_ POLITIKA _ „ Interpelacija in polaganje računov TUJINA Groza v Severni Osetiji INTERVJU Mag. Vladimir Žumer Skonstruiran natečaj s političnim ozadjem jilujuj ¿judjsliiu ojj iiJ L^rukihd uu Uuuli pj-^aJd j ¡jažkahu iua! Jalrii^ lip*Ju iliiUJiiArjii yyuiuyujy lUJ^fij-jiJii itiiuiluii, i-fciiii» iliijj lljjml »J J^ i ^ -Š4 E. «Ji | «J i* J i J lini f I i j 11 l J l|.«J lili lll-aibDJUL yr j knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net cene vsebujejo ddv, poštnino plačate posebej. IZ AíiHIVC^tOVEN j!■' * Z gromovništvom nad opozicijo Dogodki zadnjih tednov kažejo, da je vladajoča liberalna demokracija zaradi negotovega izida držav-nozborskih volitev čedalje bolj sovražno razpoložena do opozicijske koalicije Slovenija in še posebej do Janševe SDS. Pri tem razmišlja o najrazličnejših opcijah, ki bi jo kljub slabšemu izidu še vedno obdržale na oblasti. Že pred časom je na to javnost opozoril predsednik NSi Andrej Bajuk. Rop ga je namreč sredi poletja ob formalnem posvetovanju za slovenskega komisarja v Bruslju (predsednik vlade se je potem kljub nasprotovanju opozicije znova odločil za Potočnika) povprašal, ali bi se bil po volitvah pripravljen pogajati, da bi Nova Slovenija stopila v vlado brez Janševe SDS. Bajuk je takrat Ropovo nespodobno povabilo zavrnil s pojasnilom, da "NSi ni pripravljena prevzeti vloge nekakšne maske za demokratičen videz LDS, kot se po vsakih volitvah zgodi z eno od demokratičnih strank". Pri tem mu je dal še jasno vedeti, da njegova stranka ni pripravljena stopiti v nobeno vlado, kjer koalicija Slovenija ne bo imela večine. Očitno je, da gre liberalnim demokratom zavezništvo med Janšo In Bajukom močno na živce, še posebej po evropskih volitvah, saj se zavedajo, da bosta obe stranki koalicije Slovenija po volitvah še močnejši. Zato poskušajo, kot kažejo nekatere informacije, narediti vse, da bi povzročili kakšno razpoko med strankama. Ker so pri tem precej neuspešni (za sedaj?), so začeli uporabljati ostrejšo politično retoriko in celo različne natančno načrtovane manipulacije. No, če so v avgustu na vloženo interpelacijo o delu vlade ostro odgovarjali predvsem posamezni ministri, se jim je v zadnjih dneh pridružil še predsednik vlade Anton Rop. Že pri televizijskem soočenju med njim in Janšo je bil napadelen, še korak naprej je naredil na programskem kongresu stranke v Cankarjevem domu. Potem ko je hvalil "nov program" svoje stranke, imenovan Skupaj spreminjamo Slovenijo, in celo izrekel nekaj samokritičnih besed, je začel blatiti politične nasprotnike, se pravi demonizirati opozicijo. Po Ropovlh besedah nasprotniki največje vladne stranke namesto razvoja in prihodnosti ponujajo "lustracijo ljudi, interpelacijo socialne države in obstrukcijo gospo- darstva". In nadaljeval: "Liberalni demokrati nikoli ne bomo pristali na to, da bi Slovenija postala poskusni laboratorij evropskih konservativnih strank, ki bi preko svojih izpostav v Sloveniji s konservativno davčno reformo izničile pridobitve socialnega dialoga in partnerstva." Po njegovem prepričanju bi bila posledica uresničitve takšnih načrtov "radikalno socialno razslojevanje" in povečanje revščine. "Prevzeti vlado oktobra 2004 pomeni takoj in z vso odgovornostjo lotiti se dela, ne pa preučevati zgrešene ali za naše razmere povsem neprimerne rešitve," pri čemer je namigoval na v programu SDS omenjeno enotno davčno stopnjo, ki naj bi jo v tej stranki še preučili in naj bi spominjala na slovaški model. Skratka, za Ropa so SDS, NSi in SLS nekakšne ekspoziture evropskih konservativnih strank, se pravi politične izpostave Sloveniji domnevno neprijaznih tujih sil. Pri tem je Rop uporabljal retoriko, ki spominja na čas prejšnjega režima, ko so komunistični politiki vse tiste, ki niso podlegli njihovim pritiskom, in vse tiste, ki so mislili s svojo glavo, razglasili za tuje plačance, za ljudi, ki delajo v interesu sovražnih tujih sil, in jih seveda poslali na Goli otok ali v kakšen drug komunistični zapor, prej, v času druge svetovne vojne in takoj po njej, pa pobili. V nasprotju s svojim predhodnikom Janezom Drnovškom, ki je vsaj navidezno poskušal delovati sredinsko, se Rop s tem ne obremenjuje. V začetku lanskega leta, že kmalu po prevzemu vlade, je imel osrednji govor na partizansko-revolucionarni slovesnosti v Dražgošah, kamor Drnovšek ni zahajal. V nedeljo pa je bil na partizanski slovesnosti v Nadlesku pri Ložu, ker je v svojem govoru prisegal na tradicije "slovenske narodnoosvobodilne borbe". A vrnimo se k programskemu kongresu liberalne demokracije in njeni volilni konvenciji. Na njej se je v živo iz tujine oglašal filozof Slavoj Žižek, ki podobno kot Rop ni našel dobre besede za opozicijo, ampak je o njej spletel neko vulgarno primerjavo. Politično se je na konvenciji izpostavil igralec Branko Durič - Duro, ki je po izbruhu vojne v Bosni v začetku devetdesetih let prišel živet v Slovenijo. Skupaj z voditeljem prireditve igralcem Juretom Zrnecem sta se v besedni igri dotaknila filma Nikogaršnja zemlja (No man's land), v katerem je igral Duro. "Bil sem no land's man in na konvenciji sem zato, ker bi rad, da se to ne bi več zgodilo." Očitno so ga liberalni demokrati uporabili, da je namignil, naj bi imela opozicija namen pregnati vse priseljence iz Slovenije, kar je seveda popolno zavajanje. Očitno je, da bo vladajoča liberalna demokracija uporabila vsa sredstva, da obdrži oblast. Po nekaterih informacijah bo v naslednjih tednih pred volitvami poskušala opozicijo še bolj očrniti. Ali se ji bo to obrestovalo, pa je seveda drugo vprašanje. Metod Berlec Skratka, za Ropa so SDS, NSi in SLS nekakšne ekspoziture evropskih konservativnih strank, se pravi politične izpostave Sloveniji neprijaznih tujih sil. Pri tem je Rop uporabil retoriko, ki spominja na čas prejšnjega režima. Demokracija • Četrtek. 9. septembra 2004 © kazalo Potreben je nov zakon RTV je zamišljen in tudi formalno postavljen kot last vseh Slovencev, zato mora delovati v interesu vseh Sovencev. 11 Zastrašujoča lahkotnost vladanja 12 Ropova nova oblačila Liberalna demokracija Slovenije, ta čas še vedno največja in najmočnejša vladna stranka, je sklenila po desetih letih obstoja polepšati svojo zunanjo podobo. Pri tem je predstavila tudi nov program z naslovom Skupaj spreminjamo Slovenijo. Polaganje računov ¿¡h, V slovenskem hramu demokracije smo bili znova priče soočenju dveh nasprotujočih si polov: opozicijskega, ki je že cela štiri leta v manjšini, in vladnega, ki ima škarje in platno v rokah debelih deset let. Soočenje je bilo v duhu ostrih kritik na račun neizpolnjenih obljub, ki jih je volivcem in volivkam dala vlada pred štirimi leti. Posili Državni monopoly Dejstva Okrutnost in nesposobnost Kombinacija najokrutnejšega terorizma, ki ne izbira žrtev, in nesposobne avtokratske oblasti, ki preprečuje vsako kritiko na svoj račun, lahko vodi le v tragedijo, kakršna se ■ t je zgodila v Beslanu v ruski republiki Severna Osetija. Glavna žrtev obeh - islamskih teroristov in ruskih oblasti - so tokrat postali otroci. 34 Natečaj s političnim ozadjem I (¡i ) sfSPS Pogovor z mag. Vladimirjem Žumrom Javni natečaj je potekal izredno dolgo, čeprav bi ga bilo mogoče izvesti veliko hitreje. Sam pravim, da je bil skonstruiran s političnim ozadjem, kar je razvidno iz samega postopka, se pravi, da je šlo za politično kadrovanje, zaradi česar se je tudi zavlekel. Kar se tiče moje kandidature, je bilo že vnaprej odločeno, da ne bom direktor. 48 Moorov manifest 56 Olimpijin tur ISpSI is^swne Nogometni klub Olimpija je po desetletju zablod in špekulantskega vodenja obtičal v vrtincu najrazličnejših zagat. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografiji na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija • 37/2004 Služenje na račun učiteljev (Stran 8) Se ena izredna seja? (Stran 14) Draga opozarja! (Stran 15) Z a p o s t a v 1 j e n i p o d j e t n i k i (Stran 20) Na SŽ ne govorijo resnice (Stran 21) Izumitelji in okoriščevalci (Stran 26) V znamenju varnosti (Stran 31) Skrivnostne pokrajine (Stran 39) Program za učenjake (Stran 40) Velike predstave (Stran 41) Strmenje iz mraka (Stran 42) "Iztrebili bomo ..." (Stran 44) Bogastvo raziskovanja na Primorskem (Stran 46) Mladi levi (Stran 55) Na vrhu sveta (Stran 58) Poskrbimo za lepe lase (Stran 60) Prihod v Trst (Stran 66) pogovor Igral bi tudi vlogo politika Pogovarjali smo se z gledališkim in filmskim igralcem Ivom Banom, ki se skupaj z drugimi člani gledališkega ansambla ljubljanske Drame pripravlja na prihodnjo sezono, v kateri ne bo manjkalo zanimivih novosti. Ste človek z bogatimi igralskimi izkušnjami. Znani ste predvsem kot igralec, ki igra karakterne dramske like, kot je recimo župnik v Cankarjevih Hlapcih, Sodni sluga v Smoletovih Zlatih čeveljčkih pa nepozabni Vanč v Partlji-čevi igri Moj ata socialistični kulak. Preiskusili ste se tudi v filmih in televizijskih igrah, skratka, igralskih izkušenj vam ne manjka. V preteklosti ste nas torej razveseljevali s številnimi dobrimi vlogami, ki ste jih odigrali. Se nam v bližnji prihodnosti spet obeta kaj dobrega? Na katero igro se ta čas pripravljate? V Drami pripravljamo Brate Karamazove. V tej igri bom igral vlogo očeta Karamazova. Naj povem, da je adaptacijo romana Dostojevskega pripravil Mile Korun, ki bo skrbel tudi za režijo. V igri bo nastopal skoraj ves ansambel Drame, kar je zagotovo zadosten razlog za ogled igre. Premiera predstave Bratje Karamazovi bo v bližnji prihodnosti, in sicer 9. oktobra. Vsak od nas preživlja dan na svoj način. Delavnik igralca je verjetno še posebej bogat. Nam lahko poveste, kako je videti delovni dan Iva Bana? Razen tega, da vsako jutro vstanem ob 6.30 in že petindvajset let vozim svoje otroke v šolo (Peruzzijeva cesta, kjer stanujemo, namreč ne ustreza niti najmanjšim nor- mativom za varnost pešcev in kolesarjev, saj nima niti pločnika), si moji delavniki niso ničkaj podobni. Dopoldne vaje, zvečer vaje ali predstave, vsak dan kaj drugega, kje drugje. Na celoten urnik pravzaprav nimam nobenega vpliva. V svojem življenju ste odigrali že veliko vlog. Če bi vam ponudili možnost, da igrate vlogo katerega od slovenskih politikov, katerega bi si izbrali? Odigral bi vlogo politika, ki bi bil pošten, moder in strpen. Politika, ki bi bil demokratičen, diplomatski in odprt, in takšnega, ki bi se ves svoj mandat trudil izpolniti predvolilne obljube in delati v korist ljudi. Le kdo bi to bil?! Glede na to, da se bližajo državnozborske volitve, me zanima, ali ste že izbrali svojega favorita? Že veste, za koga boste glasovali v nedeljo, 3. oktobra? Moj favorit so vseskozi DEMOKRATI, ne takšni ali drugačni, ampak SLOVENSKI. Veliko se govori, da bodo letošnje državnozborske volitve prinesle spremembe. Ali tudi vi menite, da bo letošnja volilna jesen prevetrila slovenski politični prostor? Ko bi ga le. Mihaela Praprotnik Na šolskem Inšpektoratu pa nič! Prvi šolski dan je igralec iz Kranja Vito Rožej, ki je postal vesoljni Sloveniji znan kot homoseksualec iz oddaje TV Dober dan, danes pa je podpredsednik Aktivne Slovenije, izrabil za politično agitacijo. V Osnovni šoli Orekeh je prvošolčkom delil kresničke in v šoli obesil plakat. Na vprašanje zaposlene na tej osnovni šoli, ali bodo na šolskem inšpektoratu zaradi tega kaj ukrepali, so ji dejali: "Napišite pritožbo in priložite dokaze!" Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 O tri pike... Svetniki O svetnikih se v slovenski javnosti v zadnjem času le redkokdaj govori. Morda je razlog v tem, da je sedanja oblastna elita zapovedala strogo ločitev Cerkve od države. Morda pa je to tudi zaradi tega, da ljudje ne bi preveč mešali svetnikov s svetniki. Saj veste, poznamo državne in občinske svetnike. No, nas zanimajo predvsem svetniki, se pravi tisti, ki so dosegli svetost in se v življenju odlikovali s kakšno veliko krepostjo. S svetostjo se predvsem zadnje čase ukvarja tudi naš predsednik vlade Anton Rop, saj zadnje čase že prav obupno išče rešilno bilko, ki bi mu prinesla naziv svetnika. Tu in tam se pohvali z zgodbo o uspehu in razloži, kako je po njegovi zaslugi (in seveda po zaslugi njegove LDS s sateliti) Slovenija postala najbolj razvita evropska država, kjer se cedita med in mleko. Ko človek posluša takšne govore, bi res mislil, da je Slovenija presegla celo slavno Indijo Koromandijo. Je že tako, da so včasih glasbeniki (npr. Tomaž Do-micelj, Gu-gu) opevali Jamajko kot obljubljeno deželo. Sedaj je vse drugače, saj celo atletinje z Jamajke tekmujejo za Slovenijo in prav gotovo si naš predsednik vlade to dejstvo lahko šteje v čast, saj naj bi bil to jasen znak, da je Slovenija raj na zemlji. Po vsej verjetnosti sedaj premišljuje, kako lepo bi se slišalo, če bi postal kar sv. Anton Rop. Zagata, ki se pojavlja pri tem, pa je, da nekateri njegovi tesni sodelavci še vedno prisegajo na versko nevtralnost. Na primer minister za šolstvo Slavko Gaber ali pa novopečeni predsednik parlamentarne ustavne komisije tovariš Miran Potrč. Slednji bi verjetno raje videl, da bi Anton Rop postal narodni heroj Anton Rop namesto sv. Anton Rop. Je že tako, da je naziv narodnega heroja laže doseči. Dovolj je že, če obišče nekaj "rdečih maš" (partizanskih proslav) in lačno ljudstvo potolaži z napovedjo, da bo zmagal na volitvah. In ljudstvo seveda navdušeno zaploska v prepričanju, da jim za vratom še vedno tičijo oblastniki iz tistega grdega Demosa, ki jim je pobral pokojnine, povzročil socialno razslojevanje in kdo ve kaj še Kajti naša levica se trudi socialne razlike omiliti, pri čemer v dobro naroda sodeluje tudi Forum 21. To je seveda dovolj, da ljudstvo svojega predsednika vlade razglasi za blaznega, pardon, blaženega. Podobno je na primer pred petimi leti naredil nekdanji ameriški predsednik Bili Clinton s svojim vzklikom "God bess you!", kar so nekateri zaradi pomanjkljivega prevoda razumeli kot žaljivko, češ da so "blesavi". Sliši se nekako tako, kot če ti nekdo reče, da si telebajsek, ti pa misliš, da te zmerja s talibanom, pardon, telebanom... Glede na to, kako se premierju Ropu mudi dobiti naziv svetnika pred volitvami, je po svoje res škoda, da ni v soboto, 4. septembra, obiskal Račefesta. Tam bi na primer izvedel, kako v desetih dneh lahko postaneš svetnik... Gašper Blažič diktafon "Menim, da lahko delo poslanca, ki je v družbi vse manj cenjeno, zato se mnogi zanj ne odločajo, opravljajo le tisti, ki jim ni vseeno, kaj bo z državo in njenimi državljani." (Branko lanc, poslanec LDS, je po treh mandatih le sprevidel, kdo je lahko poslanec, zato se na prihajajočih volitvah ne bo več potegoval za to mesto.) "Ne gre za klasično interpelacijo, ampak za izziv opozicije vladi pred volitvami." (Predsednik države lanez Drnovšek ni ponovil krilatice LDS, češ da je interpelacija predvolilno napenjanje mišic.) "Ljudi ne mučim in ne gnjavim preveč, rečejo mi lahko vse, na koncu pa se odločim sam." (Gospodarstvenik Matjaž Gantar v svojem podjetju vlada kot prosvetljeni diktator.) "Zadeva je približno taka: nekdo, ki je pisal ustavo za Marijo Terezijo, potem za Kara-dordeviče in Tita, se pač ne more ponavljati v tretje tisočletje." (Komentator Boris Jež je nezadovoljen z izvolitvijo Mirana Potrča za predsednika ustavne komisije državnega zbora.) "Če bi se zgodilo, da bi politična opcija, ki vlada, ostala na oblasti, bi mi bile v prihodnje morda kakšne priložnosti odvzete." (Nekdanja mis Slovenije Maša Mere zaradi svoje kandidature na listi SDS realno predpostavlja, da bo v primeru zmage LDS postala žrtev lustracije.) "Obtožbe haaškega tožilstva proti meni so predrzne laži." (Nekdanji srbski "vožd" Slobodan Miloševič se do pravosodnih organov obnaša podobno kot pred drugo svetovno vojno losip Broz - ne priznava tega sodišča.) "Vedno delamo tudi za naše potomce." (Miloš Kovačič, predsednik uprave Krke, tovarne zdravil, in kandidat za poslanca na listi LDS, priznava, da je moral s prenosom prodaje WD-40 na podjetje svoje hčerke poskrbeti tudi za njeno prihodnost.) "Še na misel mi ne pride, da bi pri stanovanjskem skladu najel ugoden kredit, saj znam ločiti med zasebnimi interesi in javnimi pooblastili, ki jih imam." (Minister za okolje Janez Kopač zavrača očitke, da zlorablja svoj položaj. Kaj pa domnevna črna gradnja pred leti?) "Naša zadolženost je blizu 90-odstotna." (Jože Kozmus, direktor Preventa, priznava, da so za "njegove velike uspehe" najzaslužnejše banke.) "Ko človeku rečeš, da si komisar, te malo čudno pogleda. Ko pa pojasniš, da si evropski minister, je to drugačna zgodba." (Janez Potočnik je na lastni koži okusil, kako ljudje ločijo evropske komisarje od politkomisaijev.) "Testiranje na poligrafu je hud poseg v človekovo zasebnost, vprašljiva pa je tudi zanesljivost takšnega preverjanja." (Poslanec Maks Lavrinc se boji pojoče travice.) "Kot kaže za zdaj, bom na tej funkciji ostal dlje od predvidenih dvanajstih mesecev." (Marko Voljč, nekdanji predsednik uprave NLB, mora ostati v Bruslju dlje, kot je nameraval, saj se afera sigma v Sloveniji še ni polegla.) O Demokracija • 37/2004 zgodbe Je šel Anželj predaleč? Generalni direktor slovenske policije Darko Anželj je 4. avgusta letos koprski policijski upravi poslal navodilo v petih točkah glede ukrepanja v Piranskem zalivu. Navodilo naj bi bilo sprejeto z namenom pomiritve razgretih duhov na obeh straneh zaliva. Najspornejši del navodila je tisti, po katerem bi morala Policijska uprava Koper, kolikor bi se njeni pripadniki s čolnom namenili v Piranski zaliv, o tem prej obvestiti policijsko upravo iz Pulja. Pri tem naj bi veljalo načelo vzajemnosti, isti postopek pa bi vodili tudi v luški kapitaniji. Ribiškega inšpektorja naj bi o novih ukrepih obvestilo slovensko zunanje ministrstvo. Anželjevo navodilo, katerega začasni značaj ni bil nikjer izrecno naveden, v bistvu omejuje suverenost RS v zvezi z njenimi lastnimi teritorialnimi vodami. Da je iz opisanega postavljen pod vprašaj celoten Piranski zaliv, je med drugimi opozoril predsednik SLS Janez Podobnik. Slednji je zahteval sklic izredne seje odbora za zunanjo politiko pri DZ. Po Podobnikovem mnenju gre pri takih nepojmljivih in domnevno pomirjevalnih ukrepih za odpoved slovenski jurisdikciji nad zalivom. Vprašanje je, ali je Anželj ravnal na lastno pest ali je imela vmes prste tudi vlada. Protestno izjavo v zvezi z Anželjevim navodilom je pripravila tudi SDS. Med drugim je sporno dejstvo, da omenjeni ukrepi niso v skladu s temeljno ustavno listino o neodvisnosti in samostojnosti naše države ter z njenimi odločitvami o izvajanju suverenosti nad celotnim Piranskim zalivom, na kar so opozorili pri SNS, kjer so tudi presodili, da gre za še eno protislovensko potezo notranjega ministrstva. Ministra Rada Bohinca so zato pozvali ktakojšnjemu preklicu spornega navodila. Izmed državnih organov, poklicanih k odgovornosti, se je doslej odzval le sprožitelj vala polemik in protestov Anželj in na nacionalki kritikom odgovoril, da je bil omenjeni dogovor s hrvaško stranjo samo začasne narave. Poleg tega so ga poznejše usmeritve že naredile za ničnega, saj med drugim ni bil podaljšan kodeks ravnanja ribičev. Slovenska policija po besedah njenega direktorja spet izvaja svoje naloge, kot je to delala od leta 1991, t. j. nadzira ves Piranski zaliv in na njegovem območju po potrebi tudi ukrepa. M. V. Novo policijsko orožje Pred časom je na dan prišla informacija, da bo slovenska policija predvidoma že letos začela uporabljati električne paralizatorje. Slednji naj bi bili namenjeni po eni strani zavarovanju policistov pred napadalci, po drugi pa naj bi se z njihovo uporabo zmanjšale posledice uporabe prisilnih sredstev pri državljanih. In če policija zagovarja uporabo električnih paralizatorjev, temu v Amnesty International odločno nasprotujejo in opozarjajo, da so električni paralizatorji nevarni. Sicer pa so bile opravljene tudi nekatere medicinske študije o morebitnih zdravstvenih posledicah pri uporabi paralizatorja. Pa poglejmo, kaj naj bi se zgodilo z osebo, ki jo ta t. i. paralizator zadene? Ta osebo povsem ohromi, kar pomeni, da ne more premikati ne rok in ne nog. Pade na tla in je negibna. Prav pri tem se postavlja vprašanje, ali se lahko oseba pri padcu poškoduje in kako. Drugo vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, kaj je z osebami, ki so srčni bolniki, oziroma s tistimi, ki imajo srčne spodbujevalnike. Slovenski inštitut za varovanje zdravja je izdal poročilo, v katerem ocenjuje, da tudi za te osebe paralizator ni nevaren oziroma, sodeč po medicinskih preiskavah, ne more povzročiti srčnega zastoja ali kakor koli zmotiti srčnega ritma. Kakšne so lahko posledice uporabe paralizatorja, pa je prav gotovo odvisno od tega, kdo ga uporablja. Eno je, če ga uporabljajo za to usposobljeni ljudje, Generalni direktor slovenske policije Darko Anželj je izdal "začasno" navodilo, ki pomeni bistveno krčenje slovenske suverenosti nad Piranskim zalivom. Et eško financiral Kebrovo knjiqo Dušan Keber, minister za zdravje, doslej ni napisal nobene knjige. V njegovem življenjepisu na spletni strani ministrstva piše, da je avtor ali soavtor več kakor 400 bibliografskih enot, dveh strokovnih priročnikov in številnih zbornikov. Kam bo Keber uvrstil zadnjo knjigo z naslovom Pa zdravje?, je poglavje zase. Konec avgusta je namreč izšla knjiga s tem naslovom, v njej pa je zbirka kolumen, ki jih je avtor pred štirimi leti objavljal v Sobotni prilogi Dela. Kebrov stanovski prijatelj Marko Demšar je na tiskovni konferenci dejal, da "je čtivo namenjeno vsem, predvsem pa bi ga moral prebrati vsak medicinec in zdravnik". Knjiga je izšla pod okriljem revije Viva, ki je v lasti družbe Studio Moderna iz Zagorja. Gre za družbo, katere soustanovitelj je Sandi Češko, znana pa je predvsem po izdelku kosmodisk, katerega uporabi znani ortopedi odločno nasprotujejo. Spomnimo, daje Češko član ZLSD, član upravnega odbora Kučanovega Foruma 21, član Telekomovega nadzornega sveta, v času sporne prodaje modrosti tedna "V deželah z dolgoletno demokratično tradicijo se instituta zadnjih sto dni (nenapadanja opozicije, op. ur.) najbrž niso zamislili zato, ker tamkajšnji mediji tako ali tako razumejo, da je njihova vloga v kritičnem odnosu do aktualne oblasti in ne v sesuvanju opozicije. Pri nas pa ... no, pri nas pa je prav nasprotno." (Publicistka Zlata Krašovec) ••• "Res, ta oblast je omogočila Indijo Koromandijo, toda ne Slovenkam in Slovencem, marveč peščici ljudi, ki jih ščiti, ker je od njih odvisna." (Teolog dr. Drago Ocvirk) * i* C 4 - • ', 'U h P* Keber je izdal knjigo s štiri leta starimi časopisnimi kolumnami. Nad nepridiprave s paralizatnrjem drugo pa, če ga uporablja navaden državljan, kar bo na žalost mogoče v Sloveniji, saj ga bo lahko kupila vsaka polnoletna oseba. M. P. Slovenske investicijske banke (SIB) pa je bil tudi član nadzornega sveta te banke. Dodajmo, da je revijo dolga leta urejala Bojana Leskovar, ki zadnja leta vodi službo za stike z javnostjo na ministrstvu za zdravje. Prepletenost med Češ-kom in Kebrom je očitno doživela vrh v izdaji starih Kebrovih kolumen. Ko smo na ministrstvo poslali vprašanje, v koliko izvodih je bila knjiga natisnjena, kakšni so bili stroški in kolikšen je bil honorar Dušana Kebra, odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Podatki bi bili seveda zanimivi, a ker gre za zasebno podjetje, jih to javnosti ni dolžno sporočati. Morda pa bi bil zanimiv odgovor na vprašanje, koliko davkoplačevalskega denarja ministrstvo namenja za izdajanje Češkove revije. V. K. Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 O pro&contra Služenje na račun učiteljev Biti učitelj v današnjem času ni lahka naloga. Ne samo da osnovna plača, ki se giblje okoli povprečne slovenske plače, ni primerna za izobrazbo in zahtevnost dela, ki ga učitelji opravljajo, pri svojem delu se morajo srečevati še z vrsto težav. Ena večjih težav, ki jih učitelji poudarjajo na skoraj vseh srečanjih in zborih, je, da šolski sistem v zadnjih letih čedalje bolj podpira t. i. svoboščine učencev, medtem ko so učitelji na drugi strani povsem nezavarovani. No, Gaber je zaradi pritiskov staršev, učiteljev in zainteresirane javnosti v šolah končno le uvedel pravilnik, ki bo naredil nekaj več reda v šoli in dal učiteljem tudi nekaj več avtoritete, kar pa seveda še vedno ne bo odpravilo vseh težav, saj daje slovenski šolski sistem premajhen poudarek vrednotam in je preveč storilnostno naravnan. Slednje je seveda posledica "liberalne" šolske reforme, ki jo v Sloveniji že nekaj časa izvaja eldeesov minis- kovno. "Ker seminar traja le 4 šolske ure, predavateljem ne uspe podati niti naslovne vsebine. Poleg tega predavatelji na seminarju ne znajo odgovarjati na najosnovnejša vprašanja, kaj šele svetovati pri reševanju žgočih problemov, ki jih je v šolah čedalje več," pravijo učitelji, ki Gospodarski del vladnega programa je nedvomno eden pomembnejših. Če natančno vemo, kaj moramo narediti, in če to potem tudi udejanjamo, so uspehi neizbežni. Dogodki zadnjih štirih let vladajoče koalicije pa žal kažejo, da je bil program zadovoljivo zastav- Nova predvolilna podoba LDS ga ga zatira, spodujanje podjetništva obstaja le na papirju. Namesto spodbud so podjetniki deležni nejasnih in nepreglednih davčnih postopkov. O nelikvidnosti, kjer je najslabši plačnik država, pa niti ne kaže izgubljati besed. Plače, pa naj Rop govori, kar hoče, so LDS skuša z novimi obrazi prikriti tisto, česar ni izpolnila. V resnici gre za veliko zavajanje. so se v zvezi s tem problemom pred dnevi obrnili na nas. Poleg tega jih moti, da imajo med predavanjem občutek, da je seminar namenjen samo ustrahovanju učiteljev. "Jasno nam dajo vedeti, da nimamo nobenih možnosti za učinkovito vzgojo otrok, ker sistem pretirano podpira le svoboščine učencev, medtem ko so učitelji povsem nemočni pred terorjem šolskih inšpektorjev, nekritičnih staršev, ne-vzgojenih otrok in ustrahovanih ravnateljev. Poleg vsega predavatelji med seminarjem delajo reklamo za časopis Podjetnik (izdaja ga podjet- Ijen, le izpeljava je bila nična. Skratka, obljub pred zadnjimi državno-zborskimi volitvami je bilo veliko, le da se od njih ne da živeti. Ker se tega zavedajo tudi v LDS, so pretekli teden na veliki zvon obesili informacijo, da sta gospodarski del programa ta čas največje vladne stranke napisala dva sveža obraza. Mateja Lahovnika, nekajmesečnega ministra za gospodarstvo, so imenovali celo čudežni deček, s čarobno palico pa je pomahal tudi Martin Milan Cvikl, novi minister brez listnice, pristojen za evropske zadeve. Oba Kje je "uspešna" šolska reforma, s katero se tako rada hvali liberalna demokracija? ter Slavko Gaber. Najboljši odgovor, zakaj je tako, dobimo, če pogledamo naslednji primer. Kot smo namreč izvedeli, je ministrstvo za šolstvo že pred časom šolam predpisalo obvezen seminar, na katerem naj bi učitelje poučili o novi šolski zakonodaji, predvsem o tistem delu, ki se nanaša na odnos med učiteljem in učencem. Obvezen in precej drag seminar (vsako šolo stane okoli 400.000 tolarjev) organizira podjetje Podjetnik, kot predavatelji pa nastopajo zaposleni na šolskem inšpektoratu. Problem je v tem, naj bi bil seminar po besedah učiteljev pripravljen skrajno slabo in nestro- je Podjetnik, d. o. o., katerega ustanovitelj in lastnika sta direktor Jože Vilfan in časopisno-založniška hiša Delo Revije; op. A. K.), kar seminar dela še bolj neprofesionalen." Če vse to drži, slednje pa lahko seveda potrdijo samo učitelji, ki so se omenjenega seminarja udeležili, lahko ugotovimo, da gre pri vsem skupaj še za en primer, ko na račun šolskega sistema nekdo lepo zasluži, medtem ko problemi, ki tarejo slovenske učitelje in tudi učence, ostajajo. To pa ni "uspešna" šolska reforma, s katero se že nekaj let hvali LDS. Aleš Kocjan naj bi bila komaj vstopila v LDS in oba naj bi bila vodstvo že prepričala, da bo njun program v naslednjih štirih letih naredil čudeže. Anton Rop in Gregor Golobic srčno upata, da bo Lahovnikovi in Cvik-lovi čudežni paličici nasedla tudi večina volilcev. Nova obraza naj bi namreč prikrila vse tisto, kar je v Sloveniji na gospodarskem področju narobe. Tega pa je veliko. Spomnimo samo na nekatere zadeve. Čeprav je LDS leta 2000 obljubljala, da se bo država kot lastnica umaknila iz večjega dela podjetij, tega ni storila. Podjetništvo naj bi odprla, namesto te- med najbolj obdavčenimi na svetu. Dodana vrednost je nizka, pokojninski sistem takšnega tempa ne bo več dolgo zdržal. Skrb zbujajoča je tudi neizpeljana zdravstvena reforma. Poudariti moramo, da ugotovitve pravzaprav niti niso naše, da ne bi bili deležni preveč kritik. Znani slovenski podjetnik Matjaž Gantar, ki zadeve zelo dobro pozna, je namreč v pogovoru za poslovni mesečnik dejal: "Mislim, da se peljemo direktno proti prepadu in da se nikomur ne zdi potrebno, da bi stopil na zavoro." Dovolj zgovorno, bi rekli. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali bodo Slovenci in Slovenke čez slab mesec ugotovili, da jim Anton Rop s sodelavci prodaja le tisto, kar si želijo slišati. Dlje od tega Ropove besede tako ali tako ne sežejo. Vse so obljube, njemu in njegovim "čudežnim dečkom" se namreč dobro godi. Kaj pa nam, navadnim državljanom? Vida Kocjan O Demokracija • 37/2004 kolumna Dr. Janez Jerovšek RTV Slovenija se je z vidika upravljanja in vodenja polastila vladna koalicija, v prvi vrsti združena lista in liberalni demokrati. RTV je zamišljena in tudi formalno postavljena kot last vseh Slovencev, zato mora delovati v interesu vseh Sovencev. Pri tem se zavedamo, da Slovenci kot vse moderne družbe ne predstavljamo vrednostno in interesno homogene družbe, temveč smo stratificirani po socialnem, političnem, interesnem, vrednostnem in izobrazbenem kriteriju. Zakon o RTV je bil zamišljen tako, da bi v svetu RTV kot organu upravljanja dominirala civilna družba. Problem je ta, da Slovenija, ko je izšla iz totalitarnrga sistema, civilne družbe praktično ni imela. Kolikor pa se je v majhnih zametkih formirala v času pred propadom socializma, je bila označena kot opozicija. Z nastankom demokratičnega političnega pluralizma civilna družba ni imela nobene tradicije. Ko pa je postomoma nastajala, je formalne institucije niso vzele resno, vladajoče stranke pa so v njej videle neko motnjo. Namesto da bi demo- Potreben je nov zakon kratične institucije pomagale pri nastajanju civilne družbe, so jo ignorirale. Pri tem so posebno vlogo igrali vladajoči mediji, ki so predstavnike civilne družbe smešili kot frus-trirane neuspešneže. V uredniški politiki so se v medijih držali načela, da njihovih stališč ne objavljajo. Značilen je nedavni primer, ko je več kot deset civilnih združenj prišlo do enotnega stališča o Triglavskem narodnem parku. To svoje strokovno podprto stališče so poslala vsem slovenskim medijem, vendar ga je objavil samo tednik Demokracija. Skratka, civilna družba v Sloveniji je slabotna in njeno delovanje v veliki meri onemogočeno. To so razlogi, da svet RTV kot najvišji organ upravljanja ne more biti dominantno sestavljen po kriterijih civilne družbe. Obstoječi svet RTV je bil sicer formano tako imenovan, vendar sta se ga zaradi razmer, kakršne veljajo v Sloveniji, polastili vladajoči stranki, ki dominirata tudi v vseh drugih družbenih podsistemih. S tem je svet RTV dobil balkansko komunistično obliko, ker se na zunaj formalno predstavlja kot organ civilne družbe, vse pomembne odločitve, ki jih sprejema, pa ga kažejo kot organ dveh vladajočih strank. Opozicija, ki v Sloveniji šteje okoli 40 odstotkov prebivalstva, je iz sveta RTV praktično izgnana. Eden zadnjih njenih članov, pisatelj in Demosov predsednik sveta RTV Rudi Šeligo, je ta svet, ki se je izkazal kot organ kontinuitete, demonstrativno zapustil. Katoliška cerkev, ki edina predstavlja močno civilno družbo, ki je niti socializem ni mogel uničiti, v svetu RTV Slovenija ni zastopana. Da svet RTV ne bi bil neka skrivalnica za navidezno civilno družbo in da ne bi imel več možnosti, da se na zunaj predstavlja kot organ pluralistično sestavljene in organizirane slovenske družbe, je potrebna takšna sestava, ki bo povsem pregledna. Ker Slovenija nima močne civilne družbe, naj bo svet RTV dominantno sestavljen po političnem kriteriju in po kri- teriju civilne družbe kot njegovem dopolnilu. To pomeni, da pridejo v svet RTV samo tisti predstavniki civilne družbe, ki so danes in v preteklosti dokazali svojo vitalnost in družbeno pomembnost. In ti predstavniki ne morejo prihajati v svet RTV kot nekakšni socialistični delegati, temveč samo kot neposredno izvoljeni. Pri tem vnaprej zavračamo vsako kritiko, češ da nacinalne RTV v Zahodni Evropi v čedalje večjem proporcu upravljajo in vodijo različni predstavniki civilnih družb in da tako postopoma opuščajo politični kriterij. Slovenija tega razvoja od političnega kriterija k civilnemu ni naredila, kriterij civilne družbe pa je v primeru RTV Slovenija balkansko - to je nepregledno - zamenjala s političnim kriterijem. denju bi nastali po volitvah v parlament. Nihče pri tem ne izgubi službe, zamenjajo se tisti položaji, ki so politično izpostavljeni in ni treba „bivati njihove izpostavljenosti in se delati civilne družbe, ko le-ta to ni. Čim bolj je novinarsko delo profesionalno, tem manj je politično in tem bolj je statusno zanesljivo. Pomanjkljivost obstoječega zakona je tudi ta, da ima hierarhijo prelomljeno, kar pomeni, da oblasti ni mogoče izvajati od vrha navzdol. Ta prelomljenost je izvedena na ta način, da je generalni direktor ostal brez potrebnih pooblastil. Praktično je spremenjen v finančnega direktorja. Vsak njegov poseg na področje, ki je politično najbolj občutljivo-kot je informativna dejavnost -, je označen kot nelegitimen Da svet RTV ne bi bil neka skrivalnica za navidezno civilno družbo in da ne bi imel več možnosti, da se na zunaj predstavlja kot organ pluralistično sestavljene in organizirane slovenske družbe, je potrebna takšna sestava sveta RTV Slovenija, ki bo povsem pregledna. Politični kriterij naj bi pomenil, da so za upravljanje in tudi za vodenje RTV ljudje izvoljeni predvsem na podlagi volilnih izidov. Tako blok vladajočih strank, ki dobi na volitvah na primer 60 odstotkov glasov, dobi od kvote, ki je določena za stranke, v svet RTV 60 odstotkov svojih predstavnikov in prav toliko v vodilne organe. Opoziciji ni odvzeta moč - tako kot se je zgodilo v okviru obstoječega zakona, ko so se vladjoče stranke polastile skoraj vseh položajev - temveč ji ostane 40 odstotkov položajev v svetu RTV in tudi 40 odstotkov položajev v vodstvu. S tem je doseženo določeno demokratično ravnotežje moči in pri vsakih naslednjih volitvah se to razmerje lahko spremeni. Pravila igre so postavljena vnaprej in so jasna. Sprenevedanje ni mogoče. S tem je določen tudi socialni položaj novinarjev. Novinatji imajo svojo vrednostno in politično orientacijo, ki je ob volitvah ni treba menjati. Premiki v svetu RTV in v vo- poseg, češ da za to nima pooblastil. To pomeni, da direktor, ki v vsaki organizaciji predstavlja koncentracijo moči, ne more posegati v svojo temeljno, proizvodnjo dejavnost. Za RTV je proizvodnja vendar program. In generalni direktor na to področje po obstoječem zakonu vsebinsko ne sme posegati. Če je bila to intencija obstoječega zakona, potem je v ozadju politični namen ustvariti tako strukturo, ki je v bistvu anarhična in omogoča vladajočim strukturam poseg v informativni program na katerikoli točki prelomljene hierarhične strukture. Za take posege pa je potrebna struktura, v kateri ni mogoča lokacija odgovornosti. Tako generalni direktor nima kompetenc, da bi posegal v vsebino programa, to je v proizvodnjo, je pa finančno odgovoren za njegovo izvajanje. Dokler te stvari ne bodo rešene, kot vsaka organizacijska struktura zahteva, tako dolgo se bo RTV Slovenija otepala z miljardnimi izgubami. Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 O dogodki Volilna V petek, 3. septembra, se je uradno začela volilna kampanja. Na letošnjih volitvah bodo, kot kaže, kandidirale vse sedanje parlamentarne stranke, za poslanske stolčke pa se bo potegovalo tudi nekaj zunajpar-lamentarnih, ki se bodo morale precej potruditi, da bodo prestopile 4-odstotni prag za vstop v parlament. Kot v preteklosti bo tudi letošnje volilno obdobje minilo v znamenju volilnih kampanj, ki si jih bodo izbrale stranke. Cilj vseh je prav gotovo prepričati kar največ volivk in volivcev, da so najboljši in vredni zaupanja. Pravo volilno bitko lahko pričakujemo zadnjih 14 dni pred volitvami, ko bodo stranke dale od sebe vse, kar zmorejo, kajti letošnja tekma bo vse prej kot lahka, še posebej če upoštevamo podatek, da imamo v Sloveniji velik delež neopredeljenih volivcev, ki jih bo treba prepričati, naj gredo na volišča in naj volijo. Sicer pa nas na čas volilne kampanje spominjajo že prvi plakati političnih strank in njihovih kandidatov. Pričakujemo lahko tudi pravi naval televizijskih in radijskih Petnajstletnica SSK na Dragi pri Občinah Svetovni slovenski kongres (SSK) je na letošnji Dragi na Opčinah praznoval svojo 15. obletnico ustanovitve. Uvodoma je nastopil Viktor Blažič, eden od pobudnikov in ustanoviteljev SSK. Dejal je, da je zamisel za SSK nastala v stiski, ko smo morali Slovenci razmišljati, kako iz situacije, v kateri smo bili. Nad nami je visel Damokle-jev meč okupacije. Zato se je med udeleženci Drage na Opčinah zbrala, kot je dejal, "pisana družba": France Bučar, France Habjan, Zdenko Koštomaj, Bojan Brezigar, Vlado Habjan, Kari Cepi in on, sestava torej, ki je "predstavljala vse tri Slovenije" - zdomsko, zamejsko in matično. Prvi pogovori so pokazali, da je narodna sprava mogoča, saj so se začeli pogovarjati tudi tisti, ki so se včasih streljali med seboj. Pomemben dejavnik je bil tudi ta, da bi se prek ustanove SSK poleg ideoloških zmanjšale tudi geografske razdalje. Blažič je orisal naključnost in dramatičnost, v kateri je potekal ustanovni kongres (junija 1991), saj je potekal (v ljubljanskem Cankarjevem domu) prav v času, ko je bila Slovenija napadena. Toda SSK so spremljale številne ovire. Po eni strani so vanj sprejeli vsakogar, ki je to želel, tako med drugim takšne, ki so bili "vanj poslani" s čisto določenimi nameni. Po njegovo izvirna Ideja SSK o narodni spravi ni uspela. Prišlo je do intrig v vodstvu Slovenske konference, zaradi česar se je emigracija umaknila. Zaradi tega je Slovenska kon- ferenca ostala odvisna od milosti vlade. Na koncu se je Blažič zavzel, da bi SSK kljub težavam vendar delal naprej po svojem programu. Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Stane Granda, ki je orisal zgodovino porajanja ideje in ustanavljanja SSK. Med drugim je dejal, da je za prvim predsednikom Bojanom Brezigarjem prevzel vodenje SSK dr. Jože Bernlk, za njim pa dr. Boris Ples-kovič, vsak po dva triletna mandata. "Ne- Sreiku Kosorel Viktor Blažič je na slavnostni prireditvi ob 15. obletnici ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa orisal dramatične okoliščine ustanavljanja kongresa. kajletne težave v delovanju zaradi neurejenih razmerij med osrednjim vodstvom in Slovensko konferenco sta uredila Danijel Starman in Franci Feltrin." Na koncu je dr. Granda dejal: "Z nastankom samostojne slovenske države, ki ni tisto, kar smo pričakovali njeni državljani in naši rojaki po svetu, upanje pa še vedno ostaja, se je velik del energije, vložene v nastanek SSK, Izpraznil. Od šestih programskih točk, sprejetih na zasedanju v Ljubljani leta 1991, so še vedno aktualne štiri: prizadevanje za ohranjanje slovenstva, sprava, vzpodbujanje vzajemne pomoči med Slovenci ter vzpodbujanje kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in drugih vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva." Na slavnostni prireditvi so nekaj besed izrekli tudi Bojan Brezigar, prvi predsednik SSK, ki je navedel nekaj spominskih utrinkov na pripravljalni odbor, dr. Jože Bernik, njegov naslednik, ki je pozval vse, da podprejo delo SSK, pozdravni nagovor pa je poslal tudi dr. Boris Ples-kovič, sedanji predsednik, prebral pa ga je mag. Stanislav Raščan, predsednik Slovenske konference SSK. V. M. kampanja se je začela spotov (med televizijskimi letos ne bo spota SDS, saj se je stranka odločila, da bo denar, ki bi ga porabila za spot, nakazala družinam, prizadetim v naravnih nesrečah). Prav tako se bodo vrstili predvolilni shodi po vsej Sloveniji. Minuli konec tedna so se na slavnostni konvenciji v Sevnici zbrali kandidati Slovenske ljudske stranke (SLS), vod- stvo stranke, člani in mnogi simpati-zerji. Stranka upa na uspeh, ki naj bi bil vsekakor večji kot na evropskih volitvah, ko je SLS ostala brez sedeža v evropskem parlamentu. Na prvi predvolilni prireditvi so se v Ajdovščini zbrali tudi kandidati, člani in slmpatizerjl Nove Slovenije (NSi). Poleg bogatega zabavnega programa je navzoče nagovo- Stranke se zavedajo, da vsak glas šteje, zato je v teh dneh njihova dejavnost izredno obsežna. Na sliki predesdnik NSi Andrej Bajuk v Ajdovščini. ril predsednik stranke Andrej Bajuk in dejal, da je čas, da pride do sprememb, da Slovenija zamenja smer, da ustvari okolje, v katerem bo Imel vsak svoje dostojanstvo In v katerem bo veljalo spoštovanje med ljudmi. V NSi napovedujejo, da bodo podobne konvencije, kot je bila v Ajdovščini, priredili v raznih krajih po vsej Sloveniji. No, po raznih krajih v Sloveniji pa bodo volivce in volivke nagovarjali tudi slovenski demokrati. Poseben volilni avtobus se bo popeljal do volilnih okrajev, v katerih bodo kandidirali posamezni kandidati, prav tako pa bodo v vseh enajstih volilnih enotah imeli posebne tiskovne konference, na katerih bodo predstavljali vse svoje kandidate. V predvolilnem času bo imel svojo 4. javno tribuno tudi Zbor za republiko, katerega člani niso povsem zadovoljni s stanjem v Sloveniji. Javna tribuna bo v soboto, 25. septembra, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na njej naj bi govorili Janez Janša, Andrej Bajuk, Janez Podobnik, Lojze Peterle, Ivan Oman, Barbara Brezigar In še nekateri ugledni člani zbora. M. P. Demokracija • 37/2004 naslovna zgodba Lahkotnost vladanja Vladna večina je gladko zavrnila zahtevo za razpis referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Na sliki predstavniki LDS v Cankarjevem domu. V državnem zboru smo doživeli še en zakonodajni puč, zaradi katerega se v skladu z ugotovitvijo Franceta Cukjatija, da je prvič težko, drugič laže, tretjič pa vse skupaj postane rutina, nihče več ni pretirano razburjal. V državnem zboru smo pretekli teden doživeli še en ustavni puč. Tako kot v prejšnjih primerih si ga je v primeru izbrisanih privoščila vladna koalicija, ki je gladko zavrnila zahtevo za razpis predhodnega referenduma o t.i.sistemskem zakonu o izbrisanih. Čeprav se je, potem ko je državni zbor pred avgustovskimi počitnicami napovedal, daje končal zasedanja vtem mandatu (pozneje seje izkazalo, da zasedanje ni bilo zadnje), zdelo, da je zgodba z izbrisanimi za ta mandat končana, se je izkazalo, da ni tako. V koaliciji Slovenija so se odločili, da izbrisane znova uvrstijo na dnevni red slovenske politike kot odgovor na izjave notranjega ministra Rada Bohinca na tiskovni konferenci, na kateri je zavračal očitke koalicije Slovenija, zapisane v interpelaciji, češ da opozicija izbrisanih ni uvrstila v interpelacijo, ker je ministrstvo na tem področju delalo dobro. V koaliciji Slovenija so tako že naslednji dan napovedali, da bodo, če si to Bohinc že želi, v interpelaciji izrisanim posvetili večjo pozornost. Najprej so v državni zbor vložili predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS z osnutkom ustavnega zakona, nato pa še zahtevo za razpis referenduma o t. i. sistemskem zakonu o izbrisanih. Iskanje dlake v jajcu Ker mora državni zbor zahtevo obravnavati v določenem roku, je bila zahteva uvrščena na isto izredno sejo kot interpelacija zoper delo vlade, ki jo je prav tako zahtevala koalicija Slovenija, a bila tako kot interpelacija na seji zavržena. Da bo do tega prišlo, je bilo mogoče predvidevati takoj potem, ko sta parlamentarni odbor za notranjo politiko (v njem imajo večino poslanci vladne koalicije) in parlamentarna zakonodajno-pravna služba presodila, da je zahteva nedopustna, ker naj bi zavlačevala uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Referendumsko vprašanje naj bi bilo po ugotovitvah pravne službe sicer postavljeno jasno in v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, vendar pa naj bi bil del obrazložitve pravno problematičen, ker naj bi netočno navajal pravna dejstva oziroma netočno povzemal poslovnik državnega zbora. Slednje je bilo seveda ob dejstvu, da pravna služba na jasnost vprašanja nI imela pripomb (njena naloga je namreč samo presoja o tem, ali je vprašanje jasno ali ne), izgovor In priprava za to, da bi poslanci lahko pozneje zahtevo za referendum zavrnili. Tako se je v nadaljevanju vse vrtelo okoli mnenja, ki ga je podala pravna služba. Poslanci koalicije so trdili, da načelo, ki ga je v eni izmed svojih odločb zapisalo ustavno sodišče, da poslanci lahko zavrnejo pobudo za referendum, če menijo, da gre za zavlačevanje postopka (slednje je menila tudi pravna služba), velja tudi za zahtevo za referendum (pobuda in zahteva nista eno in isto), poslanci opozicije pa so menili, da slednje za zahtevo ne drži in da se mora državni zbor v tem primeru držati zakona o referendumu in ljudski iniciativi (slednji pravi, da mora državni zbor referendum razpisati, če tako zahteva tretjina poslancev). Ker imajo vladni poslanci seveda večino in ker je bilo že pred glasovanjem jasno, da bo zahteva za sklic referenduma zavrnjena, so poslanci SDS, NSi, SLS in SNS napovedali obstrukcijo glasovanja, samo ravnanje vladnih poslancev pa pospremili z naslednjimi komentarji. Janez Janša ga je označil kot ustavni udar brez pravne podlage, saj bi moral po njegovem mnenju državni zbor razpisati referendum, če ga zahteva tretjina poslancev. Tudi Janez DrobniC Iz NSi se je strinjal, da je ravnanje državnega zbora neustavno, Franci Rokavec iz SLS in Sašo Peče iz SNS pa sta poudarila, da bi bilo mogoče vprašanje izbrisanih ustrezno rešiti le z ustavnim zakonom. Ustavni puč-tretjič Seveda je ob vsej pravni in politični zmedi, ki vlada okoli vprašanja, težko reči, katera stran ima tokrat prav, a zdi se, da so v vladi koaliciji ustrelili mimo. Glede na to, da se ustavno sodišče v nobeni od svojih odločb še ni izreklo o tem, ali lahko državni zbor zavrne zahtevo za referendum, če meni, da gre za zavlačevanje uresničitve ustavne odločbe, bi bilo verjetno še najbolj logično, če bi poslanci referendum razpisali, nato pa bi to svojo odločitev poslali v presojo ustavnemu sodišču. Prav slednjega pa so se očitno zbali v vladni koaliciji. Če bi namreč ustavno sodišče odločilo, da odločitev državnega zbora o razpisu referenduma ni bila v neskladju z ustavo, potem bi imeli skupaj z državnozborskimi volitvami še referendumsko glasovanje o zakonu o izbrisanih. In ker so izbrisani problem, ki levici jemlje politične točke, bi se lahko zgodilo, da bi levica volitve tudi po zaslugi referenduma izgubila. Glede na to je bila torej odločitev vladne koalicije, da v državnem zboru izvede še en ustavni puč, razumljiva. Problem pri tem je le, da se tokrat zaradi njega - v skladu z ugotovitvijo Franceta Cukjatija, da je prvič težko, drugič laže, tretjič pa vse skupaj postane rutina - nihče več nI pretirano razburjal. Lahkotnost vladanja LDS postaja že zastrašujoča. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 politika Liberalna demokracija Slovenije, ta čas še vedno največja in najmočnejša vladna stranka, je sklenila po desetih letih obstoja polepšati svojo zunanjo podobo. Ob tem je predstavila tudi nov program z naslovom Skupaj spreminjamo Slovenijo. Omenjena sprememba, ki se je zgodila z nedavnim programskim kongresom 2. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani oziroma v na pol prazni Gallusovi dvorani (kongresu je sledila še konvencija), je tako nekakšen uvod v novo etapo tranzicije, ki se je začela z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in Nato ter jo je na poseben način zaznamoval izid evropskih volitev, ki je podrl mit o nepremagljivosti LDS. Zdi se, da se LDS svoje ranljivosti zaveda veliko bolj kot leta 2000, ko je Drnovšek s prepisanim geslom Slovenija gre naprej popeljal svojo stranko v veliko zmago. Kot smo že poročali, se je Rop kot predsednik vlade in stranke izkazal za manj fleksibilnega politika kot Drnovšek, je pa zato toliko bolj ideološko ustrezen za reinkamirano partijo, zbrano v zvezi borcev in Forumu 21. V novi preobleki LDS je tako prvič po letu 1994, ko so se združile Liberalnodemokrat-ska stranka (naslednica ZSMS-Liberalne stranke), Zeleni-ekološko socialna stranka, Socialistična stranka Slovenije (naslednica SZDL) in velik del Demokratske stranke (ena od naslednic propadle Slovenske demokratične zveze, pomembne članice koalicije Demos), predstavila novo grafično podobo, ki jo zaznamuje tako kot sorodni stranki ZLSD in De-SUS značilna modra barva kot nekakšna antiteza "rdečim časom". Pri tem izstopa kot simbol svedozelena peterokraka zvezda z nekoliko prisekanimi kraki, ki je ob napisu LDS levo zgoraj (neke vrste parodija na volilno geslo ZLSD iz leta 1992). Sporočilno je tudi tokratno geslo Skupaj spreminjamo Slovenijo. Največji paradoks novega volilnega programa pa je seveda v tem, da ga LDS ne more predstaviti kot alternativnega, saj bi morala v tem primeru pljuniti v lastno skledo in se posuti s pepelom, prav tako pa ne more vztrajati pri popolni kontinuiteti programa s svojo dosedanjo politiko, saj bi to pomenilo nazadovanje. Nič čudnega torej, da je bila na programskem kongresu v času, ko so posamezni vidnejši člani LDS predstavljali svoj program za prihodnost (na primer aktualni minister za zdravje Dušan Keber), skoraj polovica delegatov (med njimi evropski poslanec Jelko Kacin) v preddverju Cankarjevega doma. Predstavo v Cankarjevem domu je med drugim "začinil" ideolog LDS dr. Slavoj Žižek, ki je ob oglašanju iz Argentine postregel s svojim "vulgoliberal-nim" humorjem na račun opozicije. Nobeno presenečenje ni, da je sam program, zbran na 103 straneh, na prvi pogled močno podoben programu, ki ga je že pred nekaj tedni ča s poglavjem o evropskih in mednarodnih horizontih Slovenije. Ujetniki preteklosti Kljub neprestanemu poudarjanju usmeritve LDS v prihodnost pa delovanje nekaterih najvidnejših predstav-nikovomenjene stranke kaže, daje prepad med teorijo in prakso še vedno velik Tako je bil Anton Rop na primer glavni pokrovitelj nedeljske proslave ob 60. obletnici partizanskega letališča Nadlesk blizu Starega trga pri Ložu, kjer se je znova odvrtel že videni scenarij značilne borčevske ikonografije z rdečimi zvezdami, srpi in kladivi, manjkala pa ni niti slovenska zastava z rdečo zvezdo ter petje dveh pesmi, katerih avtorje zloglasni Mitja Ribičič (Počiva jezero v tihoti, Na oknu glej obrazek bled). Osrednje prizorišče so poleg Predsednik vlade Anton Rop (na sliki na partizanski proslavi pri Nadlesku blizu Starega trga pri Janez Stanovnik je pozvai ljudi, naj gredo na volitve in spodbudijo k udele-Ložu) s svojimi številnimi nastopi na borčevskih zborovanjih dokazuje, da je častilec starih vrednot, zbi na volitvah "vse, kar leze in gre", ter naj volijo "levosredinsko opcijo". Ropova nova predstavila SDS oz. njen strokovni svet. Zanimivo pa je, da program ni urejen po ministrskih resorjih, temveč je tematsko precej zdesetkan. Začne se s "krepitvijo konkurenčnosti gospodarstva in narodnogospodarske politike za preboj med najboljše v Evropski uniji", nadaljuje s področjem šolstva, znanosti in informacijske družbe, politiko socialne vključenosti (vključno z zdravstvom) in kulturno politiko. Največji del programa je namenjen trajnostnemu razvoju, kamor sodijo regionalna politika, okolje in prostor, stanovanjska politika, energetika, promet in kmetijstvo. Sledi poglavje o učinkoviti državi in močni civilni družbi, program pa se kon- oblačila © Demokracija • 36/2004 politika slovenske krasile tudi francoska, britanska, ameriška, ruska (zastave Sovjetske zveze si očitno niso upali izobesiti) in evropska zastava, rdeča nit omenjenega borčevskega srečanja pa je bila vtem, kako zgledno so sodelovali zahodni zavezniki s Titovimi partizani, posledica tega sodelovanja pa naj bi bilo letališče v Nadlesku. Sodelovanje zaveznikov s partizani je v svojem dolgem, zelo čustvenem, demagoškem in populistič-nem govoru (kije skoraj spominjal na Hitlerjeve nastope) orisal predsednik osrednje borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki je pred nedavnim obiskal tako DeSUS kot ZLSD in obljubil, da bo zveza borcev podprla tranzicij-sko levico. Tudi na proslavi je pozival, naj ljudje gredo na volitve in spodbudijo k udeležbi na volitvah "vse, kar leze in gre", ter naj volijo "levosredinsko opcijo". Omenjeno proslavo je za svoj predvolilni nastop izkoristil tudi predsednik vlade Rop, temu primeren pa je bil tudi nastop predsednika Svetovne zveze veteranov Abdula Hamida Ib-rahima, kijev svojem (napisanem) govoru hvalil predvsem slovensko vlado in njenega predsednika, s čimer je vzbudil sum, da so mu govor napisali kar v kabinetu predsednika vlade. Že sama navzočnost predsednika vlade na omenjeni proslavi, ki se je nanašala na 60. obletnico sodelovanja partizanov z zavezniki (dejansko pa to sodelovanje ni bilo preveč čisto, saj so komunisti med drugim sestrelili zavezniška letala, po vojni zapirali "an-glofile", vseskozi prisegali na antiim-perializem in načrtovali celo boj proti Angležem, če bi se izkrcali v Dalmaciji), nakazuje, da je Rop tako rekoč ujetnik preteklosti. To je pokazal že nekajkrat, saj podobno kot njegov politični mentor Milan Kučan obiskuje partizanske proslave, na katerih še vedno poveličujejo mit o NOB in obujajo sovraštvo do "reakcionaijev", tistih torej, ki opozaijajo na izrabo boja proti okupatorju za boljševiško revolucijo. Tako Ropov nastop kot tudi nastop Stanovnika in Ibrahima pa nakazuje, da je vladajoča nomenklatura v veliki stiski in da se zelo dobro zaveda, da jesenske volitve niso avtomatsko dobljene, kar v zadnjem času povzroča izredno veliko nervoze, temu primerni pa so tudi izbruhi nestrpnosti s strani predstavnikov vladajočih strank in borčevske organizacije. Videti je, da jim lagodnega življenja pred volitvami ne more zagotoviti niti aktiven član Foruma 21 dr. Ni-ko Toš, ki sicer z raziskavami Politba-rometra dokazuje, da se LDS ni treba bati neuspeha na volitvah, saj naj bi bila njena prednost pred SDS dovolj velika za spodobno zmago, čeravno ne tako sanjsko kot leta 2000, ko je LDS zmagala v velikem slogu. Izidi javnomnenjskih anket so si en mesec pred volitvami (Politbarometer, Ni-namedia) presenetljivo podobni, saj vsi (razen Magove ankete) kažejo na to, da "podpora vladi Antona Ropa narašča", ker naj bi bil Janša z nesmiselno interpelacijo zoper vlado zapravil vse adute. Toda podobne izide smo v anketah lahko brali že pred štirimi leti in bilo bi nenavadno, da bi bil izid na volitvah takšen, kot da se v štirih letih ne bi zgodilo prav nič Ustava na grmadi Med posebej žgoča vprašanja vladavine LDS sodi tudi njen odnos do Kljub Toševim raziskavam, ki napovedujejo zmago tranzicijske levice, v vrstah LDS in njenih satelitov vlada velika nervoza. Partizansko-revolucionarna retorika Politična zloraba proslave ob 60. obletnici sodelovanja partizanov z zavezniki 5. septembra v Nadlesku Tone Rop, predsednik vlade RS: "... Slovenska narodnoosvobodilna borba, narodnoosvobodilna vojska je bila del zavezniške koalicije, koalicije, ki se je borila za bolj pravično življenje, za svobodo, za demokratično Evropo in to je zgodovinsko dejstvo, ki ga nikoli ne bomo pozabili. Slovenska narodnoosvobodilna vojska je s svojim prizadevanjem, s svojim žrtvovanjem, z vsem, kar je storila tekom narodnoosvobodilne borbe, še kako ustvarila tudi temelj demokratične in svobodne Slovenije in tudi to je dejstvo. Naj ob tej priliki vendarle poudarim, da vsi tisti, ki nam razlagajo o vrednotah in patriotizmu, verjetno ne vedo dobro, kaj je patriotizem, kajti patriotizem ni to, da zanikaš zgodovinska dejstva, patriotizem ni to, da govoriš proti dosežkom državljank in državljanov Slovenije, patriotizem je to, da si ponosen na Slovenijo. In mi imamo veliko razlogov, da smo ponosni na Slovenijo, veliko tega smo storili v Sloveniji. Razvili smo Slovenijo, gospodarsko napredovali, naredili smo pomembne demokratične politične premike naprej in si ustvarili vse možnosti za to, da smo ena najbolj uspešnih držav v Evropski uniji. In zato celotni Sloveniji s tega mesta sporočam: takšno Slovenijo, demokratično, svobodno, odprto, bomo ohranili naprej in zato bomo zmagali na naslednjih volitvah!" Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije: "... Šef opozicije, ki žal nima kontrole nad lastnim jezikom, je pa nedavno v intervjuju besedo za besedo izrazil med drugim o vodstvu partizanske organizacije. Pravi besedo za besedo sledeče: Ta organizacija je v rokah starih boljševikov s krvavimi rokami in njihovih tesnih sodelavcev.' Tu me imate s krvavimi rokami! /.../ Zaradi tega dovolite, ko sem prekoračil vsako mejo, da vas na koncu opozorim: tretjega oktobra boste šli na državljansko dolžnost volitev! Ne samo pojdite vi, ampak poskrbite za to, da bo vse, kar leze in gre, šlo na volitve in da bodo volili proti lažnikom, obrekovalcem in tistim, ki sramotijo naš narod, da bodo volili za levosredinsko opcijo za nadaljevanje politike, kakršno vodi naš predsednik vlade!" ustave in zakonov. Tako je LDS samo vo in zakoni, ki je že preveč očitno, da dva dni pred svojim kongresom sku- bi ga javnost prezrla, tako kot je pre-paj z ZL in DeSUS tako rekoč potepta- zrla ustavni puč, ki se je zgodil leta la slovensko ustavo oz. tisti njen del, ki 2000, ko je prav Potrč predlagal spregovori o referendumu, to je 90. člen, membo ustave, s katero seje nomen-ki pravi: "Državni zbor lahko razpiše klatura formalno rešila referenduma referendum iz prejšnjega odstavka na o volilnih sistemih in tako v ustavo svojo pobudo, mora (poudaril G. B.) zabetonirala proporcionalni sistem, ki pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pa na referendumu ni dobil večine, tretjina (najmanj 30, op. G. B.) poslan- To je seveda le delček v mozaiku izig-cev, državni svet ali štirideset tisoč vo- ravanja zakonov, ki postajajo podob-lilcev." Državni zbor oz. vladajoča ve- no kot nedolžne otroške žrtve v Se-čina (LDS, ZL in DeSUS) je namreč s verni Osetiji talci arogantnega vlada-potrditvijo sklepa odbora za notranjo nja v ozračju korupcije in klienteliz-politiko, da se zahteva za razpis refe- ma. Toda nobenega dvoma ni, da je renduma o sistemskem zakonu o iz- želja po spremembah med ljudmi ve-brisanih zavrne, ustavo "sežgal na gr- liko močnejša kot pred štirimi leti, za-madi" in državo tako simbolno potisnil to je mogoče pričakovati, da bodo vo-nazaj v rdeči vek ko je bila (komunis- livci vendarle spregledali "cesarjeva tična) oblast nad ustavo in zakoni nova oblačila", saj je "cesar", torej Ob vsem tem dogajanju se seveda LDS, v resnici nag. Prav opozicija pa samo po sebi postavlja vprašanje, ko- je tista, ki opozarja na cesarjevo na-liko časa bo volilno telo še pripravlje- goto; vprašanje je le, koliko volivcev no trpeti čedalje hujše nasilje nad usta- bo do volitev slišalo njen glas. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 © periskop i i" Bi i,- . '"-M MgM ■BI Še ena izredna seja? Kot kaže, imajo nekateri poslanci in poslanke ob izteku mandata še precej volje za delo. Skupina 26 poslancev s prvim podpisanim Janezom Podobnikom iz Slovenske ljudske stranke (SLS) je pri predsedniku državnega zbora Feriju Horvatu vložila zahtevo za sklic izredne seje, v kateri je predlagana ena sama točka dnevnega reda, in sicer predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Naj spomnimo, da je bilo tako predsedniku vlade Tonetu Ropu kot predsedniku državnega zbora Feriju Horvatu že 20. avgusta predlagano, naj bi na izredni seji o interpelaciji zoper vlado obravnavali tudi predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar vlada te novele ni pripravila in ni vložila v postopek, zato je to storila skupina poslancev, a neuspešno, saj kolegij predsednika državnega zbora obravnave ni omogočil. Prav zato skupina poslancev (SLS, SDS in NSi) zahteva, da se skliče nova izredna seja. In zakaj je treba spreminjati že obstoječo zakonodajo? Po besedah Janeza Podobnika bi bilo v skladu s predlaganimi spremembami vsem tistim, ki jih je prizadela toča in druge naravne nesreče, mogoče hitreje pomagati, saj bi sprememba zakona pomenila skrajšanje postopkov, ki so sedaj po Podobnikovem prepričanju predolgi. Izpostavil je predvsem predol- ga postopka izračuna državne pomoči in priprave programa za odpravo posledic škode, saj upravičenci še vedno niso dobili denarja za lansko sušo. Tudi SNS začela zbirati poslanske podpise V Slovenski nacionalni stranki so prepričani, da je treba vprašanje izbrisanih rešiti še pred volitvami, zato so se odločili, da zberejo zadostno število poslanskih podpisov za sklic izredne seje o sistemskem zakonu o izbrisanih, na kateri naj bi ta zakon zavrnili, saj so nekatere rešitve v zakonu ustavno sporne. V SNS so prepričani, da je treba sistemski zakon zavreči, saj bi se s tem odprla možnost za nadaljnji zakonodajni postopek. Poleg zavrnitve sistemskega zakona v SNS predlagajo sprejetje treh sklepov: prepoved izdajanja odločb izbrisanim, sedaj že izdane odločbe naj postanejo nične, vlada naj pripravi ustavni zakon, ki bo v skladu z referendumom o tehničnem zakonu o izbrisanih. Po zadnjih informacijah SNS še ni uspelo zbrati zadostnega števila podpisov poslancev. V SDS so se odločili, da bodo prispevali svoje podpise, če dobijo zagotovilo tudi s strani vlade oziroma vladnih strank, da bodo zakon na seji dejansko zavrgle, vendar vse kaže na to, da tega ne nameravajo narediti. Kakšna je politika vladajočih strank do vprašanja t. i. izbrisanih, so pokazale na zadnji izredni seji, ko so zavrnile zahtevo za razpis predhodnega zako- nodajnega referenduma o sistemskem zakonu. Ogorčena opozicija je prepričana, da je šlo za ustavni udar in da se je oblast dvignila nad zakone, poslovnik in ustavo. Tyrie izrazil podporo SDS na letošnjih volitvah Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je minuli teden sprejel ministra za gospodarstvo v britanski vladi v senci Andrewa Tyrieja in britanskega veleposlanika Hugha Mortimera. Z obema so se srečali tudi poslanec SDS Dimitrij Rupel, predsednik odbora za finance v strokovnem svetu SDS Domen Zavrl in mednarodna sekretarka Barbara Medved Spile-tič. Osrednjo pozornost so namenili oceni notranjepolitične situacije v Sloveniji pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Tyrieja je zanimalo, kakšni so po ocenah javnom-nenjskih raziskav obeti za SDS na oktobrskih volitvah in kateri bodo bistveni poudarki v volilni kampanji. Aktualna notranjepolitična dogajanja v Sloveniji je Tyrieju predstavil Rupel in mu pojasnil razloge za interpelacijo o delu vlade, ki jo je vložila koalicija Slovenija in je bila predmet izredne seje. Poudaril je, da predlagatelji ne nameravajo vložiti nezaupnice vladi, temveč želijo oceniti delo vlade v štiriletnem mandatu in opozoriti na neizpolnjene obljube vladajoče koalicije. Glede napovedi volitev pa je dejal, da SDS pričakuje relativno večino na oktobrs- kih volitvah, saj po raziskavah javnega mnenja vidno narašča podpora največji opozicijski stranki SDS, medtem kot se vodilni vladajoči LDS bistveno zmanjšuje, predvsem zaradi slabega upravljanja države, korupcije in klientelizma. Janša in Rupel sta izpostavila konstruktivni prispevek opozicijskih strank pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato, Zavrl pa je britanskemu kolegu predstavil temeljna izhodišča alternativnega programa SDS na področju davčne politike. Ob koncu pogovora jeTyrie vimenu britanske konservativne stranke izrazil podporo predsedniku SDS na letošnjih parlamentarnih volitvah. I\le prehitro v šolo Slovenska demokratska mladina (SDM) je pripravila izobraževalni projekt z naslovom Ne prehitro všo-lo. Z njim želijo otrokom predstaviti prometno varnost na nekoliko drugačen način. Organizirali bodo delavnice, na katerih bodo sodelovali vsi udeleženci v prometu, ki jim je dovoljeno hiteti po cesti, to so policisti, gasilci in reševalci. Ker pa želijo koristno združiti s prijetnim, bodo otrokom omogočili vožnjo s pravimi karti in jim na ta način vcepiti zavedanje, da se sme dirkati samo na organiziranih dirkališčih in ne po cesti. V projektu, ki bo izpeljan na kartodromu v Kopru v soboto, 11. septembra, bo sodelovalo okoli 125 osnovnošolskih otrok od 5. do 8. razreda oziroma od 6. do 9. razreda iz vse Slovenije. Mihaela Praprotnik Demokracija • 37/2004 politika Letošnji osrednji dogodek na študijskih dnevih Draga 2004 na Optinah je bil nedeljski nastop Barbare Brezigar. Njen nastop je bil kratek, vendar zelo jasen, zaradi česar je na koncu požela dolg aplavz. Najbolje je, da povzamemo nekatere dele njenega nastopa. Začela je z naslednjimi besedami: "Slovenija je trinajst let samostojna država. Do osamosvojitve in prehoda iz nedemokratičnega režima v demokracijo pa nas ni pripeljala politična elita, pač pa razmišljanje intelektualcev, ljudi svobodnega duha, ki so bili nezadovoljni z režimom, ki ni spoštoval človekovih pravic in v katerem ni bilo prostora za svobodne, neodvisne in pokončne ljudi. Tem razmišljanjem je sledila jasno izražena volja ljudi na plebiscitu." Analiza današnjega stanja Večino pozornosti je namenila današnjim razmeram v Sloveniji: "Tako kot smo dolga desedetja pred spremembo režima poslušali od oblastnikov, kako uspešno vodijo našo državo in kako dobro nam Srečko K,s tem & rešen problem živ njenostjo do zavisti dopustili, da odlični posamezniki, ki so med nami, utrujeni umolknejo. Ni nam šlo do živega pretresljivo Jančarjevo razmišljanje o naši neverjetni nagnjenosti do tega, da tako radi sovražimo drug drugega." gre, podobne besede poslušamo tudi danes. Prav je, da razmislimo, ali je to res, če se mnogi, ki razmišljamo o svoji državi, sprašujemo, ali je Slovenija res moderna, pravna in socialna država, država vseh svojih državljank in državljanov in država enakih možnosti za vse." Okuženi z nasiljem Človekovih pravic se je najtesneje dotikala razprava, ki jo je v sobotnem predavanju izpostavil zgodovinar Jože Dežman. Poudaril je, da je slovenska družba okužena z Draga opozarja! Zelo jasna je bila tudi ob naštevanju mnogih nepravilnosti, ki tarejo današnjo Slovenijo: "Imamo zakone, ki jih ne izvajamo, in ker pristojni ne znajo ali nočejo poskrbeti, da bi jih izvajali, jih spreminjajo in s tem seveda ne rešijo problema, le preložijo odgovornost, povzročijo netransparentnost in nam državljanom otežijo in podražijo postopke za uveljavljanje pravic." O socialnih razlikah je dejala naslednje: "Priče smo vse večjemu socialnemu razslojevanju in enor-mnim razlikam v plačah, ki niso utemeljene v delu, oblast pa to podpira in ničesar ne ukrene. In prav nič se nam ne zdi čudna dvoličnost tistih kapitalistov, ki so včasih prisegali na vladavino delavskega razreda." Dotaknila se je tudi problematike tehnične inteligence: "Živimo v državi, v kateri so ekonomisti več vredni kot inženirji, katerih stro- kovno mnenje meni nič tebi nič brez vsakih argumentov potolče kar ekonomist ali pravnik. Odgovorni v državi se v resnici ne zavedajo, kam nas bo pripeljal takšen odnos do tehnične inteligence, ki je zaradi tega že močno podhra-njena, vpis na tehniške fakultete je majhen, univerzitetni inženirji pa zaradi neperspektivnosti odhajajo iz svojega poklica." Poudarila je, da je eden naših večjih problemov tudi pomanjkanje vizije tistih, ki vodijo našo državo. "Niso si zastavili osnovnega vprašanja, kaj hočemo s svojo državo, in ker si ga niso zastavili, nismo dobili odgovora. Velik žar, ki smo ga imeli ob osamosvojitvi, je tako prezgodaj ugasnil." O vprašanju demokracije je dejala naslednje: "V Sloveniji sicer zelo radi govorimo o demokraciji, pa nimamo poguma živeti iz lastnih pobud. Tako smo z neizmerno nag- S reck o Koso i Letošnja Draga je bila dobro obiskana. Poseben pečat ji je dala Barbara Brezigar s svojim jasnim govorom. ' Najodmevnejše predavanje na letošnji Dragi je imel zgodovinar Jože Dežman (desno). Levo povezovalec Drage Ivo Jevnikar. nasiljem, saj "so bogovi v človeški podobi neusmiljeno klali, da bi postavili nebesa na Zemlji". 