ISKfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. Wzniki pripravljeni, da udarijo Neapelj; Nemci so baje vzeli Elbo ; i t» Ki so okupirali štiri otoke pred neapeljskim zalivom; Nemci se umičejo od Salerna in se pri-P^avljajo na obrambo Neaplja. in z^a!fzni§ke armade, ki so pognale Nemce od Salerna na poh le otoke v neapeljskem zalivu, se pripravljajo je]šja . Proti Neaplju. Največji otok, ki so ga okupirali %ia iužnozaPadno od Neaplja in sedem milj od Wh .uPacii° tega otoka je naznanil gl. stan generala Sih°Werj'a par ur zatem- ko Je poročal okupacijo dveh !ežis Oc°kov neapeljskem obrežju. Eden teh, Procida, za i!2 središča Neaplja. Otok Ponza, ki so ga Prije zavezniki, pa leži 65 milj od Neaplja. Otok Ca-fako3 ZC VeS v r0^ah zaveznikov. lj0 zavezniki ne samo domi- ~~ H ,aittpak o z v pristanišče Nea-ga lahko tudi ob-otoko Procida. Z C ''i t>r?*kfere so zasedli zaveznici J? nu' imaJo Pa bomb- »anio io minut poleta do Mk 'so ski ca" »v ID!, ed" radio je naznanjal, -oo kj,mske čete zasedle otok' lj:o,'in 'ezi med Korziko in Ita-C],er živel Napoleon v ^ate' VU" Nemci trdijo, da Sai,*wtoku razorožili 7,000 v SKlh vojakov. i^a £ ®® umičejo od Salerna, ip!ja'ech so vse dohode do ; južne strani. Tukaj "ajbrže postavili proti 5. 'm angleški armadi, ^zavezniki prema- gali pet nemških divizij. Nemci bodo poskušali vse, da obdrže Neapelj. Zavzetje istega bi dalo zaveznikom eno največjih italijanskih pristanišč, kamor bi lahko dovažali potrebščine za svojo armado in za Italijane. -o- Nemci so napadli ladjo Conte di Savoia Berlinski radio je včeraj poročal, da so nemški bombniki napadli italijanski luksuzni parnik Conte di Savoia, ko je hotel pobegniti k zaveznikom. Napad se je izvršil 12. septembra pri Benetkah. Poročilo ni povedalo, če je bil parnik potopljen, toda od 12; septembra ni o njem nega glasu. Tedenski koledar za racioniranje st"ERVE ~~ Plave znamke R. S in T iz knjige 2 so ve-. llESo nes' U' v in W bodo veliavne do 20- oktobra. Ni- • sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke X, Y in Z iz 12 oktobrl'UJaVi znamki A in B iz knjige 3 so veljavne zdaj in 15 'n 16 Znamka 14 je veljavna do 1. novembra. Znam- • vsaka za 5 funtov sladkorja za prezerviranje. Znamka 18 je veljavna do 31. oktobra. ,ttll{aR^UN ~~ Znamka 7 iz knjige A je veljavna še jutri, od srede do 21. novembra. Znamke iz knjig B in C kot Ameriška mornarica, ki je največja na svetu, ima danes 14,072 ladij Washington.—Ameriška mornarica, ki je danes največja na svetu, nosi ameriško zastavo na vse svetovnih morjih. V zraku ima pa mornarica najsilnejšo zračno silo, kar jih premorejo razne svetovne države. Vodstvo ameriške mornarice naznanja s ponosom svojo bojno silo in sicer ima 14,072 ladij, med temi 613 bojnih ladij, do-čim jih je imela še pred tremi leti komaj 1,076. V zraku pa ima ameriška mornarica 18,000 letal vseh tipov in velikosti, dočim je imela pred tremi leti le 1,744 letal. -o- Rusi prodirajo nevzdrže-ma naprej proti Dnjepru London. — Ruske čete so se približale že na 37 milj do Dnje. peropetrovska, kjer je stal znameniti jez, za katerega so izdali Rusi $110,000,000 in ga 28. avgusta 1941 razstrelili, predno so prišli do njega Nemci. Rusi sc tudi zavzeli Pavlograd ter okupirali na 600 milj dolgi fronti "nobeV33 naselij" Iz raznih evropskih mest se poroča, da umiče Nemčija svoje armado iz ruske fronte, da ojači pozicije v Italiji in v zapadni Evropi. V Madridu celo trdijo da se bo Hitler, umaknil iz Rusije ter se ustavil 620 milj daleč na Poljskem, kjer bo varoval Nemčijo. Berlinski radio je priznal, da se nemška armada umiče na ruski fronti, da prihrani svoje sile, toda da še ni gotovo, kje se bo ustavila. Zadušnica V torek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnim Dominikom Perko. NOVI GROBOVI Nakup vojnih bondov gre Frank Pečj«k uspešno naprej, dasi se Po d a i j š i bolezni je umri posamezniki ne odzivi je jo Frank Pečjak, po domače Po-! Kot poroča odbor) ki vodi parjev, star 55 let, stanujoč na kam^anjo za tretje vojno po-665 E. 159. St. Ker se pnčaku-1 s0jil0( je bilo y okraju Cuyaho-je, da bo prišel na pogreb sm|ga podpisanega dozdaj vojnih William, ki služi v armadi vjbondovvvsoti$165427)318< To_ v Kaliforniji, čas pogreba še ni določen. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Eli Cvitkovič Sinoči ob 6:15 je umrl v Mestni bolnišnici Eli Cvitkovič, star 55 let. Poprej je stanoval na 3244 St. Clair Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Iz Youngstown, O., je prišla nečakinja Marija Petre-dich, da uredi vse potrebno za pogreb. ITALIJANI PODE NEMCE Z SARDINIJE Tudi na Korziki dobivajo premoč italijanske in francoske čete Mussolini se je oglasil Glas, ki se je izdajal za bivšega premierja Benito Mussolinija, je pozival Italijane, naj se maščujejo nad izdajalci fašizma in naj primejo za orožje na strani Nemčije. NAPAD JE UKAZAL BADOGLIO V I'/ # 0 y ti" f IP' l-okt v ~~ Kn;'ige A morajo pregledati kolesa do 30. sept a> C do 30. nov. a, urzna ameriška častnika sta obiskala Rim (a* 7 %ain« sta v Zna ameriška( Zmenjeno je bilo, da bodo Ita-itivaS1Skala Rim nekaj lijani postopali ž njima kot z ameriškima avijatičarjema, ki so ju zajeli. Tako ne bosta vzbujala pozornosti. Ko sta se izkrcala v Gaeta, sta se vsedla na pripravljen avto. Po nekaj milj vožnje, se je avto ustavil v nekem drevoredu, kjer sta se presedla na drug avto, ki ju je peljal v Rim, do kamor sta potrebovala dve uri. vS° Pri Saler™ ter Obetov i "azaj P°tem- ko ^ 't0;ala z maršalom Ba. eljiiik- imi italija"ski-1 Prav pred očmi LS "V Ol ' t)K Sta K;i * V °8tala S ameriški uni S v A d+sla v Rimu pol- je h- °' v katerem sta od °stikrat koma.i sS sta vn!mških v°Jakov. V* bi !dela' ^ ju čaka VNena nU Zasačili Nemci. lay,lor, star 42 let T. Gardi- I .iu i aifeški ladji S iet> bviši Sl guverner ^'erma na Sici- , iV? V efeŠki Na % Vu lna krov itali-■ Kjer ju 14vil 3 in itau- * JU Je po-\> na o1 na suho južno Itaiij raz^aseno pre- V mraku sta dospela v Rim in Italijani so ju nastanili v nekem udobnem stanovanju. Ameriška častnika sta zahtevala, da se ta koj sestaneta z maršalom Bado-glijem, toda Italijani so se izgovarjali, da maršal že spi. Toda Amerikanca sta vztrajala na zahtevi, nakar so italijanski častniki telefonirali na maršalovo stanovanje, ki je ukazal pripeljati Amerikanca k sebi. Italijanski častniki so najprej pregledali, če je zunaj poslopja vse varno, nakar so odpeljali drzna častnika po rimskih ulicah Neka straža je avto ustavila in italijanski general se je izkazal s papirji. To se je dogodilo večkrat tekom vožnje do Badoglije-vega stanovanja. Amerikanca pripovedujeta, da so bili italijanski oficirji bolj nervozni kot pa ona dva. Maršalu ju je sprejel v svoji vili. Častnika pripovedujeta, da jima je Badgolio stisnil roko in solznih oči izjavil: "Prisegam pri svoji časti in vzpričo 55 let vojaške službe, da sem zvest zavezniški stvari." Ko sta prišla nazaj v svoje stanovanje, sta potom radia odposlala poročilo, nato pa čakala nadaljnih ukazov od generala Eisenhowerja. Ob treh popoldne drugi dan so ju odpeljali po obljudenih rimskih ulicah iz mesta do letališča, kjer ju je čakal italijanski bombnik. Ob petih popoldne se je dvignil bombnik v zrak in plul nad morjem proti Ariki, kjer je pri stal po dveh urah vožnje. Zavezniške protizračne baterije so bile poučene o prihodu, da niso streljale na bombnik. Glavni stan zaveznikov je včeraj naznanil, da pode italijanski vojaki Nemce z Sardinije ,ki beže na Korziko. Povelje za napad je dai» maršal Bado-glio, ki je porabil za napad tudi italijansko bojno mornarico z dovoljenjem zaveznikov. Nemce sta napadli dve diviziji italijanskih vojakov. Nem-;i beže na Korziko preko sedem milj in pol široke ožine pri Bonifacio. Sardinija je že skoro popolnoma počiščena Nemcev, a-di poročilo. Poročilo iz Anglije pa zatrjuje, da je italijansko in francosko vojaštvo dobilo v svojo oblast Ajaccio, glavno mesto Korzike, dočim so Nemci zasedli pristanišče Bastia na severovzhodni obali Korzike. Zavezniki poročajo, da se nahaja maršal Badoglio pri zaveznikih, dočim poročilo ne omenja, kje se nahaja danes kralj Emanuel. Berlinski radio je poročal pred nekaj dnevi, da je kralj ušel Nemcem. Nemški radio je včeraj poročal, da se nemške čete umičejo iz južne Italije, toda natančno po "določenem načrtu." Vesela vest Pri družini Otmar in Emma Jevnikar, 18525 Underwood Ave. so kupili zalo hčerko. Mlada mamica je hči znane Joseph Plevnikove družine iz 185. ceste. Mr. in Mrs. Plevnik sta ako postala prvič stari ata in stara mama. Čestitke! rej več kot polovica kvote, ki je določena za ta okraj. Dasi to kaže na lep uspeh kampanje, pa kvota ne bo dosežena, ako se ne bo odzvalo več posameznikov, ki bodo kupili bonde, kot se jih je odzvalo dozdaj. Vsak, ki služi denar, bi moral storiti svojo dolžnost v tej kampanji, drugače Stric Sam ne bo dobil denarja, ki ga potrebuje za nadaljevanje vojne in za končno zmago, je izjavil William Goff, načelnik kampanje v tem okraju. -o- Smrt čaka vsakega Italijana, pri katerem dobe Nemci orožje Bern, Švica. — Nemške oblasti v Italiji so razglasile, da bo na mestu ustreljen vsak Italijan, pri katerem dobe orožje, ali katerega zasačijo, da krade vojaško opremo. To je bilo razglašeno po vsej Italiji, ki jo imajo Nemci zasedeno in kar dokazuje, da se Nemci boje italijanskega sodelovanja s zavezniki. Vendar se zatrjuje, da Italijani ne bodo dosti pomagali ni- ti Nemcem, niti zaveznikom. Italijanska armada v severni Italiji ni dozdaj pokazala nobenega resnega odpora proti na-cijem. Nemci so ukazali italijan skim vojakom, naj se prijavijo za službo v nemški armadi. V koliko so Italijani ubogali, ni znano. Znano pa je, da se je ofenzivo proti JapORCem dosti italijanskih vojakov pre-obleklo