19. številka. , v soboto dne 24. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse leto K. za pol leta l S K. za četrt leta 6 K in za en m®sec a K Naročnino je plačevati naprej. Na naroebe brez priložene naroOnine se upravnistvo ne ozira. I'o tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 *tot. <3 nve.t ; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka S70. glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo ^o pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Netrauk»»-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi je ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carin t ia štev. 12. o o kulturni svet ii okrajne MHe zaflrie v Istri. I* umevnih nam razlogov vemo, zakaj predsednik deželnega kulturnega sveta istrskega ne opušča nobene prilike in da j9 skoraj m seje permanentnega odbora tega bvc1;«, da ne bi siknil malo svojega strupa na katero od Daših gospo larskih zadrug. V zadnji seji permanentnega odbora od 27. oktobra 1902 čutil je naš predsednik zopet potrebo, da se je ratkoračil nad neko našo zadrugo, očitaje jej, da je zapravila neko sušilnico za sadje, o kateri da ni nikakor v*č mogoče izvedeti, kie da je, da si se je celo e. kr. namestni-ništvo traddo za t/) ! Puljska »Naša Sloga* j-* v svoji zadnji decemberski številki po za-eluženjj dala primemo lekojo imenovanemu predsedniku, ker je b i njega napad radi sušilnice |Kip ljoma neopravičen in zloben ; saj eerlanji odbor dotične zadruge niti vedel ni o kaki sušilnici, katera bi bila istej sploh kedaj doposlana, dokler ni izvedel za oni nesramni napad. Torej sta odbor in tudi zadruga popolnoma nedolžna v tej stvari in to teml>oli, ker je navedeno suš Inico — i a ta baje ce o brez vednosti prejšnjega odliora na sedanje me«to, kjer je ne nadziru'e niti zadruga in je brez vsake koristi — poslal — deželni kulturni svetsam! A ne čudimo se temu, da d-želni kulturni svet kar po svoji glavi dela kar-koli hoče! Saj mu je to, izlnsti v zadnjem času, prešlo nekako v navado, da se naš.h zadrug povsem z g bije in da s? niti ne zmenja za nje! To velja seveda samo glede onih, ki imajo slovenske ali hrvat-ke odbore! Pa dokler bo deželni kulturni svet trdovratno vstrajal na tem svojem sedanjem stališča, naj se tudi le nič ne nadeja, da bi ga te zadruge fjovzdigale v deveta nebesa zastran onih »zaslug«, pridobljenih za pospeševanje kulture (?). Mi vprašamo ta deželni kulturni svet: čemu so se neki vstanovile okrajne gospodarske zadruge v Istri ? ! Morda radi tega, da jih deželni kulturni svet prež rj, kakor se to godi posebno v slučaj h, ko bi moral isti z ozirom na deželni zadružni zakon (§ 2) v prvi vr?ti poizvedovati vsaj za mnenje za-drng, a si pomaga na nač n, ki je v protislovju s tem zakonom in celo tudi v protislovju z določbami, Latere izdaja isti deželni kulturni svet sam ! Ali so Eaše zadiuge za to tukaj, da jih celo kak predsednik kultur- nega »vfta, kadar se mu ravno zljublja, na I pada brez povoda ? Naše zadruge so že pretrpele mnogo krivic od deželnega kulturnega sveta in jih h« < :> morale še. Ktjti mi smo dceela prepričani, da sedanji gospodie na deželnem kulturnem svetu ne spremene svojega postopanja za nobeno ceno ! Io če bi imele tudi radi njih po giniti vse nai-e zadruge ! Zato ni nikako čudo, da so naše zadruge ogorčene radi takega postopanj* in ne morejo več prikrivati svoje nejevolje. To, kar gospodje sejejo, bodo tudi žeii. Gibati se je začelo. Okrajna gospodarska zhdruga v Krku je sicer sklenila na zadnjem občnem zboru dne 13. novembra 1902. leta v Sv. Vidu (Mih djice), da sporazumno z ostalimi, hrvatskimi iu slovenskimi zadrugami predloži c. kr. c. kr. poljedelskemu mini-steretcu na Dunaju prošnjo da se za H r vate in Slovence v Istri osnuje poseben kulturni svet iz razloga, fcerje Beda o ji svetsam iz javil, da se ne bo brigal za istrske Hrvate in Slovence! Da pa ta sklep naše zadruge ne bo kulturnega sveta v Poreču niti najmanje vzueuairjal, 10 vemo že v naprej. Saj pa je tudi ieti sklep težko ali pa sploh neizvedljiv ! Vzlic temu ne smemo odjenjati. Skrnjaa potreba Slovencem in Hrvatom v Istri, je da se — ker od vlade nimajo nobene pomoči na temelju samopomoči gospodarsko organizi rajo in se v tem pogledu popolnoma ločijo od deželne ga kulturnega sveta, v katerem gospodarijo osebe, strupeno sovražne uaši narodnosti ! Dokler se ne zgodi to dotlej ni mogoče mi sli ti na osamosvojenje našega kmeta. Tudi novi zakon o stanovskih kmetijskih radrugah ne moremo is istih razlogov imeti nobenega pravega zaupanja ! VJadi pa vendar priporočamo, naj gleda, da se davki, katere plačujemo tudi mi, porabijo tudi ca korist našega naroda, ki ne more več prenašati takega za posta v ljenja^ Pa ne le, da ne more ampak bliža se čas, ko tudi ne bo več — hotel! Mera je polna! I a kar je potno rado prekipeva. Videant consules! PoJitićni pregled. T Trstu, 24 januvarja 1903. Drža VSi zbor. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) — V včerajšnji seji poslanske zbornice se je zopet p< j a vila ofcttiukcija deških radikalcev, ki so v zadnji PODLISTEK. Na rojstni zemlji. Spina! Ksaver-Šandor-Gj&lski ; prevel K. C. Ali ni mu šlo to lahko iz pod rok. Imel je poleg navadnih neugodnosti hrvatskega vlastelina — kateremu je novi čas vse vzel, a mu v zameno nič dal, kateremu s> navalili ogromne dolžnosti, a mu niso ustvarili ni ieltzn c, ne kreditnih zavodov — in drug h nevolj dovolj ; njega so zadele tudi še druge gospodarske nesreče in je trikrat pretrpel požar in dvakrat kugo. Ali vse to ga ni strlo — on je pretrpel vse in vedno vztrajal. Seveda ni prešlo to brez jeze in preklinjanja, ali obupaval ni, ampak je s podvojeno silo vršil svojo dolžnost. Primerjal je življenje človeško s čolnom na morju, kjer je dobrih in slabih vetrovov, mirnih in razburkanih valov — lepih pristanišč in smrtonosnih greben. »Ni morje radi čolna — treba vzeti tkaega, kakoršsn je, ali pa se ne spustiti od obali !< Ob tej svoji ljubezni do poljskfga opravila je ematral z* svojo dolžnost, da ee ne uklanja užitku, ki mu ga je nudila priroda io da čuva v sebi vse plemenite občutke, kar mu jih duša v sibi uosi. Zato je bil prijatelj, ki se je mogel za prijatelje posta- viti v naiveči nevarnosti, bil duš") in telesom rodoljub, gostoljubni dvor je b I tdea prvdi v katerih je ilirska pesem zaor.la, pa ko je ilirizem že zdavna zaspal, pri njem sta še vedno ilirska pesem in ilirska ideja imela svoje ognjišče. Med tem se je bavil s politiko samo do osemioitoidfsetega leta. Ko je p i udretju dunajsk h Bahovcev moral kakor podžupan izroditi upravo nemškemu fjrstandu ga je to tako ozlovoljilo, da ni hotel nič čuti ne o Dunaju, ne o Pešti — in leta enoin šestdesetega toliko da ni s palico pognal njih, ki so mu prišli ponujat mandat za sabor. Taki so bili Lavovi stariši, katere je on tudi ljubil in spoštoval in ni te svoje ljubezni izgubljal v svetu tudi v trenotkih svoj* ga naj-*trašnejega obupa. Oče pa ni kazal svojega nagnenja tistim strast lim načinom, b katerim je to delala mati, ali za to ga on ni nič manje ljubil. Celo veselil se ga je in ponašal se ž njim, ko je videl v sinu isto ljubezen do knjige, katero je gojil on sam. Bilo je trenotkov, ko se je nadejal, da mu sin postane učenjak in da tako izpolni idejal, ko je nekdaj njemu sami mu plaval pred očmi. No, ko je Lev krenil na druge poti, ni ga oviral oče. Le da mu ni bilo popolnoma prav, da ran je sin šel med uradnike. Njegovemn bistremu duha je bilo jasno, d t ta poklic ni seji dovolili prvo čitanje vojne predloge. — Vsi poskusi krščanskih socijalietov, da bi onemogočili obstrukcijo, so torej fjlirali, n do tega neuspeha krščanskih socijalistov so pri pomogli poleg čeških radikalcev mnogo tudi socijalisti in Wolfovi pristaši. Še predno se je pričelo čitanje došlih spisov, zbrali so se socijalisti okolo predsedniške tribine, da protestirajo proti čitanju antisemitskih nujnih predlogov glede spremembe zborničnega poslovnika, katera sprememba bi potem onemogočevala vsako ob-struk'*ij >. Ko sta se, ob protestih socijalistov, prečitala omenjena predloga, < gla&il se je za besedo poBl. Pernerstorfer (Bocijalist), ki je isvajal, kakor je razvidno iz včerajšnje brzojavke, da hočejo antisemiti b to spremembo napraviti nasilstvo napravicah parla menta. Govornik je protestiral proti temu, da b se s j redlogoma antisemitov poBtopalo kakor z nujnima predlogama. Ko je bil Pemerstoiferjev predlog odklonjen, se je nadaljevalo čitanje dcšiih spiBov, med katerimi sta bila dva nujna predloga čeških radikal-ejv; itt* sta bila podprta tudi od Bocijalistov, štirih Wolf">vih pristašev in radikalnega poljska Breiterja. To dejstvo je v VBej zbornici provzročilo veliko iznenađenje. Na to je govoril češki radikalec C h o c o intervenciji cesarjevi in dejal: »Glasom poročila v »Neue Freie Presse« je cesar na dvornem plesu hvalil soglasno nastopanje t-trank proti obstrukcjiin dostavil: »Mislim, da bi bila potrebna sprememba zborničnega poslovnika. »Neues Wiener Abendblatt« pa pripoveduje, da je cesar pripomnil : »Posebno pa je razveseljivo, da je tako veiik del zbornice vspešno podpiral predsednika. Vidi ee, da je zbornica eama pripravljena napraviti rede. Naše prepričanje je, da se cesar ne sme umešavati v bi vari. ki se tičejo poslanske zbornice. Tako umeševanje je v nasprotju z uetavoc. Choc je potem nadaljeval : Mi protestiramo preti kakoršni Bi bodi kntiki o našem postopanju od strani cesarja. Predsednik je tu posegnil govorniku v besedo in mu priporočal, naj ne vlači v razpravo cesarjeve osebe, ker da mu sicer odtegne besedo. C b o c : Mi protestiramo proti dejstvu, da členi predsedništva in posebno podpredsednik Kaiser govoič v neugodnem smislu o pravicah .... Tu je predsednik Chocu odtegnil besedo, kar je provzročilo burne pretite mej češkimi radikalci. za vzletnega, a poleg tega sanjarakega duha Levovega, niti ni njegova mehka, odprta, do skrajnosti odločna nrav za tako vrst poklica Pa ko so sinova pisma prihajala v hišo, tedaj mu je pričala vsaka vrstica, da je dobro predvidjal. No, ne oče, ne sn se nista dotaknila vprašanja: »kij je storiti ?« — Isto-tako nista obžalovala ne oče ne sin, niti se nista čudila, da sin ne nahaja napredka v izvoljenem Bi poklicu. Očeta je bolj vznemirjalo to, ker je v Binu opazil tisi o, po njegovem mnenju neplodno kritikovanje vesoljnega Bveta in ljudij. Ali tudi o tem ni nikdar padla beseda med njima. Slednjič je sin pred očetom le napadal na »takozvano družbo« — a to, kakor vsako moderno smer, je mrzil oče do dna duše. 4> * * Ves ta prvi dan je preživel Lev v hiši — na strani matere — in je govoril malo ali nič — ampak je le poslušal starko ter hodil iz sobe v sobo, da se le nagleda pov-sodi in vsega, kar mu je z vaako črtico govorilo o mladih blaženih dneh in kar vbe ga je b čarobno močjo osvajalo, pak je povsod ganjen in b pobožno skromnostjo hodil po dolgi vrsti visokih velikih sob in hodnikov ter je podlegal Čaru njihove poluteme — njihove tišine. (Pride še). Na to je sledila razprava o KlofaČevem nujnem predlogu glede razmer na češkem vseučilišču v Pragi. K 1 o f a č je imel na to 5 ur trajajoč govor. Govoril je najprej nemški in pov-darjal, da njegova stranka hoče s pomočjo nujnih predlogov dokazati, da je neizprosna nasprotnica m litarizma, ker je isti sovražen češkemu narodu. Nadaljeval je potem Bvoj govor v češkem jeziku in je le včasih izgovoril kak nemški stavek. Ko je potem zbornica nujno3t njegovega predloga odklonila, je bila seja zaključena. O položaju. Kakor da je usojeno, kakor da je obviselo neko prokletstvo nad našim parlamentarnim življenjem : vse, kar se poskuša v njega ozdravljenje, povspešuje v svojih efektih njega daljnje zastrupljanje. Vsakemu koraku, o katerem se dozdeva, da je storjen naprej na poti proti asanaciji, Bledita za petami dva koraka v nasprotni smeri — nazaj. Kakor znano, je Bklenil mladcČeški klub, da sladkorno konvencijo in prvo čitanje vojne predloge izloči iz obstrukcije. In v listih čitamo, da ta klub dopusti ^tudi drugo čitanje vojne predloge, ako deputacija, odpo-slana k vojnemu ministru, dobi povoljnjih pojasnil. To bi bil torej korak v zmislu boljšanja situvacije. Hkratu pa je prišla akcija krščanskih socijalistov za spremembo zakona, na katerem temelji sedanji poslovni red zbornice, in o katerem pravijo, da ne nudi sredstev za pobijanje obstrukcije. Akcija krščanskih socijalit-tov ima torej namen, da se poslovni red premeni tako, da bo obstruk-cija trajno onemogečena. Ravno to pa je zadelo kakor bomba v vrste socijalistov. Iz sinočnjega brzojavnega poročila je razvidno, da je posl. Pernerstorfer v imenu socijalistov naj ostrejše nastopil proti tej akciji in so socijalisti odločeni, podpirati vee nujne predloge češfcih radikalcev v obstrukcijonistiške svrhe, dokler se ne umaknejo predlogi za spremembo poslovnega reda. S tem je postala vsa »ituvacija najhuje zmedena. Dosedaj niso imeli češki radikalci zadostno podpisov za svoje nujne predloge, sedaj pa — ako jih bodo podpirali socijalisti in radikalni Malorusi — bodo imeli češki radikalci zadostno podpore — najmanje 20 glasov, kakor predpisuje poslovni red — in bodo mogli veselo nadaljevat' z obstrukcijo. Situvacija je torej zmedena tako le : če Be akcija za spremembo poslovnega reda ponesreči, oftane stari r^d, ki je neraben za trajno preprečanje ol strukcije ; a če bo ta akcija nadaljevala, 3e pridružijo, ravno radi te akcije, obstrukciji še druge skupine. In da bo mera zmešnjave polna, bo sedaj proti spremembi poslovnika, torej preti na-merjanemii asaniranju parlamentarnega Življenja, ifrte nemške stranke — izvzemši kr-t ščanske socijaliste — ki so se še vse te dni ' zgražale nad obstrukcijo Čeških radikalcev ! Oj hinavci! Ali jih merodajni krogi še ne spoznavajo ? ! Oni, Nemci, so pač navdušeni za žrtve za »dobro stvar«, dokler naj bi drugi nosili žrtve, oni bo pač za brzdanje, dokler naj bi se brzdali — drugi ! Ali čim se boje, da bi se mt rali brzdati tudi oni sami. da bi se tudi oni morali definitivno odpovedati sredstvu obstrukcije, potem je stvar drugačna in so za to, da ostane, kakor je — kaos ! ! Torej akcija, ki naj bi definitivno ubila obstrukcijo, je še le izzvala obstrukcijo tudi na straneh, kjer je ni bilo zadnje čase in kjer so jo — kakor n. pr. socijalni demo-kratje — celo obsojali. Plašnemu koraku do saniranja je torej sledil velik korak nazaj — v zmešnjavo. Kakor da je neko prokletstvo obviselo nad našim parlamentarnim življenjem ; kar naj bi bilo v blagoslov, ee kar pod roko spreminja v prokletstvo ! ra rao- Kako mine to?! — Tako — da bimo dalje rabljeno frazo - res ne bo goče dalje. Pravijo, da mirnost g. Koerberja, ki je naravn st osupljiva, prihaja od todi, ker da icia že pod plaščem meč, s katerim preseče vozel zmedene eituvaeije. K>ga br> najbolj bolelo od tega mahljaja? I\do zna ? Ob taki kritčni situvaciji je vee nego naravno, da nam misli uhajajo k naši hrvatiko-slovenski delegaciji. Nekam strahotno-tiho je postalo v prvem tem našem zastopstvu. Iz francozke zbornice. V včerajšnji seji francozke zbornice je podpredsednik iste in voditelj ec<* jalistov, p s!. Jauič', odgovarjal na napade posl. Ddschaneia. — Branil se je proti napadom Deschanela, ki je trdd, da je on (Jam(m) sovražnik Francije ter pristaš trozveze, Katera je naperjena prot Franciji Jaurin je izjavil, da se on veseli fozveze, ker da daje i-sta poleg dvoz/eze garancije za ohranitev evn p^jskega miru. Izjav 1 je tudi, da en ni principijelno naeprotn k zveze z liusijo, a da ne pr:p:snje tej zvez bogve kako velike važnosti, ker je Rusija priskočila Franciji ni pomoč še-le tedaj, ko bi si bile Francija It h ko sama pomagala. Bombardiranje San Carla. Bombardiranje utrdbe San C ari os v Venezueli od strani nemški L vojnih ladij trajalo je predvčerajšnj m do »i. ure f>o|>oludoe. Poveljnik utrdbe računa. da je bilo z nemških vojnih ladij spuščenih kakih HiOO strelov. Krogle večinoma padle v vasico Sin ( ari Zidovje utrdl>e je močno poškodovano. čitali ekspozč v oficijozni »Triester Zeitung« o dogodkih v Ricmanjih, videli smo, da v svojem včerajšnjem Članku še nismo konstatirali vsega, kar je razvidno iz ofisijoznega pojasnjevanja. Pa treba konstatirati tudi nekaj, kar ni razvidno, a kar bi v prvi vrsti potrebovalo pojasnila. S posebnim povdarkora konstatirati treba še nastopno, kar jasno izhaja iz oficijoznega pojasnjevanja : a) da riemanjsko vprašanje datira že od cesarja Jožefa, daje torej že nad 100 let staro; b) da so R cmanjci poprad hoteli piesto-piti v pravoslavje, nego pa v unijo; c) da je ekspozeju v »Triesterici« namen — opravičevanje, da torej gospodje, ki so piseii ta ekspozč, čutijo potrebo opravičevanje. kar involvira pripoznanje, da so se preveč — zaleteli. Vse to je ja-mo razvidno iz tficijoznega ekspozeja riemanjskih dogodkov za vsakogar, ako le zna citati s kriterijem. Razvidni pa niso vzroki, ki bi opravičili uporabo tolikega aparata, kije te dni funkcijo-niral v Ricmanjih! Na delo ! Kakor čitamo v tukajšnjih laških listih, se je ustanovilo tukaj neko društvo, ki si je postavilo nalogo skrbeti za zboljšanje zdravstvenega stanja v Trstu. Mi gojimo malo upanja do teg* najnovejšega društva, ker smo prepričani, da večina takih in enakih društev delujejo le — Krogle so 1 2 veoezuelanskih vojakov ubile, na papirju! Ako pa imajo gospodje resno 15 pa težko rande. Xa utrdbi nis<» imeli : voljo kaj storiti, potem jim svetujemo, naj v tako velikih topov, da bi megli zideti n>m- i Prvi vrsti z. brani j o v novih časih uvedeni ške vojne ladije, ki so streljale z velike način pometanja mestnih ulic — način, ki oddal e. Poveljnik utrdbe, general Bello, se je vedel jako junašeo in sklenil vstrajati do skrajnosti. On zatrjuje, da je nemška vojna ladja »Panther« brez vsakega povoda začela obstreljevati utrdbo. Tržaške vestu Imenovanje v sodni >troki. Više de želno sod šče v Trstu je imenovalo pravnega adjutant* Aiberta Komavec avskulUntom. Dogodki r K jemanjih. K prejšnjim razglasom, ki jih je dal nabiti v R craanjih okrajni glavar koperski, namestništveni sve- izključuje namakanje ulic in tako odpravljanje neznosnega in zdravju Bkrajno škodljivega piahu. Ako ee jim posreči doseči to (kar je že bilo. pod zasebno upravo), jim bomo hvaležni mi in z nami vsi oni, katerim je na tem, da si ohranijo zdrava pljuča in ki jim ni drago požirati mestni prah, polen raznovrstnih bacilov. Na delo torej — in mi smo gotovi, da si slavno zdravstveno društvo že samo z odpravo navedenega nedostatka zigotovi hvaležnost našega meščanstva. Vederemo ! Pobožne želje. V Vrhovem »Gazzet- subjekt:. Ves osupnen je potnik podal potrebna pojasa la, a orožnik mu je odgovoril, da ne sme dalje potovati, ker nima legit ma eije in ker da je podoben nekemu zasledovanemu zločincu. Potnik je pokazal orožniku svojo vizitnico, ker druzega, žal, ni imel pri sebi, kajti on je bil tega mnenja, da so davno minoli tisti časi, ko je za potovanje po notranjih deželah trebalo posebnih legitimacij. Vrhu tega je naštel orožniku razne kraje, kjer je služboval, in se je skliceval na razne visoko stoječe osebe. Ali vse to ni zadoščalo strogemu možu zakona jn je skušal isti z raznimi vprašanji prepričati se o resničnosti potnikovih napovedeb Posledica je uila, da je potnik zamudil vlak, a orožnik mu je , prijavil, da treba brzojaviti po informacije, da pa odgovora ni pričakovati pred 7. uro zjutraj. Vsakdo si lahko misli, kako da je moralo biti pri srcu osivelemu možu, ki je sam skozi dolga leta oskrboval kazenske stvari, ko je moral z eskorto skozi vas do stanovanja župana na deželi, ko je z jala vanj radovedna mladina, in ko ga je orožnik mučil z raznimi vprašanji, kakor n. pr. s tem, da li pozaa poveljnika deželnega orožništva. v Trstu, in ko ga je na odgovor, da ne pozna, zbodel z opazko, da deželnega sodišča svetnik mora vendar po mati predstojnike orožništva ! ! Ob 7. uri zjutraj se je slednjič zl ubilo vaškemu županu, da je šel na brzojavni urad, od koder se je vrnil z odgovorom, »da ni nič na stvari in da je poštar v Bistrici nezasedeni prostor v poštnem vozu oddal nekemu drugemu potniku«. S kratko izjavo: »Sedaj morete iti . . .« (in ne da bi bil izustil ni besedico obžalovanja na neljubem dogodku) je orožnik cdpu-stil potnika iz pod svojega nadzorstva. Poslednji pa ni imel časa za nadaljnja razprav- Bilo kakor bilo, tako posipanje je nedostojno in ni častno za laške trgovce in njihove uslužbence ! Naše ljudstvo pa naj si zapomni to in naj ne pozabi, da bo veliki in elegantni p les naših trgovcev in trgovskih pomočnikov dne 31. januvarja tega leta v krasno odi-čenem gledališču »Armonia«. Ako bo ta dan gledališče polno, bo s tem podan najlepši odgovor našim »dobrim« sodeželanom iz trgovskega stanu. Iz pred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila se je včeraj kazenska obravnava proti 28 letnemu Antonu Veljaku iz Buzeta. Veljak je bil že prej izgnan iz načega mesta, ker je bil že ponovno kaznovan. Zadnjikrat je dobd dva meseca ječ*, ker je zavezanima rokama udaril po obrazu redarja Kralja. Tudi včeraj je bil obdolžen javnega nasilstva in sicer ravno proti istemu redarju Kralju in proti drugemu redarju V; čar ju. Veljak je na včerajšnji razpravi trdil, da se on, ko so ga redarji radi prestopa izgona aretirali, ni prav nič branil, pač pa da so ga redarji pretepali in da ga je jeden izmed njih tudi tako močno stisnil za grlo, da se mu je to še več dni pozneje poznalo, kar je bilo potrjeno tudi po sodišSnera zdravniku dr. Verooesu. Branitelj, odvetnik dr. Slavik, je v svojem lepem obrambenem govoru izvajal, da javna nasilstva se ne imenujejo zato javna nasilstva, ker se izvršujejo proti javnim funkcionarjem, kakor so redarji, marveč radi tega, ker so slednji — kakor dokazuje ta slučaj — tisti, ki javna nasilstva provocirajo. Branitelj je nadalje povdarjal, da je imel redar Kralj že enkrat prej konflikt z Veljakom, v tem slučaju pa da se je hotel odškodovati in da se je v resnici tudi od- ljanja, kajti manjkalo je le 10 minut do škodoval. tovakc SehafFcnhauer-Nevs, dodajemo še sle - | tini« od dne 22. t. m. čitamo članek, v ka- dečega : »R a z g 1 a s. terem pisec dokszuje, da na Dunaju se popolnoma nič ne razumejo v pomorskih stvareh. prihodnjega že signaliziranega vlaka in mu je bilo ležeče na tem, da ne bi zamudil zopet. Opravičeni pa smo do vprašanja, kateri je bil razlog za tako hudo kršenje osebne svobode i O kaki sličnosti gosp. deželnosod-nega svetnika z baje zasledovanim zleč ncem ne more bili govora, ker i=ta ni bila nikakor pojašnjena po brzojavno izvedenem poizvedovanju. Vse postopanje orožnikovo je torej bržkone izviralo iz prevelike gorečnosti po »vspehih« v službi. Tako se je zgodilo v ustavni državi imenom Avstrija, ob začetku 20. stoletja in po- Izpovedi redarjev, ki so bili pozvani kakor priče, da so malo verjetne in ne morejo dokazati krivde cbtcženca. Tudi da se Veljaka ne more obsoditi radi krive izpo-vedbe svojega imena, ker so ga redarji itak poznali in ni jih mogel vsled tega zavesti v zmoto. Sodni dvor je Veljaka oprostil obtožbe javnega nasilstva ter ga le radi prestopka obsodil na 6-tedenski strogi zapor. »Škrat«. Danes o poludne je izšla tretja številka šaljivega »Škratagodke od ne razume na to stran ! Kake pobožne želje včeraj: : imajo ti naši »dobri« sosedje!! Z utraj ok-.lo 7. ure je prišel orožnik k Kaj je možno še v današnjih vaškemu županu ter mu javil, da bo ta dan dneh ! Iz In< mosta smo prejeli : Slavno latinska maša. Oiolo 8. ure pa je pr šlo v uredništvo! Nekoliko zakasnelo je sicer, ven -vas kakih 10 orožnikov. Trije pa so bili na utegne zanimati cenjene čitattlje »Eii- postajici. Z vlakom ob 9. ur; 5 m. pripeljalo inosti« nastopni dogodek: se je v K cmanie osem italijanskih Tu ? i vi v pokoju neki viši srdni urad- žensk iz nižih slojev, ažnjimij nik, ki je 43 svojih služben h let preživel v seje pripeljal znani italijanski avstrijskem Primorju. Nazadnje je služ l v tem — ko je min;ster Koerber iz.lal znane pj&šjti rj0manj8ke uoijate. »Sfer« ti c se do-pravesedna naredbe! biva v razprodaji v Trstu in drugod po 10 Slovenska legalizacija v —Ameriki, gtotink. Odvetnik gosp. dr. Stor je poslal svojemu, v j fjralb© V p >ned., due 26. Coloradu (Ohio) v Ameriki bivajočemu kli- jan> ob lc) im predpoludaa *s bodo vaied jentu Janezu Novljanu v slovenskem jeziku I ftf#db# tuk e *ar okrajnega sodišča z* e -sestavljeno izknjižbeno pobotnico. Tn — glej j 8t,Vari vršil« aledeč* rtrazbo premičnin : si! Sedaj pa je dobil to slovensko pobotnico j ul ca Castaldi št. 8, hišia oprava; ulica nazaj s podpisom Janeza Novljana in s Chiozza št. 11, hišna oprava; ulica Sette slovensko legalizacijo notarja Foatane št. G50, 2 konja ; ulica Cniozza št. Antma Klinca v Coloradu. Slovenski notar 59 hiŠQa 0prava; zagata S. Tecla štev. 8, kapelan Appolonio. Rečeni kapelan je izjavi), da ima dovo- Trstu kakor deželnosodni svetnik. Minolega oktobra se je bil isti radi privatnih opravil ljenje maševtt v riemanjski cerkvi od trža- podal v Trst in Gorico. Ker pa je slučajno^ ško-keperskega < r linarijata. Vsa. ta družba tudi prijatelj turistike, je na povratku peš se je v spremstvu orožnikov padala pred ubral | ot do Beljaka preko gorovja, da si ■ cerkev. A ker je naša eerkev zaprto, morala je ena teh žen^k v !>>ršt, kjer se baje sedaj nahajajo ključi cerkve. Vrnila pa se je praznih rok. Na to se je omenjeni ki: pela n Appolonio esebno podal v B.jišt in vrail te je s idjuči še ie okolo ll1/- ure. Odprl je vrata cerkve in vsa ta družba se je podala v cerkev, zaprši vrata za seboj. Pred cerkvijo »o straž li orožniki. Oiolo ljt\ . ure pr šla je vna družba iz cerkve. Kapelan Appolonio je zopet zaprl cerkev z navadnim ključem -n žabnico ter vzel ključa sebjj. Na to je vsa družba cdš a t Bjrst, kjer se je nastanila v znanem za/et šču zianih laških rei'jrmatorjev. Koj na to s> orožniki zapustili vas. L udstvo pa se niti menilo ni za to lašlto dr ižbo, ie par otrjk je od daleč gledalo ta najnovejši in z ozirotn na dogodke zelo čudni in 11 e u m - v n i prizor. oficijozni srlasovi o dogodkih t Bfe-manjih. Ko smo včeraj še enkrat pazno pre » ogleda v gradnji nahajajočo se železniško. črto, ozir< ma bohinjnski predor. Prenočil je bil v Podordu, ob južnem uhodu, ter je hotel, naslednjeg* dne preko gorovja v Bohinjsko Bistrico, to je tura 4—5 ur za dobrega pešca. Meipotoma pa se mu je pripetila nezgoda, da je zašel, zbok če-ar ni bilo v*č časa, da bi d >hitel prvi poštni voz iz Bistrice d<> L?sec na ljubljansko-trbižki železnici, na katerem voau si je b.l iz previdnosti že zagotovil prostor. Dospevši v Bistricj se je bil odpeljal s posebnim vozom v Lesce, kamor je dospel zvečer. Ker je vlak v Beljak odhajal proti polunoči, skušal je — truden kakor je bil — da bi nekoliko zaspal v kolodvorski čakalnici. Ali čez nekoliko čaea je občutil, kako ga je nekdo nemilo stresel, in, otvorivši oči, videl je pred seboj — orožnika, ki je hotel vedeti od njega, od kod prihaja in kam olhaja ter je zahteval potni list itd. — istotako, kakor je v navadi s sumljivimi v Ameriki, ki dela in sme izdajati slovenske legalizacije — to je vendar nekaj prav posebnega. Končno pa se nahaja na pubjtnici še potrdilo c. kr. avstrijskega konzulata, da je gosp. Anton Kline opravičen izdajati legalizacije. To potrdilo je kajpakda pisano v »ataatssprachi«, a podpisan je na njtm zopet rojak, namreč dr. Sch\vegel. Po »Slov. Narodu«. Nedostojnosil laskih trgovskih po močnikov. Slučajno nam je prišlo v roke vabilo na ples, ki ga prirede tukajšnji trgovski pomočniki laške narodnosti. Nikdo ne more imeti nic proti temu, da laški trgovci, oziroma njihovi pomočniki prirejajo svoje zabave in plese. Protestujemo pa proti načinu nabiranja podpis>v, ki se rabijo za reklamo na vabilih. Vsako leto smo imeli priliko konst»tirati, da je bilo več našdi trgovcev uvrščenih na laških vabilih in vselej smo se morali pre-prififcti, da so ti podpisi naših trgovcev — na nekorekten način prišli tjakaj. Kakor druga leta, tako konstatujem^ danes, da je tudi letos med podpisane! na laških povabilih več slovenskih. Za danes povemo samo, da je n. pr. ime gosp. Frana Vrtovca prišlo na laško povabilo — brez vsacega dovoljenja od strani tega gospoda!!! To dokazuje, da so hišna oprava; ulica Saniti št. 8, tirjatve. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 1'5, ob 2. uri p jpoludne 0 0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768*4. — Ddnes plima ob 7*31 predp. in ob 8*25 pop.; oseka ob 1.29 predpoludne in ob 1*37 popoludne. Društvene vesti. Pevskemu zboru »Bratovščine sv. Ci -rila in 3Ietodija« pri sv. Jtkobu so nadalje darovali : Nabrano po g. Saeblu : Valenic 1 K, Prelog Ivaa, trgovec 2 K, Štrl Jo*ip 1 K, Šnerjanc Marija 1 K. Vezovnik družina 1 K 40 stor., Mahne Ivan l K, G^mbaS Helena 1 K, Zadnik Marija l K, Blažič M trija l K, Žiberoa Andrej 1 K, Oražen Martin 1 K, Kcmpara Alojz 2 K, Siladin Martin 1 K, Pangerc Ivan 1 K. Nabranih po gosp. Andreju Ferlu^a: Frank Anton 1 K, Go-rjup And. 1 K, družina S. (>0 st., Čehovin A. 40 bt., 0«ho\ia l. 20 st.. Čelnik I. 40 Mahnič I. 20 st. Kastelic I. 20 st., Benolič 40 slot, Gustinčič 20 st., Vouk Iv. 20 t-1., Hrovatin Ant. 20 st., Ludvik BI. 20 stot. in Cetinj M. 20 stot. (Zvršetek pride) Dramatično društvo v Trstu nazoa laški trgovski pomočaik: na zelo s;J>.h no- nja, da priredi v ponedeljek 2. februvarja; gah, ako se morajo posluževati td:o nedo- stojnih sredstev v reklamo za sv«j ples, ali pa da imajo ti gtspodje druge zavratne namene proti svojim drugom slovenske narodnosti ! na dan Svečnice, v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah gledališko predstavo. Predstavljala se bo za Trst nova igra »Pojdimo na Dunaj«, veseloigra v petih dejanjih. Vzlic vsem prizadevanjem ni moglo Dramatično društvo« dobiti nobenega gle-diš*a, posebno običajnega »Armoniac ne, dokler traja pun, ker je za ta eas gledišča prenarejeno za ple?e. Zato se je društvo odločilo, da to velezabavno in štljivo igro »prizori v Barkovljah. Natančni vspored se naznani početkom prihodnjega tedna. Za sedaj le toliko, da se sleherni prijatelj dramatičnega društva in vsaki ljubitelj dramatičnih predstav takoj v naprej odloči : Na Svečnico v Barkovlje na predstavo dramatičnega društva ! Društvo »Arimatej« v ISarkovljah naznanja svojim člen >m, da l>o imelo v nedeljo dne 1. februvarja ob 1. in pol uri popoludne svoj redni obče i zbor v dvorani »Obrtnij-skega drtištva« št. 50 v Barkovjsh. Odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Anarhisti v Spljetu. V hrvatskih listih fitami, da so v Svijetu prišli na sled anarhističnimu gnezdu. Hrvatski Usti spravljajo s t°m v zvezo tuli ime socijalista DcrbVa, ki je bil do nedavno v Trstu. Na hišni preiskavi da so našli polno anarhist čmh spisov. IT vede na daje preska va. Zapletenih la je tudi nekaj domač.n težakov. < Zadarski razgrajači pred sodiščem. — Čitatelji se gotovo še spominjajo razbojniškega napada od strani lahonske druhali na četorico Hrvatov, KiSei, Šiiiča, Katalin <:i in Fattorija. Zabelezenja vredno je, da so oblasti iz vse te druhale mogle (?) zalotiti samo dva, nekfga St'panov:Va in nekega Vircenca (r:ordano. Pcslednji je italijanski podanik. V soboto se je proti tema dvema vršila razprava radi težkega telesnega poškodovanja. — Stipanov ć je d;bil — 10 dni (!!!), Giordano pa nič, ker da je bil pijan ! X Akcija v lajšanje bede v Pri morju. M msterstvo za roTanje stvari je v sporazumljenju z ministerstv« ma za finance in poijedeljstvo dalo na razpolago name Jtn štvu v Trstu za lajšanje bfda v političnem okraju Grad ška lL'0 000 K in za d:uge kraje Primorja 5500U K in sicer iz kreditov, dovoljeni za lajšanje bede z zakonom od 7. de ceml ra 1902 : za razdeljevanje žita in žitnega semenja, kakor druzih podpor, kttere ne bo trebalo vračati ; in g-lednjič za izvede-nje splošno-koristnih javn h del v lajšanje beda. Od teh del se zaprično samo ona, za katera je zagotovljeno pokritje skupnih stroškov. Kjer so načrti za delo že dogotovljeni, se takoj zapričoe z delom, istotako se tak*j zapr čneta nakupovanje in razdeljevanje žita in žitnega semenja. ako niso — hujskači. Ker ima namreč ta nemški tajnik vendar nekoliko soli v glavi "n pametnega spoznanja, se je trudil, da se je kolikor mogoče in po svoje pporazumeval z ljudmi in jim postrezal. — Kaj tacega seveda ne mor* jo dopuščati spodnještajarski srditeži ! Oni ne marajo funkcijonarjev — pa tudi če so trdi Nemci — ako isti obračajo svojo skrb svojim uradnim dolžnostim ! Ne, takih oni ne morejo rabiti, ker oni hočejo imeti hujskačev, podžigalcev strasti in ne titeljev narodnega boja! Zato so jeli intrigirati preti rečenemu nemškemu tajniku in so že sklenili, da ga odslove iz službe. To se jim sioer ni posrečilo, ker vendar niso dobili večioe v občinskem zastopu za tako od jozno po* tje, ali značilen in poučen je ta slučaj vaakako. ker kaže, kje je finatizem, kje je nestrpnost! Na Angležkem je to že dolgo časa v navadi, j XXX UHUHK^H^» HHHU dočim se na Nemškem tudi še le sedaj uvaja. Poleg najrazličnejših vrst šol :ma društvo še penzijonat in restavrant za dame, posre- JJ dovalnieo, pralnico, likalnico, atelije za umetnine in posojili ico. V šolskem oziru se drži gesla: »Najboljša pomoč je temeljita in prava izobrazba«. Slično deluje žensko društvo »Frauen-wohl« v Bratislavi, ki se odlikuje po tem, da prireja javna predavanja, in sicer cele tečaje, o najrazličnejših predmetih. Itazkla- Svoji k svojim! ZALOGA »pohištva jg dobro poznane X toiarne mlzarste zadruge t Borici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom XI X prej j/Inton Černigoj dajo fiziko, pripovedujejo zgodovino, a go-: J* Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ____J: _ _____,_________- št. 1. hiša Marenzi. in se Vesti iz Štajerske- 7a,° vitežuo. Razne vesti. Število zdravnikov v Avstriji in Bosni-HercegOVini. Po ura imh izkazih je bdo v letu 1962 v Avetriji in H sni Hercegovini 11339 zdravnikov. Sitno na Dunaju jih je bdo 2576. V Bosni in Hercegovini je prakticiralo 100 zdravnikov. Med glavnimi deželnimi mesti je imel Zader najmanje zdravnikov, namreč samo 17. Vročina. Med tem, ko v Evropi lju Ije umirajo od mraza, pa javljajo iz Buenos-Avresa, da se je tim pripetilo več slučajev 1 »solnčarice«. Vročina je tako silna, da ljudje po ulI cah padajo v nezavest. Ostra zima. Zima je ostro prit:snila po vsej mooaihiji. V južni Ogrski je pal toplomer do 23° C pod niMo. V K sdenv-Vasarhely-u je zmrzni mestni sodnik v nekem hlevu, bjer je holel prenočiti. V nekem malem sed-mograj- lom dvestoletn ca uvedeuja perijcdiČnih tiskovin v Kusiji — odprl je generalni guvr raer, velik knez SergJ Aleksandrov č. Špansko vitežtvo. španski ortžoiki defi-nit'vno odklonili ponti leno jim nigrado od fran-cozbe vlade za usluge. Btorjene na aretiranju iz izročitvi velesleparske rodbine Humbert. Madridski listi odobrujejo ta plemen ti čin oboroženih vitezov, ki tso tako vitežko doka- 5 Največja tovarna pohištva primorsie dežele. XSolidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. K ~~ Album pohištev brezplačen. X 3 n k X s K * X x x x x * X vore tudi o naicdaem gospodarstvu, ptčijo z juridičnimi vprašanji in socijalnimi prt.blemi. To društvo sprejema v varstvo preko dneva otroke, katerih stariši si morajo iskati de'o, pa jim nudi najrazličnejša razvedrila. V Dornbirnu so leta 1899. ustanovili po švicarskem vzgledu gospodinjske tečaje, t'ajajoče vsaki dan od 8. zjutraj do zvečer. Poučujejo se sledeči predmeti: kuhanje, pranje, higijena in knjigovodstvo. Kuhati se uČe najvažnejša jedila in je- tržaškim in vnanjim se pripo-dila za bolnike. Vadijo jih v shranjevanju roča za naročila na stroje, živeža, uporabljanju ostankov, kuretin in rabi |t e h n i Č n e predmete, orodje, pripravnega orodja. j materjal. (Priae8° ŽIVIC I DRUGI trgovinska ulica št. 2. (poleg trga vojašnice). XXXXXXXXXXXXXXXX Slovanom Brzojavna poroči?Ja. Državni zbor. DUNAJ 24. (B.) — Zbornica poslancev. M« d došlimi spisi je interpelacija poslanca Luksciha (nemška ljudska strank-), v kateri se Ftivlja, skl cevaje se na občutno škodo, ki jo trpi avstrijsko poljedelstvo po uvažanju srbskrgi žita in živine, do vlade vprašanje, iz kater h vzrokov se do sedaj obstoječa tr govinska pogodba s Srbijo ni odpovedala in kdaj da misli vlada izvesti to odpoved. --Zborirca je na to olklonila brez debate predlog pos'anoa Zn\v>rka, t;čoči se ustanove češke žtvinordravn ške visoke š )le v Pragi. Tržaška trgovinska zbornica. DUNAJ 24. (B.) »Wiener Zaitungc objavlja : Minister za trgov no je potrdil zo-pet.no izvolitev Dimmtrja predsednikom in Demetrija podprednikom trgovinske in obrtne zlorn'ce v Trstu za leto 1902. Akcija proti Venczneli. BEROLIN 24. (B.) P- rvčilo AVolfove' —- pisarne: Uradna vest, doš'a iz W,llemstada 3 Sloreei profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno 4. tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvorneg-a založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčajoče in tek vzbujajoče, dalje kot — ~ prebavljenje in telesno odprtje pospdsujoče sredstvo posebno onim ki trpe na navadnem telesnem zaprtja. Tinktura za želodec razspošilja lekar Piccoli v LJubljani v škatljicah z 12 steklen:cam za K 2.52, z 24 steklenicami za hC 4.80, z 3« steklenicami za K 7.—, z 70 steklenicami za K 1.'». (Poštni parket pod f> kg.) Razprodaja se a lpkarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Primorskem, Gcriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica._ in datirana v Mart ca i bo dne 21. t. m., se ^^ glasi: Dne 17. je bil »Panther« iz trdnjave ^^ San Carlo povsem nenadno napaden. »Panther« ^ je ostal v ognju pol ure, a je rmral strelja- nje ustaviti radi plovbenih težkoč. Da pa je ^ Alitmiir Levi Mlaz) Prv« 1* torarna — To je prava besfda na prarrm mesta in o pravem časa. Zadnja »Domo vina« prinsši to-le izjavo : »Slovenski Narod« je v uvodnem č'anku »Ploj in Rub.č« ukorekoč iot^rpeliral na našo časnikarsko čast, da povemo svoje mnenje o naš=h dv*h poslancih Ploju in H dnču, ki nista podpirala interpe'acje poslanca Ferjan-č: "a, tičoče pe krivičnega vladinega postopanja o imenovanj h sodn:h uradnikov na S ajarskem. Vsled tega izjavljamo, da smo se čudom čudili, ko fino č tali državnozboreka poročila :n da n;kakor ne neoremo umeti, kako da sta ravno ona dva naSa po-lanca, ki ra^topata interesira ne kraje, odrekla svoj podpis in-terpfkcji, ki zadevle n*Š2 naj vitalnej§e vprašanje. Obenem izjavljamo, da pričakujemo pojasnila o tej zadevi od teb dveh go spodov poslancev. Ako ne dobimo povoljnega, izpregovoHmo naj resnejšo besedo. — Najodločnejše pa protestiramo proti temu, da bi se kranjski osebni boj zanesel v dunajski p a r 1 a m e n r, in da bi se morda našun štajarskim {»oslaacem vezale roie na povelje tega ali onega poklicanega ali nepoklicanega činitelja, in naj si bo, klor hoče. Toliko za sedaj v odgovor »Slovenskemu Narodu« in onim našim čitateljem, ki so se z nami vred čudili koraku poslancev Ploja in Robiča. — Hujskačev hočejo V znani slovenski občini Ttharji eo o zadnjih obč nsk h volitvah neizškutarji dobdi večino v obč n skem zastopu. Prvo delo sj hovo je bilo, da so najeli nemškega tajnika, ki ne zna ni besedice slovenski. S tem taj n kom pa se je zgod.lo nekaj, kar je jako značilno, ker priča, da štajerskim nemškutarskim prusjaškim sr-ditežem tudi nemški tunkcijonarji ne ugajajo, Poljudno delovanje imln, Spisal Adolf Ribnikar. (Dalje.) Dandanes obsteji tudi veliko š ev »domov za deklice«, v katerih se dekleta najrazličnejših stane v u5e gospod njstva. — Največega pomena je v tem oziru žensko-izobraževalni dom »Lette- Verein«-a v Be-lolinu. Društvo je mtanovil že leta 1865. Adolf Leite z nanenom, da se povzdigne ženska izobrazba in žnjo zm< žnost za o 40/o. Rcntni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na u kuj i/.bo po ">'/:; °/»»» na menjice po 6°/0, na zastave po r>l/2°/0. Uradne ure: od —dopoludne in o > > Sprejema zavarovanj** floT^ke^a življenja po n»jra*novT>»tnej~ih koml»ina»-i-jah pod tako ugod- ion |*>Zoji. ko nobena drupa zavarovalnica Zlanti je ugodno zavarovanje na doživetje in san 11 z zmanj«ujo<"imi »e vplačili. Vfak Član ima po preteku petih let pravico do dividende SLAVI JA U vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25.000.OOO K. Izplačane ndškodnine : 75.000.000 K. Po velikosti dru^a v/ajerana za v a rova ln I ea naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DA.TE: Generalni zastop v Ljubljani. čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih renah. Škode cen j uje takoj in najkuiantneje. I'živa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izda" ne podpore v n:iroilne in občnokori.-nne namene. žlindra je na prodaj pri tvrdki HUBER & C.o v Trstu. Via Madoiiuiiia (blizo bivšega parnega mlinar kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber'4. ZOBOZDRAVNIK | Uni?. Med. D.r Mekso Brillant ■ v TRSTU ulica S. Giovannt it v. 5. I. nadatr. Izvršuje zadelanja z eniajlem. porcelanom, *rel»r«»m In zlatom. Izdelaj«* posamezne umetni- zobove LaUor 1 u d i ^elo zobovje. ORDINIRA ob «*.—If. predp.. 3—5. popol. Anton Šturi mehanik . Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izbom. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeiiteta: _ 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvili nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan M\& t Šota pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1«S«S!>. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, e&čimi od najnavadnejSih do najfinejših del vseh slogov. enako z izvrstnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeta rji. tako. da lahko prevzame in izvrAi v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. Vel ka zbirka obkladkov (remeša), sirugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega leaa, vsakovrstnih okraskov, gol, koniižev in vsr-h drugih mizarskih potrebščin. V-»5ikii kiilBKVra Ivlijvi < ita. ler t-e dela >amo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges)a: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: DoljaJc — Solkan. W Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja «e proda ajo v-i predmeti tudi na mesečne obroke. Epilepsija- Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. V dobiva re brezplačno in franko v Sctman-■en Apotheke Frankfurt a. M ĆaPt mi je i aznaniti p. n. si. obein&tvu nesla Tn-ta n ol oliee, da sem te dni otvori! zalrgo da:m»t nskili naravnih vin. Pro-clsjam ]x> zm rmh cenah na d« l>elo in v ftekieniesdi. Z*l« ^a se nahaja v h si Emila grofa Alberti-ja. ulica Ghegt iu 8 »dej na dvoriš a. Salima vina, črna, bela „Opllo" (scMlcher). Prodajam tudi naraven in pristen tro p i n j e ▼ e c in olje. Ker naša dalmatinska vina ne samo ca friasu kakor izvr-tna, airpik se znamenita, tudi kakor okrepljajoča bolnike in m a 1 <• k r i v n i k e, nadejam se 7a trdno, da me l«o s1. «-bSinstvo najmnog«-stevdneje po^ašča'o se svojimi naročbami ter st*-m vršilo naše nar« dno pes'o : Svoji k svojim ! Oillienim spoštovanjem Mat ko Pa ie. J*a tisoče tu- in inozemskih z8ra\nikov je preskušalo in priporočajo Lovacrinovo vodo za lase □ri plešah pomanjkljivi rasti brade, sla i rasti ženskih lasij, proti odpadanju lasij K r in luščsnju kože. To oznanilo je velike važnosti za vsakejra, l»odi moškega ali žen>ko, ki so uporabljali brez vspelta dosedaj mnogoštevilnih mazil za povspeševanje rasti lasem. Nočem prigovarjat i drugim sredstvom. toda smelo za geto vf j.-mi. ti se pripravlja vedno po znamenitem predpisu in dohajajo mi dan za dnevom ua stotine priznalnili pisem. Nekaj dni po uporabi začnejo rsisti lasje ter r:i»tejo toliko časa, dokler se ne napravi zdrava, polna rašča z naravnimi in ukoreninjenimi lasmi. Ruzven tega pa tudi ne odpadejo lasje, ki so se povspeševali z uporabo ..I.ovaerine". Smelo trdim, da bi lahko napolnil vsako stran tega easopba edi» o le >e spričevali, ki sem jih dobil v zadnjih <> mescih. " ..Lova« rili44 deluje v tako kratkem ('asu. kakor te le misliti more. Najprej se ka/.rjo n ali to.—. Etzpo&ilja proti povzetju a'i predplačilu zaloga za Evropo: M. Feitb, Bura j, VI., Me riahilferstrasse 45. Zalege v Tis'u: Lu vik Nag*Ischmid ; na de'elo in drobno v mirodiluici v ulic: Seba-s'iano št. 1.; Hektor Zernitz. ulica Sta ion št. 2.; Josip Zigon, ul ca ( aserma -t. 8.; Agencija Zullin. Corso št. 21.; Ivan Angtli, ulita Canale St. 5.; Ivan Cillia. Očiščeno perje za postelje in puh LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. b priporoča F. HITI LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. Naročila se točno izvršujejo. Na zahtevo vzorce s cenami. Hiša na prodaj. Naznanilo in priporočilo. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Fragi pri poznan o izvrstno, bolečine blažeče morilo; dobiva se po 80 stot., L40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovaDju tega povfod pri ljub.jenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va -stveno znamko „SIDRO4* iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Rickterieri lekarna pri zlatei levu t Pragi Primerna hiša na lepem kraju v bližini Sv. Justa je takoj na prodaj. Polili/t* se izve t naši tiskarni, ulica Carintia štev. 12. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna iti pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.j istrski refošk po 36 nvč.t belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je prodajata justrii v ulici delle Lepila št v. <» kojo sem več let vodil, prešla v mojo popolno last. Proda jalnica je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne ^nider-šić & Valenčič v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo k;•">. GORIŠKA. LJUDSKA. POSOJILOM registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr v lastni hiši. -SK:— Hranilne vlo^e sprejemajo se od vdacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/2°/o> ne da bi se odbijal rentn.. davek. Posojila dajejo se samo članom iu sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po ol/*°/0 (Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. tlo 3. ure popol. raz ven ledelj in praznikov. itanje Iran. flos leta 1900. Kron 1,263.563 Poitiio-lraii. račun stv. 831.316. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ie vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom inaknih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeue izdaja k vsakemu žrebanja. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in novćuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije. Kakoaft in