Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. inozemstvo: Mesečno 50 K Letno GOO K. Oglasi : enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAl.. Uredniitvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 3C0 Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44. a v.*, v*a/, n' frartk,, se ne vra{ai°- je priložiti znamko odgovor. •te l]Q Kriza habinsta dolgotrajna? Zagreb, 14. nov. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da ni imel včeraj noben parlamentarni klub saje. Tudi ministrski svet ni imel seje. Sodijo, da ministrska kriza ne bo kmalu rešena. Zagreb, 14. nov. »Novosti« poročajo iz Beograda, da vlada ne bo predložila ostavke, temveč da bodo vladne skupine izvedle pogajanja za izpre-membo sporazuma, kar zahtevajo radikalci. Ve se za gotovo, da bosta odstopila ministra Trifkovič in Gjurišič. Jutri bo minister Trifkovič na seji ministrskega sveta predložil svoj zadnji akt kot minister in sicer zakonski načrt o izpremebi poslovnika. Verjet- no je, da bo ob tej. priliki minister Trifkovič podal ministrskemu predsedniku Pašiču'svojo demisijo. V parlamentarnih krogih se govori, da so radikalci ponudili zunanje ministrstvo Svetozaru Pribičeviču, listnico notranjega ministra pa naj bi prevzel kak drug demokrat. Kot kandidat za finančno ministrstvo se omenja dr. Momčilo Ninčič. Zagreb, 14. nov. »Novosti« poročajo iz Beograda, da ;e min. predsednik Pašič mnenja, da ne sme priti do razpada koalicije. V slučaju, da bi prišlo do razpada, bi Pašič ne sprejel mandata za sestavo nove vlade. Z urashingtonske konference. Washington, 13. nov. Po programu državnega tajnika Hughesa za omejitev vojnega oboroževanja na morju bi ustavila Anglija gradnjo štirih novih enot tipa »Hood« in gradnjo vseh oklopnih ladij prve in druge vrste tipa »King George V.« Japonska bi se morala odreči treh enot prvega razreda kakor tudi štirih oklopnih križark ki so še v ladjedelnicah, razen tega tudi desetih dread-noughtov. Zedinjene države bi morale opustiti gradnjo petnajstih oklopnih ladij, ki so projektirane. Pariz, 13, nov. »Newyork Herald« poroča iz Washigntona: Na prvi seji razorožitvene konference se je zlasti opažalo, da sta bila dva silno važna sedeža prazna, namreč sedeža Rusije in Nemčije. Državi, ki sta po številu prebivalstva največji v Evropi, sta bolni. Dokler obe državi ne bosta mogli na konferenco, ta ne bo mogla ukreniti nič važnega brez Nemčije in Rusije Hughes je izjavil, da bodo morale prevzeti velesile moralično poroštvo za Rusijo, potem pa se je to vprašanje prepustilo odločitvi časa. Ministrski svet o volilnem redu. Beograd, 14. nov. Danes dopoldne Je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o volitvi poslancev. Sprejet je bil takozvanl sistem državnih list. Po tem sistemu se bo vrstitev mandatov vršila nastopno: Vsaka stranka predloži dve listi, eno oblastno za dotično število in eno državno za vso državo. Ostanki oblastnih list, ki imajo količnik, se zbirajo po strankah, in iz skupne vsote se z ozirom na količnik določa število za dotično stranko. Ministru za konstituanto je naročeno, naj izdela zakonski načrt. Naša nota slede ureditve albanskih mej. Beograd, 14. nov. (Izv.) V noti, katero namerava doposlati naša vlada konferenci ambasadorjev v vprašanju albanskih mej, se naglaša, da J® rešenje teh mej tako, da bi se mogIo ravnodušno sprejeti. Ker je Pa naša država doslej izpolnjevala vse svoje obveze mirno in lojalno, je Primerno, da se tudi tem potom pokori rešenju zaveznikov ter vzame določitev mej na znanje. Nota na-glaša posebno, da so te meje nepravične ne nevzdržljive, ker jih je odredila bivša Avstro Ogrska z namenom, da ustvari na jugu ognjišče za Večne nemire. Vlada odklanja vsako odgovornost za neizvedljivost tako označenih mej in izraža željo, da stopi z Albanijo čimprej v prijateljske stike, ker je glavni princip naše po- litike bil vedno neodvisnost Albanije-Vsled tega je vlada sklenila, da takoj odpošlje spomenico, v kateri hoče jasno in obširno označiti celokupni albanski problem in nepravičnost meje od leta 1913. V tej spomenici bo vlada povdarjala, da je ona vedno zastopala princip: Balkan — balkanskim narodom — ter da je pristaš principa neodvisne Albanije. Neodvisna Albanija pa ne more obstojati brez dobrih odnošajev z našo državo, vendar pa je določena meja od leta 1913 glavna ovira, da se vpo-stavijo normalni odnošaji. Sedanja meja je nemogoča radi zavarovanja proti napadom in nevzdržna radi onih krajev, ki so s svojimi potrebami navezani na večje centre, ki so ostali v naši državi. Demisiia madžarske vlade. Budimpešta, 14. nov. Danes ob 13. je prišel ministrski predsednik krof Bethlen k državnemu opravniku m mu naznanil demisijo vlade. Državni opravnik si je pridržal odločitev in je naprosil vlado, naj nadaljuje poslovanje. Ministrski predsednik je državnemu opravniku predla- gal,'s katerimi politiki naj se posvetuje o sestavi nove vlade. _ Budimpešta, 14. nov. K demisijj vlade javljajo listi: Glavni cilj min. predsednika grofa Bethlena je, da vzpostavi delazmožnost narodne skupščine in da zmanjša nasprotstva med strankami. MINISTRSKI SVET. , Beograd, 14. nov. (Izv.) Danes do-fPOldan se je vršila seja ministrskega •Veta. Na isti se je najprvo prečitalo Poročilo Češkoslovaške vlade o sklenjenem sporazumu med Češkoslovaško ,n Poljsko. Nato se je razpravljalo o »ngleški noti, v kateri se zahteva, da *akoj evakuirajo zasedeno ozemlje Albanije in da se naše čete umaknejo na Črto od leta 1913. V pogledu poslovnika *a skupščino je rešeno, da bodo vse franke proporcijonelno zastopane. Za-~*n se je obravnavalo vprašanje volilna reda za narodno skupščino ter se ^odločilo, da se izdela načrt volilnega reda po principu proporca. Kongres zemljoradniške STRANKE. ie ^e?grac*’ 14. nov. V Veliki Plani se ^ Vršil kon gres zemljoradniške stranke, se ga je udeležilo okoli tisoč oseb iz ^2nih krajev države. Največ delegata J® biio iz Bosne in Hercegovine, za-ie v*Z Dalmacije, Hrvatske, Slavoni-Ela JV°dine *n Južne Srbije. Poročilo |i0rV”e?a odbora stranke in kluba zem-se adnikov so bila odobrena. Kongres W a10 ni strillial s Postopanjem zem-Poslancev v parlamentu v ie JU zakona o zaščiti države, ker Zenu- mncilia. da bi morali zastopniki ••ko nu- O zunanji politiki je poročal dr. Milan Gavrilovlč, o notranji pa je poročal strankin tajnik Komadinč. O kmetijstvu bdsta poročala dr. Miloš Tu-panjanin in Živojin Gjorgjevič. Beograd, 14. nov. Na kongresu zem-ljoradnikov ni došlo do sporazuma med zemljoradniki in samostojno kmetijsko stranko. Kongres je danes nadaljeval posvetovanje, kar ni bilo v programu. Kongres je bil zelo bureh. S PORTOROŠKE »KONFERENCE. Portorose, 14. nov. Razprave konference v Portorose so v težavnem vprašanju skupnega vozniškega parka došle do povoljnega uspeha. Odboru, v katerem so zastopani strokovnjaki vseh sedmih nasledstvenih držay, kakor tudi Anglije in Francije se je posrečilo, najti ugodno rešitev, ki je v skladu z določili mirovnih pogodb. Tudi dela transportne komisije se uspešno nadaljujejo in se prejkone končajo sredi meseca novembra. Druge komisije bodo svoja dela prejkone že preje zaključila. IZID VOLITEV V NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin, 14. nov. (Izv.) Pri volitvah poslancev v državni zbor so zgubili socijafisti večino, ki so jo dosedaj imeli. Meščanske stranke so dobile 130.000 glasov, socijalistl in komunisti pa le 124.000 glasov« OregorSčev večer priredi danes ob 8. zvečer izobraževalno društvo »Bratstvo« v Mestnem domu. Vstop prost. Dnevni red: Predavanje o življenju S. Gregorčiča. (Z. Fakin). Recitacije. Primorje praznuje v sužnosti svoj praznik. Naj ne ostane svobodna Ljubljana za zasedenem Primorjem! Vsi na Gregorčičev večeri Piotestoi M l\mivlmi ,, Maii se je vršff vččraj ob 19.30 v veliki dvorani Mestnega doma. — Shod je otvoril ob obilni udeležbi predsednik narodne strokovne org. ZJŽ g. Korošec, ki je po kratkem, jeor-liatcm nagovoru podal besedo nar. posl. g. Dcržiču, ki je kot član centralnega odbora narodnih železničarjev v Beogradu v temeljitem govoru pojasnil dosedanje boje narodnih želez. org. za uveljavljenje službene pragmatike, take pragmatike, ki naj bi dovedla državo do sreče in blagostanja, železničarje pa do zadovoljstva. Podal Je sliko o današnjem bednem stanju železničarjev in povdarjal, da je temu kriva edino le desorganizacija in nerazumevanje od strani ministrstva saobračaja. Osnutek želez, gener. direkcije je elaborat brez nog in glave, na podlagi katerega narodne žel. org. nikdar niti razpravljale ne bodo. — Tov. Ilešič, podpreds. ZJŽ je povdarjal, da je neobhodno potrebno, da se strnejo v tem boju v iskrenosti vse žel. org. kar sc bo pokazalo pri njihovem predvidenem sestanku v Zagrebu. Predsednik »Zveze poštnih org.« je izjavil solidarnost v boju za dosego službene pragmatike. G. F. Beltram je kot pooblaščenec koalicijskega odbora (Saveza želj. Jugoslavije in Prometne Zveze) izjavil solidarnost v boju za uveljavljenje enotne službene pragmatike in povdarjal, da je neobhodno potrebno, da se združijo vse želez. org. v enotno fronto v boju za svoje pravice. G. Šalamun je kot zastopnik org. upokojencev prosil, da naj se sprejme na tem shodu tudi spomenica želez, upokojencev in naj jo želez, podpirajo pri uveljavljenju pragmatike. Enoglasno sta se sprejela ajedeča dva telegrama: Go§p. ministru saobračaja, Beograd. Železničarji zbrani na shodu v Ljubljani protestirajo proti osnutku službene pragmatike Generalne direkcije, podnešenem zakonodajnemu odboru in zahtevajo, da se predloži osnutek iz meseca maja 1920. Gosp. preds. narodne skupščine, Beograd. Železničarji zbrani na shodu v Ljubljani protestirajo proti osnutku služb, pragmatike, podnešenem narodni skupščini od ministarstva saobračaja in prosijo, da g. preds. izvolite sklicati anketo žel. org. — Podpis: ZJŽ in Koalicijski odbor. Sprejeta je bila tudi spomenica žel. upokojencev, ki jo radi njene obširnosti podamo prihodnjič. Enoglasno se je izrekla zaupnica tov. Deržiču, centralnemu odboru narodnih želez. org. in ZJŽ za njih trud in delo v boju za dosego pravic in so-cijalno pravične službene pragmatike. Shod je bil zaključen ob 10. uri. Obširneje poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. REORGANIZACIJA NAŠE POLICIJE. Beograd, 14. nov. Notranje ministrstvo je odredilo, da se sestavi komisija za izdelavo zakona o organizaciji In unifikaciji policije v vsej državi. Ta komisija se je že sestavila in je bil določen za predsednika pomočnik notranjega ministra Aleksander Milovič. Komisija je že pričela poslovati ter je razpravljala o vsem gradivu, ki Je bil glede tega vprašanja že obdelan v raznih časopisih, knjigah in brošurah. Ko bo ta zakonski načrt definitivno izdelan, bo predložen' širši konferenci strokovnjakov iz vseh pokrajin države, nakar se bo predložil zakonodajnemu odseku v rešitev. ZVIŠANJE TARIFOV NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 14. nov. (Izv.) Madžarska vlada namerava zvišati poštne, telefonske In brzojavne pristoj-m 100 odstotkov. Proslava Simona Gregorčiča. Danes praznujemo primorski Slovenci obletnico smrti Simona Gregorčiča. Žalostna zgodovinska usoda podjarmljenega in teptanega naroda daje temu slavju pretresljivo ozadje. Kajti ko je pred petnajstimi leti utihnila pesem primorskega slavca, tedaj je njegovo ljudstvo stalo v porajajočem se metežu prekipevajočih nacijonalnih sil, sunkovitega gospodarskega in kulturnega pohoda proti jadranski obali. Bleščava jugoslovanske svobode se je pretakala po srcih primorskih omladinskih pokolenj, navdušenje za mile zvoke slovenske ljubavne in narodne pesmi je polnilo ljudstvo, ki je vstajalo h kulturnemu in narodnemu življenju. Kadar bomo imeli naukovni vpogled v odvisnost duševnih energij od velikih, sredi širokih mas stoječih duhov, tedaj bomo uvideli, da je to ogromno duševno in nacionalno ustvarjajoče življenje vzniklo neposredno iz globin Simon Gregorčičevega duha. V tem je njegova socijalnoduševna važnost, ki prekaša njegove pesniške vrednote. Po kmetskih in mestnih hišah primorske dežele se bodo vračali spomini na Gregorčičevo petje, na njegovo slovansko vero in na narodni položaj, V katerem se je tedaj nahajal primorski narod. Ta dvojna podoba bo vstala z veliko moralno silo, ki bo žarko osvetila današnje stanje robstva in barbarskega ponižanja. Oči se bodo raztezale v pretekldst in srca bodo občutila z ledenimi krči sedanjost. Tamkaj svoboda, neovirano, samolastno življenje. Tukaj sistematična nasilja, ki bi rada iztisnila iz rodne grude naše slovansko ljudstvo. Tukaj barbarsko početje, ki preganja in zapira njeno razumništvo, ki požiga njena kulturna svetišča, ki preganja iz nradov in šol naš mili slovenski jezik, iz cerkve slovensko božjo službo, ki pobija naše ljudi, ki uničuje Imetje, ki požiga oratarske vasi, ki je kot brezpravna raja prepuščena satanskemu divjanju fašistovskih tolp. Ob tej obletnici se bo slovenski narod Primorja spomnil Rapallske pogodbe in srce bo zasanjalo svobodo in državno samostalnost, v kateri se nahajajo bratje po krvi in duši onstran mej. Saj gotovo vedo, da pri nas ni vse najboljše. Država je mlada in stresajo jo neurejene socijalr.e in politične krize. Vendar razvoj gre neodoljivo proti svojemu cilju. Od dne do dne se jača vojaška in narodna moč. Kažejo se obrisi samostojnega nastopanja v zunanji politiki. Ne bo več daleč doba, ko bo jugoslovanska država vzdrhtela s svojo veliko zgodovinsko misijo in ko bo naslonila svojo gospodarsko in politično moč na obale jadranskega morja. Tedaj se bo rudečlh va7ov vzdignila zarja osvobojenja in slovanske sanje goriškega slavca bodo živa resnica. Zgodovina narodov je zasenčena s kalvarijami trpljenju in ponižanja. Slovanski narodi smo v posebni meri morali občutiti to grenko resnico. Ali naše zdravje, naša kulturna in narodna mladost, naše slovanstvo, ki se razteza preko dveh svetovnih delov, je neodoljivo jamstvo naše bodoče veličine. Danes ob obletnici Simona Gregorