list za slovenski
Štev. 148.	V Ljubljani, v četrtek, 2. julija 1903.	Letnik XXXI.
ponižani parlament.
Državni zbor je odslovljen in absolutizem stopa na njegovo mesto. Po dolgome-sečnem odlašanju in cinoanju so se Mladočehi naposled odločili, da izpolnijo svojo grožnjo in nastopijo proti vladi in parlamentu s tehniško obstrukcijo. Vspeh se je pokazal čudovito hitro, kakor še doslej pri nobeni obstrukciji. Ni bilo treba ne ponoč-nih sej, ne dolgočasnih poimenskih glasovanj, ne zopernih škandalov, ne piščal in ne rogelj.
Komaj so pokazali Mladočehi svojo voljo, že jim je prišla vlada ljubeznivo naproti ter ustregla radovoljno in nemudoma njihovi želji. Zidi se, kakor da sta zadovoljna obadva dela; Mladočehi so izpolnili volivcem dano besedo in bo preprečili z obstrukcijo parlamentarno razpravljanje proračunskega provizorija, ne da bi jim bilo treba posebnega napora; vlada pa ima svoj proračunski provizorij, kakor si ga želi, brez debat, brez neprijetnih očitanj, in ni se ji treba ozirati na posamezne želje narodov in poslancev.
Iz vspeha samega je razvidno, kdo je v zadnjem kratkem parlamentarnem boju zmagal in kdo je ponižan. Če je resultat komu koristil, je koristil samo vladi. Ustavoljubju Korberja je toliko verjeti, kakor njegovi ne-pristranosti v narodnih vprašanjih. Iz odgovora, ki ga je dal carinskemu odseku, je razvidno, da misli že zdaj na uporabo paragrafa 14. tudi pri nagodbi in carinski tarifi. Vladi je parlament samo toliko vreden, kolikor streže njenim željam. Ko je predložil carinski odsek nekatere zahteve glede pospeševanja poljedelstva, je odgovoril Korber, da je vlada pač pripravljena, storiti nekaj za poljedelstvo, »če bodo rešene nagodbene predloge parlamentarnim potom«. Torej »če«! In ako ne, tedaj nič za poljedelstvo, in predloge bodo dekretirane s § 14 !
Vlada, »ustavna« vlada Korberjeva se čuti neomejenega gospoda nad parlamentom in državo. Ako parlament stori, kar ona zahteva, tedaj vrže ljudstvu par drobtin, in ako je parlament neposlušen, ga zapodi domov in ljudstvo ne dobi nič.
Če bi bila vlada poražena v zadnjem boju, bi ta velika samozavest ne bila mogoča. In tudi bi ne bila mogoča, če bi se zavedal parlament svoje ustavne moči in Bvojih pravic. Ali ta parlament se ne zaveda ničesar več, ne zmeni se, če posega vlada svojevoljno in protiustavno v njegov delokrog, in tako nam je postal absolutizem vsakdanji kruh. Ponižan je ta parlament, kakor ni bil ponižan še noben parlament na svetu, in ponižal se je sam. Vspeh je torej ta: vlada je močnejša, nego je bila, in parlament se je pogreznil še za seženj globlje v blato, v katerem tiči že celo vrsto let.
Tekom julija bo državni zbor morda zopet sklican. In kaj tedaj? Ali bodo Čehi nadaljevali svojo obstrukcijo ali ne ? V prvem slučaju nastane vprašanje, kako stališče zavzamejo jugoslovanski poslanci. Vladi so naklonjeni prav toliko, kolikor vlada njim; in da jih smatra vlada za zastopnike narodov četrte vrste, je pokazala posebno jasno s svojimi izjavami tekom hrvaških debat. Jugoslovanski poslanci bodo torej najbrž podpirali radovoljno in z zavestjo, da izpolnjujejo svojo narodno dolžnost, vsako akcijo, ki bo naperjena proti vladi. Skoro gotovo je torej, da bodo kakor vedno doslej podpirali Mlado-čebe v njihovem boju.
Situacija v dri. zboru bo v prihodnjem zasedanju precej spremenjena. Nemške stranke bo se združile v enotno falango in b tem dejstvom bo treba računati. Na desnici doslej ni bilo take enotnosti; niti Jugoslovani, ki so zmirom bratsko podpirali Mladočebe, niso bili z mlade češkim klubom v nikaki formalni zvezi. Te zveze pa bi bilo treba, treba je bo v prihodnje nasproti enotni nemški levici bolj nego kdaj poprej. Tudi Jugoslovani imajo svoje interese, svoje zahteve in rabijo zanje podpore prav tako in še v večji meri, nego Čehi za svoje. Tu bi bilo treba ustanoviti praktično vzajemnost, ki bi držala za vsak slučaj in bi bila obvezna na obe Btrani. Doslej so bili Jugoslovani takorekoč le »podporni član« mladočeške opozicije, zavezniki „od slučaja do slučaja". Želeti bi bilo, da bi dobilo zavezništvo tudi formalno obliko, da bi se izvrševale medsebojno in da bi služilo interesom obeh delov.
Zbliževanje sorodnih strank, ki se je pričelo na levici in ki je upati, da Be bo na desnici nadaljevalo, bo morda za nekaj časa povzdignilo moralno moč parlamenta. Za nekaj časa, za dolgo ne. Zakaj vsa sredstva, da se vzdigne ponižani parlament, morajo ostati konečno brezvspešna, ker je podlaga gnila. Parlament v svoji sedanji krivični sestavi ne more živeti dolgo, dasi bi bilo želeti, da dokler eksistira, izpolnjuje svojo dolžnoBt in se poslužuje svojih pravic. Umreti mora naposled ter napraviti prostora pravemu zastopstvu narodov; ali tega ravno ni treba, da bi se pogrezal počasi v blatu ter kradel čas državi in narodom.
Kritični položaj Koerberjeve vlade.
Kritičnega položaia naše vlade sedaj niti več ne taji oficiozni »Fremdenblatt«, ki sicer silno rad zamolči enake dogodke, če je to le količkaj mogoče. Ta list včeraj naravnost prizna možnost, da je Koer-berjev kabinet podal cesarju ostavko, in potem nadaljuje: Vse okol-noati kažejo na to. da se nahajamo pod vtisi ogrskih razmer na Avstrijo, in zmaga ogrske obstrukcije v zadevi vojne predloge lahko živo vpliva na parlamentarne razmere v Avstriji. Zie poprej so se pojav ljale težkoče posebno z ozirom na to, ali se naj parlament skliče poletu ali še le v jeseni ; te težkoče bo ee pa vsled dogodkov na Ogrskem še izdatno pomnožile. Še večja nevarnost pa preti parlamentarnemu delu v slučaju, ako bo opozicija v ogrski zbornici nasprotovala dogovoru Khuen-Hedervaryja z avstrijsko vlado glede premembe takozvane Szellove formule radi lažje razprave o trgovinskih pogodbah. Obstrukcija lahko za daljšo dobo prepreči rešitev tega važnega vprašanja. Konečno pa list izraža nado, da se položaj kmalu pojasni in tako odvrne usodneji vpliv ogrske krize na naše razmere. — Vse bolj pesimistiško pa presoja sedanji položaj praška »Politik«. Ta najprej pravi, da so izprva nameravali dati slovo ministri Welsersheimb, Rezek in pa finanč. minister B o h m B a \v e r k , poslednji radi blamaže, ki je ]e deležna Avstrija v zadevi sladornokontingentnega zakona. Ti so naprosili Koerberja, naj prijavi cesarju njih odstop. Koerber je pa takoj uvidel silno te žavni položaj, v kateri bi prišel v slučaju delne krize, ter je v ministerskem svetu izposloval odstop celega kabineta. Ministerski predsednik se je takoj naslednji dan zjutraj ob 8. uri podal v cesarjev dvor ter izročil demisijo celega kabineta. Pravijo, da je Koerber z gotovostjo računal, da cesar njegove demisije ne sprejme, toda varal se je v svojem računu; vladar si je pridržal odločitev za poznejši čas.*Od tedaj pa Koerber še ni bil pozvan k cesarju.
V strogo vladnih krogih vlada seve stroga zapetost. Izjavlja se venomer, da ni
pričakovati nikake premembe v vladi; možno je le, pravijo, da se loči iz kabineta kaka posamna oseba, a ne pred jesenijo. Rezek sim pa sedaj zopet izjavlja, da mu ni obstanka v tem ministerstvu. — Nadalje se poroča, da o kaki formalni krizi še ni govora, pač pa so dani zanjo vsi pogoji. — Danes zjutraj bo Sele Koerber pozvan v av-dienco in pričakuje se konečne odločitve. Gotovo je za sedaj le to, da je delna kriza izključena.
Olomuški »Pozor« je tako prepričan o odstopu Koerberjeve vlade, da objavlja že imena novih mož, in sicer je predsedstvo odločil Baernreitherju, pravosodje Derschatti, Kaftanu železnice in javna dela, Glombinskemu finance, F i e d 1 e r j u poljedelstvo; poleg teh bi pa še prišli v novi kabinet Pattai, Začek, Star-zynski, Wodzicki in dr. Mettal. Ta vlada bi izvedla ustanovitev univerze na Moravskem in neki celo uvedla notranji češki jezik. Mi-nistersko predsedstvo bi popolno ločili od notranjega ministerstva. Kajpada je to le ena vrsta kombinacij, ki bodo krožile po raznih listih v slučaju, da se kriza še bolj poojetri. — Neko dunajsko poročilo pravi, da je Koerber povabil k sebi vse češke voditelje na važno konferenco.
Kriza v Košutovi stranki.
V ogrski neodvisni stranki se je vsled nastopa Khuenove vlade pojavila akutna kriza. Povzročila je krizo splošna nezadovoljnost članov s postopanjem voditelja Košuta, ki je vsaj molče dovolil Hederva-ryju, da je snedel dano besedo glede splošne odložitve vojnega zakona in pa premembe Szellove formule. Najprej je izstopilo iz stranke šest članov, a vedelo se je, da jim slede še mnogi drugi. Dne 30. m. m. so imeli Košutovci posebno konferenco, ki je trajala do polnoči. Večina članov je bila mnenja, da je Khuenov program silno nevaren ter da po deželi vlada veliko ogorčenje nad tem, da je stranka opustila boj proti vladi. Splošno razburjenost so skušali pomiriti Košut, Justh in Komjathy ter mej drugim naglašali, da se morajo ravnati po dogovoru s Khuenom. Toda vse pomirjevalne besede so bile zaman in od 50 članov se jih je 45 izjavilo za obstrukcijo Ta sklep je dal Košutu in drugovom povod za odložitev predsedstva in izstop iz stranke Izstopili so vsi proti-obstrukcijonisti: Košut, Justh, Komjathy, Molnar in Kutnoki. Košut je odhajajoč iz dvorane izjavil, da ne prestopi več praga klubove posvetovalnice. Predsedstvo stranke je potem prevzel Barabas, ki je sprejel nalog, da z deputacijo treh članov skuša pregovoriti Košuta, da zopet vstopi v stranko. Do konečnega sklepa glede strankinega postopanja napram vladi pride šele v današnji seji, vidi se pa že sedaj, da se večina ne bo pokorila Khuenu. Napram nekemu prijatelju je Košut izjavil, da ne mara sodelovati pri nobeni novi obstrukciji. — V zadevi armade zahtevajo Košutovci pred vsem odpravo cesarske himne na Ogrskem, premestitev ogrskih častnikov, uvedba ogrskega poveljnega jezika in ogrskih zastav in znakov.
TValdeek-Itousseau contra Combes.
Francoski min. predsednik Combes je prišel v silno veliko zagato, iz katere se po mnenju poučenih krogov nikakor ne reši. Zadnjo veliko blamažo v zbornici je namreč porabil sedaj pravi provzročitelj zloglasnega društvenega zakona, torej gotovo ne klerikalec, bivši min. predsednik W a 1 d e c k -R o u s s e a u ter javno nastopil proti Com-besovemu kabinetu. Ta mož predvsem očita Combe8U in njegovi vladi, da ne postopata v okviru društvenega zakona ter da sta zapustila zakonita tla. Iz narodnega društvenega zakona so hoteli napraviti sredstvo za najtežavnejše probleme, iz nadzorovalnega izključevalni zakon in se tako zapletli v položaj, napram kateremu več ne zadoščajo navadna vladna sredstva. Društveni zakon je sad 301etnega boja in sedaj hočejo v malo mesecih izvesti vse posledice in nočejo uvideti težkoč, ki se bodo pojavile pri nabavi 110 milijonov frankov za šolske in 12 mi-
lijonov za dobrodelne zavode. — O prošnjah za avtorizacijo morata v smislu zakona sklepati senat in zbornica in ne samo poslednja, ter Be mora preizkusiti vsaka prošnja posamič in ne vse en bloc. Zakon v takem smislu bi svojedobno gotovo ne bil obveljal. Dalje pa Combe9 nasprotuje tudi svojim lastnim načelom. Tako mej drugim brani in zagovarja Bklepe odsekove, ki jih je pred nekaj tedni strastno pobijal. — Konjuje pa Rousseau svoj apel z naslednjimi besedami: Društveni zakon je hotel natančno določiti pravice države napram kongregacijam, obenem pa varovati slobodo vesti. Francoska politika mora računati s katolicizmom in si ne sme naprtiti sumnje, da hoče preganjati vero; predvsem pa nasprotniku ne sme dati v roke zakonitega orožja, kakor se to godi ravno sedaj. — Poštena lekcija, ki je Combes in njegovi pristaši ne morejo prezreti. Waldeck-Rousseau-ov apel je dokaz, da bo pogubnost; Combesove gonje jeli uvidevati tudi že trezno misleči republikanci, ki imajo še kaj smisla za pravo svobodo.
Rusija si prepoveduje pomoč in opomine od strani Amerike.
Ruski vladi so došle iz Združ. držav mnogotere ponudbe v pomoč prizadetim židovskim rodbinam v Kišinevu. Vse take ponudbe je s hvalo odklonila, ker je Rusija popolnoma v stanu vaakatero potrebno pomoč sama dati, in ker pod obstoječimi razmerami nikakor ne more sprejeti kake pomoči od inozemcev. Rusko stališče pojasnuje združenemu časnikarstvu tako-le: »Rusija ve in zna ceniti take ponudbe, ki so jej došle izza kišinevskih dogodkov, in istotako človekoljubne povode, ki so povzročili prve. Toda spričo dejstva, da ima ruski car sam dovolj sredstev, da odpomore stiski, kadarkoli ista naBtane v državi, ni potreba pomoči od ino-strancev in vse ponudbe se morajo odkloniti. Istotako malo bode Rusiji mogoče, da sprejme radi kišinevskih dogodkov opomine od katerekoli inostranske velevlasti. Ruska vlada zavzema isto stališče, koje zavzema ameriška vlada izza dolgo časa, namreč, da se ne vmešava v notranje zadeve kake druge velevlasti in zahteva istega ravnanja sama zase. Ako bi utegnila katerakoli tuja država priseljevanje ruskih Židov zabraniti ali omejiti radi tega, ker so jej nezaželjeni, ne bode Rusija nikakor protestirala. lata priznava vsakemu narodu pravico, da se izrazi, kdo sme skoz njegove duri in kdo ne. Ako utegne katera dežela VBled kišenevskega dogodka prepovedati ali omejiti priseljevanje ruskih Židov, bode Rusija smatrala tak korak le samoobrambenim sredstvom dotične velevlasti in nikakor ne očitkom ali ukorom proti ruski vladi.«
Iz brzojavk.
Cesarska naredba o kvoti se objavi v današnjem dunajskem uradnem listu. — Razdor v ogrski liberalni stranki. Radi nameravanih razprav o trgovinskih pogodbah pred rešitvijo avtonomnega carinskega tarifa je naznanil svoj izstop iz liberalne stranke Siellov zvesti pristaš V e s z y. Čuje se, da mu jih sledi še več. — Zasedanje srbskega senata je bilo včeraj zaključeno.
—	Edinost avstro-ogrske armade in Madjari. Neki dunajski vojaški list javlja, da bi nadaljnje upoštevanje želja ogrske opozicije na račun Bkupne armade dovedlo do dogodka evropske važnosti, kakoršen je že pretil navBtati pred pol letom, da ga ni preprečil prestolonaslednik.
