Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 27. maja 1958
štev. 119. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cene 1 Din
VECERNIK
Uredniitvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 1 Tel. uredništva in oprave 24*55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani / Poštni ček. roč. št. 11.409
99
JUTRA’
99
Pol stoletia bdi C M D ob naši narodnottni mali
Veličastno uspela spominska matineja v Narodnem domu
Nepregledno in neprecenljivo je delo, ki ga je opravila na nacionalnem narodnoobrambnem polju mariborska Cirilme-todova družba. Že nad 50 let stoji kot buden stražar na naši severni narodnostni meji in čuva naše narodne svetinje. Kako vse drugače bi najbrž bilo v tem našem obmejnem pasu, če bi CMD ne bilo. Bili so časi, ko je bilo vse narodnoobrambno delo koncentrirano samo na tej naši narodnoobrambni organizaciji, ki se z vsem ognjem nacionalne zavesti in nepopustljive borbenosti bori še danes v prvih vrstah in ki dviga visoko našo državno trobojko, pod katero naj se zberejo vsi, ki jim je dobrobit in obstoj našega rodu pri srcu. Da se vtisne temu nesebičnemu, neumornemu in nenehnemu delu vidni izraz, je mariborska CMD v proslavo svoje 50 letnice priredila včeraj v slavnostno okrašeni veliki dvorani Narodnega doma učinkovito in lepo uspelo matinejo.
Narodno zavedni Mariborčani so se včeraj zbrali v Narodnem domu in s tem dokazali, kako zelo cenijo narodnoobrambno in kulturno delo te za naš narodni razvoj in razmah velepomembne organizacije.
Bogato okrašena dvorana je sprejemala številne goste, zastopnike vseh nacionalnih, kulturnih in narodnoobrambnih organizacij ter številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano z galerijo, ki je bila okrašena z zelenjem in državnimi zastavami, dočim je krasila oder slika Nj. Vel. kralja Petra. Da bi bila ta proslava čim veličastnejša in čim bolj dostojanstvena, so prireditelji včerajšnje matineje uvrstili v okvir pestrega sporeda poleg slavnostnega govora še učinkovite glasbene in pevske točke, pri katerih so z vso vnemo sodelovali pevski zbor Drave, septet bratov Živkov, Serajnikov godalni kvartet ter solisti gdč. Sonja Škapinov a, Anton Faganeli, Ciril Cvetko in Zvonko D e v i d e.
Po uvodno odpetih treh pesmih septe-ta bratov Živkov je stopil na improvizirani oder podpredsednik moške podružnice, vpokojeni šolski nadzornik g. Ivan T o m a ž i č, ki je v svoj slavnostni govor zajel historijat polstoletnega plo-doncsnega delovanja moške podružnice CMD v Mariboru. Njegove prve besede so bile posvečene pred nedavnim preminulemu narodnemu borcu nepozabnemu dr. Ferdu L a š i č u, čigar spominu so se navzoči oddolžili z vzkliki slava. Sledile so pozdravne besede številnim zastopnikom oblasti ter v častnem številu zastopanim delegatom posameznih nacionalnih, narodnoobrambnih in kulturnih organizacij, imenoma zastopnika tuk. mestne Policije dr. Trstenjaka, m. s. M e g-l i č a za mestno občino, ravnatelje srednjih šol gg. Mastnaka, dr. Herica in Kadunca, nadalje davčnega upravitelja Severja, narodne poslance dr. Jančiča. Lukačiča. Janžekovi-č a, zastopnika glavnega odbora CMD v Ljubljani, prvomestnika inž Mačkov-š k a. tajnika ravnatelja Grudna, narodnega poslanca P reko r š k a. ki je obenem zastopal tudi celjsko podružnico CMD. zastopnike in zastopnice podružnice CMD v Celju gospo Prekorško-v o, za moško podružnico CMD Ptuj dr. Senčarja, za žensko podružnico v Dluju gospo dr. Vise n jakov o. zastopnika Ič lige in Jugoslov. bolg. lige dr. Vekoslava K n k o v c a, Glasbene matice dr. Ravnika, zastopnike maribor-
ske sokolske župe podstarosto Kranjca in dr. Fornazariča, zastopnika sokolstva prof. Struno in prof. Deg-na, zastopnike ostalih nacionalnih organizacij in sicer dr. F. L i p o 1 d a za Jadransko stražo, Janka Pirca za ZKD, gdč. Jevšenakovo za Slomškovo zvezo, F. Avsenaka za Branibor, M. Kralja za Jadran, Grmeka za Nanos, dr. Jurečka za Protituberkuloz-no ligo in vse ostale zastopnike obmejnih podružnic CMD. Vsem tem in drugim, ki so se odzvali vabilu, je bil izrečen prisrčen pozdrav. Posebno topel pozdrav je veljal naši mladini, ki mora biti najbolj zainteresirana na uspešnem razvoju našega skupnega narodnoobrambnega dela. Slavnostni govornik je v svojih nadaljnjih izvajanjih omenil, da nam zlasti iz časa svetovne vojne vihre manjkajo mnogi podatki. V toplih besedah se je spomnil prvega predsednika mariborske CMD dr. R u d o I f a v Konjicah, ki se pa radi starosti žal ni mogel udeležiti te proslave, poslal pa je obširno pismo, ki vsebuje vse polno spominov na tedanje boje naših vrlih Cirilmetodarjev. Seznam borcev, ki so predsedovali tej naši narodnoobrambni organizaciji v najtežjih dneh, vsebuje tudi mnoge, ki jih že krije zemlja in katerim spominu se je zbrano občinstvo poklonilo z največjo pieteto. Vidna borca iz te vrste sta blagopokojni carzanski junak dr. Pivko in te dni preminuli Ivan Kejžar. Koliko delo je bilo izvršeno v okviru CMD, je razvidno zlasti iz tega, da ni bilo v predvojni dobi v Mariboru razen krčevinske šole nobene druge slovenske šolske ustanove. K historiatu mariborske CMD je prispeval njen bivši predsednik vpok. prof. dr. A. Dolar precej zanimivih podatkov. V svojem pismu, ki ga je za to slavnostno priliko naslovil na zborujoče, omenja, da je CMD posvečala veliko pažnjo obrtniškemu naraščaju in železničarjem, ki so tvorili jedro vojske CMD. Kolika narodna zavednost je vladala v tedanji dobi, nam najbolj živo izpričuje dejstvo, da so celo vojaki pošiljali iz fronte svoje prispevke za CMD. Delo mariborske podružnice CMD je bilo usmerjeno prvenstveno h krepitvi narodne zavesti in zidanju šol v ogroženih obmejnih postojankah. CMD je zgradila pri Sv. D u h u n a Ostrem vrhu vodovod, zgradila pa je tudi ponosno šolsko stavbo v Gradišču, dočim ima v načrtu gradnjo prepotrebnega šolskega poslopja pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom. Nič manj uspešno ni bilo delo ženske podružnice pod spretnim vodstvom požrtvovalne gospe dr. L i p o 1 d o v e. Obmejna deca je bila njena glavna skrb in ni CMD zamudila prav nobene prilike, da ne bi s podporami in darovi mislila na njo. Ko obračamo pogled nazaj in motrimo že izvršene naloge in načrte, moramo v današnjih dneh ugotoviti, da nam je CMD danes potrebnejša nego kedajkoll. Na našo mejo smo dobili novega soseda, ki nas bo spoštoval in cenil le tedaj, če bomo tudi mi močni in edini. V tem delu naj bodo obrnjene naše oči in posvečene naše misli našemu mlademu kralju Nj. Vel. kralju Petru JI., kateremu pošiljamo iz tega zbora naše izraze udanosti. Brzojavka, ki jo je g, Tomažič prečital zbranemu občinstvu, je bila sprejeta z navdušenjem in gromkimi vzkliki, nakar je ob zaključku slavnostnega govora ubrano odpel državno himno pevski zbor železu, glasbenega društva »Drava« pod vodstvom zborovodje A. Horvata, ki
jo je množica stoje poslušala.