v civilno obleko in skušalo priti na mejo. —--o—-- London. — Iz nekega, neznanega kraja se je nenadoma oglasil na radiju glas, ki naj bi bil glas bivšega vodje fašistov, dučeja Mussolinija. Grmadil je očitanja na italijanskega kralja Emanuela in pozival na maščevanje izdajalcev, fašistične stranke ter rotil italijanski narod, naj zgrabi za orožje na strani Nemčije in Japonske, Govor je trajal 15 minut. Večina poslušalcev v Londonu, ki so imeli svoje čase priliko slišati govore Mussolinija, zatrjujejo, da je bil to res Mussolini-jev glas. Mussolini, katerega je postavil Hitler na čelo novo organizirani republikanski fašistični stranki, je ponudil Italiji program, po katerem bo zopet postavil Italijo na noge, ki se je vdala "najtežjim mirovnim pogojem v zgodovini" in ki je bila pahnjena v kaos in obup. Mussolini, ali kdor ga je že predstavljal, je dolžil kralja Emanuela, maršala Badoglijo, bojazljive generale in nekatere izdajalske člane fašistične stranke, da so vrgli Italijo v naročje zaveznikom. Potem je "Mussolini" pripovedoval, kako je bil aretiran in odpeljan pod močno stražo v gorsko letovišče Gran Sasso, 75 milj severovzhodno od Rima, kjer naj bi bil spravljen toliko časa, da bi ga izročili zaveznikom. Toda na 12. septembra so se spustili na letovišče nemški parašutarji in ga odpeljali sredi italijanske vojaške straže na varno. MacArthur bo začel z novo BOJNAFRONTA LONDON — Angleški radio je poročal depešo iz Berna, Švica, da se nahaja zdaj vsa dalmatinska obal v rokah jugoslovanskih patriotov, ki imajo v rokah pristanišča Sušak, Split in Gruž, dočim sedaj napadajo pristanišče Reko. LONDON — Premier Churchill se je vrnil iz Amerike in se pripravlja, da bo podal poročilo v parlamentu. V parlamentu bo najbrže kritiziran, ker je zaveznikom ušel iz rok Mussolini in ker so začeli zavezniki z okupacijo Italije šele 40 dni po padcu Mussolinija. PACIFIK — Ameriške pomorske edinice so napadle japonske baze na Gilbert otočju. Napad je popolnoma presenetil Japonce. RUSIJA — Močne ruske armade se vale proti , Smolensku, katerega imenujejo ruski Verdun. Včeraj so Rusi vzeli Jar-čevo in Duhovšino, 30 milj severovzhodno od Smolenska. Premier Stalin naznanja, da •sta s tem padli dve največji nemški trdnjavi pred Smolen. skom. V bolnišnici Mrs. Mary Cajhen žena farmarja Andy Cajhena v Geneva, O., se nahaja v Ostepathic kliniki, na 3146 Euclid Ave., kjer se je v sredo podvrgla operaciji. Prijateljice in znanci jo lahko obiščejo. Mrs. Cajhen je hči poznane družine Mr. in Mrs. Frank Race,, ki vodi mlekarno pod imenom Mayflower Dairy, na E. 158. St. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Prijazno vabilo faranom župnije sv. Vida V cerkveni dvorani sv. Vida bodo zopet družabne prireditve vsak petek zvečer ob 8:30. Za vpeljavo teh prireditev bo pa že jutri večer (v toEek) ob 8:30 prijetna zabava v cerkveni dvorani. Farani in drugi so prijazno vabljeni._ Pacifik, 19. sept. — General MacArthur bo najbrže kmalu začel izvrševati svoj načrt za glavno ofenzivo proti Japoncem in sicer bo udaril najprej na pozicije, ki branijo dohod do Vzhodne Indije. Zavzetje japonske pozicije Lae na Novi Gvineji je očistilo pot tej ofenzivi. Odkar so ameriške čete zavzele Guadalcanal je okupacija Lae ena najpomembnejših zmag za zaveznike na Pacifiku. Iniciativo na Pacifiku imajo zdaj v rokah zavezniki in enkrat okrog božiča se bo že lahko presodilo, kdaj bo vojna z Japonci končana. Prememba seje Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ bo imelo svojo redno mesečno sejo v sredo zvečer mesto v torek. Začetek seje bo ob sedmih v SND na 80. cesti. Društvene zadeve Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 163 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in vseh društvenih zadev. --o- Leadville, Colo. — Pred dnevi je tukaj umrl John Keržan, star 69 let in doma od Semiča v Beli Krajini. V Ameriki je bil 52 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova in pet vnukov. NERAZSTRELJENO BOMBO SO VZELI SREČNO IZ TELESA MORNARJU Mornar Allen Gordon iz Rock nika sta stala za jekleno ploščo, Naši vojaki Island, 111., je stal na ameriški bojni ladji, ko ga je zadela 20 mm krogla iz protizračnega topa in obtičala v levem boku. Po srečnemu nakl j učj u se krogla ni razletela. Ranjenega mornarja ker je bila nevarnost, da krogla vsak čas eksplodira. Toda operacija je bila srečno izvršena in ko je bil mornar toliko pri moči, da je mogel potovati, so ga prepeljali v Zed. so prenesli na suho in dva j države. Kroglo so razstrelili in zdravnika sta začela z operaci-'poslali drobce mornarju za tra-da izvlečeta kroglo. Zdrav- jen spomin. V soboto 25. septembra bo odšel k ameriški mornarici Wally Turk, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Turk, 1046 E. 69. St. Njegov brat Joseph služi pri zdravniškem oddelku v državi Washington. Srečno, Wally in vrni se po končani vojni zopet zdrav domov k svojim staršem. M Si v. William Mah, sin družine Mr. in Mrs. Joseph Mah iz Mozina Drive, je prišel 11. septembra na dopust. Nazaj se vrne v sre- m do 22. septembra. Kdor prijate. ljev bi ga rad videl, naj ga pride obiskat na gornji naslov. William Služi kot letalski kadet (pilot) v Nashville, Tennessee. K« >ss Ha Kdor bi rad poslal vojaku božično darilo, mora to storiti do 15. oktobra. To je za vojake, ki služijo preko morja. Za mornarje je zadnji čas do 1. novembra. Za vojake, ki so še v tej deželi, je pa, seveda, čas tudi še pozneje. ^ ^ __Neka straža je avto ustavila in streljale na bombnik.