—	Vojska mej Bolgarijo in Turčijo. Uradno se javlja iz Carigrada, da se Bolgarija resno pripravlja na vojsko a Turčijo, ki jo smatra za edino rešitev iz sedanjega položaja. Zofijski uradni krogi pa nasprotno izjavljajo, da na to nihče ne misli, ter da je vlada pozvala le nekaj rezervistov v obrambo meje pred begunci iz turškega ozemlja. Petrograjski krogi pa trdijo, da Turčija dela ob bolgarski meji priprave, ki silijo Bolgarijo, da se pripravi na vse eventuvalnosti. Kitajska vojna odškodnina. Podkralj Cang li Tung je obiskal evropske
poslanike v Pekinu in jih prosil, naj se zadovoljijo s plačilom vojne odškodnine v srebru. Poslaniki ao izjavili, da o tem ni govora m ako Kitajska ne plača odškodnine v zlatu, tedaj bodo zarubili davek na sol ali pa bodo zopet zasedli one dele TientBina, v katerih stanujejo Kitajci. — Obisk carja v Rimu. List »Avanti« poziva sccialne demokrate, naj nadaljujejo s svoio agitacijo proti obisku ruskega carja v Rimu toliko časa, da bo obisk odpovedan. — & a š k i ministerski predsednik odstopi. ker se je vsled soc. dem. zma^e na celi črti silno omajalo njegovo stališča. — Poraz Mullaha? Angleškemu voj nemu uradu je došla vest, da so dne 31. maja Abesinci presenetili Mullahovo armado blizu Jeyda in jo porazili. Stric Mullahov in tisoč s kopji oboroženih jezdecev je padlo ubitih, iumspovalci so se polastili velike zaloge in 1000 kamel (?). — Črnogorski princ Danilo se ne odpove prestolo-nasledstvu, kakor se oficielno javlja iz Ce-tinja.
Shod v Dragatušu.
Piša se nam : Naš kraj je res srečen Par kilometrov od nas se pričenja hrvaška dežela, kjer se lahko temeljito učimo, k a j se pravi politiška svoboda, kaj p o m e n j a j o ustavne pravice. Veliki državnik Khuen Heder-v a r y ima pa na naši strani nevarnega tekmeca. Piše se Ščetina, tudi še potem, ko je že enkrat tsko sijajno pogorel. Tudi ta mož zasluži, da bi se ob kaki novi ogrski krizi ozirali nanj. Ne izdajamo nobene skrivnosti, ako pravimo, da sa samega sebe gotovo po pravici silno visoko ceni in spoštuje. V teh vzvišenih občutkih so doma razne njegove, od hudobnega drugega sveta nepriznane misli, kakor n. pr. ta, da je črno-meljski vodovod njegova zasluga.
Pa pustimo to! V nedeljo, dne 28. jun. je imel ta blagi in plemeniti državnik hude skrbi. Katol. polit, društvo v Ljubljani je namreč sklicalo shod ob 3. uri popoldne na župnikov vrt. Prošnja za dovolitev je pa prišla par ur manj, nego cele tri dni prej v Črnomelj, in vsled tega so jo gospodje pri okrajnem glavarstvu zavrgli. To stvar, o kateri brez dvoibe ohranja uradno tajnost tudi črnomaljsko uradništvo, so pa zvedeli na javno nerazložljiv način vsi veljaki črnomelj-skega mesta, naj si bedo pisarji ali štaounski hlapci. ,In precej se jih je pripeljalo v Dra-gatuš. Satina tudi seveda. Shoda pod milim nebom ni bilo; pač pa je domači župnik povabil z listki lepo Število svojih faranov v župnišče, kjer je bil zanimiv pomenek o raznih, zlasti gospodarskih stvareh. Izobraževalno društvo se ustanovi kmalu kot sad tega pomenks. Govoril je pri tej priliki dr. Krek in nam pojasnoval naše neprilike in zdravila zanje.
Vse je bilo veselo, samo Šetina ne. Ta mož je najprej obdeloval župana, naj gre v farovž in prepove zborovanje. To ni šlo; župan je prepameten in bi se gotovo sam udeležil shoda, ko bi bil le utegnil. Iz Črnomlja je prišlo pa tudi par žandarjev, ki so v družbi edinega »Narodovca« v draga-tuški fari — nadučitelja Kosca, prodajali dolgčas. Tudi Šetina se jim je pridružil. Med shodom ni bilo nikogar pogledat. Ko bi bili prišli, bi bili videli, da so imeli navzoči listke, in zvedeli bi bili, da se je javno večkrat opozarjalo, da kdor nima listka, ne sme ostati pri zboru. A po shodu prideta dva, najprej nad župnika kot sklicatelja, potem pa nad dr. Kreka. Prav bi bilo od žandarmerijskega povelj-ništva, da bi malo podučilo svoje ljudi. Tako je n. pr. orožnik hotel govoriti z dr. Krekom nemško in ko muje ta ponovno izjavil, da nemško ne govori, je tudi orožnik ponovno p o v d arj a 1: » M e i n e Dienstsprache ist deutsch«. Cel nastop je pričal, da smo blizu Hrvaške . . . Gosp. nadučitelj Kosec bi lahko iz svoje izkušnje povedal, da je časih pri nekaterih osebah tudi oko pravice kratkovidno. Ali se ne spominja onega pretepa vpričo — orožnikov?
Zborovali bomo pa še, če tudi riskiramo, da se Šatini ali Koscu razlije žolč. Pri nas ni nič zanju. Škoda za njuno mujo. Budimo se in to za liberalce ne bo dobro. To jim bodi povedano enkrat za vselej!
Dnevne novice.
V Ljubijani, 2 julija.
Občinske volitve v Skofji Loki.
Prejšni teden bo se vršile v našem mestu občinske volitve. Agitacija je bila na obeh straneh živahna, kakor do sedaj še nikoli. Tudi udeležba je bila bolj mnogoštevilna, kot smo pričakovali. Tretji razred je volil v četrtek, drugi v petek in prvi v soboto. V tretjem so volivci po večini naši, pa se liberalci niti udeležiti niso upali, zlasti še ne, ker so videli, da sa na naši strani dobro pripravljamo. V drugem razredu pa se mi
nismo udeležili. Volili so sami liberalci in izvolili tudi same liberalce. Občinski zastop bo imel sedaj srečo, gledati v svoji sredi liberalne korifeje : Malija, Lavriča in Ziberla. Kaj posebnega naj si mesto od njih ne obeta, le tega naj se boji, da bodo skušali zvaliti na rame davkoplačevalcev vodovod, ki so ga z vso navdušenostjo lani zgradili
—	bahato hvalili — ki pa, kot gre govorica
—	ne dovaja v mesto hladilne studenčnice, marveč umazano grapno vodo. — Možje se svoje zmage — boljše le izvolitve silno ve selč. Po liberalnih liBtih so razbobnali v svet, da so si zmago priborili v hudem boju, v katerem so klerikalci napeli seveda vse moči. Smešno to — pa tudi grda laž!
—	zakaj mi smo jim opetovano izjavili, da se volitve ne bomo vdeležili in nismo tudi prav kar nič agitirali. •— Toda ti gospodje hočejo v svojo slavo, da so zmagali — sicer bi ne imeli nobenega veselja. V prvem razredu je nastopila proti samovlastni uradniški listi kompromisna meščanska stranka, ki je s petimi kandidati prodrla. La žreb je pripomogel nasprotnikom, da so obdržali v odboru enega svojih zvestih in to »najbolj priljubljeno osebo v mestu«, ki je bila doslej mestni ekonom in obč. svetovalec, ki pa zanaprej brez dvoma ne ho več. S tem nastopom ob volitvi v prvi razred so izrazili meščani srojo veliko nezadovoljnost z dosedanjim zastopom ter pokazali, da hočejo stopiti na svoje noge, svoje interesa sami zastopati in da si ne dajo zapovedovati od nekaternikov, ki spadajo vse kam drugam, kakor pa v mestno hišo. Če tudi uspeh za našo stranko ni kdo ve kako sijajen, se vendarle z veselim očesom oziramo na volilno borbo, zakaj zavedamo se, da se je jelo jasniti v Loki, da se pričenja ločitev duhov, katere tako težko pričakujemo.
Petindvajsetletnico svojega uči-teljevanja obhajajo letošnjo jesan naslednji absolventi ljubljanskega učiteljišča iz I. 1878.: Čeme Jernej, nadučitelj v Smartnu pri Litiji; Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju; H o g e r Avgust, učitelj v Gradcu; Josin Teodor, meščanski uči-telj na Dunaju; Kos Mihael, šol. voditelj na Homcu; Krenner Bogomir, učitelj v Skofji Lcki; Lokar Ivan, šol. voditelj v Dobličah; Maier Anton, c. kr. vad. učitelj in okr. šol. nadzornik v Ljubljani ; Podkrajšek Hinko, c. kr. učitelj na obrtni šoli v Ljubljani; Pretnar Jakob, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Repič Peter, nadučitelj na Uncu; Som Franc, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in Trošt Franc, učitelj v Ljubljani.
Novo mašo bo dne 12. julija t. I. daroval na Vrhniki novomašnik nadbiskupije vrhbosanske g. Karol Cankar.
Osebne vesti. Naučni minister jo imenoval Nemca MaksaNadla profesorjem na tukajšnji realki. — Zdravnikom v Kranjski Gori je imenovan g. dr. Jožef Tičar. — Z* sekundarija v deželni bolnici eta imenovana g.g. dr. Kraigher in dr. K a r b a. — Županom v Knežaku na Notranjskem je izvoljen nadučitelj gosp. Drag. Č e s n i k , v Košani na Krasu pa g. Leop. D e k 1 e v a.
—	Oddaja poite v Šiški Kakorču-jemo, pride poštno oskrbništvo v kratkem v druge roke, za katero se je baje oglasila mej drugimi prosilci tudi sedanja ondotna admi-nistratorica, gdč. H u b e r. Ako pripomnimo, da je prosilka le za silo vešča slovenskega jezika, obenem pa strastna German k a , ki tudi turnarske siavnosti obiskuje, se bodo merodajni krogi gotovo ozirali nanjo! Kakor da ne bi imeli v izobilju domačih zmožnejših moči!
—	Ponesrečeni postajenačelnik.
Ponesrečil je včeraj zvečer v Dobu poBtaje-načelnik v Rajhenburgu g. Podkrajšek, znan pod imenom „H a r a m b a š a". Konji so se splašili in se je prevrnil voz. Podkrajšek si je zlomil rebro in menda tudi eno nogo. Neki kolesar se je pripeljal v Ljubljano po rešilni voz, kateri se je danes zjutraj poslal v Dob, da pripelje ponesrečenca v tukajšnjo bolnico.
—	Umrl je v Gorici c. kr. davčni kontrolor v pokoju g. Matija Bobelka v 78 letu svoje dobe.
—	Poročila sta se včeraj dne 1. julija gospod Edvard Dolenc, trgovec v Kranju, z gdč. Fani Matajec v Stra-
žišču pri Kranju. Poročencema iskreno če Btitamo ter kličemo: Na mnoga srečna leta!
—	Wolf na Kočevskem Znani vae-nemški knčač poslanec Wolf pride dne 12. t. m. učit Kočevarje nemške morale. Wolf bo govoril v Srednji vasi na Kočevskem. »Los von Romarji« iz Kočevja bodo morali skoro gotovo Wilfu poslati kaj »za pot«, ker so bile Wolfu t" dni zaplenjene dijete.
—	Požar. V Čirčičah pri Kranju je pogorelo gospodarsko poslopje župana Stru-pija. Skoda jo velika, ker je bilo poslopje napolnjeni r pridelki.
—	V Krki utonil je 15 letni epile ptični Jožef Bondar iz Potoka pri Novem Mestu.
—	Podraženje mesa. S 1. julijem je poskočila cena govejemu mesu v Gorici za 8 vin. pri kg.
—	Slovenci v Gorici. V nreteklem letu je bilo na goriški gimnaziji 27 Slovencev iz Gorice, kar je vsekakor znatno število za ondotne razmere.
—	Z juga. Nova železnica. V Oseku je občinski svet dovolil za zgradbo železnice Osek Belišče 100.000 kron. Veselo znamenje ! — li Zagreba poročajo, da se že v teh dneh zbereti v skupnem kongresu hrvatsko dijaško društvo »Zvonimir« in srbsko dijaško društvo »Zora«. Zora puca, bit či dana! — Strašno dejanje blaznega. Kmet Mato Ljeskovac v Oatrovu na Hrvatskem je triletnega sinčka kmeta Bač či zvabil v hlev, kjer mu je dal jesti kruha m slanine, nato je pa pograbil sekiro in odsakal dečku glavo. Ljeskovac je bil že dalie časa na umu bolan.
—	Morski volk se je prikazal v tržaškem zalivu. Ta morski volk meri v dolgosti kaka dva metra.
—	Veselica ognjegasnega društva v Motniku se je izvršila minulo nedeljo nepričakovano dobro, slavnost blagoslovijo nja gasilnega orožja so počastila s svojo navzočnostjo mnoga gasilna društva od blizu in daleč, posebno jo je pa povzdignil s svo jim izbornim govorom »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!« zavezini poverjenik za Gorenjsko. Z dovršenim petjem je slavnost poveličevala »Vranska vila«, ki se je povabilu odzvala z zastavo. Hvala vsem udeležencem !
—	Štajerske novice. Novi naseljenci v Vojniku. V Vojniku naselila sta sa. upokojeni nadučitelj, vrlo znani goBp. Rad. Š k o f 1 e k od Sv. Duha pri Mariboru, in šolski vodja iz Črešnjic g. Iv. Adamič. — Naselil se je v trgu tudi narodni urar g. J. Roje iz Žalca. Želimo mu obilnega posla. — Obolel je na Vranskem zaslužni zdravnik gosp. Luka Gradišnik, ki je letošnjo zimo obhajal 50 letnico kot zdravnik. — Brežiški okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev Alfreda barona Moscona načelnikom brežiškega okrajnega zastopa in Ignaca Pricklmayarja njegovim namestnikom. — Slovenska posojilnica v Vojniku imela je v prvi polovici tega leta 13093651 K prometa, (lani v istem času 119 602 71 K predlan skim pa 8413SS6 K.)
—	Spomenica tržaškemu škofu. 50 odposlancev je izročilo presv. škofu tržaškemu dr. N a g 1 u spomenico župnij dekanata pazinskega, pičanskega in čepičskega, v kateri zahtevajo, da se zavzame pri kon-gregaciji za obrede za odpravo odredbe od 5 avgusta 1. 1898 da bode narodu in po tem tudi vsem ondotnim cerkvam pripoznano in vzdrževano slovensko bogoslu-ž e n j e.
—	Izobraževalnega tečaja sa kranjsko učiteljstvo v letošnjih počitnicah ne bo.
—	Koroško šolstvo. G Jak. Kofler, šolski voditelj v Trdnjivasi, je imenovan za nadučitelja v St Jakobu pod Celovcem; g. Al. Ibovnik, podučitelj v Svečah, pride za začasnega šolskega voditelja na Radiše; pod-učiteljica Toplak je prestavljena iz Grab-štanja v Krajg.
—	Izlet dunajskih Slovencev. Dru štvo dunajskih Slovencev »Zvezda" napravi izlet dne 5. julija 1903 s Fran Josipovo železnico na Buchberg pri Klosterneuburgu (postaja Klosterneuburg Kierling). Sestanek in zabava ob štirih popoludne v restavraciji »Buchbergbad". V slučaju, če bi ta dan deževalo, bode ta izlet drugo nedeljo, to je 12. julija 1903. slovenski gostje dobro došli. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
—	Velik ogenj. S Št. Urške gore se nam piše 30. junija. Sinoči zvečer ob pol 9. uri je zadela našo vas velika nesreča. Nastal je ogenj iz do sedaj še neznanega vzroka in je upepelil štirim posestnikom vsa njihova poslopja, petim gospodarsko poslopje. Ker je ogenj izbruhnil z vso močjo prav hitro, niso ubogi ljudje mogli rešiti druzega, kakor živino; zgorelo jim je vse gospodarsko orodje, obleka, živež in nekaterim mali denarni prihranek. Bogu se moramo zahvaliti, da ni bilo vetra, drugače bi bila uničena cela vas, ker nimamo vode. Požarna hramba iz Cerkelj, na čelu vrla orožniška straža, je prišla kmalu na pomoč in pomagala, da se ni ogenj razširil, za kar se jim tem potom izreka zahvala. Ponesrečenci so bili zavaro-
vani za manjše svote, škoda se cen na več tisoč kron. Ako bi se kedo hotel spomniti pogorelcev, je naprošen, da blagovoli poslati velikodušni dar na naslov iupnega urada ali »Slovenčevemu« uredništvu.
—	Oče nehote ubil lastno hčerko.
V	Trstu se je v I, nadstropju hiša št. 4 v ulici Madonnina zgodila strašna nesreča. Ondi stanuje s svojo rodbino Avgust Petrič, prejemnik v Lloydovih skladiščih. Ker je llletna hčerka Irena večkrat prišla pozneje domov nego oče, je očeta to silno jezilo. Predvčerajšnjim zvečer je hCerka Irena prišla par minut preje domov predno oče. Mati jo je zmerjal«, zakaj prej ne pride. V tem hipu je prišel oče domov ter pričel očitati ženi, da ne zna paziti na otroka. V tem pa je pograbil solnčnik, ki mu je bil ravno blizu, ga zavihtel in je v vsklikom : „Tako se iej da, tako !« vdaril po Irenini postelji, ne vede, da leži v postelji 5mesečna Valerija, kamor jo je bila mati polož la par minut poprej. Udarec s solnčnikom je pa ubogega otroka zadel po glavi. Dekletce se je težko ranjeno prebudilo in pričelo upiti. Vsi poskusi poklicanega zdravnika so bili zaman. Dve uri pozneje je dete nehalo živeti vsled vnetja možgan. Pozno v noč je prišla na Petričevo stanovanje sodna komisija, katera je zaslišala oba roditelja ter vzela seboj nesrečni solnčnik, kateri sa je bil ob udarcu zlomil na kosce. Nesrečnega Petriča, ki je baje na glasu prid nega delavca in skrbnega očeta, je oblast pustila na svobodi.
—	C kr cesarja Franca Jožefa državna gimnazija v Kranju je sklenila šolsko ltto 1. julija z zahvalno bož|o službo v svoji domači kapeli, in sicer zato tako zgodaj, ker se doziduje dosedaj pretesno šolsko poslopje, h šolskega poročila za dovršeno šolsko leto posnemamo nastopne podatke: V vseh 4 spodnjih razredih so bile vzporednice, skupno torej 12 razredov, v katerih je poučevalo z ravnateljem vred 16 pro-f Borjev. Število učencev je znašalo ob sklepu 362, izmed teh jih je dobilo 57 t. i. 15 75% odnko, 220—60-77% prvi red, 26—7 18% drugi red, 14-3 87% tretji red, 42—11 60% ponavljavni izpit, 3 so ostali zaradi bolezni neizprašani. Na prvem mostu ima poročilo posebno za jezikoslovce zanimiv spis izpod spretnega pereBa prof dr. J. Tominška: »Narečje v Bočni in njega sklanjatev". Sprejemni izpiti za učence, ki na novo vstopajo v prvi razred, se bodo vršili 16. julija, ustna matura pa šele od 24. julija dali«.
—	Most čez Savo pri postaji Zagorje bo v treh tednih gotov. Začasni les°ni most je postavljen, železni še v vagonih. Čudovito pa |e, kako je »Amtsschimmel« še v 20. stoletji — »štatljiv«.
Ljubljanske novice.
C. kr. višja realka v Ljubljani je danes zaključila šolsko leto 1902/3 s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo v cerkvi svetega Florijana; potem so se učencem delila spričevala. Učencev je bilo v 7 razredih (12 oddelkih) 535, izmed katerih je prejelo 21 prvi red z odliko, 348 prvi red, 74 drugi red, 6 tretji red; 56 učencem je dovoljen ponavljavni izpit iz enega predmeta po počitnicah; 10 jih ni bilo klasifleiranih. Jutri se prične zrelostna skušnja, za katero se je oglasilo 24 abiturijentov.
Na tukajšnjem učiteljišču so danes dovršili šolsko leto. Ob 8 uri zjutraj je bila instrumentalna maša v cerkvi Srca Jezuso-vega. Učni vspeh je naslednji: V prvem raz. moškega učiteljišča je izdelalo 34 dijakov, ponavljalni izpit 7; neugoden vspeh 1, v II. raz. izdelalo 26, ponavlialni izpit ima 5, neugoden vspeh 1; v III. raz. izdelalo 16 ponavljalni izpit 6; v IV. raz. izdelalo 17, neugoden vspeh 5. — Na ženskem oddelku I. raz izdelalo 39. ponavljalni izpit 2, v II raz 33 izdelalo, ponavljalni izpit 1, v III. raz izdelalo 37, ponavljalni izpit 3; v IV. raz. izdelalo 38, ponavljalni izpit 1.
V	moškem oddelku je bilo 128 gojencev, v ženskem 160 grjenk. Jutri sa prične matura.
Nesreča z novo sekiro. Jakob Sedej. 40 let star, delavec, stanujoč v Skofji Loki št. 47 si je včeraj kupil novo sekiro in jo nesel v žepu domov; med potjo je padel in se pri padcu ob sekiri hudo vrezal na prsih. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
Konj splašil se je včeraj Antonu Arharju, mizarskemu vajencu pri Viktorju Graubiju v Zgornji Šiški J8t. 54. Konj je skočil na stran in prevrnil voz, kateri se je zvrnil na Arharja, kateri si je pri tem zlomil levo roko in se nekoliko poškodoval na desni roki.
Izgubila je danes dopoldne nadučiteljeva vdova Katarina Razpotnik v Šolskem drevoredu bankovec za 20 kron. — Na Starem trgu je izgubil danes dopoludne pe-kovski mojster J. Z. bankovec za 10 kron.
Kolesarjeva nesreča. Včeraj se je vozil odvetniški solicitator gospod AlojzJ Kocmur s kolesom po Poljanski cesti. Nasproti mu pride širok dvovprežen voz, kateremu se je g. Kocmur pravilno umaknil, med tem pa pridrvi električni voz od zadaj za gosp. K., ga Bune v levo ramo in vrže pod oni voz,
kateri se niti za las ni hotel umakniti. Gospod Kocmur ima občutno škodo na dveh etran^h.
Tujci v Ljubljani. Meaeoa junija t. I. prišlo je v Ljubjano 2280 tujcev, 879 manj kot prejšnji mecec in 410 več kot v istem mesecu lanskega leta. Od teh so jih je nastanilo: V hotelu »pri slonu« 629, »pri Ma-liči« 404, »pri Lloydu« 276, »pri južnem kolodvoru« 187, »pri bavarskem dvoru« 77, »pri Graiž-»rjui< 55 »pri Štruklju« 114, v ostalih 538 Od teh jih je bilo 80 iz vna-njih držav.
Predrznost v tukajšnji glavni trafiki Piše se nam : Ž 1 večkrat se je čitalo o aro ganoi neke oseb? v glavni trafiki, ali kar si v zadnjem času dovoljuje, presega pač vse meje. Pred par dnevi zahtevala je gospa S. na vpogled nekaj ovitk za svalČice (Hiiisen). Uslužbenka pokaže gospei škatljico ovitk, katere so ji tudi ugajale. Prišedša domu, izroči jih pri n|ej stanuiočemu gospodu, ki prične takoj ovitke polniti s tobakom. Ali kako se začudi, ko opazi, da je spodn|a polovica ovitk druge kakovosti — s č r n o -rudeče žoltim trakom okoli. — Ni li to direktno izlivanje obzirnih Slovencev. — Ubogi zatirani Nemci, ki nia > niti svojega imetja in* življen a varni pred Slovenci, upajo si takih šal! Povdariati nam menda ni potreba, kako naj se izognemo takemu postopanju ! — Dotične ovitke Vam pošiliam da s<"> v uredništvu na vpogled.
Resljeva 110 letnica, slavnega izumitelja parnega vijaka, je bila 28. junija. Na spomenik v Miriabrunnu ie naš rojak sekcijski svetnik t?. L. Dimnik položil velik lovorov venec R^sljevo truplo počiva, kakor znano, na ljubljanskem pokopališču.
Shod. Soc. dem. strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Ljubljani priredi v nedeljo dopoldne v Veterjevi gostilni v sv. Flori lana ulicah št. 6. javen društven shod.
V	Ameriko, Danes nonoči odpotovalo je z mžnega Kolodvor.* 16 oseb v Ameriko.
Prešernova veselica v »Zvezdi«. Piše se nam : K Prešernovi veselici v »Zvezdi« dne 5. julija pride veliko rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin. Opozarjamo torej na najugodnejše zvezo. Z Gorenjskega se priporoča potovati z vlakcm, ki prihaja v Ljub Ijano dopoludnn ob 11. uri 16 minut, ali pa popoludne ob 4. uri 44 minut, od Kamnika prihaja vlak v Ljubljano dopoludne ob 11. uri 6 minut, zvečer pa ob 6. uri 10 minut, z Dolenjskega popoludne ob 2. uri 82 min. Po južni železnici je porabiti od Celja in Zidanega mosta poštni vlak ali brzovlak, ki prihaja v Ljubljano popoludne ob 12. uri 40 minut, oziroma zvečer ob 5. uri 39 minut, od Trsta poštni vlak, ki pride v Ljub Ijano ob 2 uri 37 minut, z Vrhnike pa oni, ki priha|a v Ljubljano ob 12. uri 29 minut. Ravnateljstvo državnih železnic je naznanilo slavnostnemu odboru, da hoče preskrbeti zadostno število vozov, s3mo da naj se v krajih, od koder pride večja skupina udeležnikov, pri dotični železniški postaji vsaj eden dan prej naznani približno, koliko oseb in s katerim vlakom bode odpotovalo v Ljubljano in s katerim vlakom se vračalo.
Gosp. Ivan Cuzak ponesrečil. Včeraj okoli 9. ure zvečer ponesrečil se je na Gruberjevi cesti posestnik in mesiir gosp. Ivan Cuzak stanujoč na Poljanski cesti št. 48. Na vozu, v katerem navadno vozijo prašiče, peljal je 6 centov težko kravo, katera je mej vožnjo stopila na stran voza tako, da je voz omahnil in se prelomil. Cuzek, ki je sedel na vozu, je padel na tla in se po obrazu ob-tolkel. Nad levim očesom je zadobil precej veliko rano. Odpeljal se je z električnim vozom sam v deželno bolnico, odtod pa daneB dopoludne domov. Tudi njegov spremljevalec sin mesarja g. Janeza Janežiča se je nekoliko poškodoval na nogah.
Na opazovalni oddelek za umobolne v deželni bolnici so pripeljali včeraj 61 let starega Matevža Purgerja iz Zg. S ške. Pravijo, da se mu je zmešalo, ker je prerad pil opojne pijače.
V	mestni šolski svet sta bila danes iz voljena kot zastopnika učiteljstva gospoda Fran G a b r S e k in JurajRežek.
Razpisana je na tukajšnji učiteljski pripravnici služba telovadnega učitelja.
Strop se udri. K notici o nesreči v hiši Rozalije Jevnikar se nam poroča, da dotične hiše ni zidal g. Jakob Accetto, kakor je bilo včeraj po neljubi pomoti stavljeno, ampak nekdo drugi.
Razstava ženskih ročnih del. S početka se je sklenilo, da se naša lepa razstava v soboto 4. julija zapre. Zaradi obilega obiska zadnji čas in ker se z dežele oglašajo mnogi, ki pridejo v nedeljo 5. julija na Prešernovo siavnost, in bi si ob enem radi ogledali razstavo, podaljša se ta do 7. julija zvečer. V nedeljo bo razstava glede na to nepretrgano odprta od devetih zjutraj do štirih popoludne. Po. hitite rojaki in pokažite svoj razum, svoje iskreno rodoljubje in po moči svojo rado-darnost za družbo Ciril Metodovo in za spomenik našemu veliiiemu Prešernu!
Dogodki na Hrvaškem.
Velepomemben shod.
Dobili smo naslednje pismo: Slavno uredničtvo!
U Hrvatskoj nastavši nemiri nisu v Va-raždinskoj županiji iraali samo tu žalostnu posljedicu, da imade mrtvih, težko ranjenih i vrlo mnogo lahko ozledjenib, vtč je eto v sifmom Varaždinu u istražnom za-tvoru oko 250 ljudi.
Ovi csumnjičenici zatvoreni mtek djelo-mično u uzama kr. sudbenoga stola v Va raždinu, dok jih se velika večina nalazi u privatnim zgradamatrgovca Eugena Redela. Pošto je gradjanstvo grada Varažaina dočulo, da je zrak u uzama radi prenatrpanosti zatvorenih zagušljiv i nezdrav, i pcšto su u obči proetorije Iju-dima prenatrpane, usljed čega se je pojavilo raznih bolesti, naročito griža, to sam po želji sugradjana podnio danas redarstvenoj oblasti prijavu. kojim sazivam za nedjelju 5. srpanja o, god. u 3 sata posije podne u gostioni g. VilimaSantla javnu pučku skupštinu. na kojoj bi Be imalo za ključiti, da se gradjanstvo grada Varaždina obrati s' jedne tt^ane na kralja, a s' druge strane na zemalj-sku vladu, sa molbom, da se svi demon stranti ili puste iz istražnog zatvora, ili do se smjeste u uze. koje cdgovaraju zdravstvenim propisima.
Saziv skupStine dakle ide za tim, da se puste radne sile kuc , jer nastale žetva kada je muškarac najpotrebitiji kod kuči, ili da se sačuva zdravlje ne samo zatvorenim, nego i onomu okolišu grada Varaždina, na koju bi mogle iz zatvora razne bolesti preči.
Si veleštovanjem
dr. Pero Magdic, advokat.
Varaždin, 1. srpnja 1903.
Dogodki v Srbiji.
Rasna poročila.
O dogodkih na Srbskem smo dobili te dni še nekaj vesti a radi nedostajanja prostora jih moremo priobčiti šele danes.
Mej papirji kralja Aleksandra so našli izdelani načrt o vojni zvezi z Avstrijo v namen, da bi za to avstriiski cesar sprejel na Dunaju kralja Aleksandra in kraljico Drago. Avstrija je odklonila.
V	nekem listu v Bukareštu dolži stric kralja Aleksandra knez Moruzzi naravnost kralja Petra, da je provzroč telj napada na Aleksandra in Drago. Mej 1. in 3. junijem sta v neki rumunski vasi prišla k nekemu posestniku, ki je kot pristaš Karagjorgjevičev moral pred leti zapustiti Srbijo, dva tujca. Dejala sta, da sta odvetnika, v istini je pa bil eden od teb dveh tujcev Peter Karsgjor-gjevic. Aleksandrov Btric zahteva od rumun-ske vlade pojasnila o tem in pravi, da Peter Karagjorgjevič nima nobene pravice do srbskega prestola, kakor tudi rodbine, ki so časih vladale v Rumuniji, nimajo pravice do rumunskega prestola.
Na poročilo kralja Petra, da je zasedel srbski prestol, so skoro vse vlasti za kralja Petra ugodno odgovorile.
Liberalna frakcija Vel;č'iovičeva, ki je slepo služila Dragi in Aleksandru se je razšla. Njeno glasilo »Srpska Nezavisnost« je prenehalo izhajati.
Govori se, da bo metropolit Inocencij šel na daljši dopust v Primorje, ni pa izključena tudi njegova o b t a v k a.
Kralj Peter je pozval v Belgrad hrvatskega slikarja Bukovca, da napravi njegovo sliko, katero bo potem dal razmnožiti in razdeliti mej ljudstvo. Bukovec je slikal tudi Petrovo umrlo ženo, kralja Aleksandra in Drago.
Izjava srbskega častnika
V	»Edinosti« je srbski častnik iz Bel grada Ljubomir D. Timilic opisal tiranstvo Aleksandra in Drage. Vse one dGgodke Brno tudi mi že priobčili. Svoj dopis častnik Timilic zaključuje:
Srbski častniki so rešili deželi samostal-nost in čast, srbskemu narodu svobodo ! Ti ran je mrtev. Srbski narod je spregovoril svobodno in srbski. Izvolil si je za kralja Petra Karagjorgjeviča, sina Aleksandra Karagjorgjeviča, čegar historija je z zlatimi črkami zapisana v analih srbske historije. Narod je storil svojo dolžnost. Evropa — in sploh nikdo — nima pravice, da se dalje vmešava v notranje stvari Srbije, kajti narod srbski je sam sebi izvojeval svobodo in samostalnost, katero zna ceniti, spoštovati in čuvati. On že sam uredi svojo hišo. A če se bo kdo vmešaval, uverjam Vas, gospod urednik, stal bo ves narod srbski jedno-dušno, eden poleg druzega, in branil bo čast, svobodo in samcstalnost svoje države, pa naj pride žaljenje ali nevarnost od kjerkoli.
1 Iz Semlina ae poroča, da je bilo od on-drt o umcru kralja Aleksandra poslanih brzojavk za 60 000 kron z okolu en milijon besedami.
Nemški listi poročajo, da je kralj Peter vsakemu vojaku 6. pešpolka podaril po en dolar.
Kralj Angležev E Ivard je iz Be'grada došlega angleškega poslanika sprejel v po Beboi avdiienoi.
Novi srbski kralj je določil, naj se vsako leto na dan umora kralja Aleksandra daruje za Aleksandra sv. maša.
Danes so vrše po Srbiji občinske volitve. Srbska skupščina je zaključila zborovanje. Nove volitve bodo 19. septembra.
Prisego, s katero so se obvezali srbski častniki, umoriti kralja Aleksandra in Drago, je podpisalo 500 srbskih častnikov.
Ganeral Rsdomir P u t n i k je imenovan šefom generalnega štaba. Bil je še - le pred par dnevi reaktiviran in imenovan ge neralom.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Ligi proti dvoboju bo pristopilo društvo „Kolo akademički v Lvovu«. — Zastrupljeni vojaki. V Bekeš Csaba na Ogrskem je po zavžitem kosilu rbolela cela stotnija voiakov na zastrupljenju. Vrši se preiskava. — Hotel se zrušil. Hotel „k jelenu" v Rumontu v Švici se je zrušil te dni. Zgradba je bila iz 15. stoletja. Ponesrečil ni nihče. — Prva brzojavka okolu sveta bo poslana dne 4. septembra. Roosevelt bo otvoril „Trans Pacific Kabel" z brzojavko od postaje Oster berg na guvernerja v Manili, ki mu bo odgovoril preko Evrope. — Eksplozija
V	rudniku. Iz H»nna v Wigoningu jav ljajo, da je v rudniku družbe „Union Paci-fique Coal Cimpagnie" vsled eksplozije na vsial požar. Vsi dohodi so zaprti, ker dim otežuje vstop v notranjost rudnika, v katerem ae nahaja 200 delavcev. 25 njih so ž« izvlekli. Večina njih so mrtvi. Biti se je, da so mrtu tudi vsi drugi. — Spomenik Leonu XIII. Na sv. Petra praznik so v Rimu položili temeljni kamen za spomenik sv. očetu Leonu XIII., katerega postavi delavstvo celega sveta. Spomenik bo stal na vrtu bazilike sv. Janeza v Lateranu. — Promovirana je bila v Curichu za doktorico zdravilstva gdč. Avgusta Vuček, rodom iz Oseka. — Promet na bano-vački železnici bodo otvorili 20. t. m.
—	Ustrelil je v Kerestincu pri Zagrebu vrtnar Ivan Pirnar kuharico g. Aurela pl. Tiircka Jerico Jereb, ki ga je krivo obdolžila tatvine. — V Medaku pri Gob piču je ustrelil ondotnega občinskega tajnika Brnici nekdo v nogo — Uirkus S o h u -m a n n je sedaj v Lincu. Predvčerajšnjim ie pri predstavi konj skočil mej občinstvo. Dve gospe ste omedleli. Ena si je zlomila pri padcu nogo. — Samomor a b i t u -r i j e n t o v. V Berolinu se je v strahu Dred maturo ustrelil 20 let stari abiturijent Ernat Scb\ver. — Častnik slepar.
V	Wiborgu na Finskem so prijeli častnika Lindgrena, ki je osleparil ljudi za pol milijona mark. — Dijete poslanca W o 1 f a je banka Hinakamp rudi zapadle nienjice v znesku 1500 gld. pri dež. odboru v Pragi zarubila. Z brezžičnim brzojavom za vojne nam°ne so pri čeli te dni poskušnje na Češkem. — Mesto, ki se pogreza, je Boston, ki se ob morju vsako leto znižuje za tri osminke palca. Velik del mesta bo končno poplavilo morje. — K H u s o v i slavnosti. K slavnosti polaganja temeljnega kamna IIuso-vemu spomeniku v Pragi se je oglasilo doslej 500 društev. Mesto bo deloma razsvetljeno. Socialni demokratje prirede v pred večer slavnosti v soboto 4. t. m. velik pro teetni shod, na katerem bodo protestirali proti izrabljevanju Husovega imena. Meščan ski gardi ja pripravljalni odbor odgovoril, da njo in veterance ne pusti k slavnosti drugače, nego če pridejo v civilni obleki.
—	Zopet nesreča na železnici. Iz Antwerpna došli osebni vlak je ni postaji oerbek trčnil z vlakom, ki je privozil od nasprotne strani. 20 potnikov je ranjenih, nekaj jako nevarno. — Mednarodni shod odvetnikov bo v drugi polovici meseca septembra t. I. na Dunaju. — Velik požar. V Frankobrodu na M. je pogorela v „Layestrane* št. 25 velika hiša, v kateri je bilo 30 prodajalnic. Sest ognje-gascev se je pri gašenju ponesrečilo, dva ognjegasca sta smrtnonevarno ranjena. — 200 divjih bikov, ki so bili pripravljeni deloma za borbo, deloma za klavnico, je všlo iz skupnega hleva v Lisaboni. Besni biki so letali po ulicah. Mnogo oseb sobikinabodli na roge in jih težko ranili. Javne vrtove so bili pohodili. Iz mesta so biki divjali v okolico. Vojaki so jih šli lovit. V Lisaboni se prebivalstvo ne upa na ulice. — Katoliški shod v Š v i c i bo 27. in 28. septembra v Luzernu. — Sv. oče Leon XIII. je pri najboljšem zdravju. Te dni se je opeto-
[ vano vozil po vatikanskih vrtovih, kar mu je jako dobro delo. Nato je sprejemal avdi-
jence. — Ženska emancipacija. Neka mlada zdravnica Sarah Broida je prevzela zdravniško službo na nekem parniku, ki vozi mej Marseilo in Algierom. To je prvi slučaj, da je dama zdravnik na ladiji. — Strop se je udri v Bubenču pri Pragi v neki žganjarnici. Pft oseb je težko ranjenih. — Visoka starost. V Doleh pri Idriji je umrla Marija Gintar, rojena leta 1807. — Cena perila se podraži. Tako so sklenili berolinski tovarnarji perila. Skoro gotovo jim slede tudi avstrijski tovarnarji.___
Telefonska In brzojavna poročila.
Novi hrvatski ban.
Dunaj, 2. julija. Grof Teodor Pejačevie je bil danes imenovan hrvatskim banom. Slovesno bo prisegel v soboto v dvorni kapeli.
Zagreb, 2. julija. Danes je došla sem vest, da je imenovan hrvatskim banom grof Teodor Pejačevie, ki se je končno izjavil, da spre j m e to mesto. Grof Pejačevie je stavil zahteve glede denarnega razmerja Hrvatske do Ogrske in zahteva, da se protipostavni mažarski napisi odstranijo Imenovanja Krajcevičt vladnim komisarjem in Šumanoviča podbanom se torej ni več bati.
Dunaj, 2. julija. (C. B.) „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na ministerskega predsednika, s katerim se za dobo od 1. julija 1903 do 30. junija 1904 [določuje dosedanje kvotno razmerje.
Dunaj, 2. julija. Danes ob 1. uri je bil Korber pri cesarju v avdijenci. „Neue Freie Presse" ve povedati, da se je cesar že odločil in da d emisije Korberjevega ministerstva ne sprejme. Radi tega ostane Korber na čelu ministerstva, v katerem vsled te cesarjeve odločbe ostanejo tudi ostali ministri. Korber je v tej zadevi govoril s finančnim ministrom Bohmom. Nevzdržljivo je pa po poročilih listov stališče češkega ministra Rezeka, ker so včeraj Čehi napovedali odkrit boj vladi in naznanili celo, da ta boj poostre. Radi tega nima Rezek nobenih tal v sedanjem ministerstvu ter bo skoro gotovo vztrajal pri svoji demisiji.
Dunaj, 2. julija. Uradna lista na Dunaju in Budimpešti prinašata cesarjevo naredbo, s katero se določa dosedanja kvota.
Dunaj, 2. julija. (C. B.) „Fremden-blatt" izjavlja, da je Koerberjev kabinet prišel do sklepa, da poda ostavko le vsled premenjenih razmer na Ogrskem, posebno vsled modalitet, pod katerimi se je umaknila vojna predloga. Pri tem so prišle v poštev tudi prejšnje obveznosti vlade za predlogo v državnem zboru kakor tudi mogoče posledice umak-njenja vojne predloge na avstrijske razmere. Odločitev krone je pričakovati v kratkem.
Dunaj, 2. julija. Tukajšnji trgovec s premogom Landau je ponaredil menjic za več 100.000 kron in pobegnil.
Dunaj, 2. julija. V konkurz je prišel tovarnar klobukov W. Blau in tvrdka usnja Schick.
Dunaj, 2. julija. Zakon o reviziji pridobitnih zadrug je dobil cesarjevo potrdilo.
Dunaj, 2. julija. Razni nemški listi zagotavljajo, da bi noben nemški politik ne sprejel sedaj kakega mesta v koalicijskem ministerstvu.
Dunaj, 2. julija. Župan dr. Lueger je včeraj slovesno pripel veliko zlato Salvatorjevo svetinjo novoimenovanemu kardinalu T al i a ni ju.
Budimpešta, 2. julija. Bivši minister Fejervary je odložil drž.-zborski mandat.
Zagreb, 2. julija. Realistična ornla-dina namerava kandidirati v okraju Zlatar pisatelja dr. Dežraana. kar bi bilo v sedanji resni dobi le rušenje sloge.
Zagreb, 2. julija. Afera brodskega načelnika Marea je rešena in Mare po* stane zopet načelnik.
Zagreb, 2 julija. Uradno se potrjuje, je v Kunovcu bilo ustreljenih šest oseb. šest jih umira vsled smrtnih ran. Orožniki so ustrelili 15 krat, vojaštvo 4 krat. Tekom 4 dni je v ludbre-škern okraju v jeee in bolnice bilo privedenih 500 liudij. Pred preki sod bo postavljenih l9 oseb, a vprašanje je, ako bodo oblasti smrtne sodbe izvršile, ker bi to še bolj razdražilo kmete. Tudi v Slavoniji se širi vstaško gibanje.
Helgrad, 2. julija. Dr. Nenadovic je imenovan kraljevini kabinetnim tajnikom. Dosedanji srbski poslanik dr. Kristič bo v kratkem odpoklican.
Belgrad, 2. julija. Včeraj so bili odpuščeni vsi občinski predstojniki, katere je kralj Aleksander nasilno imenoval.
Petrograd, 2. julija. Bolgarski ministerski predsednik je izjavil poročevalcu „Novoje Vremja", da je položaj v Makedoniji in okraju Drinopolje ob upen. Turki so na bolgarski meji nakopičili vojaštva. Ta položaj sili Bolgarijo. da je pripravljena za vsak slučaj.
London, 2. julija. Iz Tientsina se poroča, da se na severnem delu zaliva Pečili zbirajo angleške, amerikanske in japonske vojne ladije. 57 ruskih vojnih ladij je zasidranih v Port Arturju. Japonski rezervni častniki, ki so na odpustu, so poklicani pod orožje.
Meteorologldno porodilo.
Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
Ca« opa-
sofinja
Stanj« barometra. t mm.
Tempe-ratura j
. P» i Celiijo
Vetreri.
Nebo
1 19. zveč. f 741.0
i 7. zjutr. I 12. popol.i
7421 740-4
17-2 | ar. s vzh. [ jasno
14*8
23 8
sl. svzh. sr. j vzh.
megla del. obl.
\\h
2-7
Vabilo
874 1-1
Umrli no:
25.	junija. Kranja Grebene, davčnega adjunkta vdova, 78 let. Florijanske ulice 31, ostarelost, Anaem.
—	Fran Marinko, delavčev »in, 17 mes, Streliške ulic-e 15, Morbilli, D;pbtheritis Pneurnonia dextra.
26.	junija. Anton Križaj, zasebni uradnik, 71 let, Križovniške ulice 2, srčna tuba, Paralysis cordis
29.	junija. Alojz j Pavšin, posestnik, 72 let, Wol-fove ulice 6, Apoplexia cerebri, Pneurnonia.
3u. junija. Albert Pertinac krojačev sin, 3 mes, Zalokarjeve ulice 13, Ecclampsie.
V bolnišnici:
24. junija. Terezija 0s\vald, kuharica, 54 let, jetika. — Mariia Lukančič, kuharica, 29 let, Meningitis.
—	Ivan Nacntigal, dninar, 40 let, jetika. — Josip Pavlič, dninar, 50 let, jetika.
26. junija Jožefa Anžič, kajžarjeva žena, 48 let, jetika
"-29 junija. Ivan llace, delavec, 47 let, Peritonitis perforativa. — Marija Globočnik, kuharica, 58 let, jetika. — Gašper Cedilnik, ubožec, 81 let, ostareli st in Paralvsis cordis.
V hiralnici:
24. junija. Josip Kušar, dninar. 73 let, vsled raka v obrazu.
30.	junija. Mihael Kosmač, delavec, 37 let, bebost in Neoplasma v možtramh.
Dunajska borza
dne 2. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100 25
Skupni državni dolg v srebru.....100 25
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....100 60
Avstrijska inv. renta 31/« % .....S2 65
Ogrska zlata renta 4%.......121 —
Ogrska kronska renta 4%......99-35
Ogrska inv. renta 3' ,%.......91-—
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 16
Kreditne delnice..........661 25
London vista......................239 37l/,
Nemški drž. bankovci za IGO m. nem. drž. v	J17'o2l/,
20 mark ............23'44
20 frankov..........19-04
Italijanski bankovci................96 20
C. kr. cekini...........11-28
Srednja včerajšnja temperatura 19-2", normale 19 1*.
876 1-1
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, sin in brat, gospod
1AKOB JESIH
sprevodnik e. kr. drž- železnice
izdihnil svojo blago dušo v torek ob 12. uri ponoči v 34. letu svoje starosti.
Pogreb predragega ranjkega pojde v četrtek, dne 2. t. m., ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnia Šiška št. 6, na domače pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v četrtek, dnč 9. t. m. v cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški.
Predragega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Spodnja Šiška, dne 1. julija 1903.
u«
občni zbor
»Vzajemno podpornega društva"
registrov, zadruga * omej. jamstvom, ki bode
dne 1(J. julija 1903 ob 5. uri pop. v društveni pisarni, Kongresni trg št. 19
Dnevni red:
Poročilo o računskem zaključku za IV. odsek.
Opomba: Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako se istega udeleži deseti del članov. Ako bi se istega ne udeležilo zadostno število, vrši se drugi občni zbor na podlagi S 21 društvenih pravil z istim vsporedom ob isti uri in na istem kraju.
Išče se
Žalujoči ostali.
Za lesno trgovino
5« i<;če «69 e-i
kompfoctrisf.
Prednost ima oni, ki ie zmožen jelov les sprejemati in oddajati. Službo je nastopiti mts ca septembra t 1.
Naslov se izve v upravništvu »Slov.«
kleparski pomočnik
na deželo za nekaj mesecev ali pa tudi trajno. Dnevna plača S K.
Ponudbe s prepisi spričeval naj se nošiljajo ročni lzdelavalnlol domačih potrebščin v Višnji gori na Kranjskem.	878 1 — 1
Lepa oprava
za dve sobi jo iz proste roke zaradi od-potovanja po nizki ceni na prodaj.
Več se izv3 iz prijaznosti pri uprav-
873 2-1
ništvu ^Slovenca".
Barve za umetnike, d^SnSa
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve , dobč se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11 — 10
5
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po	110 95_G2
413 odstotka
brez odbitka, rent neg a davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
□Telefon štev. 57.

Razpisuje se služba
856 3—2
organista B
pri župni cerkvi v Staremtrgu pri Ložu z mesečno plačo 40 K ev. prostim stanovanjem in nekaterimi postranskimi dohodki. Ponudbe in spričevala naj se pošljejo župnemu uradu.
Zupni urad v Staremtrgu pri Ložu, dne 25. junija 1903.
Dobro izurjen trgovski
pomočnik
želi takoj nastopiti službo v veeji trgovini. 854 5_2
Oglasila na naslov:
Matej Avsec,
pošta Stari trg pri Ložu.
pekarijci
V sredini trg* ae takoj da v najem pod jako ugodnimi poyon Oost-ga: pekarno, prodajalno. kuhin o sobo. klet, drvarnico, hlev in vrt. Kdor ima veselje bivati na dežel', naj te lepe prilike ne zamudi. Pekarna je moderno urejena.
Veš se ooiz\e pri Albin Hauptmana, Jesenice, Gorenjsko	«77 3-1
•9H 100-7
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilu-trovani cenik z več ko fcOO podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga n godoenih reči
HANN8 KONRAD
Nik.-m,,. Ura i{i.2..-,o tovarna za ure in izvozna trgovina
uro .1 leta pisni. jam. Most it. 234, Češko
co d ^>1
r
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša «« prilika za šfedenje! ««
Preje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ===1=======
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 H 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	O d b O P ti i k i :	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. -Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Udajatelj in odiovorni vsdnik:, Dr. Ifsaotl Žltslk.
Tisk »Katolilke Tiskarne« v Ljubljani.