Sledil je ubrano usoglašen koncertni spored, pri katerem so sodelovali Zvonko D e v i d e, ki je izvajal na goslih »Romanco op. 20« od P. Vladigerova in »Gi-go iz suite v starem slogu« od A. Greča-ninova (pri klavirju ga je smiselno sprem Ijal g. Ciril Cvetko), nadalje odlična koncertna pevka gdč. Sonja Škapinov a, ki je ob klavirski spremljavi g, Cirila Cvetka odpela Kaučičevega »Cicibana«, B. Ipavčevo »Če na poljane rosa pade« ter R. Matzovo »Koliko sam ti govorila«, abiturient klasične gimnazije Ciril Cvetko, ki je izvajal na klavirju B. Smetanovo skladbo »Furiant, češki ples št. 1« ter Serajnikov godalni kvartet realne gimnazije (Zvonko D e v i-d č, Dora Močivnik, Franc Berglez in Mladen D e v i d e, spremljevalec na klavirju Ciril Cvetko), ki je izvajal Šantlovo »Andante in Allegretto iz kvarteta A dur« ter J. Omačke »Allegro mo-
derato iz klavirskega kvinteta«. Matineja se je zaključila z učinkovito Mirkovo kantato »Blagovestnikom«, ki jo je ubrano izvajal moški zbor narodnega železničarskega glasbenega društva »Dra va« pod mojstrskim dirigentskim vodstvom g. Albina Horvata, ob sodelovanju odličnega baritonista Antona F a-g a n e 1 i j a ter smiselni spremljavi gg. V. Mirka pri klavirju ter U. V r ab e a pri harmoniju.
Tako je včeraj nacionalni Maribor dostojno proslavil polstoletni jubilej moške podružnice CMD v Mariboru. Včerajšnja proslava je bila nad vse dostojanstvena, v skladu s toplim priznanjem, ki ga zasluži CMD od strani vse naše javnosti za njeno vzorno požrtvovalno delovanje. Njene tople roke, njene nenehne čuječnosti potrebuje naša meja danes bolj ko kedajkoli. Vsi se zberimo pod njeno ponosno zastavo ter prispevajmo vsak svoj delež v duhu vzvišenega gesla »Mal’ položi dar domu na oltar«.
Mal' poloii dar domu na oltar
Angleški mirovni predlogi glede tSR
ANGLEŠKI OPAZOVALCI NAJ NA LICU MESTA REŠUJEJO KRAJEVNE
KONFLIKTE.
LONDON, 27. maja. V tukajšnjih di-pSomatičnih krogih zatrjujejo, da si angleška vlada prizadeva, da izdela mirovne predloge glede češkoslovaškega vprašanja. Anglija je pri teni prizadevanju odločena, da pošlje v Češkoslovaško lastne opazovalce, katerih naloga bo, da krajevne konflikte na licu mesta razčistijo ter pomirijo. Naloga teh opazovalcev bo, da sproti informirajo angleško vlado o dejanskem položaju. Medtem pa bi se di-plomatična pogajanja lahko nadaljevala.
V	angleških krogih upajo, da bi v spornih primerih lahko našli zadovoljivo rešitev.
PARIZ, 27. maja. »Figaro« poroča iz Londona, da je britanska vlada na svoji
včerajšnji seji proučevala možnost, da se odpošljejo v češkoslovaško nevtralni opazovalci, ki naj bi se zadrževali predvsem v onih predelih, kjer je nevarnost incidentov največja. Ti ukrepi bi omogočali britanski vladi, da je objektivno informirana o položaju. Berlin je že pristal na ta načrt in tudi češkoslovaška vlada nima nikakršnega razloga, da ne bi pristala na to. šef srednjeevropskega de-partementa v zunanjem ministrstvu Straing je že odpotoval preko Berlina v Prago ter se preko Pariza vrača v London. Izjavil je, da je svrha njegovega potovanja urediti zadevo teh opazovalcev.
Senzacionalna preosnova Japonske vlade: General Ugaki zunanji minister general Araki prosvetni minister
TOKIO, 27. maja. Po poslednjih važnih avdijencah so bile senzacionalne spremembe v japonski vladi, že preje so napovedovali spremembe v vladi princa Konoya, niso pa vedeli, v kakšnem prav-cu se bodo izvršile. Po včerajšnjem obisku predsednika vlade princa Konoya pri mikadu je izšlo v tisku poročilo, da je sedanji zunanji minister Hirota podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan general Ugaki, dočim je bil znani japonski general Araki, ki se je odlikoval za časa zavzetja Mandžurije imenovan za novega japonskega ministra narodne prosvete. S temi novimi imenovanji zav-
zemajo sedaj predstavniki japonske vojske in vojne mornarice vodilne položaje v ministrstvih zunanjih in notranjih zadev ter v ministrstvih vojne ter narodne prosvete. General Ugaki je po prevzetju zunanjega ministrstva izjavil, da bo skušal po vseh močeh izvršiti nalogo, ki jo je sprejel iz mikadovih rok. četudi nisem, tako je dejal, strokovnjak na polju zunanje politike, se bom vendarle v vseh vprašanjih zunanje politike držal načela, da ohranim dobre odnošaje z velesilami. Pri tem me bodo seveda vodili Interesi japonske domovine.
Poljske simpatije za ČSR
VARŠAVA. 27. maja. »Kurjer polski« poroča, da mora vsakomur imponiratl mir. ki ga je ohranila češkoslovaška vlada ter javnost v usodnih dneh. Potek nedeljskih volitev je bi! vreden zrelega naroda. Češkoslovaška je dala istočasno Evropi ter vsemu svetu dokaz, da je trd-j no odločena za obrambo neodvisnosti republike. Češkoslovaška ni Avstrija. Čas | ie, da smo si v Evropi glede tega na jasnem. Mir, ki ga je Češkoslovaška ohranila v dramatičnih dneh, ji je zajamčil j splošno spoštovanje ter priznanje. Za-
držanje poljske javnosti v teku zadnjih dni je bilo povsem enotno. V težkih majskih dneh leta 1938 so bile simpatije javnosti na strani Češkoslovaške.
RIM, 27. maja. Diplomatlčni urednik agencije Stefani piše: Primorani smo, da podčrtamo stališče demokratičnega in rusofilskega tiska zapadnih demokracij v vprašanju češkoslovaške. To vprašanje je še odprto. Nekateri listi so napačno tolmačili Italijansko politiko v tem vprašanju. Trdnost osi Rim—Berlin je znana.
Večtisočglava množica ob grobu narodnega borca Ivana Keitaria
%
Včeraj popoldne smo na magdalen-skein pokopališču na Pobrežju pokopali moža poštenja, nesebične prizadevnosti in delavnosti. Ko bomo odpirali knjigo naše narodne zgodovine iz bližnje predvojne in povojne dobe, bomo našli v njej zapisano tudi ime prerano umrlega vpokojenega višjega revidenta juž. žel., bivšega člana pr. skupščine, dolgoletnega zaslužnega svetnika mestne občine mariborske, vnetega nacionalnega delavca in borca nepozabnega Ivana Kejžarja.
Že dolgo pred napovedano uro se je zgrnila pred mestno mrtvašnico tisoč-glava množica Mariborčanov in okoličanov, da izkaže pokojniku poslednjo Čast in da ga pospremi na njegovi zadnji poti. Med navzočimi so bili zlasti številno zastopani njegovi stanovski tovariši ter politični somišljeniki in sodelavci. Članstvo Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev (UJNŽB) je prišlo k temu poslednjemu slovesu z društvenim praporom, zastopana pa sta bila tudi godba in pevski
mož, ki spada v vrsto onih redkih mož, ki niso bili požrtvovalni samo v povojni dobi, temveč tudi v predvojni in vojni dobi. Kot vodja nacionalnih železničarjev je organiziral v vrstah naših zavednih železničarjev narodno službo in strl na ta način stavko avstrijskih železničarjev, ki so odpovedali v najkritičnej-ših dneh, to je ob rojstvu naše države. Pomagal je generalu Maistru pri njegovem najtežjem delu. Slovenci ga ne bodo nikdar pozabili. Od leta 1921 do 1935 je deloval v občinskem svetu. Skrbno in neumorno je bilo njegovo prizadevanje ne samo v posameznih odsekih, temveč povsod in ob vsaki priliki. Kot ustanovitelj in predsednik Magdalenskega olepševalnega društva je zgradi! novo cesto ob Dravi ter v okviru društva skrbel za olepšavo tega mestnega okraja. Ko bomo hodili po tej poti in ob njegovem poslednjem domovanju, bo lebdela njegova slika pred našimi očmi ter spomin nanj, ki je bil dober Slovenec in Jugoslovan ter dobrosrčen človek, čigar spomin bo živel trajno v naših srcih.«
Zatem je pristopil h grobu narodni poslanec A. Lukačič, politični in stanovski soborec blagega pokojnika, ki ni govoril samo iz svojega srca, temveč iz srca vseh, ki so se zbrali ob Kejžarjevem grobu. Poslovil se je od blagega pokojnika v imenu glavnega, banovinskega, sreskega ter krajevnega odbora JNS. Njegove besede so globoko presunile vse navzoče. V svoj, s toplo nacionalno miselnostjo in stanovsko zavestjo prežet govor je zajel vso veliko bol, ki stiska srce vseh Kejžarjevih političnih somišljenikov. Govoril je takole: »Baš v času, ko najbolj potrebujemo klenih učiteljev, neustrašnih borcev in vzornikov, nam kruta usoda trga iz naših vrst najboljše in najdražje borce. Danes, ko se poslavljamo od našega zvestega tovariša, se dobro zavedamo, kaj nam je bil ter kaj je za nas storil. Že kot mlad
štveni prapor UJNŽB se je globoko sklonil v grob v poslednji pozdrav svojemu voditelju in buditelju. Pevci Dravaši pa so pod vodstvom A. Horvata ubrano jdpeli žalostinko »Gozdič je že zelen« dočim so zadnji akordi žalostinke, ki jih
je svirala železničarska godba, zaključili pogrebne svečanosti.
Ko so padle prve grude v sveži grob, se je množica v počasnem mimohodu razhajala. Pokopali smo moža, čigar ime bo ostalo neizbrisno v naši narodni po-vestnici. Nai mu bo zemljica, ki jo je tako ljubil, lahka. Kejžarjevemu delu čast, njegovemu imenu trajen in svetal spomin!
Proslava 100 letnice konjeniške brigade kralieve garde
V	sredo je proslavila konjeniška brigada kraljeve garde 100-letnico svojega obstoja in svojo krstno slavo. Slovesnosti so prisostvovali tudi Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Pavle, kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič ter člani vlade. Nj. Vel. kralj Peter II. je na vojašniškem dvorišču pozdravil brigado z vzklikom »Pomozi Bog junači! Sretna vam slava!«
Po končanih cerkvenih obredih in govoru brigadnega poveljnika je konjeniška brigada strumno defilirala pred Nj. Vel. kraljem, Nj. Vis. knezom namestnikom ter vlado. Defile je napravil sijajen vtis. Knez namestnik je izrekel ob tej priliki prisrčen pozdrav in je v svojem govoru naglašal sledeče misli:
Danes proslavljamo stoletnico konjeniške brigade kraljeve garde, ki jo je ustanovil 1. 1838. knez Miloš. Pred njo smo imeli od 1. 1832. že pehotno kraljevo gardo. Dajmo vsi skupno priznanje temu velikemu vladarju, da je bilo na njegovo pobudo zgrajeno jedro bodoč? kraljeve garde. Slava mu! Če prelista-
vamo anale našega naroda, vidimo na vsaki strani, koliko je zgodovina vojske prepletena z zgodovino naše države. Naše dinastije so bile vedno identične z vojsko, s pomočjo katere so to močno kraljevino tudi ustvarala. Vojska je steber in podlaga, na kateri Jugoslavija stoji. S tako vojsko, kakršna je naša, se nimamo nikogar bati. Nikdar ne pozabite na našo preteklost! Dovolj ie častna in sijajna in smo nanjo lahko ponosni. Bodite hvaležni svojim prednikom, njihovim žrtvam in uspehom teh nadčloveških naporov. Samo oni narod, ki zna ceniti svoje velike može in ki se more ogreti ob svoji lastni zgodovini, more tudi v bodoče ustvarjati velika dela. Bodite nacionalni in se navdušujte ob tem, kar je našega. Zavedajte se svojega poslanstva in velike bodočnosti, ki čaka ta veliki in močni narod. Naš mladi kralj, ki se je danes udeležil te svečanosti, je živi simbol našega dela. Okoli njega se moramo vedno zbirati! Čestitam vam k slavi. Živci kralj!
Uakfamilev miadm frnemdenUt it. demšu
Nemški učenec: Gospod prezident! Vi ste pravični
V	okviru jubilejnih svečanosti v proslavo 201etnice češkoslovaške republike in v zvezi s sobotnim rojstnim dnem prezidenta dr. Beneša se je v sredo do-
ne.
Za nemško šolsko mladino je nagovoril prezidenta neki desetletni deček, ki je dejal: Gospod prezident! Znani ste
Sokolski nastop — Letno — nedelja 29. masa pop. ob 3.
zbor železničarskega društva »Drave«. Smelo lahko trdimo, da je ni v Mariboru nacionalne, kulturne in napredno politične organizacije, ki bi ne bila na včerajšnji Kejžarjev pogreb poslala svojega odposlanca. Častno je bilo zastopanih vseh pet krajevnih mestnih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke, katere zvest pristaš in pobomik je- bil pokojni, z vsemi predsedniki ter predsednikom sreskega odbora JNS g. dr. Fr. L i p o I d o m na čelu. Prišla sta tudi narodna poslanca A. Lukačič in dr. I. Jančič, dočim je tuk. mestno načelstvo delegiralo na pogreb svojega zastopnika m. s. dr. Milerja. Nepregledna je bila vrsta mariborskih odličnikov, zastopnikov oblasti ter Kejžarjevih prijateljev in znancev. Pretresljivo so odmevali zvoki godbe Drave, ki je odsvi-rala turobno žalostinko, dočim so po cerkvenih obredih, ki jih je ob asistenci treh duhovnikov opravil stolni kanonik msgr. Umek, odpeli vrli Dravaši pod vodstvom svojega zborovodje A. Horvata po narodnih motivih uglašeno žalostinko »Ko pride dan«.
Izpred mrtvašnice se je nato razvil turobno veličasten sprevod. Za železničarsko godbo »Drava«, ki je svirala žalostne koračnice, so nosili društveni zastopniki številne vence, med katerimi smo opazili tudi lep venec mariborske JNS, nadalje venec Magdalenskega olepševalnega društva ter venec železničarske stanovske organizacije UJNŽB. Mrtvaški sprevod se je vil iz mestnega na magdalensko pokopališče do svežega groba, ki je že čakal, pripravljen, da sprejme vase zemeljske ostanke blagega pokojnika, plemenitega stanovskega tovariša in zglednega narodnega borba. Ko se je okrog groba zgrnila množica in ko so pogrebci med venci in rožami spustili rakev v grob, je po opravljenih molitvah spregovoril ob odprtem grobu v imenu mestne občine m. s. dr. Miler, ki je med drugim dejal: »Gospod župan mi je naročil, da se za vse uevenljive zasluge, ki jih ima pokojni Ivan Kejžar, zahvalim ob odprtem grobu. Kejžar je
uradnik se je znašel v vrstah narodnih bojevnikov. Uvidel je, da samo stanovsko delo ne zadostuje. Z vso silo in ljubeznijo se je oprijel nacionalnega dela. Takrat ga najdemo ob krstu Zveze narodnih železničarjev. Ne samo na nacionalno strokovnem polju, marveč tudi na kulturnem in političnem delovanju srečujemo mladega in neugnanega Kejžarja. Prava sreča je bila za narodnostne razmere v našem Mariboru, da je leta 1906 zanesla pokojnega Kejžarja pot v Maribor. Dobo od leta 1906 do 1914 bi lahko upravičeno in zasluženo imenovati Kejžarjevo dobo. Bralno društvo, Slovensko politično društvo, Slovanska čitalnica, Olepševalno društvo za magda-lenski okraj, Dramatično društvo, povsod ga najdemo med najdelavnejšimi. Lahko rečem: Mi vsi smo bili njegovi učenci, a on je bil naš vodja! Leta 1914 je prišla nad nas doba preganjanja, doba zaporov, fizičnih in duševnih muk. Tudi Kejžar je moral v pregnanstvo na Zgornje Štajersko. Ko pa je prišla ura zloma tiranstva, takrat je bil on tisti, ki je dvignil armado nacionalnih železničarjev. Srečujemo ga povsod na komunalnem, kulturnem in političnem polju. Danes se poslavljamo od njega v imenu vseh, ki smo se borili za skupne ideale. Hvala Ti Ivan, Tvojemu delu čast in priznanje.«
V	imenu oblastnega odbora UJNŽB se je v toplih ter zanosnih besedah poslovil nadzornik g. Škerjanc iz Ljubljane. Njegov govor je bil prežet z najlepšimi spomini iz stanovske borbe naših železničarjev počenši od ustanovite tržaškega združenja nacionalnih železničarjev pa vse do najnovejših dni. V teh borbah srečujemo Kejžarja kot neustrašnega borca in agitatorja, ki se je poglobil v vse detajle podrobnega stanovsko strokovnega dela. Mož idealist, ki ni mislil nase, a na katerega so tudi drugi pozabili, ko je šlo za stolčke. Z iskreno zaobljubo, da železničarsko Udruženje nikoli ne bo pozabilo na Kejžarja in z željo, da bi mu bila domača zemljica lahka, je predstavnik te organizacije zaključil svoj toplo občuteni govor. Dfu-
poldne poklonila prezidentu republike šolska mladina, ki mu je na Hradčanvh priredila prisrčne ovacije.
Prezident dr. Beneš se je s kratkim govorom zahvalil za izraze vdanosti in čestitke ter je v lepih besedah opominjal mladino, naj se vselej zaveda starega pregovora, da resnica vedno zmaga. Na resnici' sloni vse pošteno življenje. V demokratičnih šolah so vsi enaki, revni in bogati. Vsi morajo stremeti za tem, da drug drugega razumejo, da se medsebojno podpirajo in da goje iskreno prijateljstvo. češka mladina mora spoznavati tudi mladino drugih narodnosti in živeti z njimi v prijateljskem sporazumu. V republiki so vsi enaki in vsi enakopravni in ne sme biti med njimi nobene razlike. Ob koncu je pozval mladino, naj se pridno uči, da bo v življenju lahko postavila svojega moža in pripomogla k nadaljnjemu napredku domovi-
po vsem svetu. Vi ste pravični. Vi hočete mir. Upamo, da vam bo uspelo ohraniti mir sveta. Tukaj nas je 900 nemških otrok, da Vas pozdravimo, toda 150.000 drugih nemških otrok Vas posluša v šolah.
Nato so po vrsti izrekli svoje pozdrave in čestitke še zastopniki madžarske, maloruske in poljske šolske mladine. Prezident republike se je vsaki skupini zahvalil v njenem jeziku, ob koncu pa ie ponovno nagovoril vso zbrano mladino in ji položil na srce, naj sledi svetlim zgledom velikih češkoslovaških vzornikov in stremi za tem, da bo, ko bo dorasla, prevzela od sedanje generacije dolžnosti do domovine. Na mladii je bodočnost, ki naj bo srečna in mirna, zato pa se mora že sedaj pripravljati ter gojiti med seboj pravi duh demokracije. Z zahvalo za vse lepe želje in čestitke je zaključil svoj govor.
Predsednik JNS P. Zivkovič
je imel v vrbaski banovini več lepo uspelih konferenc in sestankov, med drugim v Bosanski Gradiški, Bosanski Kostajnici, Bosanski Dubici, Prijedoru in Banjaluki. Poleg predsednika P. Živko-viča sta govorila na teh sestankih tudi senator Dunjič ter narodni poslanec dr. Srpko Pukanovič.
Jbupke Momu
V	proslavo rojstnega dne prezidenta dr. Beneša bo dne 27. maja v mestnem gledališču slavnostna akademija s pestrim sporedom. Nacionalni Ptuj, zgrai se nocoj v mestno gledališče.
Gost: »Ali niste morda našli v moji postelji eno bolho?«
Sobarica: »Nisem. Od kdaj jo pa pogrešate'?.«
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Hašk:Fiumana 2:0 (1:0).
Milan: Gradjanski (Zagreb) :Ambrosia-na 4:3 (2:2). Sijajna zmaga Gradjanske-ga nad italijanskim nogometnim prvakom.
Split: Hajduk:Livorno 5:2 (5:0).
Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Za sojenje tekem dne 29. t. m. so določeni ss. gg. Kaspar, Klanšček, Nemec L., Nemec Fr. ter sod. kand.: gg. Jenko, Murko in Radolič. — Poverjenik.
Kasaški derby si je priboril Jože Slavič iz Ljutomera. Včeraj so se v Zagrebu nadaljevale konjske dirke in se je vršil tudi letošnji kasaški derby za nagrado poljedelskega ministrstva (20.000 din). Zmagal je Jože Slavič iz Ljutomera s konjem »Perun« s kilometrskim časom 1.37. Proga je bila dolga 3300 m.
V	dvovprezni dirki je zopet zmagal I ranc hilipič iz Maribora in sicer s konjema »Tosca-Iiona«.
v M ar ib' o ru, cine ?7 V. 'fr>38.	Mariborski »Ve
i|seMgM&6 kt tffaftiisitt
Ifit&astM čsčsfisčflvfl
dtuMutt Si&MM && Dwwi
Že za prejšnjo nedeljo napovedano slavje, se je vršilo včeraj, ker je ono-krat vreme stavilo svoje zapreke. Že po samih pripravah sodeč je bilo pričakovati impozantne nacionalne prireditve. Odborniki selniškega Sokola so vložili obilo truda in sokolske energije, da bi slavje čini značilneje uspelo.
Topot so tudi Mariborčani pokazali pravilno zanimanje za take prireditve, ki so nam ravno v teh časih prepotrebne. Ti so se pripeljali deloma z vlakom, deloma s posebnim avtobusom mestne občine ter deloma v zasebnih avtomobilih, dočini je marljivi jezdni odsek, pod vodstvom br. L e n a r d a in Žnidaršiča polnoštevilno prijezdil v Selnico. Po prihodu prvega vlaka v Ruše se je tu že formiral sprevod pod vodstvom Rušanov in je krenil po oni poti, katera je bila leta 1913 tako močno zastražena od avstrijske žandarmerije!
Pri br. Mesariču, kjer je bi! stik z ostalimi oddelki in od koder je krenila povorka, je pozdravil goste br. K i-k e 1 Janko in predočil zgodovinski pomen te proslave. Odtod se je formirala povorka s fanfaro na čelu in sokolsko konjenico, godbo, člani v kroju, z zastopniki župne uprave dr. Goriškom, Hočevarjem, dr. Fornazaričem in D e g e n o m na čelu, dalje veliko število članstva ter obojega naraščaja in dece. Selnica sama je bila okrašena z zastavami. Po obhodu po vasi je bil stik na novem letnem telovadišču, kjer je godba ob dvigu državne zastave zaigrala državno himno. Mogočno je zaplapolala modro-belo-rdeča tja proti zelenemu Pohorju in silnem Kozjaku ter opominjala- Tu naša je zemlja — slovenska, jugoslovanska — slovanska. Doma-
či starosta br. Grahor je pozdravil v uvodnem govoru obilno množico, zlasti tudi geodelskega polkovnika g. J e v-d e n i j e v i č a, člane župne uprave ter starosto matičnega Sokola dr. F o r n a-z a r i č a. Prečital je udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II, starosti Sokola Kraljevine Jugoslavije. Pozivajoč k vztrajnemu delu je otvoril letno telovadišče ter ga izročil članstvu, naraščaju in deci. Župni starosta dr. Gorišek je obujal spomine na leto 1913 ter zlasti povdarjal, da moramo biti danes, čeprav v svobodni državi, neustrašeni borci za našo zemljo. Naše visoke ideje moramo širiti ne »z ognjem in mečem«, nego »z ljubeznijo in bratstvom«. Pozdravila sta še v imenu Sokola Maribor matica br. dr. Fornazarič, v imenu ruškega Sokola br. inž. Teržan. Sledil je skrbno sestavljen in pester telovadni program, obsegajoč 10 točk. Nastopili so vsi domači oddelki pod vodstvom br. Troj a-k a in br. O z i m a ter s. C o k o v e. Najprej je nastopila vrsta domačih članov, nato domače članice, dalje domači naraščaj, naraščajnice in članice matičnega Sokola, vrsta Rušanov na mizi, naraščaj moški (matice, Ruše) na bradlji in krogih, vrsta matičarjev na krogih pod vodstvom br. Bel e, domača deca, matični naraščaj — raznoterosti ter ponoven pozdrav vseh oddelkov zastavi, ob snemanju iste. Iz vseh prisotnih je močno in svečano zaorila »fj.ej Slovani« s pogledom proti Kozjaku v trdni zavesti in volji: Spoštovati, ljubiti in braniti svojo zemljo. Ta prireditev je bila pravi narodni tabor. Po nastopu je bila prijetna zabava v Hernahovi gostilni. —■ Zdravo!
Ob slovesu predsednika dr. F. Žiherja
Dne 25. t. m. se je poslovil od okrožnega sodišča in s tem tudi od našega mesta dolgoletni predsednik g. dr. Fran Žiher. Premeščen je v Mursko Soboto, da prevzame tam organizacijo in vodstvo novo ustanovljenega okrožnega sodišča. To slovo je zelo težko za vse sodnike in vse ostale nameščence sodišča kakor tudi za vse prebivalce našega mesta. ki so poznali in vzljubili tega izrednega moža. Trinajst let je stal na čelu našega sodnega dvora in neštete so zasluge, ki si jih je pridobil v tej dobi za sodstvo. Bil je vzglcden predstojnik, pravi oče vsem svojim podrejenim ter zvest in ljubezniv tovariš. Vedno in povsod se je zavedal, da je dober sodnik samo dober človek, ki pozna srca drugih in' ki hoče vsakemu najboljše. Bil je odkrit. pošten, pravičen in skromen mož.
Ta zavest naj bo g. predsedniku ob njegovem odhodu iz Maribora največje priznanje in nailepše plačilo za njegov trud in njegovo nesebično ljubezen. —T.
Sovesna otvoritev razstave
tikovnih umetnik ?v
Velika reprezentativna razstava so-' dobue slovenske likovne umetnosti, ki jo organizira tukajšnji Umetniški klub v vseh prostorih unionske dvorane, bo otvorjena v nedeljo 29. maja ob II. uri dopoldne. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Natlačen, ogledale pa si jo bodo tudi razne visoke osebnosti od drugod, med njimi celo ravnatelj Umetnostnega muzeja kneza Pavla v Beogradu g. K a š a n i n, a po dosedanjih informacijah Pripravlja za prihodnje dni svoj obisk tudi Ni. Vis. knez na m e s t n i k P a v-1 c sam. Vabilu k sodelovanju so se od-zv iii skoraj vsi aktivni slovenski slikarji hi kiparji ter poslali nad 150 slik in nad 30 kipov, med katerimi so tudi dela večjih dimenzij. Tako bo ta razstava daleč Prekašala lokalni mariborski pomen in se bo častno pridružila drugim letošnjim jubilejnim proslavam dvajsetletnice osvo-bojenja.
t Anton Uršič
Pri Sv. Juriju ob južni železnici je preminil v torek 24. t. m. v starosti 70 let Anton Uršič, ki je več kot 40 let deloval kot živinozdravnik. Pokojni je bil znan strokovnjak ter so ga vsa sodišča daleč naokrog stalno klicala kot izvedenca k raznim pravdam in sporom. Pri tem je kot zaveden Slovenec vedno neizprosno odklanjal zahteve raznih zagrizenih, nemškutarskih sodnikov, da bi podal svoja zdravniška mnenja v nemščini. Vse svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem in naprednem duhu. S pokojnim Uršičem lega v grob starosta naših narodnih živinozdravnikov, ki se je z vso odločnostjo boril za naše narodne pravice v. nekdanji Avstriji. Slava njegovemu spominu, žalujočim preostalim naše globoko sočutje!
Počastitev A. Torašma. Včeraj dop. ob devetih so mariborski rodoljubi počastili spomin Antona Tomšiča in položili na njegov grob na starem mestnem pokopališču sveže cvetje. Tople počastit-vene besede so spregovorili gl. urednik »Marib. Zeitung« U. K a s p e r ter gg. J. Dolar in Fr. P i r c.
Grob pri grobu. Ob brodu št. 7 je preminil v 53. letu svoje dobe vpokojeni železničar Ivan Fatur. V Mlinski ulici 2 je umrl viničar Martin Serk. star 78 let. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje!
V	spomin na dan, ko so naše baterije prvokrat prodrle na Gosposvetsko polic... Dne 5. junija proslavlja tukajšnji 32. topniški polk svojo tradicionalno slavo v spomin na dan, ko so polkovne baterije ob priliki koroške ofenzive leta 1919 prvkrat prodrle tra Gosposvetsko polje. Pričetek slovesnosti je ob 10. uri dopoldne v vojašnici »Vojvoda Putni-ka«. Popoldne ob 3. vojaška veselica.
Smrt vrlega narodnjaka. Zopet je smrt segla v vrste stare nacionalne garde. Pred dnevi je izdihnil svojo blago dušo vpokojeni poštni uradnik Robert Tominc, ki je služboval nad 50 let po raznih krajih. Bil je dolga vrsta let upravnik pošte na Bledu, Jesenicah, Ormožu, Murski So-
Sčrnik« Jutra
boti. Njegovo zadnje službeno mesto je bil Maribor, kjer je opravljal blagajniške posle. Pokojni je bil mož dobričina ter navdušen nacionalist, ki se je z velikim navdušenjem udejstvoval zlasti v sokolskih vrstah. Svojo hčerko Milico, učiteljico na Reki, ki je poročena z inž. Vu-kadinovičem, je vzgojil v narodnem duhu. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni, je izpričala velika udeležba na njegovi zadnji poti.
Moška in ženska podružnica CMD v Mariboru imata danes ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma redno letno skupščino z običajnim dnevnim redom. Vsi zavedni cirilmetodarji so vljudno vabljeni in cirilmetodarice, saj poteka letos 40 let obstoja ženske podružnice CMD. Gostje dobrodošli! Odbor.
Vabimo vse naše prijatelje, ki hočejo v nedeljo, dne 29. maja prisostvovati nastopu Sokolskega društva Maribor-mati-ca popoldne ob 3. uri na letnem telovadišču, da kupijo vstopnice v predprodaji pri blagajni »Putnika«. S tem preprečijo naval pri dnevnih blagajnah na zletišču.
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru.
V	nedeljo pred sokolskim nastopom bo povorka. Zbirališče v Narodnem domu ob 13.30. Za člane v kroju obvezno! — Zdravo! Sokol-matica.
Slovensko lovsko društvo v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže otvoritve strelske sezone strelskih družin. Zbirališče ob pol 8. uri na Kralja Petra trgu. Odhod z vojaško godbo na čelu. Strelski odsek.
Ljudska univerza v Mariboru je zaključila pretekli petek svojo uspešno 16. sezono. Občni zbor bo v ponedeljek 30. maja ob 20. uri v njeni predavalnici.
Sokoli jezdeci. V nedeljo ob 14. uri popoldne zbor v Narodnem domu. Udeležba strogo obvezna v krojih.
Najpriljubljenejši poletni oddih je v kavarni »Park«, ki bo otvorjena v soboto 28. t. m. in se cenjenemu občinstvu priporoča.
Meddruštveni odbor Sokolskih društev poziva članstvo vseh mariborskih edi-nic, da se udeleži povorke Sokola-matica v nedeljo 29. maja. Zbirališče v Narodnem domu ob 13.30. člani v kroju obvezno !
Zahvala. Narodni poslanec g. Avg. Lukačič je mesto venca pok. Ivanu Kejžarju daroval moški podružnici CMD v Mariboru 100 din. Prisrčna hvala!
Kopališko zdravljenje invalidov. Po razpisu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se čim preje javijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11 pritličje, soba št. 3, kjer dobijo vsa točnejša navodila.
Mesto cvetja na grob g, Ivana Kejžarja poklanjata 100 din za Proti tuber-kulozno ligo v Mariboru družini Schaup in Ostrovška.
Ribji trg je bil danes bolj slabo zalo- j žen. Prodaiali so 80 kg sardel po 12 do 14 din za kg, 50 kg giric po 11, 15 kg ciplov po 20, 3 kg cevolov po 22 din, 5 kg molov po 28, 5 kg brancinov po 35, 9 kg borbonov po 22 do 28 din, 10 kg belic po 8 do 10 din za kg. Na trgu je bil tudi škaf žabjih krakov in so jih prodajali venec po 1.50 din.
Prve domače črešnje so se pojavile danes na trgu in sicer po 8 do 16 din za kg. Črešnje so kmetje pripeljali iz Sv. Martina pri Vurbergu. Zmahten sad, žmahtua cena!
Smrtna kosa. V Tvorniški ulici 20 je preminila soproga strojnega nadzornika državnih železnic Apolonija Treven, stara 59 let. V Studencih, Bolfenkova ulica 16, je izdihnila v 20. letu svoje dobe šivilja Elfrida Dunst. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje!
Nasilni vlomilec. Dne 8. januarja je bil izvršen v zidanico posest. Franca Vojska na Moravskem vrhu vlom. Storilci so s silo odprli klet ter pričeli v kleti pijanče-vati. Posestnik Anton Kralj, ki stanuje v bližini, je videl luč, radi česar se je podal k zidanici. Ko je hotel v klet, so pvičeli vlomilci streljati iz samokresa, tako da je Kralj moral zbežati. Ko je tekel po sa-donosniku, je neki storilec vrgel za njim sekiro, ki je zadela Kralja na rame, tako da je zadobil občutne poškodbe. Na pod-{lagi izpovedbe posestnika A. Kralja so
Stran 3.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v soboto sledeče vreme: Naraščanje temperature, pretežno jasno, pojav visokih oblakov. _________________
Kino Union. Najkrasnejši film sezone »Poulični pevci« (Wienersangerknaben).
dtefi
Petek, 27. maja: Zaprto.
Sobota, 28. maja ob 20. uri: »Sreča d. d.«. Red C.
Nedelja, 29. maja ob 20. uri: »Dalibor«. Ob rojstnem dnevu gospoda predsednika ČSR. Zadnjič. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču.
V	soboto se drugič ponovi tudi pri drugi predstavi simpatično sprejeti Interkonti-nentalni Spektakel »Sreča d. d.«. V nedeljo zvečer ob rojstnem dnevu predsednika CSR dr. Edvarda Beneša se vprizori zadnjič krasna Smetanova opera »Dalibor«. Veljajo znižane cene. Za dijaštvo pa veljajo dijaške cene, toda le pri dnevni blagajni do nedelje opoldne.
orožniki aretirali brata Kosca, ki sta se morala v sredo dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Oba brata sta, kljub temu, da sta dosledno tajila vsako krivdo, bila obsojena in sicer 21 letni Fr. Kosec na leto dni strogega zapora, 29 i letni Anton Kosec pa na 2 leti robijo ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
Sibilinske knjige
V	davnini, ko so Etruski še ukazovali Rimu in temu mestu za vselej dali ime »Vzvišeno«, se je pred kraljem Tarkvi-nijem Ošabnim pojavila starka. Sicer je ni nihče poznal; vendar ko je pokazala, kaj ima seboj za bleskoljubnega kralja, se ji je posrečilo preriniti se skozi straže v notranjost palače. Dan je bil hladen in vladarja je našla, ko se je sprehajal med umetno kovanima ogrevalnikoma iz medi, v katerih so gorela dehteča drva. Zenica potegne iz gub svojega plašča devet popisanih svitkov in jih položi kralju k nogam, nič drugače nego trgovka, ki na trgu razprostre svoje blago. Toda govorila ni kakor kupčevalka, ki z zamaknjenimi kretnjami in na ves glas hvali svoje blago do neba. Pač pa je rekla kratko in odločno, da pisma, ki jih je prinesla kralju naprodaj, vsebujejo božje skrivnosti in da so neobhodno potrebna za procvit mesta. Ko je nato kralj vprašal po ceni, je povedala vsoto, ki je bila tolikšna, da se je celo napihnjeni potratnih Tarkvinij le smejal in z njim vred vse spremstvo. Tujka je krohot nekaj trenutkov mirno poslušala. Nato se je pripognila, pobrala kar na slepo tri zvojke ter jih vrgla med goreča polena v medenico, kjer se je zdajci dvignil visok plamen. Starka se je zopet obrnila proti kralju in ga z istim pokojnim glasom vprašala, ali je voljan, kupiti za enako ceno ostalih šest zavojkov. Ali kralj in njegovi svetovalci so se sedaj še hrupneje smejali in se pričeli norčevati iz starke. Zatem je žena zgrabila tri nadaljne spise in jih sežgala na isti način. Le še trije zavojki so ležali zdaj pred njo in vnovič je vprašala kralja, ali si misli nabaviti zadnje spise, ki pa so naprodaj za isto vsoto kakor poprej vseh devet. Tedaj se rimski vladar ni več smejal. Kupil je od starke poslednje tri zavojke za isto veliko ceno, za katero bi bil mogel spočetka dobiti vseh devet.
