25 L štev. V Ljubljani, sobota 13. decembra 1919. II. leto. Vel|a v Ljubljani in po poiti: ••to teto . . K 1M -Wleto , . . »«t® * »ete« . . „ W-inozemstvo: ••to teto .. K U»- 901 leta . . „ 14'— Na plstnrae naročbe brez poilljatve denarja •e ne moremo ozirat' Naročniki naj potiljajf naročnino ~~oo nakaznici. 'P, Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna Številka velja 60 vinarjev. Vpratanjem glede ii loži za odgovor dopli naj se fractkirajo. - sratpv I. dr. se naj prl-ica ali mamka. — Dopisi Rokopisi se ne vračajo. Ententa in drugi. Po vojaških In pditiSnih imsgah entenle prihafajo na dan tudi njeni porail: Anglija, Franclja In Julija so poln« gospodarskih ran, o katerih r.e Jere nihče presoditi kako lih tok C»sa i*I*5i. V Ang! j! pada posebno produkcij« prem ga. Po ccll državi sc šilijo delavski itrajkl. V Egiptu dlviajo Krvavi nemiri, Irske ni moC ukrotiti; «r ji ne dovede samostojnosti, so rije in atentati na dnevnim redu. lndiil ni zaželjenega miru. Kljub Vrini finančnim naporom vlade is ***u!e budget 300 milijonov šterlln-l°v primanjkljaja, katerega bo vlada toorai« pokriti * pogojili m. Francija se nahaja ie v težavne}-»eni položaju. Njena industrija Je U-{ocena, njeno poljedelstvo zaostaja. N»roda ap je lotila stagnacij«. 2ato Pokrivg Francija svoje rane s tiskanjem bankovcev, vsled česar j« padel tečaj franka tako niško, da ni mogoče radi njegove majhne kupne vrednosti napram dolarju nabaviti v Ameriki nikakršnih živil. V državi brec £lvll pa je pomanjkanje in draginja raste. Iz drag nje se poraja nezadovoljstvo, Iz njega Sirajki in zahteve P® gvižaniu plač. Proizvodnja zaostaja. Kljub saarski ki tifni je Franclja breg premoga in ga mora kupovati v inozemstvu. Uvoz je letes v Franciji večji od izvoza In d»favni redni proračun izkazuje pet milijard d» ličita. Italija stoji pred banketotora. ^olga ima malo maaj od ljudskega melja. Nad 30 milijard ima izpoio-enih od laozemstva; ta dolg mora odplačevati v zlatu. Vrhnjega je brez prercr ga in želeia. To dvoje bi treslo kupiti v Ameriki In Angliji In Plačati z dobro valuto. Aii dobrega fcnaija ni In vlada si pomaga po francoskem vzotcu: tlaka bankovce. V Švici plačujejo za Hro 45 centimov. V Amerki se pojavljajo itrajki to nemiri in v ste d Štrajkov primanj-kauje premrga. Sloinsto parobrodov 1« zasidranih v ameriških lukah. Na morje ne morejo odpluti, ker nimajo Premoga. B ti se je Industrijske krize, zakaj Evropa potrebuje in bi rada kupila — a ne more plačati. Na Nemčijo pritiska mnenje monarhistov, ki se republiki str.cjejo. Hindenburg je še vedno junak dneva in sccijalisti vežbajo vojsko in izdelujejo munfejo, kakor se je to delalo prej. Po Evropi, širijo propagando, da bi se porušilo še ono kar danes stoji. V Rušili zmaguje boljševizem. Anglija in Francija Se mu umikati, Kolčak in Denjikin bosta kmalu brec tal. Kdor motri opisani položaj en-tente in drugih, se mora vprašati: kam vse to vodi? Kaj misli Nemčija, kaj Franclja, kaj ral ja, kaj Bolgarska? Ali se končajo današnje razmere z novimi vojnami? Ali se lt-obličl splošna revolucija ? Kdo ve ? Postopanje z jugoslovanskimi vojnimi ujetniki v j Italiji. Interniranci, ki se vračalo f* Italije, pripovedujejo strašne podrobnosti o postopanju italijanske soirfateske z jugosiov. vojnimi vjetnijfi. 40 000 teh nesrečnežev je potazdeljen h v centu-rije po sto mp? ter mprajo Izvrševati najtežja dela Siroto Italije, Postopa se z njimi slabše, nego je pcsiopfla nekdanja Avstrija s talci fn interniranci V Thalerhifu. Ni dovolj, kar je danes ugotovljeno in kar je dokazat in prizna neki italijanski list, d« se je od tistih 30 000 nesrečnežev, ki so se rešil z begom preko Albanije, rešilo z o oka Asinora samo 5 000 ni dovolj ni to, da so nastale v okolici Verone cela nova pokopališča žrtev italijanskih barbarov, tudi sedaj jih italijanska vojaška oblast uničuje, zapira, preganja in izstraduje. Do sedaj naš narod ni vedel, kaj je z njegovimi brati, otroci in očeti. — Danes moramo opozoriti najširšo salo javnost, 4a preti našim vojnim vjetnikom najstrašnejša smrt izstradanja, da ponikni vsako obotavljanje smrt stotine naših bednih ljudi, ds je sploh veliko vprašanje« koliko teh nesrečnikov se bo vrnile in koliko j h bo sposobnih za delo in življenje. V nekaterih centurijah so živeli v nzj-večji zimi in snegu v taborih po cele mesece in to nekaj tisoč metrov nad morjem, za hrano so dobivali pol hleba kruha in vedo. Na prehodu skozi Cordelo se le vstavila taka ceuturiia v koncentracijskem taboru naŠh voj nih internirancev. Naši interniranci s,o bili ravno povečerjali in po deskah je ostalo nekaj mrvic polente In p j posodah Skorja kuhane polente. Izstradane! so postrgali z noži deske Ir hlastno pojedli to mešanico drobtin In lesa. Z?.stenj je vsak apel na kulturo in hurpaniteto, zastonj vsak opomin na dolžnosti kulturnega sveta. Tuq tem ko Živi naš narod v razkošju, obilici in verlžništvu, poginja najbo igi del našega naroda v zasedenih kra Ih, njtša mladina propada v centurijah ip koncentracijskih taborih — po me|t p pa zabave, zabave, zabave.... P. P. Prezident Masaryk za ločitev cerkVe od države. Praga, 8. nov. 1919 Knežo škof clomužki, kardinal Lev Skrbenskv, je v 10. št. uradnega Usta z« olomusko Škofijo naslovil na pre-zldenta republike Mssatjrka, odprto plimo, na katerega je ta odgovoril s sledečim dopisom, is katerega se d« posneti tudi vsebina jzvajsnj kardinala Skrbenstjr a. Oospod kardinali Prejel femVai memorandum, sklenjen v imenu mo ravskih škofov. Pigjn je — priznavam — v zmerni formi, a je vkljub temu protest ne samo proti pos«nrez nim odredbam in dolofbam vlade, temveč tudi stališču, ki ga zavzema vlada v vprašanju razmerja med državo in cerkvijo. Memorandum povdarla potrebo mirnega sožitja cerkve in države. S tem se popolnoma strinjam, vendar bodemo dosegli to mirno skupno Življenje po mojem mnenju le s popolno ločitvijo cerkve od države, med tem ko Vaša eminenfca nfc bi hotela raztrgati vezi, ki združujejo cerkev z državo. in če povdarjate, da blagor države zahteva ozko združenje s cerkvijo, V*m lahko s svoje strani dokažem slučaj centralnih sli, posebno pa Av-stro-Ogrske. Ravno Av3tro- Ogrska nam mora služiti z svarilen vzgled pred združenje cerkve in države. Avstro-Ogrska in n,eia dinastija sta zlorabljali cerkev v politične sohe in ravno od tod Je prišlo propadanje — ne samo politično, temveč tud! moralno. In ta ekušnja z Avstrijo in razgled po novodobnih demokratičnih državah, ki se je v njih vseh ločila cerkev od države, me silijo, tla smatram ločitev naše nova države od cerkve za potrebno, in sicer ne samo v korist države, temveč tudi vere in nravnosti. Z ozirom na način, kako izvesti ločitev, sem prepričan in odločen, da jo izvedemo brez takozvanega kulturnega boja. Ir formiran sem, da se poslužuje Vatikan ta podlago svoje bodoče politike proti različnim državam od ame-rikanskega katolicizma izdelane taktike, tem lažje — upam — bodete tudi VI g. kardinal priznali amerlkanski vzgled za ločitev cerkvd od države. Dotikate se tudi verskega pouka v iolah In verSkih vaj v latih. To je problem zase, ki lil v neposredni zvezi s ločitvijo cerkve «d države. Je to jako vA-fen problem. Ne gre tu samo S« didaktična vprašanja, tako bi se namreč pouk v veronauku spopolnil (poznavalci rattrtif, tu d Iz duhovnega stane ro s dosedanjim verekim poukom jako nezadovoljni), temveč tudi za vtgo-jevalno vprašanje. V tem poglede odredbe vlade Se niso dokončane. Ce Vaša eminenca ift gg. Šktfie opozarjalo na nedostatke, ki »o se pokarali pri izpeljavi novih vladnih na-redb v šolah, se ne obotavljam izriniti obžalovanja nad tem, če so de žalila verska čustva precejšnjega debi šolske mladine fn ljudstva. Zaplemba nekaterih samostanskih prostorov, ki jo Vala eminenca tudi omenjate, je opravičena v neodložljivi potrebi držaje, Ki zahteva poiobn® VLADIMIR LEVSTIK. Nadaljevanje. v »šnjeva repinca. »Scaldesettiwrf,, je »onovil lamiiijcno; Stcviika ga j« btla pravzaprav uSCenila, v resnici. Nastenii je glavo v dlan ter očitno pomislil. »Hm, to je kajpak .. . tnomentano . .. tudi jaz, kajneda, imam denar razpotaknjen v podjedtiih .... Čelo in tilnik ata mu zarudela. »In vendar,« j« zamrmral, »pojde... Ravno sem hotel vzeti Ninkmih petdcsett'ao6 iz Glavne posojilnice, ki se maje, m jih prenesti drugam. Naložim jih pri vas, nič ne Škodi. Tak }Rn-kinih petdeset,« je ponovil tendenčno. »To namreč ni vse, kar ima; samo majčkena gotovinica, za klobuke in drugo ... Teh petdeset, ih deset jih dod am — je skupaj žestdesettiseč. Konce debate, grof; z vašimi akcijami počakajmo, dokler ne okrevajo radikalno.« Stisnila sta si roke. »Prpoldne vam je denar na razpolago,« je rekel Smučiklas pri razstanku. »Saj pridete mimo, kaj? Oglasite se tu na črno kavo. Nič hvale, prosim; zadovoljstvo je čisto na moji strani.« »Kakor pri vseh plemenitih delih,« je rekel grof, ,n oči so se mu zasvetile, bodisi od trdnega prepričanja, bodisi od skritih misli, ki je odvetnik ni megel zaslutiti. »Ali meni se zdi, vi blagi mož, da vam rodc važa plemenita dela Se vse premalo za- dovoljstva. Vi žanjetc toliko manj, nego ste sejali, da se ČloveStvu kar krči srce in komaj Se veruje v piačujočo pravičnost.. .« »Vse kar je prav,« se je pobranil Smučiklas sramežljivo. »Vi bi me radi prepričali, da sem drogi Carnegie ali kaj vem kakšen filanatrdp; in to je vendarle malce • . . pretirano .. .« »Molčite, dragi,« je velel gost z nekam drhtečim glasom, »jaz vem, kaj pravim, in poznam vašo ceno. Jaz za svojo orebo ne prepuBtim plačuj oči pravičnost?, da bi vas nagradila za to, kar ste mi storili; to hočem opraviti sam.« »AH — kdo vpraša? To so lapaHje.« »To niso lapalgel« je vzkliknit gost skoraj jezno. »To so, bogme, stvari, ki... a dajte, da vam izdam skrivnost: presenečenje sena vam pripravil, prijatelj. Ne mislite, da seih počival ves ta čas, odkar spoznavam vas in vaše žlahtno srce. Storil sem marsikaj — vse, kar jc bilo v moji moči! In, vidite, posrečilo se mi je.. • kakor nalašč... združiti vidne dokaze svoje hvaležnosti tako, da vam jih bom mogel — to upam 1 — podati vse hkrati, moj dragi Smučiklas; vse na en dan ...» »Kaj pravite?« je poskočil odvetnik. Od samega srečnega presenečenja je bil izgubil vso moč nad svojim obrazom; njegove Črte so zaigrale mahoma v nebrzdani govorici nagonov ter zlile svojo odkritost s pohlepnim buljenjem cči in požrešnim drgetom mesnatih ustnic v cn sam izraz tako nerazredčene. destilirane budalosti in nizkr^te, <)a je grof z malodane telesnim gnusom odskočU pred njim. »Raj pravite ? Pa ne da bi . . . ah! Kje smem izreči besedo .. . Kje se predrznem upati!. . . Oospod grof —« »Pst!« je odstrigel »dobrotnik« njegov izjiv. Potrpimo še malce — še majčkeno ; saj ni več dolgo, da it dvigne zagrinjalo. Še dan — še dva,recimo; nemara pa tudi le par ur.. . Človek pi sam gospodar nad svojimi nameni!« S tem Skrivnostnim obetom je prepustil odvetnika nepredaljeni blaženosti, ki je navalila nanj, ter odšel. Tudi popoldne, ko se je oglasil zaradi tisočakov, si ni dal izvabiti besedice. Vse, lar je dosegel Smučiklas, je bilo le še odločneje zatrdilo, da je minuta, v kateri ga »nagradi za vse storjene usluge in dobrote«, neposredno pred durmi S to nejasno gotovostjo je tekel vzlic bčsedi, ki jo je moral dati grofu, naravnost k svoji Antoioetti ter se zgubil ž njo v brezdanjost ugibanj in pričakovanj. Tudi Nina je bila odkraja navzoča; pozneje sta jo poslala proč. »Spričo takšnih grofovih razpoloženj« pač ni bilo dvoma, da stoje njene šance izborno. Obadva, oče in mati, sta ji dajala pogum, čeprav brez potrebe, ker je bila itak preveč naščuvana po lastnih Željah. (Dalje prih) NN»«M žrtve tudi c d drugih pravnih in zasebnih oseb. Vata eminenca opozarja tudi na neenakomernost zakona z dne 2b. maja in na nujnost plačevanja vojnega posojila. Razlastitev cerkvenih posesti, kot predpisuje ta zakon, ni nikaka korfiskacija, v kolikor pa se tiče vojnega posojila, se bode vlada tudi tu ozirala pri svoji konečnl odločitvi na korist naših državljanov. Nisem se dotaknil nekaterih problemov, ki se bodo morali razrešiti pri ločitvi. Hočem Vaši eminenci samo le enkrat zagotoviti, da bi hotel z ločitvijo cerkve od države, politike vere doječi povzdig nravnosti. T. O. Masaiyk, m. p. Boljševiški pokreti v Italiji. V severni Italiji so se te dni vršili krvavi nemiri. Demonstracije so imele značaj reakcije na nacijonali-stične napade na socialistične zaupnike v Rimu. V Turinu so delavci napadli nekoliko častnikov. Pri tem spopadu je bilo ranjenih nad ICO ljudi. Neko dekle je bilo ubito s kroglo iz puške. Najbolj krvavi so biii spopadi v Mantovi. Množica je hotela linčati dva častnika, ki sta jedva otela življenje. Vojašnice je masa razbila, zločinci so bili iz zaporov osvobojeni. Na nekaterih mestih so se vršile med ljudmi, redarstvom in vojaštvom pravcate biike. Poročila trde, da je bilo pri tej priliki 12 ljudi ubitih. Streljanje v Mantovi je trajalo celo noč. 9. t. n?, se je vršilo dvoje zborovanj, na katerih so delavci sklenili podaljšati štrajk. Med meščani in vojaštvom je prišlo zopet do spopadov, pri katerih je bil ubit socijaiistlčnl voditelj Bertoni, ki je bil za Časa zadnjih volitev soci-jalistični kandidat v Mantovi. Po uboju Bertonija je množica demolirala postaje in razbila tvornice. V Carpiju so demonstranti zažgali italijanske trobojnice in izobesit na magistratu rdečo zastavo. Tudi po drugih mestih so bili nemiri. Meščanski Usti zagovarjajo meščanski blok proti boljševiškemu terorju in zahtevajo, da se liberalci in klerikalci združijo, da se tako ustavi gibanje, ki preti z uničenjem države. Po Čem se toži Italijanom ? Skupina zborničnih odbornikov, ki jim predseduje Orlando, je sestavila načrt o mejah, ki tičejo Italiji zaradi obrambe. Načrt se zavzema za odrešene kraje in pravf, da bo Italija spoštovala tuje narode, ki živijo na državnih mejah. Tl narodi dobe avtonomije. Za Orlandom je zborovalce podžigal Tittoni proti propagandi, ki jo v Italiji širijo narodnosti nasprotni elementi. Program, ki ga je izdal zbornični odbor zahteva: 1. Reka z luko in železnicami se mora brezpogojno prisoditi Italiji. 2. Glede Dalmacije mora se doseči sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Splitskim, šibeniškim, tro {[irskim in krškim Italijanom se prizna uridlčna ravnopravnost. Odbor se izjavlja proti vzpostavitvi avstroogrske monarhije in se izreka proti italijanski pomožni intervenciji v Rusiji. Naša trgovska in vojna mornarica. Na pariški konferenci se je ustanovila komisija za reparacije, pri kateri je dosegla naša mirovna delegacija glede jugoslovanskih trgovskih in vojnih ladij v jadranskih vodah najlepši uspeh. Komisija, ki je zborovala ped predsedstvom Francoza Motschera in ki ji je kot zastopnik naše vtede prisostvoval dr. Trumbič je sklenila, da ostane tonaža za obalno plovbo lastnikom in solastnikom bredov, katerim je tudi dovoljeno iz-* vešati jugoslovansko ali italijansko zastavo. S tčm skiepoin dobi Jjgoslavija nazaj vse ladje izpod 2000 ton ka-kortud! ribiške iadje. Ima pa pravico zahtevati, da se ji vrnejo tudi ladje nad 2000 ton, v kolikor so ti bro-dovl lastnina njenih državljanov. Kot je bilo že 22. majnika t. 1. dovoljeno Angliji, F/anciji, Italiji in Grški, je sedaj deležna tudi Jugoslavija: pravico ima prisostvovati pogodbi o predaji ladij. Ladje se naši državi vrnejo dva meseca po ratifikaciji miru z avitr!j3ko republiko, Dalje je vrhovni svet odločil, da dobijo Poljska, Jugoslavija, Portugalska, Grška in Romunija gotove število topovskih in strašnih ladij od bivše avstroogrske mornarice. Ker so se pa Italijani pritožili, da dovoljujejo Jugoslovanom le male topničarke in brede, ki so oboroženi s topovi malega kalibra, je vrhovni svet sklenil, da se mornarica v Pulju razoroži. Italija dobi topove, države pa, med katere bo mornarica razdeljena, smejo V A 'gllji naročiti nove potrebne topove. ____________ Jugoslavija. Laški terorizem. Ldu. Split, 12 dec. Ker se nadučitelj deške ljudske šole v Drnišu Izak Crniat ni hotel pokoriti povelju guvernerja Miti?, da dan obletnice prihoda Italijanov v Dalmacijo praznuje, so gi začele italijanske oblasti preganjali. Suspendiran je od siužbe in te dni se je moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Zadru. Da se ogne gotovi težki kazni, je bil prisiljen pobegniti. Nekaj dni prebiva tukaj. Omejitev osebnega prom rt« v Bosni. Ldu. Sarajevo, 11. dec. Da bo mogla železnica prevažati,več blaga, bo železniško ravnateijst/o začasno zmanjšalo število prjmetnir potniških voz. Od 12 t m. dalje bodo vsled tega ustavljeni nekateri osebni vi »k1. Važna socijalna inštitucija, Ldu. Sarajevo, 11. dec. Društvo za prosveto žensk in zaščito nj'hovh pravic je osnovalo s pomočjo mestne občine, državnega urada za zaščito dece in zdravstvenega odseka pokrajinske vlade zavetiSCe za noseče ženske, za otročnlca in dojence. Zavetišče se nahaja v Kopaličinu in je 9. dec. že začelo sprejemati ženske. Vsaka noseča ženska in otročnica, ki nima sredstev, ostane v zavetišču, dokler se ne najde zanjo primerna služba in sicer za žen tke posle v hiši, kjer bo mogla imeti mati dete pri sebi in ga vsaj trikrat na dan podojiti; za dojence pa se bodo poiskale družine, k! se bodo za nje 'brigale. Sarajevska občina prevzame plinarno. Ldu. Sarajevo, 11. dec. Po daljši debati je snoči sklenil začasni občinski odbor, da občina prevzame v svojo režijo plinarno. Viotn v Ceho8lovaškt konzulat v Zagrebu. Pred nekaj dnevi je ne-poinan zlikovec vlomil v prostore čehoslovaškega konzulata, ki se nahaja v vladni palači na Markovem trgu. Odnesel je gotovine za kakšnih pet tisoč kron in razne druge stvari, ki so imele kakšno večjo vrednost. Iz Avstrije. s' Eutentini kapital v Avstriji. Ldu. Milan, 11. dec. Koasorclj itati-jai.sk h industrljcev pod vodstvom tvornic »Fiat« in ameriških finančnikov je nakupil vse delnice alpinske montanske družbe, ki poseduje na Štajerskem rudnike, cenjene na 200 milijonov kron. (Delniška družbe »Alpine-Montan A G.« je bila ena največiih rudekopnih podjetij Avstro-Ogrske. Za političnim podjarmljenjem Avstrije po ententi prlhija sedaj še gospodarsko.) Avstij* mora zastaviti umetnine. Ldu. Ženeva, 11. dec. Fancoska delegacija, sestojefa iz izvedencev za umetnost, je odpotovala 9. t. m. na Dunaj, da bo skupno z angleško in italijansko deleg ctjo izbiola iz avstrijskega kromkega ziklala umetnine, ki naj služijo kot jamstvo za predujem Avstriji, Kje bo sedež donavske komisije? Ldu. Dunaj, 11. dec, *^eue Fre-e Preš«« poroča, da je potovanje admirala Troubridge v London v zvezi z definitivno določitvijo sedeža mednarodne donavske komisije. Kakor znano, je Anglija zato, da bi bil sedež te komisije v Budimpešti, Francozi pa se zavzemajo za to, da bi bil na Dunaju. Odločitev bo padla v najkrajšem času. Komunisti proti razorožitvi Ldu. Dunaj, 11. dec. Na predvčerajšnjem zborovanju komunistov so protestirali proti razpustitvi ljudske hrambe in vojaških svetov, pri čemer so opozarjali na-monarhistično g banje ter zahtevali oborožitev organiziranega delavstva. Eiake zahteve je stavila tudi predvčerajšnja skupščina nižje avstrijskih vojsških svetov. Osemurni delavnik v Avstriji. Ldu. Dunaj, 11. dec. Odbor za soci jalno upra vo je danes spre.el zakon o osemurnem delavniku. Švica proti Dunaju. Ldu. Curlh, 10. dec. Glede aa potovanje kance-larja dr. R;nnerj\ v Pariz, pišejo švicarski Usti strastno proti dunajski vladi in jo deloma hudo napadajo radi združitve Predarlsks s Š rico, ki bo v času dr. Rennerjeve odsotnosti važen predmet pariških razprav. Tirolska za združitev z Bavarsko. Ldu. Dunaj, 11. dec. »W ener Morgenzeitung« poroča, da je bila resoiuc ja tirolskega deželnega zbora za 7družitev z Bavarsko sprejeta in da so jo telefonirali dr. Rennerju v Pariz s prošnjo, da jo predloži v/hov-nernu s vetu in jo tem zastopa. Parlamentarna vest pravi, da smatrajo v dunajskih krogih, da hoče tirolski dež. zbor v svoji resoluc ji gospodarsko pritiskati na entento. Cesar Karel je iskal pomoči pri Čehih. Ldu. P,agV H-decembra. Češkoslovaški poslanik v Haagu objavlja v »Venkovu«, da je letos dne 27. januarja dešd k njemu v Pariz vseučiliški profesor Bsouvier iz Ženeve ter ga vprašal, kakšno stališče bi zavzela čehoslovaška vladi, ako bi cesar Karl s svojo druž no pobeg i!l v kritičnem trenotku v Čehoslovaška. Tudi je prosil, naj bi dr. Kram>? ali dr. Beneš posredovala zanj pri Wiisonu. Ko sta oba to odklonila, je doše! princ S kst Bourbonski in je prosil, naj bi čehoslovaška vlada potom svojega zastopstva na Dunaju skrbela za varnost življenja cesarske družine ter posredovala v istem smislu tudi pri Wilsonu. Pogajanja so se konč»la brez uspeha. Razna poročila. Pred ločitvijo cerkve od države na Češkem. Praga, 11. dec. Naučni minister Htbrman je izjavil na socialno-demokraškem shodu, da bo še pred volitvami v narodno skupščino predložil zakonski načrt o ločitvi cerkve od d žave. Čehi proti konfederaciji. Priga, 11. d:c Napram vestem, ki jih prinašajo avstrijski Hiti povodom dr. Ren-nerjsvega potovanja v Prago glede gospodarske konftderac je, zmerna češko časopisje odklanjajoče stališče. Nemški komunisti zopet vstajajo. Ldu. Beil n, 11, dec. »Taj che Runlschau« poroča, da komunisti že dalje časa živahno agitirajo za generalno stavko po vsej Nemčiji. Sodišče za nemške zločine. Ldu. Rotterdam, 11. dec, »Times« poročajo iz Pariza, da se je v svetu ali-ira icev preteklo stbMo sestavil preiskovalni odbo: za nemške zločine v vojni. Odbor bo štel 40 čianov ter bo pričel delo takoj po rai fik^ciji miru. Naraščanje monarhizma v Nemčji. Ldu. Danaj, 11. dec. Čan angleške poslanske zbornice Lander, ki je pred kratkim prepotoval Nemčjo, je rekel v poslanski zbornici, da je opazil povsod, da se protirevolucionarno gibanje močno širi. Kraljeva stranka v Nemčiji raste vsak dan in ako cesarja ne bodo poslali na $* Heleno, se bo vrnii kot pruski kralj. Nova frozvez«. Ldu. Pariz, 11.decembra. Kakor javlja »V ctolre« J* Washlng!ona, kažejo republikanski člani senata napram vorašanju raidi* kacije garancijske pogodbe, sklenjene med Zedinjenini državami, Anglijo is Franc'jo, prtcej naklonjenosti. Senator Moses, pravi list, je izjavil, da bo ta pogodba najprej proučena po senatni komisiji za zunanje stvari, nato pa • soglasnim privoljenjem vseh senatorjev takoj ratficlrana. Italijanska politika. Ldu. RiA 11. dec, Na poslednji seji Italijanskega ministrskega sveta so prisostvovali vsi ministri razen zunanjega ministri Sclaloje, ki se mudi v Parizu. BavlH so se izključno z vprašanji zunanje 1» notranje politike. Predsednik Nitti je podal poročilo o mednarodrem položaju po vesteh, ki s a jih poslala minister Scialoja in poslanik v Washing* tonu. Kar se tiče notranje politike, se je obravnaval položaj države z ozirom na dnevne dogodke. Predsedniku mt* nistrskega sveta se je poveril mandat da se drži politike, ki se mu zdi naj-piikladnejša v tem težkem času. Naposled se je svet bavil z reškim položajem. Trockij proti Adlerju. U Moskve poročajo: Na sedmem sovietskem kongresu je predlagal Trockij, naj ae izbriše iz liste častnih članov osrednjega eksekutlvnega odbora Friderik Adler, znani avstrijski sccijalst in-morilec grofa Stl gka. Trockij očita Adlerju, da nima dovolj zaupanja v moč proletariata ter da se boji blokade in vojne, in to v čatu ko gre za najvišje cilje proielarijata. Adler je postal ovira za revo učijo. Treckijev predie g so zbotovalc) soglasno spreeli. Obsodbe madžarskih separatistov. Lou. Budin pešta, 12 dec. Danes ob 10. dopoldne »e je izrekla sodba o obravnavi proti terorstom* Sodišče je obsodilo 14 obtožencev na inrt na vefsiih, ostale pa na ječo od 4 mesecev do 12 let. Nova delniška društva in tvornice v Jugoslaviji. V Splitu se snuje delniško društvo za eksploatacijo najdenega boksita pod imenom „Boksit“ in delniško diuštvo za izkoriščanje premogekopov v Rudi pri Sinju ped imenom „Pre-mog“. Dalje se je osnovala družba * omejenim jamstvom za uvoz in izvoz lesnega matenjala pod imenom »Gora". Pravtako se snuje v Splitu veliko gradbeno delniško društvo po inlci-jativi Gradske štedionlce. Pogajajo se tudi za gradnjo tvornice opeke, fesov in narodnih Čepic, usnja in čevljev. Osnovalo se je tudi električno podjetje, družba z omejenim jamstvom za dobavo in deljenje električnega toka za razsvetljavo in pogon v Splitu. Napravljen je tudi osnutek za Jugoslovansko trgovsko društvo v Splitu ter za hotelsko in kopaiiščno delniško družbo »Bačvica". — V Karlovcu se snuje kemična ivotnica mila, lesnih izdelkov, konzerv in pohištva. V Požeg! se kmalu zgradi rsf.nerija za špirit. V Varaždinu se snuje tvcrnica sukna s predilnico in barvarno. V Vlnkovcih se ustanovi tvornlca za tkanino in papir, v Vukovaru tvornlca za kodeljo in predilnica za lan. V Zagrebu se odpre tvornlca ccta in ki-selln. V Zeleniki je vzpostavljena tvornlca za soda-vodo, v Lukavcu (Bosna) je otvorjena tvornlca amo-nične soda-vode. V Grdellci (Srbija) je obnovljena tvornlca za tkanine. V Osijeku se snuje velika tvornlca barv, tvornlca usnja, cigaretnih stročnic, moderna pivovarna, tvornlca za perilo, tvornlca za železniške signale in varnostne naprave. V Subotici se snuje tvornlca za stroje. V Koprivnici se odpre tvo nica za milo. V Ljubljani se si uje konfekcijska industrija za izdelovanje mošk h oblek. V Kraljeviči je sklenila komisija, da se rszlirl stari Škver. Mesto Osijek namerava zgraditi električno centralo na reki Bosni. Kakor vidimo, se Jugoslavija k po pripravlja na svojo bodočnost.. z. p.. Slovenska opera med tiskarskim Štrajkom. Za časa tiskarskega štrajka je operno gledišče nudilo troje na našem odru že od nekdaj popularnih in priljubljenih del, dva baleta In eno ope-reto. Te bi res ne bilo treba, saj ljudje dovolj radi posečajo operne Predstave In ni Imelo vodstvo prav ulkakega razloga vprizarjatl opereto, M jo je Offenbach zamislil kot parodijo in ne kot cirkus, kakoršnega nam je podala letošnja uprizoritev. Hvala-bogu, da se je občinstvo opravičeno zgražalo nad to mešanico resno grškega dejanja in banalnih, za lase privlečenih ljubljanskih dovtipov. — Balet I* bil za Ljubljano novost. Za dostojno izvedbo se je veatno potrudil baletni mojster g. Vaclav Po ha n. O opernih predstavah bi bilo v splošnem poročati tole: Vedno opažam, da je premijera podobna glavni skušnji, prva repriza kollkortoli dobra, dočim so poznejša ponavljanja, čimveč jih je, tem slabša. Orkestru, ki je v opereti reduciran na malo število godcev, ne 2amerlm, če vrši svojo nalogo v opereti (ne po krivdi kapelnika) ko-modno in po domače, ker se pač za izvajanje takih reči ogrevati ne more. Pač pa je Irebra, da pri opernih predstavah ostane na kolikor možni višini, zaradi tega, ker je dobro zaseden in ima z malo izjemo same dobre, nekatere celo odlične godce. Pravtako bi moral tudi zbor pri vseh predstavah sodelovati z vnemo in pozornostjo, sicer bi se abonentje, ki pridejo pri poznejših predstavah na vrsto, lahko upravičeno pritoževali. Operna režija se ml zdi letos premalo natančna, premotna, staromodna. Dogodili so se slučaji, da se je med c intimno, tiho sceno na odru, razlegal ! izza kulis v avditorij glasen krohot, j da se je na levo in desno mudilo par ! nogam iz odra za kulise, ko je šlo že ; zagrinjalo navzgor. Po takih, sicer | malenkostnih stvareh sklepam na premajhno strogost režiserja. Kar ne morem pozabiti natančne režije Marekov e, pod katero je vsak štatist moral stati na svojem določenem mestu, je j zbor moral točno nastopiti, sicer je bil joj. V aceničnem oziru so letošnje predstave Izvrstne, da takih na našem odru sploh še nismo imeli. Vodstvo skrbi za slikanje novih kulis, ki ga okusno in spretno izvršuje glediski thojster Skružny. Tudi kostumi so Čedni in posameznim operam primerni. Pa k izvajanjem. , . Kar je zagrešil Offenbach kot glavni zastopnik francoske fcankon-operete za časa tretjega Napolena s avojimi perorističninii operetami f rlvolne vsebine, osoljeno s slničniml dovtipi je popravil s svojo opero „HoH m a-nove pripovedke*1, ki je leto dni po njegovi smrti prodrla na večino glediških odrov, ne toliko radi Hoffmanove povesti iz njegovih treh fantast. ljubeznih, ki tvorijo tekst, marveč po zaslugi Offenbachove lahke, mclo-dijozne godbe, kipeče burnih orkestralnih barv. Muzikalno najlepše je tretje dejanje. Ker je na večer dunajske premijere,.Hoffmanove pripovesti" pogorelo gledišče na Ringu, so delo takrat odstavili iz repertolrjev. Danes ga izvajajo vsepovsod in spada med najpriljubnejša glediška dela. Letošnje naštudiranje in izvajanje je nosilo pečat temperamentnega dirigenta g. Ivana Brezovška. Pozna ae mu, da si je na mnogih glediščih pridobil rutino, ki bi mu jo vsak dirigent lahko zavidal. Orkestralni part tematlčno in dinamično fino izdela, ljubi kontraste, da je orkester v pp komaj slišati, da pa nasprotno v ff z vso močjo in rezkostjo zaigra. V dobro lastnost štejem g. Brezovšku tudi to, da ne zanemarja solistov in zbora. Vestno in točno jim kaže vstope, ker ve, da nima ensembla svetovnega gledišča pred seboj. Obširno partijo Hoffmana je pel g. Stepniovski, nadarjen in krepko napredujoč pevec. Demonsko vlogo Coppelija, Dapertutta in Mirakola je kreiral g. Zathey, ki jo lahko šteje med »voje najboljše vloge v sezoni. Med ženskimi vlogami Je ugajala gdč. Z l kova v vlogi Antonijete. Ima lepo-doneč, visok aopra i (pela je docela z lahkoto visoki D). Gdč. Medvedova je prikupljivo podala Nikolaja, gdč. Ga jeva je srčkano predstavljala avtomato. Pohvalno omenjam g. S t a m-carja v vlogi Crespela in g. Mohoriča kot Spalanzamja. Dober igralec je g. Trb uh o vič. Njegov neprisiljen, naraven humor mi je všeč, Scenerija drugega dejanja slikovita, pristno italijanska. Za ,.Hoffmanovimi pripo-vestmi“ smo doživeli novo in dokaj posrečeno uprizoritev „R t g o 1 e 11 a", opere, ki vkljub temu, da je stara že nad 68 let še danes zanima. Tragični zgodbi grbavega dvornega norca je Verdi napisal tone veselja in žalosti, iahkomišijenosii in maščevanja. Dasi ta glasba ni tako enotna v šitiu, niti enakomerna v izdelavi kot v poznejših Verdijevih delih, je vendar značilna po zanosnem poletu melodij in glasbeni dramatiki. Kot „Miserere‘‘ v zadnjem dejanju »Trubadurja"*, tako kaže Verdija mojstra v glasbeni dramatiki tudi kvartet zadnjega dejanja „Rigoletta“. Letošnja uprizoritev je nudila zlasti priliko baritonistu g- Levarju, da se je občinstvu mogel predstaviti v večji in recimo za vsakega baritonista paradni vlogi. Dočim se ml je zdel g. Levar v vseh letošnjih vlbgab (knez v „Pikovi dami'*, konzul v „Butterf.y", Lescaut v „Manon“) v igri vedno enak, je s svojim R golet-tom ustvaril samoraslo, izrazno in premišljeno kreacijo, ki mu dela vso Cast. V pevskem oziru mu dosedaj manjka Čiste intonacije, posebno kadar visoke tone fjrsira, dočim v pianu lepo poje. — Za laške tenorske partije ima prav prikladen glas g. Drvota, ki je kot maniovski vojvoda občinstvu ugajal. Vrlo pogodi vsako vlogo najodličnejša članica naše opere g. Richterjeva. Odpeia je tudi viogu Giiae odlično, dani prt prvi repnzi ni bila dobro razpoložena. Pohvalno moram omeniti nje brezhibno izgovarjavo besedna. Razumem jo vsako besedo. Sparafuciie g. Rumpia prekaša marsikaterega prednika v tej vtogi. G. Šla m c ar ju se »e partija grofa Monteona ni posebno dubio prilegala. Moški zbor se je dobro odrezal, ker ni kričal, marveč upošteval predpisana dinamična znamenja. Orkester bi bil na mnogih mestih lahko točnejšl. „Rigoletta“ je naštudiral in vodil šef opere g. Rukavina. Občinski volilni red na Hrvatskem. Vlada je razpustila vse občinske zastope po mestih, trgih, in kmetskih občinah na Hrvatskem ter odredila, da se imajo v najkrajšem času vršiti vsepovsod nove volitve. Obenem Je izdala nov volilni red, ki odpravlja vse dosedanje nedemokratične določbe in se, kolikor je to v hrvatsklh razmerah mogoče, približuje modernim volilnim principom. Ta volilni red seveda uiti izdaieka ni popolen, vsekakor pa mnogo boljši od starega in ga zato čitateljem predočujemo v kratkem izvlečku. Pravico voliti imajo vsi državljani države SHS, ki so izpolnili 21. leto in stanujejo v področju mestne občine vsaj eno leto, ali ki nastopijo svoj svobodni poklic v kiaju vsaj pred sestavljanjem vouinih imenikov. Pod istimi pogoji imajo pravico voliti ženske, a) kt načelujejo svoji družini, odnosno svojih bratov gospodarstvu na samostojnem ali zadružnem posestvu, ali ki vodijo kakšno trgovino ali obrt; b) ki so nastavljene v javni ali zasebni službi in morejo dokazati, da so vspešno dovršile štiri razrede kakšne srednje ali slične šole. Določbe o izgubi volilne pravice se vjemajo v glavnem s sličnimi določbami d»«Rlh volilnih zakonov. Tako n. pr. ne more voliti, kdor je pod sodno kurafeio, v kon- | kurzu, v ječi; kdor je brez oblastvenega dovoljenja v službi tuje dižave, ali kdor je podanik tuje države; dalje ne morejo voliti aktivni častniki, vojaški duhovniki in gažisti; voliti pa smejo oni vojaki, ki služijo vsled svoje zakonite obveznosti. Pasivno volilno pravico imajo vsi volilci, ki so v občino pristojni in v njej stanujejo, ali četudi niso pristojni, pa stanujejo v občini vsaj 3 leta. Izvoljeni pa ne morejo biti: aktivni mestni in občinski uradniki, občinski liferantje, "podjetniki in najemniki, dalje vsi, ki imajo z občino kako pravdo, ki morajo položiti občini še kake račune, ki uživajo javno ubožno podporo in naposled analfabeti; vendar pa so tl izključeni samo v mestnih občinah, ne pa tudi v kmečkih. Način volitev je različen v mestih in po deželi. V mestih so volitve tajne, proporci jonaine, na deželi pa se voli javno, ustmeno in deljeno po davčnih občinah. Te določbe ca prvi hip osupnejo, treba pa je vpoštevati hrvatske razmere, saj je še mnogo občiu, kjer ni morda niti toliko ljudi, ki bi znali pisati in Citati, da bi so lahko Iz njih sestavil občinski odbor, zato so tajne, pismene volitve skoraj neizvedljive. Večina hrv. kmečkih občin je tudi zelo obsežnih, da se ljudje medsebojno zelo slabo poznajo, kar onemogoča enotne proporcionalne volitve za celo občino. Samoumevno je, da je treba smatrati te volilne predpise samo za začasne. Cim se vsaj malo razširi pismenost med seljaki, jih bo treba zamenjati z modernejšimi principi, zlasti pa bo treba čimprej uvesti tajne volitve. Dosedanje določbe o Številu občinskih odbornikov in njih triletni funkcijski dubl ostanejo nespremenjene. Jugoslovenski obrtniški zbor. Dne 9, novembra se je vršil v Celju kongres jugoslovensk. obrtnikov, sklican od celjskega občeslovenskega obrtnega društva. Kongres je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Zastopanih je bilo na zboru okrog 40 obrrnlh organizacij izraznih ktajev Jugoslavije, med njirni vse beogradake organizacije (Zanatski Savez, Zanatski Esnaf, Savez prcfesijonalnih zanatiljskth udruženja, Zanatiijski penzioni fond Srbije) ter mnogo hrvatsklh organizacij, na čelu Savez hrvatskih obrtnika, ki je na prireditvi marljivo sodeloval. Navzoči so bili na zboru: zastopnik ministar-stva za trgovino in industrijo inšpektor Z«fir Stankovič, zastopnika dež. vlade za Slovenijo okrajni giavar dr. Žužek in sekcljski svetnik dr. Marn, zastopnik mestne občine celjske komisar dr. Poljanec, nadzornik za obrtno šolstvo vladni svetnik Ivan Šubic, ravnatelj urada za pospeševanje obrti inžener Turnšek, narodni predstavniki dr. Kukovec, dr. Pestotnik in Adolf Ribnikar, odposlanci Zanaiske komore v Beogradu, Trgovsko-obrtniške komore v Zagrebu in Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zborovanje Jo vodil predsednik Ivan Rebek iz Ceija, podpredsednikom sta bita izvoljena Srb Dobiivoje Mirkovič in Hrvat Franjo Minokovič, tajnikom Šib Pavle Kara-Radovanovič, Hrvat Ivan ^upak in Slovenec Ignac Založnik. Na zboru, ki je štel nad 300 delegatov, se je storilo več sklepov principtjelne važnosti. Ministarstvo za trgovino in industrijo se je brzojavno naprosilo, da ukine takoj na-redoo glede 8-urnega delovnega časa, kateri sc oonništvo ne more podvreči, in izda v tem oziru tudi potrebna navodila zastopnikom naše države na konferenci za ureditev dela v Wa-shingtonu. Nadalje se je izvolil dvajsetčlanski odbor, ki ima izdelati načrt za enotno organiziranje obrtništva v Jugoslaviji. Ta odbor je imel že dne 9. novembra zvečer prvo sejo pod predsedstvom Ivana Rebeka, kjer se je sklenita ustanovitev »Osrednjega biroja za pripravo vseobčega obrtniškega kongresa v BeogrStdu«. V odoor so fzmed Slovencev izvoljeni rszun Ivana Rebeka še Zdenko Franketl, Ig. Založnik in Blaž Zupanc. To pomembno zborovanje se je vršilo v hotelu Union (prej Deutsches Hau3), raz katerega se je vila poleg državne tudi slovenska trobojnica. O poteku zborovanja bo v smislu zbo-rovega sklepa izdana posebna brošura. ____________ Vojna posojila. Pod naslovom »Avstrijska vojna posojila", je prinesla zadnja številka Novic, ki so izhajale kot nadomestilo za slovenske liste za časa stavke sledečo notico: Vojno posojilo, ki se ga v Sloveniji ocenjuje na blizu 400 milijonov kron, je velika skrb našim zavodom, občinam, cerkvi In zasebnikom Glede tega vprašanja je doslej navzlic eminentni važnosti vladalo pri nas kvarno mrtvilo. Manjkala je vsaka organizacija in se je postopalo navadno o tem vprašanju zelo diletantsko. Te apatije bo sedaj konec. V petek je bil v medni posvetovalnici važen sestanek. Sestanku je predsedoval predsednik Kranjske hranilnice g. D. Hribar, predsedstvo deželne vlade pa je zastopal g dr. Benčič. Zborovalce je pozdravil mag. ravnatelj dr. Zarnik v odsotnosti g. dr. Ivan Tavčarja. Po stvarnem poročilu g. dr. Ivan Černeta, ki je predložil poseben načrt za asa-nacijo potom samopomoči, se je razvila pereča razprava, nakar je bil izvoljen akcijski komite petih članov, ki prične takoj sistematično delovati. Odbor naprosi g. knezoškrfa Jegliča in župana dr. Ivan Tavčarja, da se postavita na čeiu odbora, ki bo ko-operiral z novoustanovljeno organizacijo »Zveza upnikov za prlvatno-pravne terjatve v Avstriji ". Deželna vlada se naprosi, da pošlje v odbor svojega zastopn ka. V dopolnilo tega naznanila objavljamo danes od Akcijskega odbora poslano nam sledeče obvestilo: Pri gori navedenem sestanku se je sklenilo - izdati sledeči komunike: Na sestanku dne 28. novembra 1919 v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega zbrani interesentje uvi-devajo potrebo, da se posveča vprašanju vojnega posojila največjo pozornost. V ta namen se osnuje poseben odbor, ki se bode pečal s tem vprašanjem. Navzoči se izrekajo za potrebo strokovne objasnltve vprašanja v publicistiki. Zainteresirati je vlado, deželno in centralno, o Interesu ohranitve tega posojila ter zahtevati popis posojila. Pri vodstvih listov Je treba doseči, d* se prinašajo le stvarni članki, cenzurirani od tega posebnega odbora. Vlada se naprosi, da odpošlje v ta odbor dva svoja zastopnika- Odbor se je konstituiral sledeče: Častna predsednika: dr. Ant. Bon. Jeglič, knezoškof ljubljanski; dr. Ivan Tavčar, župan stojnega mesta Ljubljane. Predsednik: Dragotin Hribar, Industrialec In predsednik, za Kranjsko hranilnico; tajnik: dr, Ivan Černe, lastnik Gospodarske pisarne, za privatnike. Odborniki: dr. Ferdinand Cekai, »talni kanonik, za cerkvene ustanove, dr, Mohorič Jakob, odvetniški kandidat, za Zfidružno zvezo,, dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodfiča, za pupile, Pečanka Ladislav, nadrav-natel) Ljubljanske kreditne banke, Praprotnik Avgust, ravnatelj Jadranske banke, Rašica G j uro, ravnatelj Kranjske deželne banke, za banke, dr, Wm-discher Fran, tajnik trg. in obrtniške zbornice, dr. Fran Černe, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, za Zvezo slovenskih hranilnic, dr. Yekoslav Kukovec, odvetnik v Celju, kot ooznavalec finančnih razmer na Štajerskem, In Zeta slovenskih zadrug po svojem zastopniku. Poslovni prostori Akcijskega odbora se nahajajo v Gospodarski pisuni dr. Ivan Černe ta, Ljubljana, Mikloš čeva cesia 6, teltf. 37, vendar naj se pa privatniki obračajo samo pismeno na Akcijski odbor pod naslovom: Akcijski odbor, Ljubljana, poštni predal 147, ker uradniških moči n! na razpolago, ter se bode tudi vse potrebno objavilo sproti v listih, da bodo vsi Interesentje o vsem zadostno obveščeni. Vračajočim se izseljencem! Po došlih poročilih rašega poslaništva v Parizu poizkušajo razni agentje s pomočjo naših izseljencev vračujočih se iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo velike množine avstro-ogrskih bankovcev potom zamenjave za dolarje in drugo dobro valuto, pri čemer bi izseljencem radi natvezli, da doseže po sklepu miru krona zopet svojo staro vrednost. Ker je takšna zamenjava našim nepoučenim izseljencem v cčito škodo, se jih s tem posebej opozarja, da se ogibajo kupovanju vsako jaki h nezdravih valut. Poživljajo se pa tudi sorodniki ter znanci- naših izseljencev in sploh inteligentni sloji na deželi, zlasti duhovniki, učitelji, župani itd., da po svojih močeh .vplivajo na izseljence, odpravljajoče se na pot v domovino, naj nikakor ne zamenjajo dobrih vatut, ki jih imajo s seboj, že med potjo v tujini, ampak da jih prineso v našo državo in šele doma zamenjajo, ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh iujih valut napram našim kronam. Za sestrino čast. Splitska porota je te dni imela opravka z zanimivo obravnavo, o kateri prinašajo listi sledeče poročilo: Družini Ozretič je oče umrl. Zapustil je ženo in kopo otrok, med katerimi je bila najstarejša hči dvajsetletna Antonija. Antonija je Imela mlajšo sestro Danico, kateri je dvoril neki trgovec, po imenu Ružič. Ta je Danici obljubljal, da jo vzame v zakon. Toda Sim je Ružič Danico zapeljal, se je svoji obljubi izneveril; ni ga bilo več nul v družbo, niti v stanovanje Ozretlčevih. Danica je rodila dete. Takoj po poredu se je Antonija napotila k zapeljivcu in ga skušala pregovoriti, naj vendar ostane pri svoji prvotni besedi. Ružič se je dekletu v obraz smejal in povedat, da je hodil za Danico samo toliko časa, dokler ni zadostil svojemu spolnemu nagonu. Ružičeva izpoved je na Antonijo vplivala uničevalno; šia je domov, preštela vse svoje prihranke, prosila mater naj prispeva z vsem, kar premore, za Daničino doto in se potem vrnila k Ružiču, kjer se je odigrala strahovita scena. Ružič je ponovne Antonijine prošnje, naj vzame Danico v zakon, odbil, nakar je dekle v o-bupu in razburjenju zabodlo Ružiča z nožem v trebuh. Ružič je vsled rane kmaiu umrl, Antonija je prišla pred poroto. Na dan razprave je bila sodna dvorana tako zasedena, da so se ljudje na galeriji, po hodnikih sedišča in pred hišo kar trli. Ko so Antonijo pripeljali v kočiji iz zapora, jo je občinstvo, zlasti žer.stvo, burno aklamiralo. Obtoženka se je branila s tem, da je storila svoj čin iz obupa, ker je bila njena obitelj izročena sramoti in javnemu zaničevanju. Njej kot-najstarejšemu otroku je pred smrtjo izročil oče pažnjo nad celo družino; z umorom Ružiča je storila samo svojo dolžnost. Mnoge priče so Izpovedale, da sta bili Antonija in Danica pošteni in krepostni devojkl. Prečital se je tudi zapisnik, ki je bil sestavljen P«* Ruiičevo smrtjo, v katerem je u i . izP°v«dil, da je Danici res obetal ženitev, samo zato, da se mu * i^ala. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji. Na prvo: je 11 obtoženka kriva, da je izvršila umor? — so soglasno odgovorili: ne. Na drugo: je 11 kriva uboja? je devet porotnikov odgovorilo z: ne, a trije z: da. Vsled poretniškega pra-voreka je sodni dvor obtoženko oprostil. Po piečllanju opiostitvene razsodbe, so ljudje porotnikom ploskali, dekle pa so obsuli s cvetlicami. I Duhovništvo na Češkem se ženi. Velik del duhovništva na Češkem postaja Rimu nezvest. Izdaja časopis „Pravo naroda”, na katerega je bilo naročeno 3000 čeških duhovnikov. V časopisu se zagotavljajp reforme katoliške cerkve v češkem zmislu in posebno tudi ženitev duhovnikov. To je samoumevno naletelo na oster odpor episkopata, ki je izdal odlok, v katerem po naročilu svete stolice prepoveduje naročbo lista in diskusijo o celibatu ter drugih reformah. Kdor bi tega odloka ne poslušal, je suspendiran. Na to grožnjo se Je odpovedalo omenjenemu listu 280 duhovnikov, tika da je danes na Češkem suspendiranih 2800 duhovnikov, 2800 duhovnikov bi ne smelo tam nič več službe vršiti. Razun tega se na Češkem duhovniki že tudi precej ženijo. Kako se to napravi: Duhovnik, ki se hoče tajno oženiti, napravi na namestništvo prošnjo, kjer prosi za dispens oklicev in za dispens zahteve 6 tedenskega stanovanja. To prošnjo jim namestništvo takoj reši. Nato piše duhovnik predsedniku reformega gibanja, da ima potrebni dispens in da hoče biti cerkveno poročen. Ženin (duhovnik) in nevesta se nato zavežeta, da ne bosta izdala duhovnika, ki ju poroči, na kar se določi duhovnik, ki poroko izvrši. Za te tajne duhovniške zakone imajo oa Moravskem svoje posebne matrike za celo Moravsko. Ko bo dosti takih zakonov, stopijo duhovniki na plan in povedo resnico. Imena porotnikov za IV. porotno zasedanje. Kržan Ivan, trgovec, Vrhnika; Kočevar Franc, gostuničar, Vihnika; Sta-cul Anton, trgovec, Ljubljana; Fod-boršek Miha, posestnik, Ježa; Žužek Ivan, pek, Škctjaloka: Kandaie Anton, Pijava gorica; Kušlan Jernej, trgovec, Kranj: Kristan Jožtf, posestnik, Srednja vas; Kuralt Franc, posestnik, Šenčur; Bsdovc Ivan, zidarski mojster, Huje; Logar Josip, trgovec, Kranj; Babnik Alojzij, posestnik, Rudnik; Arnejc Ferdo, posestnik, Jesenice; Stare Karlr poseBtnik, Kammfc; Urbanc Franc, veletržec, Ljubljana; Mo-rič Ignac, posestnik, Jesenke; Kern Ivan, trgovec, Cerklje; Rutner Rudolf, trgovec, Vrhnika: Resman Franc, posestnik, Gotica pri Radovljici; Rem-Škar Anarf], posestnik, Brezovica; Ti-schler Ivan, fotograf, Vrhnika; Gor-šlč Josip, posestnik, Ponova vas pri Ljubljani; Udir Ivan, posestnik, op. Besnica pri Kranju; Vodnik Alojzij, kamnosek, Ljubljana; Ambrož Franc, posestnik, Matena; Mohar Karel, posestnik, Ljubljana; Galle Franc, graščak, Bistra prt Vrhniki; Spoljarič Ivan, posestnik, Ljubljana; Sitar Peter, posestnik, Misače pri Radovljici; Ran-zinger Josip, mesar, Zagorje; Jarc Peter, posestnik, Strohinj pri Kranju; Zajec Janko, posestnik, Kostrivnica pri Litiji; Robavs Ivan, pos. in mesar, Šmartno pri Litiji; Dolenc Jurij, posestnik, Zapornica pri Skofjiloki; Eržen Gabrijel, posestnik, Zapuže pri Radovljici; Pregelj Martin, posestnik, Gradec pri Litiji. Državna posredovalnica za delo. V preteklem tednu od 1. do 7. dec. 1919 je iskalo delo 142 moških In 38 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 359 moških in 26 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 97. Pri vseh podružnicah »Državne dosredovalnice za delo" je od 1. jan. 1919 do 7. dec. 19i9 iskalo delo 19421 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 15349 delavcev. Posredovanj se je izvršilo V tem času 6472. Delo iščejo: pisarn, moči, knjigovodje, kontoristi (262), trgovtkl so-trudniki In sotrudnice, potniki (197), dninarji, dninarice, hlapci, dekle, težaki (170), rudarji (134), vajenci razne Blroke (125), služkinje, kuharice, sobarice, gospodinje (116), tovarniški in poljski delavci In delavke (109), peki, mlinarji, mesarji (106), sluge, vratarji, natakarji, natakarice, slikarji, pleskarji, tesarji, krojači, tapetnikl, sedlarji, ključavničarji itd. Delo je na razpoiago: gozdnim delavcem (285), hlapcem, deklam, težakom, mizarjem, služkinjam, kuharicam, vajencem razne stroke, pisarn, močem, pietarjem, tesarjem, ključavničarjem, steklarjem, prodajalkam, kontoristinjam, stenograflnji, kolarjem, žagarjem itd. Pokrajinske vesti. p Iz Savinjske doline. Doba tiskarskega štrajka je bila nad vse ugodna za razširjanje najneverjetnej-šlh In najneumnejših govoric, ki so Izvirale deloma iz budalostl In omejenosti, deloma iz zlobe. Po celi naši dolini na pr. se je govorilo, da so listi Izostali radi tega, ker je hotela vlada s tem zabraniti, da se zve za vse stvari, ki se gode v Jugoslaviji. Godile so se pa baje čudne in grozne stvari. Tako se je govorilo ponekod, da je bil dr. Korošec na Dunaju, kjer je »glihal« z Avstrijci za Jugoslavijo. Na Polzeli, v Braslovčah, v St. Andražu in Celju sem imel priliko to slišati. Na podlagi te vesti, se je pozneje širila vest, da so dr. Korošca v Sarajevu baje ustrelili kot veleizdajalca. Neki kmet je pripovedoval, da je bil pri njem neki gospod, ki ga je hujskal proti Srbom in mu pripovedoval razne strašne vesti o hrvatskih puntih, potem je vedel povedati — bilo je pred kolkovanjem denarja — da so na Hrvatskem ukrali vae kolke za kolkovanje in jih sežgali. Podobne vesti je širil n. pr. tudi nek nekdanji hud slovenožrc pl. B. iz Braslovč, ki kupuje sedaj živila za gospo- darski urad v Celju. — Ljudje so ponekod ?es strašno lahkoverni 1 Verjamejo vse, samo kaj pametnega ne. Med i&hkoverneži pa niso samo pri-prosti kmetje, temveč žalibog celo inteligenca, ki nasede takšnim, često še neverjetnejšim vestem. Širilo se je to seveda rad! tega, ker ni bilo časopisja, ki bi pravilno informiralo publiko. Govori se, da obstojajo v Celju, v Mariboru, v Ptuju tajne družbe avstrijskih agentov, ki so Izrabili izostanjo listov v svoje temne namene. Treba bi bilo energično, toda prav energičnn posvetiti v ta gnezda. Kulturni pregled. Klavirski album. Pravkar je izšel v izdaji Glasbene Matice Pavčičev klavirski album za mladino. Ker obsega isti vse najlepše slovenske narodne pesmi prirejene za klavir, se slavnemu občinstvu prav toplo priporoča. Posebno ga Je priporočati kot božično in novoletno darilo. Dobiva se izključno ie v Glasbeni Matici za malenkostno ceno 16 K. »Priroda«. Izšla je 10. št. »Prirode” s sledečo vsebino: F. Tvčsn: Kameni ugalj. — Szavits Nossan: Važnost i zanimljivost njihala. — Mitcbell-Radoševlč: Njegovanje pod-ralatka u ptica. —• Pabirci. — Razgovori. — S to številko zaključuje »Priroda” svoj bogati deveti letnik. »Priroda” je postala tekom devetih !et izvrstna prirodoslovna revija, ki se glede vsebine lahko kosa s podobnimi revijami dtuglh večjih narodov. Ime učenjaka Tcčana, ki je se-oaj predsednik »Hrv. Matice« in poverjenik za šolstvo v hrvstski vladi, nas zagotavlja, da se »Priroda” v svojem nastopnem jubilarnem desetem letniku povzdigne še višje kakor je stala doslej. Lct ia naročnina 20 K, za učitelje in dijake 12 K. Sprejmemo več vestnih In pridnih irjeu Uprava Jugoslavija", Marijin trg štev. 8. Ljubljana. Nudim: prazne, rabljene, dobre, hrastove vinske sode, kakor tudi nove transportne in skladiščne sode, potem nove jelove sode za zelje, in nove bukove sodčke z vratami za med. Ivan Paič, Slsak. iidarji! _.:anjska stavbena družba sprejme takoj več dobrih zidarjev za Ljubljano. Zglasiti se je v Ljubljani, Levstikova ulica 19. K. Linhart, urar C.7. Velka zaloga zlatih, srebrnih n niklastlh ur kakor Omega, Schaflhausen, stenske ure i nihalom po najnižji CSnl Popravila se sprejemajo vsaki f as In se solidno izvršc. 990 CIA'RJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo -zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. Išče se takoj: T r\fNrc|T* ^lo7cnoc) državnim izpitom za gozdarsko-DUjjcli varstveno službo — revir približno 500 lia gozda; isti ima zajedno tudi vodstvo pri poljedelstvu približno 10 ha v lastni režiji. Votlini’' (Slovence) za približno 1 ha vrta s sočivjem V X Lilctl jn siidjoni; pavk z nekaterimi cvetličnimi gredami in z rastlinjakom. Vrtnarski pomočnik je že tam. Ponudbe na grofa Goess v Zrelcu na A Koroškem. NG7l1Gniln 11 Veletrgovina na debelo ^ ■ * maunfaktnrnim blagom Hedžet & Koritnik, Ljubljana se je preselila v Frančiškansko ni. št. 4 (dvorišče). Dobavlja prvovrstno manufakturno sukneno in perilno blago iz Anglije, Francije In Italije. SaSaa Pristno-voščen domač izdelek „Hifw-krema glfevna zaloga in zastopstvo za Slovenijo po tovarniških cenah. „A LTES S E“ cigaretnega papirja Cigaretnih stročnic Edino zastopstvo za Slovenijo Oroslav Certalič Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. Istotam se dobi še druge vrste cigaretnih stročnic in papirja ter pisemski papir, pralno in toaletno milo, kolomaz, vaselina, ličila itd. Samo na debelo. Dnevne vesti d Zagrebški listi »Jutarnji list«, »Obzor«, »Narodna Politika« in »Novosti« so vsled draginje papirja, tiska »n stavka zvišali naročnino na letnih •80 K oziroma mesečnih 15 K. d Cene usnju. »Uradni list« priobčuje naredbo de!, vlade, s katero •o določajo cene surovim kožam, u«nju in usnjenim izdelkom. Za podplate so določene cene od 44-84 K, ** rjavo zgornje usnje 84—95 K, za vrno zgornje usnje 76—87 K, za te-*e£je zgornje usnje pa od K 117—125 ** kilogram. t d Organizator zadnjega madžarskega vpada v Prekmurje. *akor nam poročajo iz Maribora je z&dnjf roparski vpad madžarskih čet v Prekmurje po zanesljivih Informa-«'l»h pripisovati pred vsem delovanju “ivšega avstroograkega nadporočnika Tkalca, kateri ima Se vedno med pri-prostlm narodom nekaj privržencev, dasi je ljudstvo v Prekmurju v splošnem narodno precej zavedno. Vpada se je udeležilo okcli 1000 mož. d V Subotici so kolkovali do 6. decembra 1.1. za 32 milijonov kron bankovcev. d Z Odeso in njeno okolico je zopet dovoljen zasebni brzojavni promet. d Umrl je 7. t. m. v Št. Jurju ob jnŽ. žel. občespoštovani nekdanji veletrgovce Franc Kartin. N. v. m. p. d Umrla Je 4. t. m. v Kamni Gorici gospa Terezija Pogačnik, mali pokojnega dr. Lovra Pogačnika. d Stavka knjfgoreSklh in kar-tonažuih delavcev se je, kakor nam Poročajo, v zadnjem hipu vendarle 2* delavstvo 5e bolje končala, kakor i* prej kazalo. Tik pred zaključkom Pogajanj so delavski zastopniki še dosegli, da so priznali principal! b minimalnim plačam še 30 -50 procent doklad. Zdaj se v vseh obratih zopet dela. d Akcija za naše dobrovoljce. Poverjen štvo za socljalno skrbstvo dobi te dni iz Beograda 300 parov čevljev in 100 kocev, da jih porazdeli men dobrovoljce. Res potrebni upravičenci naj vlože proinje Društvu Jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani, ki prošnje vidira in vidlrane Pošlje najpozneje do 22. t. m. na Korenje poverjeništvo. Kdaj in kje bo razdeljevanje, bo pravočasno naznanjeno. Pri razdeljevanju bo sodeloval odposlanec Društva dobrovoljce/. d Elektrarna na Fali. Elektrarna oa Fali prične z obratom prihodnji mesec. S Fale dobe električno luč v Mariboru v»a ona podjetja in zasebne Mie, ki so že opremljene za električni lok. V mesecu marcu dobi s Fale razsvetljavo tudi mariborsko mesto. d Slovenski konzorcij jekupil znani nemški hotel »de P Evrope* v Celju. Nemško Rauscherjevo lekarno Je kupil lekarnar Arko iz Vel. Oorlce Pri Zagrebu. d Razpuščeni občinski odbori. Dež. vlada je razpustila obč. odbore v Galiciji, Prevorju, Veterniku in v Zdolah. d Kranjska hranilnica je razdelila v zadnji ravnateljstveni seji razna darila za dobrodelne in kulturne namene v skupnem znesku 29100 K. Med obdarjenimi so tudi: Ljudska kuhinja v Ljubljani 1000 K, bolnici usmiljen’h bratov v Kandiji 2000 K, Dijaška kuhinja 1000 K, deželni muzej ■2000 K, Glasbena Matica v Ljubljani 6000 K, Slovensko planinsko društvo 1000 K itd. d Jugoslov. slušatelji monta-nlstlčne visoke Šole v Ff brcmu So si ustanovili »Društvo jugoslov. mont. aVad. »Sloga« v Pf bramu«. Izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Silvin Burger, podpredsednik R.doje Vukčevič, tajnik Viktor Fetllch, blagajnik Nat Gre-benšek, gospodar in knjižničar Zdenko Siller, namestnik Nande S nkovec. d Tljiiui, Marijin trg 8, Mulfova nMea I Ftit&l Mml ričtiB itev. 11.323, - Bmjtvnl Bistev: Jujosiotsnskl krmit, LJabljana. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoč! račun ter jih obrestuje po iPti 01 O čistih brez odbitka. tzvenljubljansKi vlagatelji m DoStne pMhte. Inkaso faktur in trgovske informacijf. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti ped najugodnejšimi pogoji, Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.