Celjski tednik

LETO xii. štev. 21
Celje, 31. maja 1963
GLASILO SOCLILISTICNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA  CELJE
ODGOVORNI   UREDNIK
TONE MASLO
LIST  IZDUA  IN TISKA
ČASOPISNO   PODJETJE
»CELJSKI TISKc
(^A IZVODU 20 DIN
_      Zelo dobri volilni rezultati v celjskem okraju
Sproščeno in svečano vzdušje
povsod na volišči^^
v veČini obCin ob polovici dneva odstotek ude-
ležbe blizu 100 odstotkov. — delovni ljudje se za-
veda JO pomembnosti volit EV. — glasovali so ZA
SOCIALISTIČNI RAZVOJ komun IN ZA socialistične od-
nose. — pomanjkljivi VOLILNI IMENIKI so ZMANJŠEVALI
navidezno uspeh volitev
PRI VOLITVAH V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI NAJBOLJ-
ŠI V OBCINI BREŽICE
PRI VOLITVAH V OBČINSKI ZBOR NAJVIŠJI USPEH v
OBCINI SEVNICA
PRI VOLITVAH V KMETIJSKO SKUPINO SO SE IZKAZALI
PRAV TAKO V OBCINI SEVNICA
v obeh volilnih dnevih, v petek
in nedeljo, je bilo v celjskem
okraju izredno svečano vzdušje.
Šircika predvolilna aktivnost je v
teh dveh dnevih dosegla svoj prvi
vrhunec. Vsi naši kraji, vsa me-
sta, vasi in zaselki so bdli praz-
nični kot ob največjih praznikih,
čeravno so volitve v petek pote-
kale v vsakodnevnem delovnem
ritmu. Zlasti pa so bile svečaine
nedelj;Sike volitve, ko so se volišča
odprla za vse delovne ljudi, vse
državljane z volilno pravico.
Predvolilna aktiivnost se je na
volilne dneve spremenila v tiho,
očigledno tekmovanje okoli ure-
ditve volišč, oikirasijtev krajev, v
originalnih zamislih, kako ustva-
riti čim svečanejše in vedro
vzdušje.
Posamezne vtise, seveda so res
le posamezni, saj je bilo v okraju
blizu 800 volišč, objavljamo na
domala vseh strani današnje
številke. Toda ti posamezni pri-
kazi ilustrirajo splošno sliko v
našem okraju, prizore, kakršni so
bili povsod, po vseh občinah, po
večini voliščih.
Interes za potek in izid violitev
je bdi izredno močan, ne samo
med političnimi aktivi, temveč na
široiko med množicami. Zato že
splošno znanih podatkov ne bo-
mo uvrščali v naše poročilo.
Preden preidemo na poročamje
o volni h izidih v posameznih ob-
činah se nam zdi potrebno po-
udariti, da so delovni ljudje v sko-
raj absolutni večini razumeli po-
membnost te politične manifesta-
cije enotnosti in privrženosti iz-
gradnji socializma. Zelo malo je
bilo primerov, da so posamezni-
ki z abstinenco izražali svoje ne-
zadovoljstvo nad xx>sameznimi
ekscesa in napakami. Občani ob-
ravnavajo te stvari na pristojnej-
ših mestih, na zborih in sestan-
kih, kjer povedo kaj se jim zdi
prav, kaj ne. s tako zavestjo so
seveda zadolžili člane novih ob-
činskih skupščin k tankočutoejše-
mu obravnavanju problemov, ta-
ko splošnih, kot tudi drobnih.
Žal nam prostor ne dopušča, da
bi opisali vse številne primere po-
žrtvovalnosti, da bi posebej osvet-
lili vse primere, ki kažejo na iz-
redno visoko zavest naših delov-
nih ljudi.
Podatki, ki jih bomo zdaj na-
vedli so sicer najnovejši, toda še
vedno nepopolni. Odstotki ude-
ležbe po občinah so brez števila
volivcev, ki so volili s potrdili (v
Celju je bilo takih nad 800). Pri-
stavimo še dejsitvo, da so doma-
la v vseh občinah pomanjkljivi
volilni imeniki pov23rooili navi-
dezno slabše rezultate, kajti lju-
dje ki jih ni, ki so premladi, ki
so po večkrat vpisani, pač niso
mogU i>riti na volišče.
Začnimo z udeležbo na volitve
v zbore delovnih skupnosti po za-
povrstju občin v rezultatih: Bre-
žice 96,4, Velenje 96.0, Mozirje
95.6, Sentjiir 95.5, Sevnica 95.4,
Slovenske Konjice 95.2, Laško
95.1, Zailec 93.3, Šmarje 92.9, Ce-
lje 92.5 in Videm Krško 92.4 od-
stoitkov. To so rezultati volitev,
ki so bile v petek.
V občinske zbore so volitve v
občinah bile izvedene z naslednji-
mi zapovrstnimi rezultati: Sevni-
ca 94,6, Šentjur 93,9, Velenje 93,7,
Šmarje 93.1, Slovenske Konjice
92.8, Brežice 92.5, Žalec 92.2, Ce-
lje 91.1, Videm-Krško 88.8, Mo-
zirje 88.4 in Laško 87.6 odstotkov.
Za občino Laško velja pripomni-
ti, da so zlasti na podiročju Ra-
deč ljudje z zastavami in mno-
žično prihajali na volišča, da so
na mnogih voliščih zelo zgodaj
beležili visoko udeležbo, na drugi
strani pa je volilna enota v Ja-
gočah bodisi zatajila, ali pa na
kandidacijskem zbcou ni bilo vse
v redu, kajti njihov kandidat je
edini v Sloveniji, ki ni dobil po-
trebne večine glasov?
Tudi volivci v kmetijsko i*u-
pino so pokazala vso resnost do
izpolnjevanja svoje državljanske
dolžnosti. Udeležba volivcev v to
skupino je od vseh treh skupin
pokazala zelo dober odstotek ude-
ležbe. Po občinah je udeležba ta-
kole razvrščena: Sevnica 99.1,
Šentjur 98.5, Velenje 97.2, Laško
96.4, Brežice 95.3, Celje 95.2,
Šmarje 93.8, Žalec 92.6, Videm-
KUško 88.9 in Mozirje 87.4 od-
stotke.
Poglejmo katoo je s s-kupniomi
rezultati udeležbe v okraju:
# V zbore delovnih sJcupnosti
je skupen rezultat 91.7 odstotka.
Upravičeno odsotni štejejo skupaj
za okraj 5 odstotkov, ostalo so
neveljavne glasovnice — nepra-
vUno izpolnjene — črtane itd.
# V občinske zbore je skupni
rezultat udeležtbe 93.9 odstoft^ .
Upravičeno odsotnih je bilo 5.4
ods">tka.
# V skupino kmetijstva pa je
v okraju volilo 93.6 odstotka vseh
upravičencev, 2.4 odstotka pa zna-
ša število upravičeno odsotnih.
Na osnovi podatkov o volilni
udeležbi v vse tri skupine lahko
politične organizacije najdejo tu-
di svoje mesto v intenzivnosti po-
litičnih pKTiprav, kjer pa so rezul-
tati slabši zaradi administrativnih
na,pak in nereda, je treba tudi te
odpraviti. Zlasti so za to odgovor-
ni administrativni aparati po ob-
činah, posredno pa seveda tudi
politične organizacije. Sicer je
izid volitev prepričljiv dokaz ve-
like zavesti naših ljudi in njihove
odločenost za nadaljnjo graditev
socialistične družbe, vendar je
treba pomisliti tudi na odstotke,
brez vzroka gotovo niso izstopili.
Na volišču v sevniški Lisci
Djuro Pucar-Stari in Miha Marinko
v Velenju
v sredo zvečer sta okrog šeste
ure dopotovala na privatni obisk
v Velenje predsednik SR Bosne
in Hercegovine Djuro Pucar-Sta-
ri in sekretar CK ZK Slovenije
Miha Marinko.
Po prihodu sta si ogledala me-
sto Velenje ter večino komunal-
nih objektov, poleg tega pa nad-
površinske naprave novega jaška
v Prelogah. Zatem sta visoka go-
sta v razgovorih s predstavniki
rudnika lignita Velenje, energo
kemičnega kombinata ter termo-
elektrarne in političnih predstav-
nikov celjskega okraja izmenjala
misli o bodočih vlaganjih v novo-
gradnjo energokemičnega kombi-
nata; to je o o>plemenitenju ligni-
ta. Po razgovoru pa sta visoka
gosta nadaljevala pot v Celje. Kot
kaže, bo Djuro Pucar-Stari pri-
hodnje dni obiskal nekatera in-
dustrijska središča v mariborskem
okraju.
-ik
Celje v znamenju mladosti
in petja
Pozdravljeni in dobrodošli!
Štiri tisoč mladih pevcev bo po-
kazalo v teh festivalskih dneh sa-
dove svojega vztrajnega, načrtne-
ga in plodnega dela na polju glas-v
bene kulture.
Najboljši izmed štiridesettisoč
pevcev iz Slovenije, ki so nastopili
na občinskih in okrajnih revijah
ter nekaj desettisoč pevcev iz osta-
lih republik, se bo predstavilo ob-
činstvu v dvorani Uniona in Na-
rodnega doma. Na koncertih bo
zbranih lepo število glasbenih pe-
dagogov, zborovodij in komponi-
stov vseh krajev Jugoslavije. Cim
bolj tenkočutno bodo ti prisluh-
nili vedremu, z mladostnim žarom
prepojenemu petju, tem boljši bo-
do zaključki in s tem rezultati
skupnih naporov vseh, ki so od-
govorni za pravilno glasbeno vzgo-
jo mladine.
Iz leta v leto se večajo uspehi
smotrnih in načrtnih prizadevanj.
Množičnost in kvaliteta sta v ena-
komernem porastu.
Mladinski pevski festival naj bi
za dosego zadanega cilja še na-
prej posvečal vso skrb oblikova-
nju lika mladega socialističnega
človeka. To je human, kulturen,
etično in estetsko lepo vzgojen
človek, prepojen z ljubeznijo do
rodne grude in njenega napredka.
Delo glasbenih pedagogov in
vzgojiteljev naj bi imelo skupen
smoter in cilj zagotoviti mlademu
človeku harmoničen razvoj njego-
vih umskih in fizičnih sposobno-
sti. Vsako pretiravanje v eno ali
drugo smer pa onemogočati, ker
je to v veliko škodo otroku.
Prepričan sem, da bo nudila
mladina s svojim petjem toliko
užitka, da bo to zborovodjem in
vsem ostalim v veliko moralno
zadoščenje in plačilo.
Draga mladina! — Poj še na-
prej s takim navdušenjem in lju-
beznijo. Izbiraj iz bogate zaklad-
nice partizanskih, narodnih in
umetnih pesmi in posreduj to z
vso ognjevitostjo širom po svetu
in druži vse v bratstvu in miru.
Andrej Svetek
OD 30. V. DO 9. VI. 1963
Okrog 2. in med 8. in 9. juni-
jem močnejše padavine z ohladit-
vijo. V ostalem bo prevladovalo
lepo vreme, a s pogostimi krajev-
nimi nevihtami, zlasti kanec maja.
DB. V. M.
Številne prireditve
ob dnevu mladosti
Konec preteklega tedna je bilo
v Celju izredno živahno. V po-
častitev dneva mladosti so mladi
ljudje celjske občine pripravili
vrsto prireditev in akcij, ki so
njihovemu prazniku dale še po-
sebej prijetno oibeležje.
Prva in najpomembnejša pri-
reditev je bil zlet mladine
in predstavnikov Jugoslovanske
ljudske armade v petek popoldne
na Ostrožnem. Na prireditvi sta
g'ovorila podpolkovnik Mijo Ka-
tovič in sekretar občinskega ko-
miteja Zveze komunistov Celje
Stane Divjak. Vreme je bilo mla-
dim naklonjeno in na Ostrožnem
so preživeli res prijetno pKjpol-
dne. Več kot tisoč pet sto mla-
dincev in vojakov se je zgrnilo
na livadi v gozdiču, plesali so,
peli in se pomenkovali o življe-
nju v jugoslovanski ljudski ar-
madi, o sodelovanju med mladi-
mi domačini in vojaki itd. Ver-
jetno bi bilo v petek na Ostrož-
nem še več mladih ljudi, toda
nekateri večji mladinski aktivi
so imeli prav na ta dan lastne
prireditve. Tako so se štorski že-
lezarji zbrali na Svetini, mladin-
ci celjske gimnazije so imeli sa-
mostojen koncert, proslave in
prireditve pa so bile tudi po dru-
gih aktivih.
Zvečer istega dne je ce-ljski
občinski komite Zveze mladine
priredil bakladni tek po celjskih
ulicah.   Sodelovalo   je   trinajst
ekip mladinskih aktivov in dve
ekipi predstavnikov Jugoslovan-
ske ljudske armade. Tekli so od
kina Uniona po Cankarjevi ulici.
Prvo mesto je osvojila ekipa
gimnazije in s tem tudi prehod-
ni pokal.
V soboto pa je bil v Narodnem
domu mladinski ples, ki so ga
imenovali »ples mladosti«. Celj-
ski občinski komite ga je prire-
dil skupno z okrajnim koordina-
cijskim odborom študentov.
Najprisrčnejši so v preteklem
tednu nedvomni bili sprejemi pi-
onirjev v mladinsko organizaci-
jo. V celjski občini so v organi-
zacijo Zveze mladine takrat spre-
jeli kar 811 pionirjev, ki so jim
na vseh šolah priredili čudovite
sprejeme. Zanimivo je še to, da
letos v organizacijo Zveze mla-
dine prvič niso sprejeli vseh pi-
onirjev, temveč samo tiste, ki so
se izkazali tako pri učenju kot
tri delu v pionirski organizaciji,
e posebej lepo so sprejeme v
organizacijo Zveze mladine or-
ganizirali na hudinjski osnovni
šoli in na osnovni šoli v Dobrni.
Poleg pogostitve, recitacij, pes-
mi in plesa so se 25. maja — na
dan sprejema v organizacijo —
pionirji teh dveh šol obiskali.
Celjski so odšli v Dobrno, pio-
nirji osnovne šole Štirinajste di-
vizije iz Dobrne pa so obiskali
hudinjsko osnovno šolo.
Številne prireditve preteklega
tedna so v praznovanje dneva
mladosti vnesle veliko veselja,
dobre volje in prisrčnosti. Ob
prazniku se zato niso razvedrili
samo mladi ljudje, temveč vsi
prebivalci celjskega mesta.
—ij
Nadaljevanje
predvolilne
razgibanosti
Za nami je široka in večteden-
ska predvolilna aktivnost, za na-
ftii sta prva dva volilna dneva.
Zbori volivcev in proizvajalcev
so v preteklem obdobju dosegli
^glik napredek pri vključevanju
Urokih množic delovnih ljudi v
neposredno odločanje na po-
dročju družbenih nalog. To ši-
roko in množično- aktivnost so
potrdile tudi volitve v zbore de-
lovnih skupnosti in nedeljske
v občinske zbore.
Kot smo po prvih kandidacij-
skih zborih z večjo aktivnostjo
izboljšali udeležbo in vsebino
fazprav na drugih zborih obča-
^ov, tako moramo do volitev
republiških in zveznih poslan-
cev še marsikaj izboljšati - po-
praviti.
Predvsem pa se moramo za-
vedati, da volitve še niso kon-
čane, da bomo 16. junija volili
neposredno poslance v republi-
ški in zvezni zbor. To je čas, v
katerem lahko še marsikaj sto-
rimo. Predvsem bi morali pogle-
dati, če so predvolilne priprave,
razgovori in delovni sestanki bili
taki kot si želimo. V krajih in
kolektivih, kjer ni bilo vse v re-
du, bi zdaj morali te pomanjklji-
vosti izravnati. Naša dolžnost je,
da bodo v tem obdobju vsi naši
ljudje najširše informirani o
vsem, da bodo hkrati lahko iz-
nesli vse svoje predloge in želje,
pa tudi kritiko na določene po-
jave.
Vsebina predvolilnih zboro-
vanj in sestankov, ki bodo v na-
slednjih dneh do volitev, naj bo-
do analiza pojavov, predlogov in
kritike, ki so prišle do izraza v
dosedanji predvolilni aktivnosti.
Seveda je treba pri tem zavzeti
pravilen odnos do lokalističnih
teženj, do pojavov nerazumeva-
nja kadrovske politike. Pozor-
nost pa je treba posvetiti posku-
som napačnega informiranja Lju-
di na podeželju o naši kmetijski
politiki itd.
Predvsem pa bi se morali v
naslednjih dneh odločno lotiti
vseh napak, nepravilnosti in po-
dobnega. Rezultati zadnjih dveh
volilnih dni bi bili povsod lahko
neprimerno boljši, če bi ne bilo
toliko zmešnjave v volilnih se-
znamih, kot na primer v Celju,
pa tudi drugje. V Celju je na
primer nad dva tisoč »neoddanih
glasovnic« treba pripisati neure-
jenim volilnim seznamom, saj so
se ljudje pojavljali večkrat za-
poredoma v spiskih, voliti bi mo-
rali priti odseljeni, nepolnoletne
osebe in celo mrtvi. O tako po-
vršno izvršenem delu odgovor-
nih za volilne imenike bo treba
še spregovoriti.
Ponekod ni bilo v nedeljo do-
bro organizirano obveščanje. Po-
ročila so prihajala pozno in vča-
sih tudi nepopolna. Končno se je
marsikje zataknilo, ker volivci,
ki so bili sicer vpisani v imeni-
ke, niso dobili povabila za vo-
lišče.
Pri vsem tem se vprašamo, ali
je bilo potrebno, da so take ad-
ministrativno - tehnične napake
poslabšale uspeh volitev, za ka-
tere so bile politične priprave
skoraj povsod zelo dobro izpe-
^J<^ne? J. Kr.
Pozabil je in
imam čas ...
V Rogaški Slatini
zopet kegljišče
Občani brežiške občine so v
nedeljo ves čas vodili z najbolj-
šimi odstotki volivne udeležbe.
Toda ponekod so imeli tudi take
volivce, ki niso samo kvarili re-
zultate tega spontanega tekmo-
vanja, temveč so prikovali na
volišča volivne komisije tudi
tam, kjer ni bilo predvideno, da
morajo biti volišča odprta dva-
najst ur.
Tako je bilo v okolici Globo-
kega, kjer je eno volišče za-
ključilo volitve že v zgodnjih
popoldanskih urah, le na enega
so še čakali. Ko so ga tovariši
Iz odbora SZDL. obiskali, ni de-
jal, da ne bo šel volit, temveč
le. da ima čas do šeste ure po-
poldan. No popravili so ga, da
Ima celo čas do sedme ure. Tr-
mogiavll je in Iznašal neke ne-
utemeljene razloge za svoje rav-
nanje ___
tak primer Je bil na vo-
lišču v šoli na Bizeljskem. Mlad
'ant je prišel v času, ko je ko-
misija že zaključevala delo. Vsi
Volivci razen njega so že opra-
vili svojo dolžnost, le eden Je
"»anjkal. Na tem volišču Je bilo
vpisanih čez tristo volivcev, med
njimi tudi taki, ki so stari daleč
nad osemdeset let.
Pantu, ki ima dobro službo v
trgovini, so veljale posredno be-
sede 82-letnega Franca Pečnlka,
1*1 je počakal zgodaj zjutraj na
volivno komisijo in rekel:
— Pokazal bi rad mladini kako
se opravlja državljanska dolž-
nost! —
„^.^s je, nihče ne more siliti
Volivcev, da bi šH na volišče čim
prej. Res Je, da so volišča od-
Prta nepretrgoma 12 ur. Vendar
Pa si lahko postavljamo vpraša-
nje kakšna je zavest tistih, ki so
brez vsakega vzroka, hote ali ne-
•lote iz malomarnosti ali nagajl-
vostl odlašali do zadnjega tre-
nutka.
s finančno podporo občinske zveze
za telesno kulturo Šmarje in neka-
terih kolektivov so v Rogaški Slatini
obnovili kegljišče ter ga v soboto po-
poldne izročili namenu. Tej sloves-
nosti Je prisostvoval tudi predsednik,
ljudskega odbora šmarske občine J
tov. Joško Lojen. !
, Največ zaslug za to, da so v Roga- '
Iki Slatini ponovno usposobili keglji-
šče ima tov. Ivo FraniC, ki se Je več
let zavzemal za rešitev tega vpraša-
nja.
Po slavnostnem delu se Je začel tro-
boj v borbenih partijah, v katerem Je
zmagalo moštvo celjskega Invalida s
679 podrtimi keglji pred Ingradom iz
Celja 629 ter ekipo rogaškega Partiza-
na s 528 podrtimi lesi. J. L..
2e v tretje srečujemo Kunejev gimnazijski zbor na festivalu v Ce-
lju. Letos pa bo tudi edini slovenski zbor
GIMNAZIJA — PRVA
Praznik mladosti so celjski mladinci
počastili tudi s štafetnim tekom z
baklami po ulicah. Med petnajstimi
ekipami je prvo mesto pripadlo te-
kačem gimnazije.
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
TINE
0LLL
Eden najkrajših plenumov na-
še ZKJ je vseboval enega od
najpomembnejših političnih ak-
centov, ki ga je opazil ves svet.
Titov referat je bil nekaka mag-
na karta naše partije spričo te-
žav, ki jih trenutno ima delav-
sko gibanje zaradi kitajskega di-
sakorda. Tito ni prvič^ grajal
njihovega početja. Toda če je do-
slej odgovarjal bolj na splošno
na očitke, ki nam jih mečejo v
obraz kitajski komunisti, je na
petem plenumu vzel vse to pod
lupo in analiziral ideologijo in
politiko: Politika Pekinga je ne-
varna miru, njihovi koncepti
marksizma škodljivi enotnosti
mednarodnega delavskega giba-
nja, ker gledajo nanj dogmatič-
no, trockistično, ker s svojimi
obrekovanji in lažmi škodujejo
ugledu delavskega gibanja in
njegovi ideologiji. Titova obsod-
ba kitajskega početja je toliko
pomembnejša, ker je v svojem
referatu poudaril, da se je raz-
merje med ZKJ in ostalimi par-
tijami, obenem s KPSZ, bistveno
izboljšalo. Zato ni čudno, če so
njegove besede presojali kot
opozorilo SZ, naj ne ponovi na-
pake iz leta 1960 z moskovsko
deklaracijo, gnil kompromis, ki
ni poravnal sporov, ampak jih
je le poglabljal.
To opozorilo je toliko pomem-
bnejše, ker bo v nekaj tednih
prišlo do medpartijskih pogovo-
rov med KP Kitajsko in KPSZ. S
to tezo je naše vodstvo še enkrat
zavzelo linijo, ki ima svetovni
radij.
To pa seveda z zelo nejasnim
položajem v današnjem svetu in
to na vseh kontinentih. V Južni
in Srednji Ameriki ni miru: Za-
pleta se spor med Haitijem in
'Washingtonom in najbrž tu ne
gre samo za predsednika Duva-
liera, kakor tudi v Argentini ne
samo zaradi lepih obrazov v de-
vetih vladah, ki so se izmenjale
v enem samem letu. Castro se
je vrnil z dolgega obiska v SZ
in napovedal pomirjenje z ZDA.
Hruščev si je verjetno Castra
zapisal med svoja aktiva, ki mu
bodo prav prišla na razgovorih s
Kitajci. Na drugem koncu sveta
se je potreslo v Turčiji, ki se
ne more rešiti svoje socialne in
gospodarske krize. Namesto da
bi dežela s tako važnim geopo-
litičnim položajem napredovala,
pada vedno bolj v stisko, revšči-
no, grozi ji celo skrajni desni-
čarski režim, vlade so se hoteli
polastiti oficirji, razpustiti vse
stranke in zagospodariti z dik-
takturo. Tudi tu »gnil kompro-
mis« med liberalno demokracijo
in desnico ni potegnil dežele iz
zagate, ampak jo utegne še bolj
potlačiti. No, oficirji niso uspeli,
toda tudi vlada nič kaj dobrega
ne kaže. Na drugem koncu Azije
v Laosu spet grme topovi. Ta
teren je važen, kajti tu se je
Kitajcem posrečilo pridobiti na
terenu, posebno v Severnem
Vietnamu, poleg tega pa niso
še odnehali s svojimi namerami
v Himalaji. Tu je položaj zaga-
ten kakor teren sam, in seveda
velikanskih dimenzij kakor hi-
malajske gore in doline.
Adis Abeba je zbrala prve mo-
že 200 milijonov Afričanov. Eti-
opski cesar je častni predsednik,
gotovo je to tudi zanj eden izmed
življenskih vrhov - na afriškem
vrhu. Pravijo, da je konferenca
dobro pripravljena. Zato je afri-
ški vrh dosegel soglasja na go-
spodarskem, političnem in kul-
turnem področju in sprejel us-
trezne dokumente o dekoloniza-
ciji, rasni diskriminaciji, afri-
škem skupnem trgu in razoro-
žitvi. Uradna politika črnega
kontinenta bo politika nepove-
zovanja z bloki, obsojala bo vsa-
ko vojaško oporišče na afriški
celini. Kaj to pomeni! Zgodovina
ne bo mogla mimo dejstva, da
sta velmoža obeh blokov poslala
ljubeznivi poslanici, a še manj
to, da jo je poslal tudi predsed-
nik Tito, pobornik aktivne koek-
sistence in vseh njenih kompo-
nent.
Pri vsem tem se vprašanje raz-
orožitve nikamor ne premakne.
Izmenjale so se note med ZDA
in SZ, med SZ in Zapadno Nem-
čijo in niso povedale nič novega.
Vse stoji kakor prej - med Labo
in Odro se ni nič premaknilo.
Dialog med Moskvo in VJashing-
tonom je pretekli teden zavil
spet na najvišjo raven: Hruščev
je ponovno trdil, da se revolu-
cija ne izvaža na bajonetih in da
je v svetu spet tako ravnotežje
sil, da je atomski sporazum mo-
goč. Od julijskega razgovora s
Kitajci si obeta vse najboljše.
V prazničnem razpoloženju
Ce so se priprave na volitve odbornikov v
občinske skupščine odlikovale po delovnem
razpoloženju in vzdušju, potem moramo zapi-
sati, da so same volitve potekale v izredno
slavnostnem razpoloženju in resnični želji - iz-
brati najboljše.
To, kar je 24. maj pomenil za člane kolek-
tivov, je bila nedelja 26. maja za vse volivce,
za vse občane. Pa ne samo za tiste, ki so šli
na volišča, marveč v prenekaterih krajih tudi
za najmlajše, celo za pionirje. Zgleden je bil
primer frankolovskih otrok, ki so opravljali
kurirske posle več kot požrtvovalno. Toda v
tej akciji niso ostali sami; njim so se pridružili
še pionirji v Socki, pa Strmec, v Šmartnem v
Rožni dolini, Babnem in kdo ve, še kje. Tako
so tudi najmlajši v mnogočem pripomogli k
sproščenemu in zares slavnostnemu razpolo-
ženju, saj so bili pionirji in mladinci tisti, ki
so okrasili mnoga volišča, ki so razobesili za-
stave in pritrdili na marsikatero okno šopek
spomladanskega cvetja.
V mnogih krajih, zlasti v obrobnih prede-
lih, so na večer pred volitvami zagoreli kresovi.
Pri tem so se zlasti izkazali v šentjurski občini.
Prebivalce Planine in bližnjih krajev je že v
zgodnjih jutranjih urah prebudila partizanska
godba. Enako budnico so pripravili tudi v
Celju, v krajih Zgornje Savinjske doline in
drugod. Bili so primeri kot n. pr. v Radečah
ko so ljudje v skupinah prihajali na volišča,
celo z godbo in zastavami na čelu. Nekateri so
nosili transparente in napise, ki so opozarjali
na pomen volitev.
In ko smo že v jutranjih urah iskali zvezo
z nekaterimi volišči, zlasti na Otoku v Celju,
so nam dejali: zdaj ne utegnemo, kličite pozne-
je. Ljudje stojijo v vrsti, zato težko sproti ugo-
tavljamo volilno udeležbo. Gneča na voliščih
pa ni bila značilna samo za Otok in večino
ostalih predelov celjske občine, marveč tudi za
vse ostale. Ponekod so se volivci že pred sedmo
uro zbrali pred lepo okrašenimi volišči in ča-
kali ... da so opravili svojo državljansko dol-
žnost.
Takšnih in podobnih sličic bi lahko našteli
nebroj. Vse pa govorijo o enem - o izredni za-
vesti in želji, da bi tudi z najboljšo izbiro od;
bornikov pomagali k hitrejši socialistični iz-
gradnji; govorijo pa tudi o prazniku in praz-
ničnem razpoloženju.
Petek, 24. in nedelja, 26. maja sta bila zares
velika praznika!
Pomenek na volišču
— Koga ste volili? smo bolj za
šalo kot zares vprašali tov. Marijo
Zidanškovo, ko smo joi srečali na
volišču v pisarni trgovskega pod-
jetja »Dravinjski dom« v Sloven-
skih Konjicah, pri skrinjici, na
kateri je bil pritrjen volilni raz-
glas z njenim imenom kot kan-
didatom za občinski zbor delovnih
skupnosti.
Kakršno vprašanje, takšen od-
govor:
— Volitve so vendar tajne, nam
je dejala in se zasmejala.
Potem se je razvil pomenek ne
samo o delu in načrtih trgovskega
podjetja. Dravinjski dom, katere-
ga uslužbenka je tudi tov. Zidan-
škova, marveč še o drugih rečeh.
— Naše ipodjetje ima 25 iposlo-
valnic skoraj v vseh krajiili ko-
njiške občine, razen v Vitanju,
kjer dela samostojno trgovsko
pč)djetje Fužinar. Po mojem  je
še dejala, je trgovin v občini do-
volj, pa čeprav zdaj težko pri-
čakujemo prvo samopostrežno tr-
govino v Konjicah. Pravzaprav bi
že morala biti odprta, pa so se
dela zavlekla. Toda, navzlic temu
upam, da bo kmalu začela služiti
potrošnikom.
— Kakšne so perspektive pod-
jetja?
— Po otvoritvi samopostrežne
.trgovine bomo iz\'-edli še nadalj-
njo specializacijo ix>slovalnic in
zlasti ločiti živila od ostalih pred-
metov oziroma blaga.
— Kateri problem je v Sloven-
skih Konjicah po vašem mnenju
najbolj pereč in za katerega bi se
vi osebno zavzeli, da bi ga čim
prej rešili?
— Družbena prehrana. Zdaj je
ta dejavnost razbita na tri lokale.
To pa ni dobro; morali bi jo stis-
niti. Vse kaže, da bo to vprašanje
kmalu rešeno, saj se zanj uspeš-
no zavzema konjiiška stanovanj-
ska skupnost.
Avto ni bil samo volišče, marveč tudi »miza«, na kateri so delavc
celjskega cestnega podjetja izpolnjevzOi volilne listke.
KAR NA CESTI...
Za nami je ostala Hudinja. Če-
dalje bolj smo se približevali
Škof j i vasi, počasneje je šlo. To
ni bila več vožnja po lepi in iglad-
ki cesti, marveč pravcato poska-
kovanje. Sledovi ostre in dolge
zime še niso izginili. Luknje, ve-
like in majhne; cele plasti asfal-
tirane ceste so kazale rebra ...
Čudna igra narave. Sdcer pa tudi
logična; nesolidno delo ne mor
biti trajno, niti trpežno.
Nekaj sto metrov pred ostrin
ovinkom v Skofji vasi je pro
metni znak znova opozarjal n
počasnejšo vožnjo. Na levi stran
ceste je stal avto, okoli njega p
skupina delavcev. Zakaj vendaj
se je samo po sebi rodilo vpra
sanje.
Ustavili smo in pogledali.
A, seveda! Volitve kar na cest
Avtomobil  pa potujoče volišč«
— Cemu bi jih klicah na cen
tralo v Celje, je dejala tovariši
ca, ki jim je razdeljevala voliln
listke. Izgubili bi preveč časa
delo bi zastalo in to itisto, za ka
terega bi vsi hoteli, da bi bih
čim iprej opravljeno...