Ako smemo verjeti stari pripovedki, Tarkvinij Ošabni svojega nakupa ni obžaloval. Spisi so zašlo vali kot tri Sibilinske knjige in Rimljani so tako trdno verovali v njih božanski izvor, da niso nič tehtnega sklenili, preden so jih sveta vprašal: ter po njihovih navodilih bogove prosili zaščite in podpore.
Popolnoma točno.
Žena:	Kako	dolgo pa si bil včeraj v
gostilni?«
Mož: »Do polnoči!«
Zena: »Čemu lažeš! Tvoj prijatelj mi je povedal, da ste bili do treh.«
Mož: »To je bilo pa že danes in ne včeraj!«
‘jUOiUUi Šti&iUtiž
J w	/VVVlPVVVlf
Čakovaiki SK prvak LNP
Na drugem mestu so Železničarji, na tretjem pa ISSK Maribor
Naporno in dolgotrajno tekmovanje za prvenstvo LNP je pri kraju. V nedeljo 29. t. m. je sicer treba odigrati še 16 minut prekinjene tekme med Železničarjem in ISSK Mariborom, toda rezultat te tekme lahko spremeni samo še drugo in tretje mesto v prvenstveni tabeli. Do večraj je imel razen Čakovač-kega SK izglede tudi Železničar, ki bi moral nad Čakovčani zmagati z razliko treh golov, potem pa še v prekinjeni tekmi s ISSK Mariborom zabiti zmagoslavni gol. Tudi ISSK Maribor je imel še teoretično možnost, da pride do naslova prvaka LNP, vendar pa so vsi ti računi padli v vodo. Železničar je včeraj moral gostom iz medjimurske metropole prepustiti eno točko, ISSK Maribor pa se je iz Kranja vrnil praznih rok. Tako je prvenstvo LNP letos romalo v Čakovec, kjer bodo sedaj imeli priliko, da vidijo kvalifikacijske tekme za vstop v državno ligo.
Tabela, v katero bo treba morda prišteti še kakšen gol in morda tudi točko iz onih 16 minut, ki jih bodo odigrali v nedeljo 29. t. m., pa je dotlej naslednja:
Čakovački SK	10	7	2	t	27:11
SK Železničar	10	5	3	2	30:16
ISSK Maribor	10	5	2	3	22:19
SK Hermes	10	2	4	4	23:28
SK Kranj	10	2	3	5	19:29
SK Celje V	10	1 v	2	7	10:28
SK Železničar : Čakovački SK 1:1 (1:0)
Prvenstvene tekme imajo svojo privlačnost. ki se ji ne more nihče zoperstaviti, če je količkaj vajen obiskovati nogometna igrišča. Zopet se je to pokazalo na včerajšnji tekmi, ki ji je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, med njimi okoli 250 navijačev iz Čakovca, ki so se izdatno poslužili svojega glasovnega materiala.
Včerajšnja^ igra je bila prav za prav bitka med Železničarjevim napadom in čkovško obrambo. Ta situacija se je obdržala edino po »zaslugi« Železničarjevega napada. Napad domačega moštva je bil v odločilnih trenutkih, zlasti v prvi polovici, vse premalo odločen, na drugi strani pa mu sreča absolutno ni bila naklonjena, brez katere včasih pač ne gre. Železničar je imel včeraj dovolj prilike, da izdatno zmaga nad svojini nasprotnikom, če bi napadalci znali izkoristiti zrele prilike. Povdariti moramo tudi, da so imeli napadalci očividno smolo, na drugi strani pa je imel ČSK izredno dobrega vratarja, ki je svoje svetišče branil v sijajnem stilu. Železničar je zlasti v prvem polčasu vprizoril napadalne akcije s takšno silo, da se je zdelo, da bodo nasprotnika pregazili, toda ves ta ogromni pritisk jim je prinesel samo en gol, in sicer v 20. minuti
po Pavlinu. Bilo je tudi težko gostom zabiti gol, ker so ubrali od vsega začetka pravilno taktiko in sicer so igrali izrazito defenzivno igro. Razen tega so imeli gostje takorekoč železno obrambo, ki se je borila zelo odločilno in požrtvovalno.
V drugem polčasu pa je bila slika povsem drugačna. Gostje so postali bolj agresivni ter so uvedli nekaj lepih napadalnih akcij, dočim je domače moštvo kazalo znake utrujenosti in izčrpanosti radi silnega tempa, ki so ga forsirali v prvem polčasu. Nazadnje se je v 30. minuta posrečilo gostom, da so rezultat izenačili in usoda domačega moštva je bila zapečatena, kajti ČSK se je sedaj pomaknil v obrambo ter do konca branil rezultat, ki predstavlja za CSK velik uspeh.
Tekma sama je bila napeta in zanimiva od začetka pa prav do konca. Bila je sicer ostra, toda vedno v mejah dovoljene igre, kar je zasluga obeh moštev, ki sta bili zelo disciplinirani.
Sodil je g. M a c o r a 11 i iz Ljubljane. Potrudil se je, vendar pa je napravil zlasti v presoji faulov take napake, ki bi jih dober sodnik ne smel.
V predtekmi je mladina SK Železničarja v prijateljski tekmi porazila rezervo SK Slavije s 4:0.
SK Krani : ISSK Maribor 5:3 (3:1)
ISSK Maribor je bil prisiljen, da je v Kranju nastopil s kopico rezerv in je radi tega poraz razumljiv. Kakor pravi današnje »Jutro* je bila tekma med ISSK Mariborom in SK Kranjem najlepša, kar jih je bilo letos v Kranju. Obe moštvi sta predvedli hitro in borbeno igro, ki pa pri tem ni bila preostra. Sodil je g. Veble iz Celja prav dobro.
h zMjekja Ut sveto
»Organizacija tetk'*
V londonskem listu »Daily Espress« je izšel te dni članek, v katerem razpravlja pisec o nekem vprašanju, ki tlači gotovo vse mlade zakonske pare na sve tu, ki imajo otroke. Mnogi od teh bi šli radi kakšen večer v družbo, v kavarno, v gledališče ali kino — ako bi jim tega ne branila njihova roditeljska zavest, skrb za malega otroka.
Na Angleškem so delno rešili ta problem tako, da so pred nekaj leti ustanovili organizacijo takozvanih dobrovolj-nih tetk, ki se bavijo z varovanjem otrok v času, ko so njihovi roditelji odsotni. Povdarjamo delno, ker napreduje organizacija zelo počasi, saj je v sedmih letih zbrala komaj 300 članic. To število je razdeljeno na vso Anglijo, in je zanimivo
povdariti, da v samem Londonu, kjer bi bilo tako društvo najpotrebnejše, ni pravega razumevanja za njegove altruistične cilje.
Mrs. Clara Hardy, ki je ustanovila to »organizacijo — tetk«, je pokazala dva zanimiva slučaja, ki po njenem mišljenju dovolj dokazujeta potrebo takega društva. Mrs. Hardy je omenila slučaj nekega mladega para, ki — vse radi otrok! — že sedem let ni odšel skupno iz hiše.
Drugi slučaj ni prav nič manj drastičen. Neki mladi zakonski par je za to, da bi lahko prisostvoval predstavi v kinu, pustil svojega malega otroka v vozičku pred kinom. Mlada zakonca sta
nemoteno gledala predstavo, dokler ju niso SOS-klici s platna prisilili, da zapustita kino. Ta poziv se je namreč nanašal na njiju. Pasanti, ki so videli v noči samega otroka na ulici, so bili tako ogorčeni, da so dvignili pravo rabuko.
»Tetke-dobrovoljke« združite se torej, da mladi pari, ki ljubijo tako otroke kakor svobodo, ne bodo niti brez prvega niti brez drugega daru božjega...
POZOR!
Zlati
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim dne 28. maja gostilno z novo urejenimi gostilniškimi prostori in lepim senčnim vrtom pri hruški*6 na Frsnkopanovi ulici štev. 9
Toči! bom pristna šibeniška bela in črna vina lastnega pridelka,
Za obilen ooisk se priporoča
KRSTE CELAR
RESTAVRATERJA
potrebuje oficirska menaža 4 djaškega bataljona šole za rezervne pešadijske oficirje v kasarni Kralia Petra I Velikega Osvoboditelja v Mariboru- Pogoje dobite v štabu bataljona. Pismene ponudbe v zaprti koverti je dostaviti oficirski menaži v roku enega meseca.*	3178
Z£ BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Veliko izbiro in po nizkih cenah priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	3129
Ali že poznate
Tobralco
M
najboljše angleško pralno blago v dražestnih vzorcih
Maribor. Gosposka 14.
ŽGANO APNO
vagonske količine naročite pri Kmetijski družbi. Melje 12, telefon št. 20-83.	3114
LEŽALNI STOLI
od din 48.— naprej pri tvrdki »Obnova« F. Novak- Jurčičeva 6.	3102
CAJNO MASLO
najfinejše vrste iz prve roke, najceneje od mlekarstva Hor vatič. Zagreb, Iliča 69. 3179
HIŠO
z velikim vrtom prodam- — Studenci. Krpanova 11- 3173
NOVA HIŠA
z gospodarskim poslopjem, vr tom, njivo in vodnjakom za 17-000 dinarjev v gotovini naprodaj. — Vprašati v gostilni »Pri Amerikancu«, Zrinjskega ul. 1. Studenci pri Mariboru.	3105
Sobo odda
ODDAM SOBO
s štedilnikom din 100— mesečno. Sprejmem na hrana in stanovanje, tedensko din 80. Zrkovska 41, Pobrežje. 3174
ODDAM SOBO
na dvorišču. Tržaška c- 5, nasproti Primorske- 3175
Službo dob»
Pridno, marljivo
DEKLICO
sprejme za trgovino. Cvetličarna VVeiler.	3172
Vse za
birmo
svileno blago, venčki, spodnje perilo, nogavice, rokavice, otroške srajce
prinaša
Maribor, Gosposka ni. 14
Revma le samo tedal opasna, če se zanemaril
Ne mučite se z nadležnimi revmatičnimi bolečinami, ne dopustite, da se ta bolezen ukorenini v vaše telo, temveč pridite in pozdravite se v Varaždinskih Toplicah. Celokupno iečenje: to je stanovanje, žveplene ali blatne kopeli, prvorazredna oskrba v prvi kopališki restavraciji s taksami do 15. junija dnevno od
Din 60'—
Zahtevajte čim prej prospekte in pojasnila od ravnateljstva radioaktivnega žveplenega kopališča
Varaždinske Tooiace
Širite „Večernik‘*
£enka
Zdaj pod tihim večernim nebom ni več mislila na dom. Ako bi Lenka prišla h grmadi?! In že je bil v toku misli. Misel je rodila misel. Zamislil se je, kakor da mu hodi ob strani ta nežna deklica, ogovarjal jo je, ji razodeval svoje misli. Odgovarjala mu je — razločno, da, tako bi govorila.
Ob nekoga je trčil, ki je s povešeno glavo hodil proti njemu.
> Ali, Spina! — Ti si? Kako?«
Tovariš ga je krčevito prijel za roko in za trenutek pogledal Vovreni v obraz. Nekam grajen, ginjen in razburjen je bil.
»Prijatelj,« je bruhnil iz sebe. »Prijatelj, jaz ti maram —. Toda ne — ne!«
In preden se je Vovrena zavedel že ni bilo Spine. Ozrl se je in videl, kako hiti ob meji z dolgimi koraki proti mestu.
V.
Množica ljudi se je razšla, ves hrup je utihnil in ogenj dogorel. Vseokoli ja zavladal nočni mrak, skozi katerega so iz
obzorja še tu in tam žarele grmade kakor krvave zvezde. In kakor je tiha, mlačna noč hitela svojo pot, vsa zavita v teman plašč, tako je ugašal ogenj za ognjem, dokler ni bilo na vsej širni pokrajini niti iskrice. Vriskanje, petje in uka-nje brhkih junakov je zamrlo in zavladala je tišina prve majske noči.
Prelesten veličasten trenutek velikega misterija.
Ne domisliš, ne zveš, toda slutiš, in ka kor vse oživlja, se zbuja, brsti in se opla ja, se ti srce topi in v glavi se ti rodi senj kakor cvetov in razumeš to čisto življenje vzbrstele rastline, razumeš lagodni govor žuborečega potoka v dolini v senci pomlajenih vrb; in veš, zakaj trepeče mladostno bukovje v rebri nad njim in zakaj je ovita trnjulica z belim cvetjem.
Prijazne sanje hite po tenkem gaju, nad katerim žare jasne zvezde, hite k drevju na vrtovih in naprej v tihe izbe in kamrice in povsod samo cvetje in pomlajenje, kakor če pada tiha rosa na vse rastlinstvo.
Tako mineva noč, dokler za temnim gozdom ne zablesti svetel pas, sel mladega majskega dne. Z dolin in z mehkih trat izginjajo zbori čarobnih vil in divjih žen in beže v mračne gozdne globine.
Po jasnem, prazničnem nebu je švignil žareč, trepetajoč pramen zlate luči; zbežale so sanje, napočil je dan, življenje.
Na rožnati peroti so hitele sanje iz Lenkine kamrice.
Deklica se je prebudila, gledala predse, še vedno v oblasti prijetnih sanj. V tem pa so ji obstale oči na drevju pod oknom na vrtu in že je poskočila, kakor prepelica, ki zleti v novo jutro. Vsak vršič, vsaka vejica en sam bel cvet! Urno je odprla okno —. Solnce še ni vzšlo, toda bil je že jasen dan. Sveži val zraka je oblil dekle v beli srajci, lice ji je vzcvetelo v rožnatem cvetu. In čuj! Doh, na trgu nekje godba, slaveča prvi žarki dan meseca »trnopuka«. Popolnoma pravilno je, da je izginila ta staročeška beseda! Ne »trnopuk«, bil je »cvetanj«, mesec cvetja, rožnati, dehteči maj!
Irt ko so prihiteli prijetni zvoki godbe
prav sem v kamrico, je vzdrhtela Lenka od tihe blaženosti. Opomnili so jo, da vse to niso sanje, da je resnica, priklicali so ji v spomin besede, ki jih ji je včeraj zašepetal Vavrena v veži.
Godba je naraščala, se bližala, zagrmela pri gradiču. Solnce je med tem izšlo in zlata luč se je razlila po sobi.
Gospod aktuar Ronbinek je prav ta čas oblačil »obersta«, pisano, rožnato domačo haljo, podedovano po rajnem stricu polkovniku.
Stopil je k oknu, ko je vprav kapela oblečena v uniformi mestnih ostrostrelcev, obstala pred mestno hišo, da zaigra podoknico!
Za očetom se je prikazala gospodična Loti v beli hišni obleki, Lenka pa je že vsa oblečena skrbela za gospodinjstvo mesto gospe tete.
Malokdo je prespal to krasno, majsko jutro. Kdor ni vstal in šel ven, je stopil vsaj k oknu, gledat jasno, žareče nebo, ostrostrelske muzikante, ki so hodili po mestu in na vse pretege igrali.
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jatra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d.
predstavnik ravnatelj STAHKO DETELA. xal v Mariboru.