41. številka.
Ljubljana, v torek 19. febrnvarja
XVII. leto. 1H84
Ishaja vsak dan «re*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vt»e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za mesec, po 30 kr. M četrt leta. — Za tuje debele toliko več, kolikor polteh)a znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne peti t-vrste po ti kr., če se oznanilo jtdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolti frankirati. — Rokopisi so ne vničajo.  Uredništvo in u p r a v n i S t v o j« v Ljubljani v Frana Kohnana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 18. februvarja.
V železniškem odseku, katenmu naš poslanec g. baron Go d e 1 - Lannov predseduje, je on sam trgovinskega ministra vprašal J»li je vlade volja, podpirati zidanje železnice od južne železnice do Rogatca, nko se najdejo podvzetniki. Gosp. baron Gddel potem navaja, da so, kolikor je njemu znani, načrti izdelani za tri varijante: od Po lična čez Gabernik, od Bobove čez Podplat in od Št. Jurja čez Šmarje. Druid nafrt bi zahteval najmanj kap;tala, namreč 1,200.000 gld. in bi spadal v črto KnittelMd-Zapresič, ter bi se proga lehko nadaljevala do Konjic. Ostali dve Črti pa bi stali po P/a milijom* goldinarjev. G. minister Pino je odgovoril, da dozdaj vladi še nobeden načrt ni predložen, da pa je pripravljena, podpirati podvzetje, ako je treba do jedno tretjine stavbenega kapitala, če Be ostali dve tretjini od dru»e strani garantuji-ti. Na štajerskem deželnem zboru je tedaj, da se ta železniški projekt uresniči. Kajti podjetniki so tudi pripravljeni jedno tretjino kapitala dati, ako so štajerski deželni zbor zaveze, da prevzame za tretjo tretjino delnice ali jo saj garnutuje. Ker je v Slatini investiran imenitni del štajerskega deželnega premoženju, čegar dohodki so ra zmerno ploli, bi pa gotovo močno naraščali, ko bi Slatinske toplee bile z železnico zvezane, je le v interesu dežele, da se udeležuje s primernim delom potrebnega kapitala. —
V bu dgetn« m odseku bode g. Jireček, kot poročevalec za u*no ministerstvo, predlagal novo resolucijo zastran slovenskih pamleik na gimnazijah v Celji in Mariboru ter ca Goriškem in Primorskem, dalje zastran slovenskega učnega jez>ka na Mariborskem učiteljišči. Rtdovedni smo, s čim se bode zdaj izgovarjalo učno ministerstvo, ko niti ne more več trditi, da nemarno potrebnih učnih knjig, št; uianje pa, da bi ne imel j Sloveuci dovolj učnih moti*. Goriškemu deželnemu šolskemu svetu je sicer gosp. minister Conrad lani prošnjo zastran slovensko-italijansluh paralelk v Gorici odbil, reko^, da je slovenščino na Kranjskem It, upeljal za po-ekušnjo, ne definitivno in da se morda še odpravi. To se je lan' zgodilo, letos pa je morda g minister druzega mnenja in tu bode g. dr. T o n k I i,
ki je že dvakrat storil vladi veliko uslugo, da je prevzel referat, ko se je vsak drogi branil — pri „Landerbnnku-aferi in pri izjemnih naredbab — imel priliko opozarjati slavno vlado, da ne naj tudi ona Slovencev blagovoli spominjati, tem bolj, ker tu ne gre za nobene koncesije, ampak za pravice, v ustavi vsem narodom zagotovljene.
Ljudomil zakon.
— o.— Grudnova hiša je bila nekdaj prva v vasi, vs*ga je imela dosta, sreče, časti in blaga Oče Andrej bi svojega počtenja in dobrega imena ne bil prodal za vse zlato na svetu, daleč, na okrog je bil poznat, ta mož, vse ga je čislalo in spoštovalo; ni čudo, če so bili sovašcanje veseli, da jim je Gruden hotel biti za župana In Grudnova mati, mati županja, toliko, da neso klobukov .snemali pred njo; in bili bi, če bi bila taka uav.da pi i kmetih! Njuna otroka pa sta tudi bila uprav materina in oči tova Kdo bi ne bil zavidal Giuduove hiše za vso to srečo in čast? — Ali prišlo je drugače. Andrej Gruden ie bil obdolien, da je iz sejma domov grede, svcega tovarila ubil in okradel, in postavili so ga pred porotno sodišee. Vse se je čudilo, kako je ii.oi»el Gruden tako zabresti, on sam je ven in ven trdil, da je, nedolžen, da on ni kriv groznega dejanja. Ali porotniki in sodniki, Kami vestni možje, so ga morali obso liti, kor je vse pričalo zoper njega. Razglašen je bil torej za ubijale* in v sramoti mu je bilo nastopiti večletno kaeen v grozah v ječ tam daleč nekje, kjer ni imel nobene druge tolažbe n go zavest, da je obsojen — po krivem, pr nedolžnem! Nad njegov doni in njegove preljube domače so pn prišle vse stiske in nadloge, ki spi h >.i )6 U treeg« dogodka. Miti le ra/jelera od zalotiti leg;a v g'ol>. domačijo je mi.se potegnil slabov«ten co*ed in vsak b p utegne uborna otroka zagnati ven pred prag iz rojstne očetove hi Se Če/, pet 1 t pride resnica na dan, nekdo na smrtne; postelji spozna, da je on ubil tistega, ki je zavoljo njega bil Gruden obsojen in zuprt. Gruden se vrne domov, zamsten in zanemarjen, domač pen se zakadi vanj, ko stopi na svoje, in seUije za mizo v praznej in gokj hiši, si pravi vesel : zdaj si vsaj lahko na Bvojem odpočijem. Po nedolžnem obsojeni in kaznovani Gruden je psi kmalu ! od svojih dobrih dveh otrok zvedel,  da  je oh vse,
da mu je v njegovih letih za'eti od konca, a vrhu tega brez gospodinje !
Komu ni znana žalostna ta povest? Ne od tod, ker jo naS pesnik Stritar pripoveduje, nego iz vsakdanjega življenja, iz znane skušnje! Čestokrat nas je le pretresla novost iz bližine, da je ta ali oni bil obsojen, da je že prestal velik del svoje hude kazni ali morda celo vso kazen, a da se je po/neje razodela njegova nedolžnost. Že gola taka zmota državne naprave, katera bi imela po svojem poklicu človeku meriti pravico, nikari ne krivice, dovolj je silovita, razburiti človeško srce in udariti v človekovo pamet! Iu navadno ob tacih novostih res nesmo kupi z grenko pijaco pogledali na dno, ker tega nesmo bili v stanu, ker je nemožno, predočiti si vse dufevue boje iu muke, katere nedolžni pretrpi pred obsodbo in po obsodbi, ker je nnmožuo premeriti vse, kar je svet sramote navalil na nedolžnega, dokler se ni vsa stvar na cisto deia, ker je sleinjie nemožuo ceniti vso škodo iti nezgodo, ki je vsled tega zadela nedolžnega imovino in družino! Jedno alt drugo zlo je Že samo na sebi v nebo upijoča krivica iu t«) tem hujša, ker izvira od moderne države s sveto jej nalogo, pomagati do pravice in popravljati krivico, in ker se godi v č-. su, ki hoče biti v prvej vrsti prosvethen, v dtugej pa liudomil. /a tega delj ;e bilo opravičeno gibanje tudi pri nas v Avstiiji, ki je hot lo i/podnesti to neprimeižalostno v va^aeni oz:.u Javno mnenje, zastopano v tej stvari zlasti tudi v leposlovstvu, jelo je neprestano irktti na duri posta voda)aičeve s proanio in zahtevo, da na; drž:-.»a odškoduje po nedolžnem obsojene, da naj popravi krivico, če tudi nehote storjeno po svojih služabnikih S>* v-j, da ,je tukaj tudi država v žalosti,eni položaji ker ona pač more nedolžnemu obsojencu povrni'i, kar |e izgube imel na svojem imet|i, ali nikdar pa ne tisto, kar je nesrečni človek s svojimi vred po nedolžnem sramote pretrpel, tr pljuni a preb 1 in neskončnih bridko tij okusil, zlasti, č« ju vse to nesel v grob, prednu Ae je svet o njegovej nedolžnosti prepričan bil A i vender i/reče nuj s** lepo, pravi'no načelo, in stori naj se, kolikor >e le da, nedolžnega od>ko-dovutt za prebito kazen. Ta želja se je že (lavno, davno izražavala tudi v Avstriji in lahkonogo jd postala jedna, splošna, Vedeli zoznamovnino, da je tej lepej želji primeren spomen k postavil pesnik Stritar
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IV. Poglavje. Družina AndrejeviČ in njegova žena. (Dalje.)
Zakaj ne bi ljubila ona Družine Andrejevima? Bojar res ni bil več mlad, pa Bog ga je blagoslovil z zdravjem, plemstvom, vojno častjo, trdno voljo, z vasmi, seli, širokimi travniki, njivami in gozdi za reko Moskvo, s shrambami, polnimi zlat', suknja in dragih kož. Samo z jednm Bog ni blagoslovil Družine Andrejevima; s carsko milostjo namreč. Ko je zvedel Ivan Vasiljevič, da so njegove suubaČice prišle prepozno, razsrdil se je na Moro>ova, in sklenil je kaznovati bojarja; velel ga je povabiti k svojemu obedu, in posadil ga je ne le nižje od Vjazem-Bkega, a Be nižje od Gorlunova, Borisa Teodoroviča, ki še ni imel nobene časti in nobenega čina.
Bojar ni mogel strpeti tega onečastenja; ustal
je izza mize: ne spodobi se Morozovu biti manj od Godunova ! To je carja strašno razkadilo, in ukaza! mu je, da mora prikloniti glavo pred Borisom TVodo-rovičem. Bojar je pokorno ubogal, poleg tega je pa grdo se znosil nad Godunovom, imeuoval ga je prase!
Ko je car to slišal, ukazal je Morozovu takoj pobrati se mu izpred očij, in ne prikazati se, dokler mu ne odpusti. Odšel je iz carskega dvora bojar; hod 1 je zdaj v priprostej obleki, z nepočesano brado, sivi lasje so mu viseli po visokem Čelu. Hudo mu je bilo, da ni srn« 1 gledati carjevih o?ij, pa ni one-čiistil svojega rodu, in ui sedel nižje od Godunova!
Hiša Morozova bila je polna časa. Sluge so se bali in ljubili bojarja. Vsak, kdor je prijel k njemu, bil je z veseljem vsprejet. Domačini in tujci hvalil* bo njegovo prijaznost; Vae je obdaraval s prijaznimi besedami, z dragimi oblekami in modrimi sveti. Z nikomur pa ni bil tako prijazen kakor s svojo ženo, Heleuo Dmitrijevno. Iu žena mu je povračevala prijaznost, s pr jaznostjo, slednje jutro in slednji večer klečala je dolgo pred svetimi podobami iu molila je ' vn njegovo zdravje.
Ali j«* bila kriva Helena Dmitrijevna, da se je sredi prijaznih besedij Družine Andrejeviča, sredi goreče molitve pred svetimi poilobami urival jej v mislih njen mladi vite/, dirjajoč na konji z uzdig-nenim mečem in pred njim bežeči litovski polki V
Ad je bila oia kriva, da jo je ta obraz vedno zasledoval doma, v ceikvi in drugod, pi> dnevi iu po noči, ter jej očital: ..Helena! Ti nesi držala svoje besed', nesi me cakfila, da se vruein, goljufala si me! . . .u
24. junija ua dan sv. Janezi Krstni!*«, tisoč petsto pet in šestdesetega leta oglasili so s- vsi Moskovski zvonovi zgo 1j<j zjutraj in zvonili brez prenehanja. Vso cerkve bile so polne. Po končanej službi božjej razšli so se ljudje po ulicah. Mladi in stari, ubogi in bogati, nesli so domov cvetlice in zelene vejice olepšane s pisanimi trakovi. Vse je bilo pisano, živo in veselo. Vender so se proti polu-dnevu začele ulice prazniti. Po malem začel se je narod razhajat', in kmalu nesi videl v Moskvi več človeka. Vladala je smrtna tišina. Pravoslavni so počivali v svojih počivalnicab, iu nikogar ni bilo, ki bi bil jezil Boga, sprehajajoč se po ulicah, kajti Bog
poznat kot izvrsten politični in upravni uradnik, mož energije poln, a preveč policijskega duba in značaJH, nema prav nobene stranke za seboj, on je stranka sam z* se. Zaradi tega pri zadnjih volitvah ni dobil nikake zaslombe in bilo bi proti vsem kon-stituci 11 u,11 nun načelom, da hi vladno krmilo še dalje imel v rokah mož, ki ima tako rekoč vse ua-rodue zastopnike proti sebi. Poskušala bo se sicer pogajanja, a Kristič ni hotel o nobenem kompromisu nič znati in je vztrajal pri svojej ostavki.
S danje mmisterstvo Garašauinivo,  čegar posamični   člani  so v političnem razgledu  našteti, se obče smatra kot nadaljevanje preteklo jesen odsto-pivsega Piro -ančevega ministerstva.  Ta preobrat je zavsem naraven.   Radikalei so s svojim nevspešnim ustankom ob Timoku izgubili mnogo svojega upliva. Nasledki tega oboroženega  upora   neso ostali brez nasledkov mej prebivalstvom,   saj so je ž; toiikrat obistinilo, da vsak,  kdor ka] ima, naposled vender j goli željo   mirno uživati svoj unetek,  da vsak želi, j da bi nastopile mirne in redne razmere. V tej želji glasovalo se je za naprednjaško stranko, katera je dobila veliko veČino. Opiraje se na pridobljeno večino, okoristila se je napredna stranka in kralju ni preostHJalo druzega,  nego poklicati ministerstvo iz j njene srede. Tako je moral dati Krstić ostavko in ; njegovo mesto zav/.eli so njegovi predniki, minister- j stvo P.ročauae, samo da pod drugim imenom.
Nom) m.nisterstvo ima gbde notranje politike | boljša načela in nazore, nego li Kristić, glede v nanje j politike pa je postal mej tem položaj veliko ugod- I ueji, ker ste se Avstrija in Rusija poprijazuili in bode že vsled tega marsikatera mpriiika in nape- j tost odpala.
Politični razgled.
Hotraiije dežele.
V Ljubljani 19. februvarja.
i
Jut:i bode imela gospodska zbornica držiii'-Bit-ga yJ>i»r» sejo.   Na dnevnem redu je prvo branje izjemnih nnredeb  Vsak razgovor je po zbor- ! "iii'nem redu pri prvem branji izknučen, samo mini- i st-rski   piedsednk bi z.mogel  poprijeti  b-'sedo in , dati zbornici ona pojasnila, katera je dal v odseku zbornice poslancev.
Oe tudi je še dva meseca do volitev na O^er« Nkein, vender se že volilci pripravljalo na volilni j boj.   Opozicija hoće antisemitsko vprašanje porabiti za agitac jsko sie.'stvo in izdaia je že nek mauifest, ki hudo im pada sedanji židovski uphv na vse javne j ' zadeve.   Opozicija pridoinva vedno več vel|ave in v j ! novem  državnem  zboru bodo gotovo konservativci 1 bolje zastopani, nioida pa pridobe še celo večino.
Vsi.auje države.
Novo ttrb*l<o ministerstvo ie tako sestavljeno: Garasanin predsednik in minister za vuanje zadeve; Novaković za notranje; Ku|undžič, doseda-j nji poslanik v R mu, za bouročastje in nauk; Marin* , kov.č, sodnik pri knsncijskem dvoru, za pravosodje;
G. Pavlović, bivši minister vuanjih zadev, za finance; ] polkovnik Petrovič za voisuo; polkovnik Protič za javna graditeljstvu; Gudov:ć za narodno-gospodarstVO. Prejšnje ministre je včeraj kralj vsprejel v avdijenci.
Kuski vojaški attache v Berol nu. Unez Dolgo-rul<y, podal se je pred včeraj h knezu Bismarcku v j Friedrichsruhe. Včeraj je bil tja poklican še pruski j vojni minister B onsart-Schellendorf. Sodi se, da se s tem mislijo še bolj utrditi dobre razmere mei Ru-\ sijo in Nemčijo. — Nekatera ruska zemstva so skle-nila, da bodo od zdaj v njih tudi učitelji imeli svoje zastopnike. Temu je neki pritrdila tudi ruska vlada.
Napadu na italijanskega kralja, katerega smo priobčili včeraj v telegramu, laški listi ne pripisujejo nobenega pomena. Misli se, da ni bil na-inerjen proti krahu, a je le kak maščevalni akt proti dotičnomu karabinjeru. Ko bi bili uapaduiki nameravali napad ua kralja, bili bi to lahko i/veli, ne da bi bili prišli v dot ko z dotičnim karabinjerom. Kralj je še le izvedel o napadu, ko je prišel v Rim. Cornetski o\ č nski sovet je iz.avd slovesni protest proti napadu in poklonil 500 frankov dotič-nemu karabinjeru.
V Bruselmu izišla je brošara „Le armee fran-caise en 1884 et le General de Gallifet", ki prinaša životopis tena. Francoskega generala in dokazuje njega neoeibno potrebo za francosko vojsko. Nemčija se trese pred tem generalom, pravi knjiga m bi se jako razveselila, ko bi ga politika nezaupanja in strankarstva prestavila v disponibiliteto. V političnem delu knjige poudarja brezimni pisatelj, da je pri nekhj priložno-ti omenil temu generalu, ali on res želi postati predsednik republike? A odnovoril je, da je rajši korporal, ki z-i po ved nje štirim možem nego predsednik republike, ki rema nič zapo-veriati. General Galhfet služi pod zastavo republike domovini, ker je ta legalna državna oblika. Ou hoče služiti domovini kakor vojak ne. bojišči. Brošura ima najbrž namen, preprečiti, da se ta general odstrani i/, vojske.
Pruska vlada je zaukazala na novo razglasiti iskalni list proti kardinalu Lodihovskemu. To ja^no kaže, da se Prusija se ne misd resno pomiriti s papežem in so dotčue obiavnave iimde pred vs«m ta ne men, da so pruski katoličani rajAi glasovali za vladne predloge v nemškem državnem in pruskem deželnem zboru. Pri posvetovanji o potrebščinah za ministerstvo nauka bodo katoliški in poljski poslanci v deželnem zboru Sprožiti razgovor o tem. —
Danes bode glasovanje v anglošit«',) spod-
njej zbornici o grajalnem predlogu,  katerega predlagajo konservativci.   Ve6 irskih jioslanc^v se neki ne bode udeležilo  glaso anja,   vender  se   upa, da zmaga vlada,   Oetudi   ne  z ravno veliko večino. — Veliki tabor v Guildhaliu zahteval je i-mileški protektorat v Egiptu, in izjavil, da nobena rešitev egiptovskega vprašanja Angliji ne mor > niti povoljna, ako trajno ne onemogoči trgovine s sužniki; tudi je potreben kupHjski pot v srednjo Afriko zi   trgovino in civilizacijo    Te  resoluci)c so se izročile Gladstonu in iordu Granvdlu ter opozicijskim vodjam. — Proklamacija,   katero  je razglasil  Gordon v KartumU, dovoljuje mej drugim tudi trgovino z robovi, ako se to potrdi,  na ust 1.1 bode v Angliji velik  hrup proti Gordonovemu pacifikacijskeinu programu,  ki utegue biti osodopoln za sedanjo vlado. Ta naredba moža, ki je bil nekdaj najhujši bojevalec proti takej trgovini, prihaja morda od tod, da je oviranje te trgovine najglavnejši  povod sedanjega Mihdijevega gi banja.   Kajti kakor novejša poročila javljajo, ustaja v Sudanu ni verskega značaja in  tudi   ni naustala vsled  nezadovoljnosti z egijitovsko  vlado, temveč podkurili so jo bogati trgovci z robovi, in ti rabijo Mahdija za svoje orodje. — Zanimivo je, kako sodi Gordon o napadu  ustainikov na   Kanom. General misli, di iz mej vse pri E;s Obeidu stoječe voiske bi le kakih tri ali štiri tisoč mož bilo pripravljeuih z Mahdijem prestopit) B^li Nil,  drugi bi se pa vsi Uprli. Mej temi tremi ali štirimi tisoči so pa največ črne čote,  pobegle iz egiptovske vojske,  te bi pa bilo z ugodnimi pogoji zopet moč pridobiti. Kasaala se je res udala. To mesto ima kakih 6000 prebivalcev in je 370 kdometrov na jugu od Suakima blizu abi-Binske meje; mesto je obdano z zidom in nasipom, a najbrž se je u lalo brez vsega boja, brez prelitja, krvi.   Kot vojaško skladišče  za mejne vojaške postaje in kot prehodna postaja karavan, ki so hodile v Sennar imel je ta kraj dvojen pomen. Angleška kolona,  Ki misli prodirati  proti Trinkitatu in Tor-karji, se ne odpravi pred prvim raareom na oduod. Osman Digma je  pa tu že prehitel Angleže, kajti
tudi v slovenskem slovstvu, kjer konci svojega spisa „Nedolžen!" (v lanj-kem „ Ljubljanskem Z^onu" zvezek 6., 7. in 8.) vzklikne: .Na zdravje tistemu možu, kateri bo prvi nasvetoval postavo, da naj se po kri vem obsojenemu kolikor moti poravna v nebo U|»ijoča kr.vica!"