____jo, da izvlečeta kroglo. Zdrav- 3en spomin^______---------------------- 1 vojnimi bondi pomagate k zmagi! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poMi. pol leta $4.0C 7* Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt lete $2.25 Za Cleveland in Euclid, po razna&alclh: celo leto $6.50; pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.60 per year D. s. and Canada $3.60 tor S month«. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months D. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 tor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $1.50 for • months, $2 00 for S months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 221 Mon., Sept. 20, 1943 Vrana vrani ne izkljuje oči Adolf Hitler je v svojem govoru, v katerem je razpravljal o italijanskem položaju in o svojem političnem bratcu Mussoliniju, označil zadnjega kot največjega Italijana izza razsula antičnega rimskega imperija. Hitlerjeve trditve so bile nesmiselne in pomenijo žalitev italijanskega ljudstva. Odkar je prepadlo rimsko cesarstvo, je preteklo že mnogo časa, tekom katerega je Italija producirala več res velikih ljudi: cerkvenih prelatov, pesnikov, državnikov in patriotov. Kdo naj na primer verjame, da je bil Mussolini večji mož kakor Dante, božanski pesnik italijanskega plemena? Mussolini ni prinesel svetu ničesar razen nesreče, svoji lastni deželi pa poraz, ponižanje, pomanjkanje, razdejanje in smrt. Mazzini, Cavour in Garibaldi so bili veliki italijanski patriotje, ki so ujedinili Italijo ter ji zagotovili častno mesto v družini narodov. Kjer so oni gradili in ustvarjali, je Mussolini podiral, kjer so bili oni uspešni, je imel Mussolini zaznamovati same izjalovitve. Kako naj se torej Mussolinija prispodablja s temi možmi? Danes ne moremo še reči, kam bo zgodovina postavila Mussolinija, vemo pa, kam ga je uvrstil svet, ki ga smatra za teatralnega in napihnjenega Cezarja, ki je kakor pav korakal po pozornici, dokler ni bil izžvižgan z nje. Bil je bombastičen igralec, čigar moč je temeljila na surovi sili in ki je zapeljal svoje ljudstvo v brezobzirno agresivnost, za katero ni imelo italijansko ljudstvo ne materialnih virov ne srca. Ni dvoma, da sta oba, Hitler in Mussolini, napihnjena igralca. Ko Hitler označuje Mussolinija kot največjega Italijana, ki so ga rodila zadnja stoletja, govori v hiperboličnem smislu, v kakršnem slišimo od časa do časa govoriti igralce o drugih igralcih, svojih prijateljih, katerih se ne boje kot svojih tekmecev. Jezik teatra je napihnjen in slog njegovih izrazov je naraven diktatorjem, ki niso nič drugega kakor igralci, ki nastopajo na odrih sveta. Seveda je pa še drug činitelj, ki povzroča Hitlerju zaradi Mussolinija skrbi in ki ga sili, da pretirava njegovo zgodovinsko osebnost.- Ako pomisli na to, kaj se je zgodilo z Mussolinijevim režimpm, kako se je ljudstvo obrnilo proti Mussoliniju in kako žalostna figura je postal sedaj slednji v očeh vsega sveta, si ne more kaj, da bi ne zaslutil, da čaka ista usoda tudi njega samega. Diktatorji definirajo veličino popolnoma drugače kakor pa ostali ljudje. Njim pomeni veličina silo in oblast nad življenjem njihovih soljudi. Ljudje, ki žive pod njihovo tiranijo, pa ne smatrajo sile in oblasti diktatorjev za veličino, temveč za prokletstvo in nesrečo. Svet bi bil mnogo na boljem, če bi prišel končno do koncepcije, da nima uspešna uporaba sile za narodno ekspanzijo in za dominacijo človeštva ničesar skupnega s slavo in veličino. Toda te koncepcije še ni, ker še vedno smatramo Napoleona za največjega zavojevalca. Res je, da je korakal Napoleon preko pozornice sveta v gloriji veličine, napram kateri so moderni diktatorji pravi pritlikavci. Toda nikoli še ni bil kak diktator v kredit človeštvu in glorijola veličine, ki jo pripisuje ljudstvo diktatorjem, ko so slednji na njegovi strani, ne temelji na nobeni zdravi logiki. Kajti.koncem konca je doslej še vsak diktator pustil za seboj silno zmedo in zmešnjavo, ki jo je moral svet rešiti in uravnati za njimi. Veličina je zapopadena v velikih zaslugah in pridobitvah za ljudstva, ne pa v zmedi in nesreči, v kateri se znajdejo ljudstva po odhodu diktatorjev s pozornice sveta. Hitler je rekel v svojem govoru, da je bil