Leto LXXII., it« 198 €
Ljubljana, pata* i. septembra 1*3»
Din
ixna|a *soh aon aopoidne izvzemsi neaelie m praznike. // Inseroti do Al petit vrst d Din 2. dc l(X *rst d Dir oO I0L do 30C *n* 6 Oin 3 *ečii mseroti oetrt vrsto Din 4.—w
Podosi 00 dogovoru, inseratni davek oosebei H ^Slovenski Narod" velio mesečno v   Juaosicvili  Dlr»   IZ—   zo  inozemstvo  Din  25—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO LJUBLJANA, KnarTjeva ofica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26.
Podružnic« 1 MAfuBOk. Grofsto M tt. $ J NOVO MtSTO ljutolianska telefon it. 26 0 CEUE. celjsko uredništvo* Sh^oeimovenevo uftea I. telefon sf. 65; podružnico oprave: Kocenova ei. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 H SLOVENJ  GRADEC.  Slomškov h*Q 5    ff    Poitne  hranilnica v  Uubfkini  it 10351.
Splošna mobilizacija v Franciji, Angliji in Švici
Stroga vojaška pripravljenost v Ameriki
Dogodki se razvijajo z bliskovito naglico — Sklicanje angleškega, francoskega in italijanskega parlamenta — Spopadi na vsej nemško-poljski
meji — Gdansk pod nemško upravo
Pariz, 1. sept br. Ministrski svet se je sestal danes dopoldne ob 10.30 pod predsedstvom predsednika republike Lebruna in v navzočnosti šefa glavnega generalnega štaba Gamelina k izredni seji. Seja je trajala do 12.50. Po seji je notranji minister Sarraut objavil zbranim novinarjem naslednji komunike:
Ministrski svet je soglasno odobril dekrete, ki jih je predložil predsednik vlade in vojn' minister Daladier, ki določajo med dragim:
L Odreja se takojšnja splošna mobilizacija vojske, mornarice in letalstva na vsem ozemlju Francije ter njenih kolonij in mandatov vključno Alžir. Prvi dan mobilizacije je 2. september.
2. Odobrava se dekret, s katerim je proglašeno obsedno stanje v 89 pokrajinah Francije in v treh pokrajinah Alžira.
S. Odobrava se dekret, s katerim je sklicano francosko narodno predstavništvo, to je poslanska zbornica in senat za 2. september.
Kronski svet v Angliji
Za iS. ure sklican parlament
London, 1. sept. br. Angleški parlament Te sklican za drevi ob 18. uri.
London, 1. sept. br. Ob 11.30 se je sestala angleška, vlada k izredni seji, da prouči položaj in sprejme potrebne sklepe.
Ob 13. seje sestal pod predsedstvom kralja tajni državni svet, ki bo sprejel zelo dalekosežne sklepe.
Mobilizacija v Angliji
London, 1. sept. br. Glavni generalni štab je odredil vse potrebno za splošno mobilizacijo, ki bo proglašena takoj po končanem kronskem svetu pri kralju. Dejansko je splošna mobilizacija že v teku, ker so pozvani pod orožje vsi rezervisti in nadomestni rezervisti.
London, L septembra, c. Danes se je vršila dveurna seja vlade. Po seji se je sestal tajni državni svet, na katerem je kralj Jurij VI. podpisal ukaz o splošni mobilizaciji kopne vojske in letalstva. Mornarica je bila popolnoma mobilizirana že tekom noči. Kralj je podpisal še več drugih dekretov, ki bodo popoldne objavljeni. Angleški parlament je sklican za danes ob 18.
London, 1. sept. c Po soji parlam« ta se bo ponovne sestal kronski svet, ki bo sklepal o vojni napovedi
London, 1. sept. c. Izdane so vse odredbe za protiletalske alarme. Sirene v tovarnah ne smejo več tuliti in bodo oznanile prihod sovražnih letal s kratkimi piski. Protiletalske postaje imajo že polne posadke. Evakuacija otrok iz Londona se je začela še pred solnčnim vzhodom. Doslej je že 400 000 <ftrok zapustilo mesto Evakuacija se vrši v popolnem redu.
Preosnova angleške vlade
London, 1 sept. c. Popoldne je pose-til predsedniŠtvo vlade VVinston Churchill. Verjetno je, da bo že danes stopil v kabinet, ki bo razširjen v koncentracijsko vlado.
Nemško poslaništvo sežiga dokumente
London L sept. c. Kmalu popoldne se je pokazal z zgradbe nemškega poslaništva velik dim. Mislijo, da sežigajo dokumente.
Splošna mobilizacija v Švici
Bern, 1. sept br.   Švicarski   zvezni 1 Rezervisti se morajo javiti pri svojih •et je odredil   splošno   mobilizacijo. I poveljstvih do 5. zjutraj, rvi dan mobilizacije je 2. september. |
Pripravljenost v Ameriki
Washington, 1. sept br. Prezident Roosevelt je odredil strogo pripravljenost za vse ameriške oborožene sile.
Ameriški prostovoljci za Francijo
New York, 1. septembra, br. Francoski konzulati v vsej Ameriki so pozvali vse francoske državljane, naj takoj odpotujejo v domovino, in se javijo pri svojih vojaških poveljstvih. Iz New Torka je nemudoma krenilo na pot v
domovino 30.000 Francozov od skupno 33.000 članov francoske kolonije. Pri francoskih konzulatih se neprestano prijavljajo vedno novi ameriški prostovoljci. Dosedaj se je prijavilo Se nad 42.000 ameriških prostovoljcev, ki bodo s posebnimi paraiki krenili v Francijo.
Vojno stanje v Kanadi
Ottawa,l. sept c. Kanadska vlada je sklicala sejo. Vojno stanje v Kanadi bo v najkrajšem času proglašeno.
Važna se]a italijanske vlade
18. uro sklican fašistični
Rim, 1. sept. br.  Predsednik vlade
fašistični par!
I 5tl
Mussolini je sklical za 15. uro izredno I bo Mussolini poročal o mednarodnem sejo ministrskega sveta. Ob 18. se se- ' položaju in o izdanih ukrepih.
Poslanica Roosevelta Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Poljski
proti bombardiranju nezaščitenih mest
VVashington,   1.  sept c poslal   poslanice angleški,
Roosevelt je i
i.
francoski.
nemški, italijanski in poljski vladi, v katerih vse vlade poziva, da naj preprečijo bombardiranje civilnih ali neutrjenih mest. Pravi, da je sirovo bombardiranje v vojnah zadnjih let vzne-
mirilo ameriško javno mnenje in globoko pretreslo vest človeštva. Več stotisoč ljudi, ki nimajo nobene odgovornosti za politične dogodke, more sicer pri takih bombardiranjih izgubiti življenje. Roosevelt prosi vse vlade, da mu takoj sporočijo svoje odgovore.
Ruski demanti
Moskva, 1. sept. c. Molotev je včeraj svojem ekspozeju o zunanji politiki
med drugim tudi poudaril, da nemško-ruska nenapadalna pogodba nima večjega obsega od objavljenega.
Anglija in Francija na strani Poljske
Uradna izjava angleške vlade
London, 1. sept c Angleška vlada je objavila sledečo izjavo:
Če proklamacija na nemško vojsko ki jo je davi objavil kancelar Hitler pomeni napoved vojne Poljski ali ne je treba ugotoviti avtoritativno, da sta Anglija in Francija trdno odločeni izpolniti vse obveznosti, ki sta jih dali
Poljski. Ce bi se bila nemška vlada res hotela pogajati, ne bi bila dala ultimata, temveč bi začela normalna pogajanja, ali bi vsaj določila Čas začetka pogajanj. Poljska je popolnoma upravičena, da nemških zahtev ne more spreleti.
Gdansk v nemških rokah
Zahvala Hitlerja Forsterju, ki je imenovan i šefa civilne uprave
Berlin, 1. sept br. Kancelar Hitler | je poslal pokrajinskemu voditelju narodnih socialistov v Gdansku naslednjo brzojavko:
Vzamem na znanje proklamacij« G danska, da se vrne v Nemčijo. Zahvaljujem se vam in vsemu prebivalstvu Gdansk a, da je v tako dolgi dobi trpljenja ohranilo zvestobo Nemčiji. Zakon o zopetni priključitvi Gdanska k Nemčiji bo takoj izvršen. Obenem vas imenujem za šefa civilne uprave v Gdansku.
Gdansk, 1. sept. br. Diplomatskim zastopnikom v Gdansku je bilo davi sporočeno uradno, da je Gdansk priključen k Nemčiji. Nemške oblasti so prevzele vso upravo in tudi varstvo tujih zastopstev- Uprava pristanišča je že prešla v nemško upravo. Gdanski goldinar bo zamenjan z marko v relaciji 1 Marka = 0.60 gd. goldinarja.
Povelje nemški vojski in mornarici
Berlin, 1. septembra, br. Kancelar Hitler je kot vrhovni poveljnik izdal povelje, da prevzame z današnjim dnem
nemška vojska varstvo nemških državnih meja na kopnem, nemška mornarica pa varstvo Nemčije na morju.
Komisar Društva narodov zapustil Gdansk
Gdansk, 1. sept. br. Davi ob 7.25 Je visoki komisar Društva narodov prof. Burckhardt zapustil komisariat. Ob 9. se je z avtomobilom v spremstvu večje avtomobilske kolone, na kateri je bil naložen ves arhiv komi sari jata, odpotoval v neznano smer. Takoj po njegovem odhodu je bila na palači komi-sariata Društva narodov izobešena zastava s kljukastim križem. Pred palačo se je zbrala velika množica, ki je zapela nemško himno.
Gdansk, 1. sept. Komisar Društva narodov je odpotoval v Vzhodno Pravijo.
Berlin v temi
Berlin, 1. sept. c. Danes je bil izdan ukaz, da se od 19. dalje ne smejo več razsvetljevati izložbena okna, niti trgovine, prav tako je prepovedana vsa svetlobna reklama.
Prvi spopadi na nemško-poljski meji
London, 1. sept. br. Nemški letalci so danes zjutraj pričeli bombardirati poljska mesta. Ob 7. zjutraj so nemška bombna letala prišla nad Krakov, Vil-no, Lodz, Lukov, Gdynjo, Podhraski, Censtohov in Varšavo in metala bom* be. Poljsko protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo, prav tako pa so poljska letala nemudoma izvedla proti-akerjo in po kratki borbi pognala nemška letala v beg. Nemške bombe so po veČini zgrešile svoj cilj. Poskušali so predvsem bombardirati letališča, vojaške naprave in skladišča. Nobena bomba pa ni zadela teh objektov.
Varšava, 1. sept. br. Pat poroča: Davi v prvih jutrnjih urah so nemške čete vzdolž vse poljsko-nemško-slova-ške meje prešle v napad in skušale vdreti na poljsko ozemlje. Poljske čete, ki so bile Se pripravljene na tak napad,
so poskus nemških čet zavrnile. Prav tako je bil zavrnjen napad nemških čet na poljsko ozemlje z Vzhodne Prasije. Na več krajih je borba še v teku. Poljske čete nudijo povsod napadalcem odločen odpor. Poljsko letalstvo podpira borbe obmejnih čet in bombardira ške postojanke.
Varšava, 1. septembra, c čete so med S. in 7. zjutraj na več stih prekoračile poljsko mejo ha tako s zapadne kakor z vzhodne strani v koridorju, Zgornji Sleziji hi ■levaikl strani. Se zjutraj je bilo bombardiranih sedem večjih mest Varšava je bila prvič bombardirana ob 9., drugič ob 10. in po zadnjem poročilu na več mestih gori. To poročilo potrjuje poljsko poslaništvo v Londonu, ki pravi, da je bilo prebivalstvo po zračnih napadih popolnoma presenečeno, ker so bili iz-
vedeni brez vojne napovedi. Bombardirali so tudi Lodz, Vilno, Krakov in Katovi ce. Število žrtev še ni znano.
Berlin, 1. sept br. DNB demantira poročila poljske agencije, da bi bila nemška letala bombardirala nezaščitena mesta. Službena nemška agencija naglasa, da so nemška letala bombardirala samo vojaške objekte na Polj-skem.
VARŠAVA, L sept. c. Nemški letalci so danes že izvršili prve bombne napade na razne poljske kraje in mesta. Tako je priletela skupina letal nad Bi-alo Podlasko, kjer so bombniki vrgli več bomb na tamošnje letalske tvor* niče in hangarje, a so vse bombe zgrešile cilj. Protiletalska artilerija je takoj stopila v akcijo in je letala pregnala. Drugi napad je veljal Gdinji, nad katero so spustili tri bombe, ki so pa padle v morje. Nemške čete so začele prodirati v smeri proti Mlavi. Napad m vojne operacije na Poljsko so torej postale gotovo dejstvo.
vrhovnega poveljnika francoskih oboroženih
m
Pariz, 1. sep^. br. Z ukazom predsednika republike je na predlog vojnega ministra imenovan maršal Gamelin, sef glavnega generalnega štaba, za vrhovnega poveljnika celokupnih francoskih oboroženih siL
Francija vztraja pri svojih obveznostih do Poljske
PARIZ, L sept AA. Ha vas: Ob R. si je vršila v Elizejski palači ministrska seja ped predsedstvom predsednika Le brvna. Predsednik vlade Daladier In zunanji minister Bonnet sta referirala o mednarodnem položaju. Na seji so soglasno sklenili, da Francija vztraja pri svojm obveznostih, ki jih je dala doslej.
Takojšnja mobilizacija vBelgiji !
BRUSELJ, L sept c Belgijska vlada Ji odredila da stopijo vsi že izdani mobilizacijski ukrepi takoj v veljava
Ratifikacija ruskega pakta
MOSKVA, 1. sept AA. Ha vas: SnorH ob 20.45 je visoki svet komisarjev soglasno ratificiral sovjetsko- nemSki nenaps-dami pakt. _
BERLIN, 1. sept AA. DNB: Nemška vlada je ratificirala pakt o nenapadanju in konsultiranju ob istem času, ko ga Ji ratificiral vrhovni sovjet
BRUSELJ, L sept. c. Prt Liegen je čl udarila strela v neki most ki je bil miniran s dinamitom. Most Je zletel v Sedem oseb je bilo o bi tih
geaeraHsim za Blltnfi vzh*4
1. sept c General Weygaad hO v primera vojae najbrže Imenovan za skupnega Šefa zavezniških vojsk na BUanjem vzhodu, namreč Anglije, cije, Turčije in Egipta.
sirite »Slovenski Narod«!
►SLOVENSKI rt AR ODc, petak. 1.
108
Nemški mirovni pogoji
Takojšni« priključitav Otfanska, ▼ koridorju po   plebiscit ies eno let*
BERLIN. I. sept, br. Snočl ob 11. je bil« objavljena vsebina not. ki iti jih Izmenjali nemška in snglešks vlada v tveai i nem« žko-poljskim sporom, v svoji noti po» udarja nemške vlada, da ne mor« voč mirno gledati preganjanja Ntmcev na Polj« skem in da Je trdno odločen« napraviti temu konec Ker pa želi angleška vladi mirno poravnavo spora, iijivlja nemški
vladi, da je pripravljena priče« f***Janja t Poljsko, toda pod pogojem da pošlji poljska vlada svojega pooblaščenca v Berlin Razen tega sahteva Nssaitja takojšnje priključitev Odanska k NesačiJL slede koridorja pa naj te izvede ljudske glasovanje čez lete dni Dotlej naj te to ozemlje postavi pod kontrole in naravo mednarodne kosnisije, v kateri bi sin ss-
Važna ugotovitev angleške vlade
Predlogi nemške vlade so bili sele snoči, po izteku roka, prvič officielno objavljeni — Poljska prej za te predloge sploh ni vedela
LONDON, 1. sept. c. Agencija Reuter je objavila v zgodnjih jutranjih urah sledeči komunike:
V merodajnih angleških krogih izjavljajo:
Predlogi, nocoj objavljeni od nemške vlade, ne predstavljajo v nobeni obliki odgovora na noto angleške vlade nemški vladi. Angleška vlada si je v skladu s svojim dobro znanim stališčem po najboljših močeh prizadevala, da bi bili problemi med Nemčijo in Poljsko rešeni a pogajanji in ne s silo. Napori angleške vlade so il! za tem, da se pc motnosti začno direktna pogajanja mer Nemčijo In Poljsko. Diskusija naj bi ar
vršila na enaki  podlagi,  varovani nai
bi bili bistveni interesi Poljske ter prevzete garancije. Predlocri Poljski, ki jih je nemška vlada sinoči objavila, so bili
s to objavo prvič sporočeni poljski vladi. Angleškemu poslaniku Hendersonu so bili samo ustmeno sporočeni ob priliki njegove avdience pri zunanjem ministru v. Ribbentropu 30. avgusta pozno zvečer- Oficielno mn niso bili izročeni, češ da je za to že prepozno, ker je sa njihovo sprejetje postavljen rok do 30. avgusta opolnoči.
Angliji so bili predlogi sporočeni Sele včeraj
BERLIN, 1. sept. c. Včeraj dopoldne
ie angleški poslanik Henderson posetil nemško zunanje ministrstvo. Ob tej priliki so mu bili predlogi glede rešitve spornih vprašanj s Poljsko, kakor so bili potem zvečer objavljeni, izročeni tudi pismeno.
Poljski odaouor
Davi je bila proglašena splošna mobilizacija —
Varšava, 1. sept e. Snoči ob 22. se ie v Varšavi izvedelo, da ie Hitler v svojem odgovoru angleški vladi predlagal, da Poljska do 30. avgusta zvečer pošlje svoje delegate v Berlin, ki naj sprejmejo nemške pogoje. V zvezi s temi Hitlerjevimi zahtevami so varšavski krogi izjavili:
Zadovoljni smo, da so Nemci objavili svoje zahteve, ker je položaj sedaj nopolnoma jasen. Nihče nas ne more
več prepričati, da ne mislijo na razkosanje Poljske. Poljski odgovor na to je mobilizacija vseh njenih sil. To ie edini odgovor Poljske in zato ni trebs pričakovati nobenih drugih korakov s strani poljske vlade, ker so bile postavljene take nesprejemljive zahteve. Te zahteve ne predstavljajo nobene podlage za pogajanja
„Poljska bo izvršila svojo misijo!"
Z dostojanstvenim mirom se Poljaka pripravlja sta obrambo
Varšava, 1. sept. e. Na varšavskih ulicah so se davi pojavili lepaki, v katerih je objavljena splošna mobilizacija. Ljudstvo je čitalo te razglase, a jih nI mnogo komentiralo. Nikjer, ne po ulicah, niti v gostilnah ni opažati ljudi, ki bi o tem razpravljali in po nepotrebnem izgubljali Čas. Vsak opravlja svojo dolžnost tako, da teče Življenje skoraj normalno. Snoči je imela Varšava nenavadno lice. Mesto je bilo v poltemi in obseval ga je le mesec. Po 22. je bil na ulici le tu pa tam kak človek, povsod pa sta vladala popoln red in mir. Nehote je človek dobil vtis, kakor da so Varšavci Že preživeli več letalskih napadov. Po ulicah je vedno manj civilnega prebivalstva, zato pa vedno več vojaških uniform, zlasti rezervistov, ki se ibirajo in prihajajo iz vseh krajev države ter i navdušenimi vojaškimi pes mami korakajo na fronto. V Varšavi na vseh koncih in krajih kopljejo jarke. Na nekem trgu so pri delu zaposleni celo slepci. Vsi upo-
kojeni uradniki so bili zopet vpoklicani
v službo. Vsa ženska in omladinska društva so pozvana, da po svojih članih opravljajo lažja dela.
Listi v posebnih izdajah objavljajo najnovejše dogodke in ugotavljajo, da je Nemčija brez vojne napovedi napadla Poljsko. Okupacija Gdanska predstavlja najhujši napad in poljsko varnost. Dogodki v Gdansku ne dajejo nikakega upanja za ohranitev miru. Ves poljski tisk je zelo borben. Podčrtava, da je Poljska v nevarnosti, toda Poljska bo izpolnila zgodovinsko misijo, ki ji je danes namenjena. Poljska je po besedah maršala Rvdz-Smlglega močna, zedinjena in pripravljena!
Civilni železniški promet ustavljen
VARŠAVA, 1. sept a Nocoj opolnoči so stopile v veljavo dalekosežne omejitve v potniškem in tovornem prometu. Normalni vozni red se sploh ne vzdržuje več Vozijo le posamezni vlaki Potniki morajo imeti posebne policijske objave.
Celonočna posvetovanja francoske vlade
Izdani so bili vsi potrebni vojaški ukrepi, da bi mogla Francija takoj izpolniti svoje obveznosti
Pariz« 1. sept. br. Po snočnji objavi nemških pogojev za sporazum i Poljsko s strani nemške vlade ja bilo jasno, da jo Nemčija s tem prekinila nadaljnja Dogajanja in da jo treba računati z Hi j resnejši mi dogodki. Ministrski predsednik je takoj sklicah vse člane vlade na konferenco, na kateri so sproti proučevali vsa prispela poročila francoskih diplomatskih zastopnikov. V zunanjem ministrstva ni šel nihče spat, prav tako pa je tudi v vojnam, mornariškem tu letalskem ministrstvu vse noč vla-
dala največja živahnost. Generalni itab jo ponoči izdal vsa potrebna navodila, tako da je francoska oborožena sila v alarmni pripravljenosti. Ves civilni promet je ustavljen in vozijo vlaki od sinoči dalje samo Še vojaštvo In vojaške potrebščine. Evakuacija Pariza se z vso naglico nadaljuje. London, Pariz In Varšava to v stalnih stikih. Davi so napovedovali, da bosta Anglija In Francija pod vzeli skupno akcijo v Ber-Unu,
Angleška vlada v permanenci
London, 1. septembra, br. Angleška prestolnica nudi danes sliko vojaškega taborišča. Vsepovsod jo videti samo vojaštvo, na avtomobilih, avtobusih in posebnih vlakih p« odvažajo iz mesta Otroke, ženska, bolnike in starejše ljudi, V snitjlitrskesji predsedstvu ao zbrani vsi člani vlado, ki so vso noč raz-
pravljali o mednarodnem položaju. Iz zunanjega ministrstva prihajajo neprestano posebni kurirji, ki prinaša k zbrani vladi nojnovejša poročila o razvoju položaja. V londonskih krogih presojajo položaj skrajno rosno. Ponoči so bili izdani novi vojaški ukrepi, tako da Je sedaj vsa vojska, mornarica In
stopniki fcsjšje. Rusije, AsjtUe In Franci je, Ce b| pripade] koridor »oljski, M Mit Nemčija pripravljena sa dogovoriti sijaste zamenjave prebivalstva, ga nemško ssaaj-šino pa sahteva odškodnino sa pq vareče -no škodo |a za jamčenji vsak od Nemcev zahtevanih pravic, (Obširna poročilo o nemških zahtevah je objavilo današnje »Jutro« v prvi, drugI in v posebni izdaji).
letalstvo ter civilna obramba v popolnem mobilnem stanju. Ministrski predsednik Chamberlain ja ob S. odšel v avdijonco h kralju. Po avdijeacj bo izredna seja vlade, na kateri bodo sprejeti nadaljni sklepi. Splošno pričakujejo, da bo že za danes popoldne sklicana izredna seja parlamenta.
Angleško-rrancoska Intervencija v Rimu
Rim, 1. sept. br. Davi je angleški po-lanik Leraine obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in za obvestil o stališču Anglije glede najnovejših mednarodnih dogodkov. Obenem je v Imenu angleške vlada zahteval pojasnila, kaj bo storila Italija. Enak korak je napravil istočasno tudi francoski poslanik Poncet. Kal ie odgovorila italijanska vlada, še ni znano.
Prva seja vlade
BEOGRAD, 1. sept. e. Snoči je bila prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom podpredsednika vlade dr. Vladimirja Mačka, ki je trajala do 22. Po seji je minister
brez listnice Konstant ino vič podal naslednjo Izjavo: Danes se je vršila seja ministrskega sveta od 19. do 22. Ker je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič lahno obolel, je predsedoval dr. Maček Na seji so se reševala tekoča vprašanja in s njimi v zvezi tudi vprašanja ukrepov za Izvedbo narodnega sporazuma Podpredsednik vlade dr. Vladimir Maček se je snoči po končani seji vlade z ljubljanskim brzovlakom ob 23 12 odpeljal v Zagreb.
.Deputacije delavskih organizacij uri ministru soc. politike
BEOGRAD, 1. sept. e. Pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjanu Budisavljeviću so se včeraj oglasili predstavniki socialistične delavske zveze fURS) in predstavniki Jugorasa. seveda vsaka delegacija zase Delegaciji sta ministru razložili težaven položaj delavstva Minister dr Budisavljević se je delj časa razgovarial s predstavniki TJRS glede aktualnih delavskih vprašanj ter je pokazal mnogo dobre volje, da ugodi delavskim zahtevam, zlasti v poeledu normalizacije stanja v de^a\skih zbornicah Deputaciji Jugorasa pa je iziavil. da bo vodil račun o vseh upravičenih zahtevah v svrho izboljšanja življenjskih pogojev našega delavstva.
V zasluženi pokoj
Jesenice, 81. avgusta Te dni je stopil v pokoj g. Rozman Anton, ki je bil nepretrgano 49 let in en mesec zaposlen pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Rozman je bil rojen leta 1878 v Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru. Izhaja lz stare delavske družine, v kateri prehaja plavžar9ko ln tovarniško delo iz roda v rod. Kot 12-letnl fantič je moral v tovarno na delo ln kot 61-letni izkušen mot zapušča tovarniške topilnice, kjer je prebil najlepša leta ln tudi pustil najboljše življenjske moči. Pred svetovno vojno ga je podjetje poslalo kot strokovnega delavca v Skedenj pri Trstu, kjer je sodeloval pri začetkih ondotnega plavžarskega dela. Tam si Je pridobil še večje strokovno znanje. Ko je bilo Primorje zasedeno po Italiji je prišel nazaj na Jesenice, kjer je napredoval sa toplica v tovarni. Rozman je vea dolga leta vestno in marljivo vršil svojo težko in odgovornosti polno službo v polno zadovoljstvo predstavnikov podjetja.
Po skoraj pol stoletnem napornem delu odhaja zdrav v zasluženi pokoj, želimo, da bi v zdravju in sreči Se dolgo užival sokove svojega vestnega dela.
Drzna tatvina na kolodvora
Litija. 1. septembre Na litijsko železniško postajo je dospela pošiljka volovskih kož. Kože so težke povprečno po 50 kg in vredne po 700 din. Neki železniški uslužbenec je opasil, da sta iaguuh dve kosi. S postaje so obvestili litijske orožnike ln na zasledovanje je odšla orožni ška patrulja pod vodstvom narednika g. Marjana iuvele.
Za tatovi j« manjkala vsaka sled. Prve poizvedbe pa ao obrnile sum na nekega. Franceta Marzila, ki j? bil zadnje čase večkrat zaposlen pri nakladanju vagonov. Sum je bil seveda sprva brez vsake podlage-
Osumljeni možak stanuje v mali baraki na hribu Svibnu. Tam v bližini je tudi konjaeeve pokopalaoe pa mrhovino. Patrulja je preiskala vso hi^co, a brez uspeha. Nato so začel: preiskovati okolico. V neki sveži jami ao našli mrhovino krave, ki jo je tam nedavno zakopal konjač. Sum orožnikov, da je tat zakopal kožo v bližini svoje barake pa je bil končno potrjen. Plen je zakopal salo spretno. Začeli so odnašati kup posušene praproti m pod prve plastjo se te našli plast sveže praproti. V svežo izkopani jami pa so našli ukradeno vol o viko kožo teško 48 kg. Tedaj so orožniki zagrabili osumljenega F*r. Marzila, ki je sprva svoje dejanje tajil pozneje, ko so ga spravili do prostora kjer je zakopal svoj plen. ps je tatvino priznal.
Nato ao našli še drugo kozo. ki jo je odnesel s kolodvora, pa jo je med potjo vrgel proč. Dve koži. ki tehtata *»n cent, sta mu bili pretežki, da bi ju spravil na varno. France je skril kožo v zemljo, da bi se na tatvino pozabilo. Medtem pa je ie
iskal kupon sa avoj plen. Koto raval nreoJM* nekomu ussy*»Ju v spoAfcjam
Zasajft
Is Celia
—a Sjasi tul dan. V nedeljo 3. t. m. SO v Ce|)uia športni dan SK Olimpa- Dopoldne bo predaja spatalnskip znakov ta svetlin. Ob U10 se bo pričela na Olimpa* vem lanšču v Oeberju nssjemetnii tekma med SK Borutom lz Gotovelj in mladino Olimpa. Sledilo bo lahkoatletako tekmovanje in sicer tek na 100 m, mot dlaka tn kopja ter švedska štafeta. Sodelovali bodo atleti SK Olimpa ln SK Celja. Ob 16. OB bo pričela glavna nogometna tekma med H&K Zagorcem iz Zagreba in SK Olimpom. Opozarjamo občinstvo na te lepe in zanimive športne prireditve!
—c Mladinski atletski troboj. V nedeljo 8. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričel na Gla-ziji atletski troboj med najboljšimi junlorji in omladinci ljubljanske Ilirije, mariborskega Selezpiearja in SK Celja. Za vsak klub bosta nastopila v vsaki disciplini po dva atleta. Na sporedu so naslednje discipline: tek na 100, 400. 1500 in 8000 m. štafeta 4 v 100 m, meti krogla, dlaka tn kopja ter skoki v višino, daljino tn a palico. Tekmovalo bo okrog; 60 atletov, med njimi tudi nekateri, šd so še zastopan državne barve na mednarodnih tekmovanjih, Vse kaže, da bodo v nedeljo doseženi prav dobri rezultati. Ker bodo borbe gotovo izredno zanimive tn napete, vabimo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži tekmovanja.
—e Umrl Je v četrtek zjutraj na Slomškovem trgu 1 v starosti 62 let odvetnik g. dr. Friderik Zangger. Pokojni se je udej-stvoval tudi kot nemški pisatelj in kot odličen glasbenik. Bil je značajan in korekten mol. Pogreb bo v soboto ob 17. lz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskeno sožalje!
—C 1299 tujcev je obiskalo Celje v mesecu avgustu, med njimi 1068 Jugoslovanov in 231 inozemcev. V letošnjem juliju je obiskalo Celje 1188, v lanskem avgustu pa 1686 tujcev.
—c Umrljivost. V preteklem mesecu ja umrlo v Celju 38 oseb in sicer 11 v mestu in 27 v javni bolnici.
—c Napadi in nesreče. Ko je vozil 291et-ni posestnik Jurij skorjak od Sv. Roka prt Šmarju v sredo slive proti domu, ga je napadel neki posestnik a kuhinjskim nožem in ga zabodel v levo nogo. Istega dne je v Velikih Rodnah pri Rogaški Slatini neka žena v prepiru napadla 42-letnega posestnika Viktorja Voduška ter ga z udarci s topim predmetom močno poškodovala po desni nogi in roki. Pri Sv. Petru blizu Zidanega mosta je neki progovni delavec v torek okrog 22. napadel 27-letnega pro-govnega delavca Franca Dečmana ter mu z udarci s kolom zlomil levo roko in ga tudi poškodoval po glavi. V Oplotntei prt Konjicah je neki delavec v soboto okrog 22 napadel 26-letnega delavca Ivana Brgleaa tz Oplotnice ter ga z nožem hudo poškodoval po plečih in glavi. Istega dne je padel 18-letni delavec Franc Krampusek cd Sv. Krištofa pri Laškem z drevesa in se močno poškodoval po čelu nad desnim očesom. Vse poškodovance so oddali v celjsko bolnico.
—c Smrtna nesreča na cesti. Ko je vozil tovorni avtomobil trgovca Ivana Veršca lz Podčetrtka v torek okrog 21. skozi Pristavo pri amarju, je hotel 60-letni posestnik Ivan BaŠtevc s Hanjskegs pri Sv. Petru na Medvedjem selu skočiti pri Verkovi gostilni tik pred avtomobilom čez cesto. Avto pa je podrl Baštevca na tla. Kolo je šlo Baštevcu čez glavo in mu zdrobilo lobanjo. Bastevca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je opolnoči od srede na četrtek podlegel poškodbam.
Iz Kranja
— Praznovanje rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra U. Sokolsko društvo sporoča, da je najavljeni spored izpremenjen sledeče: Telovadna akademija bo 2. septembra ob 20. uri, vendar na letnem telo-
, vadišču le, če bodo pravočasno odstranjene nove teža* e, sicer se bo pa vršila v telovadnici Tod bo morala biti akademija občutno skrajšana, ker niso vse točke Izvedljive v zaprtem prostoru. Društvo bo izvedlo akademijo, da ohrani lOletno tradicijo, prosi pa spoštovane posetnike, da skrajšanje sporeda oproste. Sprevod organizira občina, zato posebnega sokol-skega sprevoda ne bo. Slavnostni zbor bo v sredo 6. septembra ob pol U. uri v telovadnici. Zdravo!
— Sokolski pevski zbor ima d revi ob 8. uri vajo. Vabimo vse brate pevce in sestre pevke, da gotovo pridejo. Zdravo!
— Prvenstvena tekma med SK Kranjem ln SK Diskom iz Domžal bo v nedeljo 3. t. m. v Kranju. Tekma bo gotovo selo aa> nimiva, ker je domaČe moštvo prsteoeno nedeljo odvzelo svojemu prvemu ln najbrže najnevarnejšemu protivniku, SK Hermesu iz Ljubljane z lepo ln premišljeno igro kar obe točki, daslravao ja SK Hermes zaključil prvi polčas s enim golom razlike v svojo korist. Domača enajstorica je namreč v drugem polčasu potresla mrežo svojih nasprotnikov kar štirikrat sa-pored, tako da lahko s upravičenostjo pričakujemo, da bo to nedeljo odpravila tudi SK Disk. čeprav Je ta precej nevaren ln dobro vlgran nasprotnik.
— SK Kranj obvešča vse kegl jače, da je v ponedeljek 4. t. m. saključno kegljanje na dobitke pri Peterčku. Vsi matodorjl kegljev se v lastnem Interesu vabijo, da še v zadnjem momentu popravijo svoje pozicije in si tako pribore krasne dobitke.
V ponedeljek se bo kegljalo od 1. ure popoldne do 11. ure zvečer. Ob pomoči je razdelitev nagrad. Vse kegljače ta prijatelja športnikov vabimo, da se tega tekmovanja na dobitke poln ofi ta vilno udeleže,
— Policijska kronika. V noči od na četrtek je nekdo ukradel gospe j Dra> gici Masterl iz Stražišča skoraj novo žensko kolo znamke »Mifa«. ki ima evidenčno številko 963335 ln je rdeče prepleskano. ~
V isti no« je nekdo odpeljal tesarskemu mojstru Sekaetu is Huj motorno kolo »BJ-xa« s evidenčno številko 2*1607; kolo Je sive barve. Občinstvo opozarjamo, naj ne kupuje koles sumljivega lavora* ampak naj vse take dvomljive prodajalce naznani ali pa izroči takoj prvemu stražniku. — Na stavbi Gorenjske mlekarske zadruge v Ctr-
čičafc, katere gradi stavbenik Cvncur iz Ljubljane, Je te dni enostavno zginilo kar 26 sjr frabenega lesa, vrednega okoli 7000 dinarjev. Policija je izsledila nekega Šalamuna Jožeta, ki je prodajal ta les po znatno nalžanlh cenah v okolici Kranja Prt zaslišanju je Žalamun, ki je bil nedavno še zaposlen pri gradnji omenjene mlekarne, priznal, da je ukradel samo 4 vozova lesa, e ostali količini pa noče ničesar vedeti. Poizvedbe se nadaljujejo — Ključavničarju Potočniku Ivanu lz Jugobrune ja na veselici na Bregu neznan žepar prav spretno izmaknil Ustnico s 600 dinarji in prometno knjižico za motorno kolo. — Po-lidja zasleduje sicer prav vestno vse nepridiprave, ki v vedno večjem številu obiskujejo nase mesto ln okolico, nima pa toliko uspehov, ker je moštvo mnogo premajhno in vsled prezaposlenosti komaj zmaguje svoje naloge.
fieCetttica
K O L E O A B Danes: Petek, 1. septembra katoličani: Marija, Egidij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: šestnajstletni Kino Union: Pesem sreče Kino Sloga: Ali Baba Kino siška: Zaprto
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva  cesta 1, Behovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta.
<0ipod 6tta
Ko hodit mimo ljubljanskih izložbenih oken in napisov na trgovinah in drugih poslovnih lokalih, naletiš na tolikšno n«na-nj* jezika, da ta končno tega — privadi JL Toda ie vedno te pogreje, če moraš hoditi mimo lepe trgovine sredi mesta — recimo v pasaži — in dan na dan gledati napis, ki te opozarja, da moreš dobiti za toliko in
toliko dinarjev aktovko »z dvem ključavnicam«. Nazadnje ti je dovol) Stopiš v trgovino, prijatno poveš kako in ka) (pri tem moraš pojasniti kako bi bil napis pravilen), vljudno ae ti zahvalijo za poiasnilo — • čez deset dni je te vse po stotem.
Ali res v takih trgovinah nimajo človeka, ki Je ni pozabil sklanjati? Če bi prvošolček v svoji nalogi zagrešil tako napako, bi se mu to pri redu kruto poznalo, pa ne samo prvoiolčku, ampak tudi ljudskošolcu Kaj te vem zdi, gospod urednik, ali se res smejo košatiti taki napisi kot v posmeh, čel: slovnica je samo za šolarje? AL bi ne bilo dobro, če bi začeli javno objavljati imena tistih, ki tako javno pačijo jezik? Mogoče bi pa la vsaj vsakega desetega postalo sram.
Mariborski drobiž
— Is gledališča. Kor je g. Ivo Anilovar odšel v Ljubljano, kjer bo z nastopom nove gledališke sezone sodeloval pri tamošnji operi, je tukajšnja gledališka uprava angažirala g. Cirila Kamu&iča, ki bo p povzel baritonske vloge pri glasbenih predstavah. G. Ciril Kamušič je znan z raznih koncertom, kjer je uspešno nastopal v solističnih baritonskih spevih.
— Sokolska četa v Markovcih pri Ptuju bo otvorila v nedeljo dne 3. septembra ob 15. uri svoj »Sokolski dome. Svečane otvoritve prvega četnega, doma v župi ln v banovini se udeležijo tudi mariborski Sokoli, člani društev Sokol I in Sokol II (Pobrežje). V to svrho bo vozil poseben avtobus ob 13. uri izpred >Putnika«, Trg svobode, povrate k iz Markovcev ob 20.30 Vozna cena le 30 din za oeebo! Prijave je oddati najkasneje do sobote do 10. ure pri >Putniku<, Maribor, Trg svobode-grad. Zdravo!
— 1» poštne smžbe. Poštni uradnik Anton Sever je bil premeščen od tukajšnje pošte Maribor n k poŠti Maribor I.
— Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 25.8, minimalna 11. Včeraj je sonce Izredno pripekalo in so se Mariborčani zatekli v lepem številu na otok.
— Dve žrtvi Mure. Pri Sladkem vrhu ob Muri sta se kopala v Muri 151etni Rudolf Kav ran in 13 letni Ivan Pivec Oba sta utonila. Trupel se niso našli.
— Napad lz zasede. Ko se je 271etni ključavničarski pomočnik Avgust Klodift i- Bresol pri Racah vračal demov je navalil nanj is zasede neki moški, ki ga je z nekim trdim predmetom s tako silo udaru poglavt, da se je Klodič zrušil na tla tn obležal nezavesten. Klodiča so morali prepeljati ▼ mariborsko bolnico, za tajin-stvenim napadalcem pa poizvedujejo orožniki.
— Končno... so popravtH Perkov mosti Ček v Rošpohu, ki je bil. kakor smo že poročali, za vsak promet zaprt. Sedaj vozijo lahko v smeri Griča ln naprej proti Volfcetlu.
— Nočne lekarniško službo imata danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici, tel. 28—12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13.
—- Žrtev dela je postal 451etnd delavec Ak>jS Pa jer iz Vrha pri Locah ki mu je ctrtcularka odrezala prste na levici Težko poškodovanega Pajerja so od prem ili v mariborsko bolnico. — V svinčenem rudniku V Mežici pa je prtSel 521etni tesar Anton Novak z levico pod voziček. ki mu ja zmečkal prste. Tudi Novak se zdravi v bolnici.
— Tatvine koles se »pet množijo. Podoba je, da ao tatovi koJes apet v akciji. Tako je delavcu Vinku Kožuhu lz Koroške 44 lseinilo z dvorišča Pristaniške ulice 8 dvokolo znamke »Nero« z evtd. ste v. 2— 23654 delavcu Gustavu Bratcu iz Spodnje Dobrava pa je neznan tat odpeljal izpred neka gostilne na Tržaški cesti 1000 din vredno kolo znamke >Mundus«, ki ima evid, štev. 2—197399.
— Is pravoslavne cerkvene občine. G. paroh ae Je vrnil z boleaenskega dopusta. Od nedelje S. septembra dalje bo spet redna shišba božja ln ho g. paroh sprejemal stranke v svoji pisarni
— V cvetu ml ari o« ti... V Smetanovi unet 34 Je preminil 171etnl dijak tukajšnja realna gtmnasije Branko Vidmar, sin neumornega sokolskegs delavca Načeta Vid-ssarje. Pokojni Branko Vidmar je užival pri svojih sovrstnikih in tovariših topla priljubljenost. Vsi. Id so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Pokomali ga botno Jutri v soboto ob 16. salujočun
globoko snšaijsi