Raz neparlamentarni dnevni red javnega mnenja je prišla ta žeija v konečnej obliki zakona na dnevni red našega državnega zbora 12. dne t. m. Razbm-kano vaiovje v državnej zbornici se je poleglo, ko je prišel načrt zakona o odškodovanji ob so jenih in čez čas za nek ri ve spoznanih osob v pretres in, kar je L« ko redko in pogrešano v p^rlamentarnej avatriiskej zgodovini, jednoglasno odobril ives zbor ta zakon v drugem in tretjem brauji. V debati, katero je poročevalec bojeviti dr, Jacque.i hotel nekoliko popluikati vladi v obraz, oglasil .-e je tudi naš slovenski poslanec gospod dr. V oš ujak, pri katerem sploh opazujemo b;ago pozornost /a žalostue socijalne in pravne razmere; da :e je v t-j ljudomil j zadevi izprego-voiilo tudi od slovensue strani, moremo le h vali ti, S tem smo si pridobili jedeu dokaz več, da Slovenci nesino taki nazaduj k , kakeršni b1. ugajali nemškim nas m nasprotnikov^
Tako je juo-li vtoreU državni zbor Avstriji in njenemu dobrtmu Imena stonl j.-iko dobro delo. Ako pomislimo da je bilo pri nas v 21 let.h nedolžno Obsojenih 148 osob, ondu je bil zakon o odškodovanji uedul&oili prava potreb« v Avstriji, če tudi drugje ne. Da se je tako dolgo odlašalo s takim piepi imeni m in koristnim ukrepom, se ni čuditi, saj so pft6 šh do pred kratkim avstrijsko za-konodajstVO vodili nemški „libeialci", ki so bdi poprej vse drugo nego liberalci, in ki tudi se danes ta dan zapreke delajo svobodomiselnemu uravnavanju avstrijskih razmer s svojimi večnimi napadi na pruVo m p.i l.nieuiarno večino avstrijskega prt-bivalatVd.
Z novim zakonom pa bode avstrijski najiredek Btoiil 1^ jeden korak po potu, ki ga je tako hvali-vredno ubral. Ze v debati o rečenom zakonu se je poudarjalo in obžalovalo, zakaj se v tem zakonu ni določilo, da ima državo oiLkodovati tudi tiste, ki so po nedolžnem bili v preiskovalnem za |» uru. Treba bode torej delati, da se zvrši tudi ta mogočna io lepa pravna ileja, kar se bode do-seglj tem lažje, ker je sed..j država obljubila, da bode poravnavala zmote svoj h oblastev pri nedolžno obsojenih in kaznovanih, t« r tako pripoanala načelo svoje dolžnosti do odškodovanja sploh. G tovo pa je, da sklep državnega zbora prošli vtorek douaša Avstriji rast vsestransko iu post bno zadovoijnost od strani njenih državljanov, in da je Želeti tacih jednoglasnih skltpov se več za rezvoj pravnega našega živlienia!
W ljul>ljanl 19. februvarja.
Kakor pri nas grdo in lepo vreme, tako vrste se v arbsk-j kraljevim ostavke ministerstev, razpusti sku|iš in, nove volitve in zopet nova ministerstva. Vse, kar ae nam iz Belega grada poroča, im.i pečat negotovosti nu sebi in vest, ki je danes nam došla, ne jutri že z vsem oficijaluitn aparatom oporeka. Ni davno se lega, ko smo čitali, kako slavno je zmagala vlada j>n zadnih volitvah, a skoro v isti hip na vati 1» je ministarska kriza.   MiuisUr Krisiič,
je človeku in vsakej stvai.i zapovedal, počivati ob poldanskem času; a grešno je delati proti božjej volji, če ne ptiganja kako neodložljivo delo.
Tako so vsi spali; Moskva bila je prazno mesto. Samo na Balčugi v nedavno sezidauej žganja-riji siišalo se je kričanje, vriš in petje. Tam so tzLc poluduevu pirovali vojniki, skoraj vsi mladi ljudje v bogatih oblekah. Razgrajali so v h'ši, po dvorišči in po ubcah pred žganjarijo. Vsi so bili pijuin, ta je ležeč na tleh polival žganje po obleki, drugi je s hripavim glasom poskuSal peti neko pe-seu, pa i daval je le zamolkle iu nerazumljive glasove. O.sedlani konji stili so pred vrati. K vsakemu sea.u bila je privezana metla iu pasja glava.
Ruvno tedaj prikazali so se jezdeci na ulicah. Jedon izmej njih v škrlatastem kaftauu, z zlatimi trepci iu belej suknenoj kapi, izpod katere so viseli gosti, rudeči kodrasti lasje, obrnil se je k drugemu jezdecu.
— Miliejič, — rekel mu je, — ali vidiš te pijance ?
— Vidim, bojar, vrag naj jih vzame! lej jih, kako razgrajajo!
— Ah vidiš, kaj imajo konji pri sedlih?
— Vidim: metle in pasje gobce, kakor oni razbojnik. Že morajo v istini biti carski ljudje, ker hodijo ]io Moskvi. Pravo smo naredili, bojar, zavreli smo kašo!
Serebrjanemu se je zmračilo čelo.
— Pojdi, vprašaj jih, kje živi bojar Morozov?
— Oj, dobri ljudje, častita gospoda! — zakričal je Mihejič, približavši se tolpi, — kje biva bojar Morozov?
— Zakaj hočeš vedeti, kje živi ta pes?
— Moj gospod, Serebrjani, ima pismo ua Mo-zova od vojvode Pronskega iz velikega polka.
— Daj semkaj pismo!
— Kdo si ti, kdo si ti, vrag prokl ... kaj si ti? Ali se ti meša? Kako bi ti mogel dati kneževo pismo ?
— Daj pismo, starec, daj! Poglejmo ali ne snuje ta Morozov kake izdaje, ali ne misli ugonobiti carja!
— Oh, ti slepar! — zakričal je Mihejič, pozabi vai previdnost, s katero je začel govoriti, — ali se mari moj gospod druži z izdajale*!
— Kako, še rogati se hoče nam! Doli s konja ž njim, fantje, in pretepite ga!
In zdaj je sam Serebrjani priskakal k oprič-
nikom
— Nazaj, — zakričal je on, tako strašno, da bo se nehote umaknili.
— Če se kdo izmej vas, — nadaljeval je knez, — le s prstom dotakne tega človeka, mu jaz prekoljem glavo, aostali boste zato dajali odgovor carju.
Opričniki so se prestrašili: pa novi tovariši prišli so iz sosednjih ulic, in obstopili kneza. Predrzne in razžaljive besede bo se usipale iz tolpe; ne bilo bi dobro Nikiti Romanoviču, ko ne bi se bil ravno tedaj zaslišal od blizu nek glas, pojoč psalna, in ustavil opričnikov, kakor bi jih začaral. Vsi ho se obrnili v stran, od koder je prihajal ta glas. Po ulicah šel je kakih štirdeset let star človek v plat-nenej srajci. Na njegovih prsih so zveneli železni križci in verige, a v rokah je imel lesen molek. Njegov bled obraz izražal je nenavadno dobrotlji-vost, ua ustih, obdanih z redko brado, igral je prijazen smehljaj, oči so pa gledale mračno in neodločno.
on že z vsemi silami nadleguje Torkar in celo napada s svojimi četami Suakim. Prvi napad ustaj-nikov na to poslednje mesto v saboto odbile so angleško čete, in konjica je zasledovala napadnik>. Danes se pa pričakuje glavni napad. — Angleška ekspedicija potrebovala je nekaj velblodnih gonja-čev m ti so se hoteli nabrati iz egiptovske vojske.
_ Štirje vojaki so pa podali  osebno  kedivu neko
peticijo z mnogimi podpisi, katera izjavlja, da se podpisani ne morejo udeležiti kristjanske ekspedicije, m poudarja, da je vsa armada t^*ga mnenja. Ti štirje vojaki so se zaprli in pri Jejo pred voino sodišče. Polkovnik Duucan boit- vodil preiskavo. Pozneje so je pa oglasilo nad 200 egiptovskih vojakov, da radi prostovoljno gredo za uonjače z angleško vojsko.
Dopisi.
Iz Šmarlja 13 februvarju. [lav. dop.] Kolikokrat so se hvalili naši nemčur^ki rogovileži v zloglasnem nemškem lističi, ki izhaja v Celji pod imenom, Ki veliko želi, pa malo pove: „Deutsche Wacht", da šmarijska poddružnica nemškega šul-vereina šteje nad 100 glav ! Mirno misleči domačini so se posmehovali tej samohvali, ker so pri tem nehote spominjali se pregovora, ki jiravi: „Praćen sod ima velik glas!" Celjska vahterca in njeni prf-vrženci so si vslt-d teh dopi-iov domišljevali, da je jedna najmočnejših narodnih trdnjav ua spodnjem Štajerskem, — kakor smo slišali Šmarije večkrat imenovati, — padla v njihovo oblast. Hvala Bogu, da temu ni tako 1
Šmarijski okraj stoji hrabrejši, kakor nekdaj, pripravljen je na najhujši pritisk, katerega bode še častnejše odbil, kakor zadnjega. — Delovanje nemškega fiulvereiua je uaše ljudstvo pazno zasledovalo.
— A kakor še vsekdur, tako se je tudi tu laž in krivica sama kaznovala. „Sleparstvo," kakor je ljudstvo to poletje imenovalo, je bilo kmalu na belem dnevu. In sedaj, če se ozremo po nemškem šul-vereinu, kaj vid mo? •- Nič! — Gospod je udaril po pastirji in četla se je razkropila!" — A nekaj j« še vendar le ostalo od šulvereina,  iu kaj je to?
— Zasramuvanje in preganjanje.
Jako čudno je,  da ima|0 uaši sodnijski diur ničti dovolj ca.-,a udeleževati se pri  volitvah agita-CJO v smislu nemškega šu I ve. emu,   mesto da bi šli v pisarno.   A to je prav,  da ta  zvrst  ljudi indna upliva in slava gre tistemu poštenemu kmetu, ki je
jednego, teh........., ki je do vratu razcepljen,
pri zadn|ih vol t. v ah v državni zbor iz  sobe pomel.
— Če smejo diurnisti delati, kakor hočejo iu če smejo v pisarno priii, kedar se jim poljubi, tedaj jim manjka reda,   katerega je po našem  mnenji v
takem uradu vendar le  treba.   Da bi ........
Volk iu Vrešak..................zmožnosti
pri sodmjskih uraduikih..............,  to ni
verjetno, ker nobeden teh .... niti jednega pravilnega stavku slovenski zapisati ne zua. Uzroki morajo biti drugi.   — Mi pričakujemo...........
......, da se napravi red  med  diurnisti, kakor
ga je pravosodni minister mej adjuukti napravil!
Da je uaše lešnikovce 27 p. m. Lešuik na cedilu pustil, to jo čitateljem znano, a ne vedo še tega, kako se iz Slatine prišedši lešuikovci ta dan vedli. Mej govorom prečastitega gospoda B. Raiča so se ti ueolikauci, katerim sta se tudi dva iz Šma-njskega ograja pridružila iu od katerih je jedeu celo na visokih šolah hlače trgal, — postavili pred
okno g. Anderluhove hiše, kjer je slov. društvo zbo rovalo,  ter so se s svojim oporekanjem in posmehovanjem prav  pobalinsko  obnašali,  tako,  da sti bila jeden odličen Šmarijčan in občinski sluga primorana odpoditi jih  —........ bodi brentarji
masla nemške kulture!   Vi delate čast nemškemu šulveremu!
Pred volitvami  v drž  zbor so   nem.urji vse svoje moči napenjali,  da bi si  pridobili več glasov. Volilni možje so dobivali  iz Celja pisma brez podpisov, s katerimi se jim je Lešnik priporočal. Kdo ste  vi  poštenjaki,   ki  se  limiti  našemu ljudstvu, kedar ga potrebujete,  pa si ne upate na beli dan? Kmetje varujte se takih ljudij hinavcev!   Ob času volitev še nemčurji po noči neao mirovali,  ker so ti zgirtbljivi volkovi še  ob 11. uri  na večer okolu hodili in se trudili za Lešnika.   Neki kmet je jednega teh sotrudnikov  uemšk. šulvereina  dobro zavrnil, ko je tako pozno v mlačnem vreraeuu na njegovo okno potikal, rekoč: »Kaj delaš  zdaj  v vasi, ko jug piše, bi raje ostal v svojem brlogu. — Volkovi se le v hudej zimi po vas.-h klatijo!" Nekateri nemčnrji so tudi   ua ta način agitOVaJi  za Lešnika rtkajoč,  da se bode g. Raič zopet za bernjo potegoval, ki je ve inoma že rešena.    — A vse te laži so malo prida prine-le, ves Šmariiski okraj je zmogel samo 5 takih,  ki so za Lešn.ka  glasovali, vsi drugi volilci so iz prave narodne  zavednosti oddali svoje glasove za našega z ogromno večino voljenega državnega poslanca B. Riiča !
Vam vrli volilci pa. ki ste vkljub vsemu pritisku neomahljivi ostali iu ki ste Smarijskeinu okraju dobi o ime ohranii, bodi slava! Živeli!
Ix fl«tre 15. februvarja. [IiV. dop] (Mali ] košček kruha —pa velik kamen!) Kar smo j Že dolgo želeli, po čemer smo že davno hrepeneli, to ! smo — hvala  Bogu!   dobili.   Potovalnega učitelja I kmetijstva nam je nuša vlada imenovala. Da smo z : imenovanjem go^p  Kramar-ja jako zadovoljni, ho I vsakemu znano, kdor ve, kako nujna potreba je na-: šemu zapuščenemu kmetovalcu vsakojakega pouka v j umnem kmetijstvu. Nas kmetovalec ni še nikoli čul ! besedice o  kimtijskem  napredku,   kuj ti potovalni učitelj nevešč nobenega slovanskih jezikov, je kme-; tiistvu toliko koristil, kakor vo<u peto kolo; Še ško-; doval mu je  s tem,  da ga je ubogi kmetovalec moral jdačevati ter zgubljati zlati čas, ko gn je hodil poslušat. Koliko je o vsem razumel, ni treba pose-! bej omenjati,  saj še takrat,   ko  se mu v domačej, razumljivoj  besedi   razloži  natanko,  kakor otroku, I kmetic še vender zmajaje z glavo ne ve, ali bi veroval gosjio lovim besedam, ali ne.
Z veseljem sprejemamo tedaj domačina, na-j rodnjaka, strokovnjaka g. Kramarja za naše zapu-! ščeno narodno kmetijsko polje; z veselim upanjem, ! da bode on položil temeljni kuni n novemu poslopju i umnemu kmetiiatvu v tužni Istri — mu kličemo tedaj srčni „dobro došli!'
Prva  naša  pridobitev,  ali imeuovauje  je za nas povsem povoljuo, boljšega uesmo pričakovali; a ne tuko drugo, — ako  se  uresniči,   česur pa nas Bog varuj! Zelo nas je pretresla vest, da bode najbrže za vladiko v Poreču imenovan g. dr. Flapp. j Mi, ki tega gospoda pozuamo še iz Gorice, vemo, j da ni prijatelj slovenskega naroda,  niti slovanskim I jezikom, katerih ne pozna.   Velik   korak nazaj nas I potisnejo, uko nam pošljejo tacega moža; ž njim so
Zugleduvši Serebrjanega nehal je peti, stopil je k njemu in pogledal  mu je naravnost v obraz.
— Ali si ti, ti? — rekel je, kakor bi se čudil, — zakaj si ti tukaj mej njimi?
In ne počakavši odgovora, začel je peti: Blažen mož, kateri se s hudobneži ne druži.
Opričniki so se mu umaknili z vidnim spoštovanjem, pa on se ni zmenil za nje, in začel je zopet gledati v oči Serebrjanemu.
— Mikitka, Mikitka! — klical je zmahujoč z glavo — kam si zašel?
Serebrjani še nikdar ni videl tega človeka, in Čudil se je, da ga je klical po imenu.
— Ali me ti poznaš? — vprašal ga je. Blaženi se je zasmejal.
— Ti si moj brat! — odgovoril je: — jaz sem te takoj spoznal. Ti si ravno taki blažeui, kakor jaz. Tudi uma nemaš več, kakor jaz, sicer ne bi bil prišel semkaj. Jaz vidim tebi v srce. V njem je vse čisto in sama resnica; midva sva oba prismojena! A ti, — nadaljeval je, kažoč na oboio-žeuo tolpo, — ti neso najini sorodniki! U!
— Vasja, rekel je jeden opričuikov, — ali hočeš česa? Ali ti je treba denarjev?
— Ne, ne, ne! — odgovoril je blaženi: — od tebe nečem ničesar! Vasja ničesar ne vzame od tebe, a daj Mikitki, Česar prosi!
— Božji človek, — rekel je Serebrjani, — jaz sem vprašal, kje je bojar Morozov ?
— Ali Družiua? Ta je naš! Ta je pravičen! Sama ujegova glava je neupogljiva! A kmalu se bode upognila, kmalu se bo upoguila, se že pripo-giblje!
— Kje biva on? — pouovil je prijazno Serebrjani.
— Ne povem! — odgovoril je blažeui, kakor bi bil jezen — jaz ne povem, naj ti povedo drugi. Nečem te pošiljati v nesrečo!
Iu on se je hitro oddalil, pojoč dalje svoj psalm.
Ne razumevši njegovih besed iu ne trateč časa z uganjevanjem, obrnil se je Serebrjaui z nova k opričnikom.
— Kaj, — vprašal jih je, — povejte mi vender, kako morem najti Morozova.
nam uniči še zadnja zaslomba, odprejo se našim — in državnim sovražnikom vrata na stežaj tudi tja, kamor do zdaj so le polagoma tibotapljali.
Dokler je čas, ali bi se ne našel mej slovenskimi državnimi poslanci mož, ki bi skušal to pogibelj odvrniti? Ako je na svetu mogoče, prosimo pomoči!
Ako se obe obljubi uresničiti (prva se je že), bodemo dobili za majhen košček kruha v potovalnem učitelji, debel kamen v Poreškem vladiki. Da uesmo skoro druzega pričakovali od našega namestuištva, je naravno v žalostnih ua* li razmerah
Kdaj nam zašije zlato sobice, ako za voiknn dobrodejnm solučnim žarkom prihruje uničevalna ploha?!
Domače stvari.
— (Umrl) je včeraj zjutraj v Ljubljani g. Ljudevit Semen, bivši c. kr okrajni sodnik, v zadnji cas pomočui referent pri deželnem odboru.
— (Umrl) je včeraj ? Ši^ki gosp. Andrej Vodnik, posestnik „pri kamuitej mizi" vsem Ljubljančanom dobro man in priljubljen domoljub. Lahka mu zemljica!
— (114 nemških in uemškutarskih starišev) uložilo je kakor poročajo nemški listi iz Ljubljane, peticiio ua deželni šolski svet, naj blodnji mestnemu zooru da nalog, da napravi nemško ljudsko šolo v Ljubljani, ker ima po zakonu do teg i dolžnost. Po zakonu zahteva se 40 oirok, a gori navedenih 114 peteutov ima 203 za Šolo sposobne otroke.
— (^Kmetovalec"), novo glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske ne bode izhajal kot priloga Novic", temveč, kot list ..i. m za se, a gospodarski iu kmetijski članki, katere bode prinašal, ponatisnem bodo tudi v „Novicah".
— (Uradni list) bosniške vlade izhaja sedaj v večj^j obliki iu samo v jednom, to je „u bosa tisk o ni jeziku". Pri nas bil je nekdaj uradu: je^ilt „kramerische Spracbe", tam doli pa je „bosanski".
— (Hrvatskim listom) v Zagrebu in Zadru se hudo godi. „Sloboda" kakor „Narodni list" kažeta dosledno na prvih straneh barvo ue-dolžnosti — vsaj vsaka druga številka je zapleujeu.i — in „Stekliša" 4. številko zaplemb so zaradi nič manj uego peterih člankov ; ko se je zahtevala druga
Iizdaja, reklo se je, da to ue gre, kajti potem bi Stekliš ue bil več vsakih 14 duij izhajajoč časnik, j ampak izhajal bi v treh številkah na mesec. Trebi tedaj za drugo izdajo 1000 gld. pologa (kavcije) m vrhu tega mora se list kolekovati. Zares jako ljubeznivi pogoji!
— (Starosloveuska maša) v glagolbkeui jeziku služi se že dlje časa v Dubrovuiku in okolici. „Glagoljučku misa" se je občinstvu jako priljubila iu prosti narod je jako ponusou ua to pridobitev, videč, da njegov jezik ui samo za polje iu za dom, nego da je ravuopravtu z aristokratskem lutiuskau jezikom. Vsled tega je celo takozvana „gosposka maša" v nedeljo dopoludne po jako odličnem občinstvu mnogobrojno obiskovana iu z izredno pozornostjo posluša se služba božja v slovanskem jeziku.
— (Konj z vozom se je izgubil.) Nek fant iz HrušiCO peljal je s starim lujuvim konjem
I gnoj na močvirje. Ko se je vračal, pustil je zi nekaj
— Stopaj naravnost, — odgovoril je nekdo izmej njih. — Tam, kjer se obrueš na levo, je gnezdo starega vranu.
Ko jo knez odhajal, začeli so opričniki, pomirjeni s prihodom blatenega, zopet razsajati In upiti za njim.
— Ej! — kričal je nekdo: — sporoči mu naš pozdrav, in povej mu, da naj se pripravi za vislice; dosti dolgo je že živel.
— Pa tudi zase preskrbi vrv! kričal je drugi, tekoč za njim.
Pa knez se ni zmenil za njih roganja. „Kaj je hotel reči meni bl.tženi?" premišljeval je, povešajoč glavo."
— „Zikaj mi ni pokazal hiše Morozova, in zakaj je pristavil, da me neče pošiljati v nesrečo?-
Gredoč dalje srečala sta knez in Mihejič mnogo opričinkov. Nekateri so že bili pijaui, drugi so pa šli še le v žganjarijo. Vsi so ga gledali predrzno a nekateri delali so take surove o; azke o jezdecih,' da se je lahko videlo, kako so privajeni brezkaz-nenosti.
i jiljo prih.)
trenutkov konja in je odšel po nekem opravku. Ta čas je pa ubežal konj z vozom in ljudje so ga neki videli z vozom samega iti skn i mesto. Dozdaj se pa Se ni posrečilo najti konja. Kdor bi ga našel, naj ga odda pri Mici Kusarjevi v Hru^ici h. št. 19.
— (Anton Sekula) bil je zaradi roparskega umora obsojen na smrt in te dni v Oneku obešen. Rabelj Kozarek dobil je za to poslovanje 100 gld. in se je na pobotnico podpisul „kr. oger-ski rabelj".
— (Iz Kamnika) se nam piše: Tukajšnja čitalnica napravi na pustno nedeljo maškarado. — K tej veselici uljudno vabi odbor.
— (Pekovsko pevsko društvo „Jadranska Zarja") v Trstu imelo je v nedeljo pri nMonte verdeu besedo s plesom, pri katerej je mej pevskimi tofkami najbolj dopad»l ženski čve-terospev „Izgubljeni raj", besede S. Gregor-čič-a, katerim je tako lep napev zložil g Pance, da se je ta pesen morala trikrat ponavljati
— (Razpisano je mesto) okrajnega rano-celnika v Železnikih, okraj Škofjeloški. Letna nagrada iz okrajne blagajnice 400 gld. Proflnje do dne 15. marca t 1. na c kr. okrajno glavarstvo v Kranji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 19. februvarja. Schonererjev predlog o podpori rodbin iztiranih delavcev ovržen. Taaffe povedal, da je iztiranih 215 tuzemcev, vmes dva Kranjca, 23 inozemcev. Poslanci Godel, Raič, Vošnjak izročili spomenico slovenskega društva Mariborskega ministru Taaffeju.
Dunaj 19. februvarja. Cesarjevih obiskal je včeraj spremljan po pobočniku ples „Con-
cordije," kjer je bil vsprejet s cesarsko himno in hocli-klici.
Serolin 19. februvarja. Cesar, princi in princesinje obiskali so včeraj ples pri Szechenyi-ji. Cesar in princi imeli so avstrijske uniforme in rede. Cesarica poslala je poročilo, da je zadržana.
Stuttgart 19. februvarja. Avstrijski poslanik Pottendorf umrl.
BelgTad 19. februvarja. Sestava kabineta se je v zadnjem trenutku ustavila. Imenovanje se vsako uro pričakuje.
Suakim 19. februvarja. Včeraj je došlo 739 angleških vojakov.
Tujci:
dne 18. februvarja.
Pri Momi i Lovenban z Dunaja. — Mohrdelli iz Treta. — Neumann a Dunaja. — Paur iz Dunajskega "Novega Mesta.
Pri M »lici: pl. Kichtenau z Novega Mesta. — Alt-schull iz Toplic.
Meteorologično poročilo.
C 5* O	Čas opazovanj a	Stanje barometru v umi.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	M o kri na \ mm.
	7. zjutraj	745'9"» mm	- 8-4« C	si. vab.	obl.	0 00 .um.
	2. pop.	7458 lun.	— i-oh:	z. vzh.	d. jas.	
cd	9. zvefcor	74631 mm.	— 4 6" C	si. vzb.	obl.	snega.
						
Srednja temperatura -\- 3 0',  za 2'7° pod norumlom.
dne 19. februvarja t. i (Izvirno  '. etrrHlicMo poroc: .>.
7lata rent* ... ...... iqi _
5°/0 marčna rotira.            ...... 10 _
Akcija narodne tonite                       .   . -42 " _
KmMN akcij--             .... 309 '„ 10
London   . 21 " 65
Vebrn                 ... —
k«M. . . . sav,
l • *r. cekini , ,70
Nf.iu^Ue marko-               .... 9 . 30
4'JL državne >»reok v iz l. 1854   250 ghl. 123 " —
Državne srečke iz i. 1*64.         100 gld. 172 , 40
4"/',, avsrr. zlat« motil  davka pro«»r*.   . 101 . 40
'Hrmka zlntii lenta 6° ,...... 121 „ ?5
»        -      .                      .       .   . 90 „ 30
n     papirna renta 5°/...... 87 , 80
6% -tajerske zemfjišč. ud,«.. oblig. .   . 104 „ —
Dunava n-g. srečke 5°,0     .   .    100 ghl. 117 , 25
Z.-mli. obč. ftVMr. 4 V/, o zlati zast. listi . 120 . 60
Pno,-, oolig. KIDahetme zapad, železuite 10« „ 30
l*r t. oblig Ferdinandova sev. telestrie« 106 , 2i
Kreditna srečke......luo ghl. 173 , —
liudolfov« m. i k.-   ....          IQ 20 _
Ak. ije anglo av«tr. banke .   .   120   , 114 „ —
Traiiimway-druAt. v«lj.   170 gld. a. v.    . 229 . 10
kr.
Papirna renta Srebrna reni*
79 irld. 60
80 «0
8 tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiostno vest, da je najin ljubljeni brat
ANDREJ VODNIK
danes dne 1H. t. m. ob l1/,. uri zjutraj, v 47. letu svoje starosti, po kratki bolezni v Gospodu zaspal.
Truplo dražega umrlega bode v sredo dne 20 t. m. pop. > I u i! n.- ob 4. uri v Spodnji Šiški, hiš. št. 89, blagoslovljeno ter na pokopališče k sv: KriStofu preneseno iu ondi pokopano.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi čast. oo. frančiškanov.
V Spodnji Šiški, dne 18. februvarja 1884.
Ana Vodnik, omožeu« Knez,
sestra.
Josip Vodnik,
brat i
Proti !►■■«» i i*i ii i n l remiju, pri otrpnenji in vsakovrstnih unotjih poka/.iJo so ju posebno uspešno Moll-ovo „Prancosko žganje in sol". Steklenica z navodom rabe stane 80 kr Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (690 8)
čvrstega, lepega vedenj a, ki zna dobro pisati in račnniti, želim oddati za učenca* v »lacuuo.
(lil—3)
IVIarJcta Bi.        ar v Ilir. Bistrici.
Posušene zdravilne
zelišča, korenine in cvetje,
kakor tudi (107—7)
suhe borove mladike
ku|»ii|ojo Ne po vinoUeJ ceni v vsakej količini. Ponudbe naj se pošiljajo upnu ništvu tega lista pod A. K. S. 107.
sr od o rzr u p-j n      —. <x> c a
■L co c
a c -g" oo: c
i— —.—" _   • —
o" g
um O
3
to. 3
■ is
m S. 5.
^ rt
E c a'
CZ< is
1 wZ
a> £ to*
Bi
Izumil!!!
Po ncutnidljivih  študijah se je <lrn. pl. llen-»I. ii-ii posrečilo napraviti
poxxva<io set las@p
o katerej se i»o v«e| pravici trditi sme, da za-duMtuje Mvo|einu iiai«teiiu. Po tej poiuadi v kratkem čaisu zrastejo gosti lasje in brada, tur je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumitelj jame! za gotov v*P«'h.
CVii;»  l<»n«y-liii i£"l<l-
Priltna «e dobiva proti   predpošiIjatvi zneska pri izumitelji   samem,   «lru.  |>1.  Itciirieiiu, Prag, Salingasse 7. (f)(i—9)
Čudovite kapljice
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoć kn nI treba mnogih besedij, da se dokaži; njihova euilovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajsijo in preženejo prav kmalu najtrilovrat-nejše želodcev« bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemoiojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nad'i'žtiostih, zoper beli tok, božjast, zoper Skropok ter Čistijo pokvarjeno kri. Oni! ne preganjajo
samo omenjenih boleanij, ampak ir»s cbvanijejo tudi pred vsako boleznijo.
Pfodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; Za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crfato-foletil v <.«»ri. i. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trukovt), na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—6) Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doniekaželjnosti  tu  pa tun ljudstvo goljufa, dasi neraajo nobene moči in vrednosti.
C) _ ' ^
^ -a i—. r>
i. iM8*,
I Ž » J
9=  n, 2' If
2 o S 3
1 S * m j i* — S«
b s«;
E - 5 i
S
ral 1
•S: g«
p Si —I
g I
2. rt
to       !s* B
2. <
m - H
M
ž- ►§ « o.*
t; N
fe-&S k-
S* o
5 88 ^
iS. S. £ % c s-.
■C    »   S M
r*     r j; S n   5 p,
S. S - £ c
■  g«2 s- c o ?
i 1*11.6 5*
Mri ' C »—I
5»
Računski sklep „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani,
za drugo upravno leto 1883.
1 ><xmi,i-iii j>r"oni«5t.
	gld.	kr.	Stroški:	gld.	kr.
Gotovine dno 1. januvarja 1883	2987	.'!4	Inventar ........	5	_
Sprejete obresti......	2800	37	Deležnikom  izplačani dobiček		
Hranilne uloge......	99969	G0	za leto 1882 ......1	500	—
Dohodki takse „urndni stroški"	ir>6	H)	Povrnjene hranilne uloge	8158	09
Vrnena pbaojila......	3297f)	—	Obresti zanje.......	171	08
Prehodni zneski......	27	57	Konto „uradni stroški1*  .   . .	95	22
				47100	—
			Prehodni zneski......	2U	57
			Gotovina v blagajnici in nalože-		
			nega pri dru/.ih denarnih zavodih	12857	02
	68i»r5	08			98 |
X*. onlo v:<i'iil>o in clolMtMctt,.
gld. kr.
Izplačane obresti hranilnih ulog Kap:talizoviine ohrrst hranilnih
uh«K........;
Za leto 1884 vzprejete obresti
posojil........
Za leto 1882 vzprejete obresti Odbitek pri vivdnosti inventara
Uradni stroški......
4V Vi 7,i ' hresti deležnikom . . Čisti dobiček.......
171 08
1002
91
O redit:
Kld. kr.
687 20 lf» 17 1)1 82 05 22 1 u
859! 8«
SI83
liilsiiioa.
Na novi račun pripisani ostanek • iobicka iz leta 1882  .   . .
Vzprejete nt n sti .....
Zaostale obresti......
V letu 1882 za letd 1883 vzprejete obresti posojil ....
Dohodek takse ,uradni stroški"
61 •jrtiio 5
419 15«
.A-lc-ti-va, :
irld. kr
Inventar........'|   16.1 «50
Posojila.   ........37H52 —
Zaostale obresti......■> 85
Gotovina dne al. decembra 1883 in naloženega pri drugih denarnih zavodih..... 12857 02
.',0180 47
10(1 deležev po 100 gld..   . .
Rezervni fond......
Hranilne uloge od 45 strank . Kapitabzovane obresti hranilnih
ulog.........
Za leto 1884 vzprejete obresti
poeojil........
4 «/, °/0 obresti deležnikom . . Cisti dobiček.......
gld. kr.
100001 500 :)G590
1092
687
450 859
BOIH0
50
91
20
86 I 17
V IJubljuni, dne 27. januvarja 1884.
Za ravnateljski odbor:
J. Knez rn. p., ravnatelj.
Aiit. Knez m p., M. Bavdek m. p.,
blagajnik. kontrolor.
Z glavnimi in pomočnirui knjigami primerili in v redu našli;
Za nadzorstvo: Drd. J. Kotnik m. p. Anguat v. Wurzbach m. p.
(110—3)
V. Jenko m. p.
odbornik.
i/.daidi in odgovorni urednik Makso Armic.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".