40.000 žrtev druge svetovne vojne (20.000 partizanov in 20.000 civilistov) so postavili v partijska nebesa, kar okoli 40.000 pa so jih vse do danes pustili v partijskem peklu. Med njimi je okoli 8.000 civilistov, žrtev revolucionarnega terorja, 15.000 mobilizirancev v nemško vojsko, preostalo pa so žrtve povojnih pobojev. Partizani so med vojno ubili dvakrat več Slovencev kot pa okupatorjev (teh "le" okoli 4.000). Zavzel se je za "vidnost žrtev", kar pomeni, da se v Sloveniji končno začnemo obnašati kot drugod po svetu, da torej sistematično izkopljemo svoja grobišča in raziščemo okoliščine medvojnih in povojnih pobojev. To je standard civilizirane družbe, ki se mu naša država na vse načine skuša izogniti. Imamo tako imenovane ajdovske, turške in francoske grobove, ki se jih spominjamo še po več stoletjih, grobov revolucije pa je neprimerno več, in če jih ne bomo primerno pokopali, bodo ti grobovi še tisoč let z nami. Druga predavatelja letošnje Drage sta odpirala bolj globalnoci-vilizacijske teme. Tim Oliver Wüster se je spraševal, ali smo kristjani poklicani k narodnosti ali h kozmo-politstvu, dr. Mitja Bregant pa je razmišljal o prihodnosti ob nastajajoči večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi. Demokracija • Četrtek. 9. septembra 2004 politika Polaganje računov V slovenskem hramu demokracije smo bili znova priče soočenju dveh nasprotujočih si polov: opozicijskega, ki je že cela štiri leta v manjšini, in vladnega, ki ima škarje in platno v rokah debelih deset let. Soočenje je bilo v duhu ostrih kritik na račun neizpolnjenih obljub, ki jih je volivcem in volivkam dala vlada pred štirimi leti. Ko je bila s strani opozicijskih strank oziroma s strani Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenije (NSi) vložena interpelacija o delu in odgovornosti vlade, je bilo slišati različne razlage o tem, de do leta 2013. "Očitno se računa na kratek spomin volivcev in na manipulacije, katerih del je tudi to, da vlada ob koncu mandata ne poroča o tem, kaj je naredila in česa ne, in lahko na tej podlagi znova obljublja tisto, kar je že enkrat obljubila, pa ni bilo narejeno," meni Janša. Kot drugo predlagatelji interpelacije poudarjajo, da vlada pod vodstvom LDS v mandatu 2000-2004 ni dobro upravljala z državo, zaradi česar je Slovenija zamudila številne priložnosti za uspešnejši in hitrejši razvoj. In kot tretje so predlagatelji opozorili na dejstvo, da je vlada soodgovorna za razmah klientelizma in korupcije, ki še nikoli ni bil tako žgoč pojavkot prav vtem mandatu. Iz poslanskih klopi je bilo mogoče slišati tudi seznam političnih kadrov v gospodarstvu kljub zatrjevanju prvega mo- © Demokracija • 36/2004 ali je interpelacija smotrna ali ne in kaj bi z njo dosegli. Iz vrst strank vladajoče koalicije je bilo slišati, da Janševi slovenski demokrati in Bajukova Nova Slovenija izkoriščajo institut interpelacije v predvolilne namene in da morebitna menjava vlade kakšen teden pred volitvami nima smisla. V isti sapi pa so v javnosti govorili, kako se veselijo, da bodo lahko volivkam in volivcem pokazali, kaj jim je uspelo narediti v zadnjih štirih letih. Nekoliko drugačno razlago, in sicer v prid vložene interpelacije, so imeli njeni pobudniki. Prepričani so, da je opozicija oziroma zakonodajna veja oblasti dolžna nadzirati izvršilno vejo oblasti. Kar se tiče časa vložene interpelacije, to je tik pred državno-zborskimi volitvami, pa ga njeni pobudniki prav tako zagovarjajo, kajti prepričani so, daje iztekajoči se mandat tako vlade kot poslanic in poslancev pravi čas, da opozorijo vlado na neizpolnjene obljube, napake, škodljiva dejanja in neizkoriščene priložnosti - za polaganje računov torej. ma nobenega smisla mesec dni pred volitvami menjati vlado, so očitno premalo seznanjeni s tem, kaj je interpelacija. Stroka v različnih učbenikih in strokovnih člankih navaja, da je interpelacija posebna oblika poslanskega vprašanja, ki lahko sproži posebno obravnavano ali pa tudi glasovanje. Pri tem torej ni nujno, da se glasovanje konča z izrekom nezaupnice. Lahko je to samo razprava, ki se konča z neko izjavo parlamenta. In v tem primeru gre prav za takšno interpelacijo. Gre za to, da se na eni strani vladi postavljajo vprašanja in se pričakuje, da bo vlada odgovorila in se opravičila za neuresničene obljube in zamujene priložnosti. Pove- dano drugače: opozicija oziroma koalicija Slovenija je želela razpravljati o delu vlade in izreči svoje stališče. Če po dveh dneh razprav v parlamentu potegnemo črto, bi lahko bistvo interpelacije strnili v tri točke. O teh je pri predstavitvi interpelacije govoril tudi prvi med pobudniki Janez Janša. Prvič, vlada pod vodstvom liberalne demokracije (LDS) ni izpolnila številnih obljub, danih volivkam in volivcem na začetku mandata leta 2000. Predlagatelji interpelacije so še dodali, da je bilo veliko obljub, ki jih je LDS dala na začetku leta 2000, danih že leta 1996, nekatere že 1992, pa niso bile uresničene in so sedaj znova zapisane v programu vla- ža vlade Toneta Ropa, da se politika odmika od gospodarstva. Kdo in kje naj bi bili po mnenju predlagateljev interpelacije politični gospodarstveniki: Jože Lenič na Zavarovalnici Triglav, nekdanji eldeesovec Marjan Kramar na čelu Nove Ljubljanske banke, Zoran Thaler na Simobilu, Igor Soltes na računskem sodišču, Miloš Kovačič v Krki, Janez Bohorič v Savi, Igor Bavčar v Istrabenzu. Janez Kocijančič, ZLSD, upravlja z RTV in olimpijskim komitejem, njegov strankarski kolega Ciril Ribičič odloča o pritožbah, ki se nanašajo tudi na gospodarstvo. Tukaj je še Marijana Kan-duti, ki naj bi po prepričanju predlagateljev interpelacije nadzorovala Interpelacija še ne pomeni menjave vlade Tisti, ki so predlagateljem interpelacije očitali, da izrabljajo ta instrument v predvolilne namene in da ni- Predsednik NSi Andrej Bajuk je vladi očital, da zavaja volivce glede višine javnega dolga, namesto da bi se soočila z realnostjo položaja. Janez Janša vladi priznava, da je naredila marsikaj dobrega, vendar je to še daleč od tega, kar že vsa leta obljublja volivcem. Slovenska nacionalna stranka je interpelacijo ocenila kot nesmiselno, kljub temu pa je vladi očitala nesposobnost vladanja. politika igralnico v Portorožu, Gregor Golobic nadzira Ultro, Borut Jamnik Kapitalsko družbo ... Toliko o tem, da vlada oziroma njeni dve stranki ne posegata v gospodarstvo. Verjetno se spominjate posnetka na POP njimi ni skoparil poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti. Čeprav bi od njega pričakovali, da se bo spravil na ministra za notranje zadeve Rada Bohinca zaradi reševanje vprašanja TV, na katerem je pogovor med pr- t. i. izbrisanih, se je tej temi izognil, vim možem uprave Mercatorja Zo- Na dan pa je potegnil novo zgodbo ranom Jankovičem in nekdanjim finančnim ministrom, danes predsednikom vlade Tonetom Ropom. Bila je razprava o vplivu politike na gospodarstvo in po njej je k Jankoviču pristopil Rop in dejal: "Veš kaj, Jan-kovič, kaj nisi povedal? Povedal nisi, da sem te jaz nastavil za direktorja. Ja, politik;! te je nastavila, točno politika te je nastavila, jaz sem te nastavil." Družinske povezave V državnem zboru je bilo mogoče slišati tudi nekaj besed o "družinskih" poslih Kovačičevih. Očeta Mi- o kadrovanju Bohinčevih študentk s fakultete za družbene vede (FDV). Bohincu je očital, da je mimo razpisa, ne da bi zaposlil vladne štipendiste ali štipendistke ministrstva za notranje zadeve, pravnike ali ekonomiste, v uradu za sistem plač zaposlil dve svoji študentki sociologinji, ki sta kot "nadobudni pravnici kasneje bili sprejeti v redno delovno razmerje kljub vsem prepovedim zaposlovanja v državni upravi in s strogimi navodili vlade o prerazporejanju potrebnih delavcev znotraj služb in ministrstev", je dejal Jelinčič in Bohin-loša, predsednika uprave Krke, in cu očital še eno izmed njegovih štu- njegove hčerke Diane. Gre za posle, povezane z izdelkom, ki je vsem znan, to je WD-40, pršilo proti rji. Izdelek že vrsto let izdelujejo v tujini, uvoznik za Slovenijo pa je bila svoje čase novomeška Krka, a je ta posel opustila (menda naj ne bi bil ekonomsko zanimiv in naj bi bil prinašal celo izbubo, smo lahko prebrali v enem od dentk. Ta naj bila nova ministrova tajnica, ki naj bi nadomeščala tisto na porodniškem dopustu. Jelinčič je Bohincu navrgel, zakaj ni na izpraznjeno mesto postavil katere od sposobnih tajnic z ministrstva za notranje zadeve, namesto daje spet mimo razpisa pripeljal še eno svojo nekdanjo študentko (na volitvah le- slovenskih medijev), danes pa ga v ta 2000 naj bi bila celo vodila Bo-Slovenijo distrubuira neko nizozem- hinčev osebni volilni štab). sko podjetje prek podružnice Uxor v Ljubljani, ki jo vodi Diana Kovačič, hči Miloša Kovačiča. "Če to ni klien-telizem, potem res ne vem, kaj ta beseda pomeni," je ob tem razkritju poslov družine Kovačič dejal Janša. Bohinčeve dame Kaj pomenijo zveze in poznan- Rekli so... "Vsi dobro vemo, daje bila večina tistega, kar jebflo predvideno, uresničena." Tone Rop, predsednik vlade "Štiri leta smo imeli, da smo jim pokazali, da smo najbolj humani, najbolj kulturni, najbolj učinkoviti, torej vse naj naj." Maria Pozsonec, poslanka madžarske narodne skupnosti "Lepo vas prosim, ali mislite, da smo v Sloveniji res vsi tako naivni, da vam verjamemo, da se je javni dolg zmanjšal?" Sašo Peče, poslanec SNS "In oprostite, gospa ministrica, vaše stališče me spominja na tistega, ki je sposoben vzeti vsakršno visoko doneče mesto, ni pa sposoben vzeti nase, na svoja pleča minimuma odgovornosti, ki je povezana s to službo." France Cukjati, vodja poslanske skupine SDS "Ali vam je v svojem dosedanjem življenju uspelo uresničiti vse, kar ste si zadali, načrtovali, predvideli in se na ta način zaobljubili sami sebi? Če je vaš odgovor absolutno pritrdilen, se opravičujem, lažete sami sebi in v tem primeru naj vam Bog pomaga." Dušan Vučko, poslanec LDS "Na našo srečo in na nesrečo tistih, ki so proizvajali ovire, je bila slovenska zunanja politika zastavljena, preden je vlado prevzel Anton Rop." Dimitrij Rupel, član poslanske skupine SDS "Zmenite se med seboj, ali so inkubatorji v redu stvar in jih imamo ali so slaba stvar, ki ne dajo učinka, in jih nimamo. Dva ministra iste vlade govorita različno." Janez Janša, predsednik SDS Po Jelinčičevem mnenju nekaj "smrdi" tudi v oddelku za upravno-notranje zadeve, do koder jo je na hitro popihal nekdanji državni sekretar Bojan Bugarič. Sporne odločbe t. i. izbrisanim naj bi po Jelinčičevem mnenju pisala peščica izbrancev, ld jih koordinira direktor kadrovske službe MNZ Stanislav Pavlic; ta "je poskr-stva, ni treba izgubljati besed. No, z bel zase, za svojo ženo, še za marsikaterega sorodnika, nedvomno pa za brhke in strokovne pravnice iz kabineta ministra, ki za astronomsko dobre plače oziroma plačila pišejo odločbe kar na domu v času, ko bi morale biti v službi," je dejal Jelinčič. Ministru Bohincu je Jelinčičev nastop jemal sapo, in ko je prišel do besede, je dejal le, da "tako natolcevanje na pridehni ravni gospodinjske obrekljivosti ni vredno komentarja". Protislovja Pri tolikih nastopih poslancev in ministrov smo zasledili tudi nekaj napak oziroma protislovij, ki govorijo o tem, da se vlada oziroma njeni ministri niso povsem uskladili pri podajanju odgovorov. Različne ocene glede podpore na eni strani velikim investicijam ali na drugi strani t. i. inkubatorjem sta podala gospodarski minister Matej Lahovnik in ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač. Medtem ko jeprvipojasnjeval,da so t i. inkubatorji zanič stvar, ki ne daje učinka in ne morejo biti alternativa neposrednim tujim naložbam, je Kovačeva zatrjevala, da Slovenija ima inkubatorje in da dobro delujejo, zato ocenjuje, da so le-ti potrebni. Pri netočnem izražanju seje ujel tudi predsednik vlade Tone Rop, in sicer glede davčne politike, ki je predlagana v programu SDS. V televizijski oddaji Tarča je Rop trmasto zatrjeval, da je v programu SDS zapisano, da bo stranka uvedla enotno davčno stopnjo. Nasproti je stal predsednik SDS Janez Janša, ki mu je v mirnem tonu skušal dopovedati, naj si program dobro prebere, ker v njem piše, da bodo preučili to možnost. Očitno se Ropu ni zdelo primerno, da bi pred gledalci klonil, zato je večkrat ponovil svojo trditev, ki pa se je dejansko izkazala za napačno. Na izredni seji je nekoliko omilil svoje izjave in je le priznal, da v programu SDS res piše, da bodo preučili možnost uvedbe enotne davčne stopnje. Sodeč po tem bi lahko sklepali, da je gledalce Tarče zavajal z neresnicami in s tem blatil program največje konkurenčne stranke SDS. Še ena za vlado precej neprijetna zadeva se je pokazala ob koncu seje. Medtem ko je vladna ekipa z Ropom na čelu na seji zatrjevala, da so dobro vladali, da je Slovenija že med najbolj razvitimi, smo lahko pred mesecem dni v Cankarjevem domu slišali nekoliko drugačno stališče predsednika druge največje vladne stranke ZLSD Boruta Pahorja, ki je dejal: "Slovenija bo v naslednjem mandatu zaradi problemov, ki so se nakopičili, v težkem položaju. Naslednja vlada bo morala sprejemati zelo nepopularne ukrepe. Naslednja vlada ne bo imela celega mandata." Besede prvega moža ene vladnih strank načenjajo, če že ne rušijo samohvalo prvega moža vlade, ki pravi, da je vlada delala dobro. Dobro za koga? Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 Slovenija LDS ne odneha in se želi na vsak način polastiti donosne dejavnosti igralništva. Po zadnjih podatkih naj bi igralnice na Obali prešle v večinsko last Istrabenza, pri tem pa Igorju Bavčarju pomagajo predvsem Marijana Kanduti, tesna Ropo-va sodelavka, piranska županja Vojka Štular in nekateri vidnejši lokalni predstavniki LDS. Polaščanje igralnic Ko je Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, konec avgusta na tiskovni konferenci nedvoumno izrazil namero za pridobitev koncesije za igralnico v hotelu Palače, so mnogi poznavalci razmer v igralništvu to razumeli kot dokončno potrditev domnev v zvezi z lanskim in letošnjim dogajanjem v portoroški igralnici. S tem naj bi bili sumi, da je bilo za izgube v poslovanju te igralnice krivo namerno zniževanje vrednosti kapitala, povsem utemeljeni. Z namernim zniževanjem vrednosti kapitala naj bi se Istrabenz dokopal do podcenjenih delnic. Potrdile naj bi se tudi domneve o navezi Marijane Kanduti, predsednice nadzornega sveta družbe Ca-sino Portorož, Vojke Stular, županje občine Piran, članice nadzornega sveta omenjene igralnice, ter nekaterih drugih članov nadzornega sveta v igralnici z Igorjem Bavčarjem, pomembnim članom LDS. Pri Istraben-zovi nameri, da prevzame igralnico, naj bi sodelovala tudi Slovenska odškodninska družba (SOD). Nerodno naj bi bilo le to, da Istrabenz še nima pripravljenih vseh projektov glede igralnice v starem hotelu Palače, zato naj po pripovedovanju naših virov vodstvo Istrabenza še ne bi vedelo, kako naj bi vse skupaj potekalo. potem pa ne bo milosti. Vedeti je treba, da Bavčar pozna igralnice bolje od Antona Ropa in dobro ve, kaj bo dobil v roke, če mu to uspe. Pri njem sem namreč bil že takrat, ko je delal še na MikroAdi. Prinesel sem mu članek iz Mladine iz leta '88, ko sem novinarki Meliti Zaje posredoval podatke o prisvajanju znatnih sredstev, ki jih je nekdanja Udba pobirala pri italijanskih posojilniških službah, ki so posojale denar igral-niškim gostom. Ponovno sem bil pri njem, ko je bil minister za notranje zadeve že v osamosvojeni Sloveniji. Spet sem ga opozoril, da se nekateri še vedno okoriščajo in izsiljujejo Italijane, ki so posojali denar v igralnici. Nato sem ga še enkrat opozoril na neke druge nepravilnosti in nato odnehal, kajti v igralnici je bil kot pomočnik vodje igralnice zaposlen tudi nekdanji mož Bavčarjeve sestrične. Ta dela v Izoli nekje na občinskem uradu. Karel Koko-tec je bil ves čas povezovalni člen Bavčarja s preverjenimi kadri v igralnici, zlasti pa z Ernestom Dob-ravcem (nekdanjim direktorjem igralnice, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na 15 mesecev zapora in je bil poleg Kovačiča eden od treh, ki ni bil kaznovan, in prijatelj Janeza Siršeta, ki je tudi vedel za posle s posojilniškimi službami), Ene-som Lojom (zdajšnjim direktorjem Marine Portorož, ki izkazuje skoraj 400 milijonov dobička na leto, občini Piran pa plačuje 20 milijonov tolarjev rente na mesec za več hektarjev zemljišč in akvatorija), in Vla-dimirjem Prelcem (ustanoviteljem Gibanja za Jugoslavijo vobčini Piran, ki je bil skupaj z Dobravcem član nadzornega sveta Marine)," nam je dejal Miran Lipovec, portoroški bojevnik za to, da bi se igralnice ohranile v državni in lokalni lasti, saj bi tako državi prinašale največ koristi. Dejal je še, da se je nekaj časa med zaposlenimi v igralnici govorilo, da Udba ne pobira več svoje provizije, vendar je bilo to le kratek čas. Denar za tajno službo "Čudni dogodki s posojilniškimi službami so se kar nadaljevali in vsi zaposleni smo imeli občutek, da Udba še vedno pobira denar. To se je nadaljevalo še potem, ko je izbruhnila afera HIT, zlasti pa po letu 1994, ko je vodenje igralnice od Enesa Loja prevzel Ernest Dobrave. Ta je začel s privatizacijo Marine kot sestavnega dela Casinoja, vsi skupaj pa so lo-birali za privatizacijo igralnic. Ker sem temu nasprotoval, me je Dobrave leta 1994 pognal na cesto. Do sprejetja zakona o igrah na srečo leta 1995 sem nenehno opozaijal finančnega ministra Mitjo Gasparija in skupaj z Ivom Hvalico ter opozicijo nam Bavčar področje igralništva dobro pozna "Do sprejetja vseh načrtov je smotrno držati Casino pri življenju, Družba Istrabenz si prizadeva za polastitev zelo donosne dejavnosti igralništva. Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza in nekdanji notranji minister, naj bi dogajanje v igralništvu zelo dobro poznal tudi po zaslugi svoje sestrične. © Demokracija • 37/2004 Slovenija je uspelo doseči podržavljanje oziroma lastninjenje s strani paradržavnih skladov," je dodal Lipovec. Med tem časom so se tudi v javnosti pojavljala priznanja Italijanov, ki so gostom posojali denar, da jih nekateri še vedno izsiljujejo za svoj delež pri provizijah. To naj bi se bilo dogajalo tudi v no-vogoriškem Hitu. Lipovec pravi, da je dogajanje prijavil tožilski skupini, ki se je ukvarjala s posebnimi primeri, in šele takrat naj bi bilo prišlo do prvih preiskav in ovadbe zoper Er-nesta Dobravca zaradi zlorabe položaja. Minister za notranje zadeve je bil tedaj Andrej Ster. Lipovec je prepričan, da se takrat ne bi nič premaknilo, če bi bil minister Igor Bavčar, saj naj bi bil ta ves čas vedel za te provizije, a ni nikoli ukrepal. Lipovec še zatrjuje, da je bil pri Bavčarju in celo pri Francem Arharju, nekdanjem guvernerju Banke Slovenije, eden izmed italijanskih posojevalcev denarja in ju rotil, naj mu končno povesta, koliko provizije mora plačati, da ga bodo pustili delati, saj naj bi ga bili sodelavci tajne varnostne službe nenehno nadlegovali in od njega zahtevali čedalje več denarja. Način za preglednost je preprost Lipovec pa tudi nekateri neimenovani viri zatrjujejo, da še danes v igralnicah delujejo tako imenovani agenti za pridobivanje gostov in "tudi danes računi niso čisti". Lipovec sicer ves čas zatrjuje, da je zdajšnji upravi družbe predstavil način, kako bi uredili pregledno plačevanje provizij tem agentom. "Način je preprost," zatrjuje. Posebne žetone, ki so označeni s črto, da se razlikujejo od drugih, bi "agencijam za pridobivanje gostov", kot se imenujejo, prodajali z 10- do 15-odstotnim po- pustom, pač glede na dogovor. Za žetone v vrednosti 100.000 evrovbi igralnici plačali na primer 90.000 ev-rov. Razlika bi bila njihov zaslužek. Na ta način bi te agencije dejansko financirale igralnico, saj bi prodani žetoni pomenili takojšnjo realizacijo. Teh žetonov agencije namreč ne bi mogle zamenjevati na blagajni, temveč bi čakali, da jih gostje porabijo. Na ta način bi igralnica zaslužila, še preden bi gostje sploh igrali. Seveda ta predlog sploh ni bil obravnavan, kajti po zdajšnjem načinu je mogoče še vedno "šušmariti in te agencije izsiljevati za kakšne bom-bončke", zatrjuje Lipovec. Igor Bavčar naj bi te t. i. igrice dobro poznal in vedel, koliko se da z njimi zaslužiti. V Portorožu so tako mnenja, da si Istrabenz zelo prizadeva za lastništvo nad igralnicami, saj naj bi bilo mogoče z nepreglednim poslovanjem veliko zaslužiti. Pri tem naj bi bil padel na izpitu tudi urad za nadzor iger na srečo, saj naj bi ta nadzoroval "predvsem to, da ne bi kdo nadzoroval, kaj se v igralnicah dogaja". Sicer pa v Portorožu menijo, da bo naslednja igralniška družba, ki naj bi prešla v last Istrabenza, novogoriški HIT. To sklepajo tudi zaradi čedalje glasnejših govoric o tem, da je treba HIT dokapitalizirati. Pri tem opozarjajo, da so s spremembo statuta upravi Hita omogočili, da brez sklepa skupščine samostojno poveča kapital družbe, in sicer tako, da na novo izdane delnice lahko proda na primer družbi Daimond, katere večinski delničarji so vsi vodilni hitovci, ne da bi o tem odločala skupščina. Dokapitalizacijo naj bi odobrilo tudi ministrstvo za finance. Če se bo to res zgodilo, bo tudi novogoriški Hit kmalu prešel v last posameznikov. "S "Predvidevam, da bodo 'dokapitalizacije igral- I nic' narejene še pred volitvami, dokler so delni-ce še podcenjene oziroma je zaradi izgub v večini I 1 slovenskih igralnic zmanjšana vrednost kapitala Vtjtf^^kM^ koncesionaijev. Istrabenz bi z eno milijardo tolarjev dokapitalizacije pridobil 25-odstotni last- jr L ¡ Jj niški delež portoroške igralnice, pri nakupu del- l^SHHtat nic po tržni vrednosti pa le od 12 do 15 odstot- jE^HV , *( kov. Kje so zdaj tuji investitorji, zaradi katerih S HHHBBBB i je bilo treba spreminjati zakon o igrah na srečo? Zakaj teh delnic ne ponudijo na dražbi, s čimer bi prišli do lastništva najboljši ponudniki? Pretveza o evropski direktivi o prostem pretoku kapitala, s pomočjo katere je eldeesovcem uspelo spremeniti zakon o igrah na srečo, rabi le za to, da pridejo do lastništva igralnic eldeesovci." pretvezo bodočih naložb, ki so vprašljive, pa bi prišli skozi kraljevska vrata do solastništva Hita. Nato bo skupščina odobrila še prodajo delnic, te pa bodo kupili Istrabenz in nekateri posamezniki," pravi naš vir. Glede na vprašljive investicije v Črni gori in na Karibih si lahko prav kmalu obetamo izgube tudi v Hitu Te bodo prikazane zato, da bo vrednost delnic čim nižja. Lipovec, ki se edini upa s svojo kritiko javno izpostaviti, dodaja: "Če na volitvah zmaga LDS, bo prisilila KAD iti SOD, da odprodata družbam, ki so v njuni lasti, še preostale delnice in udbovski scenarij za privatizacijo igralnic še iz leta 1989 bo uresničen. Sicer 15 let pozneje, kot so načrtovali, a še vedno pravočasno, da si bodo eldeesovski udbovci zagotovili premoženje za lagodno življenje nekaj generacij svojih potomcev." Po istem scenariju tudi v Ljubljani Da se na področju igralništva stvari resnično hitro odvijajo, kažejo tudi zadnje informacije o dogajanju v ljubljanski igralnici. Pri tem poznavalce najbolj moti dejstvo, da je ljubljanska mestna občina privolila v relativno zmanjšanje svojega deleža, ker igralnice ni pripravljena dokapitalizirati, to je kupiti na novo izdanih delnic. Na ta način se povečuje delež drugih lastnikov, mestni občini Ljubljana pa se delež zmanjšuje. Danica Simšič naj bi se tudi na tem področju uklonila pritiskom igralniškega lobija, ki naj bi ga vodil Igor Omerza, ljubljanski podžupan, za katerega poznavalci pravijo, da "ima zagotovo osebne interese v družbi Albor". Ta družba je namreč lastnica skoraj vseh prednostnih delnic, njen direktor pa je predsednik nadzornega sveta ljubljanske igralnice. Tudi sicer naj bi ljubljansko igralnico povsem obvladovali posamezniki iz vodstva LDS, po prepričanju naših virov pa naj bi bilo tako tudi v Portorožu in v Novi Gorici. V vednost Pretekli teden smo obljubili nadaljevanje zgodbe o dogajanju na Obali, kjer smo izpostavili predvsem dogajanje na vinjol-skem griču, vlogo občinskih funkcionarjev in sodnikov. Temo smo prestavili za en teden. Nadaljevanje torej prihodnjič. Igor Bavčar je konec avgusta nedvoumno izrazil namero za pridobitev koncesije za igralnico v hotelu Palače. Zdajšnje vodstvo družbe Casino Portorož naj bi bilo le začasen papirnati zmajček. Za to, da bi igralnice prešle v last veljakov iz vrst LDS, je v tej stranki zadolžena Marijana Kan-duti, tesna Ropova sodelavka. Tudi novogoriškemu Hitu naj bi se zgodilo isto: prek podcenjenih delnic naj bi se igralnice polastili najprej nekateri vodilni posamezniki, nato pa naj bi vse po bistveno višji ceni odkupil Istrabenz. Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 gospodarstvo Vloga malih in srednjih podjetij je v modernih družbah ključne- ga pomena. Pretekli petek sta SME UNION Slovenija in stro- kovni svet SDS v prostorih ljubljanskega hotela Lev pri- pravila okroglo mizo o položaju malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Rop se okrogle mize o tej problematiki ni udeležil. Poleg Janeza Janše, predsednika strokovnega sveta SDS, Tomaža Toplaka, predsednika SME Union Slovenija (Gospodarskega združenja podjetnikov malih in srednje velikih podjetij), in Domna Zavrla, predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu, so svoje poglede na to tematiko predstavili še nekateri znani in uspešni slovenski podjetniki, kot so: Ivo Boscarol iz družbe Pipistrel, Japec in Jernej Jakopin iz družbe Seaway, Slavko Petek iz družbe Klima Petek, Aleksander Svetelšek iz Engrotuša, Rajko Sjekloča iz družbe Duel. Sistemov ter Anton Vuči-na iz Eurogranda. Čeprav je bil k okrogli mizi vabljen tudi Anton Rop, predsednik vlade, se na vabilu ni odzval, v razpravi pa ni sodeloval niti noben drug predstavnik vladajoče koalicije, ki bi lahko zbranim odgovoril na nekatera ključna vprašanja. Slovenija je posebnost Janez Janša je uvodoma izpostavil, da sta ključna problema podjet-ništvavSloveniji pomanjkanje plačilne discipline, česar v razvitih državah skoraj ne poznajo, in bančni sektor, ki ni zmožen in pripravljen slediti dinamiki razvoja podjetništva. Poudaril je, da država na splošno ne spodbuja rasti malih in srednjih podjetij. Ena od večjih težav so tudi administrativni postopki. Za registracijo podjetja je namreč potrebnih kar 62 dni, čeprav je minister Matej Lahovnik ob nastopu funkcije obljubljal, da bo ta rok več kot prepolovil. "To jesen se bodo karte na novo mešale in prav je, da razpravljamo o omenjenih težavah, a ne glede na to, kakšno vlado bo Slovenija imela v prihodnje, hitrejšega razvoja brez ugodnejšega okolja za mala in srednja podjetja ne bo," je sklenil Janša. Tomaž Toplak je poudaril, da je vloga malih in srednje velikih podjetij v modernih družbah ključnega pomena, ker ne predstavljajo le hrbtenice gospodarstva, ampak tudi družbe kot celote. Tako Janša kot Toplak sta ocenila, da vladajoča koalicija kljub možnosti uvedbe potrebnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za to ni storila dovolj. Brez pospešene gospodarske rasti ni mogoče ohranjati dosežene ravni pravic in možnosti državljanov na področjih, ki so bistvena za socialno ravnotežje v družbi. Slovenija je podobno kot večina držav Evropske zveze na razpotju med tradicionalno industrijsko družbo in družbo znanja, inovativnosti in konkurenčnosti, kar je tudi cilj Evropske zveze v okviru lizbonske strategije. Podjetniki zaskrbljeni Ivo Boscarol, lastnik uspešnega podjetja Pipistrel, je opozoril, da lastniki malih podjetij, ki naj bi bila z vi- dika dinamičnosti vodilna v gospodarstvu, zaradi slabšanja gospodarskih razmer v Sloveniji ustanavljajo nova podjetja v tujini. Število novih obrtnikov in zaposlenih se zmanjšuje, skrb zbujajoč pa je tudi podatek, da po petih letih od ustanovitve preživi le približno tretjina podjetij, poleg tega pa je vlada še zmanjšala obseg olajšav za vlaganja. Slavko Petek iz družbe Klima Petek je poleg plačilne nediscipline opozoril na podjetja, ki se ne držijo temeljih pravil poslovanja, a jim tega nihče ne preprečuje, ter na veliko pomanjkanje nekaterih tehničnih profilov delavcev, ki jih praktično kljub dobrim plačam ni mogoče dobiti za delo. Opozoril je tudi na javne razpise, v katerih se kot edini kriterij prevečkrat pojavlja samo cena ne glede na kakovost izdelka ah storitve. Posledica je slaba kakovost, ki ne pripomore h gospodarski rasti. Rajko Sjekloča iz družbe DueLSistemi je poudaril, da je treba zadržati mlade izobražence in jih vključiti v gospodarstvo, vzpodbuditi pobude za gospodarstvo in izobraževanje ter si hkrati prizadevati za njuno tesnejše povezovanje. Jernej Jakopin iz družbe Seaway pa je dejal, da je konkurenčnost odvisna od pogojev za delo, pred- vsem pa od kakovosti delovne sile in delovnega okolja. Po njegovih izkušnjah so Slovenci sposobni in pripravljeni dobro in veliko delati, podjetniška kultura pa ni na dovolj visoki ravni, na kar po njegovem mnenju lahko bistveno vpliva politika. Kritični do GZS Udeleženci okrogle mize so bili kritični tudi do dela Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Prepričani so, da ta ne opravlja svoje dejanske vloge. Namesto da bi postala dejanski sogovornik vlade in ji kot enakopraven partner posredovala vse pobude iz gospodarstva, se obnaša kot kvazipolitična organizacija, ki ne pozna svojega namena. Udeleženci so izpostavili tudi sivo ekonomijo, ki bo po njihovem mnenju izginila, takoj ko bodo slovenski državljani in državljanke za redno delo dobili ustrezno visoke plače. Janša je še dejal, da bo SDS argumente, ki so bili predstavljeni ob tej priložnosti, uporabila pri dopolnjevanju in izvajanju svojega gospodarskega programa, ki ga ta čas sestavlja osemindvajset ukrepov za vzpodbujanje dolgoročne gospodarske rasti, od katerih se večina nanaša na izboljšanje položaja malih in srednje velikih podjetij. Vida Kocjan Demokracija • 37/2004 vi Slovenija Objavljamo faksimiia dopisov, s katerima dokazujemo, da so SŽ - Centralne delavnice povsem obnovljene električne lokomotive prodajale prek posrednika in zaradi tega izgubile vsaj 1,6 milijarde tolarjev. Že pretekli teden smo pisali o tem, daje družba SŽ - Centralne delavnice s sedežem na Zaloški cesti v Ljubljani, ki je v popolni lasti Slovenskih železnic (te pa so v 100-odstot-ni lasti Republike Slovenije), s pro- dajo osmih povsem obnovljenih električnih lokomotiv znamke elok 342 izgubila najmanj 1,636 milijarde tolarjev (ali 6,850.800 evrov). Lokomotive so namesto družbi Ferro-vie Nord Milano prodali najprej družbi Railconsult, S. r. L, iz Marmi-rola, ta pa jih je prodala naprej družbi Ferrovie Nord Milano. Slo je torej le za posredništvo, s tem da družba Railconsult lokomotiv ni niti videla, ampak so bile te neposredno dobavljene na naslov milanske družbe. Razlika je bila le v t. i. listinski dokumentaciji. S posredništvom je italijanska družba, katere ustanovni kapital naj ne bi presegal 10.000 evrov, zaslužila več kot 6,8 milijona evrov. Miklavčič molči, Žičar ne govori resnice Ko smo pretekli teden preverjali podatke tako pri Blažu Miklavčiču, predsedniku uprave Slovenskih železnic in predsedniku nadzornega sveta SŽ - Centralnih delavnic, kot pri Dušanu Žičkatju, direktorju SŽ - Centralnih delavnic, smo naleteli le na posmehljive odgovore. Vse navedbe sta zanikala, Blaž Miklavčič pa se pri svojem obisku v Beogradu sploh ni pustil motiti, ampak je njegovo delo opravil Aleksander Salkič, vodja službe za organizacijsko komuniciranje na Slovenskih železnicah. Spomnimo, da naši viri zatrjujejo, da sta Blaž Miklavčič in Dušan Žičkar osebna prijatelja Giuseppa Fi-accadorija, direktorja in lastnika Ne govorijo resnice majhne posredniške italijanske družbe. S sporno prodajo prek nepotrebnega posrednika naj bi se ukvarjal tudi vladni urad za preprečevanje korupcije. Drago Kos, v. d. direktorja urada, nam je pretekli teden dejal, da je urad februarja 2004 prejel obvestilo s prilogami, katerih vsebina se je nanašala na domnevne nepravilnosti gospodarske družbe Slovenske železnice, d. d., pri odprodaji lokomotiv znamke elok. Glede na to, da urad ni pristojen za podajo mnenj ali stališč v zvezi s konkretnimi primeri, prav tako pa nima preiskovalnih pooblastil, lahko pa daje načelne usmeritve in pobude za odpravo razmerij in stanj, ki omogočajo nastanek in razvoj korupcije, ter pri tem tudi sodeluje z državnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in s strokovno javnostjo v zvezi z njihovim delom pri preprečevanju in odpravljanju korupcije, so prejeto dokumentacijo v pristojno reševanje odstopili Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi v Ljubljani. Na upravi kriminalistične policije so nam že pretekli teden potrdili, da je preiskava v teku, več informacij pa ne morejo dati. Informacije smo iskali tudi pri Mirku Bandlju, nekdanjem predsedniku nadzornega sveta Slovenskih železnic. Sprva nas je ignoriral, nato pa nam je le sporočil: "Ker nisem predsednik NS, nisem pooblaščen za dajanje kakršnihkoli izjav na to temo pa tudi z nobeno dokumentacijo ne razpolagam. Če se prav spomnim, vem, da NS v času mojega mandata ni obravnaval niti bil seznanjen z nobeno pogodbo o prodaji lokomotiv. Spomnim se sicer neke odločitve v zvezi z lokomotivami (ne vem, če se nanaša na te lokomotive), ki je bila NS predstavljena kot rutinska, manj pomembna zadeva. Odločitev je bi- RAILCONSULT sr SMfkiBttusOltA la sprejeta brez razprave in soglasno. Mislim, da bi vam več o tej odločitvi lahko povedali na SŽ oziroma notranji člani NS (za katere predpostavljam, da so praviloma bolje seznanjeni), ki so bili člani NS tedaj in so deloma tudi danes oziroma zasedajo druga vodstvena mesta v sistemu. Ker gre praviloma za člane SDS, vam najbrž ne bo težko dobiti njihovih razlag, zakaj so s prodajo soglašali, če je seveda bila sprejeta tovrstna odločitev." Ne glede na nepotrebne insi-nuacije s strani Mirka Bandlja ustreznih odgovorov s strani vodstva Slovenskih železnic nismo prejeli, saj to ne odgovarja (na primer Miklavčič) ali pa vse navedeno kategorično zavrača. Po listinah, ki smo si jih pridobili, ugotavljamo, da so bile trditve, ki smo jih zapisali pretekli teden, točne. Kot dokaz objavljamo dva faksimiia, in sicer dopis družbe Ferrovie Nord Milano z dne 10. 11. 2003, kjer družbi Railconsult iz Marrniro-la potrjuje nakup lokomotiv, nato pa še dopis družbe Railconsult družbi SŽ - Centralne delavnice Ljubljana z dne 23.12. 2003, kjer potrjuje nakup (oziroma posredništvo) 6 lokomotiv za družbo Ferrovie Nord Milano. V uredništvu imamo tudi kopije pogodb o prodaji lokomotiv družbi Railconsult. Listine torej ne lažejo, vprašanje je le, ali bo kdo v Sloveniji odgovarjal za svoje laži. Izgubljenih 1,6 milijarde tolarjev namreč ni mačji kašelj oziroma rutinski posel, kot bi radi prikazali nekateri. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek. 9. septembra 2004 © Demokracija • 37/2004 finance ti, denacionalizacijske odločbe se izdajajo prepočasi, hkrati pa odškodninska družba ne ravna ravno najbolj modro s svojim premoženjem. Premajhno premoženje, prevelike obveznosti Odškodninska družba je ob lastninjenju dobila deleže v praktično vseh nekdanjih družbenih podjetjih, vendar so bili dodeljeni deleži premajhni za poplačilo prihodnjih obveznosti (četudi so se delnice mnogih podjetij vmes precej podražile). Izvirni greh je bil torej storjen že na začetku. Morda še spornejše pa je, da je oblast kasneje na SOD kljub pomanjkanju premoženja, in ne da bi mu zagotovila dodatna sredstva, prenesla še dodatne obveznosti iz naslova odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter odškodnin za zaplenjeno premoženje. S tem je vladajoča koalicija samo še povečala luknjo v SOD. Nikakor ne zanikamo potrebe tudi po plačilu teh obveznosti oziroma odškodnin, vendar bi bilo za to treba zagotoviti dodatne vire sredstev. Država prepoceni prodaja svoje deleže v podjetjih in tako dodatno bogati privatizacijske tajkune, hkrati pa povečuje javni dolg. Slovenska odškodninska družba (SOD), ki je bila ustanovljena z namenom poplačila obveznosti do de-nacionalizacijskih upravičencev, ki jim premoženje ni bilo vrnjeno v naravi, bo zaradi izpolnjevanja obveznosti do le-teh svoje premoženje morala v celoti prodati v prihodnjih treh ali štirih letih. Zadnje obveznosti SOD sicer v plačilo zapadejo šele leta 2016, vendar bo njenega premoženja zmanjkalo že veliko prej. Glavni razlogi za to so štirje: SOD je bilo že v izhodišču dodeljenega premalo premoženja, nanjo so se kasneje prenašale še druge obveznos- Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Andrej Bajuk Predsednik vlade Anton Rop in finančni minister Dušan Mra-opozarjata na nepregledno prodajo državnega premoženja, mor bi morala preprečiti negospodarne poteze SOD. Zavlačevanje z odločbami Velik problem so tudi neverjetno dolgo odlašanje in zamude pri izdaji odločb denacionalizacijskim upravičencem. Čeprav je od osamosvojitve naše države in spremembe sistema minilo že več kakor 13 let, je še vedno skoraj polovica denaciona-lizacijskih upravičencev brez odločb o vračilu premoženja. V prvi vrsti je to problematično predvsem za razlaščence, ki so po skoraj sedmih de-sedetjih od razlastitve že siti čakanja, poleg tega pa večina upravičencev ni več najmlajših. Z vidika poravnavanja obveznosti SOD pa je zelo problematično zavlačevanje z izdajo odločb pri tistih zelo številčnih upravičencih, ki jim premoženje ne bo vrnjeno v naravi. Ti so namreč upravičeni do zamudnih obresti, ki se jih je zaradi zavlačevanja nabralo že za ogromno vsoto (še posebej ker so bile zamudne obresti večino dosedanjega poosamosvojitvenega obdobja precej višje kot sedaj). Počasnost pri izdajanju odločb je verjetno deloma posledica togega državnega aparata, deloma pa bojazni vladajoče oblasti, da bi si del volilcev, ki je tradicionalno bolj naklonjen opoziciji, znatno izboljšal premoženjsko stanje. Negospodarno ravnanje Dodatna precej skrb zbujajoča težava je ne najbolj gospodarno upravljanje s premoženjem s strani SOD. Gre predvsem za to, da SOD svoje premoženje v podjetjih prodaja na način, ki v mnogih primerih ne omogoča maksimalnega iztržka. Težava je v tem, da SOD svoje deleže proda- Ift JBR liti. .fSÊg L i ¡mu : finance ja večinoma ožjemu krogu vnaprej določenih kupcev ali pa se za prodajo dogovori kar s sebi sorodno Kapitalsko družbo (KAD). Ker je nabor morebitnih kupcev močno omejen, je veijetno zaradi tega dosežena cena za premoženje odškodninske družbe (precej) nižja, kot bi lahko bila. To pa seveda samo še povečuje primanjkljaj odškodninske družbe oziroma bo SOD zaradi takšnega ravnanja s svojim premoženjem pokrila manj obveznosti, kot bi jih lahko. To sicer ni toliko skrb denaciona-lizacijskih upravičencev kot vseh davkoplačevalcev. Država bo namreč skoraj zagotovo (če ne zaradi drugega, že zaradi pritiska z Zahoda) morala poravnati obveznosti iz naslova odškodninskih obveznic. Toda drugo vprašanje je, kje bo vzela denar. Kakor koli obrnemo, bo luknja v SOD precej povečala že tako ogromen javni dolg in jo bo treba tako ali drugače pokriti iz javne blagajne oziroma s posojili. To pa pomeni, da jo bomo pokrili vsi davkoplačevalci. In pri tem gre za ogromne denarje - za 200 do 250 milijard tolarjev'minusa v blagajni SOD. Zato je negospodarno ravnanje s premoženjem SOD še toliko bolj neodgovorno. Koalicija Slovenija opozarja Na zelo dvomljivo ravnanje SOD oziroma njej nadrejene vlade je konec preteklega tedna opozorila koalicija Slovenija. V javnem pozivu vladi sta Janez Janša, predsednik SDS, in Andrej Bajuk, predsednik NSi, poudarila, da "upravi SOD in KAD nadaljujeta z netržno in nepregledno odprodajo državnega kapitala v največjih slovenskih gospodarskih družbah in/ali opravljata nadaljnje povečevanje državnega deleža v posameznih gospodarskih družbah, kar je v nasprotju s potrebo po zmanjševanju vloge države v največjih slovenskih podjetjih. Cilj tega uravnavanja finančnih naložb SOD in KAD je nadaljnje uresničevanje ciljev koncentracije nekdanjega družbenega kapitala v rokah peščice že vnaprej izbranih oz. njihovih družb". Janša in Bajuk sta posebej opozorila na omenjeno poglabljanje primanjkljaja SOD, ki nastaja s tak- Demokracija • Četrtek. 9. septembra 2004 irr.'^v Odškodninska družba je že prodala delnice Gorenja, MOtcreo A tel:02/537 šnim ravnanjem: "S prodajo finančnih naložb po ceni, ki se ne doseže na konkurenčnem kapitalskem trgu, SOD negospodarno zmanjšuje premoženje, ki je namenjeno kritju glavnic in obresti za obveznice, izdane denacionalizacijskim upravičencem, ter napoveduje t. i. 'denaci-onalizacijsko vrzel'. Enako negospodarno ravna KAD s premoženjem, ld je namenjeno financiranju obveznega pokojninskega sistema." Koalicija Slovenija je vlado zato pozvala, "naj preneha z nadaljevanjem paradoksa, da se vloga državnega lastništva prav v največjih že privatiziranih podjetjih povečuje in da zato ni nobena pomembna odločitev v teh podjetjih sprejeta brez privolitve paradržavnih skladov KAD in SOD oz. brez političnega vpliva, ki se izvaja formalno ali neformalno prek uprav SOD in KAD". Bogatenje na račun davkoplačevalcev Kot lahko vidimo, sta prva moža koalicije Slovenija v svojem pismu opozorila na še en pomemben vidik Paradržavna Kapitalska družba je pogost kupec delnic SOD. Na sliki predsednik uprave Borut Jamnik. oziroma verjetno glavni razlog za neracionalno obnašanje SOD. Gre preprosto za dejstvo, da se premoženje prodaja netransparentno verjetno predvsem zato, da ga lahko kupijo predvsem oziroma samo posamezniki in podjetja, ki so tako ali dmgače pod vplivom LDS. Hkrati pa tak način tem kupcem omogoča, da do premoženja pridejo po nižji ceni, kot bi zanj plačali v normalnih tržnih pogojih. S tem si nekateri posamezniki in eldeesovska podjetja ustvarjajo gromozanske koristi na račun vseh državljanov. Kajti luknjo v SOD, ki se zaradi tega okoriščanja samo še povečuje, bomo s svojimi davki pokrili vsi državljani. Dejansko gre torej za prelivanje našega denarja v žepe privilegiranih podjetij in posameznikov, ki stojijo za njimi. Bližajoče se volitve Za hitenjem SOD pri prodajanju njenih naložb se verjetno skriva še en očem skrit, a zelo pomemben razlog - skorajšnje volitve. Vladajoča stranka se očitno zelo boji volilnega poraza, zato skuša premoženje v najpomembnejših podjetjih še pred zamenjavo vlade čim prej prenesti v roke političnih zaveznikov iz gospodarstva, da bi ob polomu na volitvah še vedno lahko ohranila prevlado nad kapitalom in si hrati zagotovila močno materialno substanco do naslednjih volitev. Del premoženja pa SOD preprosto proda kar sorodni paradržavni Kapitalski družbi (KAD), katere premoženje naj bi bilo namenjeno pokrivanju lukenj vpokojninski blagajni. S preprodajami med državnima skladoma se ohranja vpliv države in s tem vladajoče politike v gospodarstvu, kar je povsem v nasprotj u z obljubami o umiku politike iz gospodarstva, ki smo jih slišali že velikokrat. SOD je že prodala nekaj svojih deležev v največjih slovenskih podjetjih (med drugim v Intereuropi, SCT in Gorenju), pri čemer so bili nekateri od teh poslov izpeljani bolj, drugi pa manj transparentno. Toda največji zalogaji še čakajo. Zelo zanimivo bo opazovati, komu in po kakšni ceni bo SOD prodala svoje deleže v Petrolu, Mercatorju, Krki, Luki Koper, Savi, Istrabenzu, Heliosu in še številnih drugih večjih slovenskih podjetjih. To vprašanje je pomembno za vse davkoplačevalce, kajti račune za morebitne negospodarne odločitve in morebitno bogatenje posameznikov bomo plačali vsi državljani iz svojih žepov v obliki višjih davkov in nižje življenjske ravni. Denis Vengust Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/5371949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Slovenija Pretekli teden je v prostorih hotela Turist v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri je nekaj uglednih strokovnjakov govorilo o mejah, ki so že nekaj let jedro spora slovensko-hrvaških odnosov. Na okrogli mizi, na kateri so javnosti predstavili tudi zbornik Slo-vensko-hrvaška meja v Istri: Preteklost in sedanjost, v katerem so zbrani prispevki večine razpravljavcev, smo lahko slišali nekaj tehtnih zgodovinskih in pravnih dejstev, ki govorijo v prid tezi, da Sloveniji pri urejanju mejnih vprašanj pripada vse tisto, kar zahteva, in celo še več. Deisinger: "Sporazum Račan-Drnovšek ne velja več" Kot je uvodoma ugotovil prvi razpravljavec, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, ne- Dejstua na slouenski strani davne trditve hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da je kopenska meja med državama s sklepi Badin-terjeve komisije že dogovorjena in da tako državama ostaja le še ureditev morske meje, ne drži. Po Deisinger-jevem prepričanju (to stališče pa je v nedavnem intervjuju za nacionalni radio podal tudi predsednik države Janez Drnovšek) Badinterjeva komisija ni rešila vprašanja kopenske meje, ampak je le ugotovila, da veljajo administrativne meje med republikama, in določila kriterije, po katerih se izvaja razmejitev. Pri tem je Deisinger zbrane opozoril, da sklepi omenjene komisije govorijo predvsem v prid Slovenije. "Vse dosedanje hrvaško nasilno prilaščanje ozemlja (nove hišne številke, školj-čišča v Piranskem zalivu ...) so brez vsakršnega pravnega učinka, saj 3. točka sklepov komisije pravi, da nobena nasilna sprememba obstoječih meja nima pravnih učinkov," je dejal Deisinger. Kar se samih pogajanj s Hrvaško tiče, Deisinger me- ni, da sporazum o slovensko-hrvaški viti stanje z dne 25. 6.1991; Hrvaška meji, ki sta ga leta 2001 sklenila tak- mora na zahtevo slovenske vlade pre-ratna premierja Janez Drnovšek in klicati in odstraniti vse posege na slo-Ivica Račan, ne velja več, zato je tre- vensko ozemlje, saj so ta njena deja-ba začeti nova pogajanja. Slednje je nja po omenjenem sklepu Badin-treba po njegovih besedah izvesti ta- terjeve komisije pravno nična; me-ko, da se naprej ugotovi, da Slove- jo med državama je treba vrniti na nija ta čas ne obvladuje dela terito- meje katastrskih občin, kar je tudi rija (katastrskega ozemlja južno od skladno z zahtevo Hrvaške, ki isto Dragonje) in morja (Piranski zaliv zahteva od Srbije na drugem bre-in izhod na odprto morje pri točki T 5), ki si ju je zagotovila s temeljno ustavno listino ob osamosvojitvi; da si je Hrvaška omenjeni teritorij prisvojila z nasilnimi in samosvojimi dejanji (odklopi telefonov, elektrike, novimi hišnimi številkami, postavitvijo školjčišča); da sporazum Drnovšek-Račan ne obstaja več in da je Hrvaška z razglasitvijo ekološko-ribolovne cone zaprla mednarodne vode v Jadranskem morju. "Ko bomo to ugotovili, pa je treba sprejeti naslednje ukrepe: takoj je treba na vseh delih vzposta- Zbornik Slovensko-hrvaška meja v Istri (izdal ga je Svetovni slovenski kongres) je delo, ki bi si ga moral pred pogajanji prebrati vsak slovenski pogajalec. gu Donave; Slovenija mora prevzeti nadzor nad celotnim Piranskim zalivom, saj je ta po nekdanji jugoslovanski zakonodaji notranja voda, ki se ne deli; prav tako pa mora slovenska policija prevzeti nadzor vse do tako imenovane točke T 5, saj je to po osimskih sporazumih, katerih pravni naslednici sta edino Slovenija in Italija, njena mednarodna obveznost," je dejal Deisinger. "Savudrija in Kaštel nikoli nista bila hrvaška" Druga razpravljavka Duša Krnel - Umek je v svoji obsežni študiji, ki je podobno kot študije drugih glavnih razpravljavcev okrogle mize objavljena v zborniku, predstavila zgodovinska in etnološka dejstva, zaradi katerih je mogoče trditi, da je bila Istra, predvsem Kaštel in Savudrija, v zadnjih 200 letih ves čas slovenska. Med zanimivejšimi dokumenti, ki jih je predstavila, so popisi prebivalstva, ki jih je konec 19. invzačetku20. stoletja prejšnjega tisočletja na območ- © Demokracija • 37/2004 Slovenija ju Istre naročilo in izvedlo takratno avstrijsko cesarstvo. Iz popisov je razvidno, da leta 1880 v Kaštelu ni bilo nobenega Hrvata, saj se je 99,31 odstotka prebivalstva opredelilo za Slovence, preostali pa za druge narodnosti. Enako velja za popise iz leta 1890 in 1900. Prvič se Hrvatje pojavilo šele v popisu leta 1910, ko se je za Hrvate opredelilo 71 ali 5,7 odstotka Kaš-telčanov. Podobno sliko kažejo tudi popisi v primeru Savudrije. Tako v letih 1880,1890 in 1910 v Savudriji ni živel noben Hrvat, leta 1900 pa le dva. Med zanimivejšimi dokumenti, ki dokazujejo, da je bila slovenska tudi Savudrija, je oporoka, s katero je Antonio Caccie 18. februarja 1893 Občini Piran podaril lep del savud-rijskega polotoka. V oporoki, ki jo je po navedbah Umkove sestavil notar Emilio Rusconi, piše: "Od moje posesti v Savudriji v vsem njenem dejanskem obsegu zapuščam mestu Piran v Istri pod pogojem, da ne odtuji ali proda, in pod pogojem, da uporabi tretjino za dobrodelnost ali dobrodelne stanove, eno tretjino za olepšanje kraja in eno tretjino za dobrobit prebivalcev Savudrije, kar vključuje potrebne ceste. V kolikor ne bodo sprejeli tega, gre dediščina mestu Lugano v kantonu Ticino." Da je bila oporoka nato tudi dejansko uresničena, dokazujejo nekateri poznejši dokumenti pa tudi kamnita plošča, ki so jo leta 1893 vzidali v piransko občinsko stavbo. Na njej piše: "Sedanji in prihodnji naj se spominjajo s hvaležnostjo in občudovanjem Antonia Caccie, švicarskega državljana, ki je zapustil javnemu dobru občine Piran posesti na Savudriji." Ponarejanje katastra s strani Hrvaške Marko lakomin, predstavnik Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri in na morju, je v svojem nastopu opozoril, da se je slovenska vlada pri pogajanjih o sporazumu Drnovšek-Račan pogajala o nečem, kar je po temeljni listini iz leta 1991 slovensko tako na kopnem kot na morju. Spomnil je tudi na maloobmejni sporazum s Hrvaško, za katerega so nekateri leta 2001 opozarjali, da ga ne gre sprejemati, ker prejudicira meje med dr- žavama. Ravno ta po njegovem mnenju zgrešeni sporazum je bil po Ja-kominovem mnenju temelj za nova školjčišča v Piranskem zalivu. Geodet Pavel Zupančič se je v svojem referatu osredinil predvsem na vprašanje, kako je mogoče, da za isto območje obstajata dva katastra - slovenski in hrvaški. Kot je dejal, je slovenski kataster občine Piran nastal v prvi polovici 19. stoletja. Po njem je občina Piran poleg drugih obsegala katastrske občine Sečovje, Kaštel in Savudrijo, pri čemer je katastrska občina Sečovje obsegala in še obsega tudi sporne zaselke čez Dragonjo - Skrile, Mline, Bužine in Skodelin, takšne katastrske meje pa veljajo še danes. "Na prvem sestanku ekspertnih skupin za mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško decembra 1992 je bilo dogovorjeno, da geodetski strokovnjaki obeh držav pripravijo podatke o mejah katastrskih občin. Ko so na enem izmed naslednjih sestankov obravnavali sporno območje ob Dragonji, Hrvati podatkov niso imeli. Po tem so izdelali kataster, tako da so prerisali veljavne katastrske načrte, preštevilčili parce- le in prepisali podatke zemljiške knjige ter za to območje nastavili še eno zemljiško knjigo," je dejal Zupan. Hrvatje so torej kataster, s katerim bi dokazovali, do kod segajo katastrske meje, preprosto ponaredili, česar pa naši pogajalci na pogajanjih niso nikoli spodbujali. Nasprotno, kot pravi Zupan, naši pogajalci ne spoštujejo niti mednarodnih sporazumov, ki so v korist Slovenije, "konkretno akta o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z italijansko republiko. Po tem aktu ima Slovenija enako mejo z italijansko republiko, kot jo je imela z Jugoslavijo. Meja poteka med točkama 1 in 92 po kopnem in do točke T 5 na morju. Iz tega sledi, da Hrvaška ne meji na Italijo". Ker sporazum Ra-čan-Dmovšekpredvideva, da Hrvaška meji z Italijo in zato Sloveniji neupravičeno jemlje del morja, Zupan meni, da je omenjeni sporazum izrazito škodljiv za Slovenijo. Vprašljiv "Drnovškov koridor" Enakega mnenja je tudi Roger Gogala, avtor enega izmed prispevkov v zborniku. Gogala je bil kritičen zlasti do morskega koridorja, ki ga predvideva sporazum. Kot je dejal, je morski koridor enosmeren, saj spušča ladje samo z odprtega morja v naše teritorialno morje, v obratni smeri pa se morajo ladje vračati po teritorialnih vodah Italije. "Nekateri so okoli tega zaslepljeni in pravi neved-neži. Mislijo, da je s tem dimnikom dobila Slovenija prost izhod na morje. Vendar iz slovenskega morja pluti v mednarodne vode prek italijanskega morja ne more pomeniti prostega izhoda na odprto morje. Vse to zapiranje Slovenije v ozke morske meje je naperjeno zoper Luko Koper, ki jo Hrvatje gledajo kot konkurenco reškemu pristanišču." je dejal Gogala. Če na koncu povzamemo glavne ugotovitve - lahko bi rekli - koristne in dobrodošle okrogle mize, lahko ugotovimo, za Slovenijo škodljiv sporazum Račan-Drnovšek ne velja več, zato se morajo začeti nova pogajanja, na katerih se je treba sklicevati na meje iz temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter številne pravne in zgodovinske dokumente, ki bolj, kot si mislimo, govorijo v prid Sloveniji. Aleš Kocjan Duša Krnel - Umek je predstavila zgodovinske podatke, iz katerih je razvidno, da sta bila Kaštel in Savudrija vse od 13. stoletja najprej slovenska. Marko Jakomin je menil, da je bil maloobmejni sporazum s Hrvaško napaka, saj naj bi prejudiciral mejo med državama. Geodet Pavel Zupančič (levo) je menil, da prekopiran in prirejen slovenski kataster, ki ga uporabljajo Hrvatje, nima nobene pravne veljave. Pravni strokovnjak Mitja Deisinger meni, da mora Slovenija v primeru arbitraže vztrajati pri mejah iz temeljne ustavne listine, sprejete 25. junija 1991. Roger Gogala: Iz slovenskega morja pluti v mednarodne vode prek italijanskega morja, kot to predvideva sporazum Račan-Drnovšek, ne more pomeniti prostega izhoda na odprto morje." Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 Slovenija Tudi Slovenija premore ljudi z idejami in znanjem, s katerimi nam prek izumov in tehničnih inovacij olajšujejo življenje. Žal pa izumitelji in inovatorji pogosto padejo v "kremplje" tistih, ki znajo unovčiti delo drugih, ali pa njihovi patentirani izumi niso primerno zavarovani. Naš namen ni presojati, koliko je za to kriva naivnost prvih, koliko pa je krivde na plečih države. Vsekakor velja, da zakonodaja na tem področju še zdaleč ni popolna. Kdo varuje izumitelje? Breda Gros iz Urada za intelektualno lastnino (UIL) nam je razložila, da pravice industrijske lastnine sodijo med pravice zasebnega prava in mora za njihovo uveljavljanje skrbeti imetnik sam. Patentno prijavo, v kateri mora navesti podatke o izumitelju, lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba. Urad ne preverja upravičenosti prijavitelja do vložitve prijave in tudi ne podatkov o izumitelju, kar je evropska praksa. To pa pomeni, da se morajo izumitelji sami odločiti za zavarovanje svojega izuma s patentom, kar jim prinaša izključne pravice. V nasprotnem primeru dopuščajo, da se izum v celoti razkrije javnosti in ga lahko uporablja vsakdo. Če izumitelj meni, da je nekdo prijavil in pridobil patent za njegov izum, lahko v skladu z določbami Zakona o intelektualni lastnini (ZIL) vloži ustrezno tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je izključno pristojno za reševanje sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine. Tako kot se izumitelj sam odloči, ali bo izum sploh varoval s patentom, se tudi sam odloči, ali bo imel v postopku pred uradom zastopnika in kdo ga bo zastopal, njegova izbira pa je omejena na patentne zastopnike, registrirane pri uradu. Prijavitelj lahko tudi sam opravlja dejanja v postopku mm m pred uradom, saj ni dolžan imeti zastopnika. UIL ni pristojen za izvajanje nadzora nad registriranimi zastopniki, poskuša pa zainteresiranim omogočiti dostop do vseh informacij javnega značaja. Tako so na njegovih spletnih straneh objavljeni podatki o veljavni zakonodaji, razna navodila in obrazci za vložitev zahtev, seznam registriranih zastopnikov itd. UIL omogoča tudi brezplačen dostop do baz podatkov o prijavah in veljavnih pravicah. Urad posreduje informacije na spletu, v papirni obliki ali po telefonu. Urad sku- paj z nekaterimi drugimi organizacijami že nekaj let organizira tudi javne predstavitve posameznih področij varovanja pravic intelektualne lastnine, nam je še razložila Grosova. Čigava je nesmrdeča školjka? Zgodba, ki smo jo nakazali v prvih vrsticah pričujočega članka, je dokaj znana, saj je polnila strani časopisov v poletnih dneh. Rozana Šuštar, žena razvpitega Borisa Šuštarja, se je v časniku Finance pojavila kot nosilka patenta straniščne školjke aWC (airVVaterCloset). Njena posebnost je, da po opravljeni potrebi ne pušča smradu, saj deluje na sistemu izsesa-vanja. Šuštaijeva je sistem zavarovala pri Patentnem uradu v Ljubljani in za ta namen skupaj z možem ustanovila podjetje Centuria s sedežem v Ilirski Bistrici. Na vprašanje novinarja v zvezi z izumom je dejala: "Račune imamo blokirane že četrto leto, treba je delati", in pri tem dodala, da je zamisel za školjko dobila od družinskega prijatelja, vendar naj bi njegovo zamisel bistveno nadgradila in pripravila za trg. Od Tonija Prun-ka pa smo slišali drugačno zgodbo. Toni Prunk ne kuha zamere. Njegova želja je le, da bi od Urad za varstvo intelektualne lastnine ne preverja upravičenosti izdelka, za katerega je prepričan, da bo od njega imela prijavitelja do vložitve prijave in tudi ne podatkov o izumitelju; precej koristi vsa Slovenija, dobil, kar mu gre. slednji je cesto prepuščen samemu sebi. © Demokracija • 37/2004 Slovenija + www.raplus.com Na spletni strani podjetja Kesel najdemo tudi predstavitev "Kesel Bulla" (na sliki), ki se ne razlikuje bistveno od strojnega primeža, ki ga je patentiral Jože Pivk. Upokojeni Prunk, doma iz Dolnjih Vrem, je bil v zadnjih letih precej dejaven pri izumljanju, nekaj svojih izdelkov nam je tudi predstavil. Po njegovem prepričanju je najkoristnejši prav nesmrdeča školjka, ki jo je poimenoval IWC. Straniščni smrad je (bil) po Prunkovih besedah tabu, zato do sedaj tudi ni bilo narejenih bistvenih izboljšav na tem področju. "Jaz sem to izboljšal, kar ni zanemarljivo," še posebej glede na to, da gre za osnovno fiziološko potrebo. Prav zato, ker straniščno školj -ko uporabljamo vsi, Prunk računa, da bi od IWC imela korist vsa Slovenija, pa ne le zaradi namestitve iz-sesalnika v vsako stranišče, temveč tudi zaradi delovnih mest, ki bi jih proizvodnja ustvarila. Naš sogo-vorec si želi predvsem, da bi njegov izum izboljšal kakovost življenja čim večjega števila ljudi, sam pa bi bil zadovoljen z manjšim deležem od dobička. To pa se ne bo zgodilo, če bo obveljala trditev Rozane Šuštar, dodaja, saj naj bi v tem primeru izum ostal nedostopen še več let. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Prunk se je v dobri veri obrnil na dr. Šuštarja, da bi mu slednji pomagal predstavljati njegov izdelek in da bi ga podprl tudi s pravnega vidika. Opisal je svoj IWC, dal na razpolago načrte, nato pa presenečen iz medijev izvedel, da se je Šuštaijeva žena Izpolnjevanje obrazcev na patentnem uradu ni vedno preprosta zadeva, za patentiranje in posledično pravno varstvo pa je treba prispevati tudi nekaj denarja. razglasila za izumiteljico njegove školjke. "V Ljubljani sem se obrnil na sodišče za brezplačno pravo pomoč," je žalostno pripovedoval Prunk o svojem iskanju pravice, a je po dolgotrajnem čakanju dobil le dolg spisek dokumentov, ki jih to od njega zahteva. Za človeka brez visoke formalne izobrazbe torej dodaten kup papirjev, ki jim ni kos. O tem, ali ima Šuš-tarjeva sploh kakšno znanje o vodo-vodarstvu in bi bila zmožna izumiti kaj nesmrdljivi školjki podobnega, pa se pristojni niso vprašali. Izum za vse IWC bi bil po Prunkovem mnenju izredno donosen, saj gre za preprost izdelek, minimalne stroške in praktično neomejeno število odjemalcev. Serijska izdelava školjke bi rešila probleme marsikaterega podjetja, njegov izum bi lahko nameščali v jahte, avtobuse, avtomobilske prikolice itd. Zakonodaja na tem področju pa je izredno pomanj-ljiva oz. je tako rekoč ni, je zaskrbljen Prunk. Na patentnem uradu nihče ne ugotavlja avtorja neke inovacije. "Ker na patentnem uradu nihče ne ugotavlja avtorja, lahko prijavim Prešernovo Zdravljico (avtor mi ne bo oporekal, ker ga ni več)," je s tovrstnim namerno ekstremnim primerom Prunk želel pokazati na nesmisle v omenjeni zakonodaji. Nemci "prezrli" patent Inovator Jože Pivk iz Žirov pa je v nasprotju s Tonijem Prunkom priskrbel vse potrebno in patentiral svoj inovativni strojni primež tako v Sloveniji kot v tujini, vendar to ni zadostovalo. Nemško podjetje Georg Kesel GmbH & Co. je namreč začelo tržiti v bistvu nespremenjen Pivkov strojni primež pod imenom "Kesel Buli pneumatik", čeprav naj bi tako podjetje Kesel kot njegov zastopnik za Slovenijo, podjetje T.B.W., d. o. o., iz Velenja oz. njegov direktor Pe- ter Jerič vedela, da s tem kršita pravilno prijavljeni izum. Pivk je sprva navezal stik s podjetjem Plut, d. o. o., katerega direktorje Srečko Plut, zaradi izdelave prototipa omenjenega primeža, prek Pluta pa je Pivk prišel v stik s podjetji T.B.W. in Kesel, ki medsebojno sodelujeta. Ker Pivk ni imel lastnih možnosti za izdelavo, se je obrnil na Pluta in mu dal vso tehnično dokumentacijo, da bi njegovo podjetje izdelalo prototip. Mimogrede je podjetje Plut že sodelovalo s svetovno znanim izdelovalcem primežev Kesel, torej se je obetala možnost sodelovanja in mednarodnega trženja. Pivk je predstavniku Kesla Josefu Hiebru predstavil svoj primež in izročil tudi tehnično dokumentacijo. Do nadaljnjega sodelovanja med Pivkom in Plutom oz. Keslom potem ni prišlo, v drugi polovici leta 2001 pa se je prek podjetja T.B.W. na slovenskem trgu pojavil strojni primež "Kesel Buli pneumatik", narejen na podlagi Pivkovega zavarovanega izuma. Tudi po mnenju Urada za intelektualno lastnino je šlo pri nemškem izdelku za "praktično popolnoma enako rešitev zastavljenega tehničnega problema", se pravi za "ojačitev pri-jemalne sile strojnega primeža na strani mirujoče vzpenjalne čeljusti in istočasno omogočanje enostavne vezave večih strojnih primežev v vzpenjalni niz". Ker pa Pivkov primež tedaj ni bil mednarodno zavarovan, za kršitev patenta v tujini ni predvideno sankcioniranje. Pri Piv-ku gre torej za nazoren primer, kako ljudje izkoriščajo svoje pozicije za pridobivanje projektov "know how", od tod dalje pa so nedosegljivi, saj se ukvarjajo le še z unovčitvijo projekta. Lastnik patenta pa se mora podati v iskanje in uveljavljanje svojih pravic, vnovično dokazovanje patenta prek UNZ in v nadaljevanju prek državnega tožilstva. Pivk poleg tega meni, da je prišlo do preračunljivega blatenja njegovega imena in takega ravnanja tudi pri drugih kooperantih, ki jih je obiskoval zaradi želje po realizaciji projekta, kar po njegovem dodatno dokazuje organiziranost, spo-tikanje in šikaniranje na vseh ravneh ter ne nazadnje oškodovanje imena in patenta doma in v tujini. Mitja Volčanšek Demokracija • Četrtek, 9. septembra 200-1 © globus Novi hitrostni rekord Letalo ameriške vesoljske agencije NASA je s skoraj sedemkratno zvočno hitrostjo postavilo nov hitrostni rekord. Letalo je že marca letelo s hitrostjo približno 8.000 kilometrov na uro, vendar gaje Guinnes-sova knjiga rekordov šele zdaj uradno priznala kot najhitrejši polet na svetu. Agencija NASA je letalo brez človeške posadke 27. marca nad Tihim oceanom z raketnim pogonom pripeljala do rekordne hitrosti 3,83 macha. Stroj, dolg 3,6 metra, so pred tem s pomočjo rakete Pegasus iz letala B 52 izstrelili 29.000 metrov visoko. Razlika med raketo in letalom je v tem, da letalo uporablja zrak iz atmosfere in ne iz dodatnega težkega tanka kot raketa. Pri agenciji NASA takšen izziv primerjajo s poskusom, da bi v vetru z orkansko močjo prižgali vžigalico in ohranili njen ogenj. Inženirji želijo po podatkih urada za vesoljske polete že oktobra ta rekord popraviti. Motor iz istega programa naj bi pri načrtovanem poletu dosegel desetkratno zvočno hitrost, več kot 11.000 kilometrov na uro. kih znanstvenikov so sladkane pijače vir viška kalorij in velikih količin sladkorja, ki jih telo hitro absorbira. Raziskovalci v ZDA so med letoma 1977 in Učitelj brez primere Malijec Bakabinji Keita se je iz vasi Bakurufata, kjer predava v lokalni šoli, podal peš na pot do 500 kilometrov oddaljene prestolnice Ba-maka, da bi od ministra za šolstvo zahteval graditev novih učilnic. Keita, 28-letni profesor filozofije, je po prihodu v Bamako povedal, da so od šestih učilnic uporabne le tri. Začelo se je deževno obdobje in otroci so se znašli v nemogočem položaju. Mladi profesorje trdno odločen, da bo dobil tisto, po kar je prišel, in da se v vas ne bo vrnil praznih rok. Akcija brez varovanca Telesnim stražarjem izraelskega vladnega predsednika Ariela Sarona je uspel eden večjih spodrsljajev; sploh niso preverili, ali je njihov varovanec med njimi, ko so se odpeljali proti parlamentu. Šaron je medtem še vedno čakal v svoji rezidenci. Prepričani, da je Saron med njimi oziroma da je že sedel v službeni avtomobil, so telesni stražarji voznikom premierjevega konvoja dali znak, naj speljejo. Ko pa so prispeli pred poslopje izraelskega parlamenta, so ugotovili, da Sarona ni med njimi. Izraelski premier je ostal v svoji rezidenci v centru Jeruzalema s svo- Novi planeti Astronomi so odkrili kar štiri nove planete, odkritje pa so objavile tri ekipe iz ZDA in Evrope. Nobenega od teh na novo odkritih nebesnih teles ni mogoče zamenjati za Zemljo ali njeno dvojčico, zdi pa se, da so nekatera občutno manjša in bolj čvrsta (bolj podobna Zemlji in Marsu) od velikanskih plinastih eksopla-netov, ki so jih identificirali v preteklosti. Najmanj dve od na novo odkritih nebesnih teles sta verjetno po obsegu primerljivi s srednje velikimi planeti našega Sončnega sistema, kot sta Neptun in Uran, ki imata približno 14-krat večjo maso od Zemlje. Sliši se veliko, vendar so doslej odkriti eksoplaneti po velikosti bliže Jupitru, katerega masa je kar 318-krat večja od Zemljine. Super Zemlja je ime, ki ga evropska ekipa uporablja za do- Radioaktivna reka Pri nadzornih in popravljalnih delih v jedrski elektrarni v nemškem Neckarwestheimu je v reko Neckar odtekla manjša količina radioaktivnih snovi. Ministrstvo za okolje dežele Ba-den-Württemberg je sporočilo, da prebivalci zaradi tega niso ogroženi, saj naj bi šlo le za dva odstotka dovoljenega dnevnega oddajanja radioaktivnosti v Neckar. Je pa skrb zbujajoče, da je v jim osebnim telesnim stražarjem. Izraelska tajna služba Shin Beth je nemudoma sprožila preiskavo, da bi ugotovila vzroke tega hudega spodrsljaja telesnih stražarjev, ki skrbijo za varnost izraelskega premierja. 1997 zabeležili pomembno naraščanje debelosti in diabetesa pri odraslih vzporedno z 61-odstotnim povečanjem uživanja slad-kanih pijač. Pri najstnikih pa so v istem obdobju zabeležili dvakratno povečanje uživanja sladkanih pijač. vsebuje kisik, in z oceani. Agencija NASA upa, da bo v naslednjih 20 letih usposobila nove vesoljske observatorije za opazovanje eksoplanetov in našla kaj bolj podobnega Zemlji. Nič sladkanih pijač Ameriška študija je prvič pokazala neposredno povezavo med pitjem sladkanih pijač ter povečano telesno težo in diabetesom. Študija, ki so jo izvajali devet let med 91.000 ženskami, je pokazala, da so se ženske, ki so sladkane pijače pile najmanj enkrat na dan, hitreje redile kot tiste, ki so jih pile enkrat na mesec. Njihova teža je v povprečju narasla za devet kilogramov. Nevarnost, da bodo dobile diabetes, je pri ženskah, ki vsak dan pijejo sladkane pijače, več kot 83-odstotna. Po oceni ameriš- slej najmanjši odkriti planet zunaj našega Osončja, odkrili so ga junija letos. Ta planet je sicer po dimenzijah bliže Neptunu ali Uranu. Super Zemlja kroži med zvezdo in drugim, večjim planetom, ki je bolj podoben lupit-ru. Strokovnjaki menijo, da ni več daleč čas, ko bodo astronomi odkrili planete, ki so Zemlji podobni tako po velikosti kot po drugih značilnostih - morda celo primerni za življenje, z atmosfero, ki Demokracija • 37/2004 globus dveh letih prišlo do še dveh podobnih pripetljajev v jedrski elektrarni : Philippsburg. Izliv radioaktivnih snovi so ugotovili šele po enem mesecu, upravitelja pa so pozvali k poglobljeni celostni analizi dogodka med letno revizijo konec julija. Prodali potni list Neki kuvajtski državljan je na črnem trgu za 1.200 ameriških dolarjev nedavno kupil potni list nekdanjega predsednika iraškega parlamenta Saduna Hamadija. Ku-vajtčan, ki ni želel biti imenovan, bo potni list shranil za spomin na režim, ki je avgusta leta 1990 napadel njegovo državo in jo zasedal sedem mesecev. Kupec je povedal, da je potni list kupil v eni od zalivskih držav in da so bili naprodaj tudi drugi dokumenti visokih predstavnikov režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Med drugim naj bi bilo mogoče kupiti potni list nekdanjega namestnika iraškega premiera Tarika Aziza, zanj pa naj bi bilo treba odšteti 2.000 dolarjev. Milijarda brez pitne vode Več kot milijarda ljudi nima dostopa do čiste vode. Posledica tega je, da 1,8 milijona ljudi - večinoma otroci - vsako leto umre zaradi bolezni prebavil. Zaradi naraščajočega prepada med tistimi, ld imajo dostop do osnovne preskrbe, in tistimi, ki ga nimajo, vsak dan umre 4.000 otrok. 