4. številka. za soboto 9* januvarija 1897. (v Trst«, t s«kttt zjvtraj da« 9 jaanvarija 1897) Tečaj XXII. „bdinobt" taham p* trikrat aa tadaa t last* ta-4»ajlk ab torkih, Aatvtkik In Robotnh. Zjatraaje izdaaj. h-naj* o U «. uri ijatraj. vaaaraa pa ali 7. an Tt)j«r> — Obaju« iKdaaje stana: ta jodeitmm*« . f. 1.-, ir.vm A t«arija t. 1.5« «a tri aaaa<« ..,»._ . . . 4.i« ■a >»1 ]«ta ..;«.- , ; , ».-■a v«« In« . . . . , . IS.— Narainine je plitavatr lapraj m uriiki kr» priiežeae iiriiiim t« tprava m •zlra. PoMaudisa itarilka sa datirajo t pra-dajaiitiaak tabaka v 'Iratu pa ■ ari. iiTM Trst* p« f nrč. EDINOST Oglaai M radona pa tarifa t petita; ta aaalara i debelimi Irkami se pUinir prastar, kalikor obsaga navadnih rr»Hi Paslana. osnsrtaice in jaraa zabvale, d*-■taii oglasi itd. aa računajo po pngtdbi, Tai dopisi naj se poiiljajo arudniitra iliaa CasaratA it. 13. Vsaka pi^tao aort kiti fraakaTABO. k.r nalrankor.m« ••> •)< •prajaaajo. Rak.pisi i« aa vračaj« Jlaraiaiaa, reklamacijo in ogian« aprp-)«»» u/armvnirntvo atiea MoIim« |»i»-•ala kit. 2. II. aadat Karaeiiaa ia aglaae ja plaiarati laaa Trat. Odpri« rakUma t>i* »o prafta poittin«. , t mmn»»u jm mm", BILO na Javni narodni shod, ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost" T gostilni gospođa Irana Sancin-Sira (kampanja Kronest), pri Sv. Mariji Magdaleni zgorn v nedeljo, dne 10. januvarija ob 3\ uri popoludne. 1 Dnevni red: 1. Nagovor predsednik«. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaška okolico. S. Eveniuvelni predlogi. Tržaški in tktlicaniki Sltveici! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvt .Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da ae v velikem številu udeleže teli shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. Javni shod polit, društva ,Edinost* dne I. januvarja 1897. v Bojanu. (Dalje) Ko jt gosp. Josip K a t a 1 a n preiital svoj protest, navstal je vihar po dvorani kakoršnega nismo doživeli že dolgo; vrišč j« bil tolik, da nisi mogel čuti samega .sebe: kar grtmelo ;je raznih ▼•klikov, katerih ne moremo priobčiti tu; prodrlo je z elementarno silo, kar rasjeda rojanska srea. Minolo je nekoliko minut, predno so se duhovi pomirili toliko, da se je mogla nadaljevati razprava. Prvi se je oglasil za besedo gosp. dr. M. P r e t n e r, rekši, da želi i« nekaj pridodati protestu Katalanovemu. Na dosedanjih shodih — rekel je govornik — se je vsprtjela nastopna resolucija: Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva .Edinost", protestujejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od straui mestnega zbora tržaškega in protestujejo posebno proti temu, da bi se zlorabljala cerkev za poitalijančevanje v Trstu in okolici. Želel bi, da se ta resolucija vsprejme tudi danes v zvezi z ono g. Eatalana; in sicer naj bi bila moja resolucija prva, ker je splošne, širše nravi. Razlogi za to resolucijo so nastopni : Hudo PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. ROKAV. — Traacoski (pisal Alphoate Daudet, praložil Al. B. — Med tsm ko so ju, mimogredoča, pozdravljali vsi ti ljudje, loveči njija nasmeha, je čutila Sido-nija jeden kip, da je zadoščeno njenemu ponosu, njeni nečimernosti. A žal, da ts ni trajalo dolgo, V jednem kotu dvorane je sedela mlada, lepa žena, katere nikdo ni vabil na ples. Dvigana od vsega vaselja prve materina sreče, je z mirnimi očmi raz»ot4ivala plesalce. Uzrai jo, je šel Risler naravnost proti njej ter pokazal Sidoniji, naj sede poleg nje. Ni Dam treba praviti, da je bila ta mlada žena .madam Zori". S kom drugim bi pa mogel govoriti tak« spoštljivo in ljubeznivo? V katero roko, ako ne v njeno, bi bil mogel položiti roko male svoje Sidonije z besedami: .Kaj ne, da jo bodete prav radi imeli ? Saj ■te tako dobri... In oaa tako potrebuje vašega sveta in vašega pozsaaja Ijudij..." • Glej no, ljubi moj Risler", je odgovorila gospa Georgtsova, „saj sva stari prijateljici, Sido-nlja in jaz... Vzrokov imave dovolj, da ae tudi za niprtj ljubi ve..." se godi nam tržaškim in okoličanskim Slovencem v vsem javnem življenju. Naj se ozremo, kamorkoli hočemo, nikjer ne vidimo prijateljev na svoji strani. Le v cerkvi j« uži ral naš jszik spoštovanj® in jednake pravice. V zadnji čas pa se je tudi tu jelo obračati na slabše. V cerkvi sv. Justa so nam odpravili slovensko propoved, cerkveno petje se istotako izriva iz eerkve in bati se je, da srditost naših italijanskih nasprotnikov dovede do tega, da niti Boga moliti ne bodems več smeli v svojem jeziku; ako molimo Boga v svojem jeziku — je to demonstracija; akt okoličan zahaja aa procesije v mesto, je to zopet — demonstracija. Vse to je posledica vpliva našega magistrata. Duhovniki, ki se nočejo brezpogojno pokoriti volji te laške gospftde, se napadajo na vse možne načine in v mestnem zboru se uprizarjajo viharne debate zoper take duhovnike. Napadali so škofa Glavino in tako napadajo vsakogar, ki jim noče biti na uslugo. Ta agitacija poseza vedno dalje in je obrnila vso svojo pozornost nastavljanju župnikov. (Demonstrativno vsklikanje.) Na municipiju so zasnovali posebno komisijo za cerkvene stvari. In veste, kdo je načeluik tej komisiji za stvari katoliške cerkve?! 