Mussolini v zadnjih 1,500 letih največji Italijan. Resnica pa je, da je bil Mussolini v dolgem dolgem času največja nesreča in šiba božja Italije in italijanskega ljudstva. BESEDA IZ NARODA Pravijo, da bo Adamič tožilj Najnovejše v "mednarodni politični situaciji" ameriških Slovencev je govorica, da bo pisatelj Louis Adamič tožil, ali da lahko toži patra Ambrožiča in vse liste, ki so pri-občali njegove članke. V tej demokratski deželi je med drugim tudi ta svoboda, da lahko toži vsakdo in za vsako stvar, ki si jo le more zmisliti. Mi bi si ničesar bolj ne želeli kot take tožbe. Tako bi sodnija lahko razsodila: ali ima v svojih trditvah prav Adamič, ali imamo mi, ki njegove trditve pobijamo in popravljamo. Torej bi bila taka obravnava skrajno zanimiva. Upamo, da bo ostal g. Adamič pri svoji grožnji. Kar je pa pri tem značilno je to, da je Lojze Adamič takoj pripravljen tožiti Slovence, dočim nismo še nobenkrat slišali, da bi bil grozil s tožbo srbskemu Srbobranu, ki je poklanjal Adamiču še vse drugačne komplimente kot mi. Seveda, pred kako partizansko sodnijo bi ne bilo naše življenje vredno piškavega oreha, pred ameriško se pa ne bojimo stopiti. Mislili pa smo, da je Adamič več možaka, kot se je pa pokazal s svojim uprav otroškim bav-bavom. Razum naj govori Vtorek 28. septembra je dan izbiranja kandidatov, kateri bodo šli 2. novembra na splošne mestne volitve. Primarne volitve niso nič manj važne, kakor pa splošne. Če volilci pri primarnih volitvah slabo zberejo, se ne da pri splošnih volitvah več popraviti. Čudimo se onim, ki primarne volitve zanemarjajo in podcenjujejo, da drugi zanje kandidate izbirajo. Naš ponos bi nam moral velevati, da si bo vsak sam po svojem treznem razumu in razsodnosti kandidata izbral. Zavedati se moramo dejstva, da imamo za mesto, okraj in državo same dolžnosti in edina pravica;* ki jo lastujemo je, da svobodno svoje zastopnike izbiramo in še tej se odpovedujemo, če ne gremo voliti. Naša sveta dolžnost bi morala vsikdar biti, da se pravice izbire naših zastopnikov v polnem poslužujemo. Ni samo to dovolj, da gremo v volilno kočo in malomarno zadostimo volilni pravici ampak je važno, koga in kakšnega kandidata izberemo. Kakršen je naš zastopnik tako upravo lahko od njega pričakujemo. Če je zmožen in kvalificiran bo z malo mu j o več storil za naselbino kot oni, ki niti ne pozna mestne uprave in stotine oddelkov, potom katerih posluje. Dober ljudski zastopnik mora poznati premetene politične trike, poznati mestno, okrajno, državno in federalno postavo, če hoče odločno nastopiti v korist naselbine, ki jo zastopa. Vedeti mora, kako mestni departmenti poslujejo in kam se je obrniti za zadevo, katero želi izposlovati. Poznati mora postavo, da kadar kaj v korist naselbine ali posameznika zahteva, da jim on postavo in ne drugi njemu tolmačijo. Poznan mora biti v političnih krogih, da si pridobi podporo, kadar rabi, da v korist var-de mestna zbornica voli. Uživati mora med administrativnimi uradniki ugled in spoštovanje, če hoče, da bodo njegove želje in zahteve upoštevane. Biti mora zglajen politikaš in vsestransko dobro verziran diplomat. Vzemimo nasprotno stran kandidata koliko daleč lahko pride, če nima zahtevanih zmožnosti in kvalifikacije. Predno spozna kaj je politika, mu vzame nič manj, kakor deset let aktivnega udejstvovanja. Predno «e seznani z mestno upravo in njih oddalki mora skozi leto in pol biti vsak dan v mestni hiši. Če želi, da mu kdo postavo tolmači mora najeti odvetnika, če noče vrjeti mestnemu direktorju postav. Kratko rečeno tak izvoljeni mestni zastopnik išče po mestni hiši sam sebe, ki se največkrat nikoli ne najde. Čas gre mimo, mi davke plačujemo in dve leti potečeti brez vsake koristi za one, ki so ga izvolili in mu zaupali zastopstvo. Če to temeljito premislimo se bomo prepričali, da smo sebe fn njega nesrečnega storili. Zgoraj smo navedli, da naj razum govori in to hočemo ponovno poudariti, da v 32. vardi nismo še nikoli imeli take lepe in ugodne prilike poslati v mestno zbornico moža, kakor jo imamo letos v osebi kandidata John J. Prince. Vsak, kdorkoli ga pozna in teh je mnogo med nami in drugim narodom ima o njem lepo besedo in spoštovanje. Vsak zna ceniti njegove velike zmožnosti, njegovo možatost in veliko poštenost. Če hočemo imeti v 32. vardi res dobrega, zmožnega in delovnega mestnega zastopnika, kateri nam bo delal čast in po- i nos, potem moramo brez razli- j ke vsi v torek 28. septembra oddati glas za JOHN J. PRINCA. Odbor John J. Prince for Council. Tovarna, ki je za delavce Namenila sem se napisati par vrstic o Jack & Heintz, Inc., kajti ta kompanija zasluži vse priznanje, ker tako po očetovsko skrbi za svoje delavce. Tudi moj sin dela pri omenjeni kompaniji in se prav pohvalno izraža. Poleg $500 mesečne plače je sedaj dobil še 14 dnevne plačane počitnice s prosto vožnjo za sina in ženo v Florido s prostim stanovanjem in poleg tega pa je dobil še 50 dolarjev za stroške. Poleg tega pa imajo delavci v tej tovarni vsak dan brezplačno kosilo opoldan in tudi delavsko obleko. Vsak mesec pa imajo v hotelu banket, ki stane tovarno krog šest dolarjev za osebo in pri tem je vsa pijača prosta; če kateri izmed delavcev odide k vojakom, mu i kompanija naloži vsak mesec j 50 dolarjev na banko, da kadar : se vrne, ne bo brez denarnih 1 sredstev. Poleg plače dobe de-; lavci še po 50 dolarjev mesečno 1 in pa bonus. Ali ni to nekaj ' izvrstnega, da ta kompanija tako izvrstno skrbi za svoje delavstvo? To je prava bela vrana. Kakor pravijo pa kompanija sama za se vzame le osem odstotkov dobička, vse ostalo pa gre med delavstvo. V tovarni, kjer dela moj sin, dela še 7,500 delavcev, pa ima ta družba še j šest drugih tovaren. Sedaj si lahko mislimo, koliko denarja potroši samo za delavce. Sedaj pa še malo o sedanji vojni. V vseh. časopisih nas vlada opominja in prosi, da naj hranimo ostanke maščobe za vojno. Kako neki pa naj to delam, ko jo pa še za sebe ne morem dobiti pri teh par "pointcih" na teden, saj še za meso ni dovolj, kaj pa še za mast in olje in drugo. Jaz nisem do sedaj še kaplje masti zavrgla in tbliko manj pa še sedaj, ko jo skoro kupiti ni mo goče. Tako je, pa nič drugače. Roke vsega sveta se steza j o proti Ameriki za pomoč. Ne vem, zakaj nič proti Angliji. Še nikdar nismo čitali, da bi bila Anglija kaj pomagala Rusiji ali kateri drugi deželi. Saj smo tudi mi v vojni, ki stane Ameriko težke milijarde, pa ni nikogar nikjer, ki bi njim pomagal. Če ima kdo neizčrpne vire, pa pomaga komu, je vse pohvale vredno, ampak dolg de lati pa drugim pomagati, se mi pa ne zdi pametno. No, sedaj smo še Italijo dobili v rejo, da nas bo še toliko več stalo. Kaj bo še vse prišlo iz tega, je pa veliko vprašanje časa. Draginja je pa vsak dan večja, da je že prav od sile, posebno drago pa je sadje. Še nikdar ne pomnim, da bi bilo tako drago kakor letos. Jajca po 60 centov in več, kokoši po 50 centov funt pa neočiščene, da tako še nekaj drago plačaš, kar niti zaužiti ne moreš. Po mojem mnenju tudi ni zdravo, da nekateri mesarji drže doma zaklane kokoši z vsem blatom v sebi, da se vse meso navzame tistega smradu. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se zdravstvene oblasti tudi za to malo pobrigale, da bi se kokoši tudi izči-stilo, kadar se jih zakolje. Še marsikaj bi lahko napisala, pa naj za danes zadostuje. Pozdrav, Mary Modrijan. Govor Dr. Miha Kreka na londonskem radiu Veliki potres leta 1811 je bil spremenil tok reke Mississippi, ki je takrat za nekaj časa tekla proti severu. 29. avgusta 1943.—Zavezniška konferenca v Kanadi je uspešno končala svoje delo. Ker je bila v glavnem vojaškega značaja, bodo njene sklepe objavili svetu bombniki, topovi in borci. Le dve važni' in pomembni dejanji smo zvedeli takoj po konferenci: Prva je, da je angleški vojskovodja Louis Mountbatten imenovan za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških vojnih sil na indijsko-azijskem bojišču, druga pa, da so vse tri velike zavezniške države Anglija, Združene Ameriške Države in Rusija priznale francoski narodni odbor za legalnega predstavnika vseh francoskih ozemelj in francoskega ljudstva, ki se bori na strani zaveznikov. SpričcJ teh dveh dogodkov bi pa mi radi danes podčrtali samo eno misel, ki smo jo po-vdarili že večkrat tudi ob drugih prilikah. Angleški komandant na Daljnjem Vzhodu pomeni novo manifestacijo popolne sloge in vzajemnosti med Angleži in Amerikanci: kakor je general Eisenhower naenkrat postal komandant na sredozemskem bojišču, dasi bi bilo na prvi pogled izgledalo, da to mesto gre bolj Angležu, ker je ta kraj v neposrednem angleškem vojnem in političnem območju, tako bi se moglo reči, da Daljni Vzhod gre bolj Amerikancu, ker je Amerika neposredno živo interesirana v vseh vodah in na vseh ozemljih Pacifika. Tako bi izgledalo na prvi pogled. Ali nad vsemi bivšimi in sedanjimi interesi vlada naj vzvišene j ša vrednost, v kateri je vsa moč uspeha v zgodovinskih odločitvah. To pa je edinole popolna vzajemnost, polno zaupanje, popolno edinost vseh sodelujočih. Ta prvi vir uspeha zavezniki tako močno čuvajo in go je, da ga manifestativno podčrtava j o celo pri postavljanju vrhovnih skupnih komandantov. Priznanje, ki ga je dobil francoski narodni komite je zgodovinski uspeh za vso Francijo. Gotovo je bil general de Gaulle tudi poprej velika vrednost za zaveznike. Organiziral je odpor Francozov in vstrajal na strani zaveznikov sam skoro tri leta. Njegovi vojaki so se odlično borili za zavezniško stvar. Nesporno je general Gi-raud legendarna francoska vojaška osebnost. V prvem in drugem taboru so se zbirale modre glave, junaški možje, državniki in vojskovodje. Ali dokler so bile razdeljene v dva tabora, nobeden od njih ni mogel doseči polnega priznanja odločujočih zaveznikov. V&ak je bil v svojih delih in podvzet-jih omejen, nobeden ni mogel razviti vseh sil in doseči polnega vpliva in uvaževanja francoskega naroda. Ko so se vse sile zlile in združile v eno, je s samim tem -dejstvom njihova moč in važnost neprecenljivo zrastla in povzročila polno pomoč in priznanje odlučujočih velesil. Ne zdi se .mi preveč, da ponovno povdarjam misel o slogi. Če bi jaz bil Goebbels, bi rekel da sem na jugoslovanskih tleh izvrstno opravil svoj posel. Po-lega enodušnega odpora vsega naroda brez razlike proti Italijanom, Nemcem in Madžarom, poleg zgodovinskega nasprotovanja vseh delov JugOr slavije proti vsem tem sedanjim zatiralcem svobode človeštva, poleg zahrbtnega napada na našo svobodo in življenje, poleg vsega bojnega junaštva naših bratov in sinov in poleg neizmernih žrtev, ki jih trpi vsa domovina, se je sovražniku posrečilo, le preveč posrečilo, da je razklal našo državo in njene narode po dolgem in počez v često si naspro- tujoče tabore, razgrebal stare rane in vzbudil nove strasti sporov, prav tako kakor je pri-jalo njegovim namenom in načrtom. Zato zopet in zopet ponavljam klic k slogi in edinosti. Strnjeni Jugoslovani, složni Srbi, Hrvati in Slovenci imajo vso pomoč zmagovitih zaveznikov, imajo vse garancije in obljube in kar je najvažnejše: strnjeni bi imeli sami velik zaklad sil, da odigramo dobro svojo zgodovinsko nalogo za bodočnost domovine. • Kar velja za vse, posebej toplo prosim Slovence: Vsi, složno, požrtvovalno, skupno za en sam cilj. Z neslogo samo ubijamo in uničujemo vrednost žrtev in uspehov. Za osvoboje-nje vsega Slovenskega naroda v novi veliki Jugoslaviji! (JIC) -o- Iz Št. Vida pri Vipavi Tam pod sivim, ponosnim Nanosom, v večno zeleni, sončni Vipavski dolini in prav v njenem gornjem delu je bil rojen eden izmed največjih slovenskih junakov v teh težkih in trpljenja polnih časih. Trgovcu Francu Premrlu, bratu slovenskega glasbenika Stankota Premrla, se je rodil leta 1919. v Št. Vidu pri Vipavi sin Janko. Vzgojen v strogo nacionalnem duhu, prežet jugoslovanske misli, je rastel šentvidški fantič in se krepil umsko in telesno. Ko je dorastel, ga je sama usoda posadila na čelo vseh nacionalnih akcij proti laškemu nasilju. Pridno je prenašal slovensko čtivo' od hiše do hiše kot tihotapec, organiziral svoje tovariše in jih pripravljal za določilno uro. Na veliko noč leta 1942 so vdrli fašistovski razbojniki v očetovo hišo, skoro do smrti pobili očeta, Janka pa odvedli s seboj. Pozneje so zažgali očetovo hišo, odpeljali očeta ne kam v južno Italijo, mater in otroke pa nekam v severno Italijo. Janko je prišel pred preki sod. Obsojen je bil na smrt v Rimu, Na sam večer pred usmrtitvijo je pa iz ječe pobegnil, prepotoval vso Italijo in se zopet vrnil na svoj kršni, ljubljeni Nanos, kjer je danes strah in trepet laških razbojnikov, kot poveljnik najmočnejše četniške posadke. S svojimi četniki je izpraznil laško municijsko skladišče nad Hra-ščami. dva tovariša pa sta bila Reševalci so imeli zelo teža« posel predno so ponesrečen« spravili v dolino. 1 ___. Pristne ljubljanske Bizoviške perice onkraj mestne meje naprošajo mestne gospodinje ljubljanske, naj pridejo v petek popoldne na mejo po oprano perilo in zaradi razgovora o prevzemu perila v pranje. Gredo naj po Poljanski in Litijski cesti naravnost do meje. Gostilna Marinšek, Prečna ulica: Cenjene goste opozarjam, naj si žlice, vilice in npže prinesejo s seboj, ker mi je že vse zmanjkalo za kupit jih pa ne dobim. Mestni gospodarski urad opozarja vse pridelovalce pšenice, rži, sorščice, ječmena in lanu, da morajo po naredbi Visokega Komisarja naznaniti letošnji pridelek. Prijavnice dobe v mestnem gospodarskem uradu v kmetijskem odseku, soba št. 35 v II. nadstropju. Be-thovnova ulica št. 7. iiiiMiiiinHi* ft / verjamete al'pa® iiinnni«*! Saj, pravim, mar bi bil čal! Prav treba mi je bilo zacej ta roman, da sem zdaj razdra^ naše ženske, da so hude kot «* Oni dan se meje izposodila ^ janca Kuharjeva in me prav po rojaško zmivati da je slišala, kako so se zei jezile v nekem štoru in m1 le, ker da jih tako staK® , opletam okrog sebe kot kra repom, mesto da bi naravD0:L takoj povedal, kje sem :bil* sem šel, pa če sem res s . ukance. Ena da je kar in brez ovinkov povedala, ^ Bi uro: 'ter Priti tetf m i w verjame, da bi sploh ka'm ^ da zdaj kolono samo zato ^ gujem kot kako harmonik0-iazal,da ne vem, kako bi se izm se lepo slišalo. Druge so tej resoluciji brumno seku ,„k le in prikimale, da bo re® pa si končno osvojile kon predlog, da me gleda iz; busa. O, Marička ti me® ?aj! te O, križana gora! Kaj rele, ali kaj vam je! ^ ^ man pa bi bil to, če bi. * ^ Smrtna nesreča v planinah Za plezalno turo na Špik, ki je znan po svojih strminah, so se odločili trije mladeniči iz Jesenic in sicer: 22-letni Anton Tomažin, 21-letni Jožef Vodi-šek in 20-letni Janez Kovač. Ko se naslednjega dne niso vrnili, so se odpravili za njimi reševalci, ki so našli vse tri mlade plezalce v prepadu. .Tomažin je bil nevarno ranjen, njegova prej povedal konec, vas šam? Rad bi vedel, kaj^, najprej vržete staremu ^ ^ kadar prirenči iz šape in krompir, ali župo- ^j) Tok počakajte no,^. ^ ■ vse lepo po vrsti. Kako»« S ho niše« h 'dol n M 'i DO u L id Ne p Kaj lejf,] J'1 a s u i* *iti • pa napišem, kje sem ^ sem bil, ko pa zdaj še šel tako daleč, da bi sP ^ kam bom šel in če bom ^ Dozdaj ne vem še nic kot da sva se s Jim°m prisegla večno zvesto ^ .[a ljubila, da greva in ^jtif počitnice, pa če mora ^ tega tudi sveta konec- ^ na meni ležeče, da jof kraj in izvabim s sej fr ki zna: marjasat, & ^v . ki se ne brani pijače i» ^ nekoliko razume na * 1-,-hl. 0" C 0 it so"V Vidite, to. so sk^'^B^IV-kijih imata Churc^ if velt prava ničla- V ministre in genera"u ^ ^ svetovavce, koga , vas vprašam in vas_ Kadar ima čl°veK . si v glavi, v kateri s« ^ drugih pravdanskifl. ^ k temni čudno, če robe, česar se loti. m čudno, če je bila * s,3b« movina tiste dni ta^-p n*, ker je urednika 1 kam se bo zaletel _ £ ukance, kot pa gj) ^ W ■ 11 < tem širokem svetu- ^ ^ takem razpoloženju. ^ ko sem y pred birmo, ., če mi bo boter kuP»» samo nekaj lecta._ .0. Kam bi jo torej" mišljal sem in t"" ^ od mene teklo sami« sem v poštev,, da Kj tuje, naj se za.^e ur°- ziiicl; ne vozimo po ^ manj k nje voz zaJ0 jez ^ 'Vj/! ne potrebščine, kam naj se Pa b> J če pa gazolina m • . g V* Kako d'1' 5e" rili peš? KaKO » # prišli! Spomnil > ^ it j kega Ljubljančan^ ^ učil v št. Vidu niki hoteč iti v je odrinil iz M Go, H S N 'Of,' I "ta- dr, 5511 - v si. vg^leH"' je'1 pomočnika in Je , p^J potil po tržaški C 'poldne je ge pri Vrhniki- P , da si mora Pref »e K> ^S šče. Ker ni ljudi, se je ročno ^ jefJ JV šel v Ljubljano- » je P^aA doftia. Drugo 'O* odrinil na poU ^,T spat domov. -Nc ^ \ UH f - - l. potrp1' Marjane«, ^ v šlo! > iS \1 % .1 <0 w Iz rusko=poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard 55ti> lM da»! šel n. $ ,Je shod starišev in shod ^ dijakov in shod Km-i NadebuJne hčerke so F7le shod in pripeljale s J ®atere, da bi slišale, kak-:e ee jim bodo predavale Mlada gospodična je , J govorniški oder in ■ 'Dratl Jevite starišem, ki fitra lPrav ugajati svojih Po 01nenila matere, nenju ne ravnajo prav Je zaupil nek podle-«ani, 'kaj matere! oče. *h»J«!' Sedaj je minu-flaj evolucije in shodov in %.8lti Cevnem redu Nie ndi"' yeti5 Col«15' if-' pol sen m"* 4 pa 3 n511' V oiV^ dili "Vitold je vpisan na Jurjev-skem vseučilišču in študira privatno pravo, od časa do časa gre pa v Jurjev k izpitom," nadaljevala je mati. "Bo kmalu dovršil?" vprašal sem. "Kmalu, ako ne pride vmes kaka nesreča. Jaz se tako bojim zanj. Fant je mlad in ima veliko krvi, pa razni tovariši ga vlečejo na vse strani." Brat in sestra sta se zopet pogledala in v njunih očeh sem opazil isti ogenj in isto ironijo »je Pri Proti koncu sem omenil mi-vpfa.s svobodno mislijo,! mogrede o romanju z Ukrajine E' Varšanje spolnega podu- j in o naših pripravah za spre- "' Ca mora imeti vedn°! jem- t, kla ln menja modo kot I "Bodite previdni," rekel mi da i ° . ■ Čudno se mi' je gospod, "romanje z Ukraji-apat;.Pn nas duhovščina j ne in ogledovanje Varšave je cna in nič ne nastopa pri nas nevarna politična stvar. Imeli boste lahko neprijetnosti." "Mi hočemo delati vse čisto postavno," odgovoril sem. "Ravno kar je postavno, je pri nas nepostavno, kar je pa nepostavno, to je postavno," vmešal se je Vitold. "Kaj pa je potem pri vas postavno?" vprašal sem. "Postavno je, če kradete, če ropate, če se daste podkupovati. Minister prosvete izvršuje svojo postavno dolžnost, če ovira in uničuje prosveto; minister vojne, če demoralizira vojaščino; minister notranjih stvari, če ovira vsak razvoj in v Proti. Slišala sem Dolžnost policmajstra je, V ,°d nekod mora da podpira tatove in roparje, " Popj^.6, Niemojevski dolžnost kuratorja naučnega okraja pa, da nam razganja šole in zapira ljudi, ki poučujejo otroke v pisanju in čita- razmer. Naj 'Na v wS" nastopal >m 7at°liskem duhu. P° druSih kra- hod/ ^ed ljudstvo, pri-' Ustanavlja društva fltU!h krajih H;a0dVrnil je gospod. . nastopa povsod ; m zna. ?i'iner ^e sme druge-Xa ,'. !r ne sme. Naša rum "a i ^■^.SrtV žrtvovala in kr- ttfW Vdajal rekel je g0- *jl>>Sn I'm, Še po z dimom napolnjenih ulicah irfs}it'nfipd Siciliji ameriški vojaki oprezno pregledujejo,/ hiše, če bi se kje mogoče skrivali sovražni* ^s', napadajo naše vojake iz zasede. Zavzetje ^ o zaveznikih je pomenilo poraz osišča na pot za invazijo Italije. I J ! > 0B30E Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini SO 30EZ30 ] ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unijska tiska1"" na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. P*1" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave. HEo Vo, 6 >! H > hi h h ie > V S h S s H Ji< V )