerjo v hostel, kjer smo tudi hitro zaspali. V naslednji dan smo se zbudili polni novih pričakovanj in krenili proti živalskemu vrtu, kar je bilo resnično najlepše doživetje vsega izleta. Videli smo najrazličnejše živali: flaminge, gorile, tigre … Od tam smo krenilo do BMW kompleksa in obiskali še BMW Welt, kjer so na ogled postavljeni najrazličnejši modeli avtomobilov in motorjev. Čakal nas je še zadnji ogled, in sicer najmodernejši stadion v Evropi, tj. Allianz Arena. Tu smo imeli fotografski postanek, obiskali smo nogometno trgovino, na koncu pa smo si privoščili še hitro malico. Utrujenost nas je prevzela in pot do Žalca je hitro minila. Izlet v München je bilo zame posebno doživetje, ki ga nikoli ne bom pozabila. Bavarska kulinarika, običaji in znamenitosti so zares nekaj drugačnega in zelo zanimivega. Nadaljevanje MLADI/PRVE OBJAVE na str. 29 savinjske zgodbe 24 ŠT. 4 I april 2020 Čas krize prinese tudi pozitivne zgodbe K. R., L. K. M. Š. D., M. Š., T. B. Ob pomanjkanju zaščitne opreme so se aktivirale občine, prostovoljke, šivilje in modne oblikovalke. Šivajo pralne zaščitne maske, uporabne vsaj za dnevno rabo nemedicinskega osebja. Še pred uradno proglašeno epidemijo zaradi covida-19 je bilo jasno, da tudi v Sloveniji ni dovolj zaščitne opreme. Nujno jo je potrebovalo medicinsko osebje, pomanjkanje pa je bilo še posebej pereče v domovih za ostarele. Poleg tega je vlada za vse predpisala obvezno nošenje zaščitnih obraznih mask v zaprtih javnih prostorih oziroma trgovinah z živili, lekarnah in drugje. Preden so se vzpostavile oskrbovalne poti in je bilo zaščitnih mask dovolj, so zadevo v svoje roke vzele šivilje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, njihovemu zgledu so med drugimi tudi v naših občinah sledile prostovoljke, ki so na pobudo občin šivale maske. Gesto so povzeli tudi slovenski modni oblikovalci. Med prvimi je bila Maja Štamol Droljc. Namesto narodnih noš je te dni zaščitne maske izdelovala tudi Marjetka Škorjanc, na novo povpraševanje se je s pralnimi maskami odzvala modna oblikovalka Tanja Basle. »Pobudo za izdelavo zaščitnih mask je na FB prva podala krznarka Milena Eber Štibanc, ki je videla objavo medicinskih sester Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki so se šivanja lotile same. Slovenske modne oblikovalce pa je k akciji pozvala Jelena Proković, ki je ob tem prevzela komunikacijo z dobavitelji in donatorji materialov. Pobudi sem sledila tudi v svojem ateljeju in izdelali smo maske za Center starejših Notranje Gorice, od koder so nas sicer prosili za donacijo materiala, ker da se bodo šivanja lotili sami. Vendar jim nismo le podarili materialov, temveč maske tudi zašili,« je povedala Maja Štamol Droljc in poudarila, da gre za akcijo večine slovenskih oblikovalcev. Bombažne zaščitne maske Marjetke Škorjanc z značilnimi vzorci Maja Štamol Droljc je skupaj s svojo ekipo bombažne zaščitne maske najprej naredila za Center starejših Notranje Gorice. Kar nekaj je bilo razmišljanj in pomislekov, kateri materiali so sploh primerni. Toda če nimaš nič, je tudi približna rešitev dobra. »Gre za kroj, ki je bil potrjen na UKC Ljubljana. Maske so iz bombažne tkanine in jih je potrebno pred uporabo oprati na 90 stopinj Celzija. Prav tako po vsaki uporabi. Ne znam strokovno pojasniti oz. oceniti primernosti teh mask, sledim le ideji šivanja šivilj iz UKC-ja, hkrati pa spremljam tudi akcije svetovnih modnih oblikovalcev, ki so se ravno tako lotili šivanja mask in oblačil za potrebe zdravstvenih delavcev. Tako s šivanjem prispevam svoj delež v tem težkem času,« je dodala Maja. Skupaj s svojima šiviljama je Maja Štamol Droljc izdelala 500 zaščitnih mask in jih podarila tudi drugim ustanovam, posameznikom in seveda prijateljem. Pri številki 500 se je ustavi- Tanja Basle pravi, da bi lahko postale zaščitne obrazne maske tudi praktičen modni dodatek. la. Zdaj mora namreč dobro premisliti, kako naprej v negotovo poslovno prihodnost. Kot je povedala, se je v tej epidemiji pokazalo, da ljudje radi spletno nakupujejo tudi oblačila. Zato bo svoji spletni trgovini posvetila večjo pozornost. Marjetka Škorjanc je še posebej znana kot strokovnjakinja za šivanje narodnih noš. »Da, tudi jaz sem šivala zaščitne maske in jih delam še danes. Mnogo ljudi povprašuje po njih. Izdelujem pralne maske, za večkratno uporabo. Narejene so iz 100-odstotnega bombaža in pisanih barv, tako da ni preveč moreče, ampak zanimivo. Kot je napisal moj sin David za objavo na FB: maska, modni dodatek. Najprej sem jih naredila zase, da preverim, če so v redu. Potem sem jih sešila za sorodnike, pa za sosede mojega salona. Potem pa za mnogo drugih, predvsem za znance, stranke, folklornike … Želim si delati kaj drugega, vendar je to v sedanjem času nuja,« je povedala Marjetka Škorjanc. Modne zaščitne maske za obraz, ki so še vedno obvezne v vseh zaprtih javnih prostorih, izdeluje tudi oblikovalka Tanja Basle, ki pravi, da je maske začela delati iz bombažnih materialov, ki jih ima na zalogi. Ker so v teh časih nekoliko težje dostopne surovine oz. materiali, je imela nekaj težav z gumicami, a se je znašla s trakovi. Njene maske so pralne in za večkratno uporabo. Potem je to objavila na svojem FB profilu. Oglašali so se interesenti, ni pa šla v množično izdelavo. Veliko mask je tudi podarila. Dlje ko epidemija traja, bolj je Tanja Basle mnenja, da bodo maske še nekaj časa v veljavi. Hkrati so se izkazale za zelo praktične že zgolj kot zaščita pred vetrom in mrazom. »In če že morajo biti, potem je dobro, da so tudi lepe, estetske, in to je moje izhodišče. Morda pa je to celo poslovna priložnost za prihodnost. Vsekakor sem z njimi našla izziv, ki ga bi rada na nek način nadgradila ... ,« pove Tanja Basle. Kdo ve, morda pa obrazne zaščitne maske postanejo modni dodatek bližnje prihodnosti. Vsekakor upamo, da ne bodo stalnica zgolj zaradi epidemije. Maske šivali vsepovsod po dolini T. T. Ob pomanjkanju zaščitnih mask iz uradnih virov, so se aktivirali civilna zaščita, prostovoljci, gasilci, poštarji in še kdo. V naših lokalnih so marsikje premostili potrebe po maskah za splošno rabo. V sožitju z občinami, civilno zaščito so dokazali timski duh, ki ga morda v normalnem času ne bi videli. V Občini Braslovče so več dni izdelovali maske prostovoljci v organizaciji Civilne zaščite (CZ) Občine Braslovče. To delo je opravljalo 18 prostovoljcev in 14 vzgojiteljic Zavoda OŠ Braslovče. Vso potrebno blago, elastiko, nit je zagotovila Občina Braslovče. Naredili so več kot 4.000 pralnih zaščitnih mask za večkratno uporabo. Pakirali so jih v štabu CZ, vse pa so potem po gospodinjstvih raznosili predstavniki vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev v občini. Na pobudo občine in polzelske CZ Polzela so na Polzeli številne prostovoljke in vzgojiteljice iz vrtca Polzela pripravljale v tednu pred Veliko nočjo za vsa gospodinjstva v občini, teh je 2300. Komplete zaščitnih mask, po dve navadni in eno pralno, so na vsa gospodinjstva na veliki petek dostavljali poštarji. Na temo izdelave, pakiranja ali distribucije mask pa so se aktivirali tudi v Žalcu, Taboru, v Preboldu in še kje. Kar nekaj je bilo donatorjev, ki so maske podarile občinam za pokrivanje najnujnejših potreb po zaščitnih maskah. Med tistimi, ki so šivale maske za žalske vrtce, je bila tudi Marina Grofelnik iz Ločice ob Savinji. Poštar Igor Bezjak je poleg ostale redne pošte v petek, 10. aprila na naslove 460 družini v Ločici ob Savinji in Bregu pri Polzeli, prinesel tudi pisanko z zaščitnimi maskami. Gasilci pri razvozu mask v Grajski vasi. Prostovoljci pri izdelavi mask v Braslovčah savinjske zgodbe ŠT. 4 I april 2020 25 Koronavirus - zapor ali priložnost? D. Naraglav Mednarodni strokovnjakinji kognitivne znanosti za osebno rast in razvoj iz Nevro inštituta Zeleni Biser iz Ljubljane Larisa Marovt in Katja Debelak, sicer preboldski občanki in prijateljici, sta za lažje obvladovanje stanja v času epidemije oblikovali šest korakov. »Do pred kratkim nam je bil izraz koronavirus še skoraj neznan, le nekje ob koncu decembra 2019 oziroma na začetku januarja 2020 smo lahko dostopali do informacij o njegovem pojavu na Kitajskem. Koronavirus dandanes polni naslovnice in programe vseh medijev: televizijskih hiš, časopisov, spletnih portalov, dnevnikov itd. Informacijam o razvoju, širjenju in ukrepih tudi ne uidemo