2»d Luzzatto!! (Vrišč In njen mirni, odkritosrčni pogled j« skušal sročati se s pogledom stare prijateljico, a zaman — Ne poznaje žensk čisto nič in navajen, s Si-donijo ravnati kakor z otrokom, je nadaljeval Risler z istim glasom : .Vzemi si jo za vzgled, mala moja. Glej, na zemlji ni nobene drugo madam Žorž... ona ima čisto tako nrav kakor njo oče... prava pravcata Fromontovka L." Sidonija se je poklonila povesenih očij, ne da bi le besedico izgovorila, toda neopazljivo drgetanje jo je pretresalo od konca atlasastsga čeveljčka do zadnjega pomarančinega peresca nevestinega venca. A poštenjak Riiler ni ničesar tpa-zil. Notranje vzburjenje, ples, godba, te cvetice, te li'či---Bil je pijan, blazeu. Menil je, da morajo tudi vsi drugi, kakor on, dihati va-se vzduh neprimerne »reče, ki ga jo obkroževal. Niti sanjalo se mu ni o zavisti, o malenkostnem sovraštvu, ki se je prostiralo uad vsemi temi naliipa-nimi glavami. Ni videl, kako je Dtlobelle, naveličan svojega naučenega držanja, s klobukom na kolka in z jedno roko v telovniku, slonel pri kaminu, med tem ko st ire potekale, ne da bi komu prišlo ia in pojavi ogorčenja.) Torej žid ima prvo besedo o koristih katoličanov! Kaj tacega ni v vsej Avstriji. V tem smo mi Tržačani res neka posebnost. V slučajih, ko ima magistrat prvo besedo o imenovanju, mora dotični duhovnik obljubiti, da bode delal v zmislu magistrata. O teh okolnostih jo naravno, da se preziraj j stari in sposobni duhovniki. Tu se ne vpraša, je-li dotičnik dooer dušni pastir, ampak glavno je — laška pridiga. (Burne, frenetično ploskanje.) Čestiti zborovalci, to so žalsstni dogodki, ako si župniki z godbo hotć pridobiti srca župljanov (Zopet vsklikanje in demonstrativno ploskanje), ako župniki po slovenskih župnijah iščejo le laških ovčic, ako župniki neprestano kličojo policijo na pomoč. (Po teh besedah je došlo med zborovalči do impozantnoga pojava ogorčenosti. Trajalo je dlje časa, da se je polegel vihar.) Tako mora nastajati nemir. Mi pa hočemo, da se v Rojan povrne prejšnji mir, ki je kraljeval tu za pastirovaoje pok. župnika Thalarja. (Slava njegovemu spominu!). V interesu miru med župljani, prosim vas torej, čestiti zborovalci, da vsprejmete mojo in resolucijo g. Katalana. Ko je završil govornik, se je razlegalo po dvorani splošno odobravanje, a omenjeni rasoluoiji sti se vsprejoli soglasno in ob viharnih živio klicih. Za besedo se je oglasil glvan Marija Bole, omenivši, da je finančna oblast previsoko odmerila davek na vino v notranjosti užitninske črte. Mi smo na slabšem, nego trgovec z vinom. Le-ta plača užituino le od one množine vina, ki jo je v resnici dovel v Črto, dočim moramo mi plačevati že od sadu na trti. To je hudo, ker nas redno obiskujejo nezgode, vsled česar navadno ne pridelamo toliko, kolikor ae je proračunilo. 11 gld. od hektolitra je ogromen davek, ki nas teži tem bolj, ker mi oko-ličanski kmetjo^pešamo vidno, odkar se je odpravila svobodna luka. Dosedaj smo uložili že raznih prošenj za znižanje tega davka, toda vse zastonj. Morda bi kaj koristilo, ako se danes obrnemo do slavne vlade z ukupno resolucijo. Resolucija naj bi st glasila: „Visoko ces. kr. finančno ministerstvo naj misel, da bi uporabil njegove talente. Nj vedel, kako se je Chčbe mračno stiskal mod dvoja vrata, bolj rasljučen nad Fromonti nego kedaj poprej... O ti Fromonti I... Kakšno stališče so zavzemali na tem Bvatovauju!... Tu so stali s svojimi ženami, otroci, prijatelji, prijatelji svojih prijateljev... ui-li bilo tako, kakor da seje oženil kdo izmed njih P... Kdo je govoril o Rislerjevih ali o Chebeovih Niti predstavili ga niso, njega, ošetal... In jeza malemu možu se je še podvojila o pogledu na vedenje svoje žeue, ki se je v obleki hrošča zlato-krilca maUriuski uasmehtila vsakomur. Sicer pa sta bila tudi tu, kakor skoro na vseh žanitninah, dve jako različni stranki, ki sta st dotikali, ne da bi st združili. Kmalu se je tudi jedna umaknila drugi. Ti Fromonti, ki so lako silno jtzili gospoda Chčbea ttr bili aristokracija tega plesa, predsednik kupčijske zbornice. syndik odvetnikov, sloveč čokoladnik, ki je bil ob jtJnem poslance, stari milijonar Gardiuois, vsi ti so odšli kmalu po polutoći. Za njimi sta stopila tudi Georges Fro-motit in njegova žena v voz. Naposled je ostala samo še stranka Risltr in Cbčbe, in takoj je veselica izpremeuila svoje lice: postala jt bolj snmtia. (Pride it.) bluKoizvoli znizati preveliko uzitnino na vico za vinogradnike t obsezju uzitninske črte. (Pohvala.) Resolucija se j« t-prejela soglasno. I)r. Rybdf: Tndi jaz ^elim atav;ti resolucij'. ista sicer ni gospodarje važnosti, vendar pa j" važna za obrambo naših pravic iu našega po-noaa. Odkar os toj i svet. bilo je m*d l|u 1 ni razli«1!-niU raenenj. Sosebno t javnem življenju velja rek, da iii.a vsaka glava svojo paruet. Temu posledica da so poviodi nasprotstva in se snu,©jo stranke, vsaka svoji mi pnstbuimi nadeli. V srednje« veku je razburjalo duhave versko vprašanje. Kadi vere so bili veliki prepiri in dolgoletne vojne. V minolem stoletju se je potisuilo to vprašanje bolj ua stran in zanimanje se je ooru.lo politi.škim pravicam. Nastale so krvav« revolucije, ki so porušile preilpravice posamičnih stanov in razredov. V sedanjem veku pa je zavladalo narodno vprašanje, ki še dandanes razbaca duhove. Mali narodi s* se jeli zavedati, da so tudi oni od Boga, da gredo tudi njim iste pravice kakor drugim. Sedaj pa, ob zatonu XIX. stoletja, trkati je jelo na naša vrata socijalno vprašanje, (Zvisetek pride.) PoiitUke vesti. V TRSTU, dne 8 janurarija 1897. Državni zbor. Za razdrapane razmere t našem parlamentu »o pač značilni zadnji dve seji. Kolik kontrast, kakov skok ! V torek so odklonili dvojezični gimnazij v Olji, včeraj pa je prav ista zbornica storila sklep, ki j« bil po svojem pomenu dijametralno nasproten onemu od torka. Včeraj je zbornica vsprejela resolucijo, s katero se poživlja vlada, naj uvaži vprašanje za podelje-nje pravice javnosti češki šoli na Dunaju. V Celji, na slovenskih tleh. je že utrakvistični gimnazij zločiu proti majesteti nemštva ; tako je menila zbornica v torek; včeiaj pa, ko je došlo se par poslancev na Dunaj, j« prišla zborniaa do uverjenja, da niti na Dunaju ni naslova, pod kat terim bi smeli aasilno ovirati kateri nenemški narod v njega kulturnem razvoju. V čer m j ^e je pričela razprava o proračunu finančnega ministerstva. V razpravi je interpeloval posl. grof Alfred C o r o n i n i vlado, da-li misli razpustiti družbo za namakanje tržiške ravani ter se uc porabljeni državni denar porabiti za uravnavo hudournikov in za druge investicije v deželi goriški ? ! Celjsko vprašanje. Celjsko vprašanje 1 Ako bi hoteli ljudem iz druzih držav, kjer imajo parlamenti nekoliko drugačne pojme o višini svoje tialoge, razkladati o postank u in bitstvu tega .vprašanja", zmajevali bi z glavo in skliknili bi uazadnje: .saj to ni nikako .vprašanja", to je kulturna potreba, o kateri se razume samo ob sebi, da jej mara zadostiti država!* Drugod so parlamenti bavijo z vprašanji velike svetovne politike, X goapodar-kimi in socijalnimi vprašanji, zasnovanimi v velikem štilu, z načrti za povzdigo industrije in svetovne trgovine, pri nas pa najjačja stranka v parlamentu ne pozna dru ega posla, nego da — krati duševni kruh državljanom. V tem dejstvu je izražena vsa mizerija našega parlamenta. Kaj je tej stranki — Nemcem raznih bar* _ đo socijaluaga vprašanja, kaj briga njo vprašanje pravičneje pogodbe z Ogersko, kaj je njej propadanje kmečkega stanu ? Vse to ni nič, v primeri z vprašanjem, kako vzkratiti štirskim Slovencem toli nujno kulturno potrebo, kateri je nožno zadostiti, ne da bi kdo trpel najmanjo škodo vsled te a. Ako ne bi i«el; druzih dokazov, da je ta nas parlament zdrel za smrtno koso, imamo tak dokaz ž« v dejstvu, da se v tem parlamentu raz-plinjajo take lapalije do državnih afer. Za nas Slovence, ki moramo še le kamenček do kamenčka znašati podlago svojemu kulturnemu življemu, je seveda vprašanje jednega gimnazija veliko življen-ako vprašanje, ali za državo s proračunom «00 milijonov, je to lapalija, pa tudi — sramota, ako pomislimo, da je to nesrečno .vprašanje" naperjeno proti naredu, ki boče napredovati v kulturi, da postane tim vrednaji člen te države. Finančni oziri n« morejo torej veljati, ua načele samoobrambe se tudi ne morejo sklicevati od lemške strani, ker s tem ni v zvezi nikako politiško ali narodno pravo Nemcev — tu je obveljal torej le fanatizem. Ni sence kakega veljavnega razloga ne morejo navesti Nemci v svoji borbi proti kultur. ui.n potrebam Slevencev — jedini, ne I« neveljavni, ampak sramotni razlog jim je ta, da so čuti vzuemirjeuo pest aemških io ponamčenih hegemonov v spoduještirskem mestecu. Ia to je sramotno za ua> pirlduaent, da mu za njega godbo prihaja intonacija — iz Celja. Z glasovanjem zoper tako kulturno potrebo lojalnega naroda slovenskega so si nakopali Nemci odij fanatizma, ki ne spoštuje uiti človeške kulture ! To so odurni instinkti nasilne gospodoželjne-sti nad drugimi plemeni. In potem nam pravijo, da so kulturen narod, da so liberalni 1 Redkokedaj smo v soglasju s paslancem Snstersičem, ali to pot je zadel iebelj na glavo, ko je vskliknil: To je sramota za nemški narod! S tem je aznačeno postopanje nemških strank. Vse je radovedno, kako jo zasuče sedaj vlada. Ali pusti, da gosposka zbornica zopet postavi v proračuu postavko ia celjski gimnazij in da poskrbi potem, ko se to .vprašanje* vrne v sbornico poslancev, za potrebuo večino ? Ali hoče iz druzih kreditov pokriti potrebno svoto, kajti na opuščanje rečenega gimnazija vendar ne more in ne sme misliti? To bi bila prežalostna kapitulacija pred onimi, ki nočejo miru v državi. Jedino kou-stitucijonelna pot bi bila prva, če tudi bi zavlekla za nekoliko dni maločastno življenje tega parlamenta. Povsem soglašamo se .Slovencem", ki pravi, da Slovenci smemo zahtevati ta žrtve od vlade! Ako vlada, ki je vendar vsaj toliko prizadeta po odklonitvi svote za celjski gimnazij, kakor so prizadeti Slovenci — saj je ena predložila proračuu z i»ti postavko — ne privoli v to žrtev, potem menimo tudi mi se „Slovencem", se bode vsaj vedelo, odkod veter piše, in to bode le koristilo v drugem oziru! Toda o tem še nekoliko besed v večernem izdanju 1 Car in Bolgarska. Kakor se glasi iz Sreiica, tamošnji politiški krogi muogo komeutujejo dejstvo, da car Nikola II. niti ni odgovoril na brzojavne čestitke, ki sta mu jih poslala knez Ferdinand in subraaje dne 18. decembra, t. j. povodom njegovega godu. Nečloveško ravnanje Španjcev z uporniki Japouski list „Osaka-Osahi Šiinbuu" pripoveduje o nečloveškem postopanju španjskih oblastnij na Filipinskih otokih to-le: Biriči zapirajo take osobe, ki so na sumu, da simpatizujejo z uporniki ter jih tesno vežejo na komolcih, da so jim prsa povsem stisnena in zavita. Mnogo huje pa se godi onim, ki pred vojuim sodiščem ne marajo priznati onega, česar se želi od njih. Take ljudi peljejo v klet, jih slečejo do golega ter obdelujejo z biči, da se jim kar koža lupi. Ako še ae priznajo, nataknejo jim stiskalke na palce 1 To so dejstva, ki jih pozna vse prebivalstvo Filipinskih otokov. Nekateri pripovedujejo tudi, da Španjci ebešajo ujetnike na vrvica, privezane na posamične prste obeh r6k ter jih pušč jo po cele dneve viseti tako I — Da se izogne takim strašnim mukam prizna marsikateri obdolženec, da se je bil udeležil ustaje, četudi ni res. In na to ga vojno sodišče obsodi na smrt. Tekom 24 ur ustrelć tacega nesrečnika v mestnem parku v Manili. Gledalcev ae manjka pri takih eks«-kucijah; sosebno mnogo ženskih se kratkočasi s tem, da gledajo, kako ustrelć takega nesrečnika, v tem ko vojna glasba svira vesele komade. . . . Različne vesti. „Bo2ičnieau otroškega vrtca v Rojanu se bode vršila prihodnji ponedeljek dnš 11. t. m., ob 3. ari popoludne v prostorih rojanakega posojilnega in kauiun..ega društva z nastopnim vsporedom: 1. Molitev. 2. Deklamacija: .Oče otroka vsliši*, goveri Rudolf Nasadorfer. 3. Prizorček : „Miklavžev večer" — Rikca Treven, Anton Brauničar, Larija Palčič in Marcela Mekina. 4. Deklamacija: »Molitev*. — Eliza Cvetuič. 5. Deklamacija : .Betlehemski otrokomor* — Brauničar. 6. Prizor; „Voščilo za nova lato'. — Emil Kubik. Josip Čibej ia Marcela Mekina. 7. Deklamacija: .Mladi učenec" — Kapus Avgust. 8. Deklamacija: .Molitev sa slovanski rod*. — Marcela Mekiaa. 9. Prizor: .Štiri letni časi«. — Elica Cvetuič, Kapus Marija Gizela Bole, Emil Kabik, Rikca Treven in Slavec Ana^ 10. Deklamacija: „Jaz goreč aem Avstrijan". — Žigon Alojz. 11. Deklamacija: „Zakvala* — Emil Kabik. 12. .Cesarska pesem". Med raznimi točkami petje in žive podoba a apremljevanjem ciler. Na to lepo otrasko slavaost so najul udneje vabijaai vsi prijatelji našik otraeičev ia njili matere in zaačitnlce, dražbe av. Crila in Metoda. Okoličan io |osp. PeHe Mauroner. Te dni je imel neki okoličaa poila pri laški .kmetijski družbi", .Societi agraria* ia je prišel tako v dotiko z gcfip. Maaronerjem. Pogovor se je aa*uk. 1 tudi na politične razmere v tržaški okolici. Gosp Poldo je očital okoličana, da je njegov nasprotnik, a okeličan se je odrezal: .Jaz in okoličaui »plok nisma nasprotniki ne vam, ne Italijanom. Saj mi govorimo tudi talijauaki, a Italijaai nočejo govoriti slovenski. Mi ljubimo svoj jezik, kakor pravi alovenski narodnjaki in spoštujemo tudi va« kakor može italijanske stranke. Tudi vas bi smatrali odpadnikom in ne možem, ako bi se ločili od italijanske stranke. Istotako ne bi kil mož jaz, ako bi odpadel od svoje slovenske narodnosti. Tako pa sva moža oba, ker oba ljubiva svoj jezik". G. Mauroner je omenil, da mnogi okoličani nasprotujejo magistratu, kar ni prav, kajti — tako je rekel — .mi ne želimo slabega okoličanom*.— Na to je odgovoril okoličan : ,To ni res, ia mi nasprotujemo, ampak mi zahtevamo le j Enakopravnost, kakoršno uživajo Italijanu Davke plača* jemo tudi mi, vojake dajemo tudi, zakaj na u torej kratite naie pravice ?! Obdržite si v, kar j i vašega in pustite nam, kar je našega, pa bode mir med nami". Dalje je omtnil gosp. Mauroner, da so bili pri njem nekateri možje iz gornje okoli e. uaj bi vsprejel kandidaturo za V. okraj. Dodal je, da mu jako ugaja gornja okolica in menil, da bi tudi volilci morali biti bolj zadovoljni žnjim kakor pravim Tržačanom, domačinom, nego pa s kakim dr. Gregorinom. Na te zaljubljene poglede g. Mauroa-rja tja gori v gornjo okolieo je odgovoril okoličan: „Vi ste člen progressove strauke, ki veduo škili ti* čez morje. Ali niste čuli, koliko pritožeb je iiilo čuti na shodu društva „Edinost" v Roodu, radi pomanjkanja slovenske šole, ladi slabih ce«tt radi cerkve, katere zidanje se ne more ganiti z mesta Ako bi šlo za gledališče, bi že slo hitreje, to laza cerkev noče iti. In temu okraju ste '»i 1 v i zastopniki To je slabo priporočilo. Kakor vidim torej, vam še ni povedal noben capovilta, da ne bo nič iz vašo izvolitve v V. okraju. Mi be-demo volili moža, katerega nam priporoči dinštvo „E d i n o s t", značajnega moia, moža našega mišljenja*. Mauroner: Saj sem tndi jaz vprašal tiste, ki so prišli k meni, kako kaj mislijo okoličaui, a odgovorili so mi, da ie nič ne vejo. — Okoličan: Tisti seveda ne vejo nič, oni ne čitajo „Edinosti", ker se boje, da ki zgubili službo, kaker so jo zgubili onih 5 delavcev, ker so so udeležili zborovanj društva .Edinost*. Vaši najhujši nasprotniki po okolici so vaši capoville, ker delajo same neumnosti, da jih vsi smatramo za figa-može in naše nasprotnike. Tako so nns nedavno silili, naj bi podpisovali ueki protest, čel, da pridemo pod Sežano, ako ne podpišemo. To pa nam ni šlo v glavo, tako neumni vendar nismo. Ko pa so videli, da ne odpravijo nič iu so morali čuti mnogo grenkih, so nekateri capoville na ognju sežgali oni protest. Ta je vendar lepa; ali menite, da to povzdiguje ugled magistrata ? Naša stvar je pravičua, to nas krepi. Kakov izgled je dal gospod Vidusso na Op-činali ? Kako se je vodel gosp. Vene/ian, ko je napadel Goriupa ? 1 Kdo je imenoval nas okoličane razbojnike iu požigalce?! Vidite torej, ti vaii ljudje so krivi vsega prepira, ne pa mi Slovenci, ki ne zahtevamo druzega kakor jednakopi avnost v zmisiu §. 19. državnih zakonov. S tem se je zavrnil dvogovor. Ne vemo pa, da-li ge-p. Mauronerju tndi sedaj še tako .ugaja* zgornja okolica. V puiico sv. Cirila in Metoda .Tržaškega podp. in bralnega drnštva* so^darovali, ker se niso mogli udeležiti veselice ženske podružnice, za po* krovituljino društva: g. Josip Rože 1 gl., družina Skrinjar 1 gld. ia 60 nvč. r oprostitev od novoletnih voščil, in v isti namen je nabrala o ponavljanju igre v draštvenih prostorih gč. Rezika Zorznt 1 gl. 1 nč. Kazni so plačale drustvenice, ker so se posluževale brez potrebe tqjega jezika, 3 gld. 20 novč. Občni zbor .Bratovičlne sv. Cirila ia Me- ! toda* se je v šil dne 27. decembra 1896. ob uri popolud.ie v slovenski šoli slavne družbe sv. Cirila .a Metoda pri 9V. Jakobu. Predsedoval je stolni kanonik Peter F lego; tajnikom je bil F. R&kuša; vlado je zastopal ces. kr. redarstveni viši komisar dr, M a h k o v e c. Prisotnih je bile okolo 100 členov obojega spola. Z običajno molitvijo je otvoril predsednik zborovanje, potem pa se v daljšem govoru spominjal bivšega, prezaslužnegapredsednika, pokojnega stolnega kanonika K r i ž m a n a, pod čegar vodstvom je oživil pevski zbor, ki preskrbuje se slovenskim petjem dve cerkvi: pri av. Antonn starem in pri sv. Jakobu. Omenjal je nadalje, da je bratovščina v prošlem upravnem letu dobro napredovala — dokaz temu, da se je letošnjega občnega zbora udoležilo dvakrat več ilennv od lanskega, in da sti cerkvi sv. Antona in sv. Jakoba la-polujeui, kadar poj<5 naši pevci, kar je zasluga v ožjem pomenu naših pevcev, v širjem pomenn pa bratovščin- — četudi se on ne čuti biti vrednim naslednikom mnogozaslužnega kanonika Kriftmana. O pevcih je rekel, da se z vso vnemo udeležujejo pevskih vaj in da bi se tem raje udeleževali cerkvenih opravil, ako njim tega ne bi zabranjevali njihovi delodajalci s tem, da jih tudi ob nedeljah in praznikih silijo k delu. Potem je govoril gospod predsednik o sovražnikih naše družbe; navajal je sv. evangelje za 27. dan decembra ter rekel, da čem boi j je kaj božjega, tem bolj se upikajo v isto stvar hudičevi služabniki, katerih i>a se nam ni treba bati, kajti pravila naše bratovščine so potrjena od svetne in cerkvene oblasti. Ko je g. predsednik razložil še pomen in namen naše bra< tovsčine, zaklical je sv. Očetu, papežu Leonu XIII, „Slava in Živiou, v čemer so ga navdušenjem posnemali i navzočniki. Na podlagi zapisnikov odborovih sej je poročal tajnik o odborovem delovanju v prošlem upravnem letu. Rekel je, da je odbor imel 8 sej, v kater i h je določil nekatere nagrade, tako pevcem, postrežnici, pevovodju; sklenil izročiti spomenico odstopivšemu presvetlemu škofu dr. I. Glavini ; da se upišejo vsi pevci brezplačno kakor členi bratovščine; da se darovi za zastavo priob-čujeio v .Edinosti*; da se bivši predsednik, pokojni stolui kanonik Križman, upiše brezplačno v trajen skomin kakor ustanovnik ; da bratovščina določi za spomenik pokojnega predsednika od 20 do 30 goli.; da naj bo napis na iuteui spomeniku — latinski — ker magistrat slovenskega ni dovolil. Oduor se je poklonil v imenu bratovščine po deputacijah, ali s prošnjami, ali z izjavami udano-sti: prečmitemu g. župniku Št. Jakobskemu, pie-svetlemu škofu dr. I. Glavini in presvetlemu novemu gospodu škofu. V o i boru so se vršile mej letom te-le pre-membe: Po smrti predsednika, veleč. g. stolnega kanonika Jos. Krizmana, je vodil bratovščino stolni kanonik, prečastiti gospod Peter Flego, kakor podpredsednik. Po odhodu tajnika, g. J. Mac&ka, opravljal jf g. podpredsednik tajniške posle do zadnje odborove seje. Kouečuo je še navel tajnik imena v prošlem letu umrših članov. (Zvršetek pride.) Čast Barkjvljanom! Barkovljanska župnija je nabral.v l«po »voio 211 kron za bedne rodbine ponesrečenih Križanov. V takih činih se kaže prava bratska ljubav iu krščansko sočutje. Ta lepi čin najde gotovo odmeva v srcih Križanov. — Čast BarkovliHiiom, čast njihovemu častitemu župniku-rodoljubu! Za bedne rodbine ponesrečenih Križanov poslali so nam nadalje: Gosp. Vodopivec Alojz...... 30 st. w Brecelj Jurij........1 Kr. — G.a Pertot Lucija....... 10 st n Pertot Lucija....... 20 „ , Pertot Baroara....... 25 „ „ Pertot Antonija...... 30 . , Pertot Jožefa....... 20 „ Gosp. Pertot Auton....... 20 „ „ Krečič Karlo....... 40 , „ Uršič Franc....... 30 . „ Regent Ivan....... 18 n a Ščuka Autou ml.......1 Kr. — , Ščuka Auton st..............20 , „ Mlač Andrej........1 Kr. — i Martelauc Auto«...... 10 , „ Vudspivec Ivan ...... 1 Kr. — . Martelauc Tine...... 10 „ , Pertot Andrej.......10 Kr. — . Milic Josip................20 n G.a Coglievina Elizabeta .... 30 . „ Pertot Ana................20 , a Indrigo Ana.......1 Kr. — a Iadriga Natalija............18 „ a Martelauc Terezija.....2 Kr. — , Žigon Marija..............10 „ a Žigon Magdalena..........10 , a Jež Uršula................15 , Gosp. Lavrenčič Josip............20 , a Grbec Auton..............10 a „ Sinič Marko..............11 „ a Smuc Janez •.......2 Kr. — a Pogorelec Ante......10 Kr. — a Kocman Andrej............30 , a Jež Jožef..................10 a „ Žigon Ivan................10 B s ŽnidaršiČ Jaznez Marija . . 10 , Skupaj . . 34 Kr. 21 st. K tomu prejšnja izkazana svota 611 Kr. 30 st. Skupaj . . 645 Ki. 51 st. Nadaljuj« darove sprejema drage volje naš« upravništvo (Via Molin piceolo št. 3). Slovanska čitalnica v Trstu je preložila red plesnih zabav, ki bodo v letošnji predpustni dobi, vsled nepriiakovanih zaprek na sledeče dni: V soboto 16. jan. plesna zabava, v soboto 30. jan. tudi plesna zabava, v soboto 13. iebruvarija tombola in ples, v četrtek 25. febr. plesna zabava. Sviral bodo oddelek vojaškega orkestra pešpolka št. 87. V soboto 9. januvarija bode plesna zabava, katero priredi zabavni odsek. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Opomba: Plesne vaje se bodo vršile kakor doslej, vsak četrtek ; od 7. jan. naprej se poučuje .Kolo". Členi morejo uvesti gost«, ako so jih prijavili poslednje tri dni pred zabavo ter dobili zanje vstopnico. ODBOR. Koncert društva .Kolo*. Jutri, v nedeljo, torej nastopi prvikrat naše pevsko društvo „Kolo" z jako lepim in obširnim programom. Nadejamo se, da se tržaški Slovenci v velikem številu udeleže tega koncerta, da s tem vapodbude to mlado druitvo k vstrajnemu delu in da se to društvo uvrsti kakor krepak člen v verigo naše narodne organizacije. Začetek koncerta ne bode ob 6Vi* ampak ob Koncert se bode vršil v telovadnici „Tržaškega Sokola". Pevsko druitvo .Skala" v sv. Krilu priredi svojo prvo letošnjo veselico dne 24. t. m. s petjem, igro in plesom. Na veselici bode svirala domača godba. Razpored objavimo prihodnjič. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. Pevrko in bralna druitvo .Slavec* v Ricrna-njih bode imelo svoj redni občni zbor v prostorih g. Antona Hervatiča dne 10. t. m. ob 3. uri pop. z nastopnim duevniia redom: 1. Nagovor podpredsednika, ker se je predsednik odpovedal 2. P§-ročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnik«. 4. Volitev novega odbora in po dovršeni volitvi skupna za-! bava. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Veselica podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, ki se je vršila minolega torka v Ro jauu, dosegla je lep moralen in tudi povoljeu moralen vspeh, kajti udeležba je bila prav l«pa vzlic j tenu, da je bil delavnik. Vspored se je vršil po-, vsem častno. Tamburaši „Trž. Sokola* so udarali i isto preciznostjo in — ljubeznijo kakor na kon-i certu žeaske podružnice v Trstu. Sploh je opažati j v aovsji dobi nekam posebno svež dsh v tem si. i zboru, zhtk če«ar moramo ponovno častitati kapelniku, g. dru. Josipu Abramu, in vsemu zboru. V«č komadov so morali ponoviti na burno zahtsvanje občinstva. — Ne manje hvalo moramo izreči sicer n« mnogoštevilnemu, toda izborao izšolanemu zboru pevskega društva .Zarja*. Osobito so se omilile občinstva ljubko puti osmospev .Pogled v nedolžno oko" in pa .Volaričeve narodne pesmi". Poslednji venec se je moral ponoviti. Povsem častno so tudi domači diletautje uprizorili igri „Prijetno izuena-| denje" in pa ,Dva gospoda pa jeden sluga*. So-sebno poslednja igra je vzbudila ogromnega smeha Tudi diletaulom bodi zaslužena pohvala. — Ž« stara znanka nam je gospica Mikeličeva kakor de-klamovalka. Ta gospica nastopa skoro na vsaki veselici rojanski. Tudi to pot je prav razumno de-klamovala »Starega hajduka" in se jej je občinstvo skazalo kvaležno z burnim odobravanjem. Dasi se je obširni program savriil še le proti 11. uri, je vendar vdiki večina < ' * -ila združena v prijetno svobodno />aigfr.' več udov za besedo in v**k je iskreno i r »ov- darjal potrebo in vel ki pomen take » >oV- sod in vselej, posebnu pa v sed- obi« Vsakemu govorniku *o udje živali rr,t Kouečno se je oglasil «a besedo na$ dja g. Pangerc ter spominjal zborovalce -v ■ like naše čitalnice ter vnete boritelje / *vo, našo probujo in omiko. Pred no je govoru k završil, • ' \ že vskliki: .Živio mons. kanonik vitez > < > so potihnili ti vskliki je preilagal govn d se v znak hvaležnosti preč. g. kanoni' -1 -.m- »kor prvoboritelja iu mtanovnika naše ' > me-novalo častnim členom. Zoor je vspr j llog z viharnim odobravanjem. Na to je predlagal društveni \ c, g. Bunc, naj bi novi odbm obvestil pre> • tem sklepu in se mu poklonil, a pevci n m za- peli podoknico. Tudi ta predlog se j v s. odobravanjem. Po dovršenem zborovanju je še* « vski zbor pred stanovanje prečastitega * mu društveni odbor. Mej tem, ko so p ci i podoknico, poklonil se je odbor prečast m rosti ter obvestil ga o pomenu te ovacije. Ves iznenadjen se ie gospod ka . nik shva-lil odboru na tem poklonu ter MiHf^ v udja solznih oči odpustil istega z besedam t j te v blagor našega naroda iu jaz vas bodem podpiral". Na povratku so peli pevci vesel.) kor«<;uico, ki je spominjala slehernega o veliki manifestaciji našega pevsko-braluega društva .Vodnik". Ko smo se potem zbrali v gostilni tr. Pan-gerca pri kozarcu »bržauke*, izrekla se je marsikatera zdravijca našemu narodu in njegov in voditeljem, a prvemu nazdravilo se je ustanovniku nnše čitalnice in sedanjemu častnemu ri-nu, j reča-s ti temu gospodu kanoniku in vitezu Janu, z željo, da bi nam ga Bog ohranil še mnogo, mnogo let! Nis Vodorau II. Iz občin« dolinske nam pišejo dne 7. prosinca 1897. Dasi se je v poslednji ras v naši občini dogodilo marsikaj novega, vendar ^ nihče m < glasil ni o tem ni o ouem. Dovolite mi torej, da spregovorim jaz par bei«d o naši kmetijski zadrugi. Naša kmetijska zadruga je v minolem letu vrlo napredovala, kakor nobenkrat prej tako. Tudi njeni redni občni zbor duš 28. decembra m. 1. je nadkriljeval vse prejšnje, ne le gledć na udeležbo, temveč tudi gledč reda in zanioianja tbo-rovalcev, kakor tudi važnosti sklepov in razprav. Na dnevnem redu je bila poleg druzega tudi volitev novega odbera. Novi odbor se je izvolil in dnč 3. t. m. tako-le konstituiral: predsednik Pan-gerc Josip; podpredsednik Kraljić Ivan; tajnik Sancin Ivan Fežek; blagajnik Sauciu Ivan Slovenc; odborniki: Bordon Gregor, Žerjal Andrej, Slavec Ježef, £amec Martin, Rapotec Anton iu Tul Peter. Točka „Rzni nasveti" je bila ne le obširna, temveč tudi pončljiva in zanimiva. Zborovalci so se zbral' v izredno obilnem števila ter *o kasali za vse posebns pozornost in zanimanje, kar piiča vsaj nekoliko • zavednosti ter napredku našega ljudstva in o potrebi takega društva. Konečno je predsednik ob eni in tričetrt pop. *akljnčil zborovanje primernim govorom, kateremu so se potem sbrovalci odzvali z živio-klici na pre-svitlega cesarja. Dal Bog našemu društvu v prihodnje še boljih vspehov in večega napredka ! Brežanski. Ligar (ali tifus) v Pulju. Stanje epidemije dne 4. t. m.: Meščanstvo: novi slučaji 4, ozdravilo 31, umrla 2, ukupno 471, od katerih 78 v bolnišnici. — Vojaštvo: novih slučajev 5, ozdraveli 3, umrl O, ukupno 468. — Ker epidemija pojema prav izdatno, ne bode se vefi slehernega dne objavljalo gibanje epidemije. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 1. do 31. decembra 1896 : (Zvršetek.) G. Oton Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 5 gl.; preč. g. Fr. Kaduuc, župnik v Krašnji 8 gld., 2 gld., 35 nč. je daroval iz svojega, 6 gld. 65 nč. pa je iz nabiralnika v gostilni g. Fr. Cerarja, preč. g. župnik J. Ramoveš 20 gld. podružnične letaine za Poljansko dolino; g. dr. Urb' Lemež 10 gld. kot volilo v Slov. Bistrici umrlega č. g. duhovnika M. Goličnika, Mohorjaui s Sel pri Kamniku 2 gld., g. dr. med. Janko vite* Bleiweis-Trstniski 5 gld. kot darilo Slovencev v Inomostu, slovenski bogoilovci centralnega semenišča v Gorici 100 gl. za božičnico, g. dr. Ant. Mihalič, predsednik podružnice za Ljutomer 6 gld. 20 nč. ; podružnica za Ketmaroves 18 gld. letnine; g. Marija Lipsava iz Slobtinec 4 gld., katere je sporočil umrli Anton; si. okr. posojilnica v Ljutomeru 10 gld., Haram-baša s hajdučki 3 gld., Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani 76 gld. 70 nč, podružnica v Št. Petru na Krasu 16 gld. letnine in slavno upravništvo „Sloveuskega Lista* v Ljubljani zbirko 19 gld. Z a p ob i t a o k n a V el i k o v š k e šole so naklonili: Zagorski „Sokol" na Miklavževem večeru nabranih 11 gld., g. Fr. Kovač, učitelj v Zatičini nabranih 7 gld. 80 nč. in g. Laka Knific, vpok. nadučitelj v Škofji Loki 2 gld. V oprostilo novoletnih voščil so darovali: Gosp. Fr. R&ktelj, mestni nadačitelj v lijubljaui, 1 gld., gosp. Luka Svojec, c. kr. notar v Litiji, z rodbino, 5 gld., č. g. Iv. Trpin, kapelan na Studencu 1 gld., družabnice ženske podružnice v Kranji po gospej Mar. Dukarjevi 33 gld. 20 nč.; po č. g. Iv. Zupanu, kuratu v Št. Petru na Krasu, gg.; Andrej Lavrenčie 1 gld. Fr. Gro-znik 1 gld., Iv. Zupan 2 gld., Fr. Štele 50 nč., Fr. Geržina 1 gld., Ivanka Velepič 1 gld., Fr. Križaj 50 nč., Fr. Avčin 1 gld., Ferdo Karii 2 gld. 50 nč., Karol Sajovic 1 gld., Fr. Rajčevič 1 gld., Fr. Jaka 1 gld., Matija Pavlic 1 gld. Fr Torkar 50 nč., N. Studeny 1 gld., K. Lanasi 50 nč.. Iv. Koroiec 1 gld., M. Medica 1 gld., Iv. Špilar 1 gld., M. Kalau BO nč., g. primarij dr. Vinko Gregorič v Ljubljani 6 gld. in č, g. drž* poslanec Ant. Koblar 50 gld. I/.javljajoč iskreno zahvalo požrtvovalnim darovateljem, našemu vrlemu časopisja delalnim podružnicam in si. posojilnicam, izrekamo danes nado, da se v novem letu 1897. povekša veliko navdušenje občinstva do naše družbe, darovitost pa pomnoži. Družbinim dobrotnikom veselo novo leto 1 Bla kil. f. 8 55 8 60 ud 79 kiio. 8 6S—S 70 «,«1 80 kil. f. 870—875 o i 81. kil. f. 8-TS S S« , >.' k« kli. tor. ----**ni«n S'IS—t'— p »o*« tet s io. Pi»i«a: Srednj« ponudba in pavpraitvanj«. — Trg miroa. PraJaja l'2O0o mat. atat. Vrana: lupo. ftufk. H*r» 'nir«m «Udk«ir Ur 12"JO, ■•»•■»bor d««ankar 11-— raataia. Pr»ga. (Jantrifugil uuri, poHtavlp* t Trat a aarina vrad odpošiljat«* precaj f, 82 50 32 75 Co«na»»« M ti—"Čatv.rni S5 —V gUrah sodih §7 — alata« Kav* Ranim £oo'i jaaavar ti4 75 »» Maj 8* 10. HamV.nrf. Suntos ruod marr 52 76 z t Maj 1897. f. 58.85, ta aaptaMber 84 - »a decambar 85.— Oun«i|HttM t>uPKK 8 j»nuvaFjai *»*7 TČar«) danes Driavai dolg » papirju „ „ ▼ srebra &t«trijaka ranta t zlatu , m t kranab Kredita« akeija Laadoa 10 Lat. . Vapolaom 10 Mark or , Tržaškega Sokola", sliivni parski zbor društva .Zarja", gospieo deiklamovnlko Mikelie,»vo, igralko Kristino Piičančevo, Iranko Griinovo, Z. Z„ £. P. in D. N., ter slt>dnji6 gospode igralo« Antona Bremioa, Josipa Pe-triČa, HrakroslnTa Raima in Josipa Ptffan a, aa blago-hotnom in toli vipeinem sod>*lovaujn na vei«lioi podružnice dne 6. t. m. Hog jim poplati, da ao nam pripomogli So toli poToljaega vsp«hn V Kujnnu, dn4 7. janurarja 1897. Načelni it vi) podružnice druibe »t. Cirilm in Metoda na Greti. Javni zahvali. Podpiran« načelniStro izreka s roj o najtoplejšo zahvalo nem, ki ao pripomogli, d* se jo izvršil koncert minole nedelje t«li sijajno Zahvaljuje se posebno pS. Irmi Nethovi za krasno deklamaoij*; g. S. Barte jnu, da nam je tako srečno uglas bil pesni za igro in rodil spretno kakur vsnloj hvoje vrle pevke in peron tt>r g. dr. Abramn, da je pomagal t pripravah sa koncert ter njemu in njegorim *imp.tirnim tamburaioiu /a fraoijozne tamburanj«. Iskrena hvala r resnici eduierljenemu in neizrečenopoirtroralncmu rodoljubu g. Negodetu, ki je reč dni poatarljal oder ; gonpej Poni-krarjuri skrbni in nadarjeni režiserki ter na 'vrSetku rsom gg. igralcf-m in igralkam, ki so reSili takj častno sroje uloge, za naše ruz noro no bai lahke. Vsom, ki Bo trudijo za narod, porrni Bog stntero! Odbor ženske podružnice ar. Cirila in Mot«da r Tr-etu se najprisrčneje zahraljujo rsem Magiin darorateljeni in darorateljicam na relikodusnih darovih za Božičnico, kakor tudi za predplačila na koncertu dno 8. janurarija t. L Vse rodoljubno darovalke in darovalce Bog živi in Bog jim plati ! V^ Trstu, 7. januvarija 1897. Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda. Zaloga vina Antona Poliey-ja v Sežani« Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. PoSilja in razprodaja s« le od 50 litrov naprej. ANTON Z IGOJ brivec v Trstu, ulica Staiioi št 1 (v hiši j. F. Žifta) se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave. Čuda v ceno! 38 kosov za 1 gl. SO nč. Nikdar Ter. v življenju se ne ponudi ta redka prilika dobiti z« samo 1 gld. 80 nč. sledeče krasne in koristne predmete: 1 krasno pozlačeno uro z lepo verižico na minute točno regulirano, kar se jamči za jedno leto ; 2 gumba za zapestnice iz zlata double z patentovanim zapi ralom ; 1 parižko kartečico za zobe ; I žvepleničinco; 1 krasno žepno knjižico v platno vezano; 1 elegantno parižko naprsno iglo za gospe, zadnjn norost; 1 krasno iglo za ovratnice z umetnimi briljanfci; 1 „ gumb za Brajce z imitiranimi briljanti; 3 gumbe za ovratnike iz zlata double in patent zupiralom; 1 jako eleganten prstan za gospode z umetnim kamenom' 1 krasen žep za cigarete; 1 krasen ustnik za cigarete; l krasuo žepno zrcalo z brušonitn steklom ; 10 komadov linega papirja za pisma in 10 omotov. VHe te predmete 36 kosov z uro vred prodajamo od sedaj naprej za samo 1 gld. 80 novč Dobiva se dokler je v zalogi proti poStnemu povzetju od parižke tilijalke F. Windisch v Krakovem Krakovska cesta št 49 /F. NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj. Praško domače mazilo •■■■Mai^M iz lekarne B. Fragnor -ja v Pragi je staro najprej v Prugi rabljeno domaČo zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — V puiicah p»o 3» in 25 nč. Po pošti O nć već. R" zpoiilja ae vsak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu-, v Pragi ^ Mala stran, vogel 8porner-jeve ulice 203. Narodnjakinje I Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem. da vas zamorem ▼ vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter ko priporočam z vso udanostjo Vekoslav Grebeno. LMtnik koBtoroij lista ,Kdin®nt". lzdavatolj in «dg«vurui Mrodsik : Fra* tiodaik. — Tiskarna Duleoc t Trsfcm.