Leto V., štev. 132. V Celfu, ioreK due 20. novembra 1923. Pošfnina placana q gotouini. Stane letno 60 Din, mescčno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Qgiasl za/nm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezna ätevilR» stone 1 3Mru. vsaK iore&t, čefržeK In sotooto. UredriSStvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjevau. št. J, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Industrija z državnega vidika. Podjetnost kapitaln, tako onega, ki je naložen v raznih denarnih za- vodih, kakor tudi onega, ki se nahaja v privatnih rokah, se kaže po vojni zlasti v induätriji. V teku petih let je nastalo v naši državi !epo število in- dustrijskih podjerij, ustanovilo se ie nove tovarne, že obstoječe pa se je povečalo. Razvoj našega gospodarstva v tej smeri z veseijetn pozdravljamo, saj nam bo polagoma omogočil, da posta- nemo neodvisni od inozemsrva. Smo- trenosti tega stremljenja se ni ugovar- ialo od nobene strani in za njo so govorile naše valutarne razmere. Stalna pasivnost naše trgovske bilance, po- vzročena po precejšnji razliki izvoza in uvoza, grozno otežkoča zboljžanje našega dinarja. Temu nedostatku bi bilo mogoče odpomoči le, ako hi se zvečal naS izvoz in zmanjšal uvcz. V kolikor bi se zmani*:»! uvoz je odvisno samo od povečanja domače produkcije. Mali vpogled v naš uvoz nas pouči, koliko še potrebujemo, da bo naša in- dustrija zmožna le približno kriti po- trebe domače dežele. Z ozirom na ta položaj se deluioča industrijska delav- nost na vse načine pospešuje. Zato ni čuda, da^ podjetnost vsak dan bolj na- raš^a. Še le denarna kriza, ki jo je povzročila politika sedanjega finančne- ga ministra s posledicami, ki so vsleJ tega nastale, nam vzbuja pomisleke, katerih nismo imeli še tam, kjer se je bilo bati. da nastane nadprodukcija. Denarna kriza je trenoten pojav in kako bo naša induštrija prestala to težko preizkušnjo, ne spremeni na stvari nič, da je nujna potreba osvo- boditi se od inozemstva in ustvarjaii cšomaČa industrijska podjetja. Se veliko !et in desetlätij bo niidilo naravno bo- gastvo na sirovinah in potreba po go- tovih izdelkih veselje do podjetnosti* Vprašamo pa, a!i je modro in pa- metno, da se podjetnosti, ki irna vse naravne predpogoje, stavijo ovire, v okviru katerih naj se giblje? To je resno hotel minister za trgovino in in- custrijo, kajti v novem finančnem za- konu je določil, da ima le on pravico dovoljevati ustanovitev novi.h industrij- skih podjetij. To dloločbo utemeljuje minister z izgovorom, da se mora vsa trgovska politika voditi po gotovem sistemu, zlasti z oz»rom na cbrambo ¦ domovine. • i Proti temu pojasnilu bi ne imeli nič ugovarjati, ako bi ne nastali pri sedanjih razrnerah težki pomisleki, če- prav obrambna indnstrija Se dolgo ne obsega vseh panog industrije, ki jih gospodar.sko potrebujemo Da rabimo obrambno industrijo in da se moramo v tej točki emync'pirati od tujine, ie jasno. Da je treba pri ustanovitvi iste delati po gotovem načrtu ter jo pod- pirati na vse načine, radi priznavarno, tudi ne oporeka'mo dejstvu, da je tr- govinski minister poklican, ki naj skrbi za to. Ostane pa dejstvo, ki ga nihče ne more izpodbiti, da je industrija predvsem deio privatnega kapitala, pri- vatne inicijatiwe in privatnega ra/.uma. Ali naj se to z državnim varuSfvom ubiia? Ali res misli trgovinski mini- ster, da se more süiti privatni kapital, bodisi domac ali tuj, da zida tovarne tam, k|er se njemu poljubi? Držav- ljanom vendar ne more predpisovati, kje naj udejstvujejo svojo prtdnost. in svoj denar. Tokrat se je posrečilo ta poskus trgovinskega ministra prepre- čiti, vprašanje pa je, če ga zcpet ne obnovi. Poliöetie vcsti. Nemcern v Jugoslaviji se rnora zares hudo god'ti. Poročali smo že, da je naša vlada v razmejitvemh po- gajanjih z Romunijo odstopila isti ob- mejno nemžko mesto Žomboljo, za kar nam je romunska vlada prepustila dve srbski naseibini. la sporazum med Beogradom in Bukarežto pa ni všeč Nemcem in nemškemu posianskemu klubu v Beogradu. Nemški poslanci so dolgo časa protestiraü in groziü, da odpovedo za slučaj odstopa nemške Zombüüje svojo udanosi in svoje gla- sove Pašičevi vladi. Kakor pišejo sedaj listi, sklicujejo sedaj nemski politiki veliko protestno zborovanje nemških kolonistov v Žomboljo. Ma drugi strani pa se zopet poroča, da vlada med nemškim prebivalstvom, ki pripade po tern skfepu pod oblast Romunije, divja paniNa in da se hoče vse odseiiti in preseliti v Jugoslavijo. Tako izgleda pri nas reimica, ki je bistveno drugač- na, kot pa jadikovanje nemških pre- napetežev o krivicah in nasilju, ki ga trpe v toliko blateni in osovraženi Jugoslaviji. Pri nas po siovenskern Štajerskem pa prireja od nem5kih trgovcev in njih renegatskih usluž- bencev in takozvanili m-zavednih nem- §kuiarjev izvoljeni nernäki poslanec shode, kier svojim volilcem pateticno razklada, kake koncesije tajne in javne daje radikalska srbska viada renegatom v Sloveniji. Zares daleč smo padli, da so take stvari mogoče v naši narodni driavi, da se tako honorira propalost in neznačajnost, da se tako goji na slovenskem te'esu tisti element, ki je vzrasel kot sramoten plod tisočletnega nasilja nad našim jezikom in nažo krvjo iz riaSe slovenske krvi. A!i slo- venska delegacija v Beogradu in ker je to Slove:iska liudska stranka zares ne more napraviti konca tej sramoti, ki je vsak dan večja. Če kje, je v vpražanju negovanja propalega nem- škutarstva od strani sedan je srbske vladt; prizadeta nas'a slovenska cast. Tukaj iimaki od SLS, ako ste možie, napravite konec in obračun in ustva- rite prilike vsaj take, kot so bile tedaj, ko so zastopali slovenske dežele, samo trije demokratski poslanci. Besede in obljube in surovo psovanje na Beograd in Srbe nam že ne imponira več. De- janj in uspehov za naše slovenske kiaje in za slovensko ljudstvo hočerno videti! Izpraznitev Žombolje. V kabinetu zunanjega ministra se je vršila 16. tm. konferenca, na kateri so razpravljaü dr. NinČič, rumunski poslanik Emandi, rumunski polkovnik Troianescu in naš polkovnik Petkovič o vprašanju izpraz- nitve ozemlja, ki naj nam pripade. Rurnunski poslanik Emandi je zahtaval, da se izvrši evakuacija do 15. decembra. Konečno so se sporazumeli, da se prva evakuacija izvrši do konca januarja, druga pa do konca lebruarja. Kakor poroča »Pravda«, bodo priredili Nemci iz vse države veliko zborovanje v Žom- bolji. Nemci prodaiajo wSvoje imetje za neznatne swote. Narodna skupščlna se sestane 26. ;. m. Vlada je sklenila, da se se- stane narodna skupština 26. t. m. Na dnevnem redu bodo predvsem volitve raznih odborov. Kdaj pride v razpravo rediii proračun, je Se negotovo, računati je, da pride proračunska razprava v plenumu 5e!e decembra na vrüto. Pašič je še vedno bolan ter bo moral ostati še dalje časa v postelji. Radikali se prepirajo med seboj. PaSičeva bolež:en je nevarna za radi- kalno stranko. Notranji prepiri, katere je znai Pašič s svojo avtoriteto ublažiti, se pojavljajo v vedno ostrejši obliki. V finančnem odboru so napadli mi- nistra za agrarno reformo Simonoviča in omogočili opoziciji, da se črta mi- nistru za agrarno reformo podtajnika in pomočnika ter reducira veliko šte- vilo uradnikov. Konkordat z Vatikanotn. Med naSo vlado in Vatikanom je sicer do- sežen sporazum, vendar tekst konkor- datske pogodbe 5e ni definitivno redi- giran ter pride te dni v ministrskem svetu v razpravo in končno odobritev. Sporazum z Bolgarijo in Rumu- nijo. Danes 19. tm. se podpiše proto- kol z Rumimijo. V smislu pogodbe izroči Jugoslavija Rumuniji Žomboljo, v zameno pa dobi občine Maroš, Par- dani in Modrič. Razmejitvena komisija začne poslovati 20 tm. Ministrski svet je pooblastil zunanjega ministra Nin- čiča, da podpiše konvencijo z Bolgarijo glede izročitve neuillske mirovne po- godbe ter sporazum o odškodnini za rekvizicije bolgarskih čet v Srbiji za časa vojne. V šolskih vprašanjih je z Rumunijo dosežen sporazum, režiti pa je treba še cerkvena vprašanja. Ru- munija zahteva rumunskega škofa s sedežern v Vršcu. VeHki gromovnik JMussoIini go- vcri. V senatu je govoril 16. tm. Musso- lini. Glede ruhrskega vprašar;ja je iz- javil, da se naj znižajo nemški dolgovi sorazmerno z znižanjem medzavezniških dolgov. Dovoü naj se večletni mora- torij, zaplenijo garancije in zastavnine in izprazni Poruhrje, oni nem^ki vladi, ki bi jamčila za vpostavitev reda v državi, naj se pomaga politčno in fi- nancijelno. Glede reškega vprašanja je ugotovil, da je morala Italija odstopiti Dalmacijo in napraviti Zader za revno mesto, da je dobila Reko. Na nove zmerne predJoge Jugoslavija še sedaj ni odgovorila. Na Reko je poslal zato generala, da bi bil gotov, da se nje- gova povelja izvrsijo. ltalijanska po- litika je zmerna in vzdržljiva, vendar se mora Italija upoštevati, armada je vedno pripravljena nastopiti. Mussolini govori vedno o miroljubnosti, zraven pa rožlja s sabljo. Komunistična revolucija v Po- ruhrju. Več tisoč demonstrantov je na- padlo Kruppove tvornice. Na policijo so streljali in metali granate. VeČ oseb je bilo ubitih in ranjenih. Vse izgleda, da so ti boji početek komunistične re- volucije, ki je naperjena proti industriji. Državna vlada je sklenila izplačevati KoscL i (Iz češčine.) KoJiec. »No, za Boga, slabo me poznate !..*.« Začudeno so se pogledali, da je Vinko vendar šel v krčmo. Le štiri- desetletnemu Samcu se je lice zmra- čilo in hudo je pušil. Razgovarjali so se o različnih: o sivih brkih gospe ravnateljeve, o novi unisormi krajevnega policista, o vojski, o krojaču in največjemu pijancu Vidru, o zadnji nevihti in Bog si ga vedi, kaj še. Dopoldne so bili možaki Se trezni, popoldne pa so začeli kvartati in keg- jjati. Vinku je bilo spočetka nekam tesno, po nekoliko kozarčkih pa so se mu zasvetile oči in tovariSi so do- gnaü, da že ni popolnorna okamenel. »0, kaj. ona se tndi zabava •— hudiča — enkrat ni nobenkrat!« Potem je pozabil na vse, le včasih se je nekaj v notranjosti oglasilo. Pozno popoldne se je spomnil, da Lenka morda že čaka; pa kaj, saj je 5e čas. Solnce je zdavnaj zašlo, ko se je zibal proti domu, za dobro tretjino svoje place je b'l lažji. 1 Vsaka stopinja mu je bila težja, poskušal je pokonci iti, toda v glavi se je vrtelo, noge so se opletale. Lenka ga ni pozdravila. Sedela je pri mizi, pred seboj re imela veliko ' molitveno knjigo pokojne Barbke. Malo j prej, ko je uspavala otroke, si je ogle- | dala nasproti ležeče pokopališče in ss \ spomnila pokojne prijateljice. Kaj je | reva pretrpela, kako se je trudila in vse zastonj; za vso liubezen je bila smrt v ribniku! Spomnila se je sama sebe, kako se je iz ljubezni do prijateljice zfivzela za njene otroke in tudi zanj----------- kaj njo zdaj čaka?----------Tudi grob? Ne, že radi otrok ne! Vinko je sedel na stolu; z vode- nimi oČmi je gieda! svojo ženo, tišina mu je büa mučna. »Ti mi boS dala vendar kaj jesti ?« je mrrnrai. »T\ si žft jede! za več dni naprej; za dunes si gotov.<; Lenka je hladno govorila kot s tujcern. »In to je gospodinjstvo!« je za- kričaf ter skočil pokonci, da se je naj" manjši zbudil. Lenka ni odgovorila. »Morda hočeš, da sledsm Barbki?« Zopet nič odgovora. Vinko je s pobešeno glavo zopet sedel. »Naj pa bo!« Nato se je gugal iz sobe. Zunaj je bila hladna noč. Bilo je temr.o, !e sem in tja se je zasvetila kaka zvezdica. Vinko se je plazil med hišami; giava mu je bila težka, zmožen ni bil nobene misti, dasi je bil ie precej streznjen. Iz trga je šel čez most, mirno ko- vačnice in dalje čez polje do ribnika. Mrzli veter mu je ugajai. »Tako je, meni ne da niti jesti, sama pa gre na božjo pot----------- Ves teden se naj mučim in mučim -------— pa jej sania|------.....- Skoda za Barbko, to je bila dobra duša — in tukaj je utonila — morda se je doigo mučila, predno je bil konec!« Vinko je strmel v vodo. Temna površina se ni ganila, le v bičju je šuštel veter. V zraku se je le sem in tja prikazal netopir. Vinko je sedel na obrežje. Nad cerkvico v Bišicu se je pri- kazala luna in je razsvetila temne gozdove, Vinko je gledal v vodo- a vendar skočil ni vanjo. Premišlieval je. '- Na zvoniku v Bišicu je udarila ura deset. »Skoda za Barbko — in tukaj je izginila — zapustila me je — s tremi sirotami — reve, brez matere----------« Vinko je govoril glasno, jokaje. Pri zadnjih besedah so se res poka- zale solze. »Da, druga ni to, kar prva — mačeha, mačeha — malo ljubezni — veliko udarcev.« Vinko se je zjokal kot otrok. »No, pa ona, saj ne tepe otrok ...« Giedal je preko vodne gladine, kjer se je zrcalüa luna. »In otroci — saj jo imajo radi — in jaz — no, jaz, jaz jo tudi ljubim; pa zakaj hoče od mene — zakaj. Obrnil se je od ribnika proč, ter skril vročo glavo v dlaneh. »NesreČna glava — — — pa pi- jača — pa zakaj je 51a na Pako — no, jaz sem lump, lump, saj ona me ima ludi rada, zakaj me je vzela — le radi otrok — — — zaradi mojih otrok — toda jaz sem lump----------« Počasi se je vrni! k nišam. Pod oknom svoje sobe se je ustavil in po- gledal vanjo. Lenka je sedela na postelji, srednji deček ni mogel zaspati. Vinko je čul Äfraft » fr O V A 0 C) B A * f>tev. 1 32 podpore in uradniške place le še do 25. novembra. MussollnJjcva izvajanja o Reki. V senatu je imei Mussolini 16. tm. go- vor v katerem je povdarjal, da je reš- ko vprašanje eno najtežjih dedščin ita- lijanske zunanje politike. Reka je več nego problem, je trn v italijanskem boku. Angleški parlament je razpuščen. Novi parlament se sestane 18. janu- arja 1924. Anglija me prizna ruskesovjeiske vlade. V spodnji zbornici je od&ovoril državni podtajnik za zunanje zadeve na kritiko glede zadržanja angleške vlade napram ruskemu zastopniku v Londonu, da bo trgovina z Rusijo le tedaj vpostavljena, ako bo Rusija do- biia popolno diplomatsko priznanje. Sovjetska vlada noče priznat; pogojev, ki so ji b;li predloženi za njeno pri- znanje. Dosedaj teh se ni izpolnila, kar je vzrok, da angleška vlada ne prizna sovjeiske vlade. Organizacija porenske republike. Belgiiski list »Le Soir« objavlja na- tančno razdelitev porenske republike. Sestajala bo iz več konf ederativnih držav, ki bodo imele glavne sedeže v Aachenu, Koblenzu in Essenu. Centraina vlada bo v Kolinu. Novi italijanski volilni zakon sprejet. Italijanski senat je obravnaval novi volilni zakon, ki je bil sprejet s 165 proti 41 glasov. Jtalija ojačuje zračno brodovje. »Temps« se peča z vpraSanjem pove- čanja italijsnskega zračnega brodovja in pozivlja francosko vlado, naj istoi stori. Italija poseduje sedaj 300 letal,] kmalu pa jih bo dogotovljenih se 700. Cellske novice* Občnl zbor Krajevne organlza- cije JDS za Celje in okollco se vrši v petek, dne 23. novembra tl. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega do- ma v Celju. Čfanstvu se razpošiljajo vabila, ki veijajo kot legitimacije za obČni zbor. Ako bi kdo izmed članov ne prejel tega vabila, naj se javi pri predsedniku organizacije ör. Kalanu« Redni sestank! danstva Krajevne organizacije JDS v CeJju se vrše redno vsak četrtek ob pol 9. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Bila je porriota! Pravilni naslov predavanja, ki ga bo imel danes, v pondeljek, dne 19. novembra na celj- skem ljudskem vseualisču g. primarij dr. 1. Raišp, je »o spolnih bo'eznih« ; baš vsled tega želi g. predavatelj, da bi njtgova izvajanja ne posluSali pod 18 let stari. Predavanje bo pa zelo po- učno za oba spola in vse sloje, zato se pričakuj^ tucü poinoštevilne udeležbe članov ljud. vseučilišča. Odbor. Prva javna razprava pri tukaj- šnjem upravnem sočisču se vr.ši v to- rck 20. tm. Gra za neko sporno za- vsako besedo. Deček je molil molitvico k angelu varhu, katero ga je učila mati. »Tako, in sedaj moli za očeta.« Deček je molil očenaš. »Še za mamo, da vam odpusti, ki ste jo tolikanj jezili------------« Vinko je hitel na pokopališče. Luna je obsijala vse grobove. Vinko se je zgrudil na Barbkin grob. »Baruška moja, zlata moja Ba- ruška, odpusti mi!« Dolgo je tako ležal in glasno ihtel. Naenkrat ga nekdo prime za roko. Vinko je vztrepetal. Bila je Lenka, slišala je, kako je odhitel nd okna, Sla je za njim. Tako ga je peljala doniov. 5. To je bilo pred letom. Pred nekaj dnevi je bil pri Vinku Bufilu krst. Oče je hitel v cerkev, da so mu botri ko- maj sledili in ko so se vrnili, je v postelji ležečo Lenko tako krepko po- Ijubil, da so ga »rorali navzoči po- svariti. Štirideseiteini samec jcj bii bottr, Pri gos':iji je sedel za mizo, jedel nič, le neprenehcma gledal v Lenko. Še le pri slovesu ji je podal roko ter rekel: »Tebe bi moral prej spoznati, Ti delaš čudeže!« Stari Bufil jo je prijazno pobožal. devo med finančno prokuraturo ter oddelkom za socijalno skrbstvo v Lju- bljani. CeJjski mestni občini je dovolila pokrajinska uprava za Sigvenijo te dni najetje posojila v znesku 2,370.000 Din. Denar se bo porabil v prvi vrsti za unificiranje že obstoječih dolgov in za elcktrifikacijo mesta in okolice. Pre- ostanek posojila se uporabi 5e za ne- katere manjše javne naprave, kakor za otvoritev javne ceste na levem bregu Savinje od mestne brvi do Ka- pucinskega mostu. Proračunska občinska seja mesta Celja se vrši v sredo 21. t. m. Hirnen, Poročil se je v nedeijo 18. tm. v Petrovčah pri Celju uradnik po- družnice Narodne banke v Mariboru g. Ludvik Juvančič z gospodično Mileno Majdičevo iz znane narodr.e rodbine. Mladima poročer.cema iskreno čaiUi • tamo ! Trsjno vpokojen je poslužnik Vorbach pri tukajsnjem poštnem uradu. Smrtna kosa. V Celju je urnrla v soboto gospa Josipina Simonišek, hišna posestnica. Prizadeti rodbini naše so- žalje, pokojnici blag spomin. Iz državne službe. Minister za 5ume in rude je sprejel osiavko, ki jo je podal na državno službo gosp. inž. Matija Lipužič, profesor na rudsrski šoli v Celju. Organlzadja jugoslov. nacijona- ¦ listov v Celju naznania, da delavska sekcija posluje v pisarni Narod. dorna vsako soboto od (). do 7. ure zvečer. Sekcija podpira v stanovskih zadevah organizirano kakor neorganizirano do- mace delavstvo. Pri Organizaciji jugo- slov. nacijonalisitov v Celju posiuje : predsednik in tajnik v Četrtek od 7. do 8. ure, delavska sekcija v soboto od 6. do 7. ure in blagajnik v soboto od 7. do 8. ure. Člani, ki dolgujejo na članarini, naj svoj doUg takoj porav- najo ob določenih ursh. Vsem trgovcern In trgovskim nastavSjencern: Trgovsko društvo na- merava prirediti v bodoči zimski seziji za svoje člane plesno solo. V to numen pozivlja vse one, ki bi se hoteli ude- ležiti te sole, da pridejo na sestanek, ki se vrži v sredo dne 21. tm. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narod- nega doma«. Trgovsko drušrvo. Udruženjs jugoslovanskih želez- ničarjev, podružnica CeJje, sklicuje v I četrtek 22 tm. ob 19. uri v mali dvo- j rani Narodnega doma Železničarskj shod, j Prvi sncg je padel nocoj od ne- delje na pondeljek. Pota so ziasti v j okolici zelo slaba. Mraz, ki je bil v nedeijo zelo občuten, je v pondeljcik nekoliko ponehal. Narodna Čitalnlca v CeJju ima svoj redni občni zbor v soboto. 24. novembra ob 8. uri zvečer v čitahiični sobi v Narodnem domu. Dnevni red : 1. nsgovor predsedniku, 2. porocilQ funkcijonarjev, 3. volitve, 4. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši istotam eno uro pozneje občni zbor, ki je sklepčen ojd vsakem Stevilu navzočih. Poltcijske vests. Kolo neznanega lostnika. Dne 23.10.1923. je v okolici Sv. Jakoba v Slov. Goricah neki moški, zagledavSi orožniško paürulio, pustil kolo na rnestu in zbežal. Kolo je znamke »Puch«, precej dobro ohranjeno, ba- lar.ca zelo navzdol upognjen«, brez zvonca in biatnikov, viedno je okoli 5000 K, izvira najbrž od tatvine in se nahaja na orožniški postaji pri Sv. Marjeti. Lastnik kolesa se naj zglasi pri okrožnem sodišču v Mari born. — Tatvine koles : Kolo znamke »Puch* z navzgor vpognjeno bilanco, novimi držaji, novim močnim sedežem, ima prostotek z zavoro in trikrat.no prestavo, gonilna plošča je v cbiiki zv^zde in ima obii blatobrana, pnevmatika (plažča) eden skoro nov, znamke »Prin;a Wul- k::n«, a drugi že nekoliko obrabljen ] tvrdkc »Metzler« München, vredno 1850 Din, je bilo dne 4. XI. 1923 \z shiambe kolodvcra v Siovenski Bistrici ukradeno. Kolo je last in5ta!aterja Aioj?.ij Sprogar-ja v Mariboru. — V zapcrih deželnegS. sodišča v Ljubijani se nahaja. Ivan Meržilj, kai.pri je osum- j ljen tatvine kolesa. L&iitnika kolesa se ; dosed«) ni moglo ugotovit'.. Koio is j znamke »Deutsche Lyra« št- 135.513, črno pleskano, rožnatih okraskov, na- vzdol obrnjena vodila brez zavore, ve- lika ver;2ica je zvezdnata, ima blatnike, prosti tek torpedot pnevmatika gcrska, skoro nova z napisoiTi »Gebirgügreifen i prima«. Kolo je opreniljeno za precej i visokega vozača. DotiČnik, kateremu bi bilo to kolo ukradeno, se pozivlja, da se zglasi na deželnem sodisču v Ljub- Ijani pri preiskovalnem sodniku soba štev. 94. Kolu jugos-ov. sester so za Mi- klavževo öbdaritev revne dece daro- vali : ga. dr. Hrasevčeva in brata Rodt^ in Martinčič po 50 Din, ga. Ma- kova 35 Din, ga. prof. 'Mrzvljakovri in g. Maks ZabukoSek po 25 Din, ga. Mica Križanič 20 Din, gg. Jerin, Moče- var, Kocjan, Cimprič, Urh, Saiovic, Mehle, Pelikan, Cankar, dr. Jesenko, Gobec, Vovčina in veletrgovina »Sioga« po 10 Din. — G. trgovec Drcfonik, je daroval več man. blaga. — Srčna hva- la ! Dalje sledi. DijaŠka kuhinja v Cylju je pre- jela od 1. okt. do 15. nov, tl. razun 2e cbjavljenih daril še sledeče pri- spevke: do 200 Din: g. Adolf Lenarct, okr. sodnik v Celju iz sodne porav- nave; po 115 Din g. i, Plaskan v Bras- lovčah, ki jih je nabral g. Iv. Naraks, posestnik v Ložnici na Martinovem večeru pri g. Martinu Janežiču v Pre- sarjah; po 100 Din: pisarna gg. dr. GoriČana in dr. Laznika v Celja iz kaz. poravnave, g. F. Stadier, daveni nad- upravitelj v Celju in g. dr. Jos. Kar- lov§ek, odvetnik v Celju; po 20 Din: g. Iv. Istenič, strojnik v Celju; po 15 dinaijev: g. dr. Juro Hrašovec, župan v Celju in ga. Marija Besovič, por. so- proga in trgovka v Ci.mju; po 10 Din: g. dr. Janko Sernec, sodni svetnik v Mariboru; po 2 Din: 1. razred državne realne gimnazije v Celju. Nekaj daril se je nabralo tudi v živiiih. — Srčna hvala! V posnemanie. \z Dramelj so pri-- peljali te dni za Dijaško kuhinjo velik voz, ki je bü napolnjen z najrazličnej- šimi živili. Človekoljubno de!o sta pre- vzela temkaj^nji g. nadučiteij KoSutnik in g. župnik Šigl. Po obvestitvi starišev na prižnici in po šolski m'.adini, naj prispeva vsak po svojih premoženj.--kih razmerah za revno dijaštvo, so šolarji najavnost tekmovali med seboj, kateri bo mogel več dobrega storiti za svoje stradajoče sovrstnike v mestu. Redko vzgojno in socijalno delo je bilo ven- čano z najlepšim uspehom, za kar gre isktena hvala aranžerjem in darova- teljem, nič man] pa tudi V/ učeci mladini v Dramljah. Naj >.,. ,,, -., • hvalevredn'i čin še mnogo posnerno- vaicsv. Tržnc cene v Celju, dne 15. nov. 1923. (V Din). Govc-dina: V mesnicah I. vrste/LS"— do —•—, II. 22'50 do —"—, na trgu I. vrste 2250 do —•-, 11. vrste — •— do 17-50, vampov 8"— do 101—, pliuč 8-— do 10, jeter —•— do 20"~. 1 kg ledic' 20*— do —'—, loja 10"—' do 25"—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste —•— do 35'—, II. vrste 30'— 1 kg jeter 25-—, 1 kg p!juč25'— do —•—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vi-ste —.— do 35-—, U. 32-.S0 do —•-, 1 kg pljuC 15*—,1 kg jeter 15'—, 1 kg slanine I. 43'—,# II. 41'—, 1 kg masti 44#—, 1 kg ameri-* kanske masti 39'—-, 1 kg šunke 55:—, 1 kg prekajenega rnesa 1. 45'—, 11. 40, 1 kg pre- kajenih parkljev 10"—, 1 kg prekajene gluve 17'—, 1 kg jezika 45"—. Klobase: 1 kg kra- kovskih 55"—, 1 kg šunkove 45§5O, 1 kg hrenovk —"— do 35"—, 1 kg safalad 35'—. 1 kg posebnih 35"—, 1 kg pariških 37'—, 1 kg svežih kranjskih 551—, suhih kranjskih 75*—, 1 kg salami Hue 130*— do —¦•—, Penunina: (1 komad), piŠČanec majhen 15-— do 20--, večji 30"— do •••"—, kokoš 35-— do 4Ü-—, petelin 40"— do 50'—, raca 40— do 50-, gos 100-— do -, domač zajec, manjši —'— do 201—, večji 25'—. | Ribe: 1 kg krapa (mrtvega) —'— do —"—, (živega) —•— do — •—, 1 kg ščuke (mrtve) —•— do — •—, (ziye) — *— do —• —. MIeko, maslo, jajca, sir : 1 liter mleka 3"5O 3"75 , 1 kg surovega mrsla 50'— do —'—, 1 kg čajnega mas la 7b'—, 1 kg rrmsla 50"—, 1 kg bohinjskega sira 70-— do 75'—, 1 kg sirčka 20'--, eno jajce 2-— do 2"25. PijaČe: (1 liter) starega vina 13'— do 15'—, noves:a 9'— do 12'—, piva 6'50 do 8'—, 2ganja 28'- do 30-—. Kruh: 30 do 35 dkg belega kruha 2'50 do —'—, 70 do 84 dkg belega kruha 5'— do —• , 1 kg belegn kruha 7'—, I kg Onega kruha 6'—, 1 kg žemelj 10'—, Žemlja 5 do 5lL dkg 0*50, žemlja 10 do II in po! dkg V— dö —¦—. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 6"-, I. 5'—, II. 4—, 111. V~. 1 kg luksusnih hrušk 8'- do- •—, I. T~, lirušk II. 6—, III. —•—, 1 kg breskev —"--, 1 liter navadnega kostanja --•— do 250, 1 kg orehov 7*50, 1 kg luščenih orehov —'— do 28'—, 1 leg, sliv —'— do --"—, lkgčospelj —'—,1 ieggrozdja—'—do—•¦—-, suhih čeSpelj 8'— do 91—, 1 kg suhih hruSk 8*—. Specerijsko bingo: (1 kg) kave Porto- riko 6Š-—., Santos 50'—, Rio -lO'—, prr.2nn^ leave I. 70'-, II. 56'—, 111. AS'-, -kristal be- lirga si.'idkorja¦ 19"?r:, v koclcnh 2l'5ü, krivne primesi 26"—, ri2a I. 11.-, II. 850, (1 liter) nair.iznega olja 32'—, bučnega oija 44'—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 3"—, petroleja 7'—, spirita den-it 16'—,- (1 kg) j soli 3'50 do 4:25, celega popra 33'--, mle- J tegä popra 40--, paprike 60'—, sladke pa- j prike 96'—, riževega' Skroba 24'~, tostenin I. 21'-, II. 15'- do -•-, mi!a 17*20 do 20'--, katbida 7*50. Mlevski izdelki: (L kg) moke St. 00 6' . " ' ,2 57C, 4 5'30, 6 4'—, krušne mešane moke 4'^-, ržene enot- ne moke 5-30, ješprena 5-60, otrobov l'8O, koruzne moke 3'50, koruzpega zdroba 4'50, pšeničnega zdroba 6*30, ajdove moke I. 7*—. Na drobno pri kilogramu 20 para več. Žito: (q) pšenice 35Ö1—, r?A 300'—, ječmena 300*—, ovsa 300'—, .prosa — •—, nove, suSene koruze 300'—, ajde 300—, fižola ribničana 400"— do 500'—. graha 1500- do— •—,leLe 1000'— do —¦-. Kurivo: (q) premoga, črni 51— do —'—, ruj.ivi 2(v50, m3 trdih drv 150'—,' q frdSh *'drv 40"—, m3 mehkjh drv 120'—, q mehkih drv 321—. Krma: q sladkega sena 100'— do —'—, pol sladkega sena 751— do —•—, kislega sena 50-— do —•—, slame 50'— do —•—, prešano po Din 25'— pri 100 kg več. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate (koin.)— •— do -----, štrucnate 0 — doO—, endivje 0'50 do I1—, 1 kg- poznega zolja 1'—, (1 komad) ohrovtaO'75do— •—, karfijoi 2"— do3i—, kislega zelja5'—, kolerabe 050 do —'--, špinače 075, (1 kg) čebule 2'— do 2*25, česna 8'—, krompirja, novega i-~ do 1*25, (1 krožnik) juix'kov --"—, 1 Komad repe 0'25, kisle 125. DopisL Polzela. Proslava abstirrenčnega društva »Vižnjev križ« na Polxeli v nedeijo, dne 11. tm. je vsestransko po- voljno uspela. Od pokrajinske uprave, odsek za socijalno politiko v Ljubijani je prisostvoval kot referent gosp. ofi- cijal Pdhar in od okrajnega glavarstva Celje gosp. komisar dr. BrunČko. Gosp. župnik HirŠe se je prijazno odzval po- vabiln kot drugi govornik. Zastopani so bili: ObČinski svet, učiteljstvc, po- žarn?i braaiba, Sokol, dr. Cervinka in strojilnst tovarna, üud; Br-is'ovcani, Pa- I rizljani itd. so se udeležili. Posebrio Ligoden, vsakemu prisotniku nepozab- Ijiv in neizbrisljiv utts je povzročil stvarni, razumljiv in izčrpni go vor g. oficijala Puharja, kateri je v živih barvah slikrdl pogibelne pusledice pijančevanja za mlade in ;.a stare, za posameznika in za družino, za državo ter nujno potrofco resnega deja na pol in proti- alkohoinega gibanja. Apeliral je na Ijubezen do naroda in do lepe r.aše domovine ter pozvai vse sloje k res- nemu in vztrajnemu dolu na prepo- trebnem socijalnem polju. Govor je bil z navdušenjem od vseh prisotnih odo- bravan, enoglasno se je izrazila pri- srčna zalivala gospedu govorniku. Pri marsikaterem mo2u in ženici zaijrrala I \i> <:.s\};'[c;i v f-""'-h T'-ii ..^-« ¦-'"' .-¦¦<< predsednik je zaključil spored z zahvalo vsem gostom in z željo, da bi le eno zrnce danaSnjih govorcv padio na ro- dovitno zemljo in da bi rodilo obilo sadu. Po zaključenem. sppredu so se prisotni v prijaznih društvenih pro- slorih pri sviranju društvenih tambu- rašev še dolgo v noč zabavali. Ena'co lep;h sestankov si želirno še večkrat. Mozine. Občinski zastop t/ga Mo- zirje je bil razpusčen, kakor ec> poro- čali listi, zaradi »nezmožnosti zo. delo« in imenovan gerentorn nadučitelj v p. g. Ff. Pniprotnik. Ne bomo dalle raz- motrivaü pravih vzrokov le nezmož- nosti. Taisü so že prej nad vse mar- ljivega župana g. Rudolfa Pevec pri- silili, da je kot župan odsropil. To je bila posledica hujskaiija »Gospodarske stranke«, katere voditelj je iz osebne ßpekulacije vso kampanjo insceniral. Ko je postal g. Rudolf Pevec župan na splošno žel)O, krnnlu se je njegova agilna delavnost povsod v občini čutila. Vpeljal je točno wradovanje ob uradnih dneh, gledal je takoj na to, da se za- nemarjene ceste in brvi popravijo, na- pravil je lep park poleg občinske hiše, kjer je bilo poprej odkiadališče smetij i in nesnae,\-, veliko pažnjo pa je obračal j na delovaiije pri občinskem posredo- vf.inem uradu, ki je kot predsednik po odločnem posredovanju dosegel vse poravnave in s tem tržanom prihranil mnögo st'ozkov in oblaži! prepire. Marsikatftri načrti so bill predlozeni pri seji, pobila jih j« opozieija. Tej se ima tudi nairt »SokoUkä dorn« zahvaliti, da je po Trnavi splaval. Vsi tržani smo v p;. Pevecu videli mož-a lieurnorneg-a, nespblčnegu in požrtvovalnega dela — bodi mu izrec!«?no naše popoino za- ! ii'v.oje in hvaia! zv. Andsaž. Ljudska knjiinica se ; Sivaii pod vod'.tf.vqrr; ,t¦ Vi--ikra Stoklasa, j t.r;.-:bl.':V«o 150 kv.yg. \ Zanimanje za čitanj«, knjift je veliko. j Na Martinovo nedeijo je priredila či- | talnica dramsko predßtavoi ki je uspela j nad vsa pričakovan.ie sijajno. Vlada med nami v Leskovcu .'ivahno narodno živlienje. Apeliramo na javnost, da misli na naše obmejnü krüje ter nam pO" maga pri naSem delu. Prosirr^ '-*?- se :~ev. 13.?. > N O V a D O B A « Stran 1 dopošljejo knjk-re. ki leže kot mrtva glavnica po prašnih oniarah, nam, da oživijo iz narodnega spanja se probu- jajoče naše obmejne Slovence. Knjige se ria] blagovolijo poslati na nasiov: Odbor čitalnice pri Sv. Andražu v Les- kovcu pri Ptuju. Dneraa kronika. Seja eksekutive obtastvenih od- borov JDS v Ljubljani in v Mariboru, ki bi se jmela vršiti v torek, 20. t. m. se vrši, ker je večina članov ta dan zadržana, šele v četrtek, dne 22. t. m. ob istem. casu v Celju. UrSuIinke kot agitatorice za »Orle«. Pod tem naslovom se zgraža napreden oče v »Slov. Narodu« nad tem, da silijo Castile Uršulinke nj<^:o- vo hčerko, ki jo je dal k nj-.m v solo, k o.'jovski telovadbi. Ne razumemo tega in ne vemo, zakaj se napredni oče vznemirja ! Je vendar povsem pra- vilno in na mestu, da redovnice tako ravnajo, mi se le čudimo, da še niso predpisale redovnice naprednemu oče- tu, v katero skrinjico mora pri bodo- čih volitvah spustiti krogljico. No pa to še pride in še več pride, ako bomo imeli Slovenci še vedno takih tako naprednih očetov in mater, ki izročajo svojo deco klošterskonunskim šolam. O sancta simplicitas slovenskega na- prednjaštva. Ma IV. recinern občnern zhoru JAD »Trigiuv«, podružnicaLjub^ria, se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Fran Baš, cand. phi!.; podpredsednik: Odon Planinšek, cand. iur.; tajrrik: Stanko Cvirn, stud, mont; blagajnik: Mirko Lovrec, cand. iur.; knjižničar: Udo Kasper, cand. iur.; gospcdar: Janko Piiberäek, cand. iur.; arhivar: Zdravko Kajnih,'cand. iur.; revizorja : Ervin Me- jak, cand. iur. in Tone Moj*er, cand. iur. U nernških marie deiajo nov papir Y Rosenberjjovi papirnati tovarni na Siadkr gori ob Muri. Že delj časa prihajajo celi vagoni nemških mark, katere stroj zmelje v nov papir. Velik vlom, V Ljubljani je neka večja vlomilska tolpa \z Hrvatske vlo- mila v izložbeno okno trgovine O. Bračko ter pokradla blaga za 29.000 K. Pri vlonui je počiia tudi izložbena šipa, vredna 13.000 K. Čuden stučaj. V Altonu, III. je kmetica Mary Linneman hotela priti do podganjega gnezda, ker so jo te živali siino nadlegovale. Pri kopanju v skecmju je n&äUi pokrit lonec, v kate- rem je bilo za 1.100 do!arjev bankov- cev. Za brezposelne. Anglija ima pol- drugi milijon brezposclnih. VJnda, ki se snrio boji izbruhcv med temi mno- žicami in delavstvom v obče, je odlo- čila za podpore brezposelnih 180mili~ jonov dolarjev. Merodajne oseb« upajo da bo ta vsota zadostovala za pri- hodnjo zimu. Kttajski roparji. Iz Kantona v sredini Kitajske poročajo o straSnem razbojništvu roparjev, katerih je več tisoč zlasti v provincah Kuang-Si in Kuing-Tung. Oboroženi so s puškamj in hodijo cd kraja do kraja, kradejo cer.ar in druge vrednosti ter jemijejo seboj ml ade žer.ske in otroke, katere prodajajo v druge province aJi jih po- šiljajo po morju v roke ničvrednežev in sicer kar po teži, libra po štiri fran- coske franke. Smrt legijonkrja. V Rajhenburgu se je vrgel v soboto v duševni zme- denocti 34 k-tni absolvirani tehnik Gustav Unšuld-Posavec pod viak, ki ga je povozil. Tra^ična smrt je presu- niia vse prt-bivalstvo, ker je bil rajni zelo prüjubljen. Pokoinik sö je kot rezervni kapetan v jugoslovanski legiji udeležii leta 1918 vseh velikih bojev na solnnski fronti. Liter vina st;.rse več ka'-'or Pla- ninski Icoledar ^.a Jeto 1924, ki za- kl|uči kot devoti Ietnik svoje nadaljnje izhajanje. Povpragevanja in zanimanja za koledär je letos mnogo (so sicer tudi taki, ki so ga vmili), zato bo kmalu razprodan. Ker se ne prodaja po knjigarnah, naj ga vsakdo, kdor ima zanimanje /a nje.^a, nemudoma naroči pri g. Brunon Rotter. Marihor. Krekova ulica 5. Morilca VorovsJcega oproščena. Porotna razprava pi'oti moriicema Vo- rovskega Conradim in Poluninu v Lau- sanni be je končal» z'oprostitvijo obeh obtcčencev. Dvo ran a je prirejala obe- ma velike ovacije, S poševnoga stoip?, v Pizi skočil. Neki elegantno oblečeni gospod je vzel pri sakristanu katedraie v Pizi vstop- nico, da gre na stolp. Neznanec je do- spel do zvonov in občudoval razgled, naenkrat pa je skočii s stolpa v glo- bočino. Obležsil je popolnoma razbit Roparski umor p.:1 Djukovu. Pred par dnevi so naSli na cesti med Dja- koverri in Vrhpoljem nekega umorje- nca s tremi ranami v prsih. Ker niso našli Dri njcm r.iti. denarja riiti listin, se sumi, da gre tu za roparski umor. Identiteta umorjenega se ni mogla do- gnati. Aretlrrn občinskl notfir. lz No- vee;a Sada poročajo, da \e bil aretiran j noiar baranjske občine Ar^s, ker je ! ponevertl iz občinske blagajne 43.000 ' dinavjev. j Zemljomerskc urade je ukinila I vlada v Brežicah, Koniicah, Siovenj- gradcu, Ptuju in Ljutomeru. V mari- borskem okrožju bodo zemljomerski uradi sarno v Celju, Marjboru in Murski Soboti. Kako bodo ti tr;jt: uradi ;.ma~ govali delo, je pač veliko v;>rHŠatije, ko še dosedaj ni šlo. \'sStd pasje stefcline umrla. Split- ska »Novo Doba« poroča, da se je čuio v neki n';ci v Splitu ziutraj grozno tulienje. Ma qkm\ sj; je pokazalo dckie, ki je butalo z glavo ob zid. Dva po- licijska stražnika sta šia v stanovanie in r.aSla tarn služkinjo lvanko Kocifaj v obupnem stanju. Prenesla sta jo v bolnico, kjer je Se isti dan v groznih mukah nmrla. Zdravniki so ugotovüi na dekletu stele!mo. Pred mesecem je dekle ugriznil nek stekel pes. Čudni pojavi letošnje jeseni. Med fern ko imamo pri nas razmoroma lepo in toplo vrerne, vlada v krajih, kjer je bila ta čas navadno gorka tropična jesen, nenavaden mraz. !z Afrike jav- Ijajo, da je zapadel na severu sneg, tako na Atlasu in v Alzirw. V Nizzi, ki slovi na mili, topli zinii, imajo letos občuten mraz. L. N. Andrejev. Smell. i. Ob pol sedmih sem bil uvsrjen, da or.a pride in v rneni je kipelo ne- popisno veselje. AAoia suknja je bila zape.U; samo z gornjim gumbom, mrzli veter se je lovil v njo, ampak mraza nisorn čuti) ; glavo sein nosil ponosno pokonci in Studentovska čepica je ;;s- dela povsem na temenu , mimoidoče moške sem gledal oblastno in drzno, žtinske pa izzivaltio in lasksjoče : dssi sem že štiri dm ljubiS le samo njo, je bilo v meni vendar Se toliko mla- dosti in moje sree tako bogato, da nasproti drugim ženskam nis^m mogtl ost'dti popoinoma ravnodušen. Moji koraki so bili brzi, smeli, kar krilil sem po zraku. Ob tričetrt na sedem sta biia na moji suknji zijpcta ze v.xn guniba m gledal sem samo ženske, a ne več iz- zivalno in laskajoče, temveč prezirljivo. Čakal sem Jo c-no — druge bi lahko radi mene vzel vrag: one so samo motile in dajale s svojo navidc no po- dobnostjo mojim kretnjam ne;retovcHt in skoro omahljivost. Pet minut pred sediri.: .... .j po- staio vroče. Dve minuti pred sedmo me je pri- čelo mraziti. Točno ob sedmih sem se prepriCal, da on a ne pride. Ob pol devetih sem predstavljal najžalostnejše bit-e sveta. SuknjA je bila zapeta z vsemi gumbi, ovratnik zavihan in čepica potisnjena na posi- neli nos; lasie ob sencih, brki in tre- palnice so se beliSi od ivja in zobje so mi nalahno šklepetali. Kdor bi me fcodil po drsajoči hoji in sklonjenem brbtu, bi me smatral za še dosti bo- drega starca, ki '.>•'* «"??. z vtitun? zabave v hiralnico. In vse to je uapn;viia — ona! O, hudič — ne, ne smem; mojroče je niso pustili, ali je bolna, ali umrla. Umrla! •— ?¦¦ !^;' 7rn.-ri;M'U. 11. ¦ — Tudi Evgenija Nikolajevna je I danes ram — mi je povedal ,tovari5, Student, ne da bi pri tem tudi v rnislih | meril name: on ni mogel vedeti, da sem od sedmih do pol devetih na rnrazu čakal Evgenijo Nikolajevno. — A tako! — sem globokomiselno odgovoril, v duši pa m! jo znkričalo: o, hudič ... I Tarn — to je na ..v.,:.,, ...bavi \ pri Polozovih. Polozovi — ljudje so, j pri katerih še nikoli nisem bil. Ampak danes bom tarn. — Signori! — sem veseio vz- kliknil. — Božič* je. vse se veseii — ve- selimo se tudi mi. — Ampak kako? -- se je nekdo žalostno offlasil. — Ampak kje ? --- io podprl drugi. — Našemimo se in pojdimo po vseh večernih zabavah — sem odločil. In ti brezčustveni ljudje so res- nično postali veseii. Kričali so, skakali in peli. Zahvaljevali so se mi in pre- števali denar, kolikor so gü inu'li pri sebi. Črez po! ure smo zbirali po mestu vse samotne, vse dolgč.is prodajajoče Študente in ko se nas ;e nabralo deset veselo skakajočih vragov, smo stopili v brivnico — obencm je bila tudi iz- posoje^alnica mask — in jo napolniii s hladom, mladostjo in smehom. Želel sem nekaj rnračnega, lepega, obsenčenega z dihom užaljenega po- r.osa in zap:os;l stm: — Daj:e mi kostum Spanskega plemiča. Precej dolg in obilen je mora! biti tisti plemič, kajti v njegovi oble*em prosil za kar si iz bodi drugega. — Hoč.ite mar klovna? Pisan je, s kraguljčki. — Klcvna! — sem prezirljivo za- klical. — Torej bandita. Velik klobuk in k'indzal. — Kindžal! njema se z mojimi namerami. Na žalost pa bandit, kate- rega obleko so mi dali, še gotovo ni dGsegel polnoletnosti. Bil je to najbrže pokvarjen otroüaj csmih let. Njegova klofeta ni pokrila moje glave in iz žametastih lilac so me morali ip;v;eči kakor iz pasti. Paž je bil nesposobeu — ves marogast kakor tiger. Mevsih je bil raztrgan. (Konec prihodnjič.) i MESTNO GLEDAL1ŠCE V CELJU. Reperto a r: 20. torek. »Ljubezen« Izven. Gostovanje ijubJjanske drama. Vsled velikih teSkoč se »Ljubezen« uprizon samo enkrst ter se abonentom rezervirajo sedeži do pondeljka pred- poldne. V glavp.ih vlogah nastopajo ge: Wintrova, Juvanova, Rogozova, Dani- >ova in gg. Ro.q;oz, Šest in Železnik. Režijo vodi G". Šest. Narodno zdravje. Stenice in nalezljive bolezni. ČioveSko zdravje je zavisno od marsičesa, kar se vidi neukemu člo- veku pogostoma kar neverjetno, Lesene hi5« in sploh hi5e, zgrajene iz lesenine, kakor tudi navadne hišne stenice — kdo bi dejal, da to dvojevpliva na čioveško zdravje? Toda eno in drugo vpliva čestokrat jako škodijivo ne samo na živijenje in na zdravje posameznih ljudi, nego tudi i\u ^dravje ce'iih na- rodov. Na Turškem ;.,ra^e hiSe od pam- tiveka iz lesen ine, \z desak gii'd in plotov. Tako ;-..:',ryjena stariovanja so polna razpok in lukenj, kjer se na- seliio in razmnožiiiejo razn« Skodljive živali, zlasti pp. rniži, podc;ane in ste- | nice. Turške his.1 so rnane kot gnez- dišča vseh teh žr.. ii. Na Ki<::M.»kem |e prav tako. Kakor pov-' -•¦¦ - ^alem iztoku grade, tudi tarn iz tr- dega materiala kakor v cvüopi, nego )z lesenine. V obeh teh državah, na Turskem ,:i n-d KiVajskem^ razsaiajo že izza dav- nih časov nsjnfivarnejSe nalczljive bo- iezni, kakršne so kuga, povr:-:tni tifuz, arabske koze in mnoge dru?;e. V teh dveh državah urnre dan na dan za naštetimi boleznimi brez stevila Iiudi in n?rod trpi od tega zla več ne.^o od cesarkol' drugega. Ne ;',ii;d» na toliko siraSn«- ki se ponavii'a kto za Ietom, sioietje za stoletiem, .vendarie nesrečni narod v teh kr«jlnah ne vc, odkod prihaja vse to zlo. 'Namesto znanja pravej-'a vzroka ima o tej nesreči same pratno vero ter misii, da je zlo tam, kjer ga ni. " Na Kitajskem, kjer razssja po va- seh in mestih nsjstrašnejšj. nalezljiva boiezenr kuga, verujejo ljudje, da so vsemu (temu krive neke čarovnice in da je uročena vsa vasi uročeno vse mesto z vsemi hišami vred. Z;ito rni- siijo praznoverni ljudje, da je edina reiitev bey; iz hiše. Ker trpe na Ki- tajskem že stoletja in stoletja od kuge, se je tam že iz davnih časov ohranila navada, da pobegnejo domačini, ko prično v hišah . poginjati podgane v večjem sUwüu, takoj na pol je in se ne vrnejo domov, dokler ne prestanejo podgane poginiati. Podobne navads so na Turškem in v mnogih drugih de- želah na iztoku, bocJisi da se pojavi kuga, bodisi da nastopijo druge kužne bolezni. Zakaj se tako pogostoma pojav- ljajo naštste bolezni, je bilo znanosti doigo časa nejasno in nepojasr.jeno. To je trajalo, dokler niso priČeli uJe- njaki preiskovati pravega vzroka teh na'.ezljivih bolezni. Naposled, po dol- gih naporih, je bila uganka rešena, ko se je ugotovilo, da prihaja vse zlo od hišnih parasitov, od stenic in podgan, odnosno od slabo izdelanih his, ki dajo prilike in možnosti, dj, se razmnožujejo omenjeni dornači parasiti. Ugotovljeno je, da se pojavljajo navedene nalezljive bolezni kakor tudi rnnoge druge samo na ta način, da jih raznaš?,jo stenice in podgane. Prvi, ki je zLi«::dil način, kako se prenaga kuga na i ::di, je bil Yersin, za njisii Werzbicki in drugi. Yersin je zaracii raziskovanja knge odpotoval na Kitajsko ter je tam po rnnogih naporih naposled leta 1894. odkril pod drobno- gledom kal kuge. Nato je takoj preset na poizkusF: z njo. Hitro je ugotovil, da lahko nalezejo kugo v prvi vrsti podgane. V Človeško telo dospeva o njene kali samo z okuženih podgajn Kali prihajajo v čioveka na dva na- Čina, in sicer z okuženim zrakom v pljuča ali z o'.;užitvijo ran in poSkodb na koži v kri. S teh dveh mest, iz pljuč in s kožo, prehajajo kali v najbližje žleze, potem dospevajo tudi v kri ter se razgirijo po vstm teleyu. Kali kuge z okuženih podgan na ljudi prenašajo stenice, Te dobivajo kali z okuženUi podgan, kq sesajo kri bodisi živih, bodisi poginulih podgan. Kali kuge v steničjem telesu imajo razno usodo in razno življenje. Werz- bicki je našel, da se ravna življenska doba teh k?)i v steničjem želodcu v prvi vrsti po tem, ali je želodec na- polnjcn s hrano ali ne. Čs js napol- nien, žive kali manj, Ce ni napolnjen, dalje časa. Ako'je stenica stradala ter ni pila človeške krvi teden dni, žive v njej ka!i sknpaj en d;:n ali dva dni. Ako je stradala dalje časa nego teden dni, utegnejo ostati kali v' njej žive tudi nad osem dni. Yersin je ugotovil, da se razmnozujejo kali kuge tudi lahko znotraj, v steničjem telesu. Razfln kuge prenašajo sic nice se drugo težko nalezljivo bolezen in to je povratiti tifuz. Prvič je to dokazai ieta 1896. zdravnik J. Tielon. Ta zdravnik je puščal stenice na neko^a, ki je bii obolel za povralnim tifiizom, pa je po- tem pod drobnogledom preiskoval kri iz 2elodca takih stenic. Pri vseh ste- nicah je našel žive kali povratnega ti- fuza, ce!o še čez 11 ur, ko jih je bil puščal na bülnika. Isti zdravnik je ugotovil, da žive te kali v stenici naj- več 103 ure. Pozneje so ne'eateri zdrav- niki dognaü, da ostanejo kali v stenici žive tuci mesec dni, pa še dalje časa. Sloveči italijanski zdravnik Lovaditi je je temeljito preiskoval to vlogo stenic, tako nevarno za ČloveSfco zdravje ; pi- se pa o niej tako-le. »Kakr.šno je da- nagnje stanje te^a vpraSanja, ss lahko trdi to-Ie o vlogi, ki jo imstjo stenice pri prenašanju povsiAinv^a tifyza : Ker hranijo stenice v sebi dalje Časa kali povratnega tifuzü, jih lahko presajajo z vbodom tudi v kri zctravega človeka. Razen tega se zdiav čiovek lahko okihži s povramim tifuzom zmečkunih stenic, ako se opraska.« HiSna stenica je dolga 4 d:> 5 w.m, je iajčaste in pioščate oblike, sive bar- ve, vsa pokrjta s ter.kimi in kratkimi dlačicam». Telo ima glavo, tri prsne obroike in ;;adek. Oči, so svetie in okro^le; pole^ njih sta dve iipulki, dolgt in dlakasri.'NoR-ima tri pare in vse so črne bi.-rve. Krila. so kržljava; ~ato so stenx« popoinoma ncr.posobne za Ielanje. Čreva se viciijo skozi telo, zlasti ce so rapolnjena. (Konec prih.) *'-tT«fr *¦. * ttO V A DOBAf Stev. 132 „LA3TNI DOM" V CELJU rogisfrovana Icredltna in sfavbena zadraga z omefeno zavezo, Prešeraiova uL IS- Sprejcma hran. vloge in jiti ofor. po 61 3°j0 to je 6*50 Din ocS s3o, prci» odpovcdi üo 8 Din od »to. Prl večjih naložbali podogovoru Rental davek plada zadrug* te»» oe »»e zaračuni vlagatetjem! ^^--¦———• jvonte čevlje ¦ z™03ßmmfgumipoißlail Prepričajtc sc saitii',, kiuko ugodaii so za r.o- sili. Vzcmite pa prud vscm v obzir, da ie Berson-K'iinii potplut c e n c i s i k o t u s- njcui ter poureuia nositcv is till za Vas v e H i k p r i li r u 11 e k. Zahtevmjtc pa od VaiSega ccvljarja strokovno pritrdrtev jjumi" potDlatov z vpdrabo priložencsa Bcrson-ccmenta. Odlikovani brivec in lasničar KoŠtomaj, se priporoča. Odgovornii iirednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna t'skarna v Celjju. Poslano*>, Dopisnika »Nečuven Skandal« v »Soajaüstu« z dne 15.11. 1923., ime- nujem javno : podlega obrekovalca in zahrbtneža, ker si ne upa z imenom na dan. Menda mu je že njejrova puhla glava izgubila spomin, da se skriva za prizadetimi, ali je pa mogoče zDto pvi- ; zadet, ker ssiti mišljenja, da se doig povračila veseli !? — Imenitno življenje j imajo pohajkovalci na račun drujfih, ako ravno vsak čas oznaniujejo »Sebi cast«, sami pa, kottukaj omenjeno ži- vijo le od pisateljevania, brez mostač. _________N. SENEGAČN1K. * Za vsebino poslanejia odgovarja uredništvo le v okviru zakona. Miad gospod išče malo meblirano sobico za takoj, v ali zunaj rresta. Tern ljubSe zunaj mesta. Cenj. ponudbe vposlati na upravo tega lista. 1—1 Bežroik s črnim rcčajem, se je zamenjal 18. tm. v kavarni »Evropa« ter se prosi do- tičnl, da ga vrne pladlnemu natakarju, kjer dobi svoiega. Knjigovodkinja za popoldanske Lire se išče. Ponudbe na poStni predal 3, Celje. 3—1 Praktikantinja ali praktikant za pisarniška dela, se sprejme s plačo 500 Din mes. Ponudbe pod »Veletrgovina« na upravo. 3—1 O5RAM NITRA I05RAM | to znamko mora nositi ža^nica \ Kdo hcče^ dobro Iuč nesme se bati , stroskev.^ ilip^^Miiiiiii^^niriiuiiiiiiiiiiHiiiiJiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimi [QSRAH mNITRAlÜ wWlllliliHiiiiiiiitfiiiiiAiiiiiiiiiiiititiniiilliiiiiill Illilill/Ur. lšče se manjša molzarica v rejo- Zglasiti se pri Fr. Regu!, Sp. Hudinja St. 6, Celje. 1 Ugodno se takoj ga*-Gd& vsled pemanjkania I prostora in pveselitve: miza s 4 stoli, j umivalnik, pisalna miza in divan, vse skoro novo, iz hrastovega lesa. Poizve se pri Faganelli, Kraija Petra"c. 16/1. 2-1 Cenj. občinstvu naznanjam, ca.*atvo- t*lm začassiC] od torka 20. nov. gostsSno »Pri htrijaticu«. na Ljnb- Ijanski cesti št. 25. Anton K«vžič, gostilničar. (firme Lubas). 3e popolnoma nova. Jožef Koželj, Proseniško Šf. 1, Št. Juri] ob južni žel. Fino gosje perje na kg? gotove pernice in zglav- li\\sr\ J*wpii*fc ceno pri tvrdki ANTON HJKc BAUMGARTNER.Gosp. ui-30. 3-2 Zakonska brez otrok, iščeta stanovanje z 2, event. 1 sobo, kuhinjo in pritikli- nami s l.januarjem 1924. Piača se najemnina za eno ali dve ieti v naprej, oz. se da posojilo proti sigurnemu jamstvu. Posredovalec dobi lepo nagra- do. Naslov v upravi. 3—3 Tomaževo žlindro in kalijevo sol ima v zalogi Biagovni oddelek Zadružne Zveze v CeÜju. Celje SCr*«3i6ja Petra cesta 85 24-12 piiporoča ernjenim odjemalcem svojo ve'^ko zalogo Češkega jn angleš- kega blaga. Debelo sukno za povrSnikf ' 3akovrstnega sukna za možke. in Ženske obleke, barhand, cefir, belo pi.^c.^o in vse kroiaSke potrebščine. Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), gumi plašče, lepe moderne obleke za gospode in decke po zelo nizkih cenah. y vBlihl izbiPi i Najboljše! Najcenejše! < I/ VEliKi izbiri ¦ Ceftko In arsgfeško sukno za moške obleke, povrSnike, veloure za damske p!a5če, volneno modno blago, barhente, Šifone, cefirje, zimsko in Jetr.o perilo, pletene jopice, dežne piašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blago kupite po ze!o znižani, konkurenčni ceni v mamifakutrni in modni trgovini Miioš Pšeničnik ÜFsIja Petra ccsfa S Ceije Hralja Petra cesta S fiiago pnosrstno! Cebe nizhe! Postrežba solidno! 20-2 Kje? V trgoviRi Kje? Gustav Stiger v Celju 16-4 kupite najcenejše in najboljse vse vrste špe- cerijsko in kolonijalno blago ter delikatese. Zapustila nas je za vedno naša ljuba mamica, gospa Josipina Simonišek hišna posestnica danes, dne 17. novembra 1923 ob 5. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 66. letu starosti. Pogreb se vrši v pondeljek, dne 19. novembra 1923 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na okoli^ko pokopaližče. Sv. ma5a zadušnica se bo brala v farni cerkvi v torek, dne 20. novembra ob 8. uri zjutraj. CELJE, dne 17. novembra 1923. Flna in Mila SimoniSek, Marta Ravter, Ani Goričar, hčerke. StaTiko Ravter, Karel Goričar, zeta. Vnuka, vnuklnje in ostali otroci.