2,6 milijarde ljudi, kar je več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, živi brez osnovnih sanitarij, kot so vsaj preprosta stranišča na prostem in kanalizacija. Samo v Afriki naj bi za iskanje in prenašanje vode porabili ' kar 40 milijard delovnih ur letno. Odprti odtočni kanali in umazana voda so razlog za razširjanje nevarnih bolezni, kot so gvinejske gliste, otroška paraliza in malarija. Povzročitelji dia-reje se zaradi slabih sistemov odstranjevanja odplak vedno znova vračajo v reke, ribnike, kanale in vodnjake, iz katerih pridobivajo pitno vodo, ali pa pronicajo v podtalnico. Diareja spada med najpogostejše vzroke smrti pri otrocih, mlajših od pet let. Umetniška vreča smeti Čistilka v prestižni Tate Britain Art Gallery je pomotoma odvrgla delo nemškega umetnika, misleč, da gre za vrečo smeti. Organizatorji razstave so dejali, da delo nemškega umetnika Gustava Metzgerja sestoji iz vreče, napolnjene s časopisi, kartoni in drugimi kosi odpadnega papirja. Čistilka je med opravljanjem dela na tleh zagledala "umetniške" smeti in jih vrgla k drugim odpadkom. Predstavnik galerije je dejal, da delo ni bilo označeno in tako čistilka ni mogla vedela, kaj v resnici predstavlja. Umetniško delo so rešili iz smetnjaka, toda 78-letni umetnik je dejal, da je delo preveč poškodovano, da bi ga lahko vrnili v gale- rijo. Metzger se je odločil, da bo ustvaril novo umetniško vrečo smeti. Ostanki antičnih ladij Pri otokih Hios in Samos v vzhodnem delu Egejskega morja so našli ostanke dveh potopljenih antičnih ladij. Prva lupina izvira iz 5. ali 4. stoletja pred našim štetjem in leži pri otoku Hios na 65 metrih globine, druga, iz 3. stoletja pred našim štetjem, leži na globini med 30 in 55 metrov pri otoku Samos. Potopljeni ladji so odkrili že v začetku aprila v okviru raziskovanj morskega dna vzhodnega dela Egejskega morja, ki so se začela leta 2000 in ki jih financirajo grška vlada in nekateri tuji inštituti. Cilj raziskav je izdelati zemljevid morskega dna in poiskati lupine antičnih ladij. Doslej so odkrili ostanke več kot 20 starodavnih ladij. Potres stresel tla Japonsko je v pokrajini Kanto, kjer leži tudi prestolnica Tokio, prizadel potres z močjo 5,8 stopnje po Richterju. Središče potresa je bilo pod morjem, kakih deset kilometrov od obale, čutili pa so ga tudi okoli 200 kilometrov severno od Tokia. Potres je zatresel japonska tla prav med vsakoletnimi vajami za varstvo pred naravnimi nesrečami, ki se jih je udeležilo več milijonov Japoncev. Najhujši potres na Japonskem je doletel pokrajino Kanto natančno pred 81 leti, 1. septembra 1923. Potres z močjo 7,9 stopnje po Richterju je v Tokiu in okolici terjal več kot 140.000 življenj, brez domov pa je ostalo okoli dva in pol milijona ljudi. Poleg tega je v osrednjem delu glavnega japonskega otoka Hon-šu v bližini mesta Nagano, kjer so leta 1998 potekale zimske olimpijske igre, izbruhnil vulkan Asma. Elvis ne vleče več Slaba prodaja vstopnic za ^___i festival Elvisa Presleyja v njego- I vem rojstnem mestu je znova " S razočarala organizatorje. Usoda prihodnjega sreča- / *r nja ljubiteljev glasbe kra- Jr # lja rokenrola je zato ne- ^ jasna. Festival je v šes- 1 y* tih letih privabil šte- j vilna velika glas- , ^"jSM bena imena, tu- ^ l "j£* di B. B. Kinga V J ¡¿ M in Little Ri- ' charda, kljub temu pa orga- ' ^ nizatorji po ju- A* | nijskem festivalu poročajo o izgu- Hjjf bi v višini 5.465 dolarjev. Lani je /g imel festival 2.642 dolarjev izgube. * Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 © f fV- > nrj NEWSWEEK Po smrti Imate vedno radi zadnjo besedo? Zdaj je to mogoče celo po smrti. Na internetu so odprli servis z imenom Zadnja želja, kjer stranka lahko naredi spisekljudi, ki po njeni smrti po elektronski pošti dobivajo čestitke za rojstni dan in praznike ter včasih celo kakšno fotografijo. Zanimivo je, da ima servis že 12 tisoč strank, od katerih pa jih je umrla za zdaj le peščica. Članstvo stane 99 dolarjev, stranke pa dajo v hrambo poleg fotografij, video-posnetkov, seznama sorodnikov in prijateljev tudi računalniška gesla, bančne račune in številke zavarovalnih polic. Shranjevanje teh informacij je za svojce strank lahko bistvenega pomena, stranke pa najbolj privlači prav to, da bodo svojci dobivali njihova sporočila tudi potem, ko bodo že mrtvi. Tako se kakšno od posmrtnih sporočil živim lahko glasi: "Erik, v rjave čevlje na koncu omare sem skril 200 dolarjev. Vzemi jih - tvoji so. Vse lepo, JAZ." Kljub vsem ugodnostim pa se mnogi sprašujejo, ali ni tu morda kakšnih skritih pasti. INDEPENDENT Središče Londona Najznamenitejše londonske ulice se bodo najverjetneje kmalu spremenile v cone za pešce oziroma cone, kjer bodo imeli pešci prednost pred vozniki. Rekonstrukcija Trafalgarskega trga in zaprtje njegove severne strani za promet je začetek velikega programa, ki ga je pripravil londonski župan Kevin Livingstone, ki hoče spremeniti London v pešcem prijaznejše mesto po zgledu Kopenhagna, Rima, Barcelone in Pariza. Ideja, da bi bilo središče Londona popolnoma zaprto za pešce, so ovrgli, ker bi trajalo predolgo, da bi se ljudje privadili. Mestni projektanti in mestna organizacija Transport for London izdeluje glavni načrt na podlagi podrobne analize mestne arhitekture. Arhitekt Jan Gell, ki sodeluje pri projektiranju, meni, da je središče Londona za pešce in kolesarje labirint z ovirami, prenapolnjenimi ulicami, ozkimi pločniki, nevarnimi križišči in kroničnim pomanjkanjem prostora, kjer je mogoče posedeti. Morda bodo s spremembami tudi te težave rešene. THE JOURNAL 0F HEALTH EC0N0MICS Samskost ubija Slabe novice za tiste, ki so stari že več kot 30 let in so samski: biti po tej starosti brez stalnega partnerja ali zakonskega sopotnika je bolj škodljivo kot kajenje. Rezultati raziskave, ki so jo izvedli v zadnjih desetih letih v Veliki Britaniji, so pokazali, da moški in ženske brez stalnih partnerjev preveč pijejo, ker se pogosteje srečujejo z večjimi skupinami prijateljev, izpuščajo obroke, posebej zajtrke, preveč delajo, ker ni nikogar, komur bi želeli posvečati več časa, in so bolj čustveno nestabilni kot njihovi poročeni vrstniki, ki jim dodatno stabilnost prinašajo še otroci. Od deset tisoč samskih ljudi, ki so sodelovali v raziskavi, jih je šest tisoč že umrlo. Osamljenost še posebej samskim ženskam, starim več kot 30 let, bolj krajša življenje pijača in skrbi zaradi telesne teže kakor pa cigarete. Samski ljudje torej živijo bolj nezdravo življenje in nimajo zaupnika, ki bi mu izlili dušo in bi z njim delili dobro in slabo. Pri samskih moških je bila smrtnost za 10 odstotkov, pri ženskah pa za 4,8 odstotka višja kot pri poročenih. LE TEMPS Keopsova skrivnost Egiptologija je tik pred odkritjem stoletja — če ne bi prihajalo do zastojev. Dva francoska egiptolo-ga trdita, da se jima je po 17 letih iskanja posrečilo najti še eno grobnico v Keopsovi piramidi. Toda pri egiptovskih oblasteh sta naletela na nerazumevanje, ko sta zaprosila za dovoljenje za izkopavanje: tega namreč egiptovska oblast iz neznanih razlogov ne dovoli. Če gre res za odkritje pogrebnega prostora v Keopsovi piramidi, je to veliko pomembnejše odkritje kakor na primer odkritje Tutankamonove grobnice in mumije. V knjigi Keops. Skrivna soba, ki je prvega septembra izšla v Angliji, piše, da bi lahko bil objekt, ki so ga našli v Ke-posovi piramidi s pomočjo geološkega radarja pod grobnico cesarice, grobnica faraona, ki je živel od 2560 do 2532 pred Kr. in čigar mu-mificiranega trupla do sedaj še niso našli. Da bi potrdili domnevo, je dovolj, da bi egiptologi našli navzočnost granita, ki so ga uporabljali samo pri zapletenih gradnjah, kar je zelo majhen poseg v piramido. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. N ari oči - In 3 08 i Akijljii - m MuMJil - \M mrbr4 teifejiil I Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ inv alid □ brezposeln Q študent ali dijak cena: 550 SIT O Demokracija • 37/2004 \ Predvolilna konvencija ameriške Republikanske stranke je potrdila, da bo predsedniška tekma do konca precej izenačena. Rahla prednost, ki jo je po demokratski konvenciji pridobil Bushev izzivalec John F. Kerry, se je izkazala za nestabilno. Zdaj je po anketah v rahli prednosti Bush, kar kaže, da so republikanci s svojo newyorško konvencijo vsaj deloma dosegli svoj namen. Ameriške predvolilne konvencije veljajo za vrhunske politične spektakle, pri kate- rih so učinki na volivce premišljeni skoraj do zadnje podrobnosti, ma-lokaj pa je prepuščeno naključju. V ozadju se vedno skriva skrben strateški razmislek o tem, kako pri svojem kandidatu podpreti močne in nevtralizirati šibke točke in kako doseči prav obratno pri nasprotnem kandidatu. Newyorska simbolika Prva zanimiva odločitev republikancev je bila, da so za kraj svoje konvencije izbrali New York. Simbolika v ozadju je nesporna: New York je bil pred tremi leti glavna tarča terorističnega napada, republikanski predsednik in predsedniški kandidat pa naj bi bil tisti, kije in bo ZDA s svojo odločno in brezkompromisno politiko najbolje obvaroval pred teroristično grožnjo. Že sama lokacija posreduje pomembno sporočilo, povezano z vprašanji varnosti, ki veljajo (tudi) na teh volitvah za močnejšo točko republikancev. Toda New York hkrati ni tipičen "republikanski teritorij", saj je večina tamkajšnjega volilnega telesa -vsaj ko gre za predsedniške volitve -bolj naklonjena demokratom. Sprejem republikanskega vrha in privržencev zato ni bil v celoti prijazen, kar so pokazali glasni protesti, ki za ameriške razmere sicer niso izrazito množični, zato pa niso nič manj opazni. Newyorške oblasti so v svoji težnji po zagotavljanju reda morda nekoliko pretiravale, saj so policisti kljub večinoma mirnim demonstracijam večinoma zaradi manjših pre- tujina in zvezdnik pa naj bi s svojo popularnostjo in zmernimi političnimi stališči prepričeval neopredeljene. Se posebno prepričljivo za neopredeljene je, če tvojega kandidata podpre nekdo, ki bi moral po vseh pravilih sicer spadati v nasprotni politični tabor. Na demokratski konvenciji v Bostonu je to vlogo prevzel Ron Reagan, sin verjetno najbolj priljubljenega republikanskega predsednika v zadnjih desedetjih, ko je podprl Kerryja. Na republikanski konvenciji pa je za to poskrbel de- Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 Zeli Miller, demokratski senator: naj-osebnejši napad na Kerryja si je privoščil njegov strankarski kolega. Protesti v New Yorku ob republikanski konvenciji: so Bushevi nasprotniki le prepričevali že prepričane? Arnold Schwarzenegger na republikanski konvenciji: "Terminator" odločno podpira Bushev boj proti terorizmu. V znamenju varnosti krškov pridržali kar 1.700 ljudi. verjetnosti uvrščajo med tiste Busheve mokratski senator Zeli Miller. Naj- Drugo vprašanje pa je, ali so pro- nasprotnike, ki mu lahko posredno ne- ostrejši in najosebnejši napad na Ker- testi res kakor koli politično škodovali republikanski dvojici Bush-Che-ney, ki se poteguje za drugi mandat v Beli hiši. Po vsej verjetnosti niso, morda pa so posredno celo koristili. Protestniki so večinoma prepričevali prepričane, ki o predsedniku Bushu tako ali tako ne morejo imeti slabšega mnenja, kot ga že imajo. Za slab vtis o protestnikih je poskrbelo nekaj nasilnih posameznikov med njimi in njihova žrtev- pretepen newyorški policist. Končno se lahko spomnimo tudi primera, ko je bil Richard Nixon kljub množičnim protestom proti vietnamski vojni (ki so ameriško javnost razburkali veliko bolj kot protesti proti vede celo pomagajo. V kategorijo tovrstnih Bushevih nasprotnikov, ki povzročajo več sivih las demokratom kot republikancem, spada tudi neodvisni predsedniških kandidat Ralph Na-der, ki nima nobenih možnosti za izvolitev, hkrati pa bo v nekaterih ključnih državah jemal glasove Kerryju, podobno kot jih je leta 2000 jemal Goreu in s tem pripomogel k Bushevi izvolitvi. Takšnih "nasprotnikov" si lahko sedanji predsednik le želi. In zavezniki z nasprotne strani Podobno kot pred njimi demokrati so tudi republikanci zelo premišljeno izbrali ključne govorce na ryja je tako prišel kar iz ust njegovega strankarskega kolega. V evropski politiki, kjer je strankarska disciplina bistveno bolj poudarjena, bi si bilo kaj takega težko predstavljati. Vprašanja varnosti so očitno bolj v ospredju kot na katerih koli ameriških predsedniških volitvah po koncu hladne vojne. Demokrati so postavili varnost na prvo mesto posredno - s poudarjanjem Kerryjeve vloge v Vietnamu. Republikanci so jo izpostavili neposredno, saj so jo kot osrednjo temo poudarili praktično vsi govorci. Čeprav je njihov predsedniški kandidat prvi del svojega govora v nasprotju z drugimi namenil iraški vojni) izvoljen v drugi predsedniški mandat z eno največjih večin v ameriški zgodovini - z "molčečo večino", kot jo je sam poimenoval. Tako tudi ni bil nenavaden cilj Ker-ryjeve ekipe, da se od protestov- še posebno radikalnejših - čim bolj distancira. Newyorški protestniki se po vsej konvenciji in njihove teme. Začela se je z govoroma sedanjega in prejšnjega newyorškega župana Michaela Bloomberga in Rudyja Giulianija. Naslednji dan sta bila v ospredju Laura Bush in Arnold Schwarzenegger. Predsednikova žena je poskrbela za osebno noto, kalifornijski guverner notranjepolitičnim temam, je bil pri tem, kot si je enoten velik del komentatorjev, bolj ohlapen. Glavna tema ostaja varnost, pri kateri se lahko Bush izkaže kot odločen voditelj. In če bo varnost do volitev ostala na tako osrednjem mestu, bo imel za izvolitev nekoliko boljše možnosti od Kerryja. Gjyle Vishaj Otroci so bili glavne žrtve teroristične akcije v Beslanu. bi ti sprožili svoje razstrelivo. Po eksplozijah so preživeli talci verjetno sklepali, da nimajo več česa izgubiti, če poskusijo zbežati. Toda teroristi so začeli streljati na bežeče, pri čemer niso imeli nobenih zadržkov, niti ko je šlo za otroke. Na nasprotni strani je mešanica ruskih elitnih specialnih enot, redne vojske, policije in oboroženih civilistov reagirala z napadom na teroriste v šolski zgradbi, da bi tako zavarovala bežeče talce. Kar naj bi bilo bliskovita akcija, se je spremenilo v spopad, ki je trajal ves dan. Po ruskih podatkih naj bi bili vsi napadalci ubiti, vsaj enega so ujeli živega. Čeprav ruske oblasti to zanikajo, ni povsem jasno, ali Okrutnost in nesposobnost Kombinacija najokrutnej-šega terorizma, ki ne izbira žrtev, in nesposobne avtokratske oblasti, ki preprečuje vsako kritiko na svoj račun, lahko vodi le v tragedijo, kakršna se je zgodila v Beslanu v ruski republiki Severna Osetija. Glavna žrtev obeh - islamskih teroristov in ruskih oblasti - so tokrat postali otroci. Dogodki so se začeli 1. septembra, ki je tudi v Rusiji prvi šolski dan. Izbira tega dne jasno kaže, da je bil cilj napadalcev povzročiti čim večje število žrtev. Niti ruske oblasti, ki so sicer že večkrat pokazale, da človeških življenj ne vrednotijo posebno visoko, niso mogle ostati indiferent-ne ob dejstvu, da je šlo za otroke. Zato so vsaj za začetek izbrale taktiko pogajanj, o vsebini katerih pa še danes ne vemo skoraj ničesar. In verjetno nikoli ne bomo zvedeli. Informacije o tem, kakšne naj bi bile zahteve teroristov, se med seboj ne ujemajo. Po prvih informacijah naj bi bili zahtevali izpustitev svojih soborcev, aretiranih po juni jskem napadu v Ingušetiji. Po nekaterih kasnejših podatkih iz ruskih in lokalnih osetskih virov naj bi bili zahtevali umik ruskih čet iz Čečenije ali pa tudi čečensko neodvisnost. Če je res šlo za te zahteve, je precej predvidljivo, da ruske oblasti vanje niso bile pripravljene privoliti pod nobenim pogo jem, kar so ugrabitelji v tem primeru tudi sami dobro vedeli. so zaprli v malo telovadnico šole in jih v tem veliko prenapolnjenem prostoru zadrževali v vročini brez hrane in večinoma tudi brez vode. Se posebno pri otrocih je bila dehidracija samo še vprašanje ur. V petek je prišlo do usodnih in še vedno ne prav pojasnjenih dogodkov. Ruskim oblastem je uspelo z ugrabitelji zjutraj doseči dogovor, da reševalci vstopijo v šolo in vsaj odnesejo trupla umrlih talcev. Nekaj minut po njihovem vstopu je po navedbah prič eksplodirala ena od bomb, nameščenih v telovadnici. Temu je sledila še večja eksplozija, po kateri se je porušila streha telovadnice. Uganka je, ali obstaja kakšna zveza med (dogovorjenim) vstopom reševalcev v zgradbo in temi eksplozijami, zaradi katerih je umrlo več sto talcev. Ruske oblasti povezavo zanikajo in trdijo, da niso z ničimer izzvale teroristov, da se ni kdo od napadalcev v splošni zmešnjavi vendarle izmuznil. Ponesrečena akcija Če verjamemo Putinovi različici zgodbe, napad specialcev na šolo ni bil načrtovan. Prav verjetno je, da si ruske oblasti niso želele pred očmi svetovne javnosti in ob vpletenosti stotin otrok ponoviti scenarija iz moskovskega gledališča leta 2002, ko so bile ruske specialne enote s svojim kemičnim orožjem za talce veliko nevarnejše in usodnejše od teroristov. Toda tudi če verjamemo, da so bombe po nesreči ali povsem samovoljno sprožili sami teroristi, medtem ko so se predstavniki ruskih oblasti dobronamerno pogajali, je nesporno, da so se ruske var- Krvavi razplet Kakršna koli so pogajanja že bila, pod obstoječimi pogoji niso mogla trajati dolgo. Ugrabitelji so zavrnili vodo in hrano. Svoje talce O Demokracija • 37/2004 Vladimir Putin, ruski predsednik: njegova trda Šamil Basajev, voditelj čečenskih upornikov: v roka je vse prej kot poroštvo za varnost. kolikšni meri je bila ugrabitev njegovo maslo? tujina nostne sile in njihovi nadrejeni izkazali za katastrofalno nesposobne. John McAleese iz britanskih specialnih enot SAS je rusko akcijo v izjavi za Guardian komentiral kot enega najslabših poskusov reševanja talcev, ki gaje kadar koli videl ali zanj slišal. Že površna analiza kaže, da je napak kar mrgolelo. Čeprav je bilo vsaj približno število talcev znano, znano pa je bilo tudi, kaj jih bo najverjetneje ogrožalo - od dehid-racije do strelnih ran - je bila organizacija zdravniške pomoči nezadostna in s preveč skromnimi zmogljivostmi glede na (popolnoma predvidljive) ogromne razsežnosti katastrofe. Čeprav je bilo jasno, da brez pravega povoda neposreden juriš na stavbo, polno otrok, ne pride v poštev, bi morale biti ruske enote dobro pripravljene, da v vsakem trenutku napadejo stavbo, če bi začeli teroristi ubijati talce. Ko se je to res zgodilo, so ruske enote sicer reagirale, vendar očitno brez načrta in popolnoma improvizirano. Kriza je trajala že od srede in od takrat bi bilo dovolj časa za zavarovanje širšega območja okoli šole, s katerim bi civiliste obdržali na varni razdalji od šole, teroristom pa preprečili pobeg. Medtem ko bi policija nadzorovala to širše območje, bi moral biti napad na šolo v skrajnem primeru, do katerega je žal dejansko prišlo, stvar specialnih enot alfa, ne pa nekakšne nekoordinirane mešanice vsega mogočega - od elitnih protite-rorističnih specialcev do oborože- tudi tuji, arabski borci, verjetno povezani z Al Kaido. Zmerni čečen-ski uporniki po drugi strani zavračajo povezavo s čečenskim uporom in namesto tega poudarjajo vpletenost skrajnežev različnih nacionalnosti: z, W > Pomanjkljiva organizi- ' 1 .¿iefci 'flsMilMSi'^ i^ffilSis HBQ9 preskromne Dolgotrajen spopad in zmešnjava namesto bliskovite koordinirane akcije zmogljivosti v Beslanu nih lokalnih civilistov brez pravega poveljstva. Ironično je, da je moral ruski predsednik Putin, nekdanji oficir KGB, ki je svojo oblast v veliki meri zgradil prav na uporabi trde roke in oborožene sile, nazadnje javno priznati šibkost prav na varnostnem področju. Kdo so teroristi? Njegova brezobzirna politika do Čečenije in širšega kavkaškega območja je vsekakor pripomogla h krepitvi še bolj brezobzirnega terorizma. Toda kdo so sploh ljudje, ki so si lahko za glavno žrtev izbrali otroke? Ruske oblasti so jih takoj povezale s čečenskimi uporniki, pri čemer bi lahko povezave po njihovih trditvah segale do Samila Basajeva, navzoči pa naj bi bili Osetov, Ingušev pa tudi Rusov. Zadnji podatki, kot kaže, deloma potrjujejo rusko in deloma če-čensko različico zgodbe. Napadalec, ki so ga ruske enote ujele živega, je Nur-Pashi Kulayev iz Čečenije. Med njegovimi sodelavci naj bi bil Ukrajinec Anatolij Khodov. Puti-novcmu režimu naklonjena televizija Kanal Ena je kasneje poročala, naj bi bili med napadalci Kazahi, Čečeni, Arabci, Inguši in "Slovani". Putin kot odgovor ponuja za- ostritev varnosti in se pri tem nos-talgično spominja varnih državnih mej iz časov nekdanjega sovjetskega totalitarizma. Čeprav lahko celo v skrbno nadzorovanih ruskih medijih najdemo kritike na račun ukrepanja ruskih oblasti, se velika večina teh kritik ne dotika ruskega predsednika, ampak se ustavi na nižjih ravneh. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi Putin zaradi tragedije v Beslanu spreminjal svojo politiko. Verjetneje je, da bo v njej našel le dodatne argumente za opravičevanje politike trde roke do Čečenije in vseh drugih premalo poslušnih etničnih, verskih in političnih skupin v državi. Toda nadaljevanje te politike Rusiji ne bo prineslo varnosti, čeprav bi Putinu uspelo dvigniti raven učinkovitosti ruskih specialcev na raven ameriških ali izraelskih. S teroristi, ki si za tarčo izbirajo otroke, se seveda ni mogoče pogovarjati. Toda takšen terorizem se je začel krepiti šele potem, ko je Putinova nasilna politika bistveno oslabila zmernejše voditelje med čečenskimi separatisti, kakršen je Aslan Mashadov. Putinov"boj proti terorizmu", v katerem ni prostora za dialog in je "terorističen" vsak poskus nacionalne osamosvojitve izpod ruske kolonialne oblasti, je do sedaj predvsem ustvaril plodna tla za rast resničnega terorizma. In nadaljevanje te politike pomeni, da lahko v bližnji prihodnosti Rusi pričakujejo podobne tragedije, kot se je zgodila v Beslanu. Gjyle Vishaj MIMENE STRANI SLOVENIJA TEL N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 intervju Je magister arhivistike. Leta 1973 je diplomiral iz zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in se zaposlil v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Leta 1986 je prešel v Arhiv SRS in bil od leta 1988 namestnik direktorice, od leta 1993 do 1. septembra 2004 pa direktor Arhiva Republike Slovenije. Zdaj je vodja Arhivskega centra za strokovni razvoj pri Arhivu RS. Po enajstih letih vodenja Arhiva Republike Slovenije vas je včeraj (pogovor je bil v četrtek, op. a.) na mestu direktorja nasledil Dragan Matic. Je prišlo med vami in vašim naslednikom, če tako rečem, do "predaje poslov"? Včeraj sva z zapisnikom opravila to predajo. Izročil sem mu ključe, magnetne kartice, šifre alarmnih naprav in program dela za letošnje in naslednje leto. Izročil sem mu tudi poročilo o delu arhiva za leto 2003 in finančno poročilo za letošnje leto. Seznanil sem ga še s programom dela do konca leta in s projekti, za katere sem se dogovoril za letos ali pa seveda že tečejo. Pogledala sva organizacijo, dejavnost arhiva ter novo notranjo organizacijo in sistematizacijo, ki velja bolj po naključju od prvega septembra naprej. Z vami se pogovarjam v sejni sobi arhiva. Ali to pomeni, da za vas pisarno še iščejo? Ne iščejo je, ne, je že določena. Sam bom od sedaj naprej vodja Arhivskega centra za strokovni razvoj; vodil bom arhivsko stroko v Sloveniji. Je pa s pisarnami v Arhivu Slovenije strašna stiska, dokler ne dobimo novih arhivskih depojev in delovnih prostorov na Roški cesti, kjer je bila nekoč kasarna JLA. Najprej bodo tam skladišča, potem še delovni prostori za arhiviste, filmske arhiviste in restavratorje. V Gruberjevi palači, kjer imamo delovne prostore, so v vsaki pisarni po trije, štirje ljudje. No, z nekaterimi preselitvami smo uredili tako, da imam po novem majhno pisarnico. natečaje za nove direktorje je treba po zakonu izvesti en mesec po izvolitvi nove vlade, se pravi en mesec po volitvah, ki bodo 3. oktobra. So torej v vašem primeru pohiteli? Pohiteli so pravzaprav izredno, ker je bil že prvi interni natečaj za direktorja arhiva decembra lani, vendarjebilizmenineznanihrazlogov umaknjen, 30. januarja pa je bil v uradnem listu objavljen javni natečaj za direktorja Arhiva Slovenije. Prijavili ste se za mesto direktorja arhiva kot človek z izkušnjami in pozitivnimi rezultati, izbran pa je bil človek, ki naj ne bi imel vodstvenih referenc. Kako je potekal postopek izbiranja? Tuje potreben nekoliko daljši odgovor. Javni natečaj je potekal izredno dolgo, čeprav bi ga bilo mogoče izvesti veliko hitreje. Sam pravim, da je bil skonstruiran s političnim ozadjem, kar je razvidno iz samega postopka, se pravi, da je šlo za politično kadrovanje, zaradi česar seje tudi zavlekel. Kar se tiče moje kandidature, je bilo že vnaprej odločeno, da ne bom direktor. S pomočjo vladne kadrovske službe je bilo pač treba izbrati kandidata, ki bi ustrezal političnemu ozadju, ki mu sam kot direktor nisem več ustrezal. Zakaj? Na čem to utemeljujete? Zato ker sem v svojem dolgoletnem delu dosegel tudi s pomočjo javnosti, novinarjev in deloma s pomočjo državnega zbora, da je Arhiv teža Arhiva Slovenije povečala, saj smo dobili dokumente, ki so poleg velike zgodovinske vrednosti imeli veliko pravno in politično vrednost. Prejšnje arhivsko gradivo te teže ni imelo, saj je bilo časovno bolj oddaljeno in tudi vsebinsko manj pomembno za državljane in državo samo. Dobili smo tudi celotno gradivo Sove, ne pa gradiva notranjega ministrstva, ki zadeva javno varnost po letu 1945, ker praktično ni nič ohranjenega, tudi Lajovčeve evidence udba.net oziroma CEK nam niso izročili. V kakšnem smislu ima to gradivo politično težo? Gre za gradivo, v katerem je cel kup osebnih in tajnih podatkov in se med drugim navezuje na politično dogajanje po letu 1945. Ko je Arhiv Slovenije vse to prevzel, sem sam za medije dejal, da bo uporaba arhivskega gradiva tekla po arhivskem zakonu, po zakonu o splošnem upravnem postopku in po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. To pa seveda mnogim ni ustrezalo in je celo vlada v osnutku predloga uredbe zahtevala, da tudi v državnem arhivu prikrivamo podatke, izdvajamo, izločamo dokumente strankam, skrivamo podatke, jih prečrtujemo in podobno. To praktično pomeni, da državljanom, ki pridejo po svoj dosje, po dokumente o nacionalizaciji, po dokumente o državljanstvu ali po dokumente za status žrtve vojnega nasilja, ne damo popolnih dokumentov, ampak jih na neki način s selekcioniranjem prečistimo in s prekrivanjem posameznih imen in priimkov ter raznih občutljivih podatkov razvrednotimo. Ali ni to nekoliko nenavadno navodilo? Če imajo stranke oziroma ljudje zakonsko podlago oziroma izkažejo pravni interes, da pridejo do svojega gradiva, jim v arhivu tega ne sme- Natečaj je bil skonstruiran s političnim ozadjem 30. januarja letos je bil v uradnem listu objavljen natečaj za novega direktorja Arhiva Slovenije, saj je vam mandat potekel. Drži. Vsem direktorjem organov v sestavi ministrstev in direktorjem vladnih služb je 28. julija lani po zakonu o javnih uslužbencih potekel mandat in smo postali vršilci dolžnosti. V zakonu so predvideni javni natečaji. In javne Slovenije prevzel praktično celotno ohranjeno gradivo Službe državne varnosti, partijsko gradivo - arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije pa republiške državne uprave, pravosodja in tako naprej, vse, kar je nastalo do leta 1991 in še naprej. Naš arhiv je prevzel tudi gradivo raznih skladov in drugih ustanov, tako da se je po prejetju vsega tega gradiva politična Pogovor z mag. Vladimirjem Žumrom mo narediti, ne samo po demokratičnih, etičnih in arhivskih strokovnih normah, ampak tudi po zakonih, ki sem jih prej omenil. Če uporabnik izkaže pravni interes, da potrebuje gradivo za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja, za popravo povojnih krivic, za denacionalizacijo ali za ugotavljanje državljanstva, za vojno odškodnino, če bo zakon sprejet itd., potem v arhivu absolutno Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 © intervju ne smemo skriti dokumentov, jih deloma prikriti ali prečrtati podatkov. Direktorji državnih arhivov te pravice nimamo že od leta 1997 dalje, ko je bil sprejet zakon o arhivskem gradivu in arhivih. Govorite o tako imenovani Gantarjevi uredbi? S to uredbo naj bi jih prikrivali še naprej, tako kot imajo to pravico državni organi. To delajo vseskozi na ministrstvu za notranje zadeve in pri Sovi. Zaradi tega je prišlo do spora in zapletov, kajti ko so stranke prišle v arhiv po določene dokumente, so ugotovile, da so jim prej na notranjem ministrstvu ali pri Sovi prikrili določene dele dokumentov, ki pa so jih pri nas dobili v celoti. In tako je prišlo do navzkrižja, saj bi bili ti državljani v drugačnem položaju pri različnih postopkih, če bi celotne dokumente imeli že prej. In tudi odločitve pri denacionalizaciji in odpravljanju medvojnih in povojnih krivic bi bile drugačne. Skratka, prihajalo je do velikih blamaž uradnih organov. Zato nekateri danes zahtevajo obnovo postopkov, procesov, da bodo ustrezno rehabilitirani oziroma da bodo dobili nazaj premoženje in podobno. Ker smo delali v skladu z zakoni, je prišlo do zahtev po moji zamenjavi. Je dodatne zahteve po vaši zamenjavi sprožilo morda tudi to, da so nekateri te svoje dosjeje predstavili javnosti? Mi strankam, ki potrebujejo podatke ali overjene dokumente za upravne in sodne postopke, vedno damo hkrati v podpis obrazec, s katerim se obvežejo, da bodo varovali osebne podatke, da bodo varovali občutljive podatke in da jih bodo uporabili izključno za pravni namen, za katerega zaprosijo. In to je največ, kar lahko storimo. Danes sem bral v časopisu, da dr. Rajko Pirnat pravi, da to ni povsem dovolj, da ne bi zlorabili podatkov, vendar več po sedanjih predpisih ne moremo storiti. Stranka dvakrat podpiše na posebnih obrazcih, da bo varovala osebne podatke, da bo varovala tajne podatke, in če se tega ne drži, mi ne moremo pomagati. Je pa v praksi prišlo do nekaj zlorab osebnih podatkov. Vinko Levstik je na primer dobil svoj obširni udbovski dosje in je dvakrat podpisal, da bo to uporabil za sodišče, kjer je bil potem tudi pravnomočno oproščen in opran krivde za nekatere poboje. En mesec po oprostilni sodbi pa je poklical ekipo nacionalne televizije in njihova kamera seje sprehodila po vseh 2.300 razstavljenih dokumentih in po imenih in priimkih uslužbencev in sodelavcev Službe državne varnosti in k enemu izmed njih so celo šli, kar pa je seveda kaznivo dejanje. No, vlada pa ni ovadila Vinka Levstika, ki je to dal v javnost, ampak je pritisnila name, češ naj bi bil kriv za to. Levstik je potem kmalu umrl in se glede tega ni Če uporabnik izkaže pravni interes, da potrebuje gradivo za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja, za popravo povojnih krivic, za denacionalizacijo, za ugotavljanje državljanstva, za vojno odškodnino, če bo zakon sprejet itd., potem v arhivu absolutno ne smemo skriti dokumentov, jih deloma prikriti ali prečrtati podatke. nič zgodilo. Podobno je bilo v primeru Dušana Lajovca, kije zlorabil osebne podatke za milijon Slovencev, ko je dal udba.net na splet, pa se mu ni skrivil niti las. Spet sem bil na udaru kot direktor, pa čeprav arhiv ni posredoval te evidence, saj je sploh nikoli ni imel v celoti. Imamo dele bi moralo to evidenco ministrstvo za notranje zadeve izročiti takoj po letu 1991, ker ni več v operativni uporabi, kot trdijo, ne pa da je prišla do Lajovca oziroma jo je ta od nekoga kupil. Po objavi te evidence ste imeli velik naval. Veliko ljudi je želelo izvedeti, ali hranite njihov dosje in kaj je v njem. Je to zanimanje še veliko? Malo manjše je res. Takrat je bil naval res velik, vendar je bilo nerodno odganjati stranke s pojasnilom, da dosjeja ni, če ga dejansko ni in je bil uničen že zdavnaj pred prevzemom v arhiv. Dosjejev je 74.000 na mikrofilmu, okoli 3.500 pa jih je v izvirniku na papirju v mapah. V določenih obdobjih po letu 1945 oziroma zlasti po letu 1965 so bili nekateri dosjeji uničeni. To vemo iz ohranjenih zapisnikov. Verjetno pa ni znano, koliko jih je bilo uničenih konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let? Tega podatka pa ni. Za vse pred letom 1989 obstajajo natančni podatki, po tem letu pa podatkov ni. Eni zamenjujejo udbovske dosjeje oziroma dosjeje Službe državne varnosti s "prever-kami". Te je res delala Služba državne varnosti oziroma njeni sodelavci. Če je kdo kandidiral za kakšno službeno potovanje v tujino ali za kakšno vojaško ali državno službo, ga je sodelavec ali delavec SDV iz njegove okolice preveril. Tako je nastala "preverka", kije bila dolga od pol strani do treh strani in je vsebovala cel kup podatkov o po- lt nam je prišel nekdo, ki je zahteval od nas dosje, saj je imel pri sebi njegovo številko. Pri nas so samo strmeli, kje je dobil to številko. Povedal je da na internetu. CEK oziroma te centralne evidence, nimamo pa je v celoti. Zato sem od ministra za notranje zadeve to javno zahteval, tudi preko državnega zbora, preko komisije za nadzor Sove, vendar še do danes te evidence nismo dobili. Pisno pa jo je obljubil gospod Lajovic. Je to pravna država? Mar te evidence niste prekopirali s svetovnega spleta? Nismo v celoti, prišli smo samo do črke K, ker je šlo to tako počasi, potem pa je inšpektor s prepovedjo blokiral spletno stran www.udba.net. Mi smo prvi ugotovili, da je to sploh na internetu, saj je k nam prišel nekdo, ki se je našel na internetu, in zahteval od nas dosje, saj je na udba.net našel njegovo številko. Pri nas so samo strmeli, kje je dobil to številko, in dejal je da na internetu. Sam sem o tem takoj obvestil ministra za notranje zadeve in direktorja Sove, začeli pa smo tudi presnemavati, kar pa ni način v pravni državi, saj nam samezniku: o njegovi zasebnosti, ideološki usmerjenosti, verski pripadnosti, dejavnostih, skratka, cela karakteristika. No, teh preverk imamo 40.000. imamo pa tudi 70.000 dosjejev emigrantov, to je tistih, ki so po letu 1945 odšli v tujino. To gre za politične emigrante, kot so domobranci in njihovi sorodniki, za ekonomske emigrante in deloma za njihove družinske člane. Vrniva se k vašemu neimenovanju. Kot razlog za vašo neustreznost so navedli, da ne izpolnjujete pogoja aktivnega znanja tujega jezika. Najprej so me s pomočjo kadrovske službe vlade, ki jo vodi Marko Kromar, spomnili, da je moja vloga nepopolna. Posebno natečajno komisijo je vodil Mirko Bandelj, za katero administrativne posle opravlja kadrovska služba vlade. Skratka, iz kadrovske komisije so mi sporočili, da je vloga nepopolna, ker naj ne bi bil pred- © Demokracija • 37/2004 intervju ložil potrdila, da izpolnjujem pogoj aktivnega znanja enega tujega jezika. Ko sem jim rekel, da sem predložil maturitetno spričevalo, ki dokazuje, da aktivno obvladam tuj jezik, so mi sporočili, da to ni zadosti. Potem sem jim sporočil, da je po tedanjem zakonu o gimnazijah, matu-riral sem leta 1968, to pravnoveljaven dokaz, da obvladam aktivno tuj jezik in da do sedaj ni bil sprejet noben zakon oziroma predpis, ki bi to maturitetno spričevalo razveljavil kot dokaz za aktivno znanje tujega jezika. S tem maturitetnim spričevalom sem pred tem že šestkrat dokazal aktivno znanje tujega jezika. Nazadnje leta 1993 tej vladi, ko sem postal direktor, pred tem pa leta 1988, ko sem postal namestnik direktorja, leta 1986, ko sem prišel v arhiv, pred tem pa za sprejem v službo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, za vpis na univerzo in za vpis na magistrski študij. Vedno je zadostovalo maturitetno spričevalo. To je zadostovalo tudi nemški vladi za štipendijo, ki sem jo dobil leta 1988. Sedaj pa mi kar nenadoma v kadrovski službi tega dokumenta ne priznavajo, posebna natečajna komisija ga nato niti ni pogledala in seveda tudi ne priznala. V odločbi posebne natečajne komisije maturitetno spričevalo sploh ni omenjeno, čeprav bi moralo biti po standardih in merilih uradniškega sveta za ocenjevanje uradnikov na položajih zadosten dokaz za oceno "ustrezen". No, pa saj vi, kolikor mi je znano, občasno predavate v nemščini. Seveda, ampak tu gre preprosto za nagajanje, za preprosto dejstvo, da mi ne priznajo potrdila, ker me je bilo treba na neki način izločiti iz kandidature. Potem sem imel zagovor na Bandljevi natečajni komisiji 2. aprila kot drugi kandidati. Bili smo štirje. In mi reče gospod Bandelj: matu-ritetnega spričevala vam ne priznamo in se o tem ne bomo pogovarjali. Pojdite na državni izpitni center delat izpit, trinajstega tega meseca so izpiti. In sem si rekel, da grem, čeprav sem imel vse polno službenih obveznosti, še velika noč je bila vmes. Na izpit meje prijavil sin, ker sem bil teden dni na službenem potovanju v Makedoniji. Na državnem izpitnem centru so mu rekli, da zadostuje izpit iz osnovne ravni. 13. aprila sem nato po enodnevnih pripravah z oceno zelo uspešno opravil izpit iz nemškega jezika na osnovni ravni, potrdilo pa sem predložil komisiji 22. aprila, kar je razvidno iz njene odločbe. Prej ga namreč nisem prejel. Nekaterim medijem sem to potrdilo že pokazal, saj zdaj gospod Bandelj v časopisju izjavlja, da izpita nisem opravil oziroma da potrdila nisem predložil. No, na komisiji mi niti tega potrdila niso priznali, ker so rekli, da osnovno znanje ni aktivno znanje, da je to samo višja raven, kar pa ni res, tudi osnovna raven je aktivno znanje, kar je razvidno iz potrdila. Preverjanja pasivnega odločitev. V utemeljitvi odločbe iz 2. aprila navajajo dejstva, ki so se zgodila po 2. aprilu, kar pomeni, daje vse skupaj pravni konstrukt, primeren za šolske učbenike. To je primer, kako se ne smejo delati odločbe. Ta odločba je dokaz, da je bilo vnaprej odločeno, da me je treba onemogočiti. Pravniki so bili očitno pod pritiskom in so delali kar-dinalne začetniške napake, kadrovska služba pa je dajala pri tem "strokovna mnenja", ki ne temeljijo na predpisih ali učnih programih, temveč na subjektivnih mnenjih oziroma na domnevah. Očitno so vas na neki način zavedli. Tako. Čeprav bi mi morali aktivno znanje tujega jezika priznati po standardih in merilih uradniškega sveta, kjer piše, da je za oceno ustrezno gimnazijsko znanje ali tečaj pete stopnje jezika. In to potrjuje tudi Urad za organizacijo in razvoj uprave, dr. Gregor Virant. Se več, že več kot dva meseca vladna kadrovska služba Na koncu takšnega kadrovanja sem prejel odločbo Bandljeve posebne natečajne komisije, da sem primeren za direktorja Arhiva Slovenije, da pa ne izpolnjujem pogoja jezika. znanja pa v Sloveniji od leta 1999 sploh več ni, torej greste lahko preverjat samo aktivno znanje jezika. Med osnovno in višjo ravnjo je res nekaj razlike, veliko pa ne. Obe ravni pa pomenita, da razumeš, govoriš in pišeš aktivno v tujem jeziku. Na koncu takšnega kadrovanja sem prejel odločbo Bandljeve posebne natečajne komisije, da sem primeren za direktorja Arhiva Slovenije, da pa ne izpolnjujem pogoja jezika. In v odločbi ma-turitetnega spričevala Bandelj sploh ne omenja, omenja samo to potrdilo in potijuje, da sem ga predložil 22. aprila. Odločba ima datum 2. april, ko je bila tudi seja komisije in sprejet izrek odločbe, kar potijuje, da je šlo za vnaprej pripravljeno pri novih razpisih direktorjev upošteva tudi gimnazijsko spričevalo in tudi takšno potrdilo, kot sem ga predložil jaz. Že dva meseca zdaj pri razpisih upoštevajo to, česar pri meni niso. Zaradi vsega tega ste proti posebni natečajni komisiji za izbor novega direktorja arhiva, ki jo je vodil generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, in proti vladi na upravnem sodišču vložili pritožbo. Pričakujete, da vam bo uspelo? Seveda, saj tuj jezik obvladam in imam za dokaz pravnoveljavne listine, ki so jih izdale ustrezne šolske institucije. To je prva tožba, ki sem jo vložil takoj potem, ko so mi vročili sporno odločbo. Drugo tožbo pa sem vložil po izboru dr. Dragana Matica za direktorja Arhiva Slovenije, ki je sicer prišel v igro v zadnji fazi, ko niso našli ustreznega kandidata. Vaš naslednik Dragan Matic je postal znan predvsem po tem, daje kot inšpektor RS za področje kulturne dediščine pri kulturnem ministrstvu kazensko ovadil novinarja Janeza Mar-keša, ko je le-ta objavil ime udbovca, ki je o njem še kot mladoletnem opravil preverko. S tem je na neki način odigral vlogo nekakšnega varuha Udbe oziroma SlužIle državne varnosti. No, očitno so ga izbrali tudi zato, ker je v vlogi inšpektorja le nekoliko deloval v smeri, ki so si jo želeli nekateri v vladi, vendar kot direktor ne bo mogel prikrivati dokumentov in jih izločati, ker to ni mogoče. Arhiv je velik, gradiva je ogromno, vse je evidentirano in popisano, postopki upo- Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 intervju rabe gradiva so predpisani in jih opravljajo posamezne notranje organizacijske enote. Če direktor nekaj protizakonito odredi, se mu strokovni delavec lahko upre. Pri vsem tem je dr. Matic kot kandidat za direktorja vstopil v to "politično kad -rovanje" šele na koncu kot izbrani kandidat in pri tem ni soudeležen. Izbrali so ga drugi, čeprav ne izpolnjuje vseh pogojev javnega natečaja. Hočete reči, da se časa ne da ustaviti, da se kolesa zgodovine ne more zavrteti nazaj? Ne, ne. Mi ne moremo priti v enopartijski sistem ali v sistem, ki smo ga imeli do leta 1997, ko je imel direktor pravico, da je odločal, ali vam bo dal gradivo, ali vam bo dal podatke ali ne. Do takrat smo imeli direktorji državnih in regionalnih arhivov po zakonu o arhivskem gradivu in arhivih vso pravico in možnost, da je recimo nekdo prišel po dokument, po odločbo o denacionalizaciji iz leta 1946, pa smo mu lahko rekli, da tega nimamo, čeprav smo imeli. To seveda ni bilo demokratično in normalno, zato smo direktorji na moje prizadevanje to pooblastilo izgubili, saj v Evropski zvezi ni države, kjer bi direktor lahko subjektivno odločal, komu bo dal neki dokument, komu pa ne. Lahko bi se zgodilo, da nekdo ne bi dobil dokumenta, ki bi mu pomagal pri rehabilitaciji ali priznanju, da je žrtev vojne, pri denacionalizaciji in podobno. Jaz sem vsem to dal in sem podpisal oziroma overil prek 90.000 potrdil oziroma dokumentov. In nikoli mi ni nihče očital, da bi komu kaj preprečil ali prikril. Da pa bi direktorji spet o tem odločali, to pa res ne gre več. Političnih direktorjev, ki delajo tako, kot je všeč trenutni vladajoči stranki, res ne bi smelo več biti. Če imajo ljudje pravni interes, imajo torej vso pravico, da dobijo dokumente, ki so povezani z njimi? Tako je. Sedaj so izšle spremembe in dopol- nitve zakona o splošnem upravnem postopku, kjer točno piše, kdaj stranka lahko zahteva ne samo osebne podatke, ampak tudi tajne. Če nekdo sproži zahtevek na upravni enoti za denaci-onalizacijski postopek, se sproži upravni postopek v zvezi z denacionalizacijo, in ko pride v arhiv, mora dobiti tudi tajne podatke, če so tako označeni ( to oznako imajo največ štirideset let). In ljudje so v takih primerih upravičeni tudi do tajnih podatkov. In kaj bo, ko bodo ljudje dobili še tajne podatke? Potem bo res hudič. No, saj jih potrebujejo za korektno izvedbo upravnega postopka. Res je. Posameznik bo šel s temi upravnimi podatki na upravno enoto in uveljavljal svoje pravice, potem pa bo lahko prekršil to tajnost in dal podatke v javnost. Naša država ni reagirala niti v enem primeru. In spet bo direktor kriv. Zato o tem ne sme odločati direktor, ampak mora uporaba tajnih in osebnih podatkov pa tudi poslovnih skrivnosti ter poklicnih in drugih tajnosti biti natančno določena v predpisih in sankcionirana kot kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku, kar v Sloveniji tudi je. Vam je Sova izročila vse arhivsko gradivo? Letošnje leto nam je izročila še tisto, ker so pred leti zadržali. Pomagalo je, ker sem nastopil v javnosti in pred komisijo za nadzor Sove v državnem zboru. Vrniva se zdaj k drugi tožbi. Jaz tožim vlado, ker je bil izbran kandidat, ki ne ustreza dvema pogojema. Nima treh let vodstvenih izkušenj na podobnih mestih, kot je direktorsko, ali pet let vodstvenih delovnih izkušenj, kot je na pri- mer vodja notranje organizacijske enote v upravi. In odločba, ki jo je novi direktor dobil, je popačena. Če berete pogoje v javnem natečaju, ki so bili objavljeni 30. januarja letos, in odločbo o imenovanju direktorja, primerjava pokaže, da so pravniki naredili veliko napako in so iz pogoja "ali 5 let vodstvenih delovnih izkušenj" izpustili besedo "vodstvenih" in pustili samo "delovnih izkušenj". Novi direktor vodstvenih izkušenj nima - eno leto je bil v. d. glavnega inšpektorja za kulturno dediščino, vendar to niso zadostne vodstvene izkušnje. Zaradi teh nepravilnosti želim, da se javni natečaj ponovi. Želim, da Arhiv Slovenije dobi ustreznega direktorja, ki ima ustrezne vodstvene izkušnje. Ob tem moram poudariti, da nisem v nobeni politični stranki, je pa res, da me bolj podpirajo desnosredinske stranke. Ob tem moram poudariti, da ministrica za kulturo ni bila proti meni, ampak bolj drugi v vladi - ljudje v ozadju in tudi na vrhu, ki so izvajali pritisk nanjo. Kot ministrica name ni nič vplivala in mi je pustila strokovno avtonomijo, je pa zaradi političnih pritiskov izbrala dr. Matica, ki je bil očitno za ljudi v vladi bolj sprejemljiv. Pri tem moram poudariti, da je tu glavno vlogo imela kadrovska služba in Bandljeva natečajna komisija. Se počutite lustrirani? Ne morem tako reči. Bolj se počutim užaljenega, ker me politično izigravajo in zafrkavajo z neznanjem tujega jezika, ki pa ga obvladam, in pri tem v vladni kadrovski službi in Bandlje-vi komisiji delajo pravniške napake. Gre za očitne napake, ki bi jih še otrok opazil. Ne bom privolil v to nepravno delovanje državne upra- ve. Na Upravni akademiji predavam poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom in si že trideset let prizadevam za večjo strokovnost javne uprave, zdaj pa sam iz-kušam to šlampasto pravno stroko in upravo. Je pa tudi precej ljudi, ki bi bili primernejši za vodenje arhiva kot izbrani kandidat. Nekateri so mi rekli, da zato niso kandidirali, ker so mislil, da bom tako ali tako jaz izbran, da bom v naslednjih petih letih izvedel še preostale projekte. Še pet let bi potreboval, da bi reorganiziral arhiv, da bo tranzicija v arhivski stroki končana. Mi smo še vedno sestavljeni iz treh nekdanjih specialnih arhivov in Arhiva SRS. Ko bomo šli na Roško v nove prostore, se bodo razmere postopoma uredile, saj bomo postali moderen nacionalni arhiv, ki bo temeljil na zgodovinski strukturi države, ne pa na kakšni politični podlagi. Metod Berlec No, očitno so ga izbrali tudi zato, ker je v vlogi inšpektorja le nekoliko deloval v smeri, ki so si jo želeli nekateri v vladi. © Demokracija • 37/2004 kultura Grafični oblikovalec in umetniški fotograf Jurij Kocbek se med 31. avgustom in 29. septembrom z razstavo Prve pokrajine priklanja stoti obletnici rojstva svojega očeta, literata Edvarda Kocbeka. Fotografije so na ogled v Bežigrajski galeriji 2 na Vodovodni 3 v Ljubljani. Jurij Kocbek, rojen leta 1949 v Ljubljani, je bil zaposlen v več tiskarnah kot reprofotograf, bilje tudi fotoreporter. Leta 1976 je začel oblikovati knjižne ovitke, pri čemer je zavzela pomembno plat umetniška fotografija. Opremil je a ¡5" I im I Skrivnostne pokrajine že več kot petsto knjig za sloven ske in tuje založbe. Ukvarja se tu di z oblikovanjem celostnih gra fičnih podob, znakov, razstav in podobno. Svoje fotografske stvaritve je doslej predstavil na razstavah po Sloveniji, Avstriji in Združenih državah Amerike. Pravljično premikanje Kocbekove fotografije po mnenju Sarivala Sosiča, ki je zapisal spremno besedilo k vadnih in oddaljenih svetovih, razstavi, zaznamujejo pravljično Avtorjeva podoba seje razvila po premikanje po navidezno nena- načelih ponavljanja, prekrivanja, stopnjevanja in zgoščevanja v spodnjem delu fotografije. Poraja se občutek nadčasov-nega lebdenja kot značilen idejni temelj, ki preveva mnoge Kocbekove fotografije. Svet Kocbekovih podob se ne razlikuje od resničnega sveta. Tudi v njem so trenut- ki, ko narava ustvari podobo, ki je v nekem trenutku neverjetna in čudovitejša od običajne podobe. Prav iskanje takšnih nenavadnih trenutkov, ko se nebo in zemlja ujameta v negibnem, v mirovanju, ponazarja Kocbekova fotografija. Fotografirani svet je enovit in koherenten; fantastičnost ni iracionalna podoba sveta, temveč le del različne ravni realnosti. Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 Začetek v Barceloni Dnevi evropske kulturne dediščine Dnevi evropske kulturne de- rope in Evropske unije, se je začel leta diščine 2004 so se letos uradno za- 1991. Pod geslom Evropa, skupna čeli 3. in 4. septembra v Barceloni, dediščina vsaka od sodelujočih držav Dnevi tradicionalno potekajo vsa- izbira temo po lastni presoji, okrog ko leto septembra, prek njih pa katere pripravi različne dogodke, po- okrog 800 milijonov Evropejcev vezane s kulturno dediščino, spoznava spomenike in zgodovin- V Barceloni je bil eden od poudar- ska prizorišča, ld običajno niso od- kovletošnjega programa slovesnost ob prta za široko publiko. Dneve ev- podelitvi nagrad mladim zmagoval- ju zgodovine Katalonije (Museu d'His- bilvPalačikatalonskeglasbe(Palaude ropske kulturne dediščine zazna- cem mednarodnega fotografskega na- toriadeCatalunya).Uvodnaslovesnost la Musica Catalana), udeležili sta se mujejo v vseh 48 državah podpis- tečaja na temo kulturne dediščine, na je svoj vrhunec dosegla v soboto, ko so ga tudi namestnica generalnega sek- nicah evropske kulturne konven- kateremjesodelovalokakšnihstomla- pripravili predstavo Zvok in svetloba, retarja Sveta Evrope Maud de Boer- cije Sveta Evrope, tudi v Sloveniji, dih fotografov iz več evropskih držav, ki jo je posebej za to priložnost obliko- Buquicchio in ministrica za kulturo Projekt, ki je skupna akcija Sveta Ev- SlovesnostjepotekalavpetekvMuze- val arhitekt Dani Freixes. Dogodek je Katalonije CaterinaMieras. B. K. kultura Šolski zvonec je znova zazvonil in brezskrbne počitnice so zamenjale dejavnosti, ki mlade glave bogatijo z znanjem. V Cankarjevem domu so predstavili kulturno-vzgojni in otroški program za novo šolsko leto. Učitelji in profesorji bodo svoje učence in dijake lahko popeljali v svet gledališča, literature, filma, glasbe in likovne umetnosti. 1 rJ r \ ; rJ- r r 1 r r Med kulturno-vzgojnimi učnimi urami v novem šolskem letu je voditeljica kultumo-vzgojnega in humanističnega programa v Cankarjevem domu Barbara Rogelj izpostavila projekt Igralec 20. stoletja, nadaljevanje predstave Igralec, ki je prikazala pet postaj gledališke zgodovine. Nova predstava je osredotočena na avantgardno 20. stoletje, nastala pa je (prav tako kot Igralec) po scenariju in v režiji Barbare Hieng Samobor, v kostumih Barbare Stupica in z igralci Natašo Barbaro Gračner, Igorjem Samo-borom in Matjažem Tribušonom. V gledališkem delu programa sta še predstavi Začasno avtonomna cona Mateja Kejžarja, Alda Ivančiča in skupine The Stroj ter Psihoza Sarah Kane. Glasbena vzgoja Za glasbeno vzgojo bo poskrbela pevka Brina Vogelnik z zasedbo, ki bo mlademu občinstvu predsta- vila slovensko ljudsko izročilo. Glasbeno učno uro bo oblikovala tudi skupina Terra Folk, ki se bo v novi sezoni sprehodila skozi glasbeno tradicijo balkanskih in slovanskih ljudstev. Namen te učne ure je spodbujanje ustvarjalnosti in na humoren način približati glasbo, ki jo mladi redko poslušajo. Sicer pa glasbeni program dopolnjuje ustaljeni repertoar, kot sta srečanje s policijskim orkestrom in simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije. Knjige, knjige, knjige Na področju literature, kjer se za otroke in šolarje obeta več prireditev v okviru knjižnega sejma, bo skupina Hamlet Ekspres, zasedba literata in glasbenika Andraža Poliča, prikazala sintezo poezije in glasbe. Dijakom bo namenjena tudi prireditev Čompasta poezija, na kateri bodo s pomočjo zasedbe Compe in njiho- vega protagonista Janeza Škofa odkrivali poezijo Zajca, Rozmana, Kocbeka, Jesiha in drugih, medtem ko bo gledališko-literarna učna ura Čarobne besede učencem višjih razredov osnovnih Sol ponudila vpogled v prevajanje literarnega jezika v gledališki oziroma vizualni izraz. Film Mladi ljubitelji sedme umetnosti imajo priložnost, da med 1. sep- c*« ' ».¿i.' ® r- £ 8 9L i 0 T> D 1_ 3 3 3 ItiUHO j VGIMIB Naš čas. d.o.o . Kidnčeva 2a, Velenje tel: 03/ 897 50 03. fax 03/ 5869 263 tembrom in 15. oktobrom vpišejo enega od dveh abonmajev s po sedmimi filmi. Abonma "retro7" obsega izbor filmskih uspešnic oziroma odkupljenih filmov Cankarjevega doma, kot so Rdeči boggie ali kaj ti je deklica Karpa Godine, Podzemlje Emirja Kusturice ali Vse o moji materi Pedra Almodovarja. V abonmaju "trend7" so združeni filmi, ki jih je za odkup izbrala voditeljica filmskega programa Jelka Stergel. Med drugim si bo mogoče ogledati Mo-derndorferjevo Predmestje ter omnibus o 11. semp-tembru. Projekcijam filmov bodo sledila še predavanja slovenskih filmskih ustvarjalcev. Še več! Najmlajše bodo v decembru popeljali v kraljestvo pravljic. Za otroke od 4. do 10. leta sta znova razpisana abonmaja Sesterček in Osmerček. Omeniti velja še 20. festival dijaške ustvarjalnosti Transgenera-cije, ki bo aprila prihodnje leto, in razpis srednješolskega natečaja za najboljši ha-iku, ki bo izveden v okviru Japonske pomladi 2005. Priložnosti za spoznavanje in odkrivanje novega torej ne bo manjkalo. Barbara Kavtičnik © Demokracija • 37/2004 kultura Mini teater, ki domuje na ljubljanskem gradu, "ima v nasprotju z abonmajskimi gledališči veliko umetniško svobodo, zato se lahko posveti skritim dramskim in lutkovnim biserom ter tako preizkuša nove poti gledališke umetnosti", je dejal hišni režiser Ivica Buljan. V novi sezoni pripravljajo odlične predstave. Medtem ko se je končalo 6. mi-nipoletje mednarodnega lutkovnega festivala, ki vsako leto pritegne več, tudi tujih, malih in velikih obiskovalcev, so v Mini teatru že predvideli številne nove projekte. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi sta direktor in umetniški vodja Mini teatra Robert Waltl in hišni režiser Ivica Buljan dejala, da za novo sezono znova pripravlja- jo sedem premier za dramski in otroški program, krog "njihovih" igralcev je čedalje večji, čedalje več pa je tudi mednarodnih gostovanj in nagrad za njihovo delo. Velike predstave Mini teater pripravlja velike predstave. Prva pravljica Prvega od tako imenovanih biserov so na gradu premierno uprizorili že v soboto, 4. septembra. Otroško predstavo Pravljica o carju Salta-nu, o njegovem sinu, slavnem in mogočnem junaku knezu Gvidonu Saltanoviču, in o prekrasni carični labodki Aleksandra Sergejeviča Puškina je režiral znani ruski režiser in igralec Aleksander Anurov, nastopili pa so: Nataša Matjašec, Milan Štefe in Akira Hasegawa Anurov. Ruski režiser na tiskovni konferenci o predstavi ni želel veliko govoriti - dejal je, naj o delu umetniške ekipe (v kateri so tudi skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografinja in oblikovalka lutk Ana Viktorova in kostumografi-nja Ana Savič Gecan) presodi občinstvo. Igralec Anurovje priznal, da zelo občuduje delo zasebnega gledališča, ki se preživlja, ne da bi podleglo komercialni logiki. Prihaja Čarobni prah in še več 16. septembra bo na sporedu še ena novost za otroško občinstvo - Čarobni prah, ki ga je napisala Maja Končar, režira ga Nina Skr-binšek, igrali pa bosta Nina Iva-nič in Maja Končar. Predstava z delovnim naslovom Kako se pride na oni svet (premiera bo predvidoma oktobra) se bo posvetila umorov v zgodbi o Hamletu bo v Buljanovi režiji in interpretaciji Veronike Drolc, Josea, Mince Loren-ci in Roberta Waltla oživela oktobra, drama Marš, prav tako v Buljanovi režiji, pa julija. Tretji in zadnji dramski projekt v produkciji Mini teatra bo New York, New York v režiji Ivana Talijančiča. Barbara Kavtičnik Poskrbeli bodo za otroke in odrasle ... Dramski program Dramski program Mini teatra, za katerega je odgovoren Buljan, bo sledil tradiciji uprizoritve manj znanih del. Ekipa gledališča za prihajajočo sezono pripravlja kar dve svetovni praizvedbi del Bernarda-Mini teater na ljubljanskem gradu Mariea Koltesa. Predstava Dan slovenskim ljudskim pravljicam v glasbeni preobleki. Idejna zasnova in glasba je delo Petra Kusa, režija je v rokah Barbare Bulatovič, nastopali pa bodo Boštjan Gorenc -Pižama in skupina Tolovaj Mataj. Marca prihodnje leto bo premiera doživela mojstrovina Hansa Christiana Andersena Stanovitni kositrni vojak, kijobo režiral Waltl. Prebrisani zajec Sparky je predstava, ki jo je naročil Interspar. Sparky je sicer že doživel nekaj ponovitev v trgovskih centrih, toda uradna premiera bo, tako Walti, ki je Sparky-ja tudi režiral, v jesenskem času. Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 ^ kultura Floris Oblak se je rodil leta 1924 na Vrhniki. Leta 1949 je diplomiral na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici iz slikarstva in leta 1951 na grafični specialki pri profesorju Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval se je v Parizu, kjer se je intenzivno poglabljal v študij srednjeveške plastike (romantika in gotika), hkrati pa spoznaval vse smeri ev- ropskega in svetovnega slikarstva. V Italiji se je posvečal predvsem študiju umetnostnega prehoda iz bi-zantinizma v gotiko in renesanso. Nenehno se je vračal v evropske prestolnice in njihove galerije. Od leta 1954 do 1989 je deloval kot likovni pedagog (gimnazijski profesor). Vrsto let je vodil dijake na strokovnih ekskurzijah po celotni Sloveniji in zamejstvu, po Jugoslaviji (Split, Dubrovnik, Za-dar, Sarajevo), posebno po Makedoniji (srednjeveška cerkvena arhitektura in stensko slikarstvo, galerije ikon - Ohrid), na Dunaj, v Benetke itn. Za svoje pedagoško delo je leta 1976 prejel medaljo dela. Pred časom so se na Vrhniki začeli pogovori med Florisom Oblakom, takratno voditeljico Cankarjevega doma na Vrhniki in tedanjim utrudno obdajal z galerijo novih in novih podob, ki s svojim strme-njem iz mraka že tudi same postanejo njegov temeljni navdih in spomin. Kristalično in barvno preta-njeno umetnikovo slikarstvo pa izvira iz doživljanja samote, posvečenega razmišljanju o smrti. Vse o njem je docela neimpulzivno in do kraja premišljeno obdelano, nikoli krčevito ali čustveno kričeče, ampak iz- Le souvenire a la mere, 1958 Občina Vrhnika je ob osemdesetletnici svojega rojaka, slikarja Florisa Oblaka, izdala zajetno monografijo o njegovem umetniškem opusu. Hkrati je slikar občini podaril v last svoja tlela, ki bodo poslej vedno na ogled ljubiteljem slikarstva. Kaj si lahko slikar in javnost želita boljšega kot takšne sinergijske izmenjave? podarjene slike izdala monografijo, v kateri bi bil predstavljen celotni Oblakov umetniški opus. Dogovor je bil uspešen in ob slikarjevi osemdesetletnici tudi uresničen. Občina Vrhnika je izdala izčrpno monografijo s preprostim naslovom Floris Oblak. Obsežno študijo o slikarje-vem slikarskem opusu je napisal dr. MilčekKomelj. Na predstavitvi monografije na Vrhniki je dr. Ko-melj o Oblakovem slikarstvu med drugim dejal: "Je izrazito samosvoj umetnik, umaknj en v tišino in v svoj svet samote. Začel je kot grafik, se umaknil v svet slikarstva, kjer je najprej deloval kot portretist, predvsem avtoportretist. Nato pa se je ne- Bil 1 rJ- 1 r Dekle z jabolki, 1959 županom o možnosti podaritve umetniške zbirke slik občini Vrhnika. Podarjena umetniška dela bi postala stalna vrhniška zbirka slik, ki bi si jih bilo mogoče vedno ogledati. Pogovori so bili "trdi", občina Vrhnika naj bi za "protiuslugo" za Ikonski buket 1,1989 razito intimno in simbolično, navzven perfekcionistično, a nikakor ne prazno, marveč izpolnjeno s skrivnostnim hladnim sijajem, ki skuša osvetliti in živo obarvati življenjski mrak, iz katerega v umetnika sije misel na smrt." turno nutsstu mu, e.o.o.. itunjt m juHut AiHtttitV m », 3340 SMAtJi PDI JiliMI trna«, (to) in t: to. ittmo, (trn it rt no WWH. R AStO.S7AJSttSkl.VAL St postati naročnik tednika © Demokracija • 37/2004 Naravni parki Slovenije Založba Mladinska knjiga Knjiga Boruta Mencingerja, uveljavljenega slovenskega avtorja predvsem poljudnoznanstvenih televizijskih oddaj, se vključuje v sodobne tokove vedno večje ozaveščenosti o pomenu in vredotah ohranjanja narave. Zasnovana je kot priročnik, ki predstavlja 48 zavarovanih oziroma za zavarovanje predla- ka, Kristusa. Upesnjenje vseh pomembnih dogodkov v Jezusovem življenju, od rojstva preko iniciacije do križanja, nas vodi skozi intimni curriculum vere do poskusa poslednjega spoznanja o miru in dodatka, kjer se pesnik-freskant skozi parabolo o svetem Tomažu vendarle in spet sprašuje, koliko je izpolnil svojo žejo po spoznanju in kako nemiren je dvom, ki mu brani, da bi se sprijaznil s katerimkoli spoznanjem. Edvard Kocbek Mohorjeva družba Celje Ob stoti obletnici rojstva Edvarda Kocbeka (27. septembra 1904) je celjska Mohorjeva izdala o njem dokumentarno monografijo. Profesor France Piberenik v uvodu na kratko predstavi čas in razmere, v katerih je deloval Kocbek, in njegovo življenjsko pot. Sledi izbor njegovih dnevniških in drugih zapisov pa tudi odlomkov njegove poezije, v katerih se odslikuje pot ene najvidnejših in naj- ganih območij po Sloveniji. Opisani so glavni dostopi na območja ter navedeni najlepši in najvrednejši naravni in kulturni spomeniki v okviru splošnih značilnosti območja, vse skupaj pa je dopolnjeno z nizom barvnih fotografij. Knjiga je izvrstno dopolnilo turističnega vodnika in atlasa Slovenije, pomembno pa je tudi njeno vzgojno poslanstvo. Poslikava notranjščine Cankarjeva založba Poduhovljena, k transcendenci obrnjena pesniška zbirka Jožeta Snoja prinaša pesnikove dvogovore z Bogom v kompozicijsko premišljeni in izčiščeni zbirki, zastavljeni v izhodiščnem soočenju z ničem nebivanja. Od tod raste polagoma poslednje Upanje - iskanje božje vsepičujočnosti, sprva skozi zapise o praznikih kot tistih dneh, ko je človek povzdignjen nad vsakdanjik in približan božjemu. Zgodba se potem previje in človekove postaje zamenjajo postaje bogačlove- spornejših osebnosti slovenske zgodovine v obdobju med drugo svetovno vojno in po njej. Kocbeka ob bogati fotografski dokumentaciji, ki jo je zbral in uredil Jurij Kocbek, spremljamo od otroških let v rodni Prlekiji do gimnazijskih in prvih študijskih let v Mariboru ter potem v Ljubljani, začetkov njegovega kulturnega in političnega delovanja, družinskega življenja, delovanja med drugo svetovno vojno do povojnega obdobja in trpkih razočaranj. Žene nacistov Založba Orbis Ženske so Hitlerju utirale pot od prve ure njegovega vzpona. Vpeljale so ga v ekskluzivne družbe in ga gmotno podpirale. V žaru Hiderje-ve karizme se je v strankinih krogih v Nemčiji pozabilo, kako zaničljiv odnos je imel NSDAP do žensk. Pa vendar je nacistični ideal ženske najmanj ustrezal prav soprogam, ljubicam ali prijateljicam nacističnih voditeljev. Eva Braun se niti približno ni nameravala odpovedati visoki modi ali ličenju, vadila je body building in snemala filme. Margarete Himmler, nekdanja bolniška sestra, je preveč zaničevala svojega moža, da bi se menila za njegove ideje. Emmy Goring si je utrla pot kot igalka in Carin Goring je bila zgled politične agitatorke. Bile so samosvoje, vplivne pa tudi zveste svojemu idolu. Po Hitlerjevem samomoru skupaj z Evo Braun v bunkerju je bil tudi njihov konec pretresljiv. Likovne impresije 2 Založba Mondena Likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe je avtorica tridesetih knjig, od tega desetih s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike. Ob postavitvah razstav piše eseje o likovnih ustvarjalcih in ocene njihovega dela. V knjigi Likovne impresije 2 je zbranih enajst esejev o umetnikih, ki so v svoj likovni prostor naselili človeka. Nekateri avtorji govorijo o človeku, njegovem razmerju do sveta in soljudi odprto, kjer je vsebina slike očiščena nebistvenega, drugi prikrito preko krajine ali z abstraktno likovno govorico. Avtorica s samosvojim in subtilnim slogom vživljanja v umetniška dela in s poetičnostjo jezika ponuja enega od načinov pisanja o vizualni govorici. recenzije Slikovni slovar Založba Mladinska knjiga Otroški Angleško-slovenski slikovni slovar za osnovno šolo s pomočjo hudomušnih stripovskih risb razlaga temeljne pojme iz angleškega besedišča. V njem so slovenski prevodi več kot tisoč angleških besed, ki so razvrščene po abecednem redu, primeri uporabe besed v lahko razumljivih angleških stavkih, 16 velikih ilustracij s temami iz vsakdanjega življenja, 25 informativnih okvirčkov z jezikovnimi in kulturnimi posebnostmi, vaje za pravilno uporabo slovarja idr. Primerno za osnovnošolsko stopnjo in mlajše uporabnike, ki se prvič srečujejo z angleškim jezikom. Zeleni planet? Didakta, Radovljica Človeštvo je v razburljivi drugi polovici 20. stoletja doživelo povečanje blaginje, hkrati pa so se zaradi svetovnega prebivalstva, porabe energije in drugih naravnih virov pritiski na zeleni planet zelo okrepili. Tudi Slovenija, barvit pokrajinski mozaik, prispeva glede na število prebivalcev Dr. Dušan Plut Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju nadpovprečen delež k obremenjevanju Zemlje. Naravi in njenim virom prilagojen materialni napredek planeta in Slovenije ni samo ena izmed možnosti, temveč civilizacijska nujnost. Naši potomci nas bodo ocenjevali zlasti po ohranjenosti zeleno-modrega planeta, prejeti naravni doti, ki jim bo omogočala zdravo življenje in blaginjo. Knjiga dr. Dušana Pluta Zeleni planet? nas opozarja na našo odgovornost do okolja. I. Ž. PARKI Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 © revolucija Glavni partizanski spomenik v Bohinjski Bistrici brez olepšav prikazuje, čemu so partizani med vojno služili. Sopotnik revolucije Edvard Kocbek je leta 1975 o začetku "državljanske vojne" dejal: "Med nami se je odprla najhujša vojna, bratomorna vojna, in partija je mogla zdaj seči po svojem nesrečnem klasičnem vzorcu, ki smo se ga najbolj bali, da bi z njim v srednji Evropi ponovila svojo revolucijo. Državljanske vojne ni mogel nihče več ustaviti, čeprav na partijski strani o njej ni smel nihče govoriti. Tito je po zagrebškem 'Vjesniku' (24. maja 1972) to potrdil tudi za Slovence, ko je govoril o razmerah v ostali Jugoslaviji: 'Slično je bilo i u Sloveniji. Bio je to, dakle, gradjanski rat. No o tome nismo htjeli govoriti u toku ra- "Ljubljeni tovariš Stalin" 6. in 12. novembra 1942 je Kardelj napisal poročilo Josipu Brozu-Titu in Kominterni, v katerem je med drugim zapisal tudi naslednjo gozljivo ugotovitev: "Borbe v oktobru se vrše predvsem proti beli gardi. Razorožena cela vrsta vasi, ki so jih belogardisti na silo oborožili v Suhi krajini in na Dolenjskem." 7. novembra je partizansko glavno poveljstvo izdalo dnevno povelje, v katerem je svoje partizane hu j-skalo z naslednjim besednjakom: "Bili smo, bijemo in bili bomo preklete belogardistične izdajalce. Po-deseterili in postoterili bomo svoje napore. Iztrebili bomo zavrženo belogardistično svojat s slovenskih tal. /.../ Živel genialni vodja narodov in vsega naprednega človeštva, ta, jer nam to ne bi koristilo.' Slovenija je postala prostor najhujšega prelivanja krvi, izgubam vo jaških operacij so se pridružile vedno pogostejše likvidacije v osvobodilnih vrstah." Seveda je to izjavo Kocbek dal potem, ko so ga komunisti zavrgli in ko je ekskomunikacija trajala že več kot dvajset let. Leta 1942 je Kocbek razmišljal drugače. Dva dni po umoru dr. Lamberta Ehrlicha, ko je prišla vest do njega, je v svoj dnevnik zapisal naslednje odiozne besede (28. maja 1942): "Pred seboj vidim mrtvega Ehrlicha, ki sem nekoč tudi jaz z njim mnogo govoril. Kljub svoji vedno hitrejši poti v slovenski fašizem bi zanimivi mož še živel, ko bi /.../." Pravica "biti neusmiljen" Poleg tega, da je bil povsem pod vplivom komunističnega izrazja ("pot v slovenski fašizem"), je Kocbek Ehrlichov umor sprejel povsem hladno. V nadaljevanju ga je s teore-tizacijo celo upravičeval: "Če je v mirnem času kazensko pravo postavljalo sankcije s stališča osebne človekove blaginje, potem je cilj revolucionarne justice jasna, kolektivna blaginja. Pozornost politične justice je obrnjena na ogrožene ljudske skupnosti, ne pa na psihologijo obsojenca. To se pravi, da sme določena ljudska skupnost z vso pravico seči po revolucionarnih sankcijah, kadar je njen obsoj ogrožen, posebno, kadar bije boj na življenje in smrt. Kdor je v takem stanju odgovoren za kolektivno usodo, ima pravico biti neusmiljen, sme vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozi- re na osebne kvalitete in namene." Kocbek je med vojno napisal veliko takšnih besedil, v katerih je kar mrgolelo komunističnega besednjaka (npr. "ljudska skupnost", kar je drugi izraz za revolucionarno kliko), revolucionarne zločinske logike in zagovora revolucionarnega terorja. Poglejmo si še en Kocbekov pogled iz tistega časa. Ko je 11. 6.1942 prebral "zapisnik o zaslišanju kaplana /Henrika Novaka/ in učiteljice /Darinke Čebulj/ iz Hinj ki sta bila justificirana", je v svoj dnevnik zapisal: "Skupno sva /s Kidričem, op. I. Ž./ ugotovila, daje potrebno dvoje, prvič, da dobimo kolikor mogoče prave krivce v roke, drugič pa, da duhovnike, ki začenjajo ogrožati naše delo, justificiramo po treznem premisleku vseh okoliščin." ŽRTVOVAL! SO ŽIVLJENJA REVOLUCIJI BOR C godec 'tomaž zn ! DAR viktor torkar fpanc majhen florjan ar h adojž kern07 srešfrt r6 2 mto bogo m i fi r a v n t k j 07. e" f rfftflaft jože ritnik a*nlf&n ! po Cajnar framc s^eNBler Jože' R A V'N i~K F fi Afj *C ' - OGR iW BOŽIDAR TH'AtER FRANC GR0B07EK FRANC TfiALER JiflEZ SE! AN JGZE V/DOVOD" A' FR"ANC AR M JANEZ & "Mora uporabiti silo" Kocbek se je torej tistega krvavega junija 1942, ko so komunisti in njihovi partizani z umori povsem ponoreli, izrecno zavzel za pobijanje duhovnikov. 16. septembra 1942 je v dnevnik zapisal še eno definicijo revolucije oziroma opravičilo takratnega partizanskega pobijanja Slovencev: "Revolucionarnost ni slepa pokorščina tem zakonom ali ideologiji in tehniki sredstev, ni slepo trošenje elementarnih sil in tudi ne zavračanje tisočletne človeške izkušnje, temveč je tisto aktualizirano razpoloženje, v katerem se zgodovinski človek uveljavlja v vsem svojem naravnem in družbenem bistvu. Konkretni človek neke dobe mora uporabiti silo, da si položi višje družbene temelje in si omogoči izživljanje svoje osebne svobode. Smisel revolucije ni torej v revoluciji sami, temveč v človeku, ki jo izvrši zato, da si izpolni svojo svobodo." Po Kocbeku so komunisti torej pobijali Slovence zato, da so si "izpolnili svojo svobodo", kar med drugim pomeni to, da so prišli na oblast. Seveda leta 1941 in 1942 ta "osebna svoboda" ni bila tako močno tlačena, da bi bilo potrebno "tlačitelje" oziroma politično drugače misleče ubijati. "Iztrebili bomo Z" O Demokracija • 37/2004 revolucija veliki strateg narodnega in člove-čanskega osvobodilnega boja, naš ljubljeni tovariš Stalin." 7. novembra je Kardelju poslal poročilo Franc Leskošek: "Nadalje, da je bela garda (Mihajlo /mi-hajlovičevci/) precej razvita in zelo aktivna, imajo precej razpredeno organizacijo. /.../ Pravi pa /Boris Kraigher o razmerah na Primorskem/, če se ljudstvu razloži razlika med čet-niki in partizani, da se takoj prežene vpliv Mihajla, tudi vse iluzije o bivši Jugoslaviji in Angliji takoj izginejo. Pravi, da predstavlja aktivnost bega in Mihajla kot centralna baza za primer kake ugodne mednarodne situacije (separaten mir z Anglijo) veliko nevarnost za celotno osvobodilno gibanje v Sloveniji." Beri: za oblast komunistov. "Uspelo ji je pa /partiji v Vipavski dolini/ vodstvo bega razbiti in pripraviti nekatere skupine do tega, da so prenehali izdajati svojo literaturo /.../." Zločinski pohod 7. novembra je Kardelju in Kidriču pisal Ludvik Smrekar, komandant III. bataljona Zapadnodolenj-skega odreda: "Sinoči so šli naši v akcijo v Sp. Kašelj /prav: v Zgornji Kašelj/, da v zasedi ulove nekega voditelja bele garde /Jožeta Bezla-ja, Bevkarjevega/ in da spotoma prinesejo nekaj materiala, ki smo si ga tam nabavili. Ker tistega ni bilo na mesto, kjer so naši imeli zasedo, so šli na svojo roko, češ da ga na vsak način morajo uloviti. Sli so namreč na njegov dom in obkolili njegovo hišo. Trkali so na vrata in zahtevali, naj jim odpre. Bilo je že napačno, ker niso računali s tem, da ima orožje doma. V hiši so bili trije. Ko so naši vlamljali vrata, niso opazili, da lahko z vrha meče nanje bombe, kar so beli tudi storili. Se preden so naši vdrli skozi vrata, so begi začeli metati bombe točno v sredo, med naše. Na istem mestu so bili takoj trije laže ranjeni, dva malo teže in en mrtev. Ker so bili tako presenečeni, so se morali umakniti /.../. Mrtveca so morali pustiti /.../." Pred seboj imamo klasični opis zločinskega pohoda, kar so partizani takrat počeli množično. 9. novembra je Kardelju in Kidriču poslal poročilo Ivan Maček, komandant glavnega partizanskega poveljstva, v katerem je med drugim zapisal: "Bega v resnici poskuša izvršiti mobilizacijo v tem kraju. /.../ Ljudje so po veliki večini odločno proti begi. Tukaj je celo nekaj duhovnikov, ki javno nastopajo proti begi. Da navedem primer, kako postopa nek duhovnik. Nedavno je prišel nek kmet, ki ima svojega sina v beli gardi, k temu duhovniku in ga vprašal, kaj bo z nami, ki imamo sinove v beli gardi. On mu je odgovoril: 'Za sedaj nič, po osvoboditvi bomo pa z vami hitro opravili.'" Po vsej verjetnosti gre tu za Mačkovo izmišljijo ali pa vsaj za močno pretiravanje ter za projekcijo lastnega razmišljanja na nekoga drugega. "Razbiti to gnezdo" 11. novembra je Kardelju poslal poročilo Jože Moškrič, zaupnik CK KPS: "Bega utrjuje svoje pozicije. Sedaj so se utrdili v cerkvi Sv. Urha in okrog nje. Ker so naši zadnjič zažgali župnišče in gospodarska poslopja, gradijo sedaj barake. Zgradili so bunkerje in nastavili mitraljeze v zvonik. Sedaj so seveda zopet nedosegljivi in naši komandanti si umivajo roke. Ker tudi sam vem, da je težko pregnati sovražnika iz utrjenega polo- žaja, mislim, da bi jih pač morali poiskati podnevi, ko pridejo iz svojih brlogov in se sprehajajo po vaseh. Zato že 14 dni sitnarim in moledujem, da bi se podnevi postavljale zasede, ampak ne gre. Ljudi ni, so bolni, morajo za hrano, morajo v patrulje in straže, zato se bega pri belem dnevu sprehajajo, koder jih je volja. Tu je sedaj 2. bat. T./omšičeve/ br/igade/, ima nekaj čez 80 ljudi. Tudi tu je, ne vem koliko, zopet bolnih. Komandant je Martinov /Martin Kos/. Obljubil je, da bo poizkusil omajati Polico. Če bo prišel še Kajtimir /Albert Jakopič/ s svojimi, bi po mojem mogli razbiti to gnezdo. Je pa križ s temi ljudmi iz brigade. So izmučeni in demoralizirani. Zdi se mi, da bi bilo potrebno preiskati vzroke za to, kajti slišijo se težki očitki vodečim funkcionarjem. Pri nas smo nocoj zažgali 'Prosvetni dom' v Sostrem. V njem so se hoteli vgnezditi bega." Pred nami je še en primer, iz katerega se vidi, kako bolestno so komunisti hlepeli po boju z "belo gardo". V številnih Moškričevih poročilih Kardelju in CK KPS beremo skoraj izključno o sovraštvu in boju proti "beli gardi", tako rekoč nič pa o okupatorju. Že samo iz teh kratkih navedb iz pisem, poročil in navodil med najvišjimi komunistični- HBBBI Edvard Kocbek je leta 1942 za svoje revolucionarne somišljenike in s tem tudi zase zapisal, da "ima pravico biti neusmiljen, sme vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namene". Kocbek (tretji z leve) med svojo tovariši-jo; četrti je Edvard Kardelj. mi in partizanskimi funkcionarji se nazorno kaže kruto dejstvo: bolestno komunistično hlepenje po uničevanju ter pobijanju drugače mislečih. Čeprav ima knjiga Štefanije Ravnikar-Podbevšek Sv. Urh preko 600 strani, v njej o tem ne izvemo nič. Seveda so bili komunisti in komunistični zgodovinarji izvedenci za izpuščanje ključnih dogodkov za objektivno presojo nekega dogajanja. Glavna vloga partizanov 11. novembra 1942 so poročilo o delu v Cankarjevi in Gubčevi brigadi ter o položaju na Dolenjskem napisali namestniki komandanta ter pomočnika politkomisaija partizanskega glavnega poveljstva: "Dne 21. X. 1.1. se je C. b. premaknila proti Gorjancem, hoteč očistiti teren po Beli krajini belogardističnih skupin. /.../ Bela garda se po številčni moči, ker jo Italijani nasilno mobilizirajo, še vedno razvija. Utrjujejo se v cerkve, šole in druge večje zgradbe v bližini italijanskih posadk. Ena izmed sedanjih postojank je na Ajdovcu zabarikadirana v Krekovem domu. Od tod patruljira v Žužemberk, Lipovec in Vrbovec ter Brezovo reber. Splošno se bela garda pojavlja povsod, kjer je italijanska posadka. V Semiču smo slišali klicanje trobe/nte/ v zbor in nato je bila ob glasbi trobente 'molitev'. Glasovi so bili iz bivše jugoslovanske vojske. Boja se skoraj povsod izmikajo, razen seveda v svojih utrjenih postojankah." Celo iz tega poročila se vidi, da bistvo protirevolucije ni bilo napadanje, ampak hranjenje pred partizanskimi morilskimi napadi. In še en odlomek iz istega poročila: "V tem pogledu se držimo načela, da mora biti vse naše delovanje in bojevanje z belogardisti tako, da ljudstva ne odvrnemo od sebe. Kar pa se seveda bori z orožjem v roki proti nam, tu seveda ne more biti nobenega popuščanja. Stremimo za tem, da bodo akcije proti beli gardi popolne in ne polovičarske." To niso besede neke izobčenske sekte v "NOB", ampak samega vrha partizanskega poveljstva. To je zgodba o partizanih kot glavni vojski komunistične revolucije. Nadaljevanje prihodnjič Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek 9 septembra 2004 zgodovina E E Pretorska palača v Kopru leta 1907 nales s podnaslovom Analiza istrske in mediteranske s"tuc£)e,kijetematsko razdeljena v dve podskupini. Ena nosi podnaslov Series Hitoria et Sociolo- Založniška dejavnost Znanstvenoraziskovalnega središča Koper je obsežna. Znanstvene prispevke in raziskovalne študije objavljajo v več različnih zbirkah: v reviji Annales, v zbirki Acta Histriae, v dveh zbirkah Knjižnica Annales in Knjižnica Annales Majora, poleg tega pa izdajajo publikacije tudi zunaj rednih zbirk in posebno glasilo Glasnik ZRS Koper. Tokrat bomo predstavili revijo An- glagola "hodati" u govorima južne i zapadne Istre (Viktor Božac), Jadranska stratihkacija in tržaščina (Jasna Gačič), Istriotski zoonimi (Sandra Tamaro). Trije prispevki so tudi v razdelku Identiteta: Med regionalizacijo in nacionalizacijo: iznajdba šavrinskeidentitete (Bojan Baskar), "Čigava gia, druga pa Series Historia Natura- je Soča?": O družbenih razmejevanjih v kontekstu "lokal-lis. Poglejmo najprej prvo. V 1. števil- ne" teritorialnosti (Matej Vranješ), Stališča do dvojezičnosti ki (letnik 12, 2002) je objavljenih 17 in njihova povezanost z okoljem ter "-jezičnostjo" (Marina znanstvenih prispevkov. V prvem Furlan). Pet prispevkov je v razdelku Slovensko turistično sklopu Iz zgodovine slovensko-hrvaš- gospodarstvo v luči sodobnih znanstvenih pristopov, kih političnih odnosov v Habsburški Identitete V 1. številki (letnik 13,2003) je objavljenih 12 znanstvenih prispevkov: Manjšine, regionalna transformacija in integracija v obmejnih območjih (Milan Bufon), Nacionalna venskih odnosa upoliticikrajem 19. i identiteta v času globalizacije (Marija Jurič Pahor), Politič-početkom 20. stolječa (Stjepan Mat- nost diskurzov o iden titeti (Metka Mencin Ceplak), Kato-kovic), Neki aspektihrvatsko-sloven- \ Al c Annales monarhiji jih je šest: "Croatia alpes-tris": vprašanje umestitve slovenskih dežel v hrvaške pravaške koncepte (Andrej Rahten), Obrisi hrvatsko-slo- liška identiteta Slovencev? (Srečo Dragoš), Začasnem pregibne identitete popotnic (Irena Weber), Dinamika kulturnih in identitetnih med-generacijskih transmisijpri otrocih etnično mešanih družin (Mateja Sed-mak), Prihraniš čas, zapraviš ljubezen: ambivalentni odnos do kupljene (pol)pripravljene hrane (Blanka Tiva-dar), Primerjave v medkultumosti: začetki indijske in grške ßlozoßje( Lenart Škof), Zgodovina v besedah. Pojem H-lologije v Vicovi ßlozoßji (lan Bedna-rik), Italijanska kulturna diplomacija v Jugoslaviji med fašizmom (Stefano Santoro), Fašistična Italija na Slovaškem: odnosi med Italijo in Slovaško od Mussolinijevega vzpona na oblast do njegove kapitulacije (Borut Klab-jan), Določitev sinergetskih učinkov razvojnih potencialov mesta - primer mesta Koper (Manca Plazar Mlakar). skih političkih veza od "svibanjske deklaracije" do prvoprosinačkog ak-ta (1917,—1918.) (ZlatkoMatijevič), Slovensko-hrvaškipolitični odnosi v Istrivčasu ustavne dobe 1861—1914 (Salvator Žitko), Doprinos Ljudevita Dostala razvoju hrvatsko-slovenske suradnje u Bosni i Hercegovini u aus-trougarskom razdoblju (Zoran Gri-jak), Don Ivo Prodan kao političari zastupnik (Marjan Diklič). V razdelku Istrska dialektologija so trije prispevki: Sinonimika in Metaforika .ImA za iÄWff m mnf¡M*iul¡$ to*fip ZmxTt Ji J Mí ijtrUni t aatilrrraiui XiutaCtfi' mim as¡¿9Jnfue znebila nekdailiih Elle Driver (I3ar>'l Hannah), preden mamba nadaljuje svoj krvavi pohod. Maščevanje, ki bo dolete- kolegicO-Renlshii in VerniteGreen sepodakončnemuciljunaproti-ubiti . .. . _ . . .... - . . v Ubila bom Billa Vol. 1, Nevesta, is- Billa, ki ga igra David Carradine.Mal- lo vse, ki so njeno poročno slavje spremenili v krvavi pokol. . TT , , ,...., TT1., , ra p Uma I hurman, v drugem de- ce bi pretiravali, ce bi nlm Ubila bom © Demokracija • 37/2004 film —r*r m - Vojna v Iraku se začne, Moore pa s kombinacijo izredne čustvenosti in zmerne jeze obravnava njene tragične posledice. Medtem ko uradna Amerika prikazuje bridko soočenje družin z izbruhom vojne, se ameriški vojaki soočajo s strašno realnostjo iraške fronte. Navzlic vsej tej grozi pa "brezobzirna" Busheva administracija razglasi zmago in medtem predlaga znižanje vojaških dodatkov in zdravstvenih sredstev. In medtem ko predsednik govori o častni smrti za Ameriko, vojska skuša rekrutirati srednješolce iz najrevnejših soseščin. Scenarist "sramoten položaj" še stopnjuje s prikazom poslovnih vodite- Billa Vol. 2 opisali kot film o medčloveških odnosih. A morda vseeno na trenutke spominjananje, vsaj v prime-ijavi s prvim delom, kjer vihtenju zme-či ni bilo videti konca Oba filma sta kljub vsemu, pravi Carradine, "kung-fujevska samurajska špageti vestem ljubezenska zgodba". V drugem delu je veliko več tistega, česar smo vajeni pri Ouentinu: duhovitih likov, presene- ljev, ki se okoriščajo s človeškim trpljenjem, iraško nafto in krvjo ter denarjem ameriških davkoplačevalcev. Samo Michael Moore je lahko v tem temačnem položaju videl popolno ironijo. Spodbujanje zakonodajalcev k branju že podpisanih zakonov ah pa iskanje kongresnika, ki bi svojega otroka poslal v vojno v Irak. Dokumentarni film Fahrenheit 9/11 je neusmiljen, močno provokativen in po svoje zabaven. Michael Moore: "Ni veliko kongresnikov, ki bi imeli tam svojega otroka ... pravzaprav je samo eden. Morda bi morali najprej poslati svoje otroke vi. Kakšna se vam zdi zamisel?" Ob Moorovem filmu pa moramo nedvomno dodati, da gre za izrazito politično motiviran film, ki ima za cilj odvrniti ameriške volivce od sedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, zato ni povsem ve-rodostojen, saj je med drugim predvolilno tempiran, je pa kljub temu vreden ogleda. Monika Maljevič čenj, smešnih stvari. Ostaja pa eno -bistvo Tarantinovih filmov. Vpogled v um in srce nasilnih ljudi Zaradi tega gremo gledat njegove filme. Pri-krademo se v psiho teh ljudi in tako razkrivamo, kaj jih žene. Na Bil-lu je nekaj plemenitega, veste pa tudi, da je eden najbolj hudobnih ljudi, kar ste jih srečali v življenju. Bili je tako zabaven, da mu ni para. ■■mhKill Bill: Voi, 2 Režija: Quentin Tarantino Scenarista: Quentin Tarantino, Uma Thurman Producent: Lawrence Bender Igrajo: Uma Thurman, David Carradine, Lucy Liu, Samuel L. Jackson Premiera: 9. 9.2004 Distribucija: Fivia na kratko S projekcijo ameriškega filma Terminal 56-letnega režiserja Stevna Spielberga s Tomom Hanksom in Catherine Zeta-Jones v glavnih vlogah se je v Filmski palači oziroma Palazzo del Cinema v Benetkah začel 61. mednarodni filmski festival. V tekmovalnem programu Mostré se letos za zlatega leva poteguje 21 filmov. Predsednik mednarodne festivalske žirije je britanski režiser John Boorman. Festival, ki bo trajal do 11. septembra, ko bodo podelili zlate leve in druga priznanja, z novim direktorjem Marcom Muellerjem tudi letos stavi na evropski film. Italijanski tisk je festival pospremil z napisi, kot je denimo Velika vrnitev Hollywooda. Muellerju je namreč uspelo v Benetke privabiti več zvezdnikov in filmskih uspešnic kot kadar koli prej. V Benetke so tako že prispeli ali pa so svoj prihod potrdili Nicole Kidman, Spike Lee, Meryl Streep, Denzel Washington, Robert de Niro, John Travolta. Nočno življenje v Benetkah se je začelo z veliko zabavo na plaži pred hotelom Excelsior, na katero je bilo povabljenih 800 pomembnežev na čelu s Spielbergom in Hanksom. Med najteže pričakovanimi zabavami je bil sobotni party v Doževi palači. V Excelsiorju bo 9. septembra še Unicefova dobrodelna prireditev, ki naj bi se je udeležili tudi igralki Emmanuelle Beart in Mia Farrow. Slovenijo na najstarejšem filmskem festivalu zastopata Predmestje, celovečerni prvenec Vinka Môderndorferja, ki bo predstavljen v netekmovalni sekciji Dnevi avtorjev, za nagrado pa se bo v programu Corto Cortissimo potegoval kratki film Srce je kos mesa, ki ga podpisuje Jan Cvitkovič, dobitnik zlatega leva za obetavnega režiserja leta 2001 s Kruhom in mlekom. Južnoafriška igralka Chariize Theron, ki je za vlogo v filmu Pošast letos prejela oskarja, se je poškodovala med snemanjem znanstvenofantastičnega filma v Berlinu. Snemanje so ustavili, dokler igralka ne bo okrevala. Igralka seje poškodovala med snemanjem fizično zahtevnega prizora, saj je sama izvajala padce. Snemanje akcijskega filma Petera Chunga z naslovom Aeon Flux, ki se naslanja na znanstvenofantastično TV-nadaljevanko, prikazano na glasbenem kanalu MTV, bo pretrgano "za nekaj tednov", njegovo prikazovanje pa je predvideno za leto 2005. Chariize Theron so nedavno izbrali za oglaševalsko kampanjo za parfum J'adore Christiana Diorja. Ob Chariize Theron v filmu Aeon Flux igrajo Marton Csokas, Jonny Lee Miller, Sophie Oko-nedo, Amelia Warner, Caroline Chikezie in Frances McDormand. Sharon Stone je lastnica laskavega naslova najbolj seksi scena nog, saj je s prizorom iz Prvinskega nagona premagala tekmice, kot so Marilyn Monroe, Halle Berry in Cameron Diaz. Med 10 najbolj privlačnimi najdemo tudi Brada Pitta za vlogo Ahila v Troji. Med najboljših deset prizorov seksi nog se je uvrstila scena iz klasike Sedem let skomin, kjer frfota krilo legendarne Marilyn Monroe. Hollywood-ska kraljica Juha Roberts v visokih škornjih iz Čednega dekleta se je uvrstila na sedmo mesto, medtem ko je Ursula Andress s prizorom iz Jamesa Bonda z naslovom Dr. No, kjer v belih kopalkah prihaja iz morja, zasedla drugo mesto. Tretje mesto je pripadlo Cameron Diaz in prizoru prihoda v banko v filmu Maska. 106.6 IVI H 2 Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 tv program PETEK, 10.9.2004 21.50 DOKLER NE POČI, AN C L. FILM (VPS 21.55) 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZON 2004 -KONCERT NOVE SLOVENSKE |AZZ GLASBE, 2. DEL (VPS 23.15) 23.50 INFOKANAL Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO IUTR0 (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VESELA HIŠICA: HOV HOV IN SKOK, LUTKOVNA NANIZANKA, 11/23 9.20 JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 3/26 9.45 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 10/26 9.55 IGRAJMO SE V SIRIJI, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 10/13 10.10 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE 10.40 GEOMETRIJSKE BASNI, RISANKA 10.50 ŠTAFETA MLADOSTI 11.25 MLADI VIRTUOZI: VIOLINISTKA BOŽENA ANGELOVA 11.40 MLADI VIRTUOZI: VIOLINIST ŽIGA BRANK 11.55 RESNIČNA RESNIČNOST 12.25 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA,20/24 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 ZABAVNI INFOKANAL 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 OSMI DAN 13.55 SVETO IN SVET 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER 2004, 2. DEL, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 10/13 (VPS 16.50) 17.15 IZ POPOTNE TORBE: PUJS (VPS 17.15) 17.35 RISANKA 17.45 MOČ VUDUJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 VOLITVE 2004 (VPS 20.00) 21.30 SAGA O FORSYTIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 10, ZADNJI DEL (VPS 21.05) 22.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.20) 23.40 POLNOČNI KLUB (VPS 23.10) 0.55 NOČNI IZBOR 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 2.10 MOČ VUDUJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 2.55 OSNOVNA ŠOLA, ČEŠKI FILM (VPS 02.25) 4.30 POLNOČNI KLUB 5.45 INFOKANAL g Kanal A Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 15.55 16.35 17.10 17.45 18.00 18.25 20.55 21.25 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 22.45 23.40 TV prodaja Simpatije, 6. sezona, ponovitev 23. dela ameriške nanizanke Felicity, 4. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Simpatije, 6. sezona, zadnji del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 229. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 124. del ameriške nad. TV prodaja Felicity, 4. sezona, 10. del ameriške nanizanke Sami doma, 3. sezona, 15. del ameriške humoristicne nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 9. del ameriške humoristicne nanizanke E+ Romantični film: Rov do Kitajske, ameriški film Midve z mamo, 2. sezona, 16. del ameriške nanizanke Moike zadeve, 3. sezona, 2. del ameriške Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 07.55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 09.10 Policaj s petelinjega vrha, 5. del jugoslovanske nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.00 Življenje ob jezeru, italijanska telenovela 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 268. del italijanske telenovele 18.00 llirika h turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Miss, jugoslovanska komedija, 1986 21.50 4 km na uro, jugoslovanska komedija, 1958 23.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani Pop TV rep 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi, ponovitev 2. dela mehiške nadaljevanke 9.10 Klon, ponovitev 108. dela brazilske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Moja Sofija, ponovitev 103. dela španske nadaljevanke 11.20 Vrtnarjeva hči, ponovitev 36. dela mehiške nadaljevanke 12.15 Volitve 2004, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 37. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 104. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 109. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Rubi, 3. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Jurski park 2: Izgubljeni svet, ameriški film ^ 22.20 Nevihta stoletja, ameriška nadaljevanka, 6/6 23.15 XXL premiere 23.20 Noč čarovnic 2, ameriški film ^ 1.00 24UR, ponovitev 2.00 Nočna panorama TevePika INFOKANAL TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI • HIDAK: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 150/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.20) SKOZI ČAS (VPS 17.50) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 151/158 (VPS 18.05) VETER NARODA, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) RESNIČNI NEDOTAKLJIVI, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/3 (VPS 20.05) Cin FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: M iwrv 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Najlepše pravljice bratov Grimm: Zlata goska, risani film 8.25 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.35 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.45 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 8.55 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 9.15 || Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.40 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.50 Knjiga o džungli, sinhronizirani risani film 10.40 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.05 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.35 Lepo je biti milijonar, ponovitev 13.05 Diagnoza: umor, 6. sezona, 20. del ameriške nanizanke 14.00 Formula 1, prenos treninga 15.10 Izziv velikih mačk, dokumentarna oddaja 16.10 Popotovanje sardinje jate, dokumentarna oddaja 17.10 24UR- vreme 17-15 Novi igralec, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Čudoviti um, ameriški film 22.30 Ptičja kletka, ameriški film 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama TevePika EH 10.30 Skrbi za mlade bralce, Mohorjeva založba, 2. del, pon 11.00 Argonavtski dnevi, pon 1130 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Praktistjani, 2. del, pon 1130 Avto šok, GHD Ilirska Bistrica in CHD Cerklje, 5.del, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 18:30 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 19.00 M- ov plesni žur, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 21.00 Sanjska poroka, 18. del 21,30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, pon 00.00 Glasbeni mozaik Demokracija • 37/2004 tv program Kanal III v3 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 264. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 265. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 266. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 267. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 268. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risank 13.00 TV prodaja 13.30 Koncert 14.30 Leteči štart s Špelo in Mikijem, ponovitev 15.30 Vroči veter, 9. del jugoslovanske nanizanke 16.30 Policaj s petelinjega vrha, 6. del jugoslovanske nanizanke 17.30 I lirika n turistična TV prodaja 18.00 Štiri tačke, ponovitev 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Zadar Fest 2002, ponovitev 21.50 Podelitev nagrad najboljšim kaskaderjem (World Stunt Awards 2004) 23.30 Dokumentarni film 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani NEDELJA Slovenija 1 0 ŽIV ŽAV: METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 21/26; BINE, ČUVAJ PARKA, RISANA NANIZ., 2/4; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 26., ZADNJA EPIZODA (VPS 07.00) 0 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 08.55) 9.20 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 09.25) 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ZAPLANE NAD VRHNIKO (VPS 09.55) 11.00 AFRIKA-POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 6/13(VPS 11.00) 11.25 OZARE, PONOVITEV 11.30 OBZOR|A DUHA (VPS 11.30) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDA|A TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 FOLKART 2003, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.10) 30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV (VPS 14.30) 15.00 NAJLEPŠI SLOVENSKI ŠOPKI, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 14.55) 15.30 KONCERT MIE ŽNIDARIČ Z BIČ BANDOM RTV SLOVENIJA (VPS 15.00) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NOVE ZVEZDE EVROPE, 8., ZADNJA ODDAJA (VPS 16.50) 17.20 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER 2004, 3. DEL (VPS 17.20) 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 V LEDENEM OBJEMU, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) 21.30 TA VRAŽJI KLUB (VPS 21.45) 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.40) 23.00 CANTERBURV|SKE ZGODBE, ITALIJANSKI FILM (VPS 23.15) 0.50 NOČNI IZBOR 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 1.30 DNEVNIK ZAME|SKETV (VPS 01.45) 1.55 FOLKART 2003, ODDAJA TV MARIBOR 3.15 KONCERT SKUPINE ELEVATORS 4.05 TERRA MYSTICA, KONCERT 4.50 NOVE ZVEZDE EVROPE, 8., ZADNJA ODDAJA 5.20 6.15 KONCERT MIE ŽNIDARIČ BIG BANDOM RTV SLOVENIJA INFOKANAL Slovenija 2 6.30 11.00 11.30 12.05 12.35 13.00 15.00 17.00 17.10 19.00 20.00 20.55 21.45 22.35 23.00 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA 30 LET ORKESTRA MANDOLINA, 2/3 (VPS 12.30) ŠPORT (VPS 13.00) BERLIN: ATLETIKA - FINALE ZLATE LIGE, PRENOS (VPS 15.00) SKOZI ČAS (VPS 18.50) FILM (VPS 17.10) TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE -DIALOGI, TV NADALJEVANKA, 2/7 (VPS 19.00) POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 (VPS 20.05) UČITELJI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/8 (VPS 20.55) FLESHQUARTET - MATS EK: APPARTEMENT (STANOVANJE), BALET PARIŠKE OPERE (VPS 21.50) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/15, PONOVITEV ^ INFOKANAL Kanal A 12.9.2004 a 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 225. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 226. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 227. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 228. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 229. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Mladi Indiana Jones: Potovanja z očetom, ameriški film 17.30 Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka 18.00 E+ 20.00 Družinski film: Beethoven, ameriški film 21.35 Odvetnik z ulice, 3. sezona, 3. del ameriške nanizanke 22.30 Happy, Texas, ameriški film 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV POP l^-rsr^i 7.30 TV prodaja 8.00 RingaRaja: 8.00 Najlepše pravljice bratov Crimm: Obuti maček, risani film 8.40 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.50 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 9.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.35 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.45 jagodka ozdravi Hi konjička, sinhronizirani risani film 10.35 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.00 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.30 Lepo je biti milijonar, ponovitev 13.05 Resnični svet, dokumentarna oddaja 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Italije 16.00 Oh, ta osemdeseta, ameriška humoristična nanizanka 16.30 24UR-vreme 16.35 Brez opozorila, ameriški film 18.20 Ainsleyjeva kuharija n vse o žaru, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Miss Slovenije 2004, prenos finalnega izbora 21.45 Športna scena 22.45 Velika zmešnjava, ameriški film 0.35 24UR, ponovitev 1.35 Nočna panorama TevePika !•*:!• I 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11,30 Sanjska poroka, 18. del, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Avto šok, GHD Ilirska Bistrica in CHD Cerklje, 5. del, pon 13.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 18.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 18.30 Predstavitev joga centra Namaste, pon 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Glasbeni koncert 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, pon 00.00 Glasbeni mozaik Kanal III 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Hočeš nočeš s Sašom, ponovitev 14.30 Risanke 15.50 Originali, 9. del jugoslovanske serije 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 llirika n turistična TV prodaja 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Naš vrt 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Čudodelni meč, filmska pravljica (1950) 21.40 Reporter X 22.10 Dokumentarni film 23.10 KI, športni program 20.00 TV prodaja 00.30 Videostrani PONEDELJEK, 13.9.2004 Slovenija 1 9.30 10.00 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 6.45 ZRCALO TEDNA, PONOVITEV 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: PUJS 9.25 GULIMIŠEK, ODDAJA ZA OTROKE, 1/10 9.50 ODDAJA ZA OTROKE 10.05 VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 10/13 10.30 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2004 11.25 FANTASTIČNO POTOVANJE: BODY ROCK, DOKUMENTAREC O VIDEOSPOTIH 12.25 PRVI IN DRUGI 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 OBZORJA DUHA 13.45 NEKAJ MINUTZA DOMAČO GLASBO 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER 2004, 3. DEL, PONOVITEV 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 RADOVEDNI TAČEK: GASILEC (VPS 16.50) 17.05 OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 12/13 (VPS 17.05) 17.35 ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 3/10 (VPS 17.35) 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.35 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 VOLITVE 2004 (VPS 19.55) 21.15 VEČERJA IZ ZELIŠČ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/6 (VPS 20.00) 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME _(VPS 22.00)_ 23.05 UMETNI RA| (VPS 21.25) 23.30 BYRON, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) 0.45 NOČNI IZBOR 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) 2.05 ŽIVL|ENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A, 3/10 2.55 UMETNI RAJ 3.20 V MESEČINI SI LEPA, AMERIŠKI FILM (VPS 03.10) 4.55 INFOKANAL Slovenija 2 T73 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 12.00 12.30 15.50 16.20 16.20 16.45 17.45 18.15 18.2S 18.50 20.00 21.00 21.55 22.25 23.00 0.25 INFOKANAL PRIMORSKI MOZAIK, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 08.05) TEDENSKI IZBOR SLOVENCI V ITALIJI DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 151/158 VOLITVE 2004 TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAIA TV MARIBOR KONCERT MIE ŽNIDARIČ BIG BANDOM RTV SLOVENIJA NOVE ZVEZDE EVROPE, 8., ZADNJA ODDAJA, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 18.10) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 152/158 (VPS 18.25) SPREHAJALA SEM SE Z ZOMBI|EM, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.50) KONČNICA (VPS 20.05) STUDIO CITY (VPS 21.00) CIRCOM REGIONAL ■ UMETNOST, KI ZDRUŽUJE LJUDI, 2/3 (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A a 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.30 18.00 20.00 21.50 22.20 22,50 23.20 TV prodaja Simpatije, 6. sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke Felicity, 4. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, 1. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 230. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 125. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Felicity, 4. sezona, 11. del ameriške nanizanke Sami doma, 3. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke E+ Oblegani 2, ameriški filminformat. Mladi zdravniki, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 3. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCF» kif^I 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 3. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 109. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 104. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 37. dela mehiške nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev *4 13.40 TV prodaja_)) Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 tv program 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 38. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 105. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 110. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 4. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 1. sezona, 1. del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 1. del ameriške nanizanke 21.50 Urgenca, 10. sezona, 1. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 6. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika EE ) Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Argonavtski dnevi, pon 10.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 10.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Avto šok, CHD Ilirska Bistrica in CHD Cerklje, 5. del, pon 13.00 Glasbeni mozaik 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Skrbi za mlade bralce, Mohorjeva založba, 2 del, pon 19.30 Sanjska poroka, 18. del, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, živo 21.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 TV Dražba z Mariom v živo 23.30 Glasbeni mozaik Kanal III ~v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobilie 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalistl, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videalistl, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Vldeallsti, glasbene lestvice 15.15 Življenje ob jezeru, italijanska teienovela 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 269. del Italijanske telenovele 18.00 Ilirika n turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videallsti, glasbene lestvice 19.30 NaSa krajina in ljudje, reportaža 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 Auggie Rose, ameriška drama, 2000 ^ 22.50 KI, Športni program 23.50 Dokumentarna oddaja 00.20 TV prodaja 01.00 Videostrani 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.25 9.50 10.10 10.30 11.20 12.20 13.00 13.25 13.25 13.50 14.20 15.15 16.30 16.50 17.25 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.20 22.15 23.10 2.15 2.15 3.10 3.30 4.00 4.30 5.20 Slovenija 1 DOBRO IUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: GASILEC RISANKA OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 12/13 ŽELVjl OTOK, RISANA NANIZANKA, 7/26 ZLATKO ZAKLADKO: PLATNO IN ŽGANCI ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A,3/10 V VEDI JE MOČ, 100-LETNICA PRVE SLOVENSKE REALKE SLOVENSKI MAGAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR UMETNI RA| RADOVLJICA IN NJENA GOZDNA UČNA POT, DOKUMENTARNA ODDAJA TA VRAŽJI KLUB VEČERJA IZ ZELIŠČ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/6, PONOVITEV LYNX MAGAZIN: KRAS, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 16.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 12/26 (VPS 16.50) SPREHODI V NARAVO: POMARANČE IN LIMONE, 1. DEL (VPS 17.10) ODPETI PESNIKI (VPS 17.25) OB BISTREM POTOKU JE (BIL) MLIN ..., DOKUMENTARNA ODDAJA, 2., ZADNJI DEL (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT VOLITVE 2004 (VPS 20.00) MEDNARODNA OBZORJA (VPS 21.05) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 (VPS 22.55) ALMA MAHLER, HRVAŠKA DRAMA (VPS 23.45) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.50) OB BISTREM POTOKU JE (BIL) MLIN ..., DOKUMENTARNA ODDAJA, 2., ZADN|I DEL PRISLUHNIMO TIŠINI MEDNARODNA OBZOR|A INFOKANAL Slovenija 2 TOREK, 14.9.2004 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.45 12.15 15.50 16.35 16.35 17.05 18.05 18.35 18.50 19.15 20.00 20.35 22.35 0.15 0.45 infokanal GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR DOBER DAN, KOROŠKA DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 152/158 VOLITVE 2004 TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR CIRCOM REGIONAL- UMETNOST, KI ZDRUŽUJE LJUDI, 2/3 STUDIO CITY VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.35) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 153/158 (VPS 18.50) THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 8., ZADNII DEL, PONOVITEV (VPS 19.15) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 21/24 (VPS 20.05) LIGA PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 20.35) ČRNI BARONI, ČEŠKI FILM (VPS 21.55) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.35) ^ INFOKANAL 10.30 12.30 13.00 13.50 15.35 16.05 18.00 20.00 21.40 23.10 E+, ponovitev 09.40 Risanke TV prodaja 10.10 TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, 2. del ameriške 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev nanizanke 11.00 Videalisti, glasbene lestvice Mladi in nemirni, 3. sezona, 231. del 12.00 TV prodaja ameriške nadaljevanke 12.25 Risanke Vsi moji otroci, 126. del ameriške 13.15 TV prodaja nadaljevanke 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev TV prodaja 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Felicity, 4. sezona, 12. del ameriške 14.30 Življenje ob jezeru, italijanska teienovela nanizanke 17.15 TV prodaja Sami doma, 3. sezona, 17. del ameriške 17.30 Sto izložb, sto strasti, 270. del italijanske humoristične nanizanke telenovele Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 11. del 18.00 llirika n turistična TV prodaja ameriške humoristične nanizanke 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija E+ 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev Akcija: 19.30 Naš vrt Bojevniki senc 2, ameriški film ^ 20.00 Leteči štart s Špelo in Mikijem, zabavna Mladi zdravniki, 2. sezona, 12. del ameriške oddaja humoristične nanizanke 21.00 K-PAX, ameriška fantazijska drama, 2001 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 24. del 22.50 Automobilie ameriške humoristične nanizanke 23.05 K1, športni program Radijska postaja, 3. sezona, 22. del ameriške 00.05 TV prodaja humoristične nanizanke 00.35 Videostrani Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 4. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 110. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 105. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 38. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 39. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofijampo, 106. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 111. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 5. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Odrekanje s ciljem, ameriški film 22.40 XX L premiere 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke 23.40 24UR, ponovitev 0.40 Nočna panorama SREDA, 15.9.2004 Slovenija 1_3 TevePika ES 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Argonavtski dnevi, pon 10.00 Samozdravllna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 4 ASA - posnetek koncerta v Zagrebu, stadion Šalata, pon 12.10 Glasbeni mozaik 17.30 Predstavitev joga centra Namaste, pon 18.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Sanjska poroka, 19. del 20.30 V harmoniji z naravo 21.00 Skrbi za mlade bralce, Mohorjeva založba, 3. del, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Kanin poleti, reportaža, pon 23.30 Glasbeni mozaik 6.20 6.20 6.30 7.00 9,00 9.05 9.05 9,30 9.55 10.15 10.30 10.45 11.15 11.45 12.15 13.00 13,30 13.30 13.55 14.25 15.20 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 0.55 0.55 1.50 110 3.05 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 3/45 SLAVEC, RISANI FILM VSE NAJBOLJŠE, ZAJČEK, RISANI FILM SPREHODI V NARAVO: POMARANČE IN LIMONE, 1. DEL ODPETI PESNIKI OB BISTREM POTOKU |E (BIL) MLIN ..., DOKUMENTARNA ODDAJA, 2., ZADNJI DEL PRISLUHNIMO TIŠINI IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/21 MEDNARODNA OBZORJA NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAJINSKI PARK MURA, PONOVITEV MOSTOVI • HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 26/39 (VPS 17.25) BARVE JESENI (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE, DANSKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) IVO BREŠAN: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, TV PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE SLG CELJE (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) BARVE JESENI SREČNEŽ, ANGLEŠKI FILM (VPS 03.05) Kanal III Slovenija 2 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 11 Mi n ¿H i 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 6.30 INFOKANAL 8.45 TV prodaja 07.30 Risanke 9.05 TEDENSKI IZBOR 8.50 Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 1. dela 07.55 TV prodaja 9.05 CITY FOLK, ameriške nanizanke 08.25 Risanke LJUDJE EVROPSKIH MEST: M ^rcMc Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Demo* Ijamo v skladu z načelom profesi- ^f'" onalne novinarske \\ etike, katere na- I men je služiti inte- J resom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli j^ELfSS! drugo prepričanje. Demokracija ............. .......... k ene skrajnosti v drugo na račun slabo plačane delovne sile. Doživeli pa smo tudi poroko stoletja v slogu filmskih zvezdnikov iz Holly-wooda ob zakupu celotnega hotela za tri dni, ki so ga varovali varnostniki, da "hohštap-letjev" ne bi motila radovedna raja. Zato mi ni jasna nostalgija po prejšnjem režimu, saj so na oblasti isti ljudje, ki imajo še vedno vse medije in kapital v svo-jih rokah, česar se tudi dobro zavedajo. Zato prejšnji komunistični šef združuje v Forumu 21 vse magnate, ker se zaveda, da je denar sveta vladar in da se tako lahko uspešno drži na površju, in to brez marksizma in leninizma. Pa še Kotkaže, seje večina naših komu- nistov odrekla svoji ideologiji in na- to! Nekdanji minister za zunanje za- mesto socializma izoblikovala trdo deve dr. Dimitrij Rupel ima povsem (brutalno) različico kapitalizma, ka- prav, ko trdi, da tam, kjer koalicija kršnega so v prejšnjem režimu kriti- in opozicija ne moreta enakoprav- zirali in sovražili. Tudi kamuflaža pri no tekmovati, ni demokracije in da preimenovanju skrajnih levičaijev v v normalni demokratični družbi ni demokratične nazive ne spremeni ni- dovoljeno smešiti, kar pa se na TV česar. Tako imenovana liberlna de- in v dnevnem časopisju redno do- mokracija v Sloveniji nima z resnic- gaja, kot da je opozicija notranji so- nim liberalizmom nič skupnega, saj vražnik države. Prav ima tudi pred- ta stranka v ničemer ni levičarska. Tu- sednik sveta LDS, stari lisjak Golo- di Združena lista socialnih demokra- bič, ki je prepričan, da bodo volitve tov je pravi posmeh demokraciji, saj največja interpelacija za vse stranice so resnične socialdemokrate prej in da bo slovenska javnost znala lo- smatrali za sovražnike in jih temu pri- čiti zrno od plev. Ne glede na dejst- merno preganjali. Siva eminenca ko- vo, da je polstoletno pranje možga- munizma Miran Potrč nam razlaga, nov pustilo posledice, upam, da se bo- kaj je demokracija, čeprav v resnici še do 3. oktobra delovni ljudje skupaj z vedno živimo v nekakšnem neotota- upokojenci znali pravilno odločiti. litarizmu. Rdeči ideolog, šolski minister Gaber, najbrž v šoli ne bo znova uvedel marksizma, saj se zaveda, da se je ta ideologija izrodila. Kot v posmeh so tudi puhlice iz prejšnjega režima, češ daje izkoriščanje človeka po človeku zločin. Tako so takrat razlastili tudi najrevnejše trgovčiče, ld so trdo delali za svoj obstoj in to velikokrat v lastni režiji, tako da sami sebe nikakor niso mogli izkoriščati. Zato pa smo v samostojni Sloveniji doživeli popolnoma "zakonit" in nekaznovan rop družbenega imetja, ko so si nekateri tako opomogli, da so postali bogataši Roman Kralj, Maribor Socialistični povzpetniki Sedanja oblast nekdanjih mladincev in komunistov, katerih kadri nisTnonajiicčii. nismo najboljši, nismo najlepši in ni?mo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _______________________________. ,. niso nikoli delali za svoj zaslužek, so pa vedno živeli od državnih plač, ki so temeljile na zvestobi in delovanju za interes komunistične oblasti, si je prilastila vse pomembne oblastne, gospodarske in javne funkcije. Niso si prilastili le absolutne oblasti, temveč tudi pravico, da delajo mimo zakonov, poslovne morale in pravil. Za svoje delo si pod pokroviteljstvom sedanje oblasti delijo milijardne lastninske deleže in milijonske plače. Dobro so poskrbeli zase in svoje žepe, pozabili pa na državljane. To je najbolj očitno v zdravstvu in javni upravi. Če bi kateri koli slovenski obrtnik, podjetnik ali pravi poslovnež z milijardami posloval tako, kot to počno oni, bi takoj propadel. Posle, stanovanja in javno dobro si delijo izključno po strankarski pripadnosti. Z javnimi posli, kot so avtomobilske tablice, potni listi, osebne in zdravstvene izkaznice, državne investicije, so obogateli njihovi strankarski kolegi, ki jih danes najdemo med najboljšimi denarnimi sponzorji koalicijskih strank in njihovih vodij, Njihovim županom in profesorjem ni bilo dovolj, da sedijo na dveh stolih in prejemajo dve državni plači, temveč so se izkazali z goljufijami tudi v občinah. Tako so med župani z aferami predvsem nekdanji komunisti v LDS in ZL. Njihovi ministri poleg dveh državnih plač prejemajo še milijonske honorarje in najbrž še kaj za zraven ... Hvalijo se s kadri, pa so morali kupiti štiri ministre, ki niso bili iz njihovih vrst, ki so pa svojo stroko, kjer niso bili uspešni, dobro prodali za strankarsko politiko. Lahovnik-neuspešen podjetnik, Cerarjeva - neuspešna tožilka, CvikI - neuspešen bankir. Plačujejo tuje svetovalce in naro-čajo strokovno oporečne študije, seveda za denar davkoplačevalcev. u3imi7.radiodur.si Še huje je pri njihovih "vrhunskih" menedžerjih. Igor Bavčarje na primer takoj naredil izgubo v Istrabenzu; komercialist Lenič nima pojma o zavarovalništvu in menedžerstvu, da ne naštevam primerov v javnih službah, zdravstvenem zavarovanju in raznih skladih. Tako so v skladih prigolju-fali milijardne vsote na račun več ti-sočev varčevalcev. LDS si je v Ljubljani na plečih meščanov hotel zgraditi strankarsko banko, svojo učno dobo pa je zaračunal Ljubljančanom. Po Sloveniji so si oblastni priskledniki iz vrst vladajočih strank delili denar podjetij v stečajih, kjer so delavci stradali in trepetali za svoje preživetje. Da oblastniki in njihovi pripadniki ne poznajo nobene mere več, se je pokazalo pri goljufijah in osebnem okoriščanju vodilnih, ki so vsi po vrsti iz ZL in LDS. Najbolje to kažejo primeri Rdeči križ, t. i. posoč-nina, sponzorska sredstva za zdravstvene investicije in drugo. Krivdo za vse to nosi pravosodni sistem skupaj s policijo, tožilstvom in sodstvom. Reši nas lahko le druga oblast in tuji sodniki, saj ste vi pri ljudeh za večno oskrunili in osramotili slovensko delavnost, poštenost in resnicoljubnost. Tone Kušer, Vodice Uspešni... Uspešni, vendar odvisno od tega, kako to ocenjujemo. Pred iztekom mandata sedanje vlade vsak dan govorijo o uspehih na vseh področjih. V teh pohvalah je prvi seveda predsednik vlade gospod Rop. Od njega nihče ne pričakuje, da bo pritrjeval očitkom opozicije, čeprav tu in tam s kislim nasmehom prizna, da prav vse tudi pri nas ni v redu. Z enim uspehom oziroma dosežkom se vlada še posebej rada pohvali; pravi, da veliko dosegamo z nižanjem inflacije, ki pa seveda še zdaleč ni na ravni, kakršno želimo doseči. Nizka inflacija pomeni, da je Demokracija • Četrtek. 9. septembra 2004 © poštni predal 4315 denar, ki ga imamo v žepu, več vreden oziroma za enako količino denarja dobimo več blaga ali storitev. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, kako vladni urad mesečno izračuna višino inflacije. Kaj vse je v "košarici", ki daje osnovo za izračun? Ne spomnim se namreč, če je bilo to kdaj javno objavljeno. Potrošniki vemo, da se blago po trgovinah nenehno, vendar opazno draži (tak primer je jedilno olje). Vse vlade se bojijo inflacije in iščejo način, kako bi jo znižale, a kako to doseči, da ne bi v državni blagajni čutili primanjkljaja? V tem je, kot kaže, naša vlada sila uspešna in iznajdljiva. Finančni minister Mramor je izjavil: "Letos se ne bo podražilo nič, na kar ima vpliv vlada (elektrika, železnica, Telekom itd.), saj bi to povečalo inflacijo." Koliko se je oziroma se bo podražila elektrika, bomo čutili kmalu, po računih ali proračunih na položnicah. In sedaj pride do izraza "genialnost" sedanje vlade. Ni povečala cene kilovatne ure (KWh) elektrike, kot je bilo to v navadi doslej, temveč je spremenila sistem obračunavanja. Popoldanski tok je bil cenejši, sedaj bo enako drag kot v drugem času, razen ob sobotah in nedeljah, ko je cenejši. Dober nasvet za to, kako porabiti čim več cenejšega toka, bi bil zelo dobrodošel. Pa poskusimo! Vsi upokojenci in brezposelni, izkoristite cenejši tok po 22. uri zvečer. Nekoliko neugodno bo za zaposlene, ki kuhajo med 14. in 15. uro in kasneje. Trik vlade je v tem, da to ni uradna podražitev enote (KWh) električne energije, zato se ne vključuje vpovišanje inflacije, saj se tudi odstotka ne da izračunati. Je pa to dober ukrep za večanje dobička državnega elektrogospodarstva, ki že sedaj presega milijarde. Povsem enak ali podoben trik je uporabil državni Telekom. Ta prav □DÜSw ° güdn5®® ~ irdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ■ 96,4 MHz mmLmM ■ Slovence gorice Iij owotafee 5,2230 Lernt, Id: 02/729 02 20,720 /3 24, k 02/72013 22 ELEKTRONSKA P0ŠIA: rndio® rodio-isg.si, INTERNET STRAN: wwwjüdio-isg.si tako ni ničesar podražil (obljuba), cena impulza je ostala enaka, le nekoliko so spremenili sistem obračunavanja. Po 19. uri in ponoči boste za enako ceno laltko po novem namesto 2 minuti govorili 1 minuto. Tudi to ni podražitev in ne vpliva na inflacijo. Pa naj še kdo reče, da vlada slabo vlada in ne skrbi za standard državljanov, ki se po zadnji izjavi pre-mieija Ropa približuje sicer samo povprečju evropskega. Resnično želim vsem nam, da bi ga dočakal. Tu seveda mislim na plače in pokojnine, česar pa predsednik vlade ni omenil. Drago Cajnkar, Maribor Vprašanja ministru Kopaču Gospod minister, sprašujem Vas, kako si dovolite zahtevati tako visoko plačilo za evidentiranje vode, še posebej pa vodnjakov na zasebni zemlji. Zaradi neplačila oziroma neprijavlja-nja le-teh grozite z visoko kaznijo z obrazložitvijo, da se z vodo ne bi okoriščali. Prav Vi govorite o okoriščanju. Očitno sodite druge po sebi! Če Vam bo zaradi pohlepa, razsipnosti, nesposobnosti in razmetavanja zmanjkalo davkoplačevalske-ga denarja, vas sprašujem: nam boste obdavčili tudi zrak, ki ga vdihavamo, čeprav je onesnažen tudi po Vaši zaslugi? Ali bomo morali dodatno plačevati, ker moramo jesti in piti, če- tudi zastrupljeno hrano in vodo, ker so Vaši zdravstveni in drugi inšpektorji zavestno zatajili? Nas boste obdavčili, ker živimo in hodimo po materi Zemlji? Očitno si tudi to lastite. Upam, da nam bo čez dober mesec uspelo z užitkom vreči Vas z oblasti, sicer nam, navadnim smrtnikom, majhnim, revnim in nebogljenim, Bog pomagaj! S spoštovanjem in lepo pozdravljeni. Mihael Afner, Celje Kdaj začetek našega štetja? Pred začetkom olimpijskih iger v Atenah so Grki prikazali svojo zgodovino športa nekaj tisoč let nazaj. Komentatorji so te dogodke opisovali in pojasnjevali, kdaj seje to dogajalo. Tako se je nekaj dogajalo nekaj sto let pred Kristusom, drugo pa v času po Kristusu. Poročevalci iz Evrope in Amerike so te komentarje dobesedno prenašali. Kaj pa slovenski poročevalci časnikov in RTV Slovenija? Vsi povprek so govorili in pisali: "Te igre so se začele ... leta pred našim štetjem." In spet: "To se je dogajalo v letu ... našega štetja." Spoštovani novinarji, kdaj se je po vaše začelo naše štetje? Zakaj zgodovinskih dogodkov ne prenašate tako, kot so se v resnici dogajali? Zakaj se izogibate imena Kristus, ki bi moral biti vsaj za vas zgodovinska osebnost, če ga že nočete imenovati kot religiozno osebnost? Slovenski novinarji torej še vedno radi prikazujejo zgodovino, ki temelji na laži, resnico o njej pa prikrivajo, kar je zlahka opaziti tedaj, ko opisujejo našo polpreteklo zgodovino. Enako počno avtorji šolskih učbenikov za zgodovino. Resnico o naši polpretekli zgodovini piše zgodovinarka dr. Tamara Gri-esser Pečar v podlistku Večera. Sprašujem spoštovane bralce tega sestavka, ali bodo na oktobrskih volitvah dali glas lažnivcem in ponarejevalcem zgodovine ter njihovim voditeljem. Predlagam, da volimo poslance, ki so evropsko usmerjeni in niso obremenjeni z lažnim prikazovanjem naše zgodovine in imajo moralne vrednote, ki jih narod potrebuje za svoj obstoj. Alojz Senekovič, Maribor Kulturna vojna (1) Z zanimanjem sem prebral članek M. Volčanška v 35. številki Demokracije, kjer pravilno našteva dejstva, a žal mnoga prezre. Bil sem prvi, ki sem pred tremi meseci opozoril v Delu (potem so me dosledno cenzurirali in mi niso objavili petih člankov, od Književnih listov do kulturne strani) na dokončno skorum-pirano delo ministrstva za kulturo pod taktirko Andreje Rihter in večnih uradnikov. Slo je za vezano trgovino, podkupovanje v smislu založniškega daj-dam, klientelizem, kakršnega pri nas še ni bilo, tako umazano igro, ki jo je vodila turbo liberalna založba Beletrina z Mitjo Čan-drom na čelu (ves čas s podporo ZLSD in LDS). Seveda je šlo za velike denarje, ki jih je Beletrina prejemala zaradi svojih političnih zvez, zaradi privilegiranega položaja Čandra in kompanije, denarje od SOU, težke milijone z ministrstva za kulturo (Čander ima ducat plačanih funkcij, Demokracija • 37/2004 poštni predal 4315 tako mislim forsira četico slabih pisateljev in pesnikov, potem pa temu doda recimo enega Jančarja in izkoristi poslednje dneve Lojzeta Kovačiča in se naokoli hvali z njegovo zapuščino, ki naj bi jo podedoval on in založba. Candru je Beletrina zgolj kulisa za skok v politiko, k socialdemokratom ali liberalnim demokratom. Kot mnogi z vasi misli, da bo od cicibana prehodil pot do ministra za kulturo, kot so to storili njegovi vzorniki, socialistični mladinci. A očitno se je tokrat uštel. Vse to in še več sem zapisal v sa-tirično-literarnem besedilu: Zgodba o uspehu! Poslal sem ga na dvajset uredništev časnikov, revij, založb. Prejel sem sedem negativnih odgovorov, drugi mi niso niti odgovorili. Zato bova besedilo skupaj z dr. Denisom Ponižem prav kmalu izdala v samozaložbi. In takrat bo vse lepo shranjeno. Za resnico. Za zgodovino! Franjo Frančič, pisatelj, Piran Svoboden kot ptica (1) V 35. številki Demokracije, 26. avgusta 2004, smo na 26. strani v članku Svoboden kot ptica zapisali naslednji stavek: "Sodišče je ugotovilo, da držijo trditve državnega tožilstva, da je Ko-vačič glavni blagajni igralnice izdal navodilo, da se v financiranje iger na srečo vključi tudi Hit, na tej podlagi in pod krinko fiktivne pogodbe med Hitom ter neko panamsko družbo pa dobil izplačane provizije, do katerih ni bil upravičen." Pri našem navajanju trditev tožilstva je prišlo do izpada imena Kodrič, zato se stavek pravilno glasi: "Sodišče je ugotovilo, da držijo trditve državnega tožilstva, da je Kovačič glavni blagajni igralnice izdal navodilo, da se v financiranje iger na srečo vključi tudi Hit, na tej podlagi in pod krinko fiktivne pogodbe med Hitom ter neko panamsko družbo pa je Kodrič dobil izplačane provizije, do katerih ni bil upravičen." Aleš Kocjan, Demokracija RADICj ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje je član neštetih komisij in uredništev, ves čas se sklicuje na svoje visoke zveze v politiki). Bleferinci nikakor nočejo prikazati transparentnega stanja o svojem finančnem poslovanju, dokazljivo pa je, da je bil letošnji razpis za delovne štipendije in založniške subvencije prava mafijska kriminal-ka. Sam sem pisal mnogim uradnikom, od Rihteijeve, Horvata do Uroša Grilca, ki mi je edini odgovoril. Ministrici Rihterjevi sem pisal najmanj tridesetkrat, pa nima časa zaradi nenehnih žurov, potovanj... Ministrstvo je leglo korupcije. Vse, kar sem v Delu pred meseci objavil, so nato povzeli pisci odprtega pisma Rihterjevi, a so žal zamudili vse uradne roke (po tri dni je bilo časa za pritožbe!). Vse, kar sem zapisal, je bilo podprto z dokazi, seveda pa so uradniki večni, vendar se veselim dejstva, da so napovedane tožbe, in prav rad se bom pojavil na sodišču. Čandrova nasilna in ostra reakcija je razumljiva, človek je leta in leta gradil svojo politično mrežo (preko Pipana - Školča - Skofičeve - Leva Krefta - Uroša Grilca) do podkupljenih novinark Dela, Dnevnika, Večera in RTV SLO (na Dnevniku je sploh posebna scena, kjer dela njegova žena; njegov je tudi eden najbolj pristranskih izborov slovenskih romanov, tako kot vsi izbori, v ospredju so prijatelji, ki mu njegove usluge drugje vračajo, tega časnika, Slovenska zgodba), zdaj pa se mu stvari sesuvajo. V svojem zadnjem pismu v Delu poziva na volitve, volimo naše, volimo vedno ene in iste. Seveda so uspešni tudi preko DSP, preko drugih lobijev. Cander sodeluje z nekdanjo Jugo, z veleposlaništvi, svojim podpornikom obljublja vse mogoče, seveda za povračilo uslug, vse v smislu roka roko umije, na koncu smo pa vsi umazani, ves čas preko zvez v uredništvih Dvojna življenja Knjiga Stephena Kocha pod zgornjim naslovom pove pravzaprav vse, kar bi morali vedeti o sočloveku, o sopotniku, s katerim se srečujemo sleherni dan, pa ga ne prepoznamo. Glavna poanta je prav v dejstvu, da ga ne prepoznamo in smo zaradi tega lahko tudi njegovo orodje. Knjigo je treba prebrati večkrat, da nam postane jasno, zakaj je komunistična revolucija trajala tako dolgo in traja še vedno. V njej so sodelovali ljudje svetovnega slovesa, čislani, ki pa so vse življenje živeli dvojno, pohabljeno življenje. Mnogi so bili prikriti - kriptokomunisti. Taki so zavestno, vkljub nekaterim dvomom, hoteli biti in take še danes najdemo v vsakem okolju, tudi ali pa še posebno pri nas. Nevarni so zato, ker jih je težko prepoznati, in mnogi jim naivno nasedejo. V knjigi Stephena Kocha najdemo imena svetovno znanih in priznanih pisateljev, filozofov, psihologov, kot so André Gide, Romain Rolland, André Malraux, Paul Nizan s prijatelji Jean-Paulom Sartrom in Raymon-dom Aronom. Vneta sopotnika in propagatorja komunizma sta bila Ernest Hemingway in Bertolt Brecht. Sama zveneča imena, ki pa so bila podporniki in zagovorniki ne le komunizma, temveč tudi stalinizma. Nihče od njih, razen A. Gida, ni nikoli priznal in obsodil zločinskosti komunizma. Ne le da niso nikoli obsodili najhujše oblike komunizma, kar je stalinizem bil, namenoma so ga prikrivali in razširjali po vsem svetu. Tisti, ki so ideje komunizma pod krinko pacifizma razširjali, so bili dodobra seznanjeni z zločini stalinizma. To so bili vsi pisatelji na čelu z Ernestom Hemingwa-yem, ki je, ker je bil takrat že slaven, z lahkoto širil te ideje v ZDA, še prav posebno pa v Hollywoodu kot "antinacistični zvezi". Zanimiv je "amsterdamski" kongres leta 1932, na katerem je bilo več kot 2.000 delegatov. Bili so predstavniki vseh barv levičarskih gibanj in kongres se je imenoval Kongres pacifizma, to pa je bilo natanko to, kar je hotel Stalin. Zanimivo je, da se govorniki na tem kongresu niso prav nič dotaknili ali kritizirali vse bolj rastočega nacizma v Nemčiji. Pacifizem jim je bil samo izgovor, ker niso mogli reči komunizem. Druga močna krinka komunizma je bil "antifašizem". To je bil pojem, ki je bil takrat, in kot vidimo, je še danes najbolj priljubljen sinonim za vse in vsakogar, ki ni vedno vedel, kaj je in kaj hoče biti. Ta slepilni antifašizem pa ni nikoli resnično ogrožal Hitlerja pri njegovem vzponu na oblast. Brez dvoma je nacistično-sovjetski pakt pospešil izbruh druge svetovne vojne, saj sta Hitlerjeva Nemčija in Stalinova Sovjetska zveza družno napadli Poljsko. O tem so molčali in prikrivali resnico vesoljni komunisti, kamor lahko prištevamo tudi slovenske. Največja prevara svetovne razsežnosti izpred več kot sedemdeset let, ki so jo zavestno, nekateri pa tudi naivno podpirali takratni "veleumi" iz pisateljskih in filozofskih sfer, je pustila za seboj porazno dediščino. Avtor v svoji knjigi samo enkrat omeni Tita, opiše pa ga kot spletkarja najvišje kategorije, ki so mu kot pred tem Stalinu in Hitlerju nasedali mnogi, tudi državniki. Je potem čudno, da so mu sledile množice, ki jih je usmerjal tako, kot je v svoji brezmejni pokvarjenosti hotel? Posledice takega mišljenja lahko zasledimo na vsakem koraku, tudi v naši samostojni Sloveniji. Njihovi nosilci so iz vrst združene liste, LDS in popolnoma nepotrebnega DeSUS. Izredna seja DZ, sklicana 31. avgusta 2004, je še bolj kot prejšnje razgalila bodisi pokvarjenost, bodisi abotnost poslancev vladne koalicije, in kar je še bolj alarmantno, skoraj vseh ministrov Ropove vlade. Obnašajo se strahopetno, kot da za njimi stoji Stalin! Slovenija si kljub vsemu zasluži kaj boljšega! Mari a Vodišek Demokracija • Četrtek, 9. septembra 2004 ekskluzivno Prihod v Trst 22. del V Trst sem se pripeljal po cesti ob morju. Pot je bila prosta in nikakršnih nevšečnosti ni bilo. Na partijskem komiteju so mi povedali, kje je Ma-čekzoznovskim štabom. Poiskal sem ga v vili, ki so jo zasegli nekemu bogatašu-veletrgovcu. Bila je na vzpetini na robu mesta, od koder je bil na mesto zelo dober razgled. V tej lepi vili je bil center Ozne. Poleg vseh načelnikov oddelkov Ozne, ki so z Mačkom prišli iz Bele krajine, je bilo tukaj tudi vodstvo Ozne za Trst in izbranci iz akademije Dzeržinski. V začetku maja 1945 so se namreč vrnili iz Moskve in Trst jim je bil prva pomembna naloga in preizkušnja. V njem so se zbrali vsi, ki so v Ozni kaj pomenili. Ozna je prišla v Trst iz Bele krajine takoj za 4. jugoslovansko armado, ki je med prodiranjem proti Trstu okrog Bazovice in Lokev utrpela ogromno žrtev in mesto zavzela 1. maja 1945. Ker se Nemci jugoslovanski armadi in partizanom niso hoteli vdati, so nad Trstom še vedno vztrajali in čakali na Anglo-Ame-ričane. Njim so se potem vdali. Maček pa s svojo ekipo iz Bele krajine ni prišel po naključju med prvimi v mesto. V Trstu je bila v polni pripravljenosti tržaška Ozna s svojim aparatom in s svojo kartoteko in seznami za aretacije. Tržaška Ozna je pripravila teren, še preden je v mesto prišla 4. armada. Maček je s svojim štabom iz Bele krajine prišel čez Gorski ko-tar, zraven pa je bil tudi ves partijski aparat z najvišjim vodstvom na čelu. Ko sem prišel v oznovsko vilo do Mačka, sem bil v uniformi. V njej sem prišel na Primorsko iz Bele krajine konec marca. Maček kot tudi večina drugih so bili v civilu. Ko me je zagledal, se je začudil in rekel: "Kaj ti, da te ni kdo z brzostrelko?" Pa sem mu odvrnil, češ, če me ni do zdaj, me tudi zdaj ne bo. V Trstu sem ostal dva dni, nato me je Maček poslal k intendanci v Postojno. Ker sem imel v Trstu po očetovi strani teto, sem jo obiskal. Nazadnje sem bil pri njej še kot otrok. Kljub temu sem jo hitro našel. Prišel sem v partizanski uniformi. Ko me je zagledala, se je tako prestrašila, da se je reva skoraj sesedla. Bala se je, ker je mislila, da so prišli partizani in jo bodo odpeljali, kot so že mnoge druge. Nazadnje je le izjecljala, češ da so za nas. Ko pa sem ji rekel: "Teta, ali me ne poznate?" je prišla malo k sebi. Najprej je namreč mislila, da jo bom odpeljal, in mi potožila, da so v njeni okolici odpeljali večino ljudi. Takrat so ljudi množično aretirali in jih vozili v neznano. Vse aretacije po Trstu je vodila Ozna. Iz razkošno opremljene vile, ki je bila velika kot grad, je Maček s svojim izšolanim in preizkušenim štabom usmerjal oznovske akcije. Vsa Mačkova ekipa je skupno izvrševala naloge. Medtem ko so se Kardelj in drugi iz političnega vodstva ukvarjali z vzpostavljanjem nove politične oblasti, je Prihod tankov jugoslovanske armade v Trst maja 1945 neje. Čeprav se je Ozna glede aretacij in pobojev sklicevala na obračun s pripadniki raznih fašističnih enot in čet-niki, od teh tedaj v Trstu nisem videl nikogar. Gotovo niso mogli mirno ostati v mestu, temveč so se z Nemci umaknili ali pa so se v mestu poskrili. Na razmere pod zavezniško oblastjo se je Ozna že dolgo pripravljala. Aretirane so vozili na vse strani. Manjši del so jih tudi zasliševali. V naslednjih dneh so večino odpeljali proti Ljubljani. Operativne sposobnosti Ozne v Trstu so bile velike, kajti ves oznov-ski aparat z vodstvom na čelu se je takrat, ko Ljubljana še ni bila osvobojena, skoncentriral v Trstu. Za aretacije so uporabljali tudi garibaldin-ce, ki so se bojevali skupaj s partizani. Ozna je z aretacijami hitro izzvala velik teror in posledica tega je bil ve- Maček s svojimi podaniki iz Bele krajine in svežimi močmi iz Moskve izvajal množične aretacije. Vse, kar je Ozna takrat delala, so bile samo aretacije. Potekale so po seznamih, ki jih je Ozna po poročilih iz Trsta stalno izpopolnjevala že v Beli krajini in jih na kraju samem dopolnila s podatki obveščevalne službe Ozne za Trst. Bilo je dobro pripravljeno in načrtovano. Anglo-Američani se v prvih dneh v te stvari niso vmešavali. Do njihovega posega in nasprotovanja jugoslovanski zasedbi Trsta je prišlo poz- lik preplah. Trst je bil velik, Slovencev pa le neznatno število. Večina so bili Italijani. Ozna ni gledala na narodno pripadnost, temveč predvsem na dejstvo, komu je kdo služil in ali je nevaren. Če je bil kdo nevaren jugoslovanskemu gibanju ali partiji, je bil sovražnik. Če je bil nevtralen, ni bilo verjetno, da bo za Ozno, ampak za sovražnika. Z aretacijami in odvažanjem ljudi je Ozna vzbudila vsesplošen preplah med prebivalstvom. Čeprav je imela pripravljen seznam ljudi za likvidacije, je bilo zaradi širine in množič- nosti aretacij odpeljanih tudi veliko drugih ljudi. Med temi so bili ljudje, ki so bili proti Italijanom, pa ne ovaduhi, ampak nedolžni ljudje. Ogromno jih je šlo v zapor iz osebnega sovraštva, ne samo politično. To je priznal tudi Maček, ko je dejal, da je bilo are-titanih tudi veliko takšnih, ki "niso imeli nič proti nam". To se je pač dogajalo kot posledica obsežnosti aretacij in je postalo sestavni del vneme, ki so jo pri tem pokazali člani Ozne. Prihod Ozne v Trst je bil podoben prihodu gestapa: aretacije in preganjanje. Ko so po štirih dneh jugoslovanske zasedbe v mesto prišli zahodni zavezniki, je bilo po stanovanjih vse polno anglo-ameriških oficirjev in celo navadnih vojakov. Ker je bilo že v maju, jih je bilo mogoče videti skoraj pri vsakem odprtem oknu. Tržačani so bili srečni, da so prišli angleški in ameriški vojaki, ker so jim bili v zaščito. Ko sem šel po ulici, sem jih takoj opazil. To je bil takrat zelo pogost pojav. Velik del anglo-ameriške vojske, zlasti oficirjev, sploh ni šlo v vojašnice, saj so jih v svoja stanovanja vabili Tržačani, da so se počutili varnejše. To je bilo obvezno po bogatejših hišah in pri ljudeh, ki so se bali partizanov. Tudi po umiku iz Trsta je Ozna po mestu opravljala aretacije in od tam vozila ljudji v Ljubljano. Prav tako na Primorskem. Dobili smo nekaj nevarnejših, potem pa vse poslali v centralo v Ljubljano. Tam se je potem z njimi ukvarjala centralna slovenska Ozna. Z zasliševanji in raznimi pritiski so poskušali odkriti njihovo mrežo v Trstu, Gorici in drugod po Primorskem in v Italiji. Ker nisem bil v operativnem delu Ozne, v akcijah nisem neposredno sodeloval, ampak sem dogajanje samo opazoval. V oznovskih zaporih tudi nisem bil, ker to ni bila moja naloga. V Trstu sem prespal samo eno noč. Ker me je Maček uporabljal za organizacijske naloge in za ekonomijo Ozne, me je iz Trsta hitro poslal v Postojno. To nalogo sem dobil zato, ker sem podobne naloge opravljal že v Beli krajini, Maček pa drugih ljudi za takšne naloge ni imel. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Demokracija • 37/2004 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Ko sem sredi maja 1945 iz Po- stojne prišel v Slavijo, me je ta koj poklical Maček in mi dejal: "Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... iT'^ Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS, obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono, nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi Iz Ozne seje vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? i\\ jrrtifiri n Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij