VLADNA AKCIJA GLEDE PREM0GARSKE STAVKE Akcija zvezne vlade glede antracitnega premoga je mogoča, ko se je senator Borah lotil zadeve. — Zvezno glavno mesto vidi v izbiranju informacij prvi korak za intervencijo ali zakonodajo. — Pre-mogarji so za kompromis, — je rekel Lewis. WASHINGTON, D. C., 18. novembra. — Senator William E. Borah iz Idaha je pričel včeraj zbirati podatke glede pogojev in stanja, ki se je razvilo vsled stavke antracitnih premogarjev. To kretnjo so označili opazovalci kot uvod napora, da ! se dovede 'do intervencije kongresa ter se izsili u-ravnavo. Borah, ki je bil v tesnem štiku z razvoji, je razposlal vpraševalne brzojavke, v katerih je prosil za dejstva glede dobave trdega in mehkega premoga ter drugih nadomestil in glede podrobnih cen trdega premoga. Vprašanja so bila naslovljena na izvrševalne j uradnike vodilnih mest, posebno v severnih in se- j ^Vero-iztočnih delih dežele, kjer se najbolj močno občuti učinek stavke. Senator Borah je pred kratkim pozval predsed- j nika, naj intervenira v stavki ter zavzel pri tem stališče, da bi predsednik Lahko sklical delodajalce in voditelje premogarjev ter skušal z moralnim prigovarjanjem izsiliti uravnavo. Predsednik pa noče vprizoriti take akcije, vsaj sedaj ne. Vse kaže, da se tudi drugi člani senata in poslanske zbornice pripravljajo, da spravijo v ospredje vprašanje premoga, kakor hitro se bo sestal kongres. PHILADELPHIA, Pa., 18. novembra. — An-tracitni premogarji so pripravljeni pogajati se glede novega mezdnega kontrakta, — je rekel John L. Lewis, mednarodni predsednik United Mine Workers. — Pripravljeni so tudi sesetati se z delodajalci na prijateljskih pogajanjih, da izdelajo kontrakt, na temelju katerega naj bi se neprestano obratovalo rove od enega do petih let. Ugotovilo Lewisa, katero je opisal on sam kot očiščujoče novo ugotovljenje stališča premogarjev, je bilo izdano v odgovor na različna ugotovila delodajalcev. Lewis je rekel, da predlagajo sedaj delodajalci razveljavljen je principa ko^ektiv-nega barantanja in da naj premogarji slepo privolijo v to, da bodo delali za mezdne pogoje. — Vzrok prekinjenja antracitnega obratovanja cd 1. septembra narej ni pravilno označen v javnih izjavah delodajalcev,— je rekel Lewis. — Resnica je, da so premogarji predložili dne 9. julija svoje predloge, ki naj bi bili temelj novega kontrakta po 1. septembru. Delodajalci so odklonili vse te predloge ter predlagali mesto tega arbitracijo mezdnih pristojbin. — Premogarji so odgovorili, da je še dosti časa za pogajanja glede novega kontrakta, ki naj bi postal pravomočen dne 1. septembra, brez enega dne prekinjenja. Ta predlog so delodajalci zavrnili, in od takrat naprej so delodajalci odklonili ter odklanjajo še vedno pogajanja s premogarji. 358 oseb rešenih z gorečega parnika. 368 potnikov in članov 1 posadke se je nahajale na gorečem Clyde par-niku "Lenape".—Včeraj zjutraj so se izkrcali vsi v Lewes, Del., potem ko so preživeli na i morju strašno noč. — M]\VES. Del.. 18. novembra. — Potniki in posadka parnika ''Lie- H :iaj>c Clyde" črte. ki je pričel iro- ! b riti. so preživeli strašno noč na i n l*r,vii parnika. ovitega v plamc-1 n ne. n ob jutranji zori je bilo mo - poee izkrcati tukaj 368 potnikov s •n ''-!anov popadke. T^e štirje so e tloi«:!: lažje poškodbe. Dva člana pusciike sta dobila opekline nn > nojre.h i;i nadaljna dva sta si zlo-i e mila nopo. Vsi .štirje so bili pre- j vedeni v bolnico. v LEWES, Del.. 18. novembra. — b 1'ofen: ko so bili ljudj" na obali n več s i r v velikih skrbeli pletle u-o- de potnikov in članov posadke b parnika Lcnapc se, je danes zj-it- o traj krog devetih objavilo: Vsi s rešeni! Parnik je divjal, zavit v 2 plamene, katere je bilo mogofce t razločno videti v Cape May in v Atlantic City, celili trideset milj d proti Delaware Breakwater. t Kc je do>pel tjakaj so bili pla- r mt ni sie<»r že poga.šeni, a črno ob- n rod je parnika je kazalo jasno, da š j<- bila tukai za las preprečena z težka tragedija na morju. 1 C'In obrežne straže št. 1. kate- < --"nu poveljuje kapitan Steele, je t prvi d o sipe 1 do parnika. Oster ve- i tei ,ie tedaj iznova vzbuiTl pla v mene.na parniku. a že so pričeli spuščati preko strani rešilne čol-; v ne. Steele je povlekel šest tak'h ' 1 čolnov do krmarske ladje ''Pilila- š jdelpliia". ki je tudi dospela na 1i- c Ice mesta. f ' Ko je prišel obrežni čoln tl<]> parnika, j«> bilo videti potnike, ki -o viseli na vrveh, tla uidejo veli- 1 ki vročini. Številni so skočili v i vodo. a moštvo Steele-a jih je re- i | s«!c. 1 PHILADELPHIA. Pa.. 18. no ji j vembra. — NTa prošnjo Clyde ertr! ; so v Harringtonu, Del., sestavili j < 'poseben vlak Pennsylvania želez-; t nice, ki je takoj oddrvel v Leive*.! i Del.. da odvede rešene potnike ' i j parnika Lcnapc v Florido in dru-11 i jcc kraje na jugu. i • LEWES. Del.. 18. novembra.—! * . . ! Kot je izjavil kapitan parnika i Lenape. ki se je tndi izkrcal, je . izbruhnil požar v. zadnjem delu parnika včeraj zvečer malo pred -najsto uro. Ker so razkrili požar šele takrat, ko se je že precej ; razširil, so tako odposlali brez-j žične brzojavke, ki so javljale ne-i ; varnost. Kapitan pa ni čakal na zunanjo pomoč, pač pa pričel sam ! gasiti s svojim moštvom. "Davitelj" v Philadelphia. j PHILADELPHIA. Pa.. 13. nov. | Pravočs. ni prho-1 njerne 1a«če j«' ■j rešil dane; življenja neke mlado ■ I žern-ke ter preprečil njeno ^mrr : Lz rok skrivnostnega '' da vitel ja "" • v Philadelpliiji. koje^a morilsro - stra>t so morale že tri ženske plačali s svojim življenjem. Policija • noče objaviti imena te ženske, ker • se boji. da bo na ta način ovira-> na v svojih poizvedovanjih. Mla-" | da žena je bila napadena, ko se »j y> sklanjala v kuhinji na lijak. I; Best i ja'ni morilec jo je prijel z . obema rokama za vrat ter jo pričal tolei. dokl-er se ni onesvestila, nakar jo je zavlekel v »»oranje nadstropje, v spa^io vobo. kjer jo je pričeti zopet daviti. V i=tem trcmitkrii pa je pozvonila tai»e& pri - sprednjih vratih ter prepofiila na- - padalca. Obe /enski sta nudili po- - lieiji preeej dober opis dotičnega moškega Francozi hrepene po miru v Siriji. Pristanišče Beirut v nevarnosti. — 15,000 Druzov je obkolilo Damask. — Polkovnik An drea se tajno pogaja s sultanom, d a napravi konec bojem v Siriji, DAMASK. Sirija. 18. nov. _ Beirut je v nevarnosti, tla ga zavzamejo vstaške čete in v zvezi s trm je postalo včeraj znano, tla »e Francozi tajno pogajajo za mir s sultanom A'traS pašo. voditeljem vstaških Druzov v Deraa. Ta po »rajanja j«* vodil za Francoze polkovnik Andrea. Petnajst ti^oč vstašev obdaja to mesto in pričela so krožiti poročila. da ^-o francoske čete sklenile izprazniti Damask. Edino u panje odpomoči za Francoze leži v njih zmožnosti, de pregovore Druze k prekinje-niu sovražnosti in da dosežejo to. bodo Francozi ponudili Druzom lahke pogoje. V tukajšnjih krogih se domneva. tla jim je mogoče to storiti brez izgube ugleda in sicer radi izpremembe v visokem koniisari-jatu ter konca brutalnega" režima generala Sarrail. Medtem pa je postal položaj hitro bolj resen, kajti prišla so poročila, da se skuša velika tolpa vstašev, ki operira na zapadnem obroku gore Hormon, združiti ?. Dru/.i iu Mekvalis ter Siab molia-meda-nci. ki stanujejo na zapad-nem obronku Libanona, med Bei-miom in Sinonom. Ta zveza sil broječih vee tisoč mož. bi direktno ogrožala Beirut, katerega brani lr> par topov ter bi omogočila stalno prekinjenje Bcinut-Damask železnic4, s čemur bi se odrezale glavno nie^to Sirije od njene obmorske baze. Ta i>n bi tudi |>omenjalo snloš no obkoljen je Damaslca. kajti močne čete vstašev «j>erira.lo ž« na <*everu. jugu in iztoku, v pn ščav-ki pokrajini. Železnica TTaifs >i ostala le še edini preostali stik z zimanjim svetom in ta železnic? je relo ranljiva. Druži so zasedli Konaitera 1pi pomorili na stotine Cerkesov. k so podpirali Francoze. Dejstvo da ne pridejo dolgo napovedan, francoska ojačenja, razven majhnih skupinah škodi v velik meri francoskemu prestižu, j HAIFA. Palestina. 18. nov. — ; Sidon ob sirski obali je polil raz ■ burjen.ja vspričo upornih Druzo' j in dr. George Ford iz New Yorka načelnik ameriške misijonski vzgojne kolonije, se je obrnil n, ameriškega konzula s prošnjo, na voljce. i Mohamedanski duhovniki so l - li izžvižgani v mošejah, ko so p ^ zvali vernike, naj ostanejo loja ui Francozom. MUSSOLINI IN ANGL. ŽELEZNIČARJI Angleški železničarji so izjavili, da ne bodo prevažali Mussolinija kot potnika, če bo prišel v Anglijo. — Strojniki pravijo, da se bo moral peljati iz Dover ja v London z avtomobilom ali ra iti peš. « LONDON, Anglija, 1 8. novembra. — Ce bo dospel italijanski ministrski predsednik Mussolini v London, da podpiše locarnsko pogodbo, kot je obljubil, bo prisiljen iti peš iz Doverja v London, razven če mu bo angleška vlada poslala avtomobil. Razpoloženje v angleških delavskih krogih proti italijanskemu diktatorju je postalo tako tipko, da pravijo železniški strojniki, da ne bodo vozi li nobenega vlaka, na katerem bi se nahajal tovski glavar kot potnik. John Bromley, tajnik zveze lokomotivskih strojnikov in kurjačev, je rekel včeraj zvečer, da so njegovi možje proti temu, da bi se vozil iMussol:-ni na kakem vlaku. Dostavil je: — Železničarji so v splošnem tako dobri strokovni unijonisti kot dobri kooperatorji, in povsem naravno so označili z ogorčenjem zatiranje strokovnih unij in kooperativnih društev pod režimom Mussolinija. Preko konca tedna se bo razpravljalo po celi us-želi o stališču, katero naj zavzame ang!eško elelo napram italijanskemu ministrskemu predsedniku, če bi prišel v Anglijo. Pripravljene so bile številne resolucije, v katerih se glasi, da ni fašistovski glavar primerna oseba, da jo sprejmejo v Angliji jn da naj ga delo bojkotira, če bi vztraial pri tem, da vprizori svoj nameravani obisk. Politična stran delavske stranke se je tudi lotila vprašanja in tekom tedna bo parlamentarna ekse-kutiva delavske stranke razmišljala o resoluciji, ki bo izločila delavske člane parlamenta od vseh ce-rimonij, spremljajočih podpis dogovora v Locarno pri katerih bi bil navzoč italijanski ministrski predsednik. Ce bo resolucija sprejeta, ne bo navzoč niti prejšnji ministrski predsednik MacDonald, niti kak drugi delavski voditelj pri banketu, katerega bo priredil kralj v Buckingham palači onim, ki bodo pogodbo podpisali. Izza časa, ko je nameraval priti pred dvajsetimi leti ruski car v Anglijo, ni bilo še nobenega takega j trušča proti kakemu inozemskemu obiskovalcu. Domneva se, da bo Mussolini sledil vzgledu c i rja ter izpremenil svoj sklep glede prihoda v Anglijo. Tudi angleški časnikarji se bodo mogoče združv li z delavstvom pri bojkotiranju italijanskega mir:i strskega predsednika, če bi prišel v London. Poročilo, da namerava zatreti slavni italijanski list Cor-riere della Sera, je povzročilo med angleškimi časnikarji prav tako ogorčenje kot v delavskih krogih zatrt je strokovnih unij v Italiji. Zmaga nazadnjaške vlade v Avstraliji. MEIJHHRNE. Avstralija. 15. novembra. — Splošne volitve po et-Iii Avstraliji, za ik&tere je bila v prvi vr«ti odgovorna stavka mornarjev v avstralskih pristaniščih. >.<• končale s po vrat kam narodno koalivt ičuc vlade, kateri nače-Jjnie Bruc^ * (-Vprav so poročil« o izidu volitev ?e nepopobia, ji- vendar razvidna. da je ve«ina za sedanjo vlado, ker so bili vsi Mani ministrstva izvoljeni. Volitve «*> se vršile j>od novimi ]K>«foji. ker je pokliealo na po-jihk* novo postavo, ki dela glasovanje obveznim. Za slučaj, da bi kdo ne hotel voilrti. j* določena ^azen v znesku dveh funtov. Varnostni dogovor in nemški politiki. .r_ i Nemški kabinet bo predložil dogovor načelnikom strank. — Državni uradniki so motrili varnostne dogovore, in liberalne časopisje proslavlja duha, ki preveva te dokumente. BERLIN, -NVmčija. IS. nov. — Kabinet je včeraj praktično odo-1 j bril varnostno pogodbo. skl»>nj«'-j i 110 v Loearno. čeprav je bil fot-| malni sprejem preložen za čas p-* sestanku nemških državnih pred . st-dnikov. ki se bo vršil prihodnji , četrt ek. l)n<"iin so varnostni dogovor ♦ 1 sprejele v>e stranke, z Izjemo na-j eijonalistov, so konientrji časopis-( ja različni, od zmemejra za do-' voljstva demokratičnega "Ta«re-! blatla" pa do odkritega navdušenja soeijaiističnega "Vonvaerts7'. Ta li^t pozdravlja dogovor z besedami, ki so identične z bolj, optimi-t ičnimi izvajanji Inozemskega časopisja. l>očim zre na dogovor v Loearno le kot na priče-tek evropskega miru. izjavlja: vendar, da otvarja pot in da mi-! rli Nemčiji postavno orožje, s katerim se lahko bori za počasno iz-prememho pogojev versaillskega miril. Opozarja na politiko prej-; šnjega kanclerja ^"irtlia "o revi-1 zijali potoni izpolnitve" kot na politiko, za katero se je soeijalna demokraeiia borila tako dolgo ter je mnenja, da so sedaj izčišče-j na tla za združene evropske drža-! ve. — Resnični mir. — pravi Vor-j waerts. — ni še zagotovljen. Duh i Loearna ne vlada še. Vladal bo šele takrat, ko bodo zavezniške okupacije popolnoma umaknjene, a duh miru je na -maršu iu kdo j j si drzne nasprotovati mu? BERLIN. Nemčija. 18. nov. — i Izvedelo se je. da bo lord d"Abei-i non. angleški poslanik v Nemci.]:, resigniral. kakorhitro bodo podpisane varnostne pogodbe. >kle-. j j njene v Loearno. i LONDON. Anglija, 18. nov. — j ('lani delavske stranke bodo kri-; Vizirali Loearno dogovor in sicer .na temelju dvojnega ra;/.loga. da ne določa niče«ar glede razorože-| nja in da ne pospešuje naloge, da i j se spravi R isijo v Ligo narodo\. To stališče je postalo znano včeraj zvečer, po parlamentarnem! - sc&tanku delavske stranke v po-1 i klanski zbornici. Objavljeno je bi-j [ 'o besedilo amendmenta. katerega bo predlagal Arthur Posonbv k f rt soluciji, katero bo predložila vlada in ki bo zahtevala edobre- - \ nje dogovora. i Liberalci, ki so sieer sprejeli i v;;-nost?ii dogovor *'z rescrvacija-ini". 1 »odo istotnko predložili amendment k vladni resoluciji. T«;di liberalci zahtevajo, naj vlada skuša pregovoriti Rusijo, da si«, j i v Ligo narodov in liberalni amendment obžaluje tudi. da so s- vj šila pogajanja v Loearno. n -da ni se preje skušalo dobiti od »-bi'cnje dominijev. \ To jo imelo za po>Icdico rekordno glasovanje. ]>ri kat» *reni so se seveda odlikovale posebno ženske. Sedanja vlatla j«' odločno nastopila proti delavskim in komunističnim ••ekstremistom". Mmi-- irski j>redsednik Bruce jo v. svoji kampanji odločne izjavil, da j? vlada proti komunizmu in da so sedanje a-o Litve najbolj važne v zgodovini Avtralije. ker se tičejo bolj dalekosežnih \-praša ("oolidgeve administracije. je isto-tako razpravljalo o t "j >odnijski modrosti ter prišlo do jako čudnih zaključkov. — V Ameriki, — meni ta vpoštevanja vredni in brez dvoma skrajno milo razpoloženi list. — je naravnost smešno priprosto za-varovali m1 pred krivico. poseibno če so slednjo zakrivile organizacije, ki so podrejene postavi. In nato opozarja na s« dnijsko modrost Met'lintiea, ljubljenca fevdalnih premogovnih baronov t«' "wild Wot" države ter obenem lia pnritanske mleeneže v \Va-diingtonu. — Kar je storil zvezni sodnik okraja West Virginia, je biio dobro in pravilno. Pokazal je pot. 710 kateri je treba iti. da se pokorimo v Združenih državah, riran-ivu unij. Pokazal pa je tudi pot. po kateri morajo hoditi zvezna sodišča. Mr. McClhirie je mogel proglasiti premogarsko zvezo za nepostaviki le v svojem lastnem okraju. To, kar bi moralo slediti sedaj. bi bilo razširjenje te ekskomiuii-kacije na vse ozemlje Združenih držav. S tem bo moral prej ali vlej računati Mr. -John Lewis. Kar trdi "Washington Post", je namreč popolnoma logično in pravilno. Oe je United Mine Worker?, organizacija nepo-stavna v "West Virginiji. potem je prav gotovo tudi v državah Pennsvlvanij: in Illinoisu, — posebno če je prišla odločitev izpod peresa, zveznega sodnika, ki jemlje kot temelj svojih sodnijskih odločitev izključno le zvozilo zakonodajo, ne pa zakonov posameznih držav. V sled lega ne more priti konečno do ničesar drugega kot do tega. da bo organizacija razpuščena. kakorhitro bo prišlo prihodnjič do večje krize, do obilnejših in odločiluejših bojev. Predsednik United Mine Workers of America ni mogel biti prav posebno vzradosčen vsled odločitve MeUliiiticb. Prav posebno pa ne raditega, ker mu ne morejo ostati prikrite ]>osledice z ozirom lia bodočnost. Doibil pa je konečno le to. kar je sam naročil. Noben zvezni sodnik ne 'bo podal v takem važnem slučaju odločitve. o kateri bi moral domnevati, da ni bila v Wadiingtonu dobrohotno sprejeta. Zvezni sodniki so glede tega preveč odvisni od zvezne administracije, ker jih predsednik lahko ob vsakem času odstavi. Vsled tega moramo povsem pozitivno domnevati, da je prišla 1a odločitev z dovoljenjem \Va>hmgtona. katerega so gotovo vprašali za svet. V Washington 11 so to odločitev naravnost provocirali. da skušajo vzeti bor očim se antracitnim prtmogarjem pogum. Z drugimi besedami rečeno, ni ustavno povelje McClintiea nič drugega kot nadaljni del stavkolomskega programa sedanje administracije, v interesu oderuških premogovnih baronov. Zakaj pa naj bi se Lewis pritoževal nad tem V On je izrecno in navdušeno glasoval za zopetno izvolitev Calvin Coolidga in njegovih pristašev. Posledice tega pa 'bodo nosili delavci, ki drve slepo -za njim. IČ ni starišem bolj povolji, kot če pokažejo svojim prijateljem slike svojih sinov in hčera, ko so bili še otroci. Vsi otroci l^hko uspevajo ter postanejo močni in zdravi, čc dobivajo primerno hrano, ki iim bo napravila močne kosti ter zdrava telesa. C e težko hranite svojega o-troka, nc poskušajte razne hrane, ampak dajte mu Bordencvo Eag-le Mleko, edino pravo nadene stil o zz materino mleko. Č e hočete brezplačna navodil.?, v evojem lastnem jeziku, kako hraniti svojega c t roka z Eagle Mlekom in £a napraviti močnim in zdravim, izpolnite sledeči kupon in Ca počlv.te k nam. Pred povišanjem železniških tarif v Rumuniji I/. Bukarešte |>oročajo: Ravnateljstvo rumunskih državnih železnic pripravlja povišanje vseh železniških tarif. Nove tarife bodo stopile, v veljavo 1. januarja 1I12G. Macdonald v Budimpešti Bivši angleški premier Macdonald je prispel nedavno v Bu-dimpeSto. kjer ga je sprejelo vodstvo madžarske soeijalističnc traukc. Macdonald je ostal \ Budimpešti par dni. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv io bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Novice 12 Jugoslavije Milijonske goljufije bančnega ravnatelja Majnoloviča. Pred časom smo poročali, da je ravnatelj banke Manojlovič & Co. v -Srbobranu v Vojvodini. Gauro Manojlovič poneveril okoli pet milijonov dinarjev in čez noč izjrinil. Razburjenje je bilo takrat tem večje. k«'r je Manojlovič posebno po svetovni vojni ijrral v vsej Vojvodini veliko vlojro. Kot ravnatelj "111 lastnik banke v Srbo-branu je užival zaupanje vseli krog'ov v Vojvodini. Xjejrove drzne operacije na 110-vosadski borzi, izvršene vedno z veliko si »urnostjo. -o vzbujale splošno obeude vanje in 11111 pridobile še večji krn<_r spoštovale«^* in zaupnikov. Beograjska policija je -kupno z ostalimi policijskimi institucijami v ju«r. državi odredila enereičnr-preLska vo in zasledovanje Manojlovič« vendar -o ostali vsi napori '»rez u-peha. Kakor je bilo ugotovljeno. je odšel Manojlovič naj-orej službeno v Beograd. Tamkaj se je zadržal le malo ča-a. zaključil š»» nekoliko ]>oslnv v korist banke in prejel večje svote na ime avansa in potem izjrinil. Ze par dni kasneje, ko je bilo natančno dojrnano. da je Mano.j-!oveč i>obereyfuss & f*o. heosrajske-nni sodišču proti Manojlovie.u tožbo radi prevare v znesku 1,200.000 diner je v. Istočasno je tudi podružnica tvrdke Drevfuss v Novem Sadu naznanila, da je bila od Manojloviča osleparjena za preko miljo mdinarjev. Pol ie i ji v Starem Bečeju pa je sporočila tvrdka Weinberg. da je bila ogoljufana za pol miijona dinarjev. Manojlovič je napravil s tvrdko Drevfuss pogodbo prlede prodaje nekega žita, ki sra splob ni inel in "za kateTo je prejel na račun 517.000 dinarjev. Sodišče je že takoj početkom preiskave zadelo na "ogromne težkoee. Najbližji prijatelji m rojaki Mano.flo\'i-ea namreč niso hoteli oddati nobene izjave niti v korist niti proti Mapojlgviča. Vendar pa se je t:a podlajri števil)-,ili tožb in '">/0- .1- i'. Srhe:* rana. N< v t _ra Sada in Sombora moirlo ugotoviti, da ,j(* poneveril prek" pet milijonov dinarjev. (':-'■» slučajno je medtem i/-\ edelo da j«- ravnatelj Mar.ojlo-vič pred begom izmenjal vso gotovino v vrednostne papirje, ki jih je spravil pri svoji sestri v Beo-pradn. (Zato je bila pri tej odre jen:-, takoj hišna preisk; va in so našli v njenem p< d>trešju pod deskami in opeko večji kovčejr. v ka-i.Tem -e j nahajalo veliko število državnih obveznic in drtgih vrednostnih papirjev za preko .">00 tisoč dinarjev. Sodišče j,- dalje ugotovilo, da lastnik menjalnice Hajim Medina v Kolarčevi uliei v Beogradu prodal Manojloviču dan i>red njegovim beirom za 700.(XX) Din. raznih državnih obveznic, bančnih delnic in drugih vrednostnih papirjev. Manojlovič je pri tej pri-'ik; pokazal Medini potni lisi. vi-diran < d anirle^kega poslaništva v Beogradu. Izjavil mu j«* tedaj, da namerava odpotovati v An«rlt-iit. Policija j< izvršila- preiskavo tudi v Manojlovičevem stanovanju v Beosradn. vendar pa tamkaj ni našla ničesar in <0 njegn- vi domači tudi < alklonili vsako izjavo. kje se nahaja sedaj ravnati-1 j Manojlovič. Dr. Niko Zu. panic v Dalmaciji. Ravnatelj etnografskega muzeja v Ljubljani minister u. r. dr. Niko ZupaniČ se je v zadnjem času mudil v Dalmaciji, kjer je obiskal Trogir in splitsko okolico ter S«»lto. v svrho antro|>oln-škili nroučavan.i. O svojem obisku v teh krajih bo poročal v posebnem referat 11. Smrtna obsodba v Kragujevcn. Pred porotnim sodiščem v Kra-gujevcu se je vršila zadnje dni obravnava proti razbojniški tolpi, ki je bila obtožena, da je tekom lanskega leta izvršila več umorov in 17 roparskih napadov. Vodja tolpe Mašam Kastratovič, je bil 1' ' ~ o je! 1 na si m rt ; 11 na -tu !<-i je-v t žkih okovih, njegov glavni j 1 Muagač Drajrolji b Vučičevič na .'10 let jeer, ostali na zaporne kazni. nekateri pa ^o bili oproičeni. Ustrelitcv morilca Sladoviča. 26. oktobra zjutraj je bil na 1 -tre.išču v Maksimiru v Zagrebu : .i-treijen roparski morilce. vojak 1 II 'sladovič. -Javno-1 je bila i/. ključena in je bilo razen bataljo-; na vojakov ter močnega oddelka (policije navzočih le malo radn-j vednežev. Sladovič je po odvezi ski>č. -ain v i/kopano jamo in se na-lonil na kol. Njegove zadnje besede so bile: "Zdrav sem. hvala Bogu! Boj mi daj srečno smrt! Obžalujem svoj zločin, odpustile mi vsi! Xikdar še nisem bil kaznovan niti'kot civilist niti ko* vojak. Moja pi va kazen je — moja j >31 rt!" \ Ko mu je hotel profos* zvezali ; '"'i- .i«- nagnil glavo in zaklicali ;"N'e. oči ne dovolim zavezati. Mi/110 hočcin gledati mu rt i v o-. nra/.! S-le na prigovarjanje dn-. : ovnika. da naj u'-nga. jt k<.nčn«> 'dovolil, da -o mu zavezali oči. nakar je nagni! glavo na kol iri pričakoval smrti. Tiho in hitro mu približalo pf * vojakov pod [v>-velj^tvom po 1| .1 čm:1:.i Ko je ta dvignil sabljo, o pačili streli. Js^a-dovič se j»* takoj nagnil na de^jio Vojaški zdravnrk mu j" odpel bluzo. in položil roko na njegovo sr-ee in izpregovoril tiho le eno besedo: Mrtev! Ko je Sladovič želel. to je tudi uresničilo. Xebo mu je določilo Tiaglo smi't. Odmetniki vjeli okrožnega načelnika. Na potu iz Debra do Ohrida pri selu Vasurova so kačaki zajeli hri(Uke«a okrožnega ^aeelnika Lazat-iča. predsednika duhovnega sodišča proto Miloseviča in šoferja avtomobila : orožnika, ki jih je spremljal, pa >-0 ubili. Vest o napadu je vzbudila v Ohridu veliko vznemirjenje. Xa vso strani -so bili p os Lan i zasledovalni oddelki. vendar o ujetnikih ni sledu. Ifer je do albanske meje samo nekoliko ur hoda. so domneva. da so bili ujetniki odvedeni v Albanijo. »Jug. zunanje ministr- |/UTROško ZDI^VJES^ > \ TI OSKRBA MAITiaNSTVA^ |[ OTROŠKEGA ZPRAWA fflf H u Hi iosMib tflso pvf* Jr^" V »•^Jfl n~t~F Sodco sa Umi SL^M } n}a* b jiaiif in tati, [CjŽJ Id to TaUbe vradnarti •ktisisalOT«. JJF ( M OdoU i* bnaitor *» /J 1 8MES n TmJ imm ta s» JE&J is«i Tofc£a. Z»b M sue rdi rradaa pria*> gL^V w bsi pcjjnflsa s pod^o^ S n pojaoiU o txa prsd* < ČLANEK 151. Knko se lahko prepreči slepota. : luhost in stalne poha.bljenosti. Največje pazljivosti j- treba • - ri eišč-nju « i rakovih .»'-i. us j ■ «'-a in u^t. Važno je ohranit:" te /.tu vrirane čiste š > *>oVj važno ! j.-, da .r ii pri umivanju ne po-u je :e. 1 >"i jv»roč.: ii va je «ua j-čj;t -.už:iosi. Pri umiva::ju ne -.-Iiiri.ito nobeniii ra -imrljivih :i«»vl ali Hiil.i /.t pri; rostr> ie c-i je v ': e.ro"-!; va r«z>iop-ina borove kisline 'b«»ric acid •ir 1'! k ) d bit • v lekarni. To -j • ! ar .o :.i a' ti^-•p-tiču". ;ca - ! " ••• - < !.r • "-i. no- in u-t i i>n i - •" - t ■ t . ,i v • ! ".' KI1 _»••• • . _M >a:i ri : a*a. *«• ri'irir'-ma p:-i ' u;?'»r«»b;» • |~p Mnso I; i,;:';" v b k:i"ni. kler je }\::/Ve - • /; 'o svrho. \*sa:k< ?v. ■j I lara s-, p.., -nn :e samo enkra! , v:--!už«*vati. Pri mnivanju <>č" • po - l UŽU j * i e' s t ■ -ja !':;• "_r f i:i ••:• .:a v-->k > o! .» |H>-«'bi-j. \" ;:k i;!<> i-' ir '•pomaka"". mtp.aik ' livade tekočino na b'avro. ka4 ,rr i ' rab"" za ei?č.-n!e oči. T >k« j • • v.-»a i*e 1 < k I i p-i umivai • -m:s-\ :j• ii-is. P'- vino račr.'-< uum r' < I raka. - i :»:» r ' :a lji Mint": rek-.. (V •••• »:ia kat«--/cinika!i t-o:--_-a ! ' -ov javi i-; da rdei"-'»a. ojeklinr ;:: k a i j>edr>H «r; •- "■• e ni 7d/a-"-'•. Pok i -i*'- / »r«-m k' r i : • " it-* otroka a bli/njr ' va v-' v :•!•> p-'sTrjo. M• •• j - • lo va fvfreka -!< pata :t'i ii -led ' ra mc»rate- »akt>j vp-a^at' " ini vn !«";< . i -ive: i zdravnik 1 i *ake.| ■: r»k t i ; •. l:ihk'» na; /siv !l I ;{«>.: i več za va"<»yra otroka. ko? '■■ " . ira klicali p- zn<* ■ . i l*r :? ka^t "iii eiroc b Js> t ;i:o ' no rojstvu i>oj.:vi.:o n k • v -s- i -'Obabli«"*' iJi. k• »r ra i>i:me" kr.-i j . ... j «.••»• no«.re. '/v-hI jeni ko'k i a'i /a - j • ai/i nost. V tibkeui -:;: : ■! n< mete i ■: i s t i t i otroka, da bi do/:»š • X«' sijic" • s« m: !:■ . da bi Vs "I - - -, i i i - i .i .• iZ'i.ml". ko ho f-vek I "s t: ve • | . j -ji. 'lak:.j pek "if"' • z !:;•- i ka ; j -e !iokn:,; ' ■ ircjovcmu skb-pn I '/.ira vn;k bo d, o be":> če ' tre r, i !-a takoj pr ičet: zdra'*:;":. a': na . -e p« čaka. Ali beste ščitili svoje otroke? Ali Me ■ ni Visi .1 1 u !;. ki n«i- !ij... da trpi v-.h-i pr» hrane b 1 r iu /• č:i"h fitr« k v te :emci'' 'i.iša h .' — Pn i-kava j ' b ir.iala. da v Xt v/ \ oku aiei - ! " i::iij' ' č-e-kiii r»'rek b- nekako " 17. o br. t: k b. ki so pr\4ivr--tr." ra z iravja. Ii »ra:i k' ' * ;d r.ivn • t!--■•••! lahko ti j • v-Vd teja n-* 1 at:i'"_! i. o«;<■<••• -.> vm :ia ! koli 'boi'iain b ni oir.i-i. ia sta i:i a it«* za v« lajo nevaaao li * 1 -.labe i r« brane je oma- "a:i v< ■ <"lov» : ki ->?t mi. l\ / ; .i d • t =»in -kpa-:i /nameiii. dokler ni boh'/eji ž naip-ed.e.-ab Vzrr k shd).- prehrane j.' bodisj rezarb^*na hrana ali slaba pr»--•u ana. (V pri' ."la!»k»- v-ak teden - ? r jih spravite za hodo<'-o upora-i bo. stvo je zaprosila albansko vlado naj preko ovojih oblasti ^rori vse. da izsledi kačake in osvobodi ujetnike. Iz Beograda je odpotoval v Ohrid žandarmerijski komandant Tomi«', ki bo o-.-bno vodil zasledovanje kajakov. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Te dni sem čital jako zanimivo dogodovščino. Tiče se dveh prebrisanih Judov. Sicer ni moja navada, da br v svoji koloni o Judih razpravljal. Ta patent je prevzel Rev. Trunk ter je pred meseci napisal v edini slovenski katoliški lUt v Ameriki tako packarijo, »la bi moral precej časa zastran nemoral- sedeti. ak«» bi ga kdo javil na pristojnem mestu. V Kosmato literaturo prepusi»^ ledtcga Rev. Trunku. O JndiS •>0111 ]>a povedal j>ovsem nedolz-i no. toda zanimivo zgodbo. * 1 Nekje, recimo v New Vorkif, /ive! židovski zdravnik, ki je ' imel navado računati bolniku za prvi obisk deset dolarjev, za vse nadaljne obiske pa samo po dva dola rja. Jud Fajteles se je nekega dno jako slabega počutil. Boječ m- zh svoje življenje je sklenil iti k niu zdravniku, katerega ni še nikdar videl. Vedel j«*, da ga bo prvi obi^k veljal deset dola rjo v. vsi nadaijni pa po dva dolarja. V svoji židovski premetenosti je napravil lep načrt ter ga .tudi i/.-. r.šil. Na vsak način je hotel pri-•i cd i* i osem dolarjev. • šel je k zdravniku tor ga po-•uravil z be.-edami: — No. go-sjvnj. doktor, že zopet«, setji tukaj-Malo boljši sem -ieer kot /adn.f-f etb 11. toda kljub temu me še vedno lioli. Židovski zdravnik ga je po-/ledal izpod očal ter -i mislil, čakaj tič- k! Ne boš me presleparii. Fajteles je pa položil na mizo Iva d lrja ter rekel: — še en-kral nir- ]»reiščite. gospod zdrav-lik. Zdravnik je spravil dva do-arja ter mu ukazal, naj se sle-•e. Začel ga je najprej polivati z nrzlo vodo. potem pa mazati s •irenovo kislino. I "kazal mu je de->ftkr;t* poskočiti, globoko dihali, kašljati. itd., kot imajo pat' zdravniki nax'ado. kad«.r skušajo »lor gnati bolezen oziroma njen v/.roki' Bolniku je vse to že pre-eda-"o. pa -i j-- mislil: — Kaj zato. osem dolarjev sem pa vsee.110 i>rl-štedil. Ko j«' bila tiržavna preiskava končana in ko je bolnik oblekel. je sedel zdravnik k mizi m začel nekaj pi-ati. Bolnik j<* sti>pil k njemu ter ga vprašal: — No. kako je? Kaj naj storim .' ^dravnik pa odvrn«*: — Z«- zadnjič. ko ste bili vprvi«" pri meni. sem vam povedal. da je precej nevarno. Le še naprej uživajte ti-ta zdravila, katera sem vam zadnjič zapisal. * Dandanašnji -e do^ti govori o premogu. Kopači trdega premoga --o za-štrajkali. Tnli premog je že vsaj v New Vorku po trideset dolar- je v tona. Da se e|ovek ogreje, je tre'ba loliiti nekako nadomestilo. Priporočajo nad« mestila v^ake vrste. X»'kateri priporočajo m»'hki premog, nekateri drva. nekateri toplo odejo in obleko. * T»» so dobra nadomestila. Kot mi je dragi rojak povedal. j»- pa izborno nadomestilo za premo? par kozarčkov dobrega, predpro-hibieijskega škotskega žganja. Te- dnt je poročalo časopisje, da je bivši francoski ministrski predsednik Clemeneeau nevarno zbolel. Včeraj je- začela krožiti po Parizu govorica, da je Oemenceati že umrl. * Kot je že sam ponovno izjavil, je že zdavnaj oklenil s svetom svoje račune in je navsezadnje vseeno. če je živ ali če je že mrtev. Poglavitno je dej«rtvo. da je začelo umirati sovraštvo, ki ea v» c 1 - ■nstrariT med narodi. ( Tn še bolj važno je. da je ver-saillska mirovna po^odha, katero je ustvaril Olemeneeau. se:.• ^ hjx'JN!pd«U M't'iuftmaiM.«' QLAS NAR6DA. 19. NOV. 1925. Dopisi. bil kriv žvižg. Kapitan pa baj» dolži osemnajsti amendudeut. Ljudstvo kritizira kapitana ja-demiee. češ. da bi bi lahko veliko te zmešnjave preprečil, ako bi bi) "vzel za to vožnjo le izurjene mornarje. Ljudje so tudi pravili, da je kapitan ob času nevihte spraševal, ako je kdo navzoč, da bi znal na harmoniko zaigrati '"Nearer My I God To Thee", da tako poiuiril ljudstvo. Ker pa ni bilo nikogar, je izgledalo vse kot nekaka večerna molitev. Vseeno smo pa srečno prijadrali nazaj na obrežje. Hvala vsemu moštvu za vztrajnost. Le korajž-no naprej iu nič strahu, ako jo kdaj morje nekoliko razburkano. Pri tem se dobi veliko dobrih skušenj. Dospevši na veselico, nas je pi? zopet spravil v ravnotežje iz Ljubljane došli slepec, nalašč na to veselico. Že njegov prihod v dvorano je napravil lep vtis na občinstvo, da ne govorim o pomenljivem govo-ru. o stanju slepcev v Jugoslaviji.: Poleg tega nam je pa še tako sočutno zapel ''Le enkrat- bi videli soseda oči" s spremi je van jem violine iri klavirja. I>a. le Mr. J. Garbor je zmožen za »tak nastop. Le tako naprej, da Vas kaj kinalo zopet vidimo na odru. Hrabroslav. San Francisco, Cal. Skoraj vsak dopis iz naše naselbine se prične z delav. razmerami ali pa s poročili o društvenih prireditvah. .Jaz bom pa to pot to opustil, ker rojaki že itak vedo, kako obstojimo. Bom pa malo opisal naše družabne razmere, tako da bodo cenjeni čitatelji Glas Naroda tudi kaj slišali oziroma čitali. kako se imamo in kako po-; rabimo naš čas. kadar nismo zaposleni pri delu iu pri društvenih: prireditvah, ali pa doma pri družinah. Marsikateri rojak in rojakinja ve. da mi Slovenci v San Franciseu se nič kaj dobro lust rinjamo z Volsteadovo postavo. V rok temu je. ker je pač kalifornijsko vhice preveč dobro, da bi ea zaničevali in pustili pri miru. Tega pa ne! Grozdje je poeeni m naše kleti so p Ine letos bolj kor kdaj prej. Veselic imamo precej. društvenih in takozvanih privatnih 'Par-tves". posebno teh ne manjka. — Skoraj bi rekel, da je ni sobote | ali nedelje, da ni kakšne domač«', zabave na Slovenskem hribu. —^ Bodisi je praznovanje rojstnega dne. ženitev, krstija, in če ne dru-; gega, pa vsaj "surprise party". No. mi ne gledamo, kaj Je. samo da je zabava, kjer se podomače pogovorimo, plešemo, pojemo m; sladko vinee uživamo. V nedeljo dne 8. novembra smo i se zopet prav po domače zabavali pri dobro znanem rojaku Mr. m. Mrs. John Fugina, na San Bruno Ave. Omenjena sta priredila party svoji hčerki Marv. ki je dotiČne-; ga dne praznovala svoj dvajseti j | rojstni dan. in mlademu- sinčku j Stanku Via dimi rju Fugina. ni je i bil tega dne krščen v tukajšnji slovenski cerkvi. Za botra sta bila I „ i serzant v armadi Združenih dr-i žav Geoi-ge Barich. podom a če Fi- i tlipov iz Starega trga in Mr. Jim; \ Rodili. Zabava se je pričela ob j dveh popoldne ter je trajala do , drugega dne do treh zjutraj. — j Pri tej priliki je seveda tekel oni "'od zida". Cc bi hotel vse okušati. bi to vzelo preveč isa. toda reči moram, da je bila to najboljša zabava, kaj' se jih.jaz spominjam. Mrs. Fugina je zelo dobra kuharica. Miss Fugina pa izvrst-; na natakarca. tki je jako pridno stregla gostom s piščanci, potleo in izvrstno kapljico. Seveda ne smemo poaabiti Mr. Fugine. # kl ! j zna narediti tako dober vinski sok ' in tudi zato. ker je s pomočjo Mrv j Fugina take* lepo okineal plesno i sabo s slovenskimi iu ameriški-i mi zastavami. Skoda, da ni bilo i tu Terbovče ve»a Toneta! On bi I gotovo povila L imena vseli roj. j ker jih pocnia bolj lrot jaz. Xavzn-| čili je bilo tudi dosti slovenskih ; in hrvatskih deklet, ki so krasile prostor bolj kot vse rože rz vrta. Pri teh rožah pa jaz ';biiam" Toneta. — Kakor se mi zdi. so godci morali bit.i tudi naslednji dan trudni, ker igrali so ves čas. in SREDNJEVEŠKE IGRE V ŠPANIJI mm mmm *r*sm ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI ] (Foreign Lanfluag« information ••rvlca. — Jugoslav turMU.) PRAVOSODJE ZDRUŽENIH DluŽAV. Katera so federalna sodišča? o ostali nekateri v dvorani, ki t so hoteli. ostjajo teoretično in praktično last tudi azijskega kontinenta. Japonska je že daleč spre- \ daj in se je v teku par desetletij uvrstila meti svetovne velesile. Turči ja je v teku par let pod Ke-malovim vodstvom tako energično odvrgla azijatstvo in postala naj-! modernejša med modernimi državami; kar se je zgodilo od 1. PMS do dane«, to je skok ne čez desetletja. marveč preko stoletja. In vse to se je posrečilo energičnemu delu močne osebnosti Kemalove. Kitajska se š" bi m* i v svoji notranjosti. ali jasno se vidi. da ideje in . stremljenja, ki jo danes prevevajo. morajo prej ali slej privesti do zmage in notranje konsoli laeije Ter vnanjega povzdiga. V Indiji, v Egiptu se še bori stremljenje po kulturni in politični emancipaciji z angleškim odporom. K tej vrsti narodov, ki >e nahajajo na poti osamosvojitve, stopa sedaj tudi Perzija. Tudi Perzija se učvršča v krog narodov, ki so \-stremljenju po temeljiti notranji reformi dosegli prvo. brezpogojno 1 potrebno stopnjo. Tako je presoja- : ti najnovejši preolirat v deželi, odstavitev šaha in nastop Rize kana. Predvsem je naglasiti. tla tudi i Perzija ni v narodnem oziru enot- j na država. Tu vlada nasprotje me i ( azijskiftii Perzijanei - domačini in ; turško - mongolskimi priseljenci, ki so udrli v deželo in ostali v njej. Najmočneje pleme med tem turškimi ljudstvi so Kadžari. katerim pripada tudi odstavljena dinastija. Njen prednik Mu ha med kan je s svojim divjim ljudstvom podvrgel Perzijce. izbral si Teheran za prestol i co in od leta 17M."». vladal v državi. Odtlej je bila ta dinastija na vladi neprestano, ali nikdar se ni mogla zlili v eno z narodom. in tudi Perzijei se liso popolnoma sprijaznili z njo. Tekom zadnjih treh desetletij sr. pričele moderne ideje demokrat iz-ma in parlamentarizma prodirati in pričele pridobivati pristašev med izobraženci, ki so prihajali z evropskih šol. V Perzji se je pričela borba med absolutizmom in demokratizacijo, med reakcijo in parlamentarizmom, in takorekoč se je avtomatično ta borba naprednih elementov obrnila tudi zoper šaha in njegov rod. Toda v oni dobi je imela carska Kiisija v Teheranu, ki se je nahajal v ruski interesni sferi, odločilen vpliv in kadar se je šahu godilo slabo, je poklical na pomočniške kozaške divizije, ki so kmalu postavile nepremagljive« barije-ro težnjam demokratizacije. S propadom earizma je izgubi! tudi šahov absolutizem svojo močno zaščito. Mladi šah Ahmed se je skušal nasloniti na Anglijo ter je sklenil L lf>19. z njo pogodbo, ki je dala Angležem izredno velik I vpliv v deželi. lih UOs S t Vi j IjlU V prejšnjem članku s::to govorili u delokrogu oziroma pristoj- c iio»ti f-deralneea l>ravos-.v 1 ja. I - 1 štanovitev le enega federalnega I sodišča, namreč Vrhovnega Sodi-j Š'-H ^Združenih T)ržav. izvira tli-!, rekttio iz KcMistiTucije. Ista dolo-1 "a. v kakih zadevah Vrhovno So- i ci.š e m druira federalna >s" dišča naj bi. lo kompetentna in kdo naj imenuje sodnike Vrboviirira Sodi- j ' šča — namreč pred>ednik Združenih Držav '/. nasvetom iu privo-' Ijenjem Senata. Kmist itueija pa', je vse natlaljne podrobnosti in or- i ganizaeijo nižjih federalnih sodišč prepustila Kongresu. Vsi,.d te ustavne določbe je Kongres u i - t;i no vil ve s sUtem nižjih federal-! nih sodišč in tudi večkrat s]>reme-j nil ta sistem. Kongres tudi dolo- i <"-;•. kol:ko naj bo teh sodišč in i k.je. ši »vilo sodu kov i:i delokrog ter pristojnost p trebna za! pravokrepno odločbo. Sodišči pre.trešuje vsako pravdo dvakrat. Ko s,, ugotovi mnenje večine, eden izmed sodnikov i/piše to mnenje. Sodišče potem pr< gleda ta spis. j pred no ga izda kot ra/sodbo -o dišča. V slučaju, da niso vsi sodniki i-atega. mnenja, sme eden iz m "d sodnikov izpisati in obelodaniti tudi mnenje manjšine. i i Okrožna prizivna sodišča ; Takoj pod Vrhovnim Sodiščem1 i ' stojijo okrožna sodišča t Circuit 1 Courts of Appeal). Kongres j,, u-| stanovi! ta sodišča, da nekoliko ! razbremeni Vrhovno Sodišče.' I Kongres je razdelil \ Združene Države v devetoricn okrožij ''circuits in ustanovil za vsako okrožje po eno okrožno prizivno sodišče. Circuit <*ourt of Appeals }.• prizivno sodišče proti razsodbam najnižjih federalnih sodišč 'district courts'. V velikem številu slučajev je razsodba i"ira pri/.iv-; nega sodišča končno vel javna, tako. na primer, v pravdah, ki - ■ nanašajo na federalne davčne in 1 kazenske zakone, na spore med i : uozemei in državljani ali med državljani raznih držav. itd. Okrajna sodišča i Okrajno sodišč.« C. S. District Court) je tiajnižj" fedcra'no -o dišče. Kongr' s je razdelil vso dt -I že'o v devetdeset fetleraliiih okra-' je v 7. eiym okrajnim federalnimi j sodišč ni za vsakega. Vsako sodišče ma cne-_r:i do Štirih sodnikov, j kar je odvisno od količine tlela jtiotičnega sodišča. District Court zaslišuje spore in obravnave o prekršit vali. ki >••»' nanašajo na fe-derealr.e zakone. Pravde, ki spadajo v delokrog teh sodišč, so. med drugimi, one. ki tičejo pre-greškov proti zakonom o po.-t\ | ba.nkarstvu. federalnem davku. > avtor-kem pravu eopvrighi ' . hranilili. pri>eljcvjniju itd., kako: tudi pravde, ki se nanašajo na j fe 1« ralue trgovske zakone, zako ii«* proti tnisforn "'Sherman Anii-Tru-:-ia\v ild. Pciebna federalna sodišča Pt^e'ma federalna -oilišča sta Court of Claims :n Court of <'ijs-' loma Ajipoal. Court of Claims, ki __ -_j___ S pota. Ker se mudim v Chicagu letos j več kakor drugo leto. zato sem obiskal tudi West <*liicago, ki je prijazno, pa bolj fannersko mu-Ma, oddaljeno od hrupnega življenja ui večnega ropota, kjer ni tako velikanskih množic ljudi, kakor v milijonskem mestu Chi-eagu. Velik park je za.jmščen in prazen, kajti tamkaj je, kot sem ž»* svoječasno omenil, shajališče .brezposelnih, ki v poletnem času taiu tudi prespijo. Kdaj je pa tudi' te zima pregnala. Zdaj pa nekoliko iz West Chicage. kamor me je povabil rojak, s katerim sva 'se, zadnjikrat srečala pred kakimi1 25 leti. Poleg njega sq tam še tri d mige slovenske družine, sicer pa je tam največ Nemcev in drugih. Toda kot so mi povedali, je v oko-] lici več štajerskih Slovencev, kij se pa baje tudi prištevajo za Nemce, dasi nekateri teh niti nemško! ne znajo. Ob Lisičji reki. ki leno' teče v velikih ovinkih tja doli1 proti Aurora, lil., sem videl lepe I kmetije. Tamkaj me je vozil moj; prijatelj J. Henčan. za kai* sem: mu zelo hvaležen. On mi je raz-' kazal tudi delavnico, v kateri je zaposlen kot preddelavef*; v nji izdelujejo priprave za vrtanje in iskanje olja v globinah zemlje. 1 Drugi trije rojaki so trije bratje! in imajo tam kontraktna dela za j polaganje cevi ter dniga mestna j dela. Z Mr. in Mrs. Benčan smo' se peljali po okolici, in kar me je1 najbolj zanimalo, je bilo zavetišče na osemdesetih akrih sveta, ki ga lastuje tam i Zborna Moose or-j ganizacija. Na tem prostoru so ve-i lika. lepa posiopja zavetišča, in j vsaka država ima tu svoje poslopje zjt vdove in'sirote, člane njihove podporne organizacije. In da vidite, kako je ms,-, tam urejeno! / V takozvanem Mooseheart je veliko umetno jezero ali bazen, kjer mladina poleti plava in se kopa. pa tudi druge zabave je tam dovolj. V lepih in udobnih stanovanjih zavetišča prebivajo otroci, ki so razdeljeni po starosti. So tam prav mali otroci, ki jih strežnaice skrbno negujejo. do 4 leta stari Ji pa že pridejo naproti, kot da bi bili hvaležni /.a obisk. Ker sirote svojih staršev niso poznale, zato se ti "hudi dobrikajo. kot bi videle pred seboj svojega ata ali mamo. Imajo lepe čiste postelje, lepe umivalnike. čiste brisače, milo, glavnike, krtačice za zobe itd. Vse to je v lepem redu. — Ko jih opazujem pri delu vidim: eden dela majhno ma.šinerijo, drugi stol. tretji mizo; že sedaj majhni se vežbajo, z večjim delom pa nadaljujejo, kadar odrastejo. Razumljivo je, da imajo tukaj lepo obdelana polja in lepe parke. Nekoliko naprej je zopet živinski hlev in zraven higijenično urejena mlekarna. Spi oil, pa je tam za vse dobro preskrbljeno, to svedo-či rdečelična mladina, ki se ku-rajžno in uljudno tam okoli kreta. Ob malem gozdiču je bilo kakih pet mladih fantov in eden je ubil dolgouhega zajca. Vprašali smo ga kje ima puško, on pa nam je pokazal palico, s katero je lopnil zajca. Taiko .so imeli lahko za večerjo zajčjo pečeniko. Za to Moosovo zavetišče je tudi mnogo žrtvoval Davis, ki je v nekem glavnem uradu v Washington^ D. C. Ko sem vse to videl, sem se spomnil, da smo tudi Slovenci svoječasno govorili o svojem zavetišču, toda ostalo je vse tiho. Mi imamo pa toliko Jed not iu zvez, pa se nihče ne gane. Samo letos je imelo pet slovenskih organizacij svoje konvencije, na katerih se je zapravilo trikrat več kot bi se. če bi brli bratsko združeni. Dvomim, če se bomo kdaj zdritaiLi vsaj a- toliko, da si postavimo svoje slovtmsko ZJrvetišee. Matija Pogorele. I B&rberton, O. Do igo smo pričakovali natančr nih podatkov glede veselice, ki .so jo priredil« vsa tukajšnja sloven ska društva, v korist slovenskim slepcem. ročilo veseličnega tjnika Mr. J. Š. i pripomniti sledeče: Vem da ima-i! mo ali imajo nekateri rojak: tako- ii . rekoč vezane roke. Mogoče, ne- , r » katerim ne bode prav. ako odkri- . to povem, da je bil že zopet G. N. ^ i i prvi posredovalec za prireditev » j te veselice. V štv. 181 G. N. z dne h t 4. avgusta smo čitali dopis s podpisom Jakob Ša.bee. v ko jem p»-|J . ;šc: Kdor čita list G. N.. gotovo ni t i prezrl apela glavnega pevovodje j . Glasbene Matice v Ljubljani. Mr. ,! Hubada. glede največjih sloven- j škili revežev. vojnih slepcev. V j i j drugih stavkih Mr. J. Š. apelira jj • i na predsednika dr. Domovina, da . j stvar na društveni seji članstvu i nekoliko bolj obrazloži. Toraj ide- j -jja je bila zapečatena v G. N. po . Mr. J. K., zakar hvala obema. 2 i Nekoliko pomote je tudi v stcl-i i i mentu veseličnega tajnika, da je|( .^dalo društvo Domovina dvorano j ? brezplačno. Račune smo videli, da i je bilo za dvorano plačano $10.00. i j Dvorana stane $35.00. Toraj je i > j pustilo omenjeno društvo $25.00 L i | v korist slepcem, za kar mu lepa j - hvala. 1 ! i Veselico s0 pa priredila vsa tu- ^ - i kajšnja slovenska društva z ena- - j ko požrtvovalno*jo brez izjeme. ( I j No. kako smo se pa kaj zaba- | vali na tej dobrodelni veselici? ^ Program — pardon — riačit je (< , ;bil zelo lep. Zelo smo se ga vese- i ' j lili. Najl>olj smo pričakovali vož- | ^ 1 nje po "Adrianu". | \'se se je M*šilo dokaj v lepem j -redu. kljub temu. da smo bili raz-ji nih prepričanj in strank. |>a naj j I . si bodo posamezniki ali društva. ■ Tu ali tam se je seveda kdo ne-i ' i koliko preveč navdušil, so pa se-. i ? j veda "ta velki" takoj napravili \> ! red, in zopet je šlo vse lepo da-i' ] Ije. Ne smemo pozabiti orehester. j i ki je igral brezplačno. Kar se ti-! I ! če od moje strani, ne moreni di- j ij ( . rektno pohvaliti, kajti nedostatki i ; šeuega kapitana, ni bilo mogoče! 0 spraviti moštvo v pravilno posad- { 1 ko. Tisti, ki so navadno imeli po-! u sel na vrhu. niso mogli nikakor | n do vrha. Tisti pa. ki so imeli po-, a stl spodaj v najnižjih prostorih a se kar niso mogli razumeti med -eboj. Moštvo v srednjih kabinah i. je sem in tja drvelo, posebno pr-ii I Voletniki. Mornarji pravijo, da je Pred kratkim so se vršile v madridski areni, kjer s,, ponavadi vrše bikoborbe. srednjeveške igre. pri katerih so nastopali igralci v srednjeveških oblekah ter so se borili v. rapirji. / sicer vse. od "Cliarlestona"" d-o srbskega Kola. No. pa j i»rot^ jutru itak nismo ve leli. ali ]il*'5c-mn Kolo ali Charleston. Kot sem videl po darovih, ki ji!i je dobila Miss Fugina. ima ona veliko število prijateljev in prijateljic v slovenskih in lirva-t.sk i h krogih. —-No. f^ij ni čudno: dekle je lepo. mlado in povrh tega pa š«' precej aktivno pri tukajšnjih društvih. Botra sta se tudi do'>ro postavila in obsula malega Stanka z darovi. — Družini Fugina In malemu i Stanku želimo obilo sreče in veselja. tebi Glas Naroda pa ohilo novih naročnikov! Eden navzočih. / Chicago, II!. Poročati nimam ravno važnih novic, ker pobirati dnevne novice. m' lie izplača. Nesreče, hudodelstva. umori itd., to^je nekaj i vsakdanjega. Napisati pa želim nekaj o veselici, ki se je vršila' dne 14. novembra. Priredile so jo! ženske, namreč tukajšnje- delavke. slovenske žene. ki so Ustanovile svoj klub. Krstile so ga na ime "Died". Pomen imena, mislim, da si zna vsak pravilno lol-mačiti. Bled je kraj z najlepšim jezerom na slovenski zemlji. In po ustanovitvi se je pojavila ideja med članicami, kako bi se moglo kaj pomagati ubogim rojakom. ki nimajo ničesar na svetu. I "soda j i m je vz.-la najdražje, kar .more človek izgubiti. — vid. Po So. Chicago se kaj rade rode ideje za dobro stvar. A sedaj vsi po-ilitiki. kritiki in sodniki niso uvi-^ tleli, da l»i se lahko nabralo v taki naselbini, kakor je tu v Chi-; ca go primerna svota za slep -e Slepci so vredni ene solze in enega dolarja od nas. ki smo srečno j pravočasno odšli z zagate gro '.o-J vitega svetovnega klanja. A go-i tovo pa je Tudi. da se nekateri ne ; strinjajo z idejo za pomoč slepim rojakom v domovini. Bodimo kakor usmiljen samari-tan in ne kakor prevzetni fari-J zej. Klub "Bled" zasluži vsako j hvalo in priznanje, čeravno se j moški zaničljivo obnašajo na-jpram ženskam, in pravijo, da so i ženske le za v kuhinjo in za metlo, j A tu v So. Chicago -e je pokaza-j lo popolnoma drugače. Pregovor. : da ženske ni-o zmožne drugega, j kakor kuhati in prati, je prišel ob j kredit. Ne pišem rad. ali bi rekel iz srca. toda drugače pa resnica ni. Možje naj se le pripravijo, da oddajo hlače in lirimejo za metlo, še Mr. Grdina ima malo strahu pred njimi in tudi Koverta jih ! ima v želodcu. { Od moje strani do"bijo ženske v Chicagu na severni strani mesta vse priznanje. Cpati je. da bodo i kaj podobnega priredile tudi o-| «tale žene v Chicago. Ako malo i pomislimo, koliko denarja se iz-I meiVv popolnoma ničvredne stva-[ ri. lahko damo nekaj v dober na-, men. | „ Naj pridem zopet k veselic.. • Ciieležba je bila j>ovoljna. Toda jaz rečem, da se veliko rojakov ; viili po drugih veselicah, "kojih namen ni tako potreben in ple-j menit. Obiskovalci so bili pove eini iz sosedščifie. Klub 4i lega sodišča je dovoljen »rrziv r;a Vrhovno sodišče. ?,oiirl of Customs Appeals j« išje carinsko sodišče, ki razprav- v slučajih, ko s«* stranka pri-hlje pr -ti odločbi carinske oblaki Board of (teneral Ajiprais-t-s glede klasifikacije uvoznih >r« dnietov i't naložene carisie. Federalni sodniki C-.i varit "ij- Konstitucije so že-eli varovati neodvisno-t fe ier.d-ii!i -odtiikov. kajti v ne-cler s*e on "*do!>ro obnaša." To »menja, d-t v-ak federalni so 1-lik je imenovan doživotno iu da nore biti odstranjen le na podlagi po-eb/ •_•%•! -.ixhiega postopanja imp a hmeutN. Sodnike \"seh federalndi s0.|iš(" :me!'.u.je Predsednik Združenih Držav iii Senat mora 1 lobriti to imenovanje. Federalni pravdniki in marsa'i l'/.vrs vanje in u velja vljenje federalnih zakonov .j- v velikem 1 s; v-tva za pravosodje Department of Justice). Attorney - (»eneral imenuje navadno v vsakem okraju district fe kralinira uradnika, ki je izvršilen organ dotičiieira okrajnega se - J i šča. Ta uradnik --e imenuje l niti. d States Marshall. Kar je Slier:ff za drža\uo si, lišče. i<> je Marshall za federalno sodišče. On mora izvrševali zaporna povelja (warrants i:i »Iruvre odi-edl>e o-k raj nega ali okrožueira federalne. «ra sodišča. Ako se ktlo protivi izvrševanju njegove službe, on ima pravico pozvati državljane na pomoč. Ako mu li ne -morejo ali nočejo ipomagati. ou sm » zaprositi vlado v \\"ash.!iirlo:iu /.:! vojaško pom <••"•. vsakem federalnem sodišču se navadno tudi nahaja federalni obi»»ževatelj ali pravdnik. 1'nited Sia'es District A*iorney, Služba t"ira federalne tra uradnika odgovarja oni. ki jo izvršuje Di-trict Attorney z ozirom na tlržavna -sodišča. Njegova dolžnost je o!»to-ževati one. k: >o -«• pr"gre>il: proti federalnim zakonom. P0TV0JRJENE POTNICE ZA IZSELJENCE :\a Cružu je obstojala pos]ov-niea družlie **Iiad — komisiona i:: in od pravniški ]io-'l. ' s podružnicami \ Splitu. Sučurcu i:i Zai.lm. Pr 1 ki a kini mi je i/.\ ! >i-a proti I'-.j družiti razprava pr.-d porotnim sod:>---iii v Splitu i:i j" i.'ila izreč -na obs.-dba proti Mat -ju Nil šu. Vladimiru Pauiču in Ulji Bukorovi.-u. ki so mnogo naših ljudi pivvarili za v-dike vsoti? denarja. Družba je izseljencem i<-da.'ala potne li-t •. - v. da potvor-.;• ne. m je zahtevala za "general-; o j. »tiii -o po do 30 ti-o - di-iiarjev. Na razpravi s,» je oglasilo nr:u>go ljudi, ki -o bili na ta na-č u ogoljufani; družba jih je poš -Ijala čez Zemunik v Zadar in odtod \ 1 * ali jo. odkoder st) jj|| navadno vračali v našo državo. fMjsojeni so: Male Miloš, vodja družbe, na sedem let težke ječe. poostrene z enim postom na ine-• !»(•: Vadimir Panic, advokaf. na ' "i m• "scce zapora, poost rem^sra ejism postom na mesece, iu lica Bckorovič na tri dni zapora. Med samomorom matere rojen le dir je skočila v trop-ja neke hiše v Pragi 21-letna šivilja Marija Mra/ck. Padla je tro-toar ter porodila zdravega dečka. di č i«i je sama v>leni Ze več- krat .i«1 po-k i-ila siiuHMiior. pu -o jo vi' ino ovirali pri njenem po čet.ju. ali jo pa pravočasno rr.šili Pri l par dnevi pti napravila kar štiri samomorilni' |>.>n'.;uv v enem dnevu, k m> ojvi izjalovili. i. Lfluirjt va -i • na \ >.-_'o«laj prerr/.ala / britvijo vrat. 3'olicija jo ji' hitro pn-jvljala v bolnišnico. kj'.-r -o jo obvezali. Ker > » /la rane j> -o rt'-iu'. •><» jo /.' pi'* poklali domov. Trdovratna samomorilka j»> na povratku iz bolnišnic«* ponovila pi'oku«. ;ki ji j • preil dobro liro izjalovil. Dojnov s.- jf peljala z poii/t in-ko /.•bv.nivo. Nenadoma je >inila pokoncu in m- vrjrla ^kozi okno na drugi tir po katerem je b»*s drvel vlak. Strojevodja pa jo je pravočasno /.apa/il in u?ftavil vlak. f>*k< dovala. Zopet >o jo prepeljali v bolnišnico, \/. kafere po-.l;di pre 1 dobro uro mestu preko Seine iti se euglcdala v valove. Nenadoma jo je zopet prijelo in je skočila v reko. Za njo pa sf> pognal gospod, ki je šel baš mimo. in jo potegnil i/, mrzlih valov. Poklieal je izvoščka in jo prepeljal v bolnišnico, sedaj pa v drajro. kj»-r je še. ni-o poznali. Pri padcu je priletela Leloirjeva v p 1 • 1 v o vodo in se na kaminu nekoliko potolkla. Izprali so ji rane. jo obvezali in poslali domov, kakor so je to v par urah že dvakrat zgodilo. Trdovratna samomorilka je 'šla sedaj re-, d' mov in se izmučena vle_-'a v p"vs-vljo. Spala je nekaj ur. potem pa ji je zopet nekaj šinilo vanjo in ji ni dalo miru. ko se je spomnila, da je pravzaprav mislila usmrtiti. Segla je po steklenici jodina in ira popila. Tokrat je mislila. videli, kaj se je zgodilo. Popadli so jo in prepeljali naglo v 1 >1 nišnico. v kateri je Lila tisti d;u ž« dvakrat. Zdravniki so ji azpva/.nili /.« lodec in jo rešili smr-■} i S, daj pa -o se zaenkrat nehali sam Miori'ni poskusi. ^Zdravniki so 4li dvakrat na limaniee. tretjič pa so bili bolj previdni. Ker so u-videli. * kom imajo opraviti, niso poslali vdovo domov, ampak >n jo oddali v oddelek za umoLolne. Prevrat v Nicaragui Iz Mana.gno. glavnega nn-Ma re. publike Nicarajrna. poročajo, 1I2 j" biv.Ši preiUednik in vodja kon-Nervativeev Chainorro udri s svojimi pristaši v me>to P*r osvojil trdnjavo. Konservativci so poslali predsedniku republike Oolor-zanu pismeno zahtevo. da morajo liberalci izstopiti iz vlade. Raje predsednik Colorzauo ugodil konservativni zahtevi, da prepreči nadaljne prelivanje krvi. Neuspeh poljsko - litvanskih pogajanj. Iz Varšave poročajo, da >o sr poljsko . litvanska podajanja l)rezns]>ešno končala. Obe delegaciji sta podpisali zapisnik, ki vse Imje razloge za razbitje pogajanj. Neposredni razlog je nespo-razumljenje gled prometnih vpra-sanj. Eventualno nadaljevanj« pogajanj je odvisno od sporazn nia mejubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda ves.........40 Gregorčič, poezije trda ves........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda vez........ 1.10 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................... .40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in * prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez .................................50 Mlada pota, trda vaz.................50 Sto ugank ...........;..............50 V zarje Vidove, tr. vez. .......... .10 Vijolica. Pesmi as mladost..... . .60 i Zvončki Zbirka pesnij aa slovensko mladino. Trdo vezano.........90 J Zlatorog, pravljica, trda vea....... .60 J PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grunt) ...... $1.10 * Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 s Pomladanski odmevi I. in II. zv., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 1 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Ada- r mič) .........................45 1 16 jugoslovanskih narodnih pesmi i (Adamič) 2. zv................801J Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 L MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) I izdala Glasbena Jlatica.........40 1 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 C Domovini (Poerster) izdala Glasbena I Matica .......................40 I Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 S Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 1 SAMOSPEVI: 1 Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 S Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 { Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Ma- 1 tica .........................45 j MEŠANI ZBORI: ^ Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena ] Matica .......................45 ^ RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: ] Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 1 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala 1 Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranj- ] ske šepre in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj...........1.00 1 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 , Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre- j mlievanjem klavirja...........15 , PESMARICE GLASBENE MATICE: 2 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 i 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 j 3. Narodne pesmi (Gerbic).....3U ^ 4. Koroške slovenske n&rodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 j : MALE PESMARICE: St. 1. Si-bske narodne himne.......15 ■ Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 j §t. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 ; Št. 8. Slovo .......................15 ] Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 ' Št. 10 Na planine................' .15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 • Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 ' Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) ..............."..........25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; ! Na dan; Divna noč...........40 | 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem oven- i čam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri s vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; VeTSerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja,- Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. L; Zdravice H.; Oče večni; Tone solnce ...........75 CE&KVENE PESMI: ' x Domači glasi Cerkvene pesmi sa mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 ' 32. Tantum Ergo. (Premrl).........50 PMm |>esmi za mešan zbor. — (fcfttner) .................... JBO Slovenska Sv. Maša. a mešan zbor, s spremljavo orgelj ...........5G . 10 EvharistitSih pesmi za mešan zb. (Foerster) .................. AG " 12. Pange Lingua. Tantum Ergo G«ai~ tori. (Foerster) ............. .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na east svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl) ......... .50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. V, (Foeerster) ................ Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Kissa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremu8 pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITEE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Ba.iuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. ,Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)......50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri.___ (Jaki) ...................... .40 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20x Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur^ (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Pozdrav Gorenjske j, valček ....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna- noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Ten- \ neasee, Oklahoma, Indians, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, __ vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2 00 Prorokovalne karte .............. $1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.* Knjige pošiljamo poštnino prosto. . "GLAS NARODA" BLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St, Hew Tor* GLAS NARODA. 19. NOT. 1323. KORZARJI. I tu. nima v žepu uiti beliča, pa je še vedno tako podjeten in drzen, kakor je bil nekoč, izkratka cel Flibustejec, kakor Bog ukaže, samo da je brez sredstev, brez ladje in brez svojih tovarišev. — Te kastiLske opice mi bodo mojo ladjo drago plača e. in še dražje moje poklane tovariše. — Pri tem krepko j>otrka po Tomaževih ramah : — To mi smeš verjeti, boter: za vsakega tovariša, ki so ga obesili, pobesim deset sovražnikov s svojo lastno roko. in za vsako polomljeno desko na svoji ladji jim odvzamem cel funt čistega zlata! Tomaž in Rdečebradec stopita v gostilniško izbo. Dan je bil vroč, grla pa suha. Na mizi. od katere je Rdečebradec baš vstal in h kateri v Tomaževi družbi zopet prisede. stojita že dva prazna vrča. ki dokazujeta, da se je Flibustejec že na vso moč boril proti suši. Sedaj je naročil še dva vrča in dokaže s tem, da mu prvi poskus zdi mnogo premalo. V resnici izgine mokrota iz obeh vrčev kakor da bi pihnil. — Kako pa s teboj, brate Tomaže — vpraša Flibustejec in nadaljuje pogovor. — Kako potekajo tvoje zadeve sedaj! Vem. da si prav tako bogat, kakor sem jaz reven, in v dobrem starem tovarištvu ti iz srca častitam. Vem tudi to. da si še nedavno poslal vse svoje tovariše z zajeto galijono domov v Francijo. Vse prav in le-l>o? Kaj pa potem.' Je li res. kar si pripovedujejo povsod i. da si držiš na krovu svoje ladje mlado špansko damo. ki si jo ujel in da se ž njo kljunčkata in srčka ta .' Kaj je na tem .' Nikar ne za rde vaj! Velja! Kar udari! Ni «ja na Tor-tugi človeka, ki bi znal bolje upoštevati nežna čustva ko Rdečebradec! Takoj t i dokažem! Ni še izgovoril in Tomaž ni i-mel časa, da odgovori, ko Rdečebradec vstane, skoči k vratom, pogleda po cesti in očividno najde, kar je iskal, kajti iz polnega grla jame klicati. — Halo. halo. kame-rad! Semkaj, semkaj, mali moj! Pri teh vratih vrzi svoje sidro! Tu povij svoja jadra! Za vrčem sediva tu s starim prijateljem in bratom, ki ti ga hočem predstaviti in ki ga nastani tudi ti v svojem srcu Zopet se vrne. sedaj v spremstvu brhkega dečka, ki je pa povsem brez brade. Ko vrže ta dečko svoj klobuk na mizo. pokaže naenkrat krasno grivo najlepših plavili las. povsem nepovezanih in široko razplet enih čez tilnik in rame. — liola! — vzklikne tudi došlec svežim, toda nekoliko ostrim glasom. — Hola. Bonny. stari ded! Kaj si se ga že tako rano na-srkal in še celo br<4 mene? Ti stari grešnik ti! Kdo je pa ta možakar tu * — To je pa Tomaž, da. Tomaž Trublet, o katerem sem ti pripovedoval že tolikokrat, da. . . ... da ti sedaj ni treba, da še iaj govoričiš, razen imena njegovega, ti brblja stara! Kapitan Tomaž, evo vam moje roke! Ugajate mi in vaša pokorna služabnica sem! Tako je Tomaž na svoje največje začudenje izvedel, da je ta Irrhki dečko v resnici brhka deklica. (Dalje prih odnjič.) NA POTI V EVROPO ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI HLOVKNSK1 DNEVNIK T ZDRUŽENIH DRŽAVAH F Ali T*S narieguje KAČELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Several Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašeij; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cena 25 in 50 centov. SSnlfrS iT" Severe'« Cold and Grip Tablets. Cena 80 centov. Ta dve zdravila so n?jbolja odporooč v »lučajih kalijo, prehlada in hripavostL r.t^THU. a»l u»Ot*wCO'J t, u»K«»ooa "» » Pred kratkim se je i>oročil kartoaiist Bud Kisher. ki objavlja v ameriških li*>tih svoji znani figuri ".Mutta in -leffa". z baronico de Heaumonl. Na poro«"no potovanje -ta -e podala v Evropo na paniibu * Leviathan . Iz spominov časnikarja. (Prevel F. GA rarjem niog«'l plačati pogreb -voje l; mat err. Nato -<» j«- — smejal. —— Rubriko "Za smeli in kratek čas" je polnil sluga redakcije — > ika rjami. i)e!a je bile ninos*«. plača nizka: tolažili ^in«> se /. idejo, da ko-ristimo v pro-vet nem »»•riru. "^ola" j«- najbolj priljubljena iir ra ljudi. Dečki in deklice, mož j«' ui žene. \s: s,« igraj«« "solo**. —; žurnalis: pa ima prijeten občutek fanta, ki nmrkira učitelja .za njega -o v vlade, stranke, ljud.ie družba, umetnost in literatura, -atno skupina drugih otrok, ki; j jih poučuje na domačem pragu.! _ i j] Daj«;! Min **kor:sTne informacije" I r m imel seui smolo, da si ljudje-po njih ravnali. To mi je pove- j dal šel* v « braz. C V hi ga bil po- j slušal. bi -i 1 > i I prihranil mnogo nezgod. (V svetujem potniku najkrajšo por r.i!"l Londonom in Ri-5 moii'. bo izgubil nekje v Svie: svojo prtljago a i p: b;> doživo' i " 1 ha varijo pri Doveriu. t • mu s\ ■ 1 j Mijen« amatersko fotografiranj«*, t »jra IkxIo aretirali kot ogledtiha •trdnjav. Nek mu znancu, ki j- hotel klubovati zrikonu i': poroči-! i i; \ Stockholmu biva jo'- > svoje imkoje.c ».t»proge, -t*m natančno r»picil v>e postaje. bolel:' i1«!. Režija je bi'a izborna. ("uiluo .!•' I *. am izluščiti iz objavljenih člankov. Dajali smo zaročencem dobro premišljene obširne nasvete. (V bi jih bili vpoštevali. bi krog naših čitateljev z novo zakonsko srečo vzbudil »upravičeno zavist vsega ostalega sveta. Naročnikom >nio dopovedovali, da si morejo z rejo domačih kuncev pridobiti lepo premoženje; to trditev smo u-temljevali z računi, statistiko. — Ljudje so s,, morda čudili, zakaj ne opustimo žurnalizma in se lotimo reje domaČih zajcev, tega rentabilnega po-la. Neštetokrat -eni dokazoval, da more posestnik dvanajstih zajcev in nekoliko pameti v teku treh let zvišati svoje iohodke na 2000 funtov ter da se to premoženje pozneje kopiči brez vsakega truda. Spoznal sem m nogo lastnikov domačih zajcev, ki •o pričeli z obligatnim ducatom, vendar sem se čudil, da nobeden ni razpolagal z dohodki 2000 funtov. Nekaj ni bilo v redu. Morda vpliva stalno obči vanje z domačimi za .je i na človeško pamet? Našim čitateljem smo sporočili število plešastih ljudi v Islandiji. Ni izključeno, da se nismo zmotili. Izračunali muo. koliko sardin je trtba položiti — eno tik o!) drugi — med Kino in med Londonom. To jo bila. brez dvoma, zelo koristna informacija. Razodel i smo nadalje, koliko besedi izpregovori na dan povprečna žena, in objavili smo še mnogo slič-nih stvari, ki >o utegnile razširiti obzorje naših čit atelje v. Nekoč smo objavili navodilo za zdravljenje krča pri mačkah. — Verjel nisem takrat in niti danes, da je mogoče ozdraviti ma.čko od krča. Naša dolžnost pa je bila. odgovarjati na vprašanja čiiatc-Ijev in naročnikov. Neki iclijort je stavil tozadevno vprašanje. Vos predpoldan sem -i belil »glavo, kako da bi mu odgovoril. Slednjič >em našel odgovor v zadnjem poglavju '* Domače kuharice"* stare izdaje. Ne vem. kako j«« prišla zadeva v t-o knjigo. Najbrže je pisateljica napisala to poglavje iz gole velikodušnosti. Pozneje sem si želel manj od njene plemenitosti: Dobil sem par ljutih pisem in tednik je izgubil štiri naročnike. Dotičnik je pisal, da j" moral plačati svojo poslušnost napram, našim nasvetom z razbitim porcelanom v vredno-ti dveh funtov, razen tega pa da ga ogroža zastrupljen je krvi. Toda recept je bil zelo enostaven: >1isni mačko rahlo meti noge ter jo rani z ostrimi škarjami na repu. ne da bi ji ga odrezal. Pozneje smo možakarju sporočili, tla se mora taka operacija izvršiti le na vrtu oziroma v kleti. Samo idijot da jo je mogel izvršiti v kuhinji Na* list »e je bavil tudi s problemi etikete. Citatelje smo poučevali, kako je treba nagovarjati lorda in škofa, kako jim je sreba- lšč< in svojega sorodnika FRANK STROJIN-A. doma iz Srednjega Lipovca pri Žužemberku. Zadnji njegov naslov je bil: Kuigettstown. Pa. Imam mu za poročati važne reči iz domovine. Ako je kateremu rojaku kaj o nj"imi znano, mu v priporočam. ako bi njega na to opomnil al; pa meni njegov na>lov poročal, za kar mu bom hvaležen. — Frank Strojin, 108G Addison R'd., Cleveland, Ohio. (3x 19.21.2o LEPA PRILIKA. j Proda se p(>s,.» yo na Stari Vrh-| niki š: v. ."». po.lomače pri Rodef J pod CVloiu. pešia Vrhnika. Sv« -I ra j«» okrog s(> j,,},, v n;l lepem |l»rosior:i in •"» talov gozda ; :> tale je č:nega smrekov'-'ga. "J tala .; • pa bukovina in hrast: - v -eli. naj ni i piše : Matija llode. Bex 121 A R. 2. Waukegan, El. <:*x 10.20.21) NAPRODAJ HARMONIKA i sloveii.Y«»I'il. "Služba", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y CI* 17.l^.lf> A.DVF.RTI9E ir. '11 AS \ \ROr. - J i juJio. . . Bojaznim mla«leničem snto pripomogli ,lo očarujoče «>k-retuosti po salonih. Ljudem obojega spola s].ni dajali potom diagramov plesni pouk; pomirjevali; •nio njihovo dvomljivosT v r«li j gioznili stvareh in predložen jim' je tudi bil moralni sistem, kakršnega s«* no bi sramovala nobena i -rižniea. Finaueijelnih u .spi hov naš li-r ni beležil, ker jo bil preveč - na-i preden. Zato je bila redakcija m;i-! loštevilna. V moj resor so spadali ; Nnsveti za matere". Pisal sem jih s pomočjo ločene gospe, ki je pokopala pet otrok in ker s«-m mi- : siil, da s,. r»na lia le stvari že raz llme. Hil s«'Mi avtoriteta na sled«-- i »"•iii področjih: — Smernice za notranjo dekoracijo. — Literarni ' nasveti >:a začetnike Nadalje. -Resen opomin mladeničem, i'podpisan striček Harry . Ilarrv: je bil tioher. pani' ten -starček in je ! poznal vse težave mladUi ljudi. \ Pri čitanju njegovih člankov mo-' ramo priznali, da ti nasveti niso ■ bili najslabši. Tiha. trudna i:i vase zakrknjena gospa je pisala kuhinjske recepte". o vzgoji in modi. Lastnik lista — vse življenje nisem našel človeka, ki hi ga bil glede n.'vednosti prekosil — je pisal splošno informacije s pomočjo konverza-eijskega leksikona. Nekoč smo ga opozorili, da jo odgovoril nekemu čiratelju. da je Ben Johusoji napisal ''Rahelais**. da iii s hono- NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brze in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE SANK 82 Cortlandt Street, Nev/ York, N. Y. -NAJSTAREJŠA JUGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVNI« A NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem tužno vest o nenaše zahvaljujemo vsem. ki so nas to-lažili oh britki izgubi ter vsem. ki so darovali krasne vence: Mr. in Mrs. John Oblaik. Mr. in Mrs. Gartner. Mr. in Mrs. Pohleven. Mr. in Mr*. Cankar. Mr. in Mrs. Hrbljan. Mr. in Mrs. ()>redkar. Mr. in Mrs. Ev-gene Wellar. Dr. Sv. Jožefa.- se-strieni Rapuške. Miss A. Mihevc. Miss Rozi Pohleven in Prances Telban. Zafujoči ostali: Frank Oblak. oče. Agnes Oblak, mati. Mary Oblak, sestra. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PIS (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane S3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlaccit Street New York. N. Y. »# i i ii I i t I II li i PRISTNA $20.00 SUKNJA SAMO S7.9S. MOŽ/F. p'jhjh m* ! To j' mi Jh s ti!,-n fd. f:nh /v h> tu iittHfli kitnih mit /i tj ru,no /"> fi/.ir /to-itbm Jii- ;/, • t;cni ." s'tnfo .!'•<. !l • : •:■■ • ••«•♦••1 !?v!j,.l --uUr ..,. k j-varili: n v«-11..... j.r «i .1. • in t.-r v rk. . i. t. da na.š< «-»n.i j >7 : ';•••!• • - r» «"- * 11 ji» n.»Rite tal: .. S t- j* nuil'o iit>iti prijat«-'jf iti kina!; k..n-«". n.i. f A SUKNJA VAM N U OI TROJNO SLUŽBO: JE VARNA PROTI VETRU. DEŽJU IN GORKA. N;i|»uvl;. t. I j- i i ti: jI- I.« So si. i l.'an.t.. !.i j- ziia:'<> 1.'»: pristno VZMSK« • HLAiiO '. J::k< ifiko, z » i».-«ll. tj., i • /. n<"-» z, trt« S i po rokav,: "•• • i Si.i. l;l.A«;<>M" j• p.ir plasti posebno pr»-;.arini-n-ea gunr..'. T., tri M;.«;-*. ir»r •• sti-njciia ui] tvorijo i l.i^o. k ;»• varno proti vetru. 'l<žju i:i j>- t •!»:,» br>:; n: ialjne tižc. To j. I:r:.si .i snknj:!.. p.. z.t:« s^itin! v. ovr:it»>;V« .tn. ki >■• ila i i mili o r k.i j'- m n-■ »• prip«-ti kr«>j; vra-t : Ir'.t ilvi. pr .-t.n:t pa n j . s l:r>'s,- Itoiximj in-'.-v. V»-":kus{ i d 1? d'» 4-i. Samo svil«- Imrvf-. Xt zamudite f* rmlot'itc prilike. Po-::i'tiiit si je stilu j. Izpolnite naš post h. n kupon 1u dnevno poskušnjo. Ne oci!jite denarja. Mi plačamo vnaprej vse pojj'jaine stroške do vaš:h( vrat. Vse. kar I lačate. je naša posebna kuponska c-n a ca-mo $7.93. kc vam je ta krasna suknja dostavljena. Mi imamo na tisode zahvalnih pisem in ra tisočo ponovnih naročil od prijateljev r.uših zadovoijnih odjemalcev, ki so na :astn; cči videli to čudovito razprodajo. | KUPON' 55A POSEHNO 30 DXEVXO POSKI'SNMO. | ADAMS MAIL ORDER CO., Madison <5. Union Strs.. Dept. &18. Chicago. III. Cospodje:i*|-o.sim vas. |Kišljite mi suknjo iz pris':..-ira "AZIJSKE« BI.AGA", velikost .............. iv. v:iA i>os«*l>ni ku|-jnski < -ni $7 T<» svoto l»cm plar-al. ko bom snktijo ^ i .r»- j«-I ii. Cc :>♦- b-. m zadovoU«*n z nakupim, \ain liom .■"Jkrij'i vrnil ter dobil denar nazaj. Ime ........................................................................... .......;.............. ................................. M»»SlO I lal^fA .................................. i »riava * / (Nadalje taji jo.) • t k ^—■ O ljubezni se nista menila, vsaj z besedami ne. Čim ^a bila Tomaž it. Juana sama in je sužnja odšla p.. opravilih, sla bila zopet stara n asprotnika, eden prijravljen na li. padr Tako je prišlo, da sta se oba ; išlo. da sta se oba nasprotnika r; zpovarjala na videz docela miro-Ij ibno, in le na tihem sta imela p ipravljene svoje zobe in krem]>-Od začetka je .Juana vztrajali iu bila mutasta. toda pozneje j« opustila ta način obrambe in si v/ orala boljšega, da tem lažje po- j k ii«- .svojemu nasprotniku. kako ! v -oko j«' nad njim in kako ga zaničuje. Tako je Tomaž izvedel za , e- lo vrsto podrobnosti, prigod in n ilenkoidi. ki s-o vse prikazovale n egovo ujetnico v najjasnejši leči. tako no tako vznemir- j j da. Vi«!«'! j«». da ni nič drugega '[ k > španska sestrica prebavne, do-l.rotne in mogočne maloneške De-\ iei z \*«'likih vrat. Stai>i Juane s ► \ S» \ illi po svojem rangu bili • sto na vrhu. Ker pa se je mnogo-š tviliieniu prebivalstvu Seville oil «" isii do časa zahotelo, da s«' nekaj I •si*' ljutli izseli i/, amlaluško do-j i iovine iu si poišče obljubljeno j r(s"..) v novi domovini, so imenova-i i visoki stai-ši Juane kljub svoje- I i iu najvišjemu rangu nekega dne , I lagovolili stopiti takšnemu iz-J solj- niškeniu oddelku na čelo, da i i»ov«'dejo v.se. 'ki -e jim žele pridružiti, v Za pa d no Indijo. Tako .o o«Išlo iz Španije več tisoč ljudi, moških, žensk in dece. in s prisego so se zavezali drug drugemu. <1h se bodo podpirali vzajemno in da ustanove tam nekje v širni A-meriki novo mesto, ki bi naj i>o-stalo m- večje iu se sijajuejše ko Sevilla .sama! To svojo prisego so Izpolnili. Predno je še poteklo de-.set let, je mesto. k«»je so ustanovili, Ciudad Real, kljub svoji mladosti že meti prvimi v vsi Zapad-ni Indiji! Juana je na lastne oči gledala razvoj tega mesta in se sedaj dela. — morda veruje sama v vse to, kur pripoveduje .svojemu jetničarju — ila ,je ona nekakšna kneginja t«"^a inesta. Kar ni mogla prenehati s pripovedovanjem o sijaju toga pravcatega svetovnega mesta. Na trgih stoje sami spomeniki velikih državnikov in vojskovodij, okrog mesta je vse polno obzidja in obokov, trdnjav, gradov, stolpov, citadel, kastelov in bastijonov, v mestu so krasna poslopja zasebnikov ter velikanske palače, na vseli so izklesani ogromni pleiueniški grbi. Tu je napri-mer palača kraljevega namestnika, |>otem velikanska mestna hiša, večja ir lepša ko ona v domovini, in ae cela vrsta drugih. Tu je pred vsem polno kapelic in samostanov, katedral, seminarjev, bazilik, velikanski grad pa služi nadškofu za presveto rezidenco. Vse ulice so tlakovane z gladkimi kamenitimi ploščami in .se vse leto svetijo, tako čiste so. Hiše so vedno na novo pobarvane, nad njimi pa žari ne-ugasno ameriško solnce kakor s sijajnim firne«em. tako kakor ipansko solnce nad . svilenimi in brokatnimi preprogami in zastavami, ki jih na praznike razpenjajo doma v Sevitti od balkona do balkona. Okrog mesta je nepre- - -■ . ===== i gledua ravan, polna samih kar najboljše obdelanih vrtov, ki jih je skoraj brez števila. Tik za njimi pa so prostrane poljane, obdelane in nasejane z vsem. kar dežela daje. Tu pridobivaš najlepše sadeže in najbogatejšo žetev in bero. Orede se pasejo tu po livadah, proti kate-lim so vsi francoski pašniki malo več ko revne puščave ali barja. Res. ponosna gospodarica — ali vsaj skoraj gospodarica tako sijajnega fevda že sme s preziranjem gledati na sno.jega jetničarja, na ne-etesanega in okornega Tomaža Trubleta. ki izhaja iz majhne in neznane kočiee nekje tam iz meglenih in mrzlih krajev in ki ni-j ma nikakršnih prednikov, ampak , :^iuo svoja junaštva. i 5' Nekega večera zapazijo prebivalci Tortuge kako hiti k obali čoln s .samotnim veslačem. Na obali postane marsikatera gruča radovednežev, kajti ta samotni veslač ne ! izgleda k;Jkor kak Indijanec, e-den onih. ki privažajo morske žel-| ve in druge dobre reči na prodaj, j čoln pa še manj sliči urojenčeve-i mu čolnu, izrezljanemu iz malia-jgoiiijevega lesa. Kmalu nato stopi ' na kopno možakar, potegne čoln za seboj z znatno močjo ter se obr-! ne v mesto. Šele sedaj iz bližine ! spoznajo radovedneži Tomaža. šest tednov že živi kapitan v j svojem samovoljnem samotarstvu 'na fregati iu šest tednov ga ni no-jbena reč mogla spraviti ž nje. — I Niti po svežo hrano ni prišel, mar-j več se je omejil na prekajeno meso in mi h or na ladji in le na ono divjačino ali zelenjavo, ki so mu ; .jo prišli ponujat slučajni trgovci. S«st tednov je krov 4 Lepe podla-i šiee' bil dovolj širok za Tomaževe (sprehode onemu Tomažu, ki mu poprej štiri leta ni bilo nobeno morje dovolj široko in dovolj dolgo. l»r«'z dvoma: Tomaž je prav zadovoljen s tem svojim dolgotrajnim počitkom in bi se morda res velo leto ne bi bil pokazal na 1 kopno, da ga niso sedaj robatOKt in nezlomljiva trdnost ujete Juane spravile tako iz ravnotežja, da je izbruhnil ves srd odklonje-: nega zaljubljenca in da si je šel ! Tomaž Iskat širše polje, da se j lajša z odhajanjem, vračanjem in besnen'jem. Flibustejci Ln drugi prebivalci Tortuge imajo sedaj vsak dan priliko gledati Tomaža, kako prihaja od ladje v svojem čolnu in kako drvi poteiu križem kražem po vsem otoku. Stle ko je že temna noč. se prikaže Tomaž iz gostili šum. poišče svoj čoln ter se ž njim vrne na svojo plavajočo trdnjavo. Ko se nekega dne Toinaž zopet tako sprehaja, ko se baš iz luke popenja na prve ulice zelo strmega predmestja, stopi izpod nasipa nad vratmi prav nizke hiše plečat možakar, ki ostrmi in potem veselo zakliče: — H ura! Stari prijatelj! Kaj m res ti.' Hudiča'. Vrag naj me vzame, ali me pa trapijo moje oči, če to ni moj start brat in tovariš Tomaž Trublet! Na tako srečanje se pije. pa ne premalo! Hodi z menoj za mizo. brate Tomaže, tla t rčiva ! Tomaž pogleda in spozna: To je Edvard Bonny, imenovan Rde-čebradec.' Angleški FHbustejec pa ui v tako dobrem stanju kakor je bil nekoč. To dokazuje že njegova oprema. Hlače so strašno zakrpane, suknjič je tako star. da mu niti barve ne spoznaš več. Sicer pa Rdečebradee prav nič ne skriva, ampak se žnjo «+koraj še ponaša. . Prva skrb mu je. da pove Tomažu najprej in z gromovitim krohotom kako ga je brodolom spravil ob * dobrega 4 Fly Kinga' na klečeli 1 predgorja Manzanillskega in ka- ■ ko so se Španci bližnje kolonije, » ki jih je Bonnv s vojen" as no pošte- ■ no olupil, sedaj na strahopeten način maščevali nad njim in mu r j*oklali skoraj vse moštvo, kar se 1 ga je rešilo 'n^ kopno. Le on sam • jim je odnesel pete, gol ko crvic, in sedaj je zopet prispel na Tor- > tugo po raznih prigodah in novih - nezgodah. Sedaj je že cel mesec GLAS NARODA, 19. NOV. 1925. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. Za ''Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje;) — Zelo rada. — j«.- .odvrnila mlada žena. prijela roko Oetava ter od^Ia « njim in Clarre, ker je vedela, da hočeta markiza in njen moi zaupno govoriti. \ -salonu se je že temnilo. Baron je bi! resen in zbran in molče je hodil «;or in dol. dočim je markiza zamišljeno zrla predse. Ogenj, ki Jh gorel v velikim kaminu, je metal svojo luč na strop. — l>obn». moj dragi nečak. — je pričela baronica. — hotel si ."iiiu govoriti z menoj. Slutim, za kaj gre iit mene vidiš globoko vznemirjeno. — li«*- žalostna stvar. — je odvrnil mladi mož. — in spošto-katero uživa naš stan, ne bo povečano s tem slučajem. Moj l»og, če 110 zadosti eden naših ^vo.ji dolžnosti, pade sramota povzroči ne kriv;?e na v-e njegove stanovske tovariše. Le eno prednos+ uživamo pred drugimi razredi družbe: to je zvesto izpohienje dane besede. Pregovor pravi: Xa besedo plemiča.-— Kmalu, ko bodo vi-ti«.li, da držimo »voje obljube prav tako malo kot prvi. — nam se ne l><» več izkazovalo primernega spoštovanja in naš sloves bo po-j o!'ionia izginil. Solza je zab!e-»tela v očeh markize. Povejte mi v-e. — je prosila. — ne prikrijte ničesar. Vsled ] r. atlevanj svojega notarja vem. da se mudi vojvoda de Bligny že s si tednov v Parizu. — Ah. res. teta.' Vse to že veste? — je odvrnil baron trpko. Ali ve-te tudi, da se namerava vojvoda poročiti? — Poročiti! — je v/kLikirila markiza, 'ki je prebedela ter skočila na noge. — Da, moja draga teta. Oprostite mi trpko odkritosrčnost, vendar pa nusl:ni, da je v takih slučajih najboljše iti naravnost proti cilju. — Poročiti se. — je ponovila markiza počasi. — \ ojvoda ji- storil v.ie, ka.r je bilo v njegovi moči, da prikrije to dej-4 v o. — je nadaljeval baron. — a njegov ta-t, povsem navaden j mehčan, je bil očividuo manj diskreten. Dobro mož jubilira ! Njego-j \a heeika. pomislite, njegova hčerka . . . vojvodinja ! — Povest mi' ;■>• pr.povedal i 'a»lran intimen prijatelj B!igny-ja, ki natančno v-, i ik<» je bila zaključena kupčija in globoko obžalujem, draga teta. i: t moram priznati, da je težko misliti si bolj klavrnega. Kakor-j :ro -e vrnil i/. Peliogada se je dal vojvoda zavesti v svojem khi',11 k igr:. Ker mu je kmalu zmanjkalo lastnega denarja, se je m' al po- ižiti bogatih skladov klubove blagajne. V svoji brezmejni -trakti je še naprej visoko igra! in diference .so v enem tednu ztn sa e dve^totisoč frankov. V^e kaze, da mu je nesreča popolnoma /n: -na >_davo. ka jti slepo se je vrgel v boj. V dveh večerih, je pri-' • o i»i 1 V-e na/a j. ii igral je naprej, izgubil zopet ter konično db visel / dvcio tisoč franki. To je izdatna svota. — je menila markiza. Tem bolj izdatna, ker ni iiuel (.Jaston niti beliča, da bi poplačal il<> Lr. lia/.ventcga pa je treba take dolgove poravnati t teku štiri in dvaj-etih ur. ker n.- drugače človeka izključi iz kluba ter ob-1 .1 i • i ajegovo ime. Vojvoda je bil vsled tega v skrajno kritičnem po-1 l-'/aju. Seveda b: 1 ■ i * lahko obrnil na svojo družino. Čeprav nima-• nit. itikakeira tekočega premoženja. i>i vendar lahko preskrbeli dpi' *>vote »n za ostalo bi dobdi odlog, (jaston pa ni mislil nato. ali prav-- .»juav ni hotni mi-'itkajti Ca^trran mu j" to svetoval. Nesrečnež e j.- zaprl \ -vojo ter -e ndal najbolj turobnim mislim. Videl ,:<• op roženo >vojr družabno stališče ter eelo ivojo bodočnost. Tako je bilo. ko - • j.- pojavila u>< da v obliki njegovega bodočega tasta, i.: tere»a je videl (Jaston preje le enkrat. tekom nek? gledališke j i t d»tavi . Dobri mož je odločno korakal proti svojemu ciiju ter približno J naslednji način nagovoril vojvdo: pod \ojvoda. dolžni >te dvesto tisoč frankov iu tekom •T: ;,» jih morate priskrbeli, kar pa -e vam ne bo posrečilo. Ko je h- tel vojvoda. ve*. ogorčen. prekiniti Jak pogovor z nepo- ■ ;n. je odvrnil »laive na kratko in odločno: Teh d v« sto ti-oe frankov vam prinašam. Imam velikansko j mo .-nje ti r nočem. da bi bil uničen eden najbolj premenitih ro-• o. d./eb radi bornih deset tis« č laidorjev, kajti jaz sem mož. ki i «!a! .-voji hčerki dt-set milijonov dote. To j- močno. leta. kaj ne? S. veda ti ne morem zajamčiti na-t .v-e : ,ga bisediia tega pogovora in lahko je tudi mogoče, da je Ca-i.i:i pntiraval, a nn tu način se mi je pripovedovalo o dogodku. I duo, lilignv se je dal oslepiti o I mikavnega predloga. Previdno je najprvo le s prstom posegel v o>.prio blagajno •*voj»-a nepričakovanega dobrotnika, a kmalu je sledila cela roka t« • obtičala v njej. obenem z vojvodskim naslovom. Tako je prišei 1'ligny do neveste. .Mrak je kaj hitro natopil, in baron je komal mogel razločki p losno glavo markize. Naenkrat pa je zagledal beli robec pred 0 a zoni svoje tete ter zapazil na slabo pritajenem ihtenju. da joka. Pi »bližal se ji je. se spustil na kolena pred njo, jo prijel za roko. v ni mogel najti nobene besedice tolažbe za 1o velikansko žalost, ki je bila mogočnejša kot pa ponos. — Mirni o je. —. je rekla markiza počasi. — nisem mogla takoj obvladati ^vojc tuge. Piiznavam. da sem bila tako močno zadeta, da nisem mogla zadržati svojih solza. Ljubila sem Gastona 'kot drugega >:na ! Moje krvi je in vse slabo, kar je zakrivil, me prizadene dvo.;m> mučno. Tako dober otrok je bil, imel tako plemenito, veliko !u:uo srce- da ne morem pojmiti te iz]) rem em be. Ali je mogel svet v par mesecih uničiti vzgojno delo dolgih let? Kako skrbno in nežno «e po-lužimo napram Claire najbolj obzirne previdnosti. Saj veste kako ponosna in strastna je. Popoln- ma j. podobna svojemu očetu: zlato srce. a trmasta glava. T/ c ijal-ki ud., e jo bo zadel v občutku popolne varnosti, kajti šele d:»nrs je go\orila z menoj o vojvodi in niti za trenutek ni dvomila nad njim. Nikdar ji ni prišlo v glavo, da bi mogel (Jaston misliti n • kalfo drugo žensko. Njegov molk je pripisovala napornim urad- 1 m dolžnostim. V spričo svojega velikodušnega in odprtega zna-e ja je pričakovala tudi od drugih velikodušnost iu odkritost in na značaj kot j,- nejn. lahko tipliva lako razočaranje zelo škodljivo. D rast a teta. ali ni-i mnenja, tla bi bilo treba poskusiti, da s« i pregovori (Ja^toua k izpolnitvi njegove obljube? (Jaston se je dal zavesti ... C,, s«, mu bo predočilo eelo daleknsežnost napake, katero namerava storiti, sra bo mogoče- spraviti na pravo i>ot. Če želite, hočeui napraviti poskus. (Dalje. prihodnjič.) i AEROPLAN, KI BO METAL TORPEDE CUTMUMWt UHBMWMO * UNQIWWOOO. " - Angliji so začeli graditi aero plane, ki bodo imeli na sebi tor ]>ede za obstreljevanje sovražnih ladij. Aeroplan, kot ga nam kaže slika, ima 4.">0 konjskih sil ter leti z naglico 120 milj na uro. SAMO 6 DNI PREKO ■ ogromnimi paintkt na nit« PARIS, 5. decembra LA SAVO IE 14- decembra. Havre — Pariško pristanišče. i Kabine tretjem norrtt s umtvalnHd In tekofo voda 2. * * Francoska kuhinja In plJaCa. cfreoeh [ 1» STATE ST.. NEW YORh all lokalni »fntje VELIK IZLET ZA BOŽIČ PARIS, 5. decembra vodi ga naš ravnatelj GEORGE SHIREY- Fr. Z.: K današnji primijeri. šal gospodu avtorju nove igre. da ! ga ni, toda ni ga in ga ni!" Prosil sem, kam da je šel. in ali kmalu zopet pride in ob kateri uri bi smel imeti čast . . . Pa mi je gospod, ki ni bil avtor, odrekel čast. da je ne bom imel. in : da se je veleeenjeni gospo 1 avtor i neznano kam odpeljal v meglene daljave. Zdravniki da so mu prepovedali vse premijere in inter -vjuve in kritike in" sploh vse in vse. Le špinača da mu je še dovo-I ljena. prežganka iu "Uradni list." i Ta novica me je potrla. Gospod pa. ki ni bil avtor, je dejal, da je gospod avtor pred svo-! jim odhodom pooblastil njega, i gospeda namreč, ki ni avtor, da i mesto gospoda avtorja deli stran-; kam vse zahtevane informacije, I bodisi zastran luči sveta, bodisi i zastran duševnega stanja, bodisi ! zastran česarkoli. Seveda proti i plačilu običajne odvetniške takse, j Tedaj .ako želim . . . Toda hitro, : hitro, hitro, škoda je za časj Dva dinarja sem imel v žepu, za cigarete sta bila namenjena. Pa sem se opravičil, da mi kri . | teče iz nosa in sem bil jako vesel. : ko sem stopil Lz hiše na cesto. ^ i S pisatelji, ki imajo pisarno, ne , kaže imeti opravka ! i! —;- ' i Občina, ki si ne more izbrati žu-•pana. - j Občina St. Maurice ua Fran- coskem šteje samo volileev. Štiri, leta je že brez župana ter -, noče nihče prevzeti te časti. 