na družabnih omrežjih. Skoraj ni spletne strani, ki ne bi imela prikazane ikone z obvestilom o koronavirusu in izrednih razmerah. Skorajda ni več posameznika, ki se še ne bi seznanil s koronavirusom in ukrepi za preprečevanje širjenja,« sta za Utrip Savinjske doline povedali Larisa Marovt in Katja Debelak. Kaj lahko z veščino čustvene inteligence razkrijemo o trenutnem ukrepanju držav in vedenju posameznika? »Ko se omenja koronavirus, ne moremo zgrešiti omembe izrednih razmer. Zakaj? Ker je ravno koronavirus razlog, da so vlade vzpostavile izredne razmere ter s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje širjenja drastično vplivale na gospodarstvo in življenjski stil posameznikov. Koronavirus namreč ogroža našo osnovno potrebo, varnost. Lahko rečemo, da se je življenje skoraj čez noč postavilo na glavo. Prekinile so se vsakodnevne navade in rutine, ki so močno povezane z identiteto ljudi. To se ni zgodilo samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Obdobje negotovost in nemoči v nas spodbudi drugačne odzive, drugačno vedenje. V naših možganih se odrazijo novi (stari) vedenjski preživetveni vzorci, ki razkrivajo naš resnični jaz, globlji pomen in notranje dileme, dvome, strahove itd., ki jih drugače v stabilnih in pozitivnih časih lahko uspešno pometemo pod preprogo in se prepustimo živahnemu toku življenja.« Prvi korak je, da smo prisotni tukaj in zdaj. Drugi korak je, da nadzorujemo prenasičenost z informacijami. Tretji korak pomeni oblikovanje novih rutin. Četrti korak je odkrito komuniciranje in ohranjanje pristnih odnosov. Peti korak pomeni, da prisluhnemo in slišimo druge, šesti korak izraža potrebo po zabavi, humorju. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, kako upravljati s svojimi občutji in čustvi v obdobju negotovosti in stresa? »V obdobju negotovosti postaja čustveni izziv vse večji – po vsem svetu. Tudi otroci doživljajo večjo stisko. Mogoče je bila nekoč manjša potreba po aktivnem učenju veščin čustvene inteligence, vendar je v današnjem svetu vse večje zapletenosti nujno, da razvijemo več vpogleda in spretnosti za učinkovito obvladovanje svojih in drugih čustev. In tu se pojavi čustvena inteligenca. Smo družbena bitja in naša čustva služijo temu, da sporočajo o tveganjih in priložnostih. Čustva tvorijo skoraj takojšen komunikacijski kanal, kar pomeni, da smo ljudje samodejno zmožni branja tujih čustev. Poleg vpliva na lastne misli in dejanja naša čustva vplivajo tudi na ljudi okoli nas. Predvsem na tiste, ki so nam najbliže in skrbijo za nas. V tem času si velja vzeti čas za samo- in družbeno zavedanje ter si odgovoriti na vprašanja, kot so, kaj so moje trenutne največje želje, kaj me razjezi in kaj pomiri na dnevni bazi, kakšen je moj odnos do drugih (partnerja, družinskih članov, sodelavcev …), kakšen odnos imajo drugi do mene, s kom sem v stiku v času izolacije, kdo ohranja stik z mano v tem času, kdo mi bo priskočil na pomoč, če jo bom potreboval/-a, kaj me v teh dneh izčrpava (mentalno in fizično), kaj me v teh dneh razveseli, zaradi česa zjutraj vstanem iz postelje in kaj me vodi čez dan, kakšna so moja pričakovanja za prihodnost. Na vprašanja odgovarjajte z razmislekom, ne prehitro in ne prepočasi. Ohranjajte jih v svojih mislih in opazujte tudi ljudi iz svojega okolja. Vaši odgovori se lahko s časom spreminjajo, glede na zaplet ali razplet situacije in glede na odziv uma. Na situacijo žal bistvenega vpliva nimamo, izvzeto je odgovorno upoštevanje pravil in navodil. Lahko pa močno vplivamo na svoje počutje in vedenje samoupravljanje.« »Želiva, da ljudje ohranimo ravno dovolj pesimističnosti, da bomo ohranili varnost. Hkrati pa ustvarjamo pozitivno naravnanost, zaradi katere bomo tudi v tej situaciji aktivni.« Ljudje smo različni, posebni, eni bolj drugi manj odgovorni do sebe in drugih, kar se izkaže tudi v takšnih situacijah. Zakaj velja vplivati na to, kakšna oseba bom v tem obdobju? »So ljudje, ki v teh težkih časih blestijo. So dobri partnerji, prijatelji, vodje … So empatični, pomagajo drugim, so aktivni, kreativni in prisotni. Na prvo mesto postavljajo odgovornost in ne koristi. Obstajajo pa tudi ljudje, ki so pretirano skeptični, kritizirajo in celo napadajo. Sebičnost in odklanjanje pomoči drugim sta njihovi glavni lastnosti, saj na prvo mesto postavljajo zgolj in samo sebe. Ravnajo tudi lahkomiselno. Kot družba imamo sicer oblikovane moralne in etične standarde, ki slaba dejanja prepoznajo kot družbeno nedopustna ter oblikujejo družbeno nesprejetost. Vendar pa so se ti standardi v zadnjem času precej znižali. Slednje se odraža tudi v pristopu nekaterih voditeljev držav, ki so med dvema možnostma preživetja ljudi ali preživetja gospodarstva že v samem začetku epidemije ubrali smer neoliberalnega socialnega darvinizma. Pri tem ne smemo pozabiti, da spomini ostanejo in ljudje pomnimo. Še posebej v času negotovosti, ko ustvarjamo globoko zaznamovan čustveni spomin, ki nas bo še zelo dolgo opominjal, kako smo ravnali ali kako so drugi ravnali z nami. Izberite modro!« Dojemanje situacije ne temelji zgolj na okoliščinah, ampak, kot pravita, temelji na načinu pogleda na situacijo. »Vse vendarle ni tako črno. Trenutni svetovni izziv nas združuje in v nas prebuja empatijo, podporo, ljubezen, moralnost, odločnost, jasno vodenje in vztrajnost. Gre za lastnosti, ki smo jih pogrešali v času sedanje “normalnosti”, ki oglašuje neko površinskost in kliče po načinu življenja “YOLO – you only live once”. Situacija, ki nas trenutno obdaja, je ravno obratna – je tragična in kliče po globljem razumevanju človeka; kaj je naš smisel življenja, kaj je resnično osebno zadovoljstvo. Velik del odgovora so pravzaprav pristni odnosi in okolje, v katerem smo (družbeno zavedanje in upravljanje medosebnih odnosov). Morda bomo ljudje kljub socialni distanci postali bolj pristni in povezani, in sicer tako močno, kakor nismo bili v zadnjih desetih letih. Želiva, da ljudje ohranimo ravno dovolj pesimističnosti, da bomo ohranili varnost. Hkrati pa ustvarjamo pozitivno naravnanost, zaradi katere bomo tudi v tej situaciji aktivni.« V zvezi s to situacijo sta izoblikovali tudi šest korakov za oblikovanje okolja in odnosov, kjer se bomo počutili dobro. Kateri so ti koraki? »Prvi korak je, da smo prisotni tukaj in zdaj. Fizična, čustvena in mentalna prisotnost krepijo zavedanje, zadovoljstvo in notranje ravnovesje. Vzemite si čas za trening čuječnosti in meditacije. Drugi korak je, da nadzorujete prenasičenost z informacijami. Naj velja pravilo, da je več manj. Pretirana zasutost z informacijami vam in možganom ne koristi, še posebej, če je večina informacij negativne narave. Posegajte po kredibilnih informacijah in si oblikujte kritični pogled. Izogibajte se pretirano zavajajočim in manipulativnim naslovom, ki lahko bistveno poglobijo stres in anksioznost. Tretji korak pomeni oblikovanje novih rutin. Marsikatera dnevna rutina in navada se nam je v času izrednih razmer porušila. Zaradi tega imamo občutek, da nam nekaj manjka ali pa se celo počutimo nekoliko izgubljeno. Vzemimo si čas in prilagojeno na razmere oblikujmo nove aktivnosti, rutine in navade. Planiranje dnevnih opravil in oblikovanje navad nam bo dalo občutek varnosti in notranjega zadovoljstva. Četrti korak je odkrito komuniciranje in ohranjanje pristnih odnosov. Kljub Prijateljici in sodelavki Larisa (levo) in Katja poskušata s svojimi pristopi in nasveti pomagati v tem kriznem času. omejitvi socialnih interakcij in prepovedi zbiranja je nujno potrebno za naše zdravje (tako fizično kot duševno zdravje), da ohranjamo socialne stike. Ljudje smo socialna bitja in socialni stiki nam ogromno pomenijo. Zatorej bodite pozorni, da ohranjate pristne stike in odkrito komunicirate. Uporabljate klice preko telefona ali videopogovore, kajti zgolj sporočila niso dovolj. Komunikacija niso samo izrečene besede (verbalna komunikacija), ampak tudi barva glasu in ali pogled v očeh ter obrazna mimika (neverbalna komunikacija). Peti korak pomeni, da prisluhnemo in slišimo druge, šesti korak izraža potrebo po zabavi, humorju. Humor in zabavne aktivnosti so posebej pomembni pristopi za zagotavljanje duševnega zdravja in socialne povezanosti. Poiščite načine in aktivnosti, v katerih boste uživali, se zabavali in zbližali.«Zaključimo ta pogovor z mislijo, da nikoli ni prepozno za razvijanje naših sposobnosti, fleksibilnosti, optimizma, empatije, komunikacije in preostalih elementov čustvene inteligence, tako da je ta koronavirus lahko tudi priložnost za marsikaj dobrega, pa tudi za zavedanje naše ranljivosti in minljivosti. Lunino leto preseglo napovedi K. R. arhiv A. N. Z astrološkega vidika se je začelo stanje izboljševati že z mlado luno, in sicer 23. aprila. To pa bo okrepila še najmočnejša polna luna leta 2020, 7. maja. Takrat bo narava podprla svobodo, novo rast in razvoj, a ni jasno, če bodo temu sledili tudi naši vodilni. Ob koncu starega leta nas vedno zanima, kakšno novo leto se nam obeta. Tudi z Andrejo Novak, ki se med drugim ukvarja z energijami in tudi astrologijo, smo se pogovarjali o tem, kaj lahko pričakujemo od leta 2020, ki mu vlada luna. Napovedala je, da bo kaotično. Kaj pravi danes, kako ona doživlja to spreminjanje celotne družbe? »Za leto 2020 sem redno napovedovala preko oddaj Navdih v živo na TV3 Slovenija in ob delavnicah, da bo prineslo spreminjanje, da bo kaotično leto, skozi katero se bomo lahko rehabilitirali in na novo postavili svoje življenje, saj je njegova vladarica luna, ki bo to podprla na veliko.« Andreja Novak je izdelala natančen lunin planer za 2020, v katerem je med drugim zapisala: »Leto 2020 bo v vas aktiviralo življenjsko energijo, ki bo ustvarila maksimalno seksualno vibracijo vašega eteričnega telesa, da boste postali magnetni privlak za to, kar je v vas. Imeli boste priložnost spoznati in osvoboditi vse staro, kar je v vas povzročalo neurejenost, neorganiziranost, zamujanje, občutljivost na vplive iz okolja, sanjaštvo, nejasnost, pozabljivost, muhavost, nestabilnost, opravljanje, lenobo, strahopetnost, mehkužnost, sladkosnednost, uživaštvo in druge odvisniške razvade. Okrepile se bodo nekatere druge, bolj zanimive lastnosti, ki jih je prehiter vsakdanjik z elektronskimi igračkami zadnjih let kar nekako pregnal: plodna domišljija, intenzivno sanjsko življenje, dobra notranja seksualna naravnava, spre- jemljivost, odprtost, prilagodljiv um, prožnost, spremenljiva narava, materinskost, dajanje, čustvenost, mehkoba, povezava z otroki, strast do kuhanja, ljubezen do živali … Zato vam želim, da sprejmete vso najlepšo podporo lune, ki bo v vas odsevala lepoto vaše Duše. Zaživite v tem letu. Naj bo to vaše najlepše leto do sedaj. Naj bo to pot do sreče in ljubeče podpore Življenja.« Podpora lune je očitno zelo intenzivna … »Da bo situacija z “novim” virusom in karanteno tako dobesedno poskrbela za naš počitek, si nisem niti v sanjah predstavljala. Ampak očitno potrebujemo popoln razpad določenih sistemov, da se bodo stvari čisto na novo postavile. Politične situacije in ukrepov vlade ne morem nevtralno ocenjevati, dokler ne poznam resničnega ozadja in pravih številk obolelosti po svetu in v Sloveniji. Vem pa, da razpad siste- mov in starega pomeni za vse ljudi, za vsa območja sveta, torej ne zajema samo nekaterih posameznikov. Temu procesu ne bo izvzeta nobena politična ali kakšna druga elitna skupina. Da so mediji pod vplivom velekapitalizma, ni več nobena skrivnost, jasna in transparentna pa postajajo vsa dogajanja večine ljudi, kar bo podprlo nadaljnji razvoj.« Kakšne so pa trenutne astrološke napovedi? »Z astrološkega vidika se je situacija začela hitro popravljati že z mlado luno 23. aprila, kar še okrepi najmočnejša polna luna leta 2020, 7. maja. Takrat bo narava podprla svobodo, novo rast in razvoj. Kako pa se bodo naši vodilni odločili, bo pokazalo bolj na njihovo pripravljenost sodelovanja z domačim ljudstvom ali vodilnim kapitalom sveta. Na srečo je prihodnje leto 2021 v znamenju Saturna, v katerem je rojena tudi Slovenija. Stvari se bodo bolj jasno in temeljito uredile, tudi na politični in gospodarski ravni. Tako se že sedaj vidi prebujanje v sonaravno življenje, samooskrba bo postala pomembna tematika. Vesela sem, da živi v našem kraju Irena Rotar, ki to gibanje pelje tako, kot je potrbno: praktično in svetovalno za vse ljudi. Upam, da se bo odločila za politično sodelovanje, saj bo politika iskala bolj praktične ljudi, ki bodo znali prisluhniti potrebam ljudi in videli v naši državi tiste kvalitete, ki zares obstajajo. Zato me ni strah prihodnosti, če bomo le znali stopiti skupaj v pomembnih stvareh in pravočasno videti, kam nas želi velekapital voditi: V nadzor in odvisnost.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 4 I april 2020 Valvasor in njegova kranjska plemiška rodbina v naši dolini D. Naraglav Ojstrica je, ob Veroniki Deseniški, zapisala še eno pretresljivo zgodbo romantične ljubezni Valvazorjevega brata Janeza Ditriha z dekletom »neprimernega stanu« Katarino Gaber, ki pa se vsaj ni končala tragično. Janez Vajkard Valvasor je bil ena najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini. Bil je vsestransko izobražen, polihistor in član angleške kraljeve družbe. Njegovo življenjsko delo je knjiga Slava vojvodine Kranjske, v kateri je celovito prikazano življenje na slovenskih tleh ob koncu 17. stoletja. Z njim in predvsem njegovo rodbino pa je povezana tudi Savinjska dolina. K raziskavam Valvasorja in njegove rodbine v Savinjski dolini je največ prispeval dr. Boris Golec, ki je v številnih delih odkril sledove in močno povezanost Valvasorjev s Savinjsko dolino. Sledove Valvasorjeve rodbine v naši dolini so odkrivali tudi ljubiteljski zgodovinar dr. Ivan Dolinar, dr. Peter Zimmermann, Slavko Košenina in Martina Zupančič, ki živi v hiši v Kapli v Občini Tabor. Tam je bil včasih Valvasorjev dvorec Končevo, nekdanja domačija Janeza Ditriha Valvasorja, brata Janeza Vajkarda Valvasorja. Prisotnost Valvasorjev se je na tem našem območju pričela že s poroko njunega očeta Jerneja Valvasorja, ki se je 1617 oženil z Marijo Elizabeto pl. Dornberg, ki je bila v sorodu z graščaki Schrattenbachi iz gradu Ojstrica. Poroko so opravili ravno pred oltarjem v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Jernej je bil leta 1649 v vranski cerkvi boter Rudolfu von Schtrattenbachu. Tu pa se je leta 1658 poročil tudi njegov sin Janez Ditrih Valvasor, ki je vzel za ženo podeželanko grajsko ključarko z gradu Ojstrica in bil s tem tudi razdedinjen. Še en brat, Volfgang Jernej Valvasor, je bil od 1682 do 1691 župnik v Žalcu, kjer je tudi umrl. Nasledil ga je Franc Sigismund baron Apfaltern (od 1691 do 1708), ki je bil prav tako iz rodbine Valvasorjev. Valvasorjev bratranec Jurij Sigmund Apfeltrer se je priženil na graščino Podgrad pri Vranskem, v graščini Prebold pa je živel nečak Frančišek Bernard Valvasor, sin Janeza Ditriha Valvasorja. Zadnji Valvasorjev potomec na slovenskih tleh, ki je bival v graščini Novo Celje, je bil Karel Mayer, ki izhaja iz Valvasorjeve rodbine Gadolla. (Umrl je 1941, natanko 300 let po rojstvu Janeza Vajkarda Valvasorja. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen v glavo in je zaradi psihičnih težav bival v umobolnici v graščini Novo Celje, kjer so ga leta 1941 Nemci skupaj z drugimi oskrbovanci deportirali v Avstrijo in ga tam usmrtili.) Z Valvasorjem je bila v sorodstvenem razmerju tudi grofovska rodbina Schrattenbach, ki je imela v Savinjski dolini gradove Ojstrico, Podgrad, Stopnik pri Vranskem in Prebold. Preko Ojstrice do razvejane rodbine Ojstrica je bila v 17. stoletju v lasti grofov Schrattenbachov. Poleg že opisanih poročnih dogodkov, povezanih z Ojstrico in Valvasorji, je bilo od leta 1767 do 1791 to gospostvo v lasti baronice Marije Antonije, roj. Valvasor, in njenega moža grofa Janeza Jakoba Gaisrucka, načelnika kranjskega deželnega glavarstva in guvernerja dežele Galicije. Najbolj pa je Ojstrico zaznamovala romantična ljubezen polihistorjevega starejšega brata Janeza Ditriha Valvasorja (1632–1683), ki je študiral pri jezuitih v Ljubljani in nato v Gradcu. Okoli leta 1650 se je vrnil domov in z materinim denarjem prevzel v zakup Ojstrico, kjer je bila ključarka Katarina Gaber. Med njima je vzniknila ljubezen, ki ji je Ditrihova mati Ana Marija nasprotovala. Da je šlo za močno romantično ljubezen, izhaja iz njene oporoke, v kateri je sina pogojno razdedinila, če bi se poročil s svojemu stanu neprimerno nevesto. Ljubezen je bila močnejša, poroka je bila leta 1658 v farni cerkvi na Vranskem. Zaradi neprimerne poroke je moral Janez Ditrih okoli 1664 leta grad Ojstrica zapustiti in se preseliti na manjši dvorec Končevo, v Kaplo, nedaleč stran od Ojstrice, kjer je gospodaril s svojo ženo in številnimi otroki. Živel naj bi skromno in odmaknjeno podeželsko življenje. Tako je Ojstrica, ob Veroniki Deseniški, zapisala še eno pretresljivo zgodbo romantične ljubezni, ki pa se vsaj ni končala tragično. Je pa zanimivo, da njegov brat Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Krajnske svojega brata Ditricha razglasil za pokojnega in tudi zamolčal obstoj njegove žene in otrok: Ane Marije, Janeza Jurija, Ferdinanda, Maksimile, Karla Ditriha, Janeza Jožefa, Franca Bernarda, Ernesta Sigmunda in mogoče še katerega. Glede nadaljnje usode potomcev Janeza Ditriha ni veliko znanega. V dveh zapisih iz Gradca je naveden Janez Ferdinand Valvasor kot graški študent, deželan Vranskega, še dva sinova pa naj bi se leta 1710 tudi mudila za krajši čas v Gradcu. Obstajajo pa tudi še zapisi o enem Ditrihovem sinu, baronu Jožefu Valvasorju, ki je bil v letih 1691 in 1692 na ljubljanski jezuitski gimnaziji in nato leta 1694 v Vidmu pri oglejskem patriarhu. Sicer pa naj bi po očetovi smrti, po letu 1683, živel pri svojem stricu Janezu Vajkardu Valvasorju na gradu Bogenšperk, kjer je nastajala tudi njegova knjiga Slava vojvodine Kranjske. Novi izsledki iz krstnih knjig Na tem mestu naj bi se zgodba o Valvasorjevi rodbinski veji iz Sv. Jurija ob Taboru končala, vendar se ne. Nekdanji primarij celjske bolnišnice dr. Ivan Dolinar, ki je zlasti po upokojitvi postal ljubiteljski zgodovinar in raziskovalec zgodovine Savinjske doline in njenih krajev, je namreč v krstni knjigi župnije sv. Pavel pri Preboldu in v Nadškofijskem arhivu v Mariboru odkril kar nekaj oseb s priimkom Valvasor na področju Savinjske doline. V Slavi vojvodine Kranjske in rodovnem deblu Valvasorjeve rodbine teh oseb ni bilo mogoče najti, saj niso pripadale znanim osebam iz rodbine Valvasor. So se pa te osebe našle med zamolčanimi potomci Janeza Ditriha Valvasorja. Iz rojstne knjige preboldske župnije izhaja, da je v graščini Prebold živel Frančišek Bernard Valvasor z ženo Sidonjo-Danielo, Risba graščine Ojstrica pod Krvavico, kjer je bila utopljena tudi Veronika Deseniška. Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje mag. Anita Govc; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. V skladu z ukrepi zaradi zajezitve koronavirusa je tajništvo uredništva, do nadaljnega, v času uradnih ur dosegljivo samo preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Graščina Podgrad na Vranskem Risba nekdanje graščine Pragwald - Prebold Hiša v Kapli, kjer je bil dvorec Konec in od koder se je najbolj širila rodbina Valvasor po Savinjski dolini. ki se v krstni knjigi večkrat navaja kot boter. Tu je bila leta 1692 rojena njuna hči Katarina Terezija. V tej župnijski knjigi je tudi zapisano, da je bil njegov brat Karel Ditrih Valvasor leta 1692 in 1694 boter Ovničevima otrokoma iz Sv. Lovrenca. Najstarejša hči Janeza Ditriha, Ana Marija Valvasor, roj. 1658, je omenjena v matični knjigi župnije Braslovče, kot krstna botra hčeri Maksimilijana Konca, ki izhaja iz dvorca Končevo. Leta 1679 je Ana Marija tudi krstna botra sestrični Mariji Eleonori Valvasor na dvorcu Medija pri Izlakah. (Tu so shranjeni tudi posmrtni ostanki Janeza Vajkarda Valvasorja.) Leta 1680 pa se je Ana Marija poročila v Žalcu z Mihaelom Ferdinandom Pilpahom, leto pozneje pa se jima je rodila tudi hči. Predvideva se, da zakupnik dvorca Grmovje iz leta 1735, Janez Bernard Pilpah, izvira iz veje Janeza Ditriha Valvasorja. Med Ditrihovimi sinovi se v arhivih najde tudi Karel Ditrih Valvasor, kateremu so leta 1685 kranjski deželni stanovi podelili štipendijo. Leta 1693 pa je kot baron stopil pred oltar v Starem trgu pri Slovenj Gradcu z baronico Marijo Elenoro Sauer. Njena mama je izvirala iz rodbine Schrattenach in je bila sestra prve žene Karla Valvasorja, Ane Kristine Schrattenbach. Zadnji sin Janeza Ditricha je bil Ernest Sigmund, rojen okoli leta 1685, ki je leta 1698 vstopil v latinsko šolo v Rušah pri Mariboru. Zamolčana in dedno nevredna veja rodbine Valvasor, iz župnije Sv. Jurija pri Taboru, se je tako po zaslugi Janeza Ditriha ohranila in prenesla priimek Valvasor v naslednje rodove. Kar nekaj teh sledi je tudi fizično ohranjenih, kar velja za graščino Podgrad na Vranskem, graščino Prebold, Novo Celje, medtem ko graščina Ojstrica živi le še v spominu najstarejših Taborčanov. So pa tukaj še vse omenjene cerkve, ki so sicer spremenile svojo podobo. Enako velja tudi za nekdanji dvorec Končevo, ki še vedno obstaja in danes predstavlja obnovljeno, staro kmečko domačijo, katere korenine segajo nekaj stoletij nazaj. Že leta 1577 je škof Petro Seebacher v poročilu zapisal, da je bil Jakobov stari oče Gregor Konc iz tega dela naše doline v Gradcu njegov sošolec. Ljubljanski škof Tomaž Hren pa je v poročilu iz leta 1627 zapisal, da je umrlega lastnika kmetije Sebastjana Konca nasledil sin Jakob Konec in da je v spomin na očeta imenoval domačijo Goljenica pri Gorjakovem. Po podatkih zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Žalcu (nekdaj sodišča na Vranskem) je zapisano, da je bila domačija potem v lasti rodbine Košenina, njena zadnja lastnica je bila leta 1872 Margarita Košenina. Domačija je pozneje prišla v last rodbine Florjan, katere potomci so lastniki še danes, in sicer družini Kranjc in sedaj Zupančič. križanka / PO DOLINI ŠT. 4 I april 2020 INFORMACIJE IN KONTAKTNE ŠTEVILKE V ČASU EPIDEMIJE KORONAVIRUSA MALI OGLASI SPLOŠNO Državni klicni center za informacije o koronavirusu: 080 14 04 Aktualne informacije ter priporočila za zaščito zdravja NIJZ: www.nijz.si Prijava prostovoljcev (med. stroke) za društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje: podpora@zbornica-zveza.si ZD Žalec: www.zd-zalec.si , psih.pomoč: 051 668 416, psiholog@zd-zalec.si PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 OBČINA ŽALEC www.zalec.si Center za socialno delo Žalec (pomoč v stiski, dostava nujnih življenjskih potrebščin): 03 713 12 50 ali gpcsd.zalec@gov.si Civilna zaščita Občine Žalec, nujno varstvo zdravih otrok: zir@zalec.si TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 OBČINA PREBOLD www.prebold.si Civilna zaščita Občine Prebold: 703 64 00 in 041 614 919 ali obcina@prebold.si OBČINA BRASLOVČE www.braslovce.si Civilna zaščita Občine Braslovče, pomoč občanom, zagotovitev obroka za osnovnošolce iz ogroženih družin, pomoč pri varstvu zdravih otrok, poziv prostovoljcem: 080 26 46 Poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen: 031 633 876 Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar: 041 780 278 Občinska uprava Občine Braslovče: 03 703 84 00 ali obcina@braslovce.si 27 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, PRODAM. Cena »klaftre« 280 €, možna tudi dostava. Info.: 031 786 975 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Prodam SENO V KOCKAH (2 €) ali v OKROGLIH BALAH (30 €). Info.: 031 786 975 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY OBČINA TABOR www.obcina-tabor.si Občinska uprava in druge informacije: 03 705 70 80 ali info@obcina-tabor.si MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) OBČINA POLZELA www.polzela.si Občinska uprava Občine Polzela: 03 703 32 00 Civilna zaščita Občine Polzela, poveljnik Igor Pungartnik: 041 508 860 Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 OBČINA VRANSKO www.vransko.si Dostava njunih življenjskih potrebščin za rizične skupinam: 041 699 273 Dostava toplega obroka za rizične skupine: 031 210 298 Dostava zdravil za starejše in bolne: 051 451 757 ali 031 521 726 Njuno varstvo zdravih otrok in zbiranje podatkov o prostovoljcih: 031 382 134 PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 Prodam suha BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, z možnostjo dostave na dom. Cena »klaftre« 280 €. Info.: 041 522 560 Nagradna križanka SKIRO PNEVMATIK CENTER Pokrovitelj križanke v marcu je podjetje SKIRO pnevmatik center, Latkova vas 214a, Prebold. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 18. 5. 2020. Kontakti: ( 03) 703 12 20 ali info@ skiro.si Rešitev križanke iz marčevske številke: ZA-VAŠO-VARNOST-IN-ZADOVOLJSTVO. Nagrajenci: 1. Gorazd Podplatnik, Tabor 18, Tabor; 2. Marija Herman, Hmeljarska cesta 19, Prebold; 3. Danica Grabner, Griže 116, Griže. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Avtoservis Rona. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 živimo z naravo ŠT. 4 I april 2020 Preusmerili so se na dostavo na dom D. Naraglav Z zaprtjem šol in vrtcev so izgubili največje kupce. Na kmetiji Flis – Četina iz Spodnjih Grušovelj v KS Šempeter so se v tem kriznem času zaradi koronavirusa nekako prilagodili razmeram in svoje mleko in mlečne izdelke dostavljajo tudi na domove, od vrat do vrat. Tako omogočajo svojo prodajo. Hkrati s tem prispevajo tudi svoj delež k zajezitvi pandemije, saj ljudem zaradi tovrstnih mlečnih proizvodov ni treba hoditi v trgovine in tvegati morebitne okužbe. di epidemije prestavljeno. Zaradi epidemije imajo tudi nekaj težav z viškov mleka. Darija Četina je o tem povedala: »Situacija je zelo težka in stresna. Del mleka predelamo v izdelke in ga prodamo končnim kupcem ter trgovinam, del mleka pa še vedno oddajamo odkupovalcu GPZ z.o.o. . Na trgu se srečujejo odkupovalci mleka z viški, ker je izvoz delno zaprt. Mleka pa je spomladi največ. Trenutno odkup mleka še nekako gre in upamo, da se čim prej navadimo živeti s korona virusom ter začnemo kolikor toliko normalno živeti.« Zaradi virusa nove poti trženja Darja Četina Kmetija Flis je usmerjena predvsem v pridelavo mleka, obdelujejo pa tudi 60 hektarjev kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo okoli 185 glav živine, od tega okrog 90 krav molznic črno-bele pasme, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo okoli 800.000 litrov mleka, ki ga prodajo v mlekarno, precej pa ga predelajo tudi v mlečne izdelke, s katerimi so tudi obogatili tovrstno ponudbo v Sloveniji. Pri njih se krave opremljene s čipi, ki omogočajo računalniško krmljenje, predvsem pa molžo s sodobnim robotom in sprotno spremljanje posamezne krave, količine in kakovosti mleka. Da se živali dobro počutijo, jim v hlevu predvajajo klasično glasbo, imajo pa tudi prhe in masažne robote. »Zadovoljne krave tako dajejo tudi več mleka, v povprečju ena krava 31 litrov na dan,« so povedali. Vsako leto v mesecu maju pripravijo tudi dan odprtih vrat, kar pa bo letos zara- »Naša kmetija je ostala čez noč brez večjih kupcev, šol, vrtcev … Prav tako pa so se zmanjšala naročila trgovin. Zaradi tega smo se odločili, da začnemo dostavo po domovih. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih razvažamo in dostavljamo svoje proizvode po okolici, dolini in vse do Velenja, Vojnika, Celja, Laškega … Ob sredah smo v Trbovljah, Zagorju, Izlakah ter še v Domžalah, Trzinu, Kamniku in Ljubljani z okolico. Ob petkih pa smo na relaciji Maribor in Ptuj, to se pravi v Zrečah, Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici pa v Kidričevem, Ptuju in drugih krajih. Mislim, da smo s tem naredili tudi veliko dobrega za svoje stranke, da lahko ostanejo doma, mi pa lahko še naprej prodajamo izdelke in si tako vsaj delno omilimo izpad prihodka. Prodajalno, ki jo imamo na kmetiji, smo v tem času zaprli, saj gre za mali prostor in bi bilo težko zagotavljati ustrezno varnost v skladu s predpisi vlade za zaustavitev širitve virusa covid-19. Upamo, da se bo zadeva čim prej zajezila in da začne gospodarstvo delati, saj bomo edino tako lahko še naprej proizvajali in prodajali svoje izdelke ter imeli zadovoljne stranke. Srčno pa si želimo, da bodo kupci še bolj začeli podpirati in kupova- ti lokalno predelano hrano in s tem tudi podpirati razvoj in obstoj kmetij ter ceniti slovenskega kmeta, ki prideluje hrano,« je med drugim povedala Darija Četina, ki skupaj z možem Damijanom in družino gospodari na tej kmetiji z zelo dolgo tradicijo. Od hmeljarstva do živinoreje Zgodovina kmetije sega daleč nazaj. Ima dolgoletno tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Leta 1938 je kmetijo od strica, ki ni imel svojih otrok, podedoval Damijanov stari oče. Od njega jo je prevzel sin Jože, sedaj pa na njej gospodarita Damijan in njegova žena mag. Darija Četina, ki je po poklicu magistra poslovnih znanosti. Ker kmetija leži na tradicionalno hmeljarskem območju, je bila do osamosvojitve Slovenije njena glavna dejavnost hmeljarstvo. V devetdesetih letih so se na kmetiji odločili za preusmeritev v govedorejo in proizvodnjo mleka. Sedanji lastnik kmetije, ing. agronomije Damijan Četina, jo je prevzel leta 2006, od sedaj že od pokojnega očeta Jožeta. Konec leta 2007 so jo posodobili tudi z robotom za molžo krav in od takrat je celotna proizvodnja mleka vodena računalniško. Ker izzivov na kmetiji ne zmanjka, se je rodila tudi ideja Flisovi so velik del prodaje zaradi epidemije preusmerili na prodajo po terenu in dostavo na dom. o predelavi mleka. Ta poteka že od leta 2009, od lani v sodobni kmečki sirarni, ki so jo uredili v starem gospodarskem poslopju. Zgrajen pa je tudi nov sodoben hlev za mlado živino. »V novi sirarni predelamo okoli 800 litrov mleka na dan. Izdelujemo različne vrste svežih mlečnih izdelkov: navadne, sadne, grške in lahke jogurte brez laktoze, sirotko, sir za žar, več vrst skute in mladega sira, kislo smetano, kislo mleko in maslo …,« nam je razložila Darija in doda- la, da so svojo ponudbo sedaj obogatili še s skyrom, mlečnim rižem in albuminsko skuto. Vse to lahko obiskovalci okušajo na raznih hišnih dogodkih, sejmih in drugih priložnosti. Za vrsto izdelkov so prejeli že številna zlata ali srebrna priznanja ter znake kakovosti, ki se na vsakoletnem sejmu Dobrote slovenskih kmetij podeljujejo za trikratno zaporedno prejeto zlato priznanje za posamezni izdelek. Kmetija ima tudi Certifikat izbrana kakovost Kmečki. Proti pozebi oroševanje T. Tavčar Na sadni plantaži Sadjarstva Mirosan 2. aprila ob 8. uri zjutraj Proizvodi kmetije Flis so nosilci številnih priznanj kakovosti. www.kmetijaflis.si Za vas smo dosegljivi na info@kmetijaflis.si ali 051 325 810 Prodaja in dostava vrhunskih mlečnih izdelkov, ki so polnega in bogatega okusa ter dobrot s kmetije na dom. Sadjarstvo Mirosan v Kasazah pri Petrovčah je 2. aprila, ko je bila temperatura minus 6 stopinj Celzija, uporabilo protislansko zaščito oroševanja z vodo. Kot je povedal direktor Vlado Korber, orošujejo na 18 hektarjih površin, od skupno 120 hektarjev na Mirosanu in 20 hektarjev v Kamniku. Ostale površine pa so žal nezaščitene. Narava pa jo je v prvi polovici aprila še večkrat zagodla in Vlado Korber je ob tem ocenil: »Po preteklih dveh tednih, ko je temperatura padla pod ledišče kar sedemkrat in že povzročila močno pozebo velikega dela cvetov, je sledila otoplitev s temperaturami krepko preko 20 st. C. Glede na to, da je za povprečen pridelek dovolj morda že petina zdravih cvetov, smo bili takrat še zmerni optimisti. Ker pa je oto- plitev preteklega vikenda premaknila vegetacijo v polno cvetenje večine sort in so bili cvetovi izpostavljeni več ur s temperaturam -3 in še nižjim, le upamo, da bo kaj sploh ostalo. Konec tedna bomo pregledali nasade in ugotovili, če je kaj cvetov še živih, do dokončne ocene pa bo treba počakati do meseca junija, ko bodo vidne tudi morebitne kakovostne poškodbe.« Z ukrepom oroševanja v sadjarstvu želijo cvetoče ali ravno odcvetelo sadno drevje zaščititi pred nevarnostjo slane in z njo pozebe. S spomladanskimi pozebami se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto. Pri oroševanju proti pozebi se celoten sadovnjak pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Da bi ga v sadovnjakih lahko ustvarili, morajo seveda imeti v njem napeljan namakalni sistem za oroševanje. Zaradi negativnih temperatur okolice se dodana voda ohlaja, zmrzuje in se nalaga po vseh delih rastline. Ob ohlajanju dodane vode in nato ob nastajanju ledu se zaradi fizikalnih zakonitosti sprošča toplota, ki se prenaša deloma na cvetove, deloma pa v zrak v svoji okolici in v tla ter s tem zaščiti cvetove pred pozebo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo; nepravilno izvedeno oroševanje lahko povzroči celo večjo škodo, ko bi prizadela nasade brez tega ukrepa. MLADI / informacije ŠT. 4 I april 2020 29 Tudi v vrtcih ustvarjanje na daljavo L. K. Tudi vrtci delujejo na daljavo. Vzgojiteljici iz oddelka 13 Vrtca Prebold Magda B. Motoh in Mateja Končina sta svoje varovance navdihnili, da ustvarjajo izdelke na temo epidemije, velike noči in preživljanja časa doma. Nastale so čudovite stvaritve otroške domišljije, izvirni otroški izdelki, ki so jih potem fotografirali in poslali vzgojiteljicama. Veseli smo, da sta jih posredovali na uredništvo Utripa in da jih skupaj z otroki in starši delijo s Spodnjo Savinjsko dolino. Naj bodo navdih. Isabela Škoflek, 5 let: Koronavirus iz krpe za prah, ki jo je ovila okrog žoge ter dodala velike oči, da vidi na vse strani Lija Besednjak, 5 let: Izdelala je kartice z ugankami ter dodala slikovne rešitve (risanje z barvicami). Živa Stergar, 5 let: Snežak Korolaf z masko Julija Cilenšek, 5 let: Pisana korona zlobe iz slanega testa Amar Suljkanivić, 6 let: Velikonočni zajček iz papirnatih trakov Jaka, 5 let: Jaz v karanteni (risanje s flomastri) Maks Debelak, star 5 let: Izdelal je svoj plakat Abeceda. Timotej Grešak, 6 let: Koronavirus iz toaletnega tulca in posebne PVC rokavice David Potočnik, 5 let: Zaščitna maska, izdelana iz bombažne krpe ter narisana maska z barvicami MLADI AVTORJI Pozabljiva Rozi Nova fora Nekoč na Irskem živela zlata ribica je, Rozi njeno bilo je ime. Njena posebnost bila je ta, da pozabljiva je bila zelo. Ko pa na sprehod odšla je nekega dne, na sredini ugotovila je, da ne ve, kam naj gre. Tako se torej v svojem akvariju izgubila je, in kmalu utrujenost pojavila se je že. Prišla je nova fora, prav'mo ji korona. Zdaj smo vsi doma in nič se nam ne da. Kar dobro se Rozi upirala je, a na koncu vendarle premagala želja po mehki postelji jo je. Tako močno v hiško svojo se je zaletela, da zlomila se je stena cela. A to sploh je ni skrbelo, samo da ji do postelje prispeti je uspelo. Oblekla si je še pižamo in v posteljo ulegla se zaspano. Ko pa skoraj že zaspi, nenadoma odpre oči in razočarana ugotovi, da pozabila je, kako se spi. Matic Nareks, 8. b OŠ Petrovče Mama, ata, brat in jaz, vsi navijamo naglas, Da bi fora ta, hitro v pozabo šla. Tudi naš je pes v tej fori, ven ga vozimo ob zori, po kosilu in zvečer, revež komaj čaka, da mu damo mir. Luka Pavič, 7. b I.OŠ Žalec Ostanimo doma Dnevi v tedne lezejo zelo počasi, zaradi korone je nadzorovan vsak naš korak. Ni važno, ali živiš v mestu ali na vasi, za šolarje vse je vsak dan čisto enak. Telefon je ves čas dovoljen, pouk, kadar se ti zljubi, računalnik je več kot zaželjen, nihče se z ocenami ne trudi. Na prvi pogled živimo svoje sanje, toda ne smemo med prijatelje in na igrišče, najbolj pomembna je skrb za zdravje, zato vsak družbo le po netu išče. Dnevi so dolgi, zmaguje dolgčas. A zdržimo in doma ostanimo! Zase, družino, starejše, za vse nas. Živa Štiglic, 9. c OŠ polzela Korona Vsi nosijo maske, jaz tega pa nočem. Verjamem še v zdravje, le tega si želim. Ni mar mi za korono, pa vsa ta pravila, ničesar ne rabim, želim si le svobodo. Naj konča se že ta karantena in žalost za vse, svobode in zdravja želimo si le. Karolina Dimitrov, 5. b OŠ Prebold Ožbej Stergar, 5 let: Velikonočni zajček iz odpadnega toaletnega tulca KRONIKA / PO DOLINI 30 ŠT. 4 I april 2020 Zaljubljen v les, v starine in planine D. Naraglav V lesu ustvarja vozila, cerkve in nabožne predmete, vaze, za veliko noč pa tudi velikonočne spominčke, denimo zajčke. Prav v tem času bi morali v Taboru praznovati svoj občinski praznik, v okviru katerega je tudi vsakoletni Šentjurski sejem z bogato ponudbo in tradicionalnorazstava ustvarjalnosti krajanov v Dvorani doma Krajanov Tabor, ki jo s svojimi lesenimi izdelki vsako leto obogati tudi Franc Parašuh iz v Kaple v Občini Tabor. Letos se bo prvič zgodilo, da bodo zaradi korona virusa njegovi izdelki ostali doma. V njegovem razstavnem prostoru, ki je natrpan z najrazličnejšimi izdelki, ki predstavljajo razna prevozna in delovna sredstva: tovornjake s prikolicami in cisternami, nadstropni angleški avtobus, traktorje delov- ne stroje in tudi motorje. Poleg njih je še veliko drugih izdelkov, kot so kapelice z Marijo, cerkvice, ladje, mlin na veter, vaze in še vrsto drugih manjših. Za tokratne velikonočne praznike je za darila izdelal veliko malih in večjih zajčkov, za sosedov 60. rojstni dan pa leseno veliko verižno motorno žago. V izdelavi je tudi maketa njihove cerkve, ki stoji na drugi strani ceste, nasproti njegovega doma. Zvonik, ki je najbolj zahteven, je že končan, ostalo pa še sledi. V njegovem razstavnem prostoru pa je nekaj posebnega komat za konja, ki ga je obdelal z lesom in zaprl z vratci s ključem. V njem se skriva mali barček z raznimi žganimi pijačami, kar je svojstvena domislica. Sicer pa je to le ena od starin, ki same po sebi pričajo, da je Franc tudi navdušen nad starinami. Bežen pogled lahko vidi star šivalni stroj, star radio, pisalni stroj, razna stara svetila, likalnike na žerjavico, stare nabožne slike, gašperček, nekaj vojaških eksponatov in še kaj. »Za starine se zanimam že zelo dolgo, tako da se je marsikaj znašlo v moji zbirki. Ena od zanimivosti je vojaška čelada iz druge svetovne vojne, ki je dvoplastna in so jo imeli ostrostrelci. Od vojnih eksponatov imam tudi posebno napravo za merjenje plina v bunkerjih in zaščitna maska za zaščito proti plinu,« pove Franci in poka- Ustvarjalnost, nagrajena s certifikatom D. Naraglav V času, ki ga zaradi epidemije preživlja doma, je ustvarila že preko tristo nageljnov iz krep papirja, precej malih butaric, okrasna velikonočna jajca in številne druge izdelke. V Aninem domu župnije Prebold je bila v petek, 13. marca, zadnji dan pred uvedbo strožjih ukrepov vlade zaradi koronavirusa, na ogled enodnevna razstava nadvse aktivne in ustvarjalne Tončke Podgorski iz Prebolda, ki je za svoje delo prejela certifikat Obrtne zbornice Slovenije za ustvarjanje iz krep papirja. Certifikat je bil tudi razlog za to razstavo, s katero je javnosti želela pokazati vse tisto, kar počne v svojem prostem času. Na tokratni razstavi so bili na ogled številne rože iz krep papirja, za katere je certifikat tudi prejela, razni kvačkani, pleteni in klekljani izdelki in še vrsto drugih razstavnih predmetov, povezanih z raznimi priložnostmi, kot so božič, cvetna nedelja, velika noč in še kaj. Kot mi je povedala po telefonu, v času karantene, ki omejuje socialne stike in tudi prehode iz občino v občino, večino svojega prostega časa posveča izdelovanju rož iz krep papirja in drugim ročnim delom. Med drugim je v tem času naredila že preko tristo nageljnov, precej malih butaric, lepo izdelanih okrasnih velikonočnih jajc in drugih izdelkov. Antonija se je rodila očetu Slovencu Nikolaju Mazuri in materi Anki Mikulić v kraju Ljubija v Bosni, nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne. Oče že na polico nad njim, kjer so shranjeni omenjeni eksponati. »Tudi les me privlači odkar skoraj pomnim, resneje pa sem se s tem začel ukvarjati, ko je Tabor postal svoja občina in z njo še bolj organiziran Šentjurski sejem, ki je bil sicer že v okviru takratne krajevne skupnosti. Letos bi moral biti že 28. po vrsti. Odkar so v okviru sejma, to pa je že okrog 16 ali več let, tudi razstave, pa sem vseskozi zraven s svojimi izdelki. Prav to me je tudi gnalo k še večjemu ustvarjanju, saj sem želel vsakič pokazati še kaj novega,« še pove moj sogovornik Franc Parašuh, s katerim sva se pogovarjala na varni razdalji. Na Čemšeniški planini lani kar 85-krat Kot že rečeno so Francova velika ljubezen tudi hribi, nekajkrat je bil na Triglavu in tudi drugih višjih vrhovih v Julijcih in v Kamniško-Savinjskih Alpah, vendar kot pravi mu bolj ležijo nižji hribi, ki jih prekrivajo gozdovi. Zadnje čase zelo rad zahaja na Čem- šeniško planino ali Črni vrh (1204 m) in tamkajšnji planinski dom dr. Franca Goloba (1120m). Lani je bil tam kar 85-krat, letos, do uvedbe ukrepov vlade zaradi korona virusa pa tudi že 16-krat. »Kdaj bom lahko spet nadaljeval s temi pohodi, je sedaj še nemogoče vedeti, vsekakor pa si želim, da bi to bilo čim prej, saj že močno pogrešam te pohode. Enako tudi balinanje, s katerim sem se začel ukvarjati kot član Društva upokojencev Tabor. Imamo svoje balinišče, kjer treniramo in tekmujemo, hodimo pa tudi na tekmovanja izven občine in smo tudi kar uspešni,« veselo pripoveduje. Franc Parašuh se je rodil v Šentrupertu in se takoj po končani osnovni šol zaposlil. Skozi delovno aktivnost obdobje ga veliko ni bilo doma, saj je delal na terenu tudi po ves dan, sedaj pa ima časa dovolj in v krogu svoje družine, življenjske sopotnice Dragice in sina Tilna, ki se je izučil za mizarja, uživa upokojenski staž, ustvarja in dela to, kar ga veseli. »Česa podobnega ne pomnim« D. Naraglav Devetdesetletna Marija Jezernik pravi, da je svoj okrogli jubilej praznovala še pravi čas, zato se je lahko poveselila je bil v času Avstro-Ogrske žandar. Ko stilni tovarni Prebold. Že prej, še bolj v krogu številnih sorodnikov. Tončka ob svojih stvaritvah iz krep papirja je velik del slovenskega ozemlja po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo, je odšel v Bosno, kjer je spoznal ženo Anko, s katero sta imela pozneje kar trinajst otrok. Antonija oziroma Tončka, kot ji rečejo, je bila zadnja med njimi. Leta 1964 se je poročila s Stjepanom Podgorskim, ki je bil rojen v Slavonski Požegi. Dve leti po poroki sta si ustvarila družinsko gnezdo v Sloveniji, kjer je Stjepan že delal kot pek. Njuno življenje je najprej obogatil sin Anton, zatem pa še Zoran in Snežana. Do upokojitve je bila zaposlena v Tek- pa potem, se je vključila v humanitarno delo v kraju. Na različnih prireditvah, kot so na primer festivali potic, festivali čipk, razstave ročnih del, pomaga s svojim znanjem, izkušnjami in tudi s svojimi izdelki. Dejavna je pri župnijski Karitas, v preboldskem domu starejših, pri upokojencih, Zvezi borcev. Delovala pa je tudi v društvu Hospic, kjer je pomagala lajšati zadnje trenutke umirajočim in njihovim sorodnikom. Skratka, poleg tega, da je zelo ustvarjalna, je tudi sočutna oseba, vedno pripravljena prisluhniti drugim in pomagati. O uporabi pametnih telefonov D. N. »Digitalna pismenost je ena izmed ključnih vseživljenjskih kompetenc,« je povedal predavatelj Andrej Slonjšak. Na UPI – ljudski univerzi v Žalcu so v okviru projekta Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc v Savinjski regiji 2018 2022 pripravili dva zanimiva izobraževalna programa: program UŽU Izzivi podeželja in tečaj uporabe pametnih telefonov/tablic. Program UŽU Izzivi podeželja je namenjen vsem, ki so motivirani za pridobitev temeljnih spretnosti in novih znanj, za izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja na podeželju ter za izvajanje dejavnosti na podeželju. Tečaj uporabe pametnih telefonov/tablic namenjajo tistim, ki želijo stopiti v korak s časom in se polno vključiti v digitalno družbo. Franc ob svojem skritem barčku, ki je v konjskem komatu »Digitalna pismenost je ena izmed ključnih vseživljenjskih kompetenc, ki vključuje varno in kritično uporabo tehnologije informacijske družbe pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Pismenost pametnih telefonov pa navsezadnje posamezniku omogoča polno vključitev v digitalno družbo in polno uporabo vseh digitalnih storitev, ki so posameznikom na voljo prek pametnega telefona, kot so mobilna banka, e-uprava, e-zdravstvo, e-Davki, ZPIZ … Z učenjem omenjenih digitalnih storitev posameznik pridobiva osnovno znanje uporabe pametnih telefonov in ga nadgrajuje z zahtevnejšim. Kot učitelj ocenjujem, da so pomembnejša znanja, ki jih udeleženci usvojijo, govorna uporaba pametnega telefona, govorna uporaba Microsoftovega mobilnega Worda, tehnika hitrega slikanja, uporaba aplikacije skeniranje dokumentov ter uporaba digitalnega potrdila na pametnem telefonu in še mnogo več,« je povedal izvajalec tega programa Andrej Slonjšak in dodal, da številnim tečajnikom zelo priporoča tovrstno izobraževanje, saj se vsa teorija uporabi v praksi. Ob vsem tem pa udeležencem tečaja veliko pomeni, da izobraževanje poteka v zabavnem ter družabnem vzdušju. Tečaj je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2017-2020. Marija, po domače Blažuhova Mici iz Osredka v Veliki Pirešici, kot mnogi drugi ne more razumeti, da je koronavirus spravil na kolena tako rekoč ves svet in ljudi prisilil v drugačno življenje, ki se ga ne da primerjati z nobenim dosedanjim, saj se kaj takšnega še ni zgodilo. »Že dolgo sem na svetu, a česa podobnega ne pomnim. V 2. svetovni vojni je bilo hudo. Vzela je na milijone življenj. Za to so bili krivi tisti, ki so hoteli biti nadljudje. Za dosego tega cilja so morili, pobijali in uničevali vse, kar jim je prišlo nasproti. Tokratni sovražnik in ubijalec pa je skriti virus, ki se nezadržno širi, mori, vliva strah in nas spravlja v negotovost, saj ne vemo, kako se bo vse skupaj izteklo,« pravi Marija Jezernik, po domače Blažuhova Mici, rojena Žnidar, ki je še ujela »vlak« dovoljenega združevanja pred uvedbo ukrepov vlade v boju s koronavirusom in tako še uspela slovesno praznovati svoj 90. rojstni dan. Tega je praznovala v Domu krajanov v Šentilju v krogu številnih sorodnikov, in sicer dveh sinov, dveh hčera, desetih vnukov, trinajstih pravnukov ter drugih. Pripravili so ji res lepo praznovanje. Sorodniki so ji podarili lep album spominov, ki odstira njeno življenjsko zgodbo. Ta se je pred devetdesetimi leti pričela na Planinškovi domačiji v Podkraju v KS Ponikva v družini s sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskovala v Šentilju, tam preživela vojna leta, nato pa se poročila z Janezom Jezernikom. Blizu rojstne hiše v Podkraju sta si zgradila nov dom in si ustvarila lepo družino s tremi sinovi in dvema hčerama. V službo je hodil samo mož, ona pa je gospodinjila, skrbela za otroke in delala na zemlji, kar jo je ohranjalo zdravo in zadovoljno. Pred sedemnajstimi leti je postala vdova. Zdaj živi pri najmlajši hčerki Ireni v Osredku v KS Galicija. Kot pravi, je zelo srečna, da ima takšno hčer in zeta, ki ljubeče skrbita zanjo. Sicer pa je Marija še čila in zdrava in gre rada na krajše sprehode okoli hiše. Z bistrimi in tudi hudomušnimi pogovori rada nasmeje zbrano družbo. Najbolj vesela pa je, ko jo obiščejo vnuki in pravnuki, ki ji osmišljajo in lepšajo jesen življenja. Jubilantka Marija Jezernik kronika ŠT. 3 I marec 2020 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 50. letu starosti nas je zapustil naš dragi JOŽEF ČREŠNIK Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine … POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 iz Studenc (4. 5. 1970–17. 3. 2020) V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar, Petru Podržaju, gospodu Andreju Vrabiču za opravljen obred in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in postali ob njegovem grobu. Vsakemu posebej hvala. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Žalujoči: žena Sandra, sinova Žan in Joži z Laro ter ostalo sorodstvo Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi JOŽE KUČER Vsi njegovi 22. aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustila mama, stara mama in tašča FRANCKA SKOK iz Kaplje vasi pri Preboldu (24. 10. 1926–22. 4. 2019) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal … ZAHVALA V 59. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, dedi ŠTEFAN PETERNEL iz Andraža nad Polzelo 107 Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane sveče, telegrame in vse druge pozornosti. Hvala gospodu župniku, govorniku in vsem, ki ste ga z nami pospremili na zadnji poti do groba. Posebej hvala tudi dežurnemu zdravniku in reševalcem iz Velenja ter pogrebni službi Ropotar za vse opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marjana, hčerki Maja in Saša z družinama ter oma Pavla V boleči praznini živijo hvaležni spomini. ZAHVALA 15. marca je v 81. letu starosti za vedno zaspal ZDRAVKO VALENTIN PIRC iz Šempetra MILAN LESJAK st. po domače Žilnikov Milan iz Ojstriške vasi 15 (29. 9. 1937–2. 4. 2020) Ob boleči izgubi našega očeta, dedija in pradedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in sodelavcem, ki ste mu izkazali čast in spoštovanje, nam pa ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in spodbujali. Hvala za številna in sočutno izrečena sožalja, darovane svete maše in za darove za cerkev. Ati, tako, kot si mirno, v svoji bolezni preživel zadnji dve leti, odkar je odšla naša mami, ki si jo z nami vred neizmerno pogrešal, te je v prvih lepih spomladanskih dneh Bog Oče poklical k sebi in v družbo naše mami, tako smo se tudi morali tiho in z žalostjo posloviti od tebe. Dragi ati, hvala ti za vse, pogrešali te bomo. V SPOMIN Milanu Lesjaku Poslavljamo se od prvega predsednika Društva hmeljarjev Slovenije Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi. Z velikim spoštovanjem in z bolečino v srcu Ti bom zapisal, dragi prijatelj, teh nekaj vrstic. Zelo ponosno si drugo nedeljo v mesecu avgustu leta 2003 od mene sprejel hmeljarskega mačka in postal enainštirideseti hmeljarski starešina. Na to častno funkcijo, ki jo hmeljar ali hmeljarski strokovnjak lahko doživi samo enkrat v življenju, si bil zelo ponosen. Vsakokrat si si z velikim spoštovanjem nadel našo lepo uniformo, ki jo imamo samo slovenski hmeljarski starešine. V svojem aktualnem mandatu si bil zelo aktiven in zelo si si prizadeval, da sva dva meseca, preden si predal promocijske naloge novemu starešinu, 16. junija 2004, ustanovila društvo z imenom Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. To ime je društvo nosilo vse do leta 2010. Takrat smo ga preimenovali v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Postal si prvi predsednik. Društvo si vodil z veliko vnemo in prizadevanjem vseh osem let. Malo društvo z devetintridesetimi ustanovnimi člani je raslo iz leta v leto in si zadajalo nove naloge. Zelo si bil ponosen na to, ko si bil leta 2015 predlagan za hmeljarskega viteza 1. stopnje. Častno imenovanje so ti podelili na mednarodnem kongresu IHGC v Nemčiji. Prejel si tudi priznanje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. V svojem času, ko si bil pri močeh, si bil zelo aktiven tudi v gasilskem društvu, kmetijski zadrugi in v hranilnokreditni službi. Bil si tudi porotnik na Sodišču v Celju. Preden si prišel v starešinske vrste, sva se kot hmeljarja poznala le bežno. Ko pa si postal hmeljarski starešina, so se vezi med najinima družinama okrepile. Zelo sva si zaupala. Ti si bil predsednik, jaz sem bil blagajnik. In vse akcije sva skupaj premlevala, kako jih izpeljati. Tako kot Ti je bila tudi tvoja soproga Zofi pokončna oseba. Spoznal sem jo že leta 1972, ko sva skupaj hodila na traktorski tečaj in naredila tudi izpit za avto ter traktor. To je bilo zelo dobrodošlo, saj ti je mnogokrat pomagala pri vožnji s traktorjem ali pa bila tvoja osebna voznica. Bila je tudi med ustanovnimi člani našega društva. Bila je pripravljena za vsako akcijo, saj je mnogokrat spekla kruh, pa naj bo za Jožefov sejem ali za druge akcije. A se je nepričakovano poslovila. To je pustilo na tebi hude posledice in pred dvema letoma se ti je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so te morali dati v dom za ostarele, kjer so ti laže nudili nego kot doma. Z veliko predanostjo si vse svoje življenje posvetil hmelju in s srcem gojil to našo savinjsko grenko rožo. Znanje si prenesel tudi na svojega sina Milana, ki mu sedaj na kmetiji pomagajo že tvoji vnuki, in ni se bati, da se kmetija ne bi razvijala naprej in ohranjala hmeljarske proizvodnje. Milan, bil si ponosen na vse svoje otroke in vnuke in njihovo mamo Tinko, ki je tvojemu sinu na kmetiji vseskozi velika opora. Prav posebej pa si bil navezan na svojo Zofi, kajti nikdar nista šla nikamor drug brez drugega. Zdaj se bosta spet povezala. Vsem Tvojim izrekam v imenu Združenja hmeljarjev Slovenije iskreno in globoko sožalje. Ohranili Te bomo v trajnem spominu. Dragi prijatelj, naj Ti bo lahka zemlja domača, na kateri si mnogokrat pot potil. Janez Oset Žalujoči vsi njegovi Odšel si, spomini nate bodo vedno ostali. ZAHVALA V 96. letu starosti je tiho odšla naša draga mama MILENA ŠEMROV ZAHVALA iz Žalca, ukradeni otrok (2. 11. 1924–6. 4. 2020) Ob boleči izgubi dragega moža, atija, tasta in dedija Iskrena zahvala vsem, ki ste bili v mislih z nami. Posebna zahvala osebju doma upokojencev Prebold, še posebej zaposlenim na oddelku za dementne. ROBIJA PLASKANA Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi V 93. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica ANA BRECL Kako rada si šla na vikend. Ni bilo dneva, da nisi šla tja. Samo gledala si, kaj je še treba narediti. Zdaj je vse prazno, ko te ni. Ostal sem sam. V SPOMIN iz Liboj 97 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podporo in izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vedno bo z nami in v naših srcih. TREZI METELKO GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 Žalujoči vsi njeni Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do petka, 15. maja 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane sveče ter izkazano pomoč in oporo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili ob njegovem slovesu, Darinki za besede slovesa, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in za darovano cvetje ter sveče. Hvala dr. Tamari Ravničan ter pogrebni službi Ropotar. ZAHVALA ZAHVALA Tvoji: hči Mojca, sin Milan, hči Martina in sin Joži z družinami V ožjem družinskem krogu smo se od njega poslovili v torek, 14. aprila 2020, na pokopališču v Celju. V SPOMIN 31 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 iz Žalca (10. 9. 1947–7. 5. 2019) 7. maja je minilo eno leto, ko nas je po kruti bolezni zapustila naša draga žena, mamica in mama. Nikoli te ne bomo pozabili. Vedno boš v naših srcih. Mož Slavko, sin Miroslav z Marušo, hčerka Sineta z Borutom, vnuka Tilen in Žan ter ostalo sorodstvo 32 ŠT. 4 I april 2020 Na Kitajsko se vrača življenje … Kaj počnemo doma? T. T. T. T. osebni arhiv Polzelan Peter Zupanc že nekaj let živi in dela v Nanningu na Kitajskem. O izbruhu koronavirusa in spopadanjem z njim v Wuhanu, ki je postalo žarišče svetovne epidemije, je že večkrat poročal za Novi Tednik. Tokratno sporočilo je najbolj pozitivno in optimistično doslej, saj je Kitajski uspelo zajeziti in obvladati epidemijo. Življenje v tej veliki azijski državi se spet vrače v stare tirnice. Peter Zupanc pravi, da sta s soprogo prvič po dobrih dveh mesecih odšla do središča mesta, ki je oddaljeno približno štirideset minut vožnje z električnim motorjem. »Javno življenje se vsekakor vrača, čeprav po delčkih. Na cestah je relativna gneča, restavracije se odpirajo. Le še kakšnih 70 odstotkov ljudi ves čas nosi maske. Pouk pa je še vedno na daljavo, odpiranje šol sledi kasneje,« je Peter opisal prve znanilce normalizacije. Peter Zupanc Ne samo odraslim, tudi otrokom se je življenje v teh dneh postavilo na glavo. Vrtci in šole so zaprti, ni običajnega druženja s sošolci, prijatelji, sorodniki … So se pa nekateri kar znašli. Na sliki vidimo Jaka in Jureta, ki sta s pomočjo dijakinje Anike in študentke Marjetke z drvmi napravila nekakšno hiško in si tako skrajšala dni, ko morata biti doma. Se bo zgodba še nadaljevala s kakšnimi peripetijami okrog hiške? Bo tako, kot smo to počeli včasih? Se še spomnite? Sonce za dobro voljo in odpornost proti koronavirusu B. P. Jaka in Jure v hiški iz drv Na Žovneku po novem stražar T. T. Kulturnozgodovinsko društvo Braslovče zavzeto nadaljuje svoja dela pri obnovi gradu Žovnek. Pred gradom pa vas po novem sprejme prav poseben stražar, ki pod svojim ščitom skriva presenečenje. Stražar se odlično vklaplja v grajsko okolje, in če ste se ob naslovu morda ustrašili in pomislili na aktu- alne razmere, je potrebno pripisati, da nima zveze s koronaprepovedmi, temveč zgolj s kronskim turističnim biserom. Izdelal ga je član društva Uroš Križnik in bo poslej dodatno vabil na grad Žovnek. Ta se ponaša z zanimivo zgodovino in s čudovitim razgledom na okolico Žovneškega jezera. Sončimo se lahko na domačem dvorišču, daleč stran od plaže. Pomemben vir življenja je sonce. S pomočjo njegove svetlobe v telesnih celicah nastaja vitamin D, ki vpliva na mnoge telesne funkcije. Od novembra do aprila se njegove vred- nosti v organizmu znižajo. Zimsko pomanjkanje povzroča slabše delovanje imunskega sistema. Zato nam bo dobro delo, če od zgodnje pomladi do poznega pole- tja napolnimo zaloge vitamina D s postopnim in rednim izpostavljanjem soncu. Sončimo se vsak dan zmerno in tako okrepimo svoj imunski sistem, kar nam bo koristilo tudi v boju proti koronavirusu. Mlinček na Savinji B. P. Otroci opazujejo mlinček. Še ena lepa vest v teh navidezno sivih časih. Na reki Savinji, v okolici Orle vasi, je nadobudni ata vdelal v plitvino majhen, doma izdelan mlin, ki se veselo vrti v veselje njegovim otrokom. Če malo pobrskamo po medmrežju in povprašamo iskalnik o simbolnem pomenu mlina, najdemo same dobre reči. Takole pravijo zadetki: »Videti mlin v sanjah je dobro za vas, lahko pričakujete dobre poslovne rezultate. Vaši posli se bodo ugodno razvijali … Če sanjamo o mlinu, to pomeni povečano željo po uspehu. Se pravi, da si želimo napredovati v finančnem smislu ali pa splezati na višje mesto v družbi.« Mlin je seveda tudi neposredno povezan s kruhom, ki je prav tako izjemno močan simbol. Zato vzemimo ta mlinček kot majhno napoved lepših časov za vse. Uroš Križnik, ki je izdelal posebnega stražarja z mečem.