Bil je petek, 24. maja.
Čeprav kar na cesti, so svoji
dolžnost opravili z največjo po
zornost j o. Zdaj se jim ni mudilo
Nekaj minut gor ali dol, že n
taka reč. Stopili so na stran, s
listek dobro ogledali in šele po
tem vzeli svinčnik in zarisal
krog okoli številke.
— Pa poznate kandidata, sen
vprašal enega med njimi.
— Seveda, kako bd ga ne, sa;
smo o njem govorili na kandida-
cijskem zboru.
Tako so nekateri delavci celj-
skega cestnega podjetja volili kal
na svojih delovišoih.
V tem premoru smo se zapleti
v razgovor še s cestnim delovod-
jem, Kristijanom Puklom.
— Mudi se nam. Sicer pa pO"
glejte, kakšuo delo nas še čalsa^
Tu gradimo skoraj novo cesta
seveda na stari trasi, saj pola-
gamo nov nasip samo za to, ^
bo nova trpežnejša in boljša.
Marija Zidanšek na volišču
RAZGOVOR S KANDIDATOM
Vove peči V Rogaški Slatini
— Kdaj bo končana gradnja nove peči in zakaj ste sploh
šli v rekonstrukcijo, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga za-
stavili kandidatu pri volitvah v republiško gospodarski zbor,
delovodji pri peči v rogaški steklarni »Boris Kidrič«, tovarišu
Ivanu Siiterju.
— Dela pri gradnji iso se predvsem zaradi dolge in ostre
zime nekoliko zakasnila; zato računamo, da bo nova peč,
ozirom dve peči po pet loncev, začela delati v septembru
letošnjega leta.
Rekonstrukcijo tovarne je v prvi vrsti narekovala izred-
na konjunktura oziroma izredno povpraševanje za steklar-
skimi izdelki na tujem tržišču. Iz naše tovarne smo na pri-
mer samo lani izvozili okoli 78 odstotkov celotne proizvcxinje
v vrednosti nekaj nad milijon dolarjev.
Povečanje proizvodnih kapacitet je narekovala tudi tež-
nja po povečanju družbenega proizvoda ne samo v tovarni,
marveč zlasti še v občini, kjer je naše ipodjetje največje in
zato tudi največ prispeva k občinskim dohodkom.
Na rekonstrukcijo pa je seveda vplivala tudi okolnost,
da imamo prav na tem območju skoraj neizčrpen vir za
strokovne kadre.
— Kakšen pa je proizvodni in izvozni načrt za letošnje
leto?
— Računamo na 20 do 25-odstotno povečanje ter na
vrednost izvoza v višini okoli enega milijona 250.000 dolarjev.
— Ali boste zaradi novih peči povečali število zapo-
slenih?
— Predvidevamo, da bomo na novo zaposlili okoli 140
delavcev.
— Kot je znano, pomenita novi peči tudi novost glede
pogonskega goriva?
— Tudi to drži, saj bo pri obeh pečeh pogonsko gorivo
mazut. Sicer pa prehajamo na nekatere druge izboljšave.
Tako bomo izločili hladilne peči na generatorski plin ter
uvedli nove — električne. Uveljavili bomo tekoči trak na
vsej poti proizvodnega postopka, pa tja do skladišča. Skratka,
v tovarni gremo na modernizacijo proizvodnega procesa na
sploh,
— Je pri izvozu izdelkov vaše tovarne kaj novega?
— Trenutno smo naleteli na nekatere težave, vendar
bomo navzlic temu izpolnili letni plan izvoza. Razen tega
smo prav ta mesec dobili v Italiji novega kupca naših iz-
delkov.
l'roizvajalei šmarske občine so za svojega kandidata v republiški
gospodarski zbor izbrali delovodjo v rogaški steklarni, Ivana Siterja
RAZGOVOR S KANDIDATOM   TOV. IVANOM UMNIKOM
Nalogelbomo izpolnili...
Razgovor s tov. IVANOM UM-
NIKOM, šefom obratnega gospo-
darstva v tovarni kovanega orod-
ja v Zrečah ter kandidatom za
republiški gospodarski zbor smo
izkoristili predvsem za obravnavo
nekaterih problemov in nalog ko-
vinske industrije v konjiški obči-
ni, zlasti pa še za delo v zreški
tovarni.
— Kot kažejo podatki za letoš-
nje leto, se je stanje v kovinski
industriji v naši občini le popra-
vilo. To velja tako za Kostroj, kot
za Vitanje in seveda za nas. Vsa
kovinska industrija pri nas je bila
v nekoliko slabšem položaju v pr-
vi polovici lanskega leta, ko ni
bilo prevelikih naročil; proti kon-
cu lanskega leta in letos pa se je
stanje izboljšalo.
— Kako pa je v vaši tovarni?
— Naročil imamo za celo leto do-
volj. Zato kaže, da bomo tudi let-
ni plan, ki znaša 2.1 milijarde di-
narjev dosegli navzlic težavam,
na katere smo naleteli zaradi ok-
var na uvoženih kompresorjih. Ce
ta zastoj, ki ga proučujemo, ne bo
trajal dlje časa, bomo letni plan
ne samo dosegli, marveč bomo
imeli še vse ,pogoje, da sprejme-
mo nova naročila. V prvem tro-
mesečju letos smo bili pod pla-
nom, vendar smo na to računali,
saj smo predvidevali, da proiz-
vodnja na novih strojih še ne mo-
re steči normalno. Imeli smo prav.
— V katerih izdelkih je sedaj
težišče vaše proizvodnje?
— Predvsem v odkovkih za av-
tomobilsko industrijo ter v orod-
ju. Manj kot prejšnja leta proiz-
vajamo traktorske plužne dele.
— Pred kratkim ste na seji cen-
tralnega delavskega sveta sprejeli
sklep, ki se je nanašal na prido-
bivanje novih tehničnih kadrov.
Ali se je v tem pogledu stanje
že kaj izboljšalo?
— Nekaj že, veliko pa ne, saj
smo v tem obdobju dobili le pet
tehnikov, medtem ko nimamo sre-
če, da bi se za našo tovarno, ki
je precej oddaljena od večjih sre-
dišč, zanimali tudi inženirji. Mor-
da se bo stanje izboljšalo takra'-
ko bomo uveljavili nov način ob"
računavanja osebnih dohodkOj|
po obračunskih enotah nanm^
Zdaj je slika takšna, da smo v o^'
ši tovarni glede osebnih prejel'''
kov med najnižjimi v občini.
— Kako ipa je z izvozom?     ,
— Stanje  je  zadovoljivo, ^
smo že v teh mesecih skoraj
vsem izpolnili letni plan izvo^
— Pred kratkim je bilo v jj
varni veliko govora o uredi*^
družbene prehrane. Ali je ta
blem že rešen? ,
— Še ne, bo pa čez mesec, ^
več dva. Nov obrat družbene
hrane bomo uredili v bivši ro^
zi, dosedanjo jedilnico v tovai^
pa bomo spremenili v obrat ^
kalilnico.
SLIKAL IN NAPISAL
MILAN BOZiC
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SLOVENSKE KONJICE: FRANC MAROSEK
Z izidom volitev smo zelo zadovoljni
Ce bi na kratko ocenili potek
jn rezultate nedeljskih volitev na
območju konjiške občine, potem
bi morali v prvi vrsti zapisati, da
so dokaj uspešno ter v redu po-1
tekaJe. Seveda pa je treba pri tem ,
J3J20J dodati, da je vse uspehe po-
trebno pripisati izredno širokim
političnim, kadrovskim in organi-
zacijskim pripravam, ki so trajala
nekaj tednov. Zato je tudi pred-
sednik občinskega odbora SZDL
jov. Franc Marošek v nedeljo zve-
čer povedal, da »je ob zelo ugod-
nih poročilih iz vseh krajev in vo-
j^g^ zelo zadovoljen s končnim
izidom.«
Sicer pa je prav, če pogledamo
nekoliko .podrobneje, kako je vse
to teklo v posameznih volilnih
enotah. Tu moramo povedati, da
se je dokaj dobro izkazala mladi-
na. Domiselne parole na Partizan-
ski cesti, ki so jih naslikali v so-
boto zvečer, so opozarjale vse mi-
moidoče na njihovo nedeljsko
dolžnost in jih opominjale, da to
čim prej opravijo. Številni kreso-
vi na okoliških hribih pa so na-
znanili, da bo nedelja prazničen
dan, ko bomo volili nove odbor-
nike za občinsko skupščino.
Ko smo v nedeljo zjutraj obi-
skali nekatera volišča, so takoj po-
kazala, kako se ljudje zanimajo
za volitve in da hočejo čimprej
oddati svoje glasove za najboljše
kandidate.
»V Žicah sem se komaj prerinil
skozi množico volivcev v osnovni
šoli okoli pol osme ure zjutraj,'<
nam je povedal tov. Gvido Mraz,
ki je kot član občinskega štaba
obiskal to volišče. Zato ni čudno,
če so v tem kraju kmalu imeli
nad 50 % udeležbo. Tudi v sosed-
njem Tepanju je bilo zelo živahno
na volilnem prostoru, saj prebi-
valci tega kraja niso hoteli zao-
stajati za ostalimi volilnimi eno-
tami.
Značilno je, da so starejši mo-
žakarji in ženske volili že kar v
prvih dopoldanskih urah. Tako je
na volišče v Zečah prišel 80-letni
Ignac Verdnik in izjavil, »da hoče
sam in čimprej opraviti svojo dr-
žavljansko dolžnost.« Podobne
primere so javljali tudi iz volišča
v Zrečah, dalje iz Prelog in še iz
nekaterih drugih krajev.
Precejšen del članov volilnih
odborov je to fimkcijo opravljalo
že pri raznih volitvah v preteklih
letih. »Spomnim se,« nam je pove-
dal eden izmed njih na konjiški
spodnji šoli, »da smo v prejšnjih
letih nekatere posameznike morali
čakati do večera, toda prav ti so
bili letos med prvimi volivci na
volišču. Pozna se naša široka po-
litična akcija in razprave, ki smo
jih imeli v preteklih mesecih,« je
še dodal. »Razen tega pa ne sme-
mo pozabiti, da smo na nedavnih
zborih volivcev temeljito obrav-
navali dosedanje uspehe naše ob-
čine ter pokazali naloge, ki jih
bo morala opraviti bodoča občin-
ska skupščina,« je pripomnil pred-
sednik krajevne organizacije
SZDL v Slov. Konjicah tov. Janko
Kovač.
Ob takih pripravah ni čudno, če
so že v zgodnjih dopoldanskih
urah javljali iz posameznih volišč
v občini, da so volitve zaključili
s 100 % udeležbo. Med prvimi so
bili v Rakovcu na Pohorju, njim
so sledili še na Mariborski cesti v
Slov. Konjicah, v Suhadolu in pri
Jerneju pri Ločah, v Hudinji, v
Vitanju, na Skomerju in drugih
krajih.
Zelo dobro se je izkazala tudi
poročevalska in kurirska služba.
Tako se je na primer kmalu po
9. uri dopoldan na sedežu občin-
skega odbora SZDL, kjer so zbi-
rali poročila iz 21 volišč konjiške-
ga sektorja, zbralo kar 10 kurir-
jev istočasno. Iz bližnjih volišč so
prišli peš, iz oddaljenejših pa na
kolesih, mopedih in motorjih. Se-
veda so bih to sami mladi ljudje,
ki so imeli na skrbi, da bodo re-
zultati posameznih volišč čim prej
pri občiaski volilni komisiji. Ce
dodamo še to, da je mladina okra-
sila še več volišč in tudi sicer po-
skrbela, da so njeni člani bili med
prvimi volivci na voliščih, potem
lahko vidimo, da so se mladi kar
dobro priprr.vili na ta važen do-
godek. »V la namen smo izkori-
stili tudi oddajo: »Pokaži kaj znaš,«
ki smo jo priredili v petek zvečer
v dvorani kulturnega doma 30 na-
stopajočimi in nad 500 gledalci,«
nam je ob tem zaupal predsednik
mladinskega komiteja tov. Bran-
ko Poslanec.
Naj ob koncu povemo še to, da
so volitve bile dobro opravljene
tudi v kmetijski podskupini. »Vse
kaže, da so kmetijci za malenkost
celo prehiteli ostale skupine, kar
bo dvignilo skupen odstotek ude-
ležbe v zboru delovnih skupnosti,«
je pojasnil predsednik občinskega
sindikalnega sveta tov. Vlado
Pratnemer. Sicer pa uradni po-
datki kažejo, da je glede udeležbe
na volitvah konjiška občina med
boljšimi v okraju.
Čudno,
a vendar res!
Odstotek udeležbe na volitvah
vsekakor ne moremo jemati kot
merilo zavednosti in prizadevno-
sti prebivalcev nekega kraja. Vča-
sih pa nam te številke kljub temu
povedo veliko več kot lahko od
njih pričakujemo. Tak je primer
v laški občini.
Vasica Breze pri Laškem je bil
precej velik volilna okoliš. Kraj
je sicer znan kot napreden, pre-
bivalci pa prizadevni. Toda prav
temu kraju je družba dala izred-
no veliko. Kljub temu, da je kraj
precej odmaknjen od osrednjih
komimikacij, so dobili elektriko
in tudi vodovod (naj povemo, da
v Celju o vodovodu s superlativi
ne moremo govoriti). V tem kraju
pa so zares tega uredili, tudi pri-
meren in sodoben lokal za novo
trgovino — občina pa je oskrbela,
da je kraj dobil tudi ustrezne pro-
store za krajevni urad, tako da
ljudem ni potrebno za vsako ma-
lenkost hoditi v občinsko središ-
če. Skratka občina je temu kraju
posvetila izredno veliko pozorno-
sti (največ bi dejali) in celo veliko
več kot občinskemu središču. Laš-
čani, ki jih je številčno največ,
dobro vedo, da vse pri njih še ni
urejeno in da imajo Velike potre-
be, vendar so znali počakati, ker
so razumeli, da obstojajo potrebe
tudi drugod in da se vse naenkrat
ne da urediti.
In kaj se je posebnega zgodilo
v Brezah? Volilo je komaj 54 od-
stotkov vpisanih volivcev! To pa
je izredno mali odstotek in v kra-
ju, kjer je družba poskrbela za
prebivalce, tudi dokaj nerazum-
ljiv.
Tak rezultat v Brezah pa posta-
'le še bolj nerazumljiv, če vemo,
da bo kraj dobil tudi urejeno ce-
stišče od magistrale in da bo za
ureditev tega cestišča potrebno
gaditi tudi dva nova mostova.
Ce vse skupaj »seštejemo« se
|anko zares vprašamo, kako se je
^ pojav, ki je edinstven v okra-
J'J. lahko pripetil prav v Brezah.
^^"^ se, da okoli 470 volivcev
! t^ga področja meni, da je dol-
žnost družbe, da reši vse proble-
prebivalcev, da pa so hkrati
j^^bili na svojo osnovno držav-
ljansko dolžnost. —le
Kolektiv velenjskih rudarjev bo z
"vedbo ruskih odkopnih strojev
potrojii jamski učinek, S to me-
hanizacijo pa bodo odpravili pri-
krivanje lignita z eksplozivi in
^otovili 100 odstotno varnost
^'a. Seveda še vedno ostajajo te-
ve tega najtežjega poklica kot
^ Pntiski, plin in triadne vode
r dokajšnja globina za lignitni
ske ^^^^^ velenj-
D-^^/udarja pri volitvah svojih
lo^?.:*^"^*'ov v občinski zbor de-
'«vn,h skupnosti.
VELIKO JE PREDNOSTI
Ko sem obiskal volišča v tovar-
ni emajlirane posode, sem se usta-
vil v njihovem največjem oddel-
ku — v emajUmicl. Po njej ima
»Emajlirka« tudi ime. Vsa volišča
so bila lepo urejena, volitve pa so
bile izredno dobro pripravljene —
tako da so poteikale brez motenj.
Med drugimi sem se spoznal tudi
z delavko Ano Prašnikarjevo, ki
v tem oddelku vodi komisijo za
nastavljanje in odpust delavcev.
To službo imajo po ekonomskih
enotah v Emajlirki zelo lepo ure-
jeno in veliko so s tem pridobili.
Tovarišica Prašnikarjeva je ta-
kole pripovedovala o delu komi-
sije:
Naša komisija obstaja že dve
leti in sistematično nastavlja lju-
di v našem oddelku. Vedeti mo-
rate, da smo imeli v tem obdobju
precej težav, toda nismo se jih
ustrašili. Predvsem je bilo potreb-
no pomagati staro miselnost, češ
da »mora« uprava vse urediti.
V glavnem smo to težavo že pre-
brodili, in sicer predvsem 2^radi
tega, je dejala tovarišica Prašni-
karjeva, ker se zavedamo, da je
to eden od elementov delavskega
samoupravljenja in da nam tak
sistem sprejemanja delavcev zelo
veliko koristi.
Včasih se je pogosto dogajalo,
da smo po »distributivni« poti iz
uprave dobili ljudi, ki niso bili
delu kos ali pa so bili zanj neza-
vzeti. Danes je drugače. Ko nasta-
nejo nova prosta mesta v oddelku,
najprej sporočimo potrebe kad-
rovskemu sektorju, ki nam pri-
skrbi »kandidate«. Sele mi potem
odločamo o tem, koga bomo spre-
jeli. Nam gre predvsem za to, da
bi v proizvodnji imeli kar največ
zelo dobrih proizvajalcev, kajti
zlasti sedaj, ko uvajamo linijsko
proizvodnjo nam tudi navidez ma-
lenkostni spodrsljaji lahko močno
škodujejo. Istočasno pa težimo tu-
di, da bi s sprejemanjem dobrih
proizvajalcev na nova delovna
mesta zmanjšali odliv delovne si-
le. Naj omenim, je dejala, da je
spričo močne fluktuacije delovne
sile v Celju naše delo tudi precej
olajšano, saj je navadno 'po trikrat
več prošenj kot je prostih delov-
nih mest.
To je sicer olajšava pri našem
delu, a nam delo tudi hkrati ote-
žuje. Pojavljajo se namreč pogo-
stokrat razne intervencije, in sicer
od zunaj in znotraj podjetja. Me-
nim, da so taki pojavi škodljivi
nemotenemu delu komisije, ki je
samoupravni organ. Razen tega
pa je interveniranje in morebitna
zaposlitev zaradi tuje pomoči ve-
lika krivica do delavcev, ki so
bolj sposobni, a zaradi interven-
cij za druge ne dobe mesto. Zato
naša komisija takih poizkusov
vplivanja na odločitve komisije
niti ne upošteva. Veste, počasi
smo se že navadili in se samo
smehljamo tem pojavom.
So pa, to priznam, posamezni
zelo redki izjemni primeri, ko gre
za socialno ogroženost ali podob-
ne probleme, ki jih tudi moramo
razumeti. Vendar menim, je na-
daljevala, tega mora biti manj.
Zdi se mi vredno tudi povedati,
da bi se lahko tisti, ki skušajo in-
tervenirati, dosti laže odvaddH te
grde navade. Kajti gre navadno
za vplivne ljudi, ki natanko vedo,
da so pravice do dela enako za-
jamčene vsem državljanom.
Na koncu bi še rada dodala, je
povedala tov. Prašnikarjeva, da je
sistem sprejemanja novih delav-
cev s pomočjo in presojo komi-
sije ekonomske enote neprimerno
bolj racionalno. Mi v ekonomski
enoti namreč natanko vemo, kako
delovno mesto je prosto in kakega
človeka rabimo na tem delovnem
mestu. -mi
Prešli smo prve težave
V petek zjutraj pred šesto uro
in takoj za šesto uro je bilo na
voliščih v tekstilni tovarni v Pre-
boldu izredno živo. Sindikalna
podružnica je s pomočjo posebne
ekipe, ki je pripravljala volitve,
le-te namreč tako pripravila, da
ni bilo zastojev v proizvodnji. To
je tudi sicer bilo vodilo v vseh
gospodarskih organizacijah.
Pri volišču sem se srečal z Ru-
dijem Hermanom, ki dela v bar-
varni, s predsednikom delavske-
ga sveta tovarne Zvonetom Bri-
narjem  in Vladom Kudrom, ki
dela pri novih parilnih strojih.
Le za trenutek je bilo časa, kajti
vsaka .zguba v proizvodnji se la-
hko pozna. Zato je naš razgovor
ob v lišču bil tudi kratek. Tole
sem jih vprašal in tako so mi od-
govo-ili:
Vpiašanje: Zakaj je bila po-
trebna obnova tovarne?
Odgovor: Kdor je poznal naše
stare stroje, bi si takoj našel od-
govor. Stroji v našem oddelku
90 bili izrabljeni in je bilo delo
na njih izredno težavno. Veste,
že prej, ko so v naši tovarni lire-
jevali optlemenitilnico, so kupili
stare stroje. Tako so polagoma
postali praktično zavora proiz-
vodnje. In mnogokrat — lahko
bi celo rekli največkrat je tu bil
vzrok za manjšo kvaliteto.
Najprej smo o tem vprašanju
podrobno govorili na obratnem
delavskem svetu, in sicer pogosto.
Centralni delavski svet pa je uvi-
del potrebo in tudi sprejel sklep
o obnovi oplemenitilnice.
Vprašanje: Kaj ste pridobili z
obnovo vašega oddelka?
Odgovor: Zelo veliko. Naj na-
štejem samo nekaj podrobnosti,
je dejal tov. Vlado Kuder; z no-
vimi razstezalnimi stroji je moč
doseči neprimerno boljšo kvalite-
to, kar pa je danes za tekstilno
industrijo eden od pogojev uspe-
šnega poslovanja. Podobno je tu-
di zaradi uporabljanja tiskarskih
strojev, parilnih strojev in po-
dobno. Skratka na vsakem ko-
raku se pozna, da je obrat sodob-
no urejen in da lahko daje tudi
ustrezno kvaliteto.
Istočasno pa menim, je dejal
predsednik delavskega sveta tov.
Zvone Brinar, da smo z obnovo
bistveno spremenili delovne po-
goje članov našega kolektiva. Ve-
ste, včasih so naši ljudje ves dan
v stari oplemenitilnici hodili po
vodi, stroji so se zaustavljali in
podobno. Delo je blo tako tudi
fizično neznosno. Danes pa je,
kot se 1 ahko sami prepričate,
obrat zares sodobno urejen in se
lahko primerja z mnogimi novi-
mi obrati v najnaprednejših de-
želah.
Drugo vprašanje, je pristavil
Rudi Herman, s tem še nismo za-
ključili. Vselej in zlasti na
sejah obratnega delavskega sveta
se to lepo vidi. Gre namreč za hi-
tro povečevanje storilnosti in s
tem tudi osebnih dohodkov. Naj
samo za ilustracijo povem, da
smo v preteklem obdobju pove-
čali storilnost za okoli 35 odstot-
kov.
VELIKA AKCIJA V POLZELI
Pretekli ponedeljek je društvo
rdečega križa s sodelovanjem vseh
zdravstvenih delavcev in politič-
nih ter množičnih organizacij v
Polzeli pripravilo veliko krvoda-
jalsko akcijo v tem kraju. Največ
krvodajalcev je bilo razumljivo
iz tekstilne tovarne v Preboldu,
in sicer kar preko 70. Domala še
toliko pa tudi zunaj na terenu.
Ta zadnja krvodajalska akcija
v Preboldu je bila zelo dobro or-
ganizirana. Razen novincev pa so
tudi tokrat dali kri za nujne po-
trebe bolnikov ali ponesrečencev
znani krvodajalci in tovariši, ki
so za ta plemenita dejanja dobili
odlikovanja.
Pri nas lahko vidite tudi
»mehko jeklo«
PreteMi petek so tudi v štorski
železarni volili odbornike za zbor
delovnih skupnosti. Ko sem obi-
skal njihova volišča, sem po last-
ni presoji ocenil, da so ga najpri-
kupneje pripravili v obratu va-
Ijaime. V tem trenutku pa je na
volišče prišel tudi tovariš Vinko
Šeliga, Potem, ko je volil, se je
odpravil nazaj v valjamo. Šla sva
skupaj. Najprej so me zanimali
nekateri problemi in značilnosti
tega obrata, razen tega pa je pri-
jetno, če je nekdo od »domačih«
ob tebi. Saj po valjami švigajo
razbeljeni kosi železa sdcer po na-
tanko določenih poteh — toda, za
nenavajeno oko se zdi val jama
ena sama jama nevarnosti.
Tovariš Sehga mi je pokazal ne-
katere naprave — tiste, do katerih
sem upal blizu, zraven pa je še
dodal, da je v tem obratu delo te-
žavno. Obratovalne naprave so za-
starele in je delo odvisno pred-
vsem od fizične moči zaposlenih.
Razen tega pa nastaja še vzpo-
redna težava, in sicer ta, da pro-
izvodnje ne morejo zaradi zasta-
relosti razviti tako hitro,' kot v
sedanjih razmerah od njih terja
trg.
To so tudi v bistvu osnovni po-
goji, mi je dejal tovariš Vinko
Šeliga, ki terjata rekonstrukcijo
našega obrata. Kajti ne samo, da
bi odpravili grobo in težavno fi-
zično delo — z ustrezno rekon-
strukcijo bi lahko trikratno ix>ve-
čali zmogljivosti valjame. To pa
je v trenutku, ko vse bolj osvaja-
mo kvalitetnejša jekla še toliko
bolj pomembno. V obnovljenih
obratih bi lahko namreč dosegli
boljšo kvaliteto z manj napreza-
nji kot sedaj, če bi imeli boljše
in sodobnejše naprave. Tako pa
dejansko ves napredek in vse
uspehe pri pridobivanju in osva-
janju kvalitetnih jeklenih delov
— na primer vzmeti — lahko pri-
pišemo le izrednemu prizadeva-
nju članov našega kolektiva.
Tov. Šeliga mi je hkrati pove-
dal, da so v zadnjem obdobju za-
beležili pri realizaciji planskih
nalog nekoliko manj ugodne re-
zultate, ker se ti merijo po tonah.
V istem času pa smo spričo spre-
memb pri asortimanu in uvajanju
kvalitetnejših, a lažjih izdelkov
dosegli dokaj ugodnejše finančne
uspehe. Zaradi tega nastaja tudi
pri presoji povečanja storilnosti
težava. Toda, kdor kolikor toliko
pozna prizadevanja naših delav-
cev, tudi ve, da se je v tem času
storilnost hitro dvignila. Rad pa
bi še enkrat poudaril, da nam ni
osnova visoka proizvodnja, tem-
več kvalitetni izdelki, ki bodo za-
dovoljili kupce na trgu in s tem
tudi vse bolj dvigali renome naše
tovarne.
Slednje je še toliko bolj po-
membno, ker se zlasti pri izdelavi
nekaterih izdelkov za motorno in-
dustrijo, predvideva močno pove-
čanje izvoza. In prav na torišču
kvalitete in cene moramo biti kon-
kurenčni. -ITI
To ni samo
državljanska dolžnost
Srečanje s tovarišico Emi-
lijo Tekavc, prvo volivko v
Pirešici.
Na volišču pri Vinski gori
v žalski občini sem srečal
upokojenko EMILIJO TE-
KAVC. Na volišču je bila že
pred sedmo uro zjutraj in je
čakala, da »uradno« odpro
volišče. Kar petnajst minut
je morala čakati, ta čas pa
sem izrabil za kratek razgo-
vor.
»Veste, vsakokrat, ko so
volitve, volim takoj med pr-
vimi. To je dolžnost sleher-
nega državljana. Toda pose-
bej, bi rada poudarila,« je de-
jala, »da je sedaj, ko ustvar-
jamo boljši družbeni red, to
še več kot dolžnost!«
Starejša sem in upoko-
jenka. Poznam življenje pre-
cej dobro in tudi vem, da
domala nikjer dirugje niso
tako dobro poskrbeli za sta-
rejše ljudi in upokojence.
Res je sicer, da so še težave
s pokojninskim sistemom, da
nekateri dobijo odločbo pre-
cej pozno. Toda to je razum-
ljivo, nas upokojencev je ve-
liko in vse spremembe je po-
trebno opraviti temeljito. Ra-
zen tega pa bi mnogi morali
razumeti tudi preprosto dej-
stvo, da so dejansko spre-
membe njim v prid. Sicer
pa pustimo pokojnine — ve-
ste, upokojenci se znamo po-
govarjati tudi o drugih re-
čeh.«
Potem mi je povedala, da
hkrati lahko opaža v zadnjih
letih izrazito hiter napredek
kmeti jstvana njihovem ob-
močju.
»Vi\isih je bil le hmelj
kaj vreden,« je dejala, »da-
nes pa se ogrevajo kmetoval-
ci tudi za živinorejo in sad-
jarstvo. Razen tega pa še po-
sebno v zadnjem letu hitro
narašča, dejavnost agrokom-
binata. To se pa zares čuti
na vsakem koraku.«
»Značilen za naše območje
je tudi razvoj podjetja, ki bo
kopalo bentonite in druge
»kamne«. Tako bodo ljudje
dobili zaposlitev in to je v
naših krajih potrebno, saj
veste, da smo odmaknjeni od
»bogate« doline. -m
Tovariš Šeliga se pogovarja s tovarišem ob stroju
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
RAZGOVOR
S KANDIDATOM ZA
REPUBLIŠKO SKUPŠČINO
HINKOM VIMERJEM
laško ima
perspektivo
v turizmu
v Laškem kandidira za
občinsko in reipublišiko
skupščino tudi Hinjko Vimer,
rudarski tehnJk iz Laškega
ruidnika. Zastavili smo mu
(saimo dvoje vprašanj: kaj
misli o nalogi odbornika,
oziroma poslanca in kateri
so po njegovem mnenju naj-
aktualT^ejši pro'blemi laške
komune. Tovariš V'mer nam
je takole odgovoril:
»Mislim, da bo treba v pri-
hodnje stalnim stikom od-
bornikov in občanov posve-
titi več pozornosti. Poleg te-
ga pa bodo poslanci in od-
borniki morali tesneje sode-
lovati tudi s krajevnimi or-
ganizacijami Socialistične
zveze, da bodo postali zbori
občanov, kjer lahko občani
najbolj neposredno vplivajo
na pK)iitiko komune, redna
delovna oblika.«
Ko je tovariš Vimer nato
govoril o gospodarskih pro-
blemih laške komune, pa je
med drugim dejal:
»Laško nedvomno nima
kakšnih velikih perspektiv v
razvoju industrije, ima pa
vse pogoje za hitrejši razvoj
turizma, V ta namen je ob-
čina že vložila precej sred-
stev. Preurejeni so bili ne-
kateri gostinski in trgovski
lokali, začeli so urejevati
parke in sprehajališča itd. V
bodoče pa bo treba vso sikrb
posvetiti povečanju nočitve-
nih kapacitet, zakaj to je za.
nadaljnji razvoj turizma ne-
dvomno najbolj pK>merobno.
Verjetno bo treba slej ko
prej misliti na gradnjo no-
vega motela v Rimskih To-
plicah, na bencinsko črpalko
iin hotel v Laškem itd. Tudi
gostišča — zlasti tista v za-
sebnem sektorju — še vedno
niso najbolj prijetno ureje-
na. Mislim, da bo v iprihod-
nje treba tudi v to vložiti
več sredstev.«
T.
Na celjski avtobusni postaji je vedno živahno
Prometna
kronika
Neupoštevanje prometnih predpisov,
prehitra vožnja in vinjenost so v
preteklem tednu povzročile več pro-
metnih nesreč. V četrtek, 23. maja se
je na trgu v Ljubnem pripetila precej
huda prometna nesreča. Skozi trg je
po glavni cesti vozil z osebnim avto-
mobilom Vinko Božič iz Ljubnega.
Prav v tistem trenutku pa je — prav
tako z avtomobilom — prečkal cesto
voznik Alojz Atelšek. Obe vozili sta
trčili in materialne škode je za okrog
180 tisoč dinarjev. K sreči ni bil po-
škodovan nihče.
ZALETEL SE JE V TOVORNJAK
V petek, 24. maja se je pred šoštanj-
sko termoelektrarno motorist Bolte-
žar Dedič zaletel v poltovorni avto-
mobil, ki ga je vozil Anton Pirman-
ček. Nesreča se je pripetila zato, ker
Je motorist prehiteval vprežnl voz, iz
nasprotne smeri pa je v tistem tre-
nutku pripeljal poltovorni avtomobil.
Na vozilih je škode za okrog 160 tisoč
dinarjev, motorist Boltežar Dedič in
njegov sopotnik Franc Verdel pa sta
bila laže poškodovana.
ZALETEL SE JE V AVTOMOBIL
V nedeljo se je pripetila prometna
nesreča tudi v Velenju. Od jezera
proti rudarskemu domu je vozil voz-
nik osebnega avtomobila Vili Raznož-
nik iz Celja, Nasproti je pripeljal
kolesar Alojz Hriberšek iz Velenja in
se zaletel v osebni avtomobil. Kolesar
se je teže poškodoval in so ga takoj
prepeljali v celjsko bolnišnico.
ZDRSNIL S CESTE
V ponedeljek je na nepreglednem
ovinku pri Ljubnem voznik tovornega
avtomobila Ivan Zagožen Iz Bočne
srečeval osebni avtomobil. Cesta je na
ovinku ozka, tovornjak se je osebne-
mu avtomobilu umaknil na skrajni
rob ceste, pri tem pa ga je zaneslo in
zaletel se je v drevo. Poškodovana
sta bila voznik tovornega avtomobila
in njegov sopotnik, na avtomobilu
pa je za okrog 180 tisoč dinarjev
škode.
VINJEN MOPEDIST BREZ
VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Odsek ceste prvega reda Maribor—
Celje, pri škofji vasi te dni poprav-
ljajo in usmerjajo tudi promet na njej.
Prav na tem odseku se je 26. maja
dopoldne pripetila prometna nesreča,
ki jo je zakrivil vinjen mopedisi/
Rudolf Kopic iz Smarjete. Mopedist
je bil brez vozniškega dovoljenja in
je s precejšnjo brzmo pripeljal do
odseka, ki ga popravljajo. Delavec, ki
je urejeval promet, je dvignil rdečo
zastavico in mopedist bi moral usta-
viti. Ta pa delavčevega znamenja ni
upošteval in se je vanj zaletel. Oba
sta se laže poškodovala. Kaže, da bo
treba s takimi kršilci prometaih pred-
pisov strože postopati.
PREHITRO ZAVIJANJE
Prevelika hitrost je bila povod pro-
metne nesreče, ki se je pripetila pre-
tekli petek na Ljubljanski cesti pred
restavracijo Ojstrica v Celju. Po Gre-
gorčičevi ulici je z osebnim avtomo-
bilom pripeljal Ivan Trbovc. Pri za-
vijanju v levo ga je zaradi prevelike
hitrosti zaneslo, ovinka ni izpeljal in
se je zaletel v motorista Silva Osol-
nikarja, ki je pravilno vozil po svoji
desni strani ceste. Motorist je bil
laže poškodovan, na vozilih pa je tudi
manjša materialna škoda.
KRATKE LUCI VCASIH NE
ZADOŠČAJO
Ponoči preteklega petka se je mo-
pedist Boro Zdravković na Dečkovi
cesti zaletel v pešca Jožeta Fistriča.
Mopedist je vozil iz smeri Lava proti
gasilskemu domu. Imel je prižgane
samo kratke luči in ni opazil pešca,
ki je pred njim hodil lepo po desni
strani ceste. Zaletel se je vanj, oba
sta padla, vendar se Jože Fistrič nI
poškodoval, mopedist pa si je ranil
glavo in pretresel možgane. Takoj
so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Avstrijske antifašistke v Celju
V nedeljo, dne 2. junija nas bo
dopoldne obiskalo v Celju okoli
53 avstrijskih anf.fašiistk, ki so
bile v času vojne internirane v
nemškem taborišču Ravensbriick.
Otiskati žele našo domovino, o
kateri slišijo toliko lepega, in se
srečati s bDvarišicami, ki so bile
z njiimi v koncentracijskem tabo-
rišču. Med drugim, ai bodo ogle-
dale tudi spomenik na Šlandro-
vem trgu, nato pa se odpeljale v
Velenje.
Na Dunaju deluje močna orga-
nizacija bivših intemirancev, v
kateri so vključene vse narodno-
sti. Zat-o bo med Avstrijkami tudi
nekaj Francozinj in Rusinj ter
koroške Slovenke, ki žive na om
strani meje.
STRMEC - 94,5
odstotkov
V globel med strminami Stra-
že in Podgore je objeta Delčna-
kova domačija. Štirje mlaji,
vhodna vrata in volišče samo
v domačnosti kmečke izbe, so
bili prepleteni s sijočimi kitami
nežnega zimzelena, prepleteni v
delo dekliških rok dveh noči, še
več, v topel, viden izraz člove-
ških hotenj. Prav iz te vasi je
žena pred nekaj meseci prosila
na zboru volivcev: »Nimam ne
lepe, ne grde vode. Dajte, poma-
gajte preskrbeti vodo.« Zavest
teh ljudi se v razmerju z mno-
gimi, ki jim je naša skupnost
preskrbela že toliko, ne da me-
riti.
Nehote se človek ob tem spo-
mni tihih, skromnih partizan-
skih mam, ki so noč za nočjo
tudi v teh krajih ohranjale pri
življenju naše borce. Naša zago-
tovila, da bodo svetli vzori ple-
menitosti tisočih odjeknili tudi
v kasnejših generacijah, niso le
besede.
Nedeljske volitve v Strmcu so
tudi V ostalem dokazala stmje-
nost ljudi za izvedbo skupne
akcije. Vse organizacije so z ve-
liko pripravljenostjo pripomogle
k 94,5 % volilni udeležbi. Tako
sta organizaciji združenja bor-
cev in gasilska društva o volit-
vah posebej obvestila svoje čla-
ne, SZDL je organizacijsko pri-
pravila kandidacijske in predvo-
lilne zbore občanov in skrbno
organizirala delo vsakega izmed
šestnajstih volilnih odborov na
celotnem strmškem območju. Pi-
onirji V. in VI. čete odreda XIV.
divizije na šoli v Strmcu so
okrasili enajst strmških volišč,
prav tako so tudi pionirji odre-
da Rudolfa Zupaneka na osnovni
šoli v Socki lepo okrasili volišče
na svoji šoli. Na vseh voliščih
so kurirsko službo zelo vestno
opravljali sami mladinci, volilni
odbori pa so na vseh voliščih
s čutom odgovornosti in mnogi,
z radostnim ponosom opravljali
svoje delo.
Tako so trije volilni odbori
Razdelj, Velika ravan in Landek
zaključili volitve 100 % že okoli
desete dopoldne.
D. V. F.
VELIKO
ZGODNJIH PRIDELKOV
Končno je na celiski tr^
niči tako, kot smo že dolge
pričakovali: iz dneva v dar
je več zgodnjih pridelkov
ki jih prodajajo — vsaj ne
katere — že kar po razme
roma nizki ceni. Nov krom
pir prodajajo po 150 do I8i
dinarjev kilogram, rdečo pe
so po 200, kolerabo po 180
grah se je pocenil od 190 nc
140 dinarjev kilogram, poja
vil pa se je tudi že prvi pa
radižnik, ki ga prodajajo pc
400 dinarjev kilogram. To jt
sicer res še vedno prece\
astronomska cena, vendai
lahko upamo, da ga bo celj
sko Vrtnarstvo, ki ga je nc
trg pripeljalo, že čez nekai
dni pocenilo.
Te dni je bil trg v redu
preskrbljen. Predvsem je
bilo veliko solate po 50 do
150 din, radiča pa po 100 in
špinače po 80 do 150 dinar-
jev. Tudi kumaric je že do-
volj, čeprav cena še ni naj
bolj ugodna. Tri sto ali celo
tristo dvajset dinarjev za ki-
logram je res precej preveč.
Por prodajajo po 150 dinar-
jev, novo čebulo pa po 100
do 150. Razumljivo je, da je
v času »navala« ranih pri-
delkov precej poskočila ce-
na tistim, ki jih bo kmalu
zmanjkalo. To so jabolka,
ki jih prodajajo po 100 do
190 dinarjev, suhe slive po
130 do 150 dinarjev, pa tudi
kislo zelje, ki se še vedno
»drži* na ceni 80 do 100 di-
narjev kilogram, češnje so
razmeroma poceni — za ta
čas seveda — po 110 dinar-
jev in jih je na trgu dovolj.
Pa vendar je zanje včasih
treba počakati kar v vrsti,
tako močno jih gospodinje
kupujejo.
Za sladokusce še ena ve-
sela, hkrati pa žalostna no-
vica. Na tržnici lahko kupite
tudi že prve velike vrtne ja-
gode. Toda, kaj ko so po 4O0
dinarjev! Presneto drag po-
sladek!
Jajčka so po 26 do 28 di-
narjev, na tržnici pa je prav
lepa tudi ponudba mleka in
mlečnih izdelkov. Perutnine
pa ni. Preskrba s kokošmi,
piščanci in ostalo perutnino
v Celju ni najbolj v redu!
-ii
Hermini Seničarjevi
v
SIOTO
Ko so mlada srca in oči žarele
v svojem prazniku, se je nepriča-
kovano širila boleča vest, da je
nenadoma umrla Henrnna Seni-
čarjeva. Težko je dojeti, da ob-
molknejo misli in besede človeku,
borcu, kot je bila Hermina.
Rodila se je leta 1905 v Stra-
nicah. Kljub njeni bistroumnostd
in pridnostd ji starši niso mogli
nuditi več kakor obvezne šolske
izobrazbe. Zato je morala oditi v
tovarno tedanjega lastnika kapi-
talista Westna. Tam je spoznala,
da so težkega žiivljenja krivi ti-
sti, ki milostno režejo delavcu
kruh, izsesaivajo njegovo moč in
si kopičijo z njihovinni žulji bo-
gastvo.
Ob tem spoznanju, se je kmalu
priključila tistemu delu delavcev,
ki so se zavedali teptanja njiiho-
vih človečanskih pravic in se za-
nje borili. Kmalu je bila med vo-
dilnimi organizatorji delavskega
gibanja, stala je v tovarni na čelu
stavkajočih delavcev 1936. leta.
Posledica njene borbenosti je bil
takojšnji odpust iz službe in dolgo-
trajna brezposelnost. Isto leto je
postala kanddat KPS, dve leti
kasneje njen član.
Ob iprihodu okupatorja je takoj
odšla v ilegalo. Julija je bila med
borci I. celjsike čete. Nikoli ne bo
izbrisano v zgodovuni osvobodil-
nega gibanja celjskega področja,
da je Hermina Seničarjeva bila
v Celju prva žena, ki je zgrabila
za orožje — prva partizanka.
Udeležila se je vseh akcdj in po
sestanku preživelih borcev Brve
celjske čete prd Farčniku na Te-
harjah odšla v Loče, kjer je bila
izdana. Odpeljali so jo v mari-
borski zapor nato dalje na Boorl,
Auschwiitz in Ravensbriick.
Njeno aktivno politično delo je
večkrat poseglo boleče v družin-
sko življenje. Znova in znova je
morala zapuščati svojega otroka
in vselej ji je ob svidenju ald slo-
vesu krvavelo materino srce.
Vrnila se je v svo'bodo, bila
sredi vstajajočega osvobojenega
človeštva. Takoj je prevzela ne-
šteto odgovornih nalog. Kljub te-
mu, da ji osebna sreča ni btlla na-
klonjena, je premagala vse teža-
ve, neomajno stala na pravem
mestu in šele zadnja leta, zaži-
vela srečno življenje.
Nikoli ni govorila o svojih te-
žavah niti o pogunrmi borbeni po-
ti, bila je skromna. Za njenim od-
ločniim nastopom je utripalo glo-
boko čuteče srce, srce maitere,
srce pravega komunista.
Zdaj je to srce utihnilo za ve-
dno. Hermtne ne bo nikoli več
med nas, vendar bo živela med
nami kot svetel vzor, vzor pošte-
nosti in nesebične pripadnosti
tistim idealom, za katere je bila
tolikokrat v žvljenju pripravlje-
na žrtvovati tudi sebe.       M. Z.
¦¦Vdova
Rošlinka*^
v ŠMARTNEM
V Šmartnem v Rožni dolini že
delj časa izredno uspešno dela
organizacija Zveze mladine. Po-
leg tega, da skrbi za ideološko
politično izobraževanje svojega
članstva, so zlasti veliko storili
na področju kulturno zabavnega
dela. Imajo svoj orkester. Ime-
nuje se >Stini<, to pa zato, ker
v nje^ iTr^iio Stanko. Tine in
Ivan Cerčnik. Lani so ti fantje
dosegli lep uspeh tudi na javni
oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Voj-
niku.
Pred dnevi pa so se mladinci
predstavili tudi z veseloigro
»Vdova Rošlinka«. V to igro je
mnogo truda vložila Justina To-
čaj, ki je predstavo režirala.
Mladi ljudje so z igro lepo
uspeli.
Polog tega pa je v Šmartnem
v Rožni dolini večkrat tudi mla-
dinski ples. Skratka, mladi ljud-
je tega kraja so si znali svoj
prosti čas prijetno izpolniti.
S. V.
Upokojenci potujejo
Po izredno uspelem občnem
zboru, ki je bil pred nekaj tedni,
je celjsko društvo upokojencev
še posebej razgibalo svoje delo.
V tem času je pripravilo že ne-
kaj prijetnih izletov, ki so se ga
udeležili tudi svojci članov dru-
štva, le-ti pa seveda v največ-
jem številu. Pred dnevi je sku-
pina upokojencev in njihovih
svojcev obiskala tudi Trst, kjer
so jih Slovenci prisrčno sprejeli.
Pripravljajo pa še več 'takih iz-
letov: ogledali si bodo Gorico —
potovali bodo čez Vršič — obi-
skali Postojno, predjamski grad,
Idrijo, bolnico Franjo, 28. junija
pa bodo znova odšli v Trst. Vsi
tisti, ki bi se jim radi pridružili,
lahko dobijo vse informacije pri
društvu upokojencev v Celju.
Devetega junija pa so v goste
povabili kulturno prosvetno dru-
žino društva upokojencev iz
Ljubljane. V dvorani Delavskega
odra bodo gostje namreč uprizo-
rili opereto »Na planincah naših«
in veseloigro s petjem »iNa se-
manji dan«. Za gostovanje je v
Celju veliko zanimanje, zato bo
verjetno dvorana Delavskega od-
ra 9. junija ob 17. in 20. uri lepo
zasedena.
»EVROPO«
obnavljajo
Te dni so v Celju začeli adap-
tirati kavarno Evropo. Ker J5
bilo v zvezi s tem precej razprav,
smo povprašali na občinskem
ljudskem odboru, koliko ^
adaptacija kavarne pravzaprav
veljala. Dobili smo takle odg^^'
vor: celotna investicijska vred-
nost znaša 44 milijonov 32? tis(^'
dinarjev. Gospodarska bank-
SRS daje soudeležbo v višini '
milijonov 527 tisoč dinarjev, li
tel Evropa prispeva iz lastnH
sredstev s tem, da dobi v enak!
višini posojilo — deset milijone^
dinarjev, občinski ljudski odho/
Celje pa bo sodeloval s 24 ini'''
joni dinarjev. Dvanajst milij"'
nov bo prispeval iz devizne raZ'
like — od tega je hotel Evropj
ustvaril v preteklem letu na^
šest in pol milijonov, ostali''
dvanajst milijonov pa bo občiO'
ski ljudski odbor prispeval
lastnih sredstev.
Na sliki: celjski upokojenci in
njihovi svojci v Trstu.
GIBANJE PREBIVALSTVA
v času od 18. do 27. 5. 19C3 je bilo
rojenih 28 dečkov in 2G deklic.
POROČILI SO SE:
GAJSEK Boris, mizar Iz Celja in
DOIE2AT.EK Draga, delavka iz Tr-
bovelj. BUAZIOL Rudolf, zidar iz Ne-
zine in ZIDANSEK Ivana, delavka
iz Celja. PARFANT Ivan, upokojenec
in BRESKOC Helena, upokojenka,
oba iz Celjn. RTZMAL Valentin, kme-
tovalec iz Grajske vasi in PODKRAJ-
SEK Marija, gospodinjska pomočnica
iz Celja. GUZELJ Oto, železniški teh-
nik in LAH Ivana, šivilja, oba iz
Celja. ARLIC Janez, elektromehanik
iz Šentjurja in STANCER Marija,
Uslužbenka iz Smarjete pri Celju.
UMRLI SO:
TERSEK Tomaž, upokojenec iz
Levca, star 68 let. LAMOVSEK Mar-
jeta, otrok iz Celja, star 6 dni. AR-
CAN Martin, upokojenec iz Bukov-
žlaka, star 75 let. KOSAK Franc, upo-
kojenec iz Hrastja, star 66 let. KO-
KALJ Marija, upokojenka iz Vojnika,
stara 59 let. FAZARINC Alojz, kme-
tovalec iz Trnovelj, star 68 let. RIH-
TER Marija, upokojenka iz Tiroseka,
Celje, stara 73 let. LAmpreht Ma-
rija, gospodinja iz Skale, stara 62 let.
SERNC Maksimiljan, mizar iz Celja,
star 79 let. RUMPRET Franc, upoko-
jenec iz Krškega, star 77 let.
RADIO C E LJ E
Naslednji teden bomo poslušali tak-
le spored. Tudi tokrat bodo ob de-
lavnikih ob 17. uri posredovali celj-
sko kroniko, ob 17.10 obvestila, ob
17.35 čestitke in pozdrave poslušalcev,
in ob 17.45 zabavno glasbo in reklame.
Poleg tega pa bodo v ponedeljek,
3. junija ob 17.15 trije pevci zapeli
tri popevke, ob 17.25 bo na vrsti šport-
ni pregled, v torek pa bodo ob 17.15
na sporedu vesele domače viže. Na-
slednji dan, v sredo, bo na vrsti od-
daja z naslovom »Okrog sveta«, v ka-
teri bodo znani pevci peli znane po-
pevke. V četrtek bomo lahko poslu-
šali skladbe Rossinija in Puccinija, v
petek pa nekaj Dalmatinskih pesmi.
V soboto bo ob 17.15 na vrsti oddaja
»Za prijeten konec tedna«, v nedeljo
pa ob 12. uri pogovor s poslušalci, ob
12.10 obvestila, ob 12.15 čestitke po-
slušalcev, ob 12.25 popevke za vsaKo-
gar, ob 12.45 pa dve kozeri ji: Jezi-
kovna na račun fabrke in kaltšna sre-
ča.
Dve obratni nezgodi
v preteklem tednu sta se pripe-
tili dve večji obratni nezgodi, za
katere menimo, da je prav, da ju
zabeležimo.
v sredo, 22 maja se je v obratu
samotne opeke celjske opekarne
ponesrečila štiriindvajsetletna Ol-
ga Veber. Mešalec ji je zdrobil le-
vo roko. Takoj so jo od.peljali v
celjsko bolnišnico, kjer pa so ji
morali roko ampuitiraiti nad ko-
molcem.
V torek, 28. maja pa se je pri-
petila nezgoda v kmetijski zadru-
gi Sevnica v obratu Boštanj. De-
lavki Ana Rovinšek in Marija So-
bar sta napeljali žico za hmeljsko
žičnico. Žico sta imeU navito na
drogu, s katerim sta zadeli na
električno žico. Obe delavki sta se
pri tem huje poškodovali in do-
bili opekline po rokah, nogah in
po telesu.
Obe nesreči opozarjata na večjo
previdnost.
__CELJSKI TEDNIK STEV. 21 - 31. maja 1963
Vse oči so uprte v Celje
Včeraj popoldne se je z otvoritvijo razstave ljudskih instrumen-
|0V Jugoslavije in mednarodne razstave učbenikov ter priročnikov
glasbeni pouk na osnovnih šolah v mestnem muzeju v Celju
pričel V. mladinski pevski festival, ki ima letos prvič značaj med-
narodnega festivala. Ob osmi uri zvečer pa so fanfaristi na Trgu svo-
Ijode svečano naznanili začetek slavnostn^a koncerta, kandidat za
republiško skupščino tovariš Mitja Ribičič, ki kandidira v Celju, pa
je otvoril ta veličastni dogodek Celja. V imenu občine Celje je
goste pozdravil predsednik celjske občine tovariš Jože Jošt ter
predsednik okrajnega sveta svobod in prosvetnih društev tovariš
Andrej Svetek.
Kot prvi se je predstavil zboro-vodja Jože Kores z mladinskim
zborom I. osnovne šole v Celju z Gobčevo kantato >^Dobro srečo
domovina!« In to ob spremljavi orkestra Glasbene šole v Celju
pod vodstvom dirigenta profesorja Dušana Sancina. Zatem pa je
yes večer pripadal mešanemu mladinskemu gimnazijskemu zboru
pod vodstvom prof. Egona Kuneja.
2al nam ni mogoče o celotnem
festivalu poročati že danes, zato
vam tokrat predstavimo vsaj ne-
j^aj tistih delovnih zborovodij, ka-
jgjim lahko že danes izrečemo
veliko hvalo pri neumornem delu,
tj stremi k enotnemu cilju: da
CELJE POSTANE SREDISCE,
KJER SE BODO IZ LETA V LE-
TO SREČEVALI MLADI LJUDJE
TER TEKMOVALI MED SEBOJ
V NAJBOGATEJŠEM, KAR PRE-
MORE ČLOVEK, TO JE S PETO
PESMIJO. Prav pesem je, ki je
pohodila etnične meje in daje
jirino medsebojnemu spoznavanju
ljudi iz glasbenih kultur sveta. In
pesem je tista, ki daje človeku
jtroke zasnove kulturnega in s
tem socialistično humanističnega
Človeka.
Celjski mladinski pevski festi-
val ima svoje korenine že v letu
1946. Takrat se je začela .porajati
ideja, toda le-ta je bila lokalnega
značaja in moralo je preteči celih
12 let, da je znova oživel festival,
tokrat seve že z določeno tenden-
co. Tako imamo v letih 1961 in
1962 v Celju že republiški in kas-
neje jugoslovanski mladinski pev-
ski festival, letos pa je prerasel
te okvire in dobil svojo končno
obliko — mednarodni mladinski
pevski festival. Ni bilo ravno lah-
ko pionirjem tega dela, kajti še
danes po njihovem mnenju niso
Tse šole v dovoljni meri posvetile
glasbenemu pouku dovolj pozor-
nosti, medtem ko je izven meja
ožje domovine to še večji .prob-
lem. Tako so na Hrvatskem na
pobudo celjskega festivala pričeli
z večjim razmahom širiti glasbe-
no kultuix>, kar se je letos že obre-
stovalo, saj je za izbirno telmio-
vanje nastopalo okrog 30.000 pev-
cev. Tudi v Cmi gori in v Make-
doniji so že dobro načeli to ne- '
zorano ledino, dočim so v Srbiji
šele pred nedavnim začeli. Kot
kaže, je zaenkrat to vprašanje
najbolj pereče v Bosni in Herce-
govini.
Celjski festival je dobil legiti-
macijo zvezne revije in prav je,
da tudi uradno postane Celje cen-
ter za mladinski pevski festival,
kot je Hvar za amaterske dram-
ske skupine. Posebno še, ko vemo,
da postaja Niš jugoslovanski
Arezzo, kjer tekmujejo odrasli
Pevski zbori. Odveč je sleherna
hvala, tu pač ostajamo pri dej-
stvah, da je prav v Celju vznikni-
^ ta ideja in našla ugodna tla
vsepovsod. Posebno priznanje
celjskemu festivalu pa je udelež-
ba enega najbolj znanih mladin-
cih zborov »Bodra Smjana« iz
^fije v Bolgariji.
•Na letošnjih okrajnih in sek-
'^^skih revijah je poleg 17 instru-
"lentainih skupin glasbenih šol
"^topilo okrog 80 mladinskih
7-Dorov z okrog 6000 pevci. In
^enje enotne republiške komi-
je, da so ti zbori prerasli kra-
Jevno raven in imajo možnosti, da
Postanejo pomemben činitelj mla-
dinske kulturne in glasibene de-
javnosti.
V končni izbor za nastop na
celjskem festivalu pa je komisija
izbrala 15 predmutacijskih in 9
pomutacijskih zborov, ki so do-
segli republiško raven in pred-
stavljajo s svojimi kvalitetnimi
pax>grami ter umetniško izvedbo
vrh slovenske mladinske zborov-
ske zmogljivosti.
Zaskrbljujoče pa je bržčas upa-
danje števila pomutacijsikih zbo-
rov, kar kaže na premalo skrb tem
zborom v srednjih in strokovnih
šolah ter na učiteljiščih (v Mari-
boru in Ljubljani ni nastopil no-
ben zbor iz učiteljišča — Celje pa
jih je dalo kar tri).
Ne zaradi neke prednosti do-
mačih, kvaliteta je bila ti.sta, ki
je po oceni komisije privedla kar
pet zborov iz celjskega okraja na
festival. Tako bodo nastopili Ko-
resov mladinski pevski zbor I.
osnovne šole ter Kunejev gimna-
zijski mladinski pevski zbor, da-
lje mladinski pevski zbor osnov-
ne šole iz Rimski Toplic pod vod-
stvom tovariša Julija Ckmća, mla-
dinski pevski zbor osnovne šole
v Krškem pod taktirko zborovod-
je Jožeta Klepaca in mladinski
zbor iz učiteljišča v Celju pod
vodstvom tovariša Gruma.
Vrh mladinskega pev^skega fe-
stivala v Celju pa bo nedvomno
KONCERT ZBOROV VSEH RE-
PUBLIK v nedeljo ob 16. uri. Na-
stopili bodo pevski zbor in orke-
ster glasbene šole iz Titograda in
zbori iz Pule, Požarevca, Skopja
in Bihaća ter dva slovenska zbo-
ra, ki jih bo izmed 24 nastopajo-
čih izbrala strokovna žirija.
Strokovno žirijo sestavljajo
pedagogi: Ado Darjan, Rado Si-
moniti, Slavko Mihelčič, Peter Li-
par, Jože Požgaj, Vojislav Ilič in
Janez Bitenc.
Pot do uspeha ni bila
lahka
s kratkimi razgovori pa vam
skušamo predstaviti nekaj tova-
rišev, ki imajo največ zaslug, da
je Celje postalo središče, kjer se
zbira mladina, da proslavi svoj
najlepši praznik.
Predsednik okrajnega sveta
Svobod in prosvetnih društev to-
variš Andrej Svetek nam je v
razgovoru zaupal, da so na zad-.
njem posvetovanju zborovodij v
Beogradu določili, da naj bo celj-
ski mladinski festival kot zvezna
revija mladinskega petja pobud-
nik duhovne rasti naše mladine.
V nadaljevanju pa je dejal, da
je mladina od vsega začetka zelo
veliko pela in to predvsem parti-
zanske pesmi. In prav številni šol-
ski zbori, ki so nastopali poprej
le na internih šolskih proslavah,
so omogočili z dobro organizacijo
večje nastope in na ta način za-
interesirali za glasbeno vzgojo vse
činitelje, kar je nedvomno bil ve-
lik cilj privBditev, ki so se izobli-
kovale v današnji mladinski pev-
ski festival.
Prvi nastopi v letu 1946 in kas-
neje 1958. leta so bili množični
(do štiri tisoč pevcev), toda le v
merilu okraja.
Prav te uspele prireditve in ne-
izmerno navdušenje ter veselje
posameznih pevovodij pa so nas
vodile dalje, da smo s pomočjo
Zveze Svobod in ostalih okrajnih
svetov izoblikovali današnji festi-
val, ki je zveznega in že tudi
mednarodnega obsega. Pri teh za-
mislih in sestavi proporcij pa so
nam z velikim razumevanjem in
polno {»močjo stali ves čas ob
strani tudi ostali glasbeni stro-
kovnjaki iz vse Jugoslavije.
Tovariš Egon Kune j je med
drugim dejal: >*Vesetl sem, ker opa-
žam, da se ideja festivala širi ne
le v ožji domovini, ampak po vsej
Jugoslaviji in to, da vlada za naš
festival zanimanje tudi v inozem-.
stvu. Se razveseljiveje pa je, da
slišimo od zborov čedalje več gla-
sov in da je prav festival pripo-
mogel razširjanju mladinskega
petja ter kvalitetni rasti muzici-
ranja. Prav to pa me navdaja z
zaupanjem, ker čutim, da naše
delo poTOjeva lepe sadove.
Žal pa še zdaleč ni zajeta v
zbore vsa mladina, ki bi rada in
z uspehom pela.
Kar odveč bi bilo znova pred-
stavljati tovariša Kimeja, ki je
Celjanom dobro znan; le to bi pri-
pomnili, da pojde na svetovno
prvenstvo v Arezzo prav njegov
komorni zbor.
Tovariš Boris Ferlinc pa nam
je v razgovoru nakazal nekaj idej.
# Celjski festival kaže tudi po
svoji notranji strukturi pravo po-
dobo zdravega tekmovanja, saj je
doslej trikrat nastopal le Kunejev
zbor ter zbor iz Krškega, medtem
ko so ostali vedno novi. Morda
pa obenem ne bi bilo napak, če
bi v, prihodnje skušali ta festival
pri'bližati še bolj k pravilni oce-
nitvi in to z izbiro, recimo, razpi-
sanih skladb, ki bi bile obvezne
za vse nastopajoče. No, to je pač
misel, o kateri bi se splačalo raz-
pravljati.
Tajnik mladinskega pevskega
festivala tovariš Jurče Vreze nam
je postregel s kritično oceno glas-
benega pouka na osnovnih šolah.
# V večini šol glasbeni pouk ne
doseza svojega namena in je na
nizki stopnji. Nadvse važno je, da
damo otroku že od prvega razreda
dalje veselje do glasbe ter da bo
pevska ura prijetna, topla, spro-
ščena in bo dajala otroku vedno
novo vsebino, pri kateri se mu bo
bistril posluh, ritmični čut, glas-
beni spomin, lep glas in smisel za
glasbeno oblikovanje; pri prisrč-
no doživetih pesmih pa se bodo
utrdili tudi etični pogledi. Žal pa :
nimamo nobene pesmarice, ki bi ¦
jo lahko dali v roke otroku, niti j
primerne vadnice ali iJriročnika j
za glasbeni pouk in moramo pre-
pisovati in peti na i>amet.
Prepričan sem, da bo tem pro-
blemom v veliki meri posvetil
največ pozornosti prav mladinski
pevski festival.
Tovariš Vreze pa nam je tudi
zaupal, da bo celjski pevski fe-
stival v celoti prenašala naša
RTV, medtem ko kaže, da bo kon-
cert mednanodinih zborov prena-
šala Evrovizija.
Tovariš Egon Kune j — predsednik komisije mladinskega pevskega
festivala v Celju — sredi priprav za festival v razgovoru s svoji-
mi sodelavci: od leve proti desni  prof. Sancin, Ratej in Jože Ko-
res. V ospredju tovariš Kunej
SMEH NI GREH
(Ob zadnji letošnji premieri v
celjskem Slovenskem ljudskem
gledališču).
Pri nas precej tarnamo, da se
satirična književnost in gleda-
lišče kar ne moreta razmahniti.
Za ta pojav iščemo najrazličnej-
še vzroke bodisi umetniške bo-
disi družbene narave. Pa vendar
je ravno satira umetniška obli-
ka, ki s svojo žgočo, ostro prob-
lematiko, zavito v humorno ob-
leko najprej najde pot do brav-
ca oziroma gledavca. Zdi se, da
njena neposrednost in ostrina
sprošča v človeku zgoščeno kri-
tičnost in revolto, tako da ima
tudi nekakšno mentalno- higie-
nično vrednost.
Satirično gledališče pri nas v
Jugoslaviji skorajda ne pozna-
mo, pač pa se lahko z njim po-
stavljajo Poljaki. Njihovi sati-
rični kabareti in teatrčki so si
v svetu pridobili velik sloves, ki
temelji na dolgi tradiciji. Zato
je celjskemu Slovenskemu ljud-
skemu gledališču prišla kot na-
ročena adaptacija najuspelejših
točk varšavskih literarno-satirič-
nih kabarejev pod naslovom
»Smeh ni greh«. (Adaptacijo je
pripravil poljski književnik Zyg-
munt Stoberski, ki je pripravil
tudi pred kratkim pri nas izda-
ni izbor sodobne poljske lirike.
Gospod Stoberski se bo udeležil
petkove premiere v celjskem
gledališču). Čeprav so ti satirič-
ni teksti zrasli iz poljske druž-
bene stvarnosti, se dovolj dobro
prilegajo tudi naši, ker temelji-
jo na socialistični družbeni ure-
ditvi. Vendar je celjska uprizo-
ritev pritegnila tri satirične pes-
nitve Janeza Menarta, tako da je
celotna adaptacija dobila tudi
nekaj domačega nadiha.
»Smeh ni greh« bo torej nekaj
povsem novega za celjsko občin-
stvo. Spoznalo bo gledališko
zvrst in besedila, ki so v izvedbi
dveh poljskih igralcev na letoš-
njem festivalu malih odrov v
Sarajevu požela viharno navdu-
šenje.
Režija je v rokah gosta iz Ma-
ribora MIRANA HERZOGA, sce-
no je zasnoval AVGUST LAV-
RENČIČ, kostume ALENKA
BARTLOVA, glasbo /g napisal
DARIJAN BOŽIČ, izvaja jo na
klavirju EDI GORŠIČ, nastope
je koreografiral dr. HENRIK
NEUBAUER, nastopajo pa NA-
DA BOŽIČEVA, MARIJA GOR-
ŠIČEVA, JANA ŠMIDOVA, MA-
RIJAN BREZNIK, PAVLE JER-
ŠIN, SANDI KROŠL, VOLODJA
PEER in SLAVKO STRNAD.
Bruno Hartman
Tovariš Jurče Vreze se je letos
sredi marca poslovil od 37-letne-
ga uspešnega zborovodskega dela.
Kot mlad učitelj je začel 1926.
leta v Šoštanju, kjer je ustanovil
mladinski zbor »Zvonček«. Kas-
neje pa je vodil zbor »Ivan Can-
kar«, katerega so trikrat razpu-
stili in preimenovali sprva v »So-
lidarnost«, kasneje pa v »Svobo-
do«. Prav ta aktivnost pa je tova-
riša Vrežeta stala službo, saj so
ga kazensko premestili. Ko smo
ga vprašali, koliko pevcev je vo-
dil v teh dolgih, plodnih letih, je
dejal, da nikakor ne more pove-
dati števila, da pa jih je bržčas
bilo mnogo. In še to.. »Meni je
to delo prinašalo toliko nepozab-
nih doživetij, da jih ne bi zame-
njal za nič na svetu ...« Tovariš
Vreze je letos prevzel mesto taj-
nika odbora mladinskega festivala
Laški študentje so delavni^
Trdimo lahko, da so t letoš-
njem letu študentski klubi zaži-
veli polnejše življenje kot doslej.
Tako je laški akademski klub s
pomladitvijo odbora navezal
tesne stike sodelovanja z občin-
skim in krajevnimi odborom So-
cialistične zveze ter priredil
uspelo novoletno prireditev in
skoraj obiskal vse šole laške ob-
čine s filmi o poletih v vesolje.
Samostojno pa je priredil aka-
demski ples z brucovanjem, ki
je bržčas edini elitni ple^s v
I.aškem. V majskih dneh pa so
laški študentje organizirali štu-
dentske prvomajske športne
igre. Tekmovanja v namiznem
tenisu, rokometu, šahu in strelja-
nju s puško so se udeležili štu-
dentje iz Velenja, Šentjurja,
Sevnice ter domačini. Z vrsto
predavanj pa želijo laški štu-
dentje poživeti kulturno dejav-
nost Laščanov.
Namen imajo, da s skupnimi
obiski domačih igospodarskih or-
ganizacij spoznajo problematiko
gospodarstva v domači občini.
Upajo, da bodo s svojim or-
kestrom priredili nekaj večerov
ter gostoTanj po okoliških kra-
jih, za občinski praznik pa p'ri-
pravljajo veliko športno tekmo-
vanje.
Največja naloga Haških štu-
dentov pa je ureditev klubske
sobe, kar jim tudi mi želimo, da
bodo čimprej dosegli.
Til. O.
Pra^ *^ko kot lani so tudi letos organizirali  sprejem   mladine  s"
nes^- ^'^''^''''^o pozornostjo. Prvi so prišli mladi pevci s Kapele. Da-
h"^ bodo prišli še ostali. Za vse pa je poskrbljeno, tako
•"^'ed '^'^ v dneh gostovanja v Celju čutili, da jih je mesto sprejelo
^sem^ •^ot nadvse drage goste. Pri tem so največ prispevali pred-
DHd "^l^^"ski domovi, poleg tega pa je nad 600 celjskih družin
O^i ,?'^U^no nuditi gostoljubje mladim pevcem.
^'i gosti (računajo, da jih bo okrog 400) pa se bodo razmestili
^ naših najbolj znanih turističnih krajih — v   Rogaški   Slatini,
Rimskih Toplicah in Laškem
Vloga komunistov
v kulturnem življenju
Vpliv organizacije Zveze komunistov na širjenje kulture
in prosvete med delovnimi ljudmi in na širjenje vzgoje in iz-
obraževanja mora postati aktivni, sestavni del naših kultur-
nih prizadevanj.
Revolucionarne spremembe v
materialni proizvodnji, napredek
tehnike in znanosti, razvoj druž-
benih odnosov, vse to nenehno
terja, da se v celoti spreminja os-
nova našega kulturnega življenja,
sistem izobraževanja in vzgoje ter
da se prilagaja novim družbenim
pogojem, zahtevam in potrebam.
Medtem ko so naši delovni lju-
dje po pismu izvršnega komiteja
CK ZKJ, govoru tovariša Tita v
Splitu in po sklepih IV. plenuma
CK ZKJ v temeljitih analizah od-
pravili nešteto pomanjkljivosti v
delu, vemo, da so razprave na po-
dročju kulture ostale v glavnem
le pri splošnih ugotovitvah. Prav
to pa bi v doglednem času lahko
postalo zavora za hitrejši razvoj
in bi sčasoma vnašalo idejne ih
politične deformacije. Krepitev so-
cialističnih odnosov zavisi od ne-
nehne vzajemne povezanosti vseh
področij našega življenja in dela.
Prav področje naše kulture pa je
pri odpravljanju napak v delu za-
ostajalo in vsekakor je dolžnost
vseh ljudi, prvenstveno pa komu-
nistov, ki delajo na tem področju,
da postanejo bolj delavni kot do-
slej. Bržčas ne bodo izostali uspe-
hi, če bomo popolneje doumeli
idejne in politične naloge Zveze
komunistov na področju kulture.
Svoboda ustvarjalnosti ali osvo-
bajanje ustvarjalnosti je gotovo
najobčutljivejše področje in prav
tu je prišlo do dokajšnjih napač-
nih tolmačenj in tendenc, ki so
zavirale skladnejši razvoj naše so-,
cialistične družbe. Tu in tam so
se uveljavile težnje po monoTxil-
nem uveljavljanju posameznikov
in skupin, ki so postavljali tipični
lastni interes pred interes družbe.
Nekritičnost komunistov, delujo-
čih na tem polju, je v marsičem
pripomof^la, da se je tu in tam
ustvarjalnost odmaknila od rela-
cije umetnika in sredine, v kateri
živi.
Nehote se je vse premalo utrdi-
lo spoznanje, da je kultura pri nas
osnova socialističnega humaniz-
ma.
Dvic: kitlture ravni je neločljiv
od problemov hitreiše^ra gospo-
darskega razvoja. Zato trdimo, f'a
tam. kier govore, da ni k"ltumih
problp^mov. tudi mi oraraniziranih
prizadevanj in nrav tako ne kul-
turne dejavnosti. Matenlaln^ kre-
pitev socialistične drnžbe do^biva
svo.io sintpTO v poduhovl,ien«>m
človeku. Vendar pa je prav po-
doba T)oduhovlieneea človeka ti-
'TSA   OUIHfjPAOgpO   OJaiH5f "^S
kajti kultura je element družbe-
nega standarda, ki se v odnosu do
materialnega standarda manife-
stira v stopnji zavesti in občutku
potrebe po vse večji kulturi. Le-
ta pa se ne ustvarja avtomatično,
temveč le plod daljšega, usmerje-
nega procesa nenehne kultiime
vzgoje in aktivizacije ljudi.
Modema proizvodnja terja kul-
turno bolj razvitega proizvajalca,
delavsko in družbeno samouprav-
ljanje pa potrebuje politično in
kulturno izobražene državljane in
prav zato nam ne more in ne sme
biti vseeno, kakšna je idejnost te
kulture. Prav zato je glavna na-
loga komunistov, da se vztrajno
in nenehno bore zoper vse, kar
vnaša zmedo in dezorientacijo in
kar zmanjšuje ter slabi delovne
napore pri izpopolnjevanju našega
socialističnega sistema.
TEČAJA V KOPRU
IN RADOVLJICI
V teh dneh občinska vodstva
Svobod in prosvetnih društev sku-
paj z okrajnim svetom izbirajo
najboljše ljubitelje amaterskega
življenja za tečaje v Kopru in Ra-
dovljici. V Kopru bo kot običajno
tečaj 2:a dramatiko, medtem ko
bodo v Radovljici usposobdld te-
čajnike za pravilno usmerjanje
klubskega življenja, ki v večini
primerov živi nekakšno obdobje
samorastništva. Bržčas pa bodo
tudi izkušnje iz tega obdobja dra-
gocene, saj kažejo na interes obi-
skovalcev klubov. Prepričani smo
lahko, da se bo predvsem tečaj v
Radovljici bogato obrestoval ter
da bodo klubi postali sčasoma res
tisto, kar naj bi bili: politično in
kulturno središče nekega kraja.
V VELENJU RAZGOVOR
Z GLEDALCI TELEVIZIJE
V torek zvečer je RTV Ljublja-
na priredila v Velenju razgovor
z gledalci in to z namenom, da bi
svoje oddaje čimbolj približala
njihovim željam. Zanimivo je, da
so gledalci enotno grajali porast
tehničnih napak, ki so zadnje ča-
se stalni gost televizijskih oddaj,
dočim so se glede programa eni
opredeljevali za več kulturnih do-
brin, medtem ko so drugi želeli
več športnih dogodkov kot doslej.
Vsekakor je raznolikim željam
težko ustreči in zaenkrat lahko
pričakujemo, da bo to ravnovesje
ostalo kar status quo kajti tu-
di gledalci so se že priučili magič-
nim besedam: »Cim bo mogoče.-«
V DOBRNI OKRAJNA REVIJA
ZABAVNIH ANSAMBLOV
Sredi junija bo v Dobrni okraj-
na revija zabaivnih ansamblov.
Prav zanimivo je, da so le-ti v
zadnjem času najaktivnejše sek-
cije mnogih Svobod in prosvetnih
društev, saj še vedno rasto kot go-
be po dežju. Seve vsi niso včlanje-
ni v te vrste Svobod in je teh
»divjih« dokajšnje število. Vendar
pa imajo važno nalogo, saj v
večini krajev okraja uspešno ma-
šijo vrzel pomanjkanja družabne-
ga življenja. Kot poročajo s tere-
na, kaže, da se ansambli temeljito
pripravljajo na to preizkušnjo.
©CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
-
Zelo ugodni rezultati
v nedeljo je bilo v vseh vaseh
livo. Mladinski aktivi so že prejš-
Mji dan poskrbeli, da so bila vo-
lišča lepo okrašena, a tudi sicer
•o mladinske organizacije v ob-
dobju pred volitvami za nove od-
bornike občinskih skupščin bile
izredno živahne. Tako so med naj-
lepšimi volišči v Savinjski dolini
Imeli v BRASLOVCAH, najhitreje
pa so v žalski občini zaključili vo-
litve v OROVI VASI pri PoIzeU,
in sicer že pred osmo uro. izred-
no ugodne rezultate so dosegli tu-
di v SEŠCAH in v MATKAH, v
šentjurski občini pa v okolici PO-
NIKVE, kjer je volišče v PONK-
VICI bilo med najboljšimi.
Ze prve analize so pokazale, da
so volitve hitre in tehnično naj-
bolje potekale tam, kjer so se po-
trudile krajevne ekipe, ki so skr-
bele za priprave na volitve in iz-
vedbo volitev. V mnogih primerih
Je bilo prav od pravočasnega iz-
računavanja in poročanja volilnih
rezultatov odvisno ali bodo ob-
činski in okrajni rezultati pravo-
časno narejeni. To službo so naj-
bolje uredili v Ponikvi, kjer je v
odboru za izvedbo sodelovala tudi
j^oštarica. Sicer pa so v vseh ob-
činah organizirali poštno in tele-
fonsko službo tako, da je bilo
možno sporočati rezultate sproti
in brez navadnega čakanja na te-
lefonsko zvezo.
Sicer pa je gotovo zelo značilno,
da je bila na vasi pri teh volitvah
udeležba zelo dobra in v mnogih
primerih celo boljša kot v posa-
meznih gospodarskih organizaci-
jah. Posebno ugoden odstotek u-
deležencev pri volitvah so v celj-
skem okraju zabeležili pri volit-
vah novih odbornikov iz kmetij-
ske podskupine, manjša pa je bila
udeležba za volitve odbornikov v
občinski zbor. Ce si ogledamo šte-
vilke — te sicer ta čas, ko poro-
čamo, niso dokončne — moramo
poudariti, da so volitve glede na
udeležbo v kmetijski skupini spri-
čo težavnejših pogojev bile rela-
tivno precej boljše, a da so v go-
spodarskih organizacijah kljub
ugodnejši končni absolutni števil-
ki rezultati relativno le nekoliko
slabli, čeravno v obeh primerih
lahko zapišemo za celjski okraj,
da so rezultati zelo ugodni.     -M
Prišla sem, ker vem, da po srcu
nisi slab
Lepo, sončno nedeljsko popol-
dne. Ceste in pešpoti so polne
izletnikov. Sprehajajo se, kram-
ljajo in občudujejo naravo.
Nemirni vrabci se podijo po
zlebovju zadružnega doma. Po-
dijo se sem in tja in nepreneho-
ma gonijo svoj: čiv, čiv, čiv. In
ko se na drugi strani oglasi so-
sedov maček, v zlebovju utihne.
Takrat je slišati samo še rahlo
šelestenje mladega listja.
Pred zadružnim domom stoji
okrašen transparent: DRŽAV-
LJANI, VSI NA VOLIŠČE, IZ-
POLNITE SVOJO DOLŽNOST!
Pod njim stoji predsednik volil-
ne komisije. Obrača glavo levo
in desno in zmajuje z rameni.
»Prekleto, zaradi treh, štirih
bomo čepeli do sedmih!«
Približata se mu še ostala dva
člana. Predolgočasno je sameva-
ti v hladni in temni dvorani, za-
to ven, na prostost, na sonce.
Skrinjica in imenik sta ostala
v kotu dolge dvorane, komisija
pa se greje na soncu in se pogo-
varja.
»Koliko jih še ni prišlo?« vpra-
ša predsednik.
»Sedem, samo sedem!* pove
član komisije.
»Ne, ne bo držalo,* pravi dru-
gi. »Korečnika sta prišla. Pet jih
še ni volilo.«
»In kdo so ti?« se zanima
predsednik, ki ga služba na ob-
čini in okraju tako zaposluje, da
niti domačih ljudi ne pozna.
»Oba Čerišnika, pa stari Pred-
nik ...«
»Pa stari Riblar in stara Koc-
mulja!« hitro pove drugi član
komisije, ki ima prebivalce vo-
lilnega okoliša tako rekoč v me-
zincu.
Drugi član pove svoje mne-
nje.
»Vsi bodo prišli, samo Koc-
mulje ne bo. S kandidatom Ju-
retom sta skregana. Soseda sta
in stalno se pričkata. Kocmulja
trdi, da ji še nikoli ni bilo tako
hudo. Jure pa ji dopoveduje, da
ji je v zadnjih letih prineslo po-
sestvo več, kakor prej v dvaj-
setih. In tako sta si v laseh.«
Izza ovinka privozi motorno
dvokolo in na njem Jure, kandi-
dat kmetijskih proizvajalcev.
Vstavi in vpraša.
»Fantje, kako gre?«
»Slabo,« pravi predsednik.
»Tvoje Kocmulje še ni!«
»Nje tudi ne bo,« reče kandi-
dat Jure. »Še včeraj me je ošte-
vala, češ da bodo zdaj davki še
višji, ko bo imela občina take
trdobetičneže kakor sem jaz.«
»Ha, ha, ha!« se zasmeje jo
člani volilne komisije.
Nato nekdo pripomni:
»Jure, kaj pa če Kocmulja vse-
eno pride?«
»Dam za Štefan vina!« pravi
Jure.
»Ne,« reče predsednik. »Pusti-
mo vino. Saj veste, ljudje bi hit-
ro videli. Jaz pa nekaj drugega
predlagam.«
»No, predlagaj!« silita člana
komisije.
»Samo če bo kandidat držal
besedo,« mežikne predsednik Ju-
retu. On pa odvrne možato.
»Bom. Tu je moja roka!«      :
Udarili so, predsednik pa je.
povedal. \
»Predlagam, če pride Kocmu-
lja volit, da jo kandidat poljubi!
Zakrohotali so se, a za debato
ni bilo časa. Po cesti je privozil
avtomobil. Mislili so, da prihaja
član občinske volilne komisije,
pa so tekli k skrinjici. Tudi kan-
didat je stopil v dvorano.
Avto ustavi. Na tratoarju se
slišijo počasne stopinje. V dvo-
rano pogleda zagorel obraz sta-
rejše kmečke ženice. Komisija se
je s kandidatom vred ugriznila
v jezik. Pred njimi je stala —
Kocmulja! Naprosila je sosedo-
vega, da jo je potegnil s fičkom.
Zdaj pa je bila tu. čeprav stara,
je zravnana vprašala.
»Sem zadnja?«
Nato se je obrnila k Juretu in
rekla.
»Prišla sem, ker vem, da po
srcu nisi slab. Samo tvoj jezik
je včasih prešpičast. Pa se boš
že ugnal.«
DOGODEK IZ NEKEGA
VOLIŠČA V
ŽALSKI OBČINI
Kandidat je spričo naglice ma-
lo zardel, vendar se je ojunačil,
stopil k petinšestdesetletni Koc-
mulji, se hitro sklonil in jo pred
komisijo poljubil na usta,
»Eh, zdaj pa še to,« se je na-
smehnila Kocmulja, si z roka-
vom obrisala usta, opravila svo-
jo državljansko dolžnost in se
poslovila z besedami.
»Pa da boste dobro birtvali...«
Namignila je Juretu z očmi,
kakor da je hotela reči: Eh, tudi
jaz nisem tako slaba — nato pa
se je skobacala v fička in se od-
peljala.
Stava je bila Juretova. Nasled-
njo nedeljo gredo vsi skupaj v
oslarijo in tričlanska komisija
bo morala plačati Štefan najbolj-
šega vina.
'ko-
Težavno je bilo,
toda uspeli smo
Na volišču v Latkovi vasi, ko so
v petek volili kmetijski delavci
žalskega kmetijskega kombinata,
je bilo izredno živo že zjutraj pred
začetkom delovnega časa.
Med volivci je bil tudi predsed-
nih sindikalne podružnice podod-
bora v Latkovi vasi tov. Ivan Pin-
ter, ki je volitve pripravil in hkra-
ti tudi ustregel moji prošnji, da
mi odgovori na nekaj vprašanj o
spremembah, ki jih čutijo po usta-
novitvi velikega agrokombinata iz
več malih in v večini primerov ne
najbolj ekonomsko vodenih pose
stev. Takole je dejal:
Pred leti niso bili za nas naj
spodbndnejši časi. Saj smo na pri
mer tudi leto 1961. zaključili z iz
gubo. Po reorganizaciji in ustano
vitvi velikega kombinata, so &
zadeve hitro spreminjale, tako di
smo preteklo leto zaključili že
dobičkom. To pa se mi zdi tud
najpomembnejše. Kajti predvsen
sami sebi smo dokazali, da se di
tako gospodariti, da ni izgub, tem
več da je proizvodnja kmetijski!
pridelkov na družbenih posestvil
lahko celo zelo rentabilna in ren
tabilnejša od pridelovanja na ma
lih parcelah, ki so v posesti zaseb
nikov.
Kako smo to dosegli?
Predvsem zavoljo temeljnil
sprememb pri organizaciji dela, k
je dejansko — tako sedaj vidinM
— odločujoča pri uspehu poslova^
nja. Naj povem samo za primer
da so včasih delavce razporejali
na delo pred delom. Do delovišći
je bilo navadno še daleč in tako
je po malem bil dvakrat izgubljen
čas. Sedaj opravijo razporedite*
del za naslednji dan že prejšnji
večer, tako da sleherni delav«
natanko ve kaj in kje bo delal
Mnogi si vzamejo s seboj čez no'
tudi potrebno manjše orodje, tak«
da jim zjutraj ni treba po nep«"
trebnem opravljati poti od dom*
do skladišč in podobno. Vendaj
naj omenim, da je to le ena o*
podrobnosti pri kopici izboljŠ»*
ki smo jih uvedli.
Drugi pomembni činitelj pa J
vsekakor, da imamo vse vw
komplekse, na katerih je pro^
vodnja cenejša in so torej t«*
elementi delitve ugodnejši. Sk'*'
ka stroški proizvodnje so padli.
Toda stroške proizvodnje Stf
zniževali tudi načrtno, in sicef
sistematsko štednjo na vseh V*
dročjih. Naj dodam še, da je 0>*
prvimi vzroki za bistveno spjj
membo v poslovanju pri nas
uvedba stimulativnega nagrajcy
nja — nagrajevanja po delu. S*
rilnost se je predvsem zaradi
izredno povečala, tako da raču«^
mo za okoli 60 odstotni por^^
Istočasno pa so se izboljšali
prejemki delavcev.
Vse to pa ima za posledico, [
je kolektiv postal enoten in se ^
bolj navezuje na svojo delo^
organizacijo. Poraslo je zaniio^'
za posamezne probleme in IJ"^
celo zahtevajo, da slabosti sp^
odpravljamo.
Tovariš Ivan Pinter me je
tudi na njihovo hmeljišče. P*^^
zal mi je, kako so letos skf
očistili rastlino vseh zaJistn^i
(stranski poganki) in da ^
opravili pravočasno. .
Na koncu je še dodal: '^^JL
prav bi bilo, če bi zapisali«
potrebno hitreje tudi za
ske delavce graditi  stano^^J^
Lani je kombinat že veliko
letos bodo gradili še več -^^B
potreb Je ie veliko več!«     H
Eno uro v Ločici pri
Vranskem
v vsej Saadnjski dolini je bilo
že v jutranjih urah živo na voliš-
čih, morda le nekaj krajev — med
njimi tudi Ločica — niso bili
vključeni v to jutranjo vnemo.
Zato sem jih obiskal. Prepričan
Bem bil, da bom našel na volišču
moitvilo. Toda hudo sem se zmotil.
Enako sem se zmotil tudi glede
vzrokov, ki so vplivali na pozne j-
6i zaključek volitev.
Na tem volišču so izbrali svoje-
ga odbornika v kmetijski podsku-
pini. 2e prej na zborih volivcev
pa so se odločili, da bodo imeli
dva kandidata. Volivci so izbirali
med dosedanjim odbornikom tov.
Jurhairjem in Milko Pečovnikovo.
Ko sem se ob lepo urejenem vo-
lišču ustavil, sem lahko ugotovil,
da krajevna ekipa za pripravo vo-
litev skrbno zasleduje rezultate in
da jim ni vseeno, ker so dopoldne
imeli še nizek odstotek oddanih
glasov. Vendar je to vsakomur ra-
zumljivo, ki te kraje vsaj bežno
pozna. Volivci so morali prihajati
visoko s hribov in člani krajevne
ekipe so jih celo obiskovali, saj ni-
so vedeli za kaj gre. Mislili so si
tudi, da se hočejo morda vzdržati
glasovanja. Pa so povsod slišali
drugačno mnenje. Tako je na pri-
mer celo stara mamica Lojzka pri-
šla s hriba v dolino na volišče.
Morda je vredno tudi omeniti,
da kljub temu, da sta bila na tem
volišču dva kandidata, ni bilo po-
sebnosti v tem smislu. Vsak je od-
dal svoj glas za onega, ki mu je
bolj ugajal — in zares bi lahko,
BO mi povedali ljudje, izbrali enot-
nega kandidata že prej na zboruj
volivcev. ]
Sicer pa je bilo pri njih vse pol-]
no zanimivosti. Tako so na pri-j
mer enega člana občinske komi-;
sije potegnili za nos, ko jih je ohi-
»kal opoldne, in mu že od daleč-
¦poročali, da so končali. Pa na žal:
Se niso. Potem so mu sporočili re-
snično vest, da jim manjka le ne-
kaj volivcev iz najoddaljenejših
vrhov, ki pa bodo prišli. Razen tega
BO se k njim napotili tudi doma-
čini, ki so pripravljali volitve.
Ločica je tik Vranskega. Zato
sem izrabil priložnost in jih poba-
ral še o nekaterih posebnostih
kraja in širšega območja. Tu so
namreč imeli nekoč lastno občino.
Takole so mi dejali:
>-Ko smo se priključevali žalski
občini, smo bili nekoliko v skrbeh,
da bo naše območje zanemarjeno.
Vendar vam lahko povemo, da
smo se tedaj hudo zmotili. Se več
smo pridobili kot pa bi sicer lahko
sami zmogli. To velja na vseh po-
dročjih — najbolj pa se pozna v
komunali in pri razvoju gospo-
darstva.
Spričo dejstva, da je na našem
območju veliko ljudi, ki bi si že-
leli zaposlitve, smo še toliko bolj
hvaležni naši žalski občini, da se
tako temeljito zavzema za razvoj
in napredek podjetja »-Kovo-«.
-m.
Anton Golež:
ze 26 let
v hmeljišču
Pri domačiji Goleževih v Ponk-
vici je bilo v nedeljo eno izmed
volišč v šentjurski občini. Na tem
volišču so volili med prvimi v
okraju, saj so do osme ure že vsi
volili. Ko smo ga povprašali, kaj
meni, zakaj je bila tako dobra
udeležba, je tovariš Golež dejal:
V zadnjem času se precej pozna
in občuti povsod hiter napredek
tudi na našem koncu. Prav goto-
vo je to vplivalo na volivce. Ra-
zen tega pa so tudi priprave bile
zelo temeljite.
Mimogrede smo tudi zvedeli, da
je tovariš Golež s sodelavci obi-
skal dan pred volitvami vse vo-
livce in se z njimi pomenil, po-
drobne pa so bile tudi razprave
na zborih občanov.
Ko smo obiskali volišče v Ponk-
vici, smo se s tovarišem Antonom
Goležem pomenili tudi o nekate-
rih posebnostih kraja in zlasti
značilnostih kmetovanja na tem
območju.
Predvsem je poudaril, da ob-
močje Ponikve ne moremo pri-
merjati s savinjskim območjem,
da pa so kljub težavnim pogojem
zaradi hribovitosti zlasti v nekate-
rih predelih izredno dobri pogoji
za gojitev hmelja.
Tako se je pogovor kmalu zasu-
kal o hmelju, čeprav je sinu bolj
všeč živinoreja! Toda oče — An-
ton Golež — že 26 let hmeljari in
doslej ni doživel kakega »»polo-
ma«. Tako je na primer imel lani
od skupnega pridelka kar 85 od-
stotkov prve vrste hmelja — os-
tali pa je bil druge vrste. To je
vsekakor zelo lep uspeh, vendar
tov. Golež poudarja, da tega ne bi
dosegel, če hmelja ne bi zadostno
in pravilno gnojil. Samo domača
gnojila iz hleva za hmelj vseka-
kor ne zadostujejo, ipotrebno je
kupiti umetnega in tudi splača se
ga kupiti. Tov. Golež mi je tudi
pokazal svoje hmeljišče. Rastline
so v njem zelo visoke sam je celo
prepričan, da tako intenzivne rasti
daleč naokoii ni — tudi v Savinj-
ski dolini ne.
Ko smo govorili o hmeljarjenju
je tov. Goleš hitro pripomnil, da
je v tem koncu hfneljarjenje že
postalo tradicija in da niso za to
območje značilni samo kvalitetni
pridelki — temveč tudi visoki do-
nosi. Samo lani je na primer pri-
delal na nekaj preko pol hektarja
okoli 200 kilogramov hmelja. To
pa je že izreden rezultat — saj
bi hektarski prinos v tem primeru
bil iznad 2.000 kg.
Ko sva se pred domačijo, kjer
je bilo volišče, pogovarjala, je
pravkar peljala mimo konjska
vprega. Povprašal sem ga tudi, ali
nameravajo polagoma odpraviti
dela na polju s konjskimi vpre-
gami in jih zamenjati s stroji in
traktorji?
»Veste, pri nas je to nekoliko
bolj zamotano vprašanje kot v
Savinjski dolini. Tam je dolina in
bi bilo nespametno rediti konje za
vleko, če lahko kmetijski stroji
opravljajo domala vsa dela. Na
našem koncu, kjer so veliki na-
gibi pa dostikrat tudi oranje s
traktorjem, čeravno je ceneje, ni
možno. Nekoliko lažje je pri koš-
nji, kjer si lahko veliko pomaga-
mo z ročnimi kosilnicami — ob-
račanje sena pa je za enkrat še
vedno ceneje, če to delo opravimo
z lastno delovno silo. Podobno je
tudi v hmeljišču, saj bi tu strojna
obdelava spričo manjših komplek-
sov bila zaradi nujnega obračanja
in manevriranja ter izgubljanja
časa precej draižja kot ročna.
Povsem logično pa je, je nada-
ljeval tov. Golež, da bomo pola-
goma morali tudi na našem ob-
močju veliko bolj Intenzivno uva-
jati mehanizacijo, in sicer, kjer to
prilike dopuščajo.« Iršič
V KONUSU SO NEKAJ PO DESETI URI 2E VOLILI VSI
PROIZVAJALCI
»JELEN« PRVI
V nekaterih podjetjih v konji-
ški občini so volilni odbori pričeli
z delom že kmalu po peti uri zjut-
raj in so tako omogočili delavcem
nočne izmene, da so lahko pravo-
časno volili v občinski zbor delov-
nih skupnosti. Med prvimi v ob-
čini so že pred 6. uro zjutraj vo-
litve zaključili pri gostinskem pod-
jetju H-JELEN« v Slov. Konjicah,
dalje v opekami Loče, njim pa so
sledili še delavci v tovarni umet-
nih brusov »Ojmet« v Zrečah in
uslužbenci ijiošte v Slov. Konjicah.
Tudi v usnjarskem kombinatu
-KONUS-K v Slov. Konjicah so do
8. ure zjutraj zabeležili nad 94%
volivcev, ki so svojo dolžnost že
opravili. Zelo dobro so se izkazali
tudi delavci gozdnih obratov v
Slov. Konjicah in Vitanju, ki so
kljub temu, da imajo svoja delo-
višča raztresena v raznih prede-
lih Konjiške gore in Pohorja ter
da stanujejo v odročnih krajih, do
7. ure zjutraj glasovali 100 %. De-
lavci se nikjer niso zadrževali na
voliščih, pač pa so takoj po oprav-
ljenih volitvah odšli nazaj na svo-
ja delovna mesta v proizvodnji.
Okoli 8. ure dopoldan je bilo
vedno več volilnih enot, v katerih
so že volili vsi volivci. Med njimi
je bila podružnica NB, uslužbenci
ObLO, delavci gradbenega podjet-
ja »-KONGRAD-« in še nekateri
drugi. Kmalu po 10. uri pa so z
100 % udeležbo volitve zaključili
tudi v največjem podjetju na ob-
močju občine, to je v usnjarskem
kombinatu »KONUS*. V ostalih
večjih podjetjih kot na primer v
Zrečah, v tovarni usnjarskih stro-
jev v Slov. Konjicah so volitve
končali po prihodu popoldanske
izmene na delo, tako da so ob
16. vui z deJom zaključili že v vseh
37 volilnih enotah na območju ob-
čine. V. L.
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
Veseli smo lepega uspeha
VODOVOD IN PRAH — NASA
NAJVEČJA PROBLEMA
Ura še ni bila trinajst, ko so iz
Rogatca sporočili v Šmarje: »Vo-
litve smo opravili že 98 odstotno.*"
To je bil za Rogatec vsekakor lep
uspeh. Več kot dva tisoč tri sto
volivcev je vpisanih v volilne ime-
nike njihovega področja, vendar
so se najbolje odrezali prav tisti,
ki so volili na volišču v osnovni
šoli v Rogatcu. Ostali — oni iz
Dobovca, so ob 13. uri zabeležili
95 odstotno udeležbo, iz Donačke
gore 72 odstotkov, pa tudi drugod
rezultati niso bili dosti slabši.
Lepo uspele volitve v Rogatcu
pa prav gotovo niso slučaj. Prebi-
valci so se na ta dogodek lopo
pripravili. Na zborih volivcev in
občanov so se pogovorili o krajev-
nih problemih, zlasti o tem, kate-
re izmed njih bodo najprej rešili,
razložili so svojim kandidatom,
kakšne naloge jih čakajo in tako
že skoraj nestrpno pričaliovali vo-
litve. Postavili so tri slavoloke, le-
po okrasili volišče in se že v zgod-
njih urah zgrnili okrog volišča v
tako velikem številu, da vanj niso
mogli vsi naenkrat.
»Veseli smo lepega uspeha,-« je
dejal predsednik organizacije So-
cialistične zveze v Rogatcu, tova-
riš Roman Adrinek. »Mislim, da
bo to marsikoga znova spomnilo,
da se meje šmarske občine 'ne
skleinejo že v Rogaški Slatini. Ro-
gatec , je star trg, pa imamo zato
veliko problemov. Včasih smo v
teh svojih težavah kar preveč
osamljeni. Nedvomno nam največ
skrbi povzroča prav vodovod, ki
bi ga že nekaj let tako radi spe-
ljali. Toda najprej ni bilo vode,
Edaj pa ni denarja. Vodovod, ki bi
ga napeljali iz ptujske občine, bi
nas namreč veljal verjetno še ne-
kaj več kot osemdeset milijonov.
Sicer je res, da sosednja republika
— saj veste, da Rogatec meji na
Hrvatsko — obljublja soudeležbo
s 40 odstotki, vendar pomeni za
nas tudi ostanek še vedno veliko
denarja. Skladno z vodovodom bo
treba v Rogatcu urediti tudi kana-
lizacijo, predvsem pa asfaltirati
našo glavno ulico, kajti zavoljo
prahu, ki ga dvigajo vozila, je naš
trg kar naprej zavit v meglo-«.
Najbolj pa je za Rogatec nedvom-
no pomembno, da lezi na mejnem
področju. Zato imajo tudi dvoje-
zično šolo, ki jo obiskuje okrog
dve sto — to pa je skoraj polovica
vseh šolarjev — hrvaških otrok.
Sola je premajhna, pa je zato delo
izredno težavno. Poleg tega pa ne-
kateri izmed otrok hodijo tudi od
zek) daleč in ,po zelo slabih poteh.
Tako je bila pozimi pot od Donač-
ke gore do Rogatca kar na treh
krajih preplavljena in otroci so
morali hodiiti po vodi. Na zboru
volivcev so prebivaloi obeh krajev
ou,..čno zahtevali, da je to treba
čimprej urediti.
Razumljivo je, da Rogatec tesno
sodeluje s prebivalci sosednje,
hrvaške občine. Skupaj rešujejo
nekatere komunalne probleme, so-
delujejo na proslavah in akademi-
jah, imajo eno športno društvo za
obe območji itd.
»Četrtega julija pa bomo odkrili
tudi nov spomenik padlim bor-
cem,-« je še povedal tovariš Adri-
nek. »Stal bo na sredi trga in bo-
mo na njem zapisali imena vseh
tistih domačinov, ki so med vojno
darovali svoja življenja.«
Kaj naj še povem o Rogatcu?
To, da so prebivalci tega kraja
zelo ljubeznivi in veseli ljudje in
da je bila nedelja, ko so izvoMli
nove člane občinske skupščine,
zanje res lep in velik dan!
Pionirji na voliščih
Na volišče v Frankolovem
je prišel droben fantič. V
rokah je nosil veliko zape-
čateno kuverto. Izginil je za
vrati, za katerimi je delala
volilna komisija in se čez
nekaj minut spet hitro na-
potil proti izhodu. Bil je
kurir, ki je na sedež volilne
enote prinesel poročilo o
poteku volitev iz enega od-
daljenih volišč.
»Hej dečko, počakaj!«
sem zaklicala za njim. »Od
kod pa si?«
»Franci čretnik sem, iz
Lipe!«
»Pa veš, kaj si prinesel na
Frankolovo?«
»Kako ne bi vedel!« me je
skoraj užaljeno pogledal.
»Poročilo o volitvah sem
prinesel.«
»Kako daleč pa je od Lipe
do sem?«
»Ja, kako uro hoda bo.
Toda jaz imam kolo, pa sem
mnogo prej prišel. Danes bo
sem prišlo še šest takih ku-
rirjev kot sem jaz.«
»In kam hodiš v šolo,
Franci?«
»Na Frankolovo, v šesti
razred.«
Da! Tudi letos so kurirsko
službo na Frankolovem pre-
vzeli   pionirji.   Predsednik
volivne komisije jih je
močno pohvalil. Dejal je, da
pionirji opravljajo svojo
dolžnost z veliko odgovor-
nostjo in da kurirska služba
tu mnogo bolje poteka kot
drugje, kjer so jo prevzeli
odrasli.
»Poročilo sem prinesla,«
naju ie plašno prekinila
kodrolasa deklica.
»Od kod?«
»Iz Belega potoka.«
Bila je Dragica Šimenc,
ki je s poročilom prišla pol
ure daleč. Bilo je nekaj pred
osmo zjiitraj.
»Danes' bom pošto še en-
krat prinesla,« mi je veselo
povedala. »Okrog šestih bom
spet tu.«
»Pa si vesela, da ravno ti
prenašaš tako pomembne
vesti,«
»Seveda sem!«
Mudilo se jima je. Oba sta
prišla od daleč. Zaželela sem
jima srečno pot in že sta iz-
ginila med volivci, ki so ta-
krat volišče napolnili skoraj
do zadnjega kotička. Če so
pionirji povsod tako vestno
pomagali pri volitvah kot
na Frankolovem, potem so
k njihovemu uspehu prav
gotovo prispevali pomem-
ben delež.___............... ...... _
Ob volitvah v zbor delovnih skupnosti občiske skupščine v Laškem
KANDIDATOM
ZAUPAMO
Pravo, slavnostno volilno vzduš-
je je laško občino zajelo že v pe-
tek, ko so proizvajalci z volitvami
v zbor delovnih skupnosti imeno-
vali prve odbornike nove občinske
skupščine. V vseh delovnih kolek-
tivih so se na ta dogodek lepo pri-
pravili. Bilo je zelenja, veselih do-
mačih in modemih viž, nasmeja-
nih obrazov in — ob prvih jut-
ranjih urah — gneča na voliščih.
V »Volni« so volišče odprli že
ob pol petih zjutraj. Takoj nato
je že volila nočna izmena, ki se
ji je pred šesto pridružila že jut-
ranja. Ob osmih zjutraj — torej
dve uri in pol od takrat, ko so vo-
lišče odprli, — je v »Volni-« že vo-
lilo (nad 60 odstotkov) 465 volilnih
upravičencev. Ko smo takrat tov.
Sipktovo — predsednico volilne ko-
misije — povprašali, kako je za-
dovoljna s potekom volitev, se je
zadovoljno nasmehnila:
»Predilnica je že volila sto od-
stotno — da se ne izneveri tradi-
ciji. Od desetih naprej bo na na-
šem volišču nekoliko zatišja, ob
enih popoldne pa, ko pride na de-
lo popoldanska izmena, bo spet
kar premalo prostora. Tako torej
računamo, da bomo že kmalu po
prvi uri popoldne volitve izpolnili
okrog devedeset odstotno, vendar
bomo verjetno morali vztrajati do
19. ure — zaradi tega, ker je ne-
kaj članov našega kolektiva hudo
bolnih.-«
»Kako pa ste se na volitve pri-
pravljali?-'-'
»Imeli smo lepo obiskane zbore
volivcev, na katerih smo se pred-
vsem pogovorili o problemih pro-
izvodnje, o skrajšanem delovnem
času, o našem izvozu — zdaj de-
lamo lastex blago za Italijo in
blago za plašče za Sovjetsko zvezo
— o rekonstrukciji itd. Seveda so
bili zbori tudi priložnost, da po-
drobneje spomamo naše kandi-
date, da jih seznanimo tudi s ti-
stimi problemi, ki jim še niso do-
volj blizu itd.-«
Na volišče je prišla nova skupi-
na volivcev in tovarišica Šipkova
jim je razdelila volilne listke. Da-
la ga je tudi mladi Idi Medveško-
vi, ki letos prvič voli.
»Tovarišica Ida, kako ste zado-
voljni z izbiro kandidatov? Ju po-
znate?-«
Ida je bila nekoliko v zadregi:
»Seveda ju poznam — Marija
Firm in Heda Pal — sta članici
našega kolektiva. Upam, da bosta
dolžnost odbornika v redu oprav-
ljali. Kako se počutim, ko prvič
volim? No, nekoliko nerodno mi
je in nekam prijetno razpoložena
sem,-« se je že nasmehnila in že
smuknila skozi vrata lepo okra-
šenega volišča.
Podobno razpoloženje kot »Vol-
no*' je v petek zajelo tudi laško
pivovamo. Tam so sicer odprli
volišče »šele« ob petih zjutraj, oa
je vendar do petih in deset minut
volilo že 81 volivcev ali 58 odstot-
kov vseh volilnih upravičencev.
Volitve v pivovarni so potekale
v izrazito delovnem vzdušju. De-
lovni kolektiv si namreč prizade-
va, da bi že prvega julija začel
znano laško pivo tudi izvažati. Do
takrat pa je treba še marsikaj
urediti. Predpogoj za izvoz je
namreč pasterizator in tega bodo
do julija prav gotovo dobili. La-
ška pivovarna je v rekonstrukciji.
Prva faza je zaključena, celotna
rekonstrukcija pa bo končana pri-
hodnje leto. Z njo se bo močno
povečala proizvodnja, predvsem
pa trajnost piva. Zaradi vseh teh
nalog, ki so pred delovnim kolek-
tivom laške pivovarne, so tudi
kandidata za občinsko skupščino
resno izbirali. Odločili so se za di-
rektorja podjetja, Ivana Vodov-
nika, ki ga je večina ob volitvah
tudi potrdila.
Tisti, ki je v petek hodil po
Laškem, je nedvomno močno ob-
čutil slavnostno vzdušje. Mesto je
bilo polno zastav, mnogo izmed
oken so bila okrašena, v delovnih
kolektivih pa so proizvajalci opra-
vili enega najpomembnejših do-
jtodkiov zadnjih let— y<>yU-SO^
Poleg znanega gostišča »Pod gradom«, lu ga uspešno vodi tovariš
Kolednik, so v Rogatcu že položili temelje nove, velike samopostrež-
ne trgovine, ki bo za območje Rogatca in okolice nedvomno velika
pridobitev.
Menažerska bolezen
Verjetno ste že mnogokrat sli-
iali ali brali o menažerski bolezni.
Redkokdo pa ve, kakšna je ta bo-
lezen.
O menažerski bolezni so začeli
najprej govoriti v Ameriki. Tam
»o ugotovili, da ljudje nekaterih
poklicev zelo pogosto umirajo med
50. in 60. letom starosti. Vzrok
¦rčna kap. Ugotovili so, da gre v
večini primerov za ljudi, ki imajo
»lake simiptone bolezni. Pojavljajo
«e pri ljudeh, M ogromno delajo
*n malo počivajo. To so v večini
primerov umski delavci, ljudje na
odgovornih položajih, ki nimajo
nikdar za nikogar časa — razen
^ svoje delo. Da ga lahko oprav-
ljajo čimbolj zbrani, uživajo tab-
lete proti nespečnosti, zvečer pa,
ko ne morejo zaspati, jedo tablete
^ spanje. Takšni ljudje so od jut-
ra do večera vpreženi v svoje de-
^. Zato ni čudno, če začne njihov
organizem pešati. Najprej tega ni-
ti ne opazijo. Prepričani so, da so
•e vedno mladi in sposobni tudi
•najhujših naporov. Toda čez čas
•e pojavijo neki čudni znaki: moč-
na utrujenost, razdražljivost, slab
glavoboli, prebavne motnje,
nesipečost itd. Ljudje s takimi sip-
^"T^i bi morali spremeniti svoj na-
Cm življenja. Ce pa tega ne sto-
se bolezen stc^njuje. Človeka
^čne zbadati okrog srca in zadnji
stadij tega obolenja je angina pec-
*«rist ali celo srčni infakt.
No, bilo bi napak, če bi mislili, ¦
za tako imenovano »manežer- •,
boleznijo obolevajo samo od-
®^omi ljudje in direktorji. Me-
•^azerska bolezen je del splošnih
J^<^teinj, ki jih imajo ljudje ne gle-
^ na položaj. Pogoji za razvoj te
^ezni so v načinu življenja, ki je
^1<^ naporen in nezdrav, pred-
jf^^ni pa pomanjkljiv v počitku.
JJnogokrat prihaja med takim
^^ikom in zdravnikom do nespo-
azumov ipredvsem zavoljo tega,
bolnik mnogokrat čuti zelo
bolečine v kakem organu,
Vendar le-ta ni bolan. Simptoni
^ Pri menažerski bolezni prehod-
'^i in lahko po(polnoma izginejo.^
če bolnik spremeni način življenja
in dela, če spremeni svoje razmiš-
ljanje in — če več počiva. To je
pri tej bolezni najvažnejše zdra-
vilo.
TO SO BILE VOLITVE
VOLILNO POPOTOVANJE OD FRANKOLOVEGA DO ROGATCA
»To so bile volitve!« so se v
nedeljo zvečer oddahnili v Ro-
gatcu, tam čisto na koncu celj-
skega okraja - na meji med
hrvaško in slovensko republiko.
Volišče je zajel mir, volilna ko-
misija je opravila svoje delo in
kmalu se bo začel nov deljvnl
dan. Tako je bilo zvečer, zjutraj
pa - ko smo iz Celja odšli na
pot - je bilo še vse drugače. Ura
še ni bila sedem, ko je h^ln po-
nekod že ves polno volivcev, ki
so hiteli opravit svojo državljan-
sko dolžnost in - pravico. Poz-
dravila so jih okrašena volišča,
veseli in takrat še prav nič utru-
jeni člani volilnih komisij, pa
številni znanci in prijatelji. »Si
že volil?« je bilo verjetng vpra-
šanje, ki smo ga tisto nedeljo
največkrat spregovorili.
NA FRANKOLOVEM: OD ZAD-
NJIH VOLITEV DO DANES...
Na Frankolovem so volišče
odprli že ob šestih zjutraj, nekaj
čez sedmo uro pa so že zabele-
žili več kot dvajset odstotno ude-
ležbo. V frankolovskem gostišču -
kjer so uredili volišče za Fran-
kolovo in za vasi ob glavni ce-
sti - so bile pravzaprav dvojne
volitve: za občinski zbor in za
zbor delovnih skupnosti. (Kme-
tijska skupina).
»Če boste pisali o naših volit-
vah,« so mi priporočili volivci,
»nkar ne pozabite omeniti, da se
je Frankolovo in njegova okoli-
ca od zadnjih volitev pa do da-
nes precej spremenilo. Takrat
ne bi mogli priti do vseh volišč
z avtomobilom kot lahko pridete
danes, pa tudi elektrike še ni
bilo povsod. Ponekod smo si celo
še s petrolejko svetili.« ..........
No, pa vendar je na Frankolo-
vem še precej tega, kar bo tre-
ba š'e urediti. Le dve šoli in go-
stilna imata vodovod, šola je že
premajhna, poleg tega pa bo
treba Frankolovo mnogo bolje
pripraviti za lepo razvijajoči še
turizem, ki je zajel tudi ta pri-
jeten kraj ob cesti prvega reda
med Mariborom in Ljubljano.
»Pa še to zapišite, da tokrat
na volišču prevladujejo ženske.
One so bile tiste, ki jih je bilo
že v prvi uri volitev pri nas naj-
več,« mi je še zaklical član vo-
livne komisije; toda treba je bilo
naprej.
NA STRANICAH SO POVEDALI
Dober kilometer od glavne ce-
ste med Frankolovim in Konji-
cami, se stiskajo v prijazni do-
lini Stranice. Stranice so bile v
nedeljo samostojna volilna enota
za tri volišča - za Stranice, za
Bukovlje in Križevec. le ob pol
devetih je na njihovem področju
volilo več kot petdeset odstot-
kov vseh volilnih ur^ravičencev..^
Straničani so si volišče uredili
v kulturnem domu pol"g šole,
ki so ga v glavnem zgradili sami
s prostovoljnim delom. Pravijo,
da bo za krajevne potrebe za-
doščal najmanj za dvajset let.
Na volišču so nas domačini kar
obstopili.
»Napišite vendar kaj o naših
Stranicah! Tako redkokdaj se
tu oglasite,« so me malce poka-
rali. In potem so povedali vse
mogoče: v Stranicah je treba
urediti dve avtobusni postajali-
šči - ob priključku ceste v Vi-
tanje in pri Lazniku v Grabnu.
Na prvem postajališču vstopa
in izstopa vsak dan po trideset
otrok iz Stranic, ki obiskujejo
osemletko v Konjicah. Včasih
stojijo kar na dežju, pa bi bilo
prav, če bi krajevni činitelji
zanje poskrbeli. No, v Stranicah
pa bodo jeseni začeli urejevati
tudi novo, veliko sadno planta-
žo. Kmetje s kmetijsko zadrugo
že sklepajo pogodbe in računa-
mo lahko, da bo nova sadna
plantaža zajela več kot dvajset
hektarov zemlje. Plantaža bo za
Stranice velikega pomena, poleg
tega pa ho z njo vred vas dobila
tudi vodovod.
»Včasih se nekoliko razjezimo
nad davki,« je nekdo dodal.
»Zadnji čas je, da se olajša po-
ložaj kmetom iz višinskih pre-
delov, pa tudi onim, katerih
zemlja ne leži na najbolj ugod-
nih predelih. Vidite, tudi to bo
naloga naših novih skupščin in
odbornikov.«
LEPO SO SE ODREZALI V
VITANJU IN DRAŽI VASI
Volilna komisija v Konjicah
je imela ob devetih, ko smo jih
obiskali, polne roke dela. Od
vseh strani so prihajala poročila
o volitvah - nekatera bolj, druga
manj ugodna. Do devetih je vo-
lilo 53,08 odstotka volilnih upra-
vičencev - v občinski zbor in so
se najbolje odrezali na Hudinji
L, kjer so do takrat volitve že
zaključili, potem v Konjicah,
kjer so jih opravili z 98 odstotki
in v Breznu na volišču III - 97
odstotkov. Lepo se se odrezali
tudi kmetijski proizvajalci, saj
so do devetih v Vitanju in Draži
vasi volitve že zaključili, takoj
nato pa se jim je pridružilo še
Zbelovo.
OD ŽIč, LOČ PA DO VOLIŠČ
V ROGAŠKI ^SLATINI IN RO-
GATCU - POVSOD PRAZNIČNO
VZDUŠJE
Povsod na voliščih, ki smo jih
nato obiskali • od žič. Loč pa do
volišč v Rogaški Slatini je vlada-
lo čudovito vzdušje. Ura se je
pomikala proti poldnevu, volilni
rezultati pa proti osemdeset, de-
vetdeset odstotkov. Tako je bilo
tudi na večini volišč v Rogaški
Slatini. Volišče II. so uredili v
drugi osnovni šoli. Naj se je vo-
lilna komisija še toliko trudila,
da bi svoje volišče prijetno ure-
dila, stebrov, s katerimi so pod-
prte učilnice v tej šoli vendarle
niso mogli zakriti. No ne glede
na to pa so bili v šoli vsi dobre
volje. Tovariš Frajman, tajnik
zdravilišča, ki je tokrat prevzel
dolžnost predsednika volilne ko-
misije, mi je povedal, da je na
njiliovem volišču - ura pa je bila
nekaj čez dvanajsto - volilo že
nad 90 odstotkov volilnih upra-
vičencev.
Volišče smo na področju Ro-
gaške Slatine in okolice uredili
tako, da imajo volivci do njih
čimkrajšo pot,« je nadaljeval.
»Na našem volišču voli del pre-
bivalcev Rogaške Slatine in Per-
neka in nas je vseh skupaj 405.
Mislim, da so prav dobre pri-
prave na volitve zagotovile res
lepo udeležbo na volišču. Ljudje
so prav dobre volje in tudi da-
nes govorijo o krajevnih pro-
blemih. Poudarjajo, da Roga-
ška Slatina tako »na oko« ni
dovolj pripravljena za letošnjo
turistično sezono. Park ni bil
pravočasno urejen pa tudi na-
sadi ne - to pa je za zdraviliški
kraj nedvomno velikega pome-
na. Letos smo v tem času zabe-
ležili nekoliko manj domačih,
pa precej več inozemskih turi-
stov kot prejšnja leta, vendar
zdravilišče še vedno ne dela s
polnimi kapacitetami.
Prebivalci Rogaške Slatine so
z veseljem pozdravili tudi na-
daljevanje gradnje ceste od Celja
do njihovega kraja. Ta cesta, ki
je bila že dolga leta vroča želja
vseh prebivalcev Slatine in oko-
lice, bo namreč nedvomno po-
memben prispevek k razvoju
kraja.
V Rogatcu šest kilometrov od
Rogaške Slatine, smo naše vo-
lilno potovanje skozi konjiško
in šmarsko občino zaključili.
Bila je že pozna popoldanska
ura, ko smo se vračali po isti
poti nazaj. Na vseh voliščih so
svoje delo v glavnem že opravili,
le tu in tam je še kak zamudnik
spustil listek v volilno skrinjico.
Da. to so bile volitve!
©CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
Posavje v volivnem vzdušju
Po večtedensMh predvolilnih
pripravah so delovni ljudje v po-
savskih občinah praznično doča-
kali oba volilna dneva. Večina de-
lovnih ljudi je na dveh predvo-lil-
nih zborih aktivno sodelovala tako
pri izbiri kandidatov kot pri ob-
ravnavanju uspehov dosedanjega
ter načrtovanju bodočega razvooa.
Tako so volitve same bile samo še
svečan akt, ob katerem so delovni
ljudje glasovali za najboljše iz
svojih vrst ter hkrati za nadaljnji
družbeni razvoj komune in cekrt;-
ne socialistične skupnosti.
VOLITVE V DVEH
MOČNIH SUNKIH
Petek. Dan ko so svoje pred-
stavnike v zbor delovnih organi-
zacij v občinski skupščini volili
delovni ljudje, je bil tak kot vsak
drugi delovni dan. Volitve so po-
tekale v delovnem vzdušju ob ro-
potu strojev, v običajnem jdku
dela. Zal je bilo nemogoče ujeti
ves ta utrip volitev v delovnih or-
ganizacijah, ker bi moral biti po-
vsod hkrati in ob istih urah.
V kolektivih, kjer imajo tudi
nočno izmeno, so v prvih dcpol-
danskih urah sporočali visoke od-
stotke volivne udeležbe. Na voliš-
čih so se pomešali tisti, ki so pri-
hajali na delo z onima, ki so od-
hajali domov. Pravzaprav bi nek-
do, ki ne bi vedel za dogodek dne-
va, težko uganil kaj se dogaja, če
bi vsaka tovarna, mnoge hiše v
strnjenih naseljih ne imele okin-
čanih vhodov na volišča. Volišča
so bila ponekod na očeh, ponekod
tudi v notranjosti sitavb.
Delavci kopitarne v Sevnici so
valili v vratarski hišici. Dvorišče
je bilo ozvočeno, vhod v volišče
pa okrašen s cvetjem in zastava-
mi. V kolektivu konfekcijske to-
varne »Lisca« v Sevnici so delav-
ke volile v jsgodnjih jutranjih
urah in opoldan ob zamenjavi po-
sad. Okoli ene ure popoldan so se
volivke (teh je tu v ogromni ve-
čini) množično zgrinjale na pro-
storno majhnem volišču. Prihaja-
le so tudi delavke, ki so šele maja
bile zaposlene v podjetje, v upa-
nju, da bodo lahko volile. Ker pa
niso bile v imenikih, niso mogle
voliti. Tudi mladinke so prihajale,
ki jim še ni bilo 18 let, toda tokrat
niso imele volilne pravice kot pri
volitvah v organe upravljanja.
Tudi na rudarskem volišču v
Ravnah nad Senovem razen volil-
ne komisije ni bilo nikogar. Noč-
na izmena je volila skupaj z do-
poldansko. Rudarji so tu črni od
premogovega prahu in 23ioja vo-
lili svoje tri jamske tovariše.
Tako kot v »Lisci« in med ru-
darji v Senovem je bilo povsod
drugod. V tovarni roto papirja v
Vidmu, v delavnicah kovinskega
podjetja, med rudarji v (^oibokem,
mizarji v Brežicah dn Sevnici, med
bivšimi rudarji — sedanjimi ko-
vinarji v Krmelju. Volitve v pe-
tek so potekale v dveh močnejših
simkih ob menjavi posad. Ker so
dopoldne volili tudi uslužbenci, so
dopoldanski rezultati hitro skočili
čez 50 %, opoldan pa se je ude-
ležba naglo dvigala nad 90 in do
100 %.
Zopetizkušnja
Pri nedeljskih volitvah
smo naleteli tudi na napake,
ki predstavljajo dobro šolo.
Gre za organizacijo volišč,
ki so bila ponekod zelo
dobro, drugje pa manj po-
srečeno postavljena.
Vzemimo za primer obči-
no Brežice, kjer so imeli na
večini volišč po dve volivni
komisiji — eno za občinski
zbor, drugo za kmetijsko
podskupino. Ljudje, ki so
prihajali, so kot volivni
upravičenci na obeh sezna-
mih volivcev opravili vo-
litve istočasno. Zato so bile
volitve v tej občini tako
hitro končane, ni bilo zmede
med volivci, še manj pa ne-
godovanja.
V sevniški občini so sicer
na mnogih voliščih zelo
kmalu zaključevali volitve.
Zlasti skrinjice za kmetij-
sko podskupino so kmalu
prihajale na sedež občinske
volivne komisije. Toda po-
nekod so morali ljudje tudi
po uro in več hoditi od vo-
lišča do volišča. Tako so na
primer volivci precej obšir-
ne volivne enote na ob-
močju Vranja in Zabukovja
volili v občinski zbor v Za-
bukovju, volišče za kmetij-
sko podskupino pa je bilo v
Vranju. Izkušnje kažejo, da
se tudi za majhno število
volivcev izplača urediti vo-
lišče, zlasti zato da ljudem
prihranimo nepotrebno
hojo.
-ek
PREDSEDNIK
SINDIKALNEGA SVETA
V OBCINI BREŽICE
TOV. ALOJZ FERENCAK
Predsedstvo občinskega sindi-
kalnega sveta Brežice, je za no-
vega predsednika izvolilo tovariša
Alojza Ferenčaka, visoko kvalifi-
cdranega mizarja iz Brežic. Dose-
danji predsednik tovariš Albin
Mlinar, odhaja ria drugo dolžnost
v Celje. V.
'   MALA KRONIKA BREŽICE
Na območju matičnega urada Brežice
je bilo v času od 18. do 24. maja roje-
nih 8 dečkov in 5 deklic.
Parok ni bilo. *
Umrli so: Ogorevc Martin, kmetovalec
iz Stare vasi 29, star 64 let. Kranpner
Alojzija, os. upok. iz Bre/.ic, stara ?2
let. Kerin Rozalija, kmetovalka iz Selc
5, stara "1 let. Cater Emiliia. gospodi-
nja iz Brežic, stara 60 let, Martini Ne-
ža, druž. upoikoj. iz Gor. Pirosice, sta-
ra "6 let. Šepec Terezija, gospodinja iz
Trnja 29, stara 74 let. Savnik Franc,
avtolakirar iz Brezine 4,  star 29 let.
Praznična nedelja v
nenapovedanem tekmovanju
Tako so v petek v vseh treh po-
savskih občinah, kot tudi povsod
v okraju in v Sloveniji že izvolili
polovico novih občinskih skuijjščin.
Državljanska dolžnost me je za-
držala predolgo v Celju, da bi ujel
volivce po voliščih v Posavju to-
krat, ko jih je bilo .pred skrinji-
cami zbranih največ. Na sedežu
občinske volilne komisije je ob
osmih zjutraj šumelo kot v panju.
Redko razpredena telefonska mre-
ža v občini je bila na robu svoje
zmogljivosti. Izpod Kozjaka, Bo-
horja, z dolenjske strani, iz Blan-
ce — od povsod so sporočali prve
rezultate volitev. V Gabrielah so
že zapečatili skrinjico. V Smaečni
je ob deseti uri volil zadnji voH-
vec, v Boštanju so volili večinoma
vsi vaščani, čakali so samo še na
vx>liiV'Oe s hriibovskih zaselkov. V
Kompolju so se ob tej uri pribli-
ževali 100 % udeležlbi.
Na cesti proti Tržišču je bil pro-
met nevsakdanji. Fičkoti so drveli
v vse strani in v obe smeri. Pri
Tržišču smo srečali vozilo, v njem
pa možakarja s skrinjico na ko-
lenih. Od kod? Nisem utegnil
vprašati. V Pijavicah so v kmečki
hiši preuredili vežo v volišče.
Okrašeno in prijetno hladno je
bilo. Nad 80 % volivcev je že bilo
tu, zdaj pa je ravno prihajala 99-
letna Ivana Stancer.
Blanca, Brestanica, Videm, Kr-
ško. Povsod podobna slika. Zasta-
ve, cvetje in zelenje, volilni raz-
glasi, lepaki z imeni kandidatov
in volivci, ki prihajajo in odha-
jajo. Nekateri domov, drugi pa so
šli še na drugo volišče volit od-
bomiika za kmetijsko podskupino
zbora- delovnih skupnosti. Zal je
bilo za mnoge precej daleč od vo-
lišča do volišča. Toda treba je
imeti voljo. To pa so tudi poka-
zali.
Na sedežu SZDL v Krškem so
se zbrali aktivisti okoli radijskega
sprejemnika. Ljubljana oddaja
poročila o poteku volitev.
. V Kostanjevici so na obeh vo-
lilnih spiskih v opoldanskem času
imeli veliko večino imen »odklju-
kaniih«. Tisti, ki niso še prišli, so
predvsem iz okolice, pa tudi ne-
kaj meščanov najmanjšega slo-
venskega mesto se je še obotov-
Ijalo. To je najibolj hudo za volil-
ne komisije, ko udeležba v prvih
urah naglo raste, potem pa se ne-
kje pod vrhom zaradi posamezni-
kov zaustavlja.
Podbočje: na volišču samo ko-
misija, ki čaka na redke izjeme.
Cerklje: ljudje so volili zjutraj, ko
še ni bilo pripeke. Krška vas: na-
mesto vohvcev sem videl kopalce
ob Krki.
V Brežicah so bili na sedežu
občinske komisije dobre volje. Za-
kaj ne, saj so volitve lepo pote-
kale. Mnoga volišča so zaključila
že v zgodnjih urah. Ck-egovce so
ob pol osmi uri javile polnoštevil-
no udeležbo, ob deveti uri so za-
ključili volitve tudi v Vehki do-
lini. Do enajste ure je 18 volišč
sporočilo 100 % udeležbo. Nekoh-
ko je volivce v brežiški občini
spodbudil »radijski škrat«. Ko so
okoh 12. ure poslušah ljudje ra-
dio in shšali, da je v Videm-Krško
udeležba že 80 odstotna, so pospe-
šili korake na volišča. Radijski
škrat je namreč prezrl podatek,
da gre za udeležbo v mestu Vi-
dem-Krško. Sicer v tem času tudi
v ostalih krajih Videm-Krško ob-
čine niso bih dosti slabši, toda v
Brežicah so jemali vso stvar za-
res.
Nihče ni nikoli nič rekel o kak-
šnem tekmovanju. Toda povsod je
bilo prisotno. Vohšča so med se-
boj tekmovala. Poleg legalnih ku-
rirjev so ponekod delovah tudi
»ilegalni« podzvedovalci, ki so se
zanimah kako tečejo volitve v so-
sednji vasi, v drugem kraju in ob-
čini. Bila je res razgibana nede-
lja, ki pa je po končnih rezultatih
sevniški občdnd prinesla največji
vispeh v Posaivju in v okraju.
J. Kr.
Poslanska
kandidata
inž. Ivan Pariš
in Zvone Dragan
v Brežicah
Preteku petek sto bila v Breži-
cah poslanska kandidato za zvez-
no skupščino Ivan Pariš in Zvone
Dragan. Najprej sto prisostvovala
na sprejemu, ki ga je komandant
garnizona Cerklje priredil v do-
mu JLA v Brežicah v počastitev
dneva letolcev, nato pa sto se ude-
ležila zbora vohvcev delovne
skupnosti v Tovarni pohištva, kjer
sta se seznanila s problematiko in
perspektivnim razvojem podjetja.
Popoldne sto obiskala tudi ztior
vohvcev delovne skupnosti trgov-
skih ipodjetij »Ljudske potrošnje«
in »Krke«, kjer sto aktivno sode-
lovala v ra^prafvi.
NA PREDVEČER LJUDSKO
VESELJE
ZJUTRAJ MNOŽIČNO NA
VOLITVE
Na področju Breganskih sel in
Jesenic na meji brežiške občine s
Hrvatsko je bilo že v soboto vse v
zastavah in cvetju. Prebivalci so
dali duška prazničnemu razpolo-
ženju do te meje, da se je na
predvečer volitev razvilo pravo
ljudsko veselje z glasbo in petjem.
Čeravno so se veselili pozno v noč,
je jutro našlo občane tega kraja
zgodaj na nogah. Ob sedmih so
odprli volišče, ko so volivci že v
gruči čakali na komisijo. Ob pol
osmih zjutraj je komisija za vo-
litve v kmetijsko podskupino za-
ključila volitve, medtem ko je ko-
misija za občinski zbor čakala le
še na 5 % vpisanih volivcev.
v počastitev Dneva mladosti je bi-
la 25. maja otvoritev novih prostorov
za otroški vrtec v adaptirani stavbi
krajevnega urada. Oprema je sodob-
na in popolnoma nova. To je res ve-
lika pridobitev za vrtec, ki se je do-
sedaj stiskal v neprimernem prostoru,
skupno z osnovno šolo. Prav tako so
v isti stavbi odprli nove prostore za
splošno in zobno ambulanto. Tudi v
teh prostorih je vse novo in sodobno
urejeno.
Prababica na volišču
Pijavice blizu Tržišča v sevnišlu občini so prijetna vasica. Ko smo
tam okoli devete ure, je bila udeležba na tem volišču še blizu 80
odstotkov. Dogodek, na tem volišču, ki mu ga ni enakega v občini,
pa tudi v okraju menda ne, je bil v trenutku, ko je prišla na volišče
99 let stara Ivana ŠTANCER s hčerko Marijo BORIN in vnukom
Francem ter Lojzem.
Ivana Stancer je v soboto, na Titov rojstni dan praznovala tudi
svoj vstop v stoto leto. Nikdar v življenju ni bila pri zdravniku. Sol
v njenih otroških letih še ni bilo, vsaj ne takih kot danes. Opravila
je nedeljsko šolo, ki jo je vodil župnik.
Stancerjeva mama je tako krepka, da sem resno podvomil v resnič-
nost njenega rojstnega leta. Vidi brez očal, sliši kot vsak drug, hodi
pokonci brez palice in najraje je na njivi. Vsa nesrečna je, če jo
hočejo domači »crtljati« in ji branijo delo. Dokler bom delala, bom
zdrava, tako pravi.
Ce bi njena pravnukinja Dragica, ki živi in je volila v Ljubljani,
bila v Pijavicah, potem bi imeli priliko videti kako štiri generacije
enega rodu opravljajo svojo državljansko dolžnost.
Ob tej priliki je nastal tudi naš posnetek. ^
RAZGOVOR S POSLANSKO KANDIDATKO
Reformirana šola terja
kvaliteten pouk
Anica KEZMAN, prosvetna delavka v
Globokem v brežiški občini kandidira
v republiški kulturno-iprosvetni zbor.
Tovarišica Kežmanova je od leta 1949
v tem kraju in ima vrsto odgovornih
dolžnosti, je članica občinskega komite-
ja ZKS in sekretar osnovne organizaci-
je v Globokem.
V nedeljo je bila ves dan na volišču,
toda ko smo prišli tja, je že odšla do-
mov, kajti volišče je že v zgodnjih po-
poldanskih urah sporočilo v Brežice, da
so vsi volivci že volili.
v razgovoru, ki se je dotikal
njene kandidature in problemov
prosvete in kulture v občini, je
Kežmanova dejala:
— Prvi problem na področju
prosvete v občini je brez dvoma
strokovna usposobljenost pro-
svetnih kadrov. V občini je 9
popolnih osemletk, toda domala
na vseh šolah v višjih razredih
učijo prosvetni delavci, ki za
predmete, ki jih učijo, nimajo
ustrezne kvalifikacije.
Ureditev tega vprašanja vidi
tovarišica Kežmanova v tem, da
bi mlajšim prosvetnim delavcem
omogočili študij na višji peda-
goški šoli. To je neobhodno po-
trebno, ker reformirana šola ter-
ja kvaliteten pouk. Rednih štu-
dentov na višji pedagoški šoli
ima občina izredno malo, izred-
nih pa je seveda več, toda ob
polni zaposlitvi in obremenitva-
mi s političnimi in družbenimi
dolžnostmi težko uspešno štu-
dirajo.
Ko sem tovarišici Kežmanovi
omenil, da smo pred leti v Celju
mnogo govorili o pedagoški aka-
demiji, je dejala, da je to še
vedno zelo aktualno, ker je pre-
pričana da tudi v drugih obči;
nah položaj s kadri ni dosti
ugodnejši.
Razgc^vor je potekal tudi o
drugih problemih. O tem, da so
v samih Brežicah šolske kapaci-
tete daleč premajhne, medtem
ko na podeželju število učencev
marsikje počasi pada. Govorila
sva tudi o izredno koristni kul-
turni manifestaciji kot je med;
občinska kulturna revija, ki naj
bi se v bodoče razširila tudi na
občine z obeh strani Sotle itd-
V Globokem imajo klubski
prostor SZDL, ki je v občini naj-
bolje urejen. Klubsko življenje
vodi tovarišica Kežmanova sa-
ma in pravi, da je zdaj pred nji'
mi naloga popestritve progra-
ma tega kluba. V Globokem us-
pešno deluje prosvetno društvo,
ki pa bi svojo dejavnost lahko
še razširilo in obogatilo. Pro-
svetno življenje je po vseh več-
jih krajih občine dokaj živahno-
zato je treba to dejavnost naj-
skrbneje gojiti.
J. Kr-
Nova občinska skuDŠčina
občine Brežice
Na volitvah v zbor delovne skupno-
sti občinske skupščine dne 24. maja in
na volitvah v splošni zbor in kmetij-
sko skupino občinske skupščine dne
26. maja so bili izvoljeni:
V splošni zbor: Filipič Rezika, Bu-
tara Zlata, VolCanjšek Blanka, Sepec
Jože, Dvoršak Fran, Florjanič Kari,
Držanič Ivan, Rozman Stanko, Kast-
ner Ivan, Kos Franc, Kranjc Franc,
Verstovšek Franc, Cizelj Ivan, Petan-
čiC Franc, Merslovič Vinko, CvetkoviC
Franc, Jurkas Jože, Veble Stanko,
Verstovšek Roman, Sekoranja Ivan,
Sepetavc Milan, Zniderič Zmaga, Ra-
Cič Viktor, Lopatic Vinko, Prah
Franc, Mohar Franc, Prah Ivan,
Grame Jože, Prah Martin, Vinetič
Franc in Bukovinski Franc.
V zbor delovnih skupnosti: Harapin
Anton, Godec Alojz, Trkež Franjo,
Prah Franc, Bahč Avgust, Horvatin
Deja, KovaCič ing. Vlado, Cater Jan-
ko, Žižek Maks, Hren Ludvik, Perk-
man Niko, Stegar Ljubo, Lončarič
Tončka, Zgalin Marija, Geč Marija,
Recar Jožica, Baje Albina, Suša Re-
zika, Tomin Krešo, Matic Ivan, Ko-
lene Franc, Rebernik Stane, Skočaj
Mira, Zabkar Mirko, Bizjak Jože, Ma-
rinCič Franc, Lubšina Martin, Erban
Kari, Sepetavc Ferdo, Per Andrej in
Blažič Anton.
Izvoljeni odborniki, ki se bodo dne
3. junija sestali na prvi seji občinske
skupščine, bodo izvolili odbornike za
okrajno skupščino ter potrdili po-
slanske kandidate za gospodarski
zbor, kulturna prosvetni zbor, organi-
zacijsko politični zbor ter socialno-
zdravstveni zbor republiške in zvezne
skupščine. Poleg tega pa bodo izvo-
lili predsednika in podpredsednika
občinske skupščine.
Bine
NOVA OBČINSKA SKUPŠČINA
V OBČINI VIDEM-KRŠKO   i
Na volitvah v petek in nedeljo je
bila v občini Videm-Krško izvoljena
nova občinska skupščina, in sicer:
OBČINSKI ZBOR: Vinko Murn,
Ivan Burja, Jože Kerki, Branko
Voglar, Franc Pire, Jože Zupančič,
Jakob Koretič, Anton Javorič, Jože
Marn, Anton PribožiC, Kristl Krajne,
Peter Baje, Franc Tomažin, Janez
Zarn, Franc Sintič, ing. Franc Dra-
Marija UrbanCič, ing. Anton Koželj,
Jože Skoberne, Ferdinand Zvar, Franc
Krajne, Stane Preskar, Franc Košir,
Milan Glas, Vlado Trampuš, Ivan Ho-
lovšek, Ivan Spiler, Mirko Rozman
in Jože Levičar.
ZBOR    DELOVNIH    SKUPNOSTI:
Rado Vidmar, Zoran Dular, Marja*
Stajner, ing. Franc Razpotnik, Anic*
Baja, Ivan Kmetec, Jože KostrevC
Albin MedveSek, Alfonz Kodelja, 3oi'
Zidarič, Vika Molan, Alojz Gomilše'''
Vlado Kežman, Alojz Tomažin, BetK»
PogaCar, Herman PregI, Zvonko Ga'*'
Alojz Mlakar, Tinca Zagore,
Marjan Zupan, Alojz BabiC, Konra""
Zupančič, Joško Radej, Ciril V^^^^
Gabriel Perko, Marija Petan, dr. T*'
tjana Hvala-Andrljaševič, Cilka ^o'
rišek. Stane Nunčič, Rezika Pirc ^
Maks Unetič. ^
NOVOIZVOLJENE ODBORNIKE ^
OBČINE SEVNICA BOMO OBJAVI^*
V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
Popoldan ob 5. na volišču v Globokem
Ko sem se pripeljal v Globoko,
so bile tom volitve že končane.
Volilni komisiji sto ostali brez de-
la, čakali pa sta morebitne volivce
s potrdili. V klubski sobi, ki je
med najbolje urejenimi v občini,
je prijetno grelo sonce, člani obeh
komisij pa so za mizami prega-
njali čas v pogovorih in vmes vr-
gli tudi karte. Seveda zaradi tega
člani komisij niso bili slabe volje.
Nasprotno. Bih so veseli dobrega
rezultota vohtev kot na mnogih
voliščih po brežiški občini.
»JUBILEJ« v Brestanici
Pred kratkim je v Brestanici gosto-
valo Slovensko ljudsko gledališče iz
Celja z Zmavčevo dramo »JUBILEJ«.
Gostje so z odlično igro navdušili do-
mače gledalce, posebno so bili navdu-
šeni nad igro tov. Janeza Škofa.
Brestaničani se še enkrat zahvalju-
jemo celjskim gledališčnikom, obenem
pa se zahvaljujemo tudi kolektivu
elektrarne, ki je z denarno pomočjo
omogočil to gostovanje.
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
KOMENTAR
Visoka
zmaga Celja
Triindvajseto kolo nogo-
metnega prvenstva Sloveni-
je ni ostalo brez presene-
čenj; za največje in takšno,
ki zna odločilno vplivati na
vrstni red pri vrhu, so po-
skrbeli celjski železničarji,
ki so na igrišču pod Skalno
kletjo premagali trenutno
še zmeraj najboljšo enajsto-
j-ico kranjskega Triglava z
visokim rezultatom 5:1. Ce-
ljani so si zmago pošteno
zaslužili in če bi imeli pri
streljanju na gol malo več
sreče, bi bil rezultat še višji.
Zakaj je Kladivar nastopil
v Mariboru proti tamošnje-
jnu Železničarju samo z de-
setimi igralci in ne z enaj-
stimi, je težko reči. Vse sku-
paj diši le po neresnosti ne-
katerih nogometašev. Nav-
zlic temu se je tekma kon-
čala brez gola ter z delitvijo
točk. Rezultat 0:0. Po poro-
čilih je Kladivar ob zaključ-
ku tekme dosegel po zaslugi
Dvornika gol, ki ga pa sod-
nik ni priznal, ker je padel
potem, ko je dal znak za za-
ključek dvoboja.
Velenjski nogometaši so
se srečali s svojimi sosedi na
lestvici. Zmagala je ljub-
ljanska Ilirija s 4: L
Po tem kolu je Celje na
šestem mestu s 23 točkami;
prav toliko jih ima tudi Kla-
divar, ki zaseda sedmo stop-
nico. Velenjski Rudar je še
zmeraj na repu lestvice s
sedmimi točkami.
V prihodnjem tretjem ko-
lu pred zaključkom tekmo-
movanja, se bodo Celjani
spoprijeli v Izoli z ekipo De-
lamarisa. Na lanski tekmi
v Celju so zmagali igralci iz
Izole s 4:2. Kladivar bo do-
ma gostil moštvo iz Sobote,
s katerim se je lani razšel
z neodločenim izidom 1:1,
velenjski rudarji pa bodo
odpotovali v Gorico in se
tam srečali z moštvom Go-
rice, katerega so lani na ig-
rišču pri jezeru premagali z
razmeroma visokim rezulta-
tom 4:1.
VSO      POZORNOST
Občinskim zvezam za telesno kulturo
Čeprav občni zbor okrajne zve-
ze za telesno kulturo Celje pred-
vsem zaradi prvega dela razprave
ni uspel tako, kot bi pričakovali,
je vendarle pozitivno ocenil do-
sedanje delo, zlasti pa nakazal pot
nadaljnjega prizadevanja. Delov-
ni načrt novega upravnega odbora
se več ali manj zrcali v treh glav-
nih odborih: za temeljno telesno
vzgojo in šolska športna društva,
nadalje za kvalitetni in tekmoval-
ni šport ter za delavske športne
igre in rekreacijo. In če sodimo
po tem, da bodo v novem uprav-
nem odboru še predsedniki vseh
občinskih zvez za telesno kulturo,.
potem je težnja po nadaljnji kre-|
pit vi teh komunalnih telesnovzoj-
nih organov povsem razumljiva.
Gre namreč za nadaljnje utrjeva-
nje občinskih zvez za telesno kul-
turo in hkrati za postopno vode-
nja celotne te dejavnosti v me-
rilu občin.
Občni zbor je izrekel priznanje
in zahvalo Stanku Lorgerju za vso
njegovo delo in uspehe, ki jih je
kot vrhunski atlet dosegel na ne-
štetih nastopih doma in v svetu,
razen tega pa podelil primerna
priznanja še nekaterim dolgolet-
nim delavcem na tem področju.
K uspešnemu poteku občne3:a
zbora so pripomogli tudi nekateri
gostje, kot sekretar Zveze za te-
lesno kulturo Slovenije Stane Lav-
rič, predsednik okrajnega odbora
SZDL inž, Andrej Marine ter pred-
sednik okrajne zveze prijateljev
mladine Drago Predan, ki so so-
delovali v razpravi ter nakazali
nekatere naloge za prihodnje.
D VE ZMAGI
ŠOLSKEGA CENTRA
BORISA KIDRIČA
v počastitev dneva mladosti je bilo
v Celju okrajno prvenstvo učencev
in učenk šol v gospodarstvu v roko-
metu in atletiki. Nastopilo je nad 150
mladih tekmovalcev iz šestih šol. Po
tekmovanju v dveh skupinah, so se
finalne borbe v rokometu končale
takole: šola B. Kidriča — vajenska
Store 9:1, industrijska rudarska šola
Velenje — steklarska šola Rog. Sla-
tina 11:4, kovinarski center Store —
center za blagovni promet 10:8. Vrstni
red: 1. šola B. Kidriča, 2. vajenska
Store, 3. rudarska šola Velenje, 4.
steklarska šola Rog. Slatina, 5. ko-
vinarski center Store in 6. šolski cen-
ter za blagovni promet Celje.
V atletiki so se mladinske ekipe
zvrstile takole: l. šola B. Kidriča,
2. rudarska šola Velenje, 3. šolski cen-
ter za blagovni promet Celje, 4. va-
jenska Store, 5. kovinarski center
Store in 6. KIC Celje. Vrstni red
mladink pa je bil: 1. šolski center za
blagovni promet Celje, 2. šola Borisa
Kidriča, 3. KIC Celje.
Najboljši posamezniki: Mladinci —
100 m: Krajne 11.9, daljina: Krajne
6,00 m, višina: Hleb 150 cm, krogla:
Zupan 11,92 m, 1000 m: Pinter 2:43.2.
Mladinke — 60 m: Zagožen 9.1, daljina:
Zagožen 4,29 m, višina: Fegeš 122 cm,
krogla: Cevzer 8,90 m in 600 m: So-
vinek 1:55.9. J. K.
KONJICE — ŠTAJERSKA 49:47
V soboto zvečer je bila v Sloven-
skih Konjicah prva mednarodna ko-
šarkarska tekma, v kateri sta se sre-
čali študentska reprezentanca Šta-
jerske (Avstrija) ter ekipa iz Konjic,
ki je bila to pot ojačana z nekaterimi
igralci ljubljanskega Slovana. V tem
srečanju so domačini zabeležili po-
membno zmago 49:47 (22:28).      O. H.
CELJE — MTT 69:54
V četrtem kolu vzhodne skupine
druge slovenske lige v košarki so
bili mladi igralci 2KK Celje ponovno
uspešni, saj so premagali odlično
moštvo MTT iz Maribora z rezulta-
tom 69:54 (31:31). S to zmago so si
Celjani še bolj utrdili položaj pri
vrhu lestvice ter obenem postali kan-
didati celo za najvišje mesto. Odlo-
čitev bo padla že jutri, v soboto, ko
se bodo srečali z ekipo Proletarca
v Zagorju.
Proti MVV so koše za Celje dosegli:
Cepin 32, Cernoša 14, Kolka 10, Hol- j
zinger 9 in Povšer 4. j
V drugi tekmi tega kola Je zagorski
Proletarec odpravil Žalec s 99:63.
Strelsko iekmooanje
V  SEVNICI
V počastitev dneva mladosti Je ob-
činski strelski odbor v Sevnici izvedel
tekmovanje mladinskih ekip v stre-
ljanju z zračno puško. V ekipnem
ocenjevanju je zmagalo moštvo MPZ
iz Sevnice s 670 krogi, med posamez-
niki pa Budna (258) pred Koštrunom
(245) in Cernetom (226) iz Sevnice.
Razen tega Je bil še dvoboj v
streljanju med ekipama iz Sevnice
in Cerkelj. Zmagali so strelci iz Cer-
kelj z rezultatom 1161:1141. Tudi v
tem dvoboju Je bil kot posameznik
najboljši Budna iz Sevnice s 258 krogi
pred Uroševičem (256) ter Stojanovi-
čem (251) iz Cerkelj.
ELEKTRA : LESONIT 67 : 63
Šoštanj čani so si zmago nad odlič-
no ekipo Lesonita iz Ilirske Bistrice
priborili šele v zadnjih sekundah igre.
Sicer pa je bila to ena najrazburlji-
vejših tekem v zadnjem času. V šo-
štanjski ekipi je tokrat prvič nastopil
tudi Kumar.
Po tej zmagi zasedajo igralci Elek-
tre sedmo mesto s šestimi točkami,
v naslednjem kolu bodo igrali s
kranjskim Triglavom, ki je trenutno
z desetimi točkami na tretjem mestu.
Tekma bo v Kranju.
EDO JURHAR
ponovno predsednik občinske zveze
za telesno kulturo Celje
V torek zvečer Je bila prva seja
novoizvoljenih članov upravnega od-
bora občinske zveze za telesno kul-
turo v Celju. Pri konstituiranju so
predsedniško mesto vnovič zaupali
tov. Edu Jurharju, podpredsedniško
Vinku Jovanu, tajniško pa Otmarju
Koštomaju. Razen tega so izvolili še
predsednike glavnih odborov, tako
Jožeta Gombača za finančna in gospo-
darska vprašanja, Pavla Božiča in Mi-
lana Dojerja za temeljno telesno vzgo-
jo, Slavka Kokota za vzgojo kadrov,
Konrada Končana za predsednika od-
bora za kvalitetni in tekmovalni
šport. Slednji odbor bo imel v svojem
sestavu še komisije za posamezne
športne panoge.
DVE TEKMI V SENOVEM
Obe tekmi petega kola zasavsko-
celjske skupine republiškega pr-
venstva v hokeju na travi bosta v
nedeljo, 2. junija v Senovem. Med-
tem ko se bosta v prvi, ob pol treh
popoldne, pomerili ekipi trboveljske-
ga Rudarja in P&rtizana iz Krškega,
bo druga med Partizanom iz Seno-
vega ter HDK Celje ob pol petih.
Zanimivo bo zlasti slednje srečanje,
saj bo več ali manj že odločilo o pr-
vaku te skupine. Zaenkrat imata Se-
novo in HDK Celje enako število
točk.
Finale v Celju   \
v nedeljo, 2. junija 'bo na sta- [
dionu Borisa Kidriča v Celju fi-i
nale ekipnega prvenstva Slove-j
nije v atletiki za starejše mla-j
dince in starejše mladinke. Kot jej
znano in kot smo poročali, so sej
mladi atleti Kladivar j a na pred-
tekmovanjih odlično držali ter v^
obeh skupinah zasedli prvi mesti. ¦
Tako je vrstni red pri starejših '
mladincih naalednjii: 1. Kladivar
18.395, 2. Branik 16.477, 3. Tri-
glav 16.102, 4. Olimipija-Svoboda :
15.903, 5. Rudar (Trbovlje 14,971 :
in 6. Ljubljana 14.651 točtk.
Starejše mladinke pa so se po
predtekmovanju zvrstile takole: j
1. Kladivar 12.480 točk, 2. Branik I
11.410, 3. Ljubljana 11.240, 4. Ma- i
ribor 10.295, 5. OMmpija-Svoboda i
9.893 in 6. Triglav 9.660 točk.      {
Istočasno kot v Celju bo v Lju- 1
bljani finale za mlajše mladince j
in mlajše mladinke.
I
Republiško prvenstvo *
ZA ČLANE v CELJU
Pri atletskem društvu Kladivar i
se že zdaj vneto pripravljajo na i
izvedbo republiškega prvenstva
za člane in članice, ki bo v sobo- ;
to, 8. ter v nedeljo, 9. junija na '.
stadionu ob Kersnikovi ulici.
Tekmovanje bo zanimivo ne sa- j
mo zaradi številčne udeležbe, ;
temveč predvsem še zaradi kvali- ¦}
tete. j
Za volitve v zbor delovnih skup-
nosti nove šmarske občinske skup-
ščine so v steklarni »Borisa Kid-
riča« uredili kar tri volišča. Na
njih je bilo ves dan v petek, 24.
maja zelo živahno, zlasti še v ju-
tranjih urah in kmalu zatem, ko
so na delo prišli člani popoldan-
ske izmene.
Flosarski bal
tudi letos
Na nedavnem sestankn zastopnikor
občinskega ljudskega odbora Mozirje in
turističnega društva Ljubno so sprejeli
sklep da bo tudi letos. i. avgusta na
Ljubnem ob Savinji flosarski bal. S
pripravami zanj so že začeli. Na spo-
redu bodo'razne kulturne in zabavne
prireditve, savinjske kulinarične spe-
cialitetev predvsem pa se bodo spet
postavili stari ljubenski flosarji z dve-
ma pravima splavoma, s katerima bodo
prevažali ljudi po Savinji. Seveda ne
bo manjkalo pečenih postrvi, plesa in
dobre kapljice.
Posebno pozornost nameravajo letos
posvetiti razstavam, ki bodo prikazale
gozdarske, lesno-predelovalne, turistič-
ne, ribiške in lovske značilnosti tega
območja. Sam flosarski bal pa je za-
mišljen kot zaključek turističnega ted-
na, ki ga bodo priredila vsa zgornje-
savinjska turistična društva v času od
2?. julija do 4. avgusta.
Za letošnji flosarski bal so si zamisli-
li tudi orignalno propagando. S poseb-
nim spIavOm nameravajo odpluti , v ju-
liju do Zagreba in tako pokazati splav
mladini, ki še nikoli ni videla, nekdaj
najcenejšega, vendar za ljudi zelo na-
pornega  transporta  lesa.
-vran
Nova delavnica
za tehnični pouk
Letošnja proslava dneva'
ml-dosti rta celjskem učite-
ljišču je bila še posebej po-
membna, saj so jo združili z
otvoritvijo nove tehnične de-
lavnice; učilnice, katero so
na tem zavodu več kot po-
grešali. Hvaležna in SDod-
budna hkrati je ugotovitev,
da so se v želji po uredjtvi
takšne delavnice združila
hotenja dijaikov in .profesor-
skega zbora na učiteljišču s
pripravljenostjo okrajnega
odbora Ljudske tehnike ter
več društev Ljudske tehnike
v gospodarskih organizaci-
jah. Pomoč vseh teh organi-
zacij ni prišla do veljave sa-
mo v ipripravah, oziroma v
odboru, ki ga je vodil pred-
sedniik okrajnega Društva
inženirjev in tehnikov, inž.
Rihard Ponupe, marveč tudi
v materialnih in finančnih
prispevkih, ki so znašali o-
koli 1,8 miljona dina-rjev. Gre
torej za matenialno sodelova-
nje in prav taiko za naklo-
njenost,nekaterih organizacij
do učiteljišča, ki obeta tudi
v prihodnje veli'ko 'E>oimoč
zlasti pri strokovni vzgoji
tehničnih kadrov.
Proslavo je začel dijak uči-
teljišča Jože Volfand, ki se
je zlasti v imenu šolske
skupnosti zahvalil za izred-
na prizadevanja preureditvi
nove delavnice za tehnični
pouk. Zatem pa je sprego-
voril še ravnatelj tega za-
voda, prof. Amton Aškerc, ki
je orisal vse delo in vse na-
pore tako učiteljišča, kot or-
ganizacij, za novo tehnično
delavnico. Prvi del progra-
ma sta zedo uspešno izipopol-
nila še šolski orkester ter
pevski zbor.
Druga, prav tako prisrč-
na svečanost, pa se je raz-
vila v novi delavnici za teh-
nični pouk, kjer je zlasti inž.
Pom(I>e, ko je predajal de-
lavnico v upravljanje učen-
cem, želel, da bi ta delavnica
odprla pri vseh dijakih uči-
teljišča tudd ljubezen do teh-
nike. Končno sta spregovo-
rila še ipredsednik okrajnega
odbora Ljudske tehnike,
Ludvik Gorenjak, ter tajnik
okrajnega odbora Jugoslo-
vanskih pionirskih iger pod
geslom — Tehniko mladini,
Ludvik Krajec.
Za okrajnega prvaka v nogometu
Čeprav tekmovanje v vzhodni sku-
pini okrajne nogometne lige še ni
končano (Olimp je zadnjo tekmo v
tej skupini odigral včeraj), pa sta
prvaka tako zahodne kot vzhodne
skupine znana že precej časa. To sta
Šoštanj in Olimp iz Celja. Ker pa bo
v kvalifikacijah za vstop v slovensko
nogometno ligo sodelovalo le eno
moštvo iz celjskega okraja, se mora
pred tem rešiti vprašanje okrajnega
prvaka. O tem bosta v dveh medse-
bojnih nastopih odločala Olimp ter
Šoštanj. Prvo srečanje bo že v ne-
<leIJo, 2. junija v Šoštanju, povratno
pa čez teden dni v Celju.
Govoriti o zmagovalcu tega dvoboja
je težko, zlasti še zato, ker sta obe
enajstorici brez posebnih težav nasto-
pali v svojih skupinah okrajne lige.
Na prvi pogled se zdi, da sta moštvi
precej izenačeni, zaradi česar bo
borba med njima toliko bolj zanimiva
in negotova.
PIONIRJI V NOGOMETU
v počastitev dneva mladosti sta
bila v Celju in Storah nogometna
turnirja pionirskih moštev. Na celj-
skem je zmagal Kladivar, 2. Želez-
ničar (Maribor), 3. Rudar (Trbovlje),
4. Olimpija (Ljubljana). Rezultati po-
sameznih tekem pa so bili: Kladivar
— Olimpija 3:1, Železničar — Rudar
1:0, Rudar — Olimpija 2:1 in Kladi-
var — Železničar 1:0.
Na dvodnevnem turnirju v Storah
pa je zmagala ekipa ZNK Celja pred
Olimpom, Kladivarjem II in domačo
ekipo Partizana-Kovinarja.
VODEB — ČETRTI
Prejšnjo nedeljo so na republiškem
prvenstvu v kegljanju nastopili tudi
starejši člani. Tako je ekipa Celja za-
sedla med 24. moštvi četrto mesto s
1.155 podrtimi kerrlji; najboljši med
Celjani v« tej konkurenci pa je bil
Franc KokliC, ki je podrl 391 lesov.
V tekmovanju posameznikov (4G) je
član celjskega Olimpa, Jože Vodeb za-
sedel četrto mesto s 405 keglji.
J. L.
Prvo mesto
za učiteljišče
y počastitev dneva mladosti je
"uadinski aktiv Center v Celju orga-
niziral tekmovanje ženskih srednje-
šolskih ekip v rokometu. Udeležba
je bila zelo lepa; najbolj pa se je
izkazala gimnazija, ki je poslala kar
ave vrsti. Po medsebojnih tekmah so
se ekipe zvrstile takole: 1. učiteljišče
' točk, 2. gimnazija I 6, 3. tehniška
prednja šola 4, 4. trgovska šola 3 in
gimnazija li brez točke.
1. Štore 2. Velenje
Med partizanskimi društvi
celjskega okraja že nekaj let
teče tekmovanje za pokal okraj-
nega odbora SZDL. Medtem ko
so prva leta zmagovali v tej
konkurenci Zalčani, je letos pri-
šlo do spremembe. Na vrh lest-
vice se je povzpelo društvo za
telesno vzgojo Partizan—Kovinar
iz Stor, ki je po razpisu tega
tekmovanja zbralo 369 točk. Dru-
go mesto je zasedel Partizan iz
rudarskega Velenja. Medtem ko
je zmagovalec prejel pokal in
50.000 dinarjev nagrade, je dru-
goplasiranemu pripadla nagrada
v znesku 40.000 dinarjev.
Več nagrad, četudi so bile pri-
pravljene in razpisane, ni bilo
podeljenih. Zakaj? Odgovor na
to vprašanje meče dokaj slabo
luč na občinske zveze za telesno
kulturo, razen velenjske seveda.
Ko je okrajna zveza pozvala ob-
činske zveze naj pošljejo pred-
loge oziroma poročila za posa-
mezna društva, je to storila le
velenjska; vse ostale pa so na ta
poziv pozabile. Partizan iz Stor
je samoiniciativno poslal poro-
čilo in zmagal. TaKO je letos
zaradi neodgovornosti nekaterih,
zaradi birokracije, sodelovalo v
tekmovanju za pokal okrajnega
odbora SZDL le nekaj organiza-
cij, vsekakor pa premalo, da bi
lahko ocenjevali celotno dejav-
nost organizacij, vsekakor pa
premalo, da bi lahko ocenjevali
celotno dejavnost v teh društ-
vih. Tako so iz ocenjevanja iz-
padla mnoga društva, ki bi se
sicer lahko dokopala do ene ali
druge nagrade.
Po sklepu občnega zbora, bo
nadaljnja tekmovanja razpisova-
la okrajna zveza za telesno kul-
turo. Medtem ko bo v eni skupi-
ni še v naprej ocenjevala parti-
zanska društva, bo drugI pokal
in seveda ustrezne denarne na-
grade namenila za najboljše šol-
ske športne organizacije.
Mizarsko podjetje »OPREMA« Celje razpisuje več prostih
delovnih mest
KVALIFICIRANIH in POLKVALIFICIRANIH MIZARJEV
Nastop službe takoj. Pošljite pismene ponudbe ali pa se oseb-
no zglasite na upravi podjetja.
»OPREMA« Celje
CeljskitednikoR^u^mo
V rt K ^ "'^ skrivam,« jo je skušal spraviti
kar ^oljo. "-Prav hotel sem ti povedati,
^ekl-^^*"' ^" ™' pomagala in v
*^^u:inih očeh je spet zagorela radovednost,
rair'^^'"" tukaj na cesti...« se je Jurček ne-
"Dljivo ozrl okoli sebe.
^ireva k Magdi In-
cest       ^^^^ Jurčkova prva pot v hišico nad
la I**" ^^]^^ ™u je bilo nerodno, ko je stopal
in ijudi, ki so živeli tam gori ni poznal
t^J^ Vedel, kako ga bodo sprejeli. Iza že ve,
ston ^® domača ni! Kar ogrel se je, ko je
stez*^^ po strmi, spolzki, od dežja razmočeni
«-Tule živiš?« se je obrnil k Izi, ko sta bila
na vrhu. >*Tule. Lepo, kaj?« Ozrl se je. Vso
vas je imel pred seboj: most, ki so ga stražili
vojaki, cerkev, Grumovo kmetijo pa Franč-
kovo in mlin tam spodaj ob reki. »Lepo,« je
pritrdil.
Iza je odpahnila obokana vrata in ga skozi
vežo peljala v izbo. Jurček je neodločno ob-
stal za vrati. »-Tole je Jurček, Magda,« je rek-
la Iza svoji skrbnici, ki ji je nadomeščala ma-
ter, in ga potisnila pred črno oblečeno starko,
ki je sedela za mizo in prebirala nekake rože.
Magda je dvignila pogled od kupa na mizi in
ga uprla v fanta.
«-Aha!« se je domislila po kratkem premol-
ku. >»Tvoja mati leži pri Grumovih? Sedaj ji
je že bolje, ne?« »Od kod pa to veste?« se
je začudil Jurček. »Bolniki so vendar moja
stvar. Zdravila sem iskala zanjo, pa še to in
ono«. »Vi? Nisem vedel,« se je zmedel Jur-
ček. »Je že prav tako«, je rekla in se sklonila
nad posušeno cvetje.
Jurček in Iza sta sedla k peči. »No, kaj?«
ga je dregnila Iza. Jurček ji je povedal vse,
kar mu je naročil Stane. »Hm!« se je zami-
slila Iza. »Lahko ne bo, seveda,« je hitel Jur-
ček. »Med domačimi ga ne boš našel takega«,
se je oglasila Magda, »Pošteni so in naši vsi
do zadnjega.«
f^) CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
VEČINA VOLIVCEV V ŠOŠTANJU IN MOZIRJU JE V PETEK VOLILA 2E DO 14. URE
Delovno vzdušje se je
odrazilo tudi
na voliščih
Petkove volitve v zbor delov-
nih skupnosti so v Šaleški in Zg.
Savinjski dolini izpadle zelo ugo-
dno. Delavci, in to predvsem mla-
dina, je svoja volišča lepo okra-
sila in glavnina volivcev se je že
v zgodnjiih jutranjih urah (po-
nekod že ob štirih zjutraj) zvr-
stila na voliščih. Ustanove so
imele pri tem nekako prednost
pred gospodarskimi organizacija-
mi, ki imajo dvo ali trodzmensko
delo, kajti manjše Mevllo voliv-
cev in več ali manj skupni de-
lovni čas sta omogočila, da so
šole in drugi zavodi vsaj do de-
vete ali desete ure končali z vo-
litvami.
Vendar pa so takšne uspehe za-
beležili tudi v gospodarskih or-
ganizacijah.
PRVI JE ZAKLJUČIL ZUNANJI
OBRAT RLV
Čeprav imajo trodzmensko delo
in je večina .delavcev iz oddalje-
nih krajev. Tako se je volitev
udeležil tudi delavec Jože Le-
mež, ki je mukoma prišel oprt
ob palico iz uro oddaljenega Hra-
stovca, čeprav je že šitiri mesece
v bolniškem staležu. Od 240 vo-
livcev jih je izostalo le osem in
le ti so vsi težje bolni.
DANES SE BOVA POSEBEJ
POTRUDILA
sta dejala gradbena delavca Ivan
Nikolič in njegov strežnik 18-let-
ni Anton Pavlovič na gradbišču
»Vegrada« v Velenju, kjer gra-
dijo tri sedemnajstorčke za pro-
dajo. Ivan Nikolič je že peto leto
v Velenju in izdeluje raipid no-
silce za betonske plošče. Dejal je:
»Običajno jih napravim tudi oko-
li 220 metrov dnevno, toda z An-
tonom sva se zmenila, da jih bova
danes napravila več, da bova na
ta način proslavila ta pomemben
dogodek.«
20 MLADINCEM SO PODARILI
KNJIGE V SPOMIN NA PRVE
VOLITVE
V termoelektrarna v Šoštanju
so 20 mladincem, ki so prvič vo-
lili, podarili knjigo »Bili smo v
Španiji« v spomin na dan njiho-
vh prvih odločanj. Obratna stro-
jepiska Marinka Rednak nam je
zaupala, da so volitve bile zanjo
poseben doživljaj in da je srečna,
ker so člani kolektiva vsem mla-
dim daM lep spomin na ta dogo-
dek. »Tega ni nihče i>ričakoval in
zdi se mi, da to kaže na veliko
zaupanje v nas mlade.«
NENAPOVEDANO   TEKMOVA-
NJE
pa se je odvijalo med gozdno
upravo v Lučah in v Ljubnem.
Čeprav so gozdarji vezani na te-
ren, so vendar Ljubenčani že ob
9. ml končali z volitvami in tako
za dobri dve uri prehiteli priza-
devne Lučane.
2ELIMO SI RAZŠIRITVE
OBRATA
nam je povedala predsednica vo-
lilne komisije Ljuba Benetek v
obratu »Cinkarna« v Mozirju.
Njihovi proizvodi zemeljske bar-
ve so predvsem sezonskega zna-
čaja pri prodaji in zato si želijo,
da bi tudi za zimsko obdobje iz-
delovali nekaj najprimernejšega.
Seveda pa so to naše želje in ni
še nam jasno, kaj naj bi proiz-
vajali. Vsekakor pa so razgovori
z matičnim podjetjem v teku in
upamo, da bo tudi naše vprašanje
ugodno rešeno.
ODPRAVILI SMO OZKO GRLO
nam je ponosno dejal skupino- i
vodja na žagi v lesni industriji v '
Nazarju, tov. Alojz Cajner. »Prej j
smo morali donašati in odnašati i
les ročno, sedaj pa imamo ne- i
kakšne tekoče trake. — Prav ta- \
ko pa smo z uvedbo novih stro- \
jev »Herkules« olajšali delo de- '
lavcem, ki so prej trdo garali, j
Težko pa že čakamo na rekon- |
strukcijo našega obrata. Se to, '
naše podjetje z izvozom rezanega ¦
lesa in galanterije ptokriva kar 10
odstotkov celotnega slovenskega
izvoza lesa.
MLADINA SE JE IZKAZALA
nam je povedal predsednik mla-
dinskega aktiva tovariš Jože Ra-
kun v lesni industriji v Nazarju.
V podjetju imamo skorajda po-
lovico delavcev mladincev, žal pa
zaenkrat še niso vsi včlanjeni v
aktiv Zveze mladine. Te dni se
pripravljamo, da ustvarimo klub
mladih upravljavcev, ki bo sku-
šal s svojimi močmi ix>magati pri
reševanju proizvodnih proble-
mov. Načeli pa bomo tudi vpra-
šanje družabnega življenja. Za-
dovoljen pa sem, ker so skoraj
vsi mladi pomagali pri, ureditvi
volišč in lahko trdim, da so do
10. ure volili že vsa mladinpi.«
-ik
Predsednik občinske volilne komisije v J^Iozirju, sodnik Edi
Centrih (prvi od leve strani) je izrazil zadovoljstvo nad potekom
volitev
Vaše vrstice
SE ENKRAT O DOSTAVI POSTE
Tovariš urednik!
Večkrat zasledim v časopisju kritiko
o slabi dostavi pošte, a stanje, kot
je pri nas, najbrž presega vse. Vas
Debro je slabo uro oddaljeno od La-
škega, toda po nekem nepisanem za,
konu le polovica vasi prejema poštne
pošiljke vsak dan v redu. Prikrajšana
polovica vasi se je že večkrat prito-
žila na pošto v Laškem, ki pa odgo.
varja, češ, da ta del vasi ni več do«
stavni rajon. Naše želje so skromne
kajti bili bi zadovoljni, če bi le dva-
krat tedensko bili deležni poštne sre.
če.
F, Rozman — Debro 24
PODMLADKARJI   SO   PROSLAVILI
SVOJ PRAZNIK
Podmladkarji Rdečega križa osnovne
šole Šentjur so v počastitev stoletnice
Rdečega križa nastopili z recitacijami,
pevskimi točkami in praktično prikazali
skrb za nego osebne higiene. Za zaklju-
ček so si dijaki ogledali poučen film j
s področja zdravstva. ^
Gibanje prebivalstva
MOZIRJE
Za čas od 19. do 25. 5. 1963.
Rojstva:
Rodile so: Detmar Jožefa, gospodi-
nja iz Primoža št. 78, deklico — Sta-
nislavo. — Suhoveršnik Frančiška«
delavka iz Strmca 25, deklico — Jo-
žico. — Ošep Brigita, gospodinja v
Solčavi št. 52, deklico — Heleno.
Poroke:
Poročila sta se: Lampercnik Janez,
kmetovalec iz Lenarta in Stiglic Jo-
žefa, kmetovalka iz Florjana.
Smrti:
Umrli so: Mermol Jože, čevljar iz
Gornjega grada 73, star 69 let. — Stor-
gelj Marija, družinska upokojenka iz
Gornjega grada 66, stara 67 let.
k.
laSko
v preteklem tednu so se poročili:
Klinar Stanislav, pek iz Spitaliča
št. 38 in Senica Vida, poljedelka iz
Debrega št. 70. — Zalokar Mirko, de-
lavec iz Tremer št. 15 in Jelen Mi-
haela, previjalka iz Rifengozda št. 11.
— Draksler Rudolf, železničar iz Sir-
ja št. 3 in Cibej Milena, gospodinjska
pomočnica iz Širja št. 12. — Krašek
Anton, kmetovalec iz Budne vasi št.
10 in Sladic Marija, poljedelka iz
Gorele št. 15.
Umrli so:
Smerc Franc, star 79 let, upokoje-
nec iz Mišjega dola št. 11. — Vodišek
Janez, star 86 let, preužitkar iz Reke
št. 30. — Polšak Rozalija, stara 88 let» i
iz Male Breze št. 19. — Gamšek Jože- '
fa, stara 67 let, gospodinja iz Zagrada
— Lipec roj. Jemec Marija, stara 7»
let, gospodinja iz Močilnega št. 12.
Rodili so se:
Klenovšek Ivanka, posestnica iz Po-
lane št. 33 je rodila hči Andrejo. —
Span Ana, gospodinja iz Lahov grab-
na št. 1 je rodila sina Ivana. — Ster-
nad Ivana, gospodinja iz Brunka št. 6
je rodila deklico Vido.
ŠENTJUR PRI CELJU
v preteklem tednu so se na območ-
ju občine Šentjur pri Celju dogodila
sledeča matična dejstva:
Poroke:
Zdolšek Edvard, poljedelec iz Pod-
gorja 16 in Zupane Marija, poljedelka
iz Repnega 9. — Vodušek Franc, po-
lirec iz Vodul št. 6 in Bobnič Marija^
poljedelka iz Laziš pri Planini št. 26.
— Zorenč Ivan, kovač iz Bodrišne va-
si 10 in Zupane Rozalija, frizerska
pomočnica iz GoriCice št. 8. — Hri-
beršek Anton-Jožef, poljedelec iz
Trnovca pri Dramljah 37 in Sumrada
Neža, poljedelka iz Primoža pri Šent-
jurju 29. — Zalokar Milan, kmetijski
tehnik iz Podpeči nad Marofom 11 in
Gračnar Neža, uslužbenka iz Šentvida
pri Planini št. 28.
Rojstnega In smrtnega primera nt
bilo.
ZALE C
v času od 19. do 25. maja na ob-
močju občine Žalec primerov rojstev
ni bilo.
Sklenili so zakonsko zvezo:
Tekavc Leopold, kmet iz Planinske
vasi 14 in Dolar Roza, poljedelka i»
Miklavža pri Taboru. — Sedovšek Jo-
že, pek, Rakovlje št. 34 in Plankar
Anica, prodajalka, Celje, Mariborska
cesta 24. — Babnik Franc, upokoje-
nec. Vaše št. 4 in Smigoc Pavla, upo-
kojenka. Polzela št. 81.
Smrti:
Poznič Marija, stara 63 let, upoko-
jenka iz Brega pri Polzeli št. 30. —
Fludernik Lovrenc, star 61 let, upo-
kojenec, Smatevž 26. — Randl Anton,
star 62 let, kmetovalec. Dolenja vas 9.
— Baucon Josip, star 70 let, upokoje-
nec, Dobriša vas 25. — Fišer roj. Se-
dovnik Pavlina, stara 52 let, trgovska
pomočnica. Podlog v Savinjski doli-
ni 43. _______   „^
Utrinki z voKšč v Šaleški
dolini
Bila je sončna nedelja, ena red-
kih letošnje pomladi. Že navse-
zgodaj so ta dan ljudje v trumah
prihajali na volišča, da izpolnijo
svojo državljansko dolžnost. Stari
in mladi; in pri najmlajših, tisti,
ki so prvič voUli, si opazU lahko
zadrego na obrazu.
Vzdolž sončnih cest so plapola-
le zastave, hiše, v katerih so bila
volišča, pa so bile še posebej okra-
šene. Rudarska godba se je selila
iz kraja v kraj in igrala. Vse je
nosilo svojstven pečat in na
resnih obrazih si bral svečanost,
ki je zgovorno pričala o tem, da
se ljudje zavedajo, da volijo svo-
je predstavnike, ki bodo 2ia dobo
prihodnjih štirih let odločali o
vseh velikih in malih zadevah, ki
se tičejo slehernega.
TROJKE SO OPRAVILE SVOJO
NALOGO
Na drugi osnovni šoh v Velenju
je bilo kar pet volišč. In skorajda
so bdli široki hodniki kar pretesni
v zgodnjih dopoldanskih urah. S
skupino volivcev smo se ustavili
pri volišču 30. volilne enote. Rav-
nokar je volil sekretar osnovne
organi2a,cije Velenje II. tov. Vla-
do Gorlov, ki nam je z veselim
glasom ip)ovedal, da so trojke od-
lično opravile svojo nalogo.
# Niti še ni potekla ura, pa je
že štirideset odstotkov volivcev
prišlo volit. Prepričan sem, da
imamo komvmisti pri tem svojo
zaslugo, kajti vsakega volivca so
obiskale naše trojke ter osebno
predale vabila, poleg tega pa tudi
povedale, kje bo volišče.
100 ODSTOTNO ZE OB 8. URI
Medtem smo zvedeli, da so vo-
livci v domu počitka v Saleku že
opravili svojo dolžnost. Volili so
stoodstotno vsi oskrbovanci in
ostali, ki so spadali pod to volišče.
Volilna komisija je bila srečna,
saj so tako bili prvi v občini in
najbrž tudi v okraju.
»NEKOČ JE BILO DRUGAČE«
nam je dejal 70-letni upokojenec
Jože Vozel iz Velenja, ki je že
pred osmo prišel s svojo ženo na
volišče. Ko je videl, da ga je ujela
naša kamera, se je nasmehnil in
vprašal: »Pa najbrž vendar ni za
časopis!« in čez čas nam je raz-
kladal, kako je bilo nekdaj. »2e
kot otrok sem se spoznal z jamo
v Trbovljah in polnih 45 let sem
živel v njej. Leta so mi tekla v
boju s črnimi stenami.
Vprašali so ga, kolikokrat je vo-
lil.
»Tega se ne spominjam, vendar
je število najbrž kar veliko. Vča-
sih so nam volitve bile najboljše
sredstvo za demonstracije. In kon-
čalo se je običajno s surovo silo
žandarjev, s pretepi in z ječo. Tu-
di sam sem zaradi volitev že sedel.
Vidite, danes pa je to za naju
praznik!« je dejal in se ozrl na
tiho soi>rogo Pavlo.
In ker nam je njegova žena naj-
brž brala vprašanje v očeh, je do-
polnila:
»Srečna sem, ker volim ljudi, ki
žive v moji sredini; tiste, ki jih
vsak dan srečujem in poznam ter
vem, da so dobri in razumni«.
PRVIC SO VOLILI
Na volišču 32. volilne enote smo
srečali Ignaca Saleja, Janeza Do-
linarja in Toneta Sajka. Vsi trije
so letos dopolnili 22 let in so pr-
vič volili.
Na vprašanje, kako so se poču-
tili, so dejali, da so imeli majčke-
no treme.
»KJo sem vstopil na volišče,« je
dejal ključavničar Ignac Šalej, »se
mi je vse skupaj zazdelo tako res-
no in svečano, da sem se kar mal-
ce zmedel. Obenem pa me je nav-
dajal ponos, da vohm svojo prija-
teljico, ki bo v občinski skupščini
lahko marsikaj povedala o potre-
bah mladih ljudi.
Ignac je predsednik aktiva Zve-
ze mladine elektrostrojnega obra-
ta na rudniku lignita in nam je
zaupal, da si nHadina v Velenju
najbolj želi, da bi dobila primeren
prostor za svoj klub, kajti za za-
bavno družabno življenje pač po
njegovem mnenju še ni dovolj po-
skrbljeno.
Janez in Tone pa sta študenta,
ki sta ta dan prišla iz Ljubljane
domov. Janez študira kemijo. To-
ne pa tehnično fiziko. In oba sta
prvič dobila pravico, da lahko so-
odločata. Podobno kot Ignac pa
sta dejala, da sta srečna, ker vo-
lita svojo kolegico, ki je šele pred
nedavnim končala študij in ji je
študentovsko življenje še v ko-
steh.
VOLITVE SO ODRAZ ZAVESTI
Podoben vrvež kot na terenu pa
je vladal tudi pri občinski volilni
komisiji. Telefoni so bmeU, svinč-
niki so hiteli po dolgih papirnatih
polah, računsid stroj je drdral in
ob deveti uri je pokazal, da je vo-
lilo že nad 9 tisoč volivcev ali kar
preko 60 odstotkov vseh upravi-
čencev. In predsednik občinske
volilne komisije — predsednik
okrajnega sodišča v Šoštanju Mi-
ran Topolovec nam je dejal:
»Zadovoljni smo lahko. Volitve
potekajo čudovito. Le v Zavodnji
in v Ravnah gre bolj trdo. Kmetje
so tam zelo oddaljeni. Seveda pa
to ne drži vsepovsod, kajti od-
daljenost kmetov v Belih vodah
ni nič motila, da ne bi bili med
vodilnimi v občini.«
Sekretar občinskega komiteja
Zveze komunistov Stane Ravljen
pa je dodal:« Zdi se mi, da mno-
gokrat podcenjujemo zavest naših
delovnih ljudi, kajti prav te vo-
litve so najzgovornejši dokaz, da
je le-ta velika.«
»NE MOREM ZASPATI,
PREDEN NE ZVEM«
je dejal kmet Zaje v Skalah, ko je
ob sedmih zvečer prišel na vo-
lišče in hoteU zvedeti, kateri kan-
didat je izvoljen. Dejali so mu,
naj počaka, da bodo prešteli in
preverili glasovnice.
V Skalah so namreč odločali
med dvema kandidatoma, ki sta
oba enako priljubljena. Tovariš
Zaje je kasneje zvedel za rezul-
tat in je pomirjen odšel domov.
-ik
Tovariš Vozel je nekaj let bil hišnik bivšega kulturnega doma v
Velenju ui še danes je zvest obiskovalec vseh kulturnih prireditev
v Velenju.
Detomor?
2e nekaj dni se v Celju
veliko govori o tragični naj-
dbi novorojenčka v potoku
blizu vasi Lipovec pri Lju-
bečni. Novorojenčka so na-
šli v tem potoku 18. maja.
Bil je zavit v časopisni pa-
pir, trupelce pa je ležalo v
vodi že kakih deset dni.
Otrok je bil popolnoma pra-
vilno razvit, le na glavi je
bilo nekaj ran, ki so pričale
o tem, da je umrl nasilne
smrti.
Oddelek za notranje zade-
ve primer raziskuje. Vse ka-
že, da gre za detomor. Zato
bi bilo prav, da bi se vsakdo,
ki bi lahko o tem najdenem
novorojenčku, o njegovi ma-
teri, ali pa o kakšnih drugih
okoliščinah kaj povedal, ta-
koj javil na oddelek za no-
tranje zadeve v Celju.
-ij
Na tretjem mestu v okraju
Po zadnjih poročilih je v ve-
lenjski občini v nedeljo volilo od
15.369 volilnih upravičencev 93,7
volivcev ali 14.484. Upravičeno
odsotnih pa je bilo 6,3 odstotka.
Tako je občina Velenje za Sev-
nico in Šentjurjem na tretjem
mestu v okraju.
Zanimivo pa je, da je skorajda
dobra polovica upravičeno odsot-
nih predvsem mladih fantov, ki
služijo vojaški rok. V vsej občini
se samo 84 volilnih upravičencev
ni odzvalo vabilom niti opravičilo
svojo odsotnost.
Se bolje pa so potekale volitve
v kmetijsko podskupino, kjer je
od 1.464 volilnih upravičencev vo-
lilo kar 97,3 odstotke in je
tako občina Šoštanj takoj za Šent-
jurjem v celjskem okraju.
Prav tako pa so tudi v mozirski
občini prav dobro izvedli volitve,
saj je od 10.328 volilnih upravi-
čencev volilo 88,4 odstotkov, med-
tem ko je ta odstotek v kmetij-
ski podskupini nekoliko nižji, in
sicer 87,3.
Volitve za predstavnike zbora
delovnih skupnosti pa so v mozir-
ski občini izpadle najbolje, saj je
od 2.397 volilnih upravičencev vo-
lilo 95,3 odstotka volivcev.
Alojz Mušič, Celje
Zeleni pas mesta Celja
(Nadaljevanje)
Ce motrimo obstoječi zeleni pas
Celja iz vidika nadaljnega zapli-
njevanja in možnosti postopnega
saniranja prizadetih gozdnih de-
lov — kakor je to neogibno po-
trebno — potem moramo za hitro
se razvijajoče industrijsko mesto
določiti dovolj širok zelen pas in
ga spričo različno ix)trebne nje-
gove obdelave razdeliti na tri de-
le, v tri pasove z orientacijsko na-
slednjo razmejitvijo:
1. Ožji, najbolj kritičen, deloma
brezupen pas:
Od Anskega vrha (k. o. Lisce)
preko Miklavžkega hriba na Stari
grad — vključno severni kot k. o.
Zagrad, dalje v loku vzhodno Jo-
žefovega hriba, vključno Selce in
Zavodno — cinkarni najbližja kra-
ja — v razširjeni prostor k. o. Te-
harje — do stolame — v spodnji
del k. o. Sent. Lovrenc — z vklju-
čen jem Storske železarne — in šir-
il jpredel k. o. Kresnike ter Bukov-
žlak, to je po zračnem kanalu v
smeri cinkarna — Blagovna —
Ponikva; na razširjenem kadunja-
stem odseku Bukovžlak — Store
— Teharje je poleg Za vodne in
kota pod Starim gradom stanje
najbolj kritično.
2. Širši, manj kritičen pas:
Od Huma (k. o. Lisce) preko se-
vernega dela k o. Košnica na
spodnji Pečovnik (k. o. Zagrad),
dalje po meji k. •. Teharje —
Svetina, preko gornjega dela k. o.
Sent. Lovrenc in v loku preko
Rozalije, v smeri južno naselij
Lokarje in Kameno proti šoli v
Blagovni — vključno k. o. Gori-
čica — ter zajame še južni del k.
o. Miklavž.
3. Plinom odmaknjeni zeleni
pas:
Južni del k. o. Košnica, k. o.
Tremarje, gornji Pečovnik (k. o.
Zagrad) s Celjsko kočo, Tovstom
in Grmado, zajame Srebotnik s
Hudičevim grabnom, nato severno
zahodni del k. o. Svetina s Storsko
— Svetinsko kočo, po novi cesti na
St. Janž, kjer ta pas, zožujoč se,
preneha. V cvetoči pomladi in
zorni jeseni prelepa Rožna dolina
z gozdiči v k. o. Lokrovec in Ost-
rožno, deloma tudi Gorica, tudi še
spada v ta najširši zeleni pas Ce-
lja.
Vsak izmed teh pasov zahteva
svoj način gospodarjenja, vsem
pa je skupen močan socialni in tu-
ristični poudarek. Medtem ko je
drugi in posebno tretji pas ob-
močje gospodarskega gozda, v pr-
vem, to je ožjem pasu skoraj ne
moremo govoriti o gospodarskem
gozdu. Predvsem nas zanima, pr-
vi, ožji zeleni pas.
(Konec prihodnji^
Pridobitev
celjskih pionirjev
Celjski pionirji so slednjič le
prišli na svoj račun; v ponedeljek
so na Slandrovem trgu v Celju
slavnostno otvorili novo pionirsko
knjižnico, ki ima te prednosti, da
je večja od dosedanje v Razlagovi
ulici ter ima kar dve čitalnici —
za pionirje in cicibane posebej.
Preureditev prostorov in oprema
sta stala nekaj nad 1,5 milijona
dinarjev, katere je dal občinski
ljudski odbor.
Nove prostore je otvorila tova-
rišica Marica Zorko-Frece. Za po-
sebnost pri tej otvoritvi pa je po-
skrbelo društvo prijateljev mladi-
ne pod predsedstvom tov. Smavca,
ki je pripravilo s cicibani iz vrtca
v Aškerčevi ter Jurčičevi ulici bo-
gat in pester program. Prav ti
mali so se zahvalili za skrb, ki jo
posvečajo njim ter obdarili pred-
sednika občine tovariša Jožeta
Jošta s šopkom cvetic.
-ik
LIKOVNA RAZSTAVA V SLG
CELJE
Danes zvečer ob 19. uri bo v
foyerju Slovenskega ljudskega
gledališča otvoritev razstave ak-
varelov slov. slikarja Franceta
Slane, ki je 1957. tela dobil prvo
nagrado za slikarstvo na II. sre-
dozemskem bienalu v Aleksan-
drlji ter prvo nagrado Odbora za
proslavo 20. obletnice revolucije.
-ik
Ignac, Janez in Tone so volili svojo sovrstnico, ki je pred kratkin*
časom nastopila službo kot agronom pri energokemičnem kombi-
natu v Velenju, kjer bo vršila ne šteto poizkusov za čim boljši
obilnejši kmetijski pridelek.
CELJSKI TEDNIK STEV. 21 — 31. maja 1963
OBJAVE IN OGLASI
TRST — BENETKE — Stalni dvo-
.„'vnl izleti z avtobusi. Sprejemamo
r^ipktivne in individualne prijave.
¦^5 TRST ALI V GORICO — stalni
enodnevni Izleti z avtobusi. Spreje-
mamo kolelctivne in individualne prl-
^^o\pO ŠVICI!« šestdnevno potova-
„ie v avgustu.
4  »AŽURNA OBALA!« šestdnevno
'iovanje v septembru.
KOLEKTIVI! Prirejamo eno in
jdnevne izlete preko Plitvičkih je-
,pr v opatijo, nadalje preko Vršiča —
ffangarta ter ostale po Vaši želji iz-
hrane turistične kraje naše domovine.
Priiave sprejema Kompas — Celje —
telefon 23-50.
za vse objavljene Izlete vam po
»eiii brezplačno dostavimo programe.
pred vsakim izletom obiščite turi-
stično podjetje Kompas — Celje. Or-
ganiziramo kolektivna potovanja in
^ete po Jugoslaviji in v inozemstvo
z modernimi turističnimi avtobusi, z
rednimi in posebnimi vlaki, ladjami
obalne in rečne plovbe in posebnimi
letali. Kompas — Celje posreduje pro-
dajo vseh vrst vozovnic za železniški,
pomorski In letalski pr.omet. Kompas
posreduje v najkrajšem času nabavo
potnih listov, vizumov ter menja tuja
plačilna sredstva In sprejema depo-
zite.
Kompas — Celje daje brezplačno
vse prometne in turistične informaci-
je, prodaja razglednice, zemljevide,
spominke, fllatelistične znamke itd.
Pred vsakim potovanjem se posvetuj-
te v poslovalnici
Kompas — Celje,
Telefon 23-50
KINO
UNION
2.-5. 6. 63 Jugoslovanski barvni Cs
.ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU«
6.-9. 6. 63 Italijanski barvni Cs
»LAZNI ZAKON«
METROPOL
2.-4. 6. 63 Italijanski »MOČNEJŠE OD
MENE«
5.-6. 6. 63 Ruski barvni »ČLOVEK
DVOŽIVKA«
7.-9. 6. 63 Nemšlci »PONAREJEVA-
LEC IZ LONDONA«
LETNI KINO
3.-4. 6. 63 Francoski »PREHOD CEZ
REN«
5.-6. 6. 63 Ameriški barvni »KOC-
KAR«
6.—«. 6. 63 Francoski »JEZIK ZA
ZOBE«
MATINEJE
2. 6. 63 Ameriški barvni »DIVJI
VETER«
9. 6. 63 Ameriški »M02 V DEŽNEM
PLASCU«
GLEDALIŠČE
Petek, 31. maja 1963 ob 19. 30: SMEH
NI GREH — večer poljske satire.
Premiera. Premlerskl abonma In iz-
ven. Vstopnice so v prodaji.
Sobota, 1. junija 1963 ob 19.30: SMEH
NI GREH — večer poljske satire.
Sobotni abonma in Izven. Vstopnice
so v prodaji.
Nedelja, 2. junija 1963 ob 10. url:
SMEH NI GREH — večer poljske
satire. I. nedeljski dopoldanski
abonma. Nekaj stojišč je še na raz-
polago.
Nedelja, 2. junija 1963 ob 15.30: SMEH
NI GREH — večer poljske satire.
Nedeljski     popoldanski     abonma.
Vstopnice so tudi v prodaji.
Ponedeljek, 3.  junija 1963  ob  19.30:
SMEH NI GREH — večer poljske
satire.  Izven abonmaja.  Vstopnice
so v prodaji.
Torek, 4. junija 1963 ob 19.30: SMEH
NI GREH — večer poljske satire.
Torkov abonma In izven. Vstopnice
so tudi v prodaji,
'''^f^a, 5. junija 1963 ob 15.30: SMEH
NI GREH — večer poljske satire.
^I. šolski abonma. Nekaj stopnic je
.se na razpolago.
četrtek, 6. junija 1963 ob 17. uri:
SMEH NI GREH — večer poljske
satire. Abonma za upokojence. Ne-
-Kaj vstopnic je še na razpolago.
<-etrtek, 6. junija 1963 ob 20. uri:
SMEH NI GREH — večer poljske
satire, m. šolski večerni abonma.
^Nekaj stojišč je še na razpolago.
*^^tek, 7. junija 1963 ob 15.30: SMEH
NI GREH — večer poljske satire.
I- šolski abonma In izven. Nekaj
vstopnic je še na razpolago.
»'etek, 7. junija 1963 od 20. uri: Pero
fUdak: METEZ. Gostovanje v Šent-
jurju.
Sobota, 8. junija 1963 ob 19.30: SMEH
GREH — večer poljske satire,
^ven abonmaja. Vstopnice so v pro-
PRODAM
radi selitve ugodno prodam dobro
o''f'^ J eno pohištvo za dnevno sobo:
štiri ^' l^o"ioda, okrogla miza in
din xr ^^Piciranl stoli. Cena 65.000
Pro^li^aslov na upravi lista,
^am motorno kolo PUCH — novi
190 nnn <?obro ohranjen. Cena je
Na čl '^^^ oziroma po dogovoru.
-Naslov na upravi lista.
Ugodno  prodam  FIAT  TOPOLINO.
Naslov na upravi lista.
Prodam dobro ohranjen  kozolec —
4 okna. Bukovžlak 32 pri Teharju.
Skoraj novo 80 basno harmoniko z
dvema registroma ugodno prodam.
Naslov na upravi lista.
Za samsko sobo opremo in moško
kolo ugodno prodam. Prežlhova 4 H
— Otok.
Hladilnik BOSCH 118 Itr. nov uvožen
z garancijo prodam. Molj Jože, Bu-
kovžlak 39 p. Teharje.
Novejša vila z lepim vrtom ob Sa-
vinji blizu mesta Celja naprodaj.
Ponudbe pod »SADOVNJAK«.
Moški šivalni stroj SINGER ugodno
prodam cena 35.000 din. Ivan Trnov-
šek. Klane 73, Dobrna.
Prodam 1.500 litrov jabolčnika. Pla-
tovnjak Alajz, Blatni vrh 9, Jur-
klošter.
Večjo enostanovanjsko hišo še ne po-
polnoma dograjeno prodam. Mož-
nost takojšnja vselitev. Prodam tu-
di na obročno posojilo. V račun
vzamem dobro ohranjeno motorno
kolo novejšega tipa, gradbeni mate-
rijal. Naslov na upravi lista.
Otoman — kavč (na dva predala) in
žepno uro OMEGA ugodno prodam.
V. J., Teharska št. 38.
Prodam lepo kuhinjsko kredenco.
Naslov na upravi lista.
Stoječe zidane svinjake 8 x 4 m, ves
gradbeni material ali posebej ostreš-
je z opeko. Vse uporabno za grad-
njo in odstranitev Istega. Šempeter
v Sav. dolini 27.
Prodam posestvo 3 ha z hišo In gospo-
darskim poslopjem na lepem kraju
blizu Celja. Naslov na upravi lista.
Prodam veliko moderno kuhinjsko
kredenco — novo, prvovrstne izde-
lave. Ogled od 11. do 16. ure. Na-
slov na upravi lista.
STAN OVA N J A
Upokojena zakonca iščeta stanovanje,
lahko tudi na deželi. Plačam eno
ali dve leti v naprej. Zena šivilja
nudi pomoč pri gospodinstvu. Osta-
lo po dogovoru. Naslov na upravi
lista.
Kdor mi nudi družinsko stanovanje —
plačam ter pazim otroke. Naslov v
upravi lista.
Sostanovalko sprejmem najraje iz
bolnice. Naslov na upravi lista.
Prazno ali opremljeno sobo Iščem
nujno, pomagam oziroma nudim po-
moč pri šivanju. Naslov na upravi
Usta.
OBJAVE
Okrajni ljudski odbor Celje
Tajništvo za notranje zadeve
Št.: 05/11-S-l496/2
Dne 24. 5. 1963
OBJAVA
Tajništvo za notranje zadeve pri
OLO Celje razpisuje
JAVNO USTNO LICITACIJO
za razprodajo naslednjih rablje-
nili motornih voziL*
1. 1 komad osebni terenski avto-
mobil *LANDROWER«
2. 11 komadov mopedov znamke
TOMOS COLIBRI SV 50 L
Vsa vozila so še v dobrem in voz-
nem stanju.
Pri nakupu imajo prednost go-
spodarske in družbene organiza-
cije.
Licitacija bo dne 18. 6. 1963 ob
8. uri v garažah TNZ, Tkalska 13,
Celje, kjer si interesenti lahko
predhodno ogledajo vozila.
Iz pisarne TNZ
SLUŽBE
Iščem gospodinjsko pomočnico sred-
njih let k družini z enim otrokom.
Pogoj: ljubezen do otroka in znanje
kuhe. Pismene ponudbe na upravo
lista  »Popoldan«.
Iščemo hišno pomočnico k tričlanski
družini. Zglasitl se pri računovodju
Avtomotorja — Celje, Miklošičeva 2,
v času od 7. do 14. ure.
Gospodinjsko pomočnico, lahko tudi
začetnico, sprejmem takoj ali po-
zneje. Dipl. oec. Skraban Aleksan-
der, Ljubljana, Linhartova S-5.
OBJAVA
Celjska turistična zveza sporoča, da
je cena pensiona v Mozirju, Gornjem
gradu, Ljubnem, Lučah in v Solčavi
od 900 do 1.200 dinarjev. Informacije
pri turističnih društvih omenjenih
krajev.
Posebej opozarjamo na Planinski
dom v Logarski dolini ter na Celjsko
kočo. Na teh dveh postojankah je ce-
na pensiona 1.300 dinarjev. Informaci-
je pri Planinskem društvu Celje ter
pri upraval obeh domov
OBJAVA
Olepševalno in turistično društvo
Celje vabi podjetja, hišne svete In
hišne lastnike, da primerno in lepo
okrasijo hiše, poslovne prostore In
Izložbe v počastitev Mladinskega pev-
skega festivala In volitev.
Podjetje »POSREDNIK« Celje, Tom-
šičev trg 16 — telefon 25-90.
Za komisijsko prodajo rabimo žen-
ska In moška dvokolesa, mopede, mo-
torna kolesa vseh znamk, šivalne stro-
je, razni tehnični material, ter mo-
ške, ženske in otroške obleke.
V posredništvu nujno rabimo več
vseljivih hiš in stanovanj v Celju in
bližnji okolici.
Ugodno je naprodaj takoj vseljivo
4 sobno komfortno stanovanje v Celju
za ceno 3,200.000 din. Naprodaj je tudi
lep lokal za ceno 1,100.000 din.
Za socialistični sektor rabimo za
prodajo razne vrste osebnih, tovornih
in drugih avtomobilov, razne stroje
in naprave.
Priporoča se kolektiv POSREDNIK
— Celje.
RAZPISI
EKONOMSKA SOLA V CELJU
objavlja
redni razpis
šolskega odbora za vpis v I. razred za
šolsko leto 1963/64
1. V prvi razred bo sprejetih 120
učencev.
2. Pogoji za vpis:
a) uspešno dovršena osnovna šola,
b) starost do 18 let do 1. junija 1963.
3. Prijave za vpis (na obrazcih DZS
štev. 1,20), kolkovane z din 50 državne
takse, sprejema uprava šole do 22. ju-
nija 1963. Prijavi morajo biti prilo-
žene te-le listine:
a) rojstni list,
b) zadnje šolsko spričevalo,
) listina, ki dokazuje potek in
uspeh šolanja v osnovni šoli (izpisek
iz matičnega lista ali dijaška knji-
žica),
d) mnenje osnovne šole o sposobno-
stih in nagnjenjih kandidata (samo
če prihaja neposredno Iz osnovne šo-
le),
e) kratek življenjepis,
f) priporočilo ZB za otroke padlih
borcev In žrtev fašističnega terorja
ali socialnega skrbstva zaradi predno-
sti pri Izboru med kandidati, ki Ima-
jo enake pogoje.
4. Izpitni predmeti za primer, Ce bi
se razpisna komisija odločila pri ož-
jem Izboru za sprejemni izpit, bodo
slovenski jezik In matematika.
5. Izid razpisa bo objavljen 27. ju-
nija 1963 ob 9. uri v šoli, kjer se zbe-
rejo vsi prijavljenci.
Ravnateljstvo
EKONOMSKA SOLA V CELJU
objavlja
redni razpis
šolskega odbora za vpis v prvi razred
štiriletnega oddelka za odrasle za
šolsko leto 1963/64.
1. V prvi razred bo sprejetih 32 slu-
šateljev.
2. Sprejemni pogoji:
a) uspešno dovršena popolna osnov-
na šola oziroma nižja gimnazija,
b) starost nad 20 let do 1. septembra
1963,
C) zaposlitev v stroki, za katero Iz-
obražuje šola.
3. Prijave za vpis (na obrazcih DZS
štev. 1,50), kolkovane z din 50 državne
takse, sprejema uprava šole do 22. ju-
nija 1963. Prijavi morajo biti prilože-
ne listine:
a) rojstni list in poročni list za po-
ročene žene,
b) zadnje šolsko spričevalo,
C) mnenje oziroma priporočilo go-
spodarske organizacije (podjetja), ura-
da ali ustanove z navedbo delovnega
mesta in delovnega staža kandidata,
d) priporočilo ZB zaradi prednosti
pri Izboru med kandidati, ki Izpolnju-
jejo enake pogoje,
e) Izjavo o plačilu šolnine, kl bo
znašala za šolsko leto 1963/64 predvi-
doma med 4.000 In 5.000 din mesečno.
4. Izid razpisa bo objavljen 27. juni-
ja 1963 ob 16. uri na Ekonomski šoli
v Celju.
Ravnateljstvo
RAZNO
Vljudno prosim poštenega najditelja,
da mi vrne očala, ki sem jih izgu-
bil 23. 5. 1963 na poti Iz Teharja ob
17. uri. Luževič Štefan, Teharje 24.
Na poti od samopostrežne trgovine na
Otoku do doma sem Izgubila zlato
zapestnico, ki mi je drag spomin.
Prosim poštenega najditelja, da jo
vrne proti nagradi na naslov: Cljan
Zdenka, Na Otoku 13.
Podpisani Zemljak Jože iz Jurkloštra,
preklicu jem izjave zoper Ocvirk
Franca iz Jurkloštra, glede Pompe-
tovega psa ter Izjavljam, da je vse
neresnično. Zamljak Jožetu se za-
hvaljujem, da je odstopil od tožbe.
SESTANEK ZELJA!
39-letni vdovec želi sebi in dvema
otrokoma pošteno, dobrosrčno, skrb-
no gospodinjo — mamico In ženo,
v starosti od 30 do 36 let. Samo res-
ne ponudbe s sliko na upravo lista
pod šifro »MOJA SREČA«.
25-letna nameščenka z lastnim domom
In avtomobilom želi resnega po-
znanstva z inteligentnim, dobro-
srčnim tovarišem, za skupno živ-
ljenjsko pot. Pogoj: ljubitelj nara-
ve in glasbe, starost od 25 do 32
let. SAMO RESNE ponudbe s sliko
pošljite na upravo lista pod šifro
»Dober gospodar«.
32-letnI obrtnik na Jadranu želi res-
nega poznanstva s tovarlšlco do
24 let — otrok nI ovira. Ponudbe
s sliko pošljite na upravo Celjskega
tednika pod šifro »Plavi Jadran«. ^ ^
Obveščamo vse Celjane in na-
še cenjene goste, da bo v sobo-
to, dne 1. junija 1963 otvoritev
obnovljenega vrta, V času letne
sezone bo igral za ples in razve-
drilo zelo znan ansambel pod
vodstvom Marjana Kosmnsa.
Kolektiv se bo trudil, da bodo
cenjeni gostje v obnovljenih re-
stavracijskih prostorih kvalitetno
postrežem.
Obiščite nas in zadovoljni bo-
ste!
Kolektiv Hotela Evropa
Celje
ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI
POSLOVALNICI!
Za vse INOZEMSKE IZLETE, kl jih
organizira Putnik Beograd, sprejema-
mo prijave v naši poslovalnici:
14-dnevno potovanje z avionom, vla-
kom In v spalnem vagonu v ZSSR z
ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE-
NINGRADA in MOSKVE, v mesecu
juliju. Prijave sprejemamo do 23. ju-
nija 1963.
8-dnevno potovanje z vlakom na
DANSKO in ŠVEDSKO Z Ogledom
MUNCHENA, KOBENHAVNA in
MALMOJA, v dneh od 12. do 19. ju-
lija 1963. Prijave sprejemamo do za-
sedbe.
2-dnevni izlet z avtobusom v TRST
in BENETKE meseca julija. Prijave
do 15. junija.
Za šolske ekskurzije in Izlete nudi-
mo prevoz s popustom.
Za delovne kolektive prirejamo__iz-
lete po vsej domovini.
IZLETNIK, turistična agencija, po-
slovalnica CELJE, Titov trg 3, telefon
števUka 29-41.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
BOJAN KOŽELJ
veterinar
Celje, Kocenova 2/II
(pri hotelu EVROPA)
telefon: 25-67
Uredništvo in nprara CeljsJteg«
tednika Celje, Trg V. komgresa 5.
poštni predal 152. Telefon 23-75 in
24-23.
Tekoči račna pri Narodni banki
Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob pet-
kili — letna naročnina 800, pollet-
na 400, četrtletna 200 din — ino-
zemstvo 2400 — posamezna števil-
ka 20 dinarjev. Rokopisov ne vra-
čamo — sprejem oglasov, razpi-
sov in oibjav do vsake srede do
12. lire.
Zadružni svet Zgomjesavinjske kmetijske zadruge  Mozirje
ra^isiuje
javno dražbo
predmetov rabljene kmetijske mehajiizacije ter raznega po-
ljedelskega orodja kot:
1 kom. skobelni stroj .
15 kom. ročnih škropilnic
13 kom. motornih škropilnic
4 kom. traktorskih škropilnic
5 kom. bencinskih motorjev
1 kom. kompleten valil nik
1 kom. traktorska prikolica
Z kom. mlatilnic
dalje več traktorskih in vprežnih plugov, kultivatorjev,
več tehtnic, črpalk za gnojnico, sejalnic, čistilcev za žito,
posnemalnikov za mleko, električnih (umetnih) kokelj,
ventilatorjev, osipalnikov, traktorskih kosilnic, njivskih
bran, izruvačev za krompir, slamoreznic, reporeznic itd.
Ogled predmetov 3. jimija od 7. do 12. ure.
Dražitelji družbenega sektorja morajo takoj plačati odkup-
ljene predmete z bariranim čekom, privatniki pa z gotovino.
Dražba bo 4. junija 1963 ob 8. uri za družbeni sektor in 5. ju-
nija ob 8. uri za ostale interesente — privaitni sektor na slda-
dišču Lesne industrije v Nazarjih.
Prednost do nakupa ima družbeni sektor
Sekcija Kinološkega društva in Klub za vzrejo športnih in
službenih psov v Celju, sporoča žalostno vest, da nas je za
vedno zapustila naša dolgoletna vzorna članica in gospodar
kluba tovariMca
Seničar Hermina
Predano sodelavko in organizatorko smo spremili na zadnji
poti 26. t. m. na mestno pokopališče v Celju.
Slava njenemu spominu!
Ob prerani izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
Jože Prezelj
se najtopleje zahvaljujemo Zvezi borcev Celje za poslednje
priznanje pokojnici z organizacijo žalnih slovesnosti z govo-
ri, godbi za žalostinke, pevskemu zboru šole »-Franca Vrun-
ča-« ter vsem prijateljem in znancem, kl so jo spremini na
njeni zadnji poti.
Žalujoča brata in sestre z družinami
Komunalna banka v Celju
Več prihrankov — ugodnejši dom — večje zadovoljstvo!
Komunalna banka in Celjska mestna hranilnica Vam vloge
najugodnejše obrestujeta.
Vodna skupnost Savinja,
Celje — Ljubljanska cesta 36
sprejme:
obratovodjo
kamnolomov
Pogoj: Gradbeni tehnik ali de-
'ovodja z ustrezno prakso.
NSistop službe možen takoj ali
Po dogovoru. Dohodki so urejeni
* Pravilnikom.
MITOLOŠKE RAZGLEDNICE IZ ŠEMPETRA
Pravljica o Ifigeniji
beg iz Tavride
Slišali smo, kako je Ifigenija s pretvezo, da se mora
Orest zaradi zločina pred usmrtitvijo očistiti s kopanjem
v morju, omogočila beg na ladjo, ki ie že čakala priv^^nv-
Ijena za odhod. Tretji relief prikazuje, kako se ubežniki
vzpenjajo na ladjo in pri tem odstranjajo še zadnjo o^/iro,
ki jo predstavlja zasledovalec...
Ifigenija je po smrti prešla v atiško herojsko genealo-
gijo, izvirajočo od heroja Tezeja. Ifigenija ni le junakinja,
ki bi zanimala le antične dramatike in likovne umetnike.
Se posebej v dobi romantike, so antično snov pogosto ob-
navljali tako Kacine, Goethe, Gluck pa je porabil snov za
opero. Likovne stvaritve srečujemo na reliefih, važni in
stenski slikariji. Če je Ifigenijina zgodba zastopana na na-
grobniku, kakor v našem primeru, najverjetneje ne gre za
poseben simboličen pomen, temveč prvenstveno za orna-
mentalni značaj. \
Vsi trije obravnavani reliefi so sestavni deli grobnice'
Priscianov, doslej v Šempetru najmogočnejše in najbolj
premožne rodbine. Kot celjski župani (duumviri) so bili na
vrhu rimske uradniške hierarhije.
Z umetnostnega gledišča se omenjena dela uvrščajo
med pomembnejše dosežke rimske provincialne umetnosti.
Besedilo k fotografiji: Ifigenija stopa na ladjo, pri tem
se še ozira na zasledovalca, ki naj bi preprečil beg, vendar
bo spremljevalec z bodalom vsak čas opravil svoj posel...
Jadralno prvenstvo v Celju^
v sredo se bo v Celju začelo
jadralino prvenstvo. Jadralni letal-
ci iz vse SiLovenije se bodo pome-
rili v spretnosti brezmotomega le-
tenja. Talko boano imeli v tistih
dneh nad seboj vitke »ptice« ki
neslišno drsijo po nebu, izkorišča-
jo vzgcn zraika in druge metero-
loške priložnosti.
Jadralno prvenstvo v Sloveniji
je vsaikoletna iprdreditev, letos pa
so organizacijo prireditve poverili
celjslkemu klubu. Pokrovitelj tek-
movanja je sekretar Občinskega
komiteja ZKS v Celju tov. Stane
DIVJAK. Po uspehih celjskih ja-
dralnih pilotov vsa leta po vojni
lahko pričakujemo, da se bodo
tudi tokrat izkazali. Zaželimo drz-
nim fantom na našem plavem ne-
bu obilo iispehov v itej športni
tekmi.
Inženir Srečo PUKL je bil lani na
zveznem tekmovanju tretji. Žal do
udeležbe Jugoslovanov na svetov-
nem prvenstvu ni prišlo — v tej
ekipi bi bil Pukl gotovo udeleže-
nec. Je pa od lanskega uspeha v
letalstvu napravil tudi osebni
uspeh, ko je diplomiral. Tokrat
mu z veliko zamudo čestitamo. Na
sliki je v motornem letalu, v pri-
hodnjih dneh pa se bo pomeril s
tovariši v jadralnem letenju, ki
mu je najbolj pri srcu.
V KOSTANJEVICI   SNEMAJO  FILM ..NE V E SIN J SK A  PUŠKA»
MIHA BALOH V NAPORNI
zgodovinski vlogi
— No, tale se je pa uštel v ča-
su, sem si mislil, ko sem na stop-
nišču upraviteljevega stanovanja
v kostanjeviški šoli isrečal erno-
bradega moža atletske postave.
Bil sem prepričan, da je eden od
letošnjih udeležencev kiparskega
simpoziija, ki je prišel prezgodaj.
Šele na dvorišču, ko je obračal
avto s tržaško številka, se mi je
posvetilo. Zmotil pa sem se le do
polovice, kajti črnobradec je bil
res umetnik. Ne tak, ki kleše les
in kamen, temveč tak, ki oblikuje
samega sebe na odrskih deskah
in pred filmskimi, kamerami. Bil
je naš vrhunski fiknski igralec
Miha Baloh.
Bil sem do kraja nepripravljen,
ko sem sedel z njim v senco na
klop. Tako je moj kratek intervju
s kreator jem izredno uspelih vlog
v enajstih jugoslovanskih fikndh
v začetku bdi precej medel, če bi
mi umetnik sam ne pomagal »za-
vrtati k srži«.
Miha Baloh, ki ga res lahko
imenujemo jugoslovanskega film-
skega igralca, v filmu Zdke Mi-
troviča igra glavnega junaka.
Filmska snov je zgodovinska. Ju-
goslovanom ob bogati zgodovini
pač nd treba iskati izmišljenih
fabul. Zgodba, ki bo večji del
posneta v Kostanjevici, obnavlja
enega izmed brezštevilnih frag-
mentov boja jugoslovanskah na-
rodov za svobodo. Mičo Ljubo-
bratić, ki ga Baloh v filmu igra.
je bil vodja upora proti Turkom
v Hercegovini. Brali smo lahko,
da Sli režiser Mitrović želi ustva-
riti film, ki bo obšel nevarne vode
Miha Baloh v družbi s svojo so-
progo Mašo Drolčevo, ki je prav
tako »-služabnica« Talije — znana
dramska igralka v ljubljanski
Drami. Miha Baloh, kot vidimo,
nastopa v filmu s svojo lastno
brado, ne z nalepljeno. To je bil
tudi povod za trenutno pomoto
našega sodelavca.
herojske spektakulamosti. Miha
Baloh verjame, da mu bo to us-
pelo. Med drugim naj bi že sama
črno-bela tehnika pripomogla
zbližati gledalca z umetniško ide-
jo filma.
Miha Baloh je v razgovoru po-
vedal, da je sedanja vloga zelo
naporna. Junak Ljubobratič ter-
ja od njega obilico psihičnega ob-
likovanja in fizičnih naporov v
neprestanih spopadih. Vendar to,
da se umetnik nekoMko pritožuje
nad težavnostjo svojega dela, je
zagotovilo, da ga bomo spet la-
hko videli v odlični igri kot že
mnogokrat doslej.
Umetnik Baloh pa ni navdušen
samo nad svojim delom, temveč
tudi nad Kostanjevico samo, ki
mu nudi ob trdem delu dovolj
priložnosti za počitek. Zato se
je kar naselil v Kostanjevici za
ves čas snemanja.
Zanimalo me je, kaj je Jadran
film privleklo v Kostanjevico, da
je glavnino snemalnih dni (de-
lajo od ranega jutra do noči) po-
stavil sem. Prva stvar je kosta-
nj eviški grad, ki stilno najbolj
odgovarja filmski zgodbi. Drugo
je bližina Zagreba, kjer ima pod-
jetje svoje laboratorije in ljudi.
Tako se je zgodilo, da ima film,
ki je delček hercegovske zgodo-
vine naenkrat jugoslovanski zna-
čaj. Snema zagrebško podjetje,
glavni igralec Slovenec, prav ta-
ko statisti v množičnih ^prizorih
in pa ko.stan j eviški ambient, ki
je »zaigral« kršno Hercegovino.
Vse drugo o filmu »Nevesinj-
ska puška« nam bodo povedali
številni sodelavci neposredno s
filmskega platna. Režiser tekmu-
je s časom do puljskega festivala
in bržčas ga bomo še letos videli
v naših kino dyaranah.
Nepripravljen in nenadejan
razgovor s protagonistom »Ne-
vesinjsike p'^ške« sem moral kon-
čati, kajti ujel sem besedo, da
moj sobesednik s soprogo še ni
bil pri kosilu. Vzel sem mu urico
prostega časa, saj je bila nedelja.
S ponedeljkom bo kostanj evi-
ški grad spet oživel. Kamere bo-
do na trak posnele nove in nove
kadire, dokler iz njih ne bo nasta-
la umetnina kot iz 'kamenčkov
mozaik...
Bralcem »Celjskega tednika« pa
zdrav — Miha Baloh. Tako je n;
fotografijo, ki igralca predstavlj
v vlogi Miča Ljubobratiča, zapisa
protagonist filma >>Nevesinjsk
puška«. Na. desni je pogled m
grajsko dvorišče v Kostanjevic
med snemanjem. Oba posnetka j
posnel član filmske ekipe Majei
KRUH, KI JE MEHAK OSEM
DNI
Gospodinje iz ribiške vasi Ka
pečejo kruh, ki ostane mehek tu
di po osem dni. To dosežejo taik<
da v testo vmešajo nekaj olja i
kisa. Tega gospodinje seveda n
počenjajo zato, ker bi se jim n
ljubilo peči kruh vsak drugi dai
Na tako ipeko so jih prisilile pr
like. Njihovi možje in sinovi s
daleč znani ribiči, ki tudi več dr
ostanejo na morju, zato mora bi
kruh dolgo užiten.
NA 15 KILOMETRIH
18 PREDOROV
Nedavno je bila izročena pn
metu nova železniška proga Kni
—Zadar. Proga je zgrajena tudi p
kanjonu reke Krke, ki je bil z
gradnjo zelo težaven. Tako je o
Knina do Radučiča 15 kilometre
proge ¦ speljano skoa' 18 krajši
pa tudi daljših predorov.
»Kaj je
čudež«
NA TEJ SLIKI?
Dobro poglejte! Razmislite! N*
boljši odgovor, ki bo ustrezal ni
gibu fotoreporterja, ki je pois*"
tek napravil, bomo nagradili
1000 dinarjev, če bo takih ve45»
odločil žreb. Ne gre za kraj, kj*
je posneta slika (Sevnica) temV
za določen problem.
OB   OBLETICI   PORAZA   PARIŠKE  KOMUNE
Tiralica za komunardi tudi
v Celju
27. maja 1871 je francoska bur-
žoazija, podpiTta od mednarodne
reakcije, stnla zadnje barikade ju-
naških branilcev prve proletarske
države v zgodovini — pariške ko-
mune. Maščevanje nad udeleženci
prve socialistične revolucije na
svetu je bilo strašno: nad dvajset
tisoč mož, žena in otrok je bilo
ubitih med boji in po zadušitvi
revolucije, nekaj tisoč ljudi, ki so
jih obsodila nagla sodišča, je umr-
lo v taboriščih, zaporih ali na pri-
silnem delu v Novi Kaledoniji in
drugod. Sedemdeset tisoč žena,
starcev in otrok je ostalo brez
skrtmikov ali pa so jih izgnali.
Skupaj nad sto tisoč žrtev — to
je bila cena, ki jo je moral pla-
čati pariški proletariat, ko je prvi
v zgodovini dvignil rdeči prapor,
simbol pravičnosti in mednarod-
ne delavske solidarnosti.
Buržoaziji pa to še ni bilo do-
volj. Po vsej Evropi je zasledo-
vala tiste, ki jim je uspelo po-
begniti. Pri tem je našla podporo
pri vseh reakcionamih režimih
evropskih držav. Avstroogrska je
bila med prvimi in tudi provinci-
alno mestece, kakršno je bik) Ce-
lje, naj bd sodelovalo v prega-
njanju.
Zgodovinski arhiv v Celju hra-
ni med predsedstvenimi spisi celj-
ske mestne občine tudi zaupni do-
pis, ki ga je 7. julija 1871 naslo-
vilo na celjskega župana štajensko
deželno namestništvo, potem, ko
ga je predhodno odobril minister
notranjih zadev. V njem sporo-
ča, da je francoska policijska pre-
fektura v Versaillesu poslala se-
znam >>vseh individuov, za katere
je znano, da so bili člani komune,
njenega centralnega komiteja ali
do so zanje delovali, bili uredniki
revolucionarnih listov aH njihovi
sotrudniM«. Na spisku je 390
imen. Za 55 oseb je podan tudi
krajši osebni opis. Navedene so
tudi fvmkcije, ki so jih posamez-
niki opravljali. Vidimo, da gre za
ljudi, ki so imeli najbolj odgo-
vorne dolžnosti. So člani sveta ko-
mtme, centralnega komiteja ali
ene izmed desetih komisij, ki so
vršile funkcije ministrstev, dalje
višji oficirji, visoki in-adhiki, sod-
niki itd. Omenimo nekatere: pro-
glasitelj ikomime Ranvier, mad-
žarski delavec Leo Franckel, Ca-
melinat, Theisz, Debock, Poljak
DombrovvBki, general, ki je vodil
obrambo na levem bregu Seine,
znan revolucionar že iz poljske
vstaje leta 1863, dalje general
Wiroblewski in drugi. Po vuredni-
kih se seznanimo tudi z naslovi
nekaterih revolucionarnih časni-
kov, vseh je deset; npr. La Rouge,
Pariš libre, Cri de peuple, Esta-
fette, Salut public itd. Sodeč po
priimkih so na seznamu večino-
ma Francozi, pa še Italijani, Nem-
ci, Poljaki, Madžari, Rusa in ne-
kateri drugi.
Omenjeni dopis poudarja na
koncu, da je treba posvečati de-
lavskemu gibanju, delavskim
združenjem in zborovanjem naj-
večjo pozomost, zahtevati brezipo-
gojno disciplino, eventualne iz-
grede z vso silo zatirati, o vseh
važnih niomentih pa nemudoma
poročati višjim oblastem ...
Dogodki v Parizu od 18. marca
do 27. maja 1871 so povzročili re-
akciji mnogo strahu in skrbi. Vsa
prizadevanja, da bi raizbili delav-
sko gibanje, niso rodila zaželene-
ga uspeha. Pravični boj proleta-
riata je šel po zmagoviti poti na-
prej ...
T.
OGENJ IN DIM — SIGNAL
To niso indijanski dimni sig-
nali, o čemer pišemo, temveč na-
čin kako otočani otočka Sčedro
kličejo čolnarja s Hvara." Ponoči
je treba zakuriti ogenj, podnevi
pa zadostuje dim. Na otočku živi
nekaj družin, ki pa le včasih nuj-
no rabijo zdravnika ali veterd-
narja.
Delavski svet podjetja
yiSANAii
tovarna čokolade, bonbonov, keksov in pecilnih praSkov
Hoče pri Mariboru
razpisuje naslednje delovno mesto:
šef računsko-gospodarsko-
komercialnega sektorja
z naslednjo šolsko izobrazbo:
— ekonomska fakulteta z večletno prakso,
— višja ekonomska šola z večletno prakso na vodilnem de-
lovTiem mestu,
— srednja ekonomska šola z desetletno prakso na vodilnem
delovnem mestu.
Pismene ponudbe je vložiti na sefcretaaiat podjetja