1 : Sklicanih je bilo že polno sej. I toda vse so bile nesklepčne. Sedaj - i se je najstarejši odbornik odpo-' vedal in sledilo mu je takoj vseh Ostalih pet. Vršila se bodo nove J : volitve in potem bo občina najbr-» že nadalje iskala župana. PBQDAM ALI ZAMENJAM lep moderent dom: 20 minut do Johnsto\vn-a iti 10 minut do Co-^ nemauigh-a. Iliša je v dobrem sta-j . nu. prostorne lepe sobe. elcktrič-j na luč, gorka in mrzla voda, ko-! palniea. stranišče, velike klet. so-j ba v kateri so prostorne omaro j za kuhinjsko pripravo. Lot iuctI j i 120X40 na ravnem. Nov garaž, pripraven Ka karo ali kaj drugega. Proda se zn polovično ceno na lahka mesečna odplačila ali pa zamenjam za manšjo hišo. Za po-1 jasnila se obrnite na: Mrs. Antonija Vičič, Box 31, Conemaugh, Pa. k , -;-- |ZAKAJ ŽIDOVSKA VERA PREPOVEDUJE JESTI SVINJlUo? - ; Splošno je znano. da. je Ži«lom oUTočno prepovedano jesti svinjino v tej uli oni o-bliki. \'zn.»k t h prepov.ile pa ni prav I dobro znan. \'se Mojzesove postave so temeljile na higi jonskih vzrok. h. in dejstvo, da je prailč ena najbolj umazanih j žlvaJi. je bit rajbrve pravi vzn>k te prepovi d:. Toda n« pled" na unmzanost » praišiOa. je še ve^jl, dosti ve^ji v2irok. zakuj je Mojzes prefiovedal svojemu narodu jesti svinjino. V prašičevem mesu j .--"e zaleže na tisoče jajčec trakulje. Prašič, ki požre vs<-, kar na.jde. požre tudi jajčeca, ki 5e pot trpljenje. Vsledtegi j«»" tr*M»a jesti pra5i'-je meso vedno dobro prekuhano. Tisoče moških, tensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in nicer neuspel-no, dn-Mm je njihova resnična bo lesen pošast—traku!js. Gotovo znamenje ta po-Aastl so oddajanja njenih delov, morebitna pa Izguba teka s v časnim lzpeha-vanjem, pokrit Jezik, zgaga, bolečin« t hrbtu, stegnili in nogah, omotica, glavobol. občutek oinedlevice s praznim ž* loncem, veliki, temni kolobarji kr»>f oči. Želodec je težak in napihnjen. <**1o-vek tudi čuti. k«»t da s* nekaj giblje do ! cr!o. I'rf>inik ina rmeno krtžo, malo tehta, ima slabo Ka|>o. I*ošast. ki včasih dose-: že dolSino 50 eevljev. poviro^a boijaat-i ne napade. Če se splazi v sapnik, lah ! ko zaduši svojo žrtev. Izneblte ne tako' ; te posasti, dokler ne lzpodkoHje zdravju . • 1'ošljite $10.48 za zdravilo l^axtana. N'e pošljemo C. O. D. I*rodaja ga samo to slavno zdravilo -oper trakuljo., danes. . Lasa! Co.. 133 I-ax a I 8ldg.. B.>x !K2. rtttsbtirffh. Ta. Za »vnrnvnnj* zavoy-ki po?et;,edi v uredništvu in sedi zadnja dva tetina v rubriki za "Kulturo in prosveto." je dejal. naj grrem jaz. on da nima časa. Pred vrati naj si obrišem čevlje in potem navrtam gospoda avtorja zastran luei sveta, kdaj jo je zagledal, in kdaj da namerava čil in čvrst osrečiti .slovenski narod s svojo sedemdesetletnieo itd., itd. Reč da naj malo sfriziram in na čisto spisano |)riuesem uredništvu — ne bo zastonj! Kadar gre on jk? takih potih, je dejal, že prej doma načečka vso stvar, še predno jrre nad avtorja. Kajti, je dejal, edino tako poročilo, ki ga črpaš zgolj iz globine du.še in ne da bi poprej znal delo in pisca — edino tako poročilo, je dejal, da je čisto objektivno. Cim pa 'poznaš avtorja, je dejal, in poznaš delo, je dejal, že oboje vpliva na tvojo sodbo in nisi več objektiven. Pepe ima jako bogat zaklad živ-ljenskih izkušenj. Želel mi je srečno pot. še to mi je povedal, kje ma gospod avtor svojo pisarno, in me je vrgel ven-ka.j. Na jeziku mi je bila skromna želja po majhnem predujmu. Toda, kakor rečeno. Pepe je Gra»se, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Haroburf. 9. decembra: Leviathan, Cherbourg; ruris ,Hav- j re; Majestic. Cherbourg; Martha j Washington. Trst. 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. ' 10. decembra: Luetxon*. Bremen. 12. decembra: Homeric, Cherbourg: i.a Sav<>l®, Havre; George Waahlngton. Cherbourg. lirenien. 13. decembra: Columbus. Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretanla, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . » 19. decembra: Andattia, Hamburg. 22. decembra: Roehambeau, Havre. 26. decembra: i Paris. Havre; Cleveland, Ham-^i burg; Pr-a. Itoosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Ber'in, Cherbourg. Bremen. 31. decembra: We stphalia, Hamburg. roki je držal telefonsko slušalo in je klical: "Halo!" Vmes me je pozval, r.aj 1" sedem, _zato da ne bo nič dražje. In je vnovič zaklieal: "Halo!* Zaklical je 44halo!" s krepkim, moškim glasom, ki si mahoma osvoji simpatije najširših krogov. Telefon se ni odzval klicu. Pa je gospod avtor ponovil: "llaloo!" in je ponovil ta klie v vprašajočeni tonu, vzpodbujajo-eem likratu, očita jočem in vendar prizanašajočem, kakor bi rekel: 4iKdo božji me kliče tukaj in ob tej uri in se potem ne oglasi, kdo? i Naj ne odlaša, naj se javi!" Občudoval sem. koliko izraza ji? moči položiti v eno samo kratko besedo. Koj se vidi, kaj je avtor, ki ima pisarno. Se enkrat: 4'IIuloo!"' Nič odgovora! Simpatični gospod avtor pa se ni ne za korak umaknil od telefona. Vnovič je zadonel njegov «?las : 44Halo. halo!" in je zadonel to pot rahlo, tajinstveno, nežno. — tako bi v 'Malih oglasih' idealen golob vabil idealno golobico na vkupen , izlet v večerno naravo in ne bi bil | zakon nikakor lie izključen, j Ce je bilo onkraj telefona žeu-I sko srce in je čulo klicanje, kar kolena so se mu morala šibiti. v ustih mu se zbirati sline. Tako o-earljivo je bilo klicanje gospoda avtorja. Onkraj telefona ni bilo ženske-;ga srca ali pa je bilo bas zasedeno — ni se odzvalo vabečim glasom. Pa je jrospoda avtorja minilo potrpljenje in je zabrenknil na struno možate odločnosti * 'Halo! j Halo!' Njegov glas je obetal bli-■ žajoče se dogodke. J Še en hip je čakal in poslušal, še en hip. — Potem pa je z moško pestjo udaril ob mizo in za grmel v telefon? '"Sakralnem! Kdo je zvonil? Kdo zvoni in potem ne da odgovora ? Ali mislite, da svoj čas kradem Kaj ? — Nič ne poro-stim. nič! To je škandal! Pritožil sc bom!" In je obesil poslušalo in petkrat navil telefon in me vsega prepadenega prijazno vprašal, kako. se je to zgodilo, da sem svojega starega s sekiro eesnil po glavi. Poklonil sem se. da imam čast. in naj mi dovoli, da mu že ob tej. priliki čestitam na sedemdesetletnici. ki jo bo praznoval v tako mladih letih! Kar se pa tiče sekire in starega, pa da jako obžalujem in da nimam časti . . . Začuden me je pogledal gospod avtor, mokroeveteče rožice poezije so mu odmevale "iz globokih oči. Vprašal me je mar nisem Alojzij Roll ne iz Te pene vasi. tega tla je bil klical danes na ta dan in danes na to uro . . . Ce nisem, kdo pa sem * Povedal sem. da ima ugledno u-redniatvo čast in me je poslala, da bi mi veleeenjeni gospod avtor izvolil razložiti zaradi luči sveta, kako je bilo s tisto lučjo, ko jo je zagledal. in ali je veleeenjeni gospod avtor še čil in čil na duhu in telesu in . . . 44Stojte!" je zaklical gospod avtor. 4 4 Na redite piko in nov odstavek! — Koga pravzaprav iščete?" Izjavil sem. da imam čast in da iščem gospoda avtorja nove igre. ki bo imela te dni premijero. v Pa je pričel jrojšj^od avtor kričati: Ni ga, ni ga ! Neizreeno mu je Skrzynskega potovanje v Moskvo odgodeno. Iz Varšave poročajo, da je zn-J nanji minister Skrzvnski odgodil svoje potovanji' v Moskvo in da bo obiskal Cičerina najbrže še lc prihodnjo spomlad. Kljub temu pa sc bodo poljsko - rn-ika trgf.-vins.ka pogajanja obnovila v najkrajšem času. Italijanski invalidi bodo delali štafaže fašistom. Italijanski nnni-1i>ki predsednik Mussolini jc konferiral s predsednikom invalidskega udr.uže-nja. Na tem sestanku je bilo meti drugim sklenjeno tudi to. da bodo invalidi aktivno sodelovali pri proslavi. Obenem >ta sc Mussolini in predsednik invalidov zedinila tudi glede tega. da bo lo iz invalidskega uelružcnja izključeni vsi oni elementi, ki so proti sodelovanju s fašisti. Oženite se. Postali vam bomo popoten seznam Žensk, članic našega kluba, z imeni, naslovi in opisi za samo $1.00. Naročite danes. — RELIANCE F CLUB, rt.vr xt« I ,#»s. A ti cel cs. Cal. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam je'li?ne diSave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portir;i?ia v crij.ro-rft^ca na-'in« zdravljenj:, ki"«-, ki se šlje brezplačno vsem. ki pišejo ponj Ta značilen sistem za kiTo j.- eden naj-\ eč-jih blagoslovov, kar jih J.- kdaj nudilo ženskam, moškim in <>tr -k..in s kilo. To je znano najbolj usp-.-š»-ii način. kar jih j«- bilo k.laj iznajOenih brez ui>oralie pi-sov a!i naramm«- N«- oziraj.- s.- na to. kdk» razvita }-k la. k'.lik'. j<» imule in kako, t« ž- ko jo nosit«. N- plede na to, k-.lik.. pasov ste ie n«.sili. \i ni«»ral»- ruir>c':li IV ki- to KlU-Xi'liAeXo Z1.»KAVI-IE.NMK. ste izpul»il' i'- vse upanje. «°e imat.- lo. tako velik-- k"t pesti, ta čudovit način jj bo tak«, kontroliral ter jo držal na^no t raj, da vas bo ta čudežen vpliv presenetil. 1'omagal vam bo uravnat del.-, kjer se kila pojavi, da Ix.ste la lik., zopet zač.-li opravljati kjiterokoli delo kot da bi še nikdar n*- irr.el^ kil«-. Vi iir.ate lahko prosto poskušnjo te čudovite ojačevalne priprave, samo če pošljet«- svoje ime in .naslov na W. A. Col'ings. Inc.. 187 C Collings Building. Watertown. N. Y. Xe (»oŠ Ij.ijte denar ja'. l'osk«:šnja je brezplačna. Pišite sedaj danes. I'ri'in ni'., 'am l>o nofinjo pasu za ostanek vaešga ižvljenja. —AdVt. NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJAN*«*'*' H*e»MO(S|IKE Ml izd"hj jemo in import! ramo razliC n« prvovrstno ro 6no na prav IJe ne Italijanske harmonike najboljše na rvetu Deset let garancije. Naše cene so nl%je kot katere sakoll izdelo\*alca. Brezplačen pouk igra nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik RUATTA SERENELLI A CO. 817 Blue Island Ave. Dept. 16, Chicago. Ill PRVA 1 r NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burice in glede dela prekosi v»e tvrdke te vrste. Tamburiee iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar pričajo prizpanja zborov In poediwev. Naročeno blago poSIljam v vse kraje sveta. PiSite po cenik, katerega poSljem zastonj. IVAN BENČIČ S«. Claie Ave., CLE VEL A NO. O. KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC? Moj je zdrav, hva'a vam. Želel bi. da bi b 1 vedno tuk. Prav lahko s»- iznr-bite vaSega zaprtja, neprel.ave. že'od-čnega prehlada. izpehavanja. nnpi-hnjer.osti sria, kislega želodca, ner-voznostl, n.-prebave, g1a\obola it-l . 1st«.tako' kot s.-m se izncbil jaz. Ne pošljite niti eenta. kajti vem, da l usp.^'ie pri vas. P..S:je:u ga vam poštnine prosto. Ko se je .zkazalo. 'ar. .\Ii ni to zaupanje znamenje poštenosti? Pilite sedaj. Naslov THEODORE H. JACKSON 215 James St., B 66, Syracuse. N Y. Tukaj je način za ozdravljenje kile- Čudovito domače zdravljenje, ki se ga lahko vsakdo posluži pri vrf iki ali majhni kili. Kako se poioje v start kraj in nazaj v Ameriko Kdor ]« namenjen potovati > stari ktaj. Je potpelme«. ds js u tactno r^učen o potnih LiitUi. prt Uaxl in drugih stvareh Pojasulia, ki ram Jih Minor** dati v sled na Se dolgoletne izsi^nj« Vam bodo givtovo v korist; tudi pri poročamo vedno ie prvovrnuie paral te. ki imajo kabine tudi w Ul ras?edu. OisMM move aaselitlAke poptave d Je Btc.pila t veljavo s 1. JnilJeia 1X»24, aamorejo fudi ne •rojca la starega kraja, naj caac prej pide ca pojasnila. Is Jugr«la bo priptifičenlh v prlbodnJU treh letih, od t julija 1924 nap« vsako leto po 671 priseljene.* Ameriški državljani i« aamoraj dobiti sem Bene In otroke do 18. 1« ta ore«, da bi bili šteti v kvoto T rojene osebe se tudi ne iitejejs kvoto. StarlU ln otroci od lfl. 4. 21 l«ta amertSkih državljanom s tmajn prednost t krotL Pilita s pojasnila. Prodajamo voane lista sa vsS ce: tndl preko Trata lamoreja Jv-coslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Gortlandt 8t„ How York Pozor čitatelji. Opozorite trgOTc« li $ • brtnlke, pri katerih kup« lete ali naročate in tU 4 mjik postrežbo mdovoljnt da oglašujejo t Uatu "Glu Naroda". ■ tem boste ▼stregli ▼sem. Uprava "Glai Maroda' Prav vsakdo— kdor kaj uce; Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupo)« kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da Imajo čudovit uspeh —. XALIOOLAJU ▼ "Olas I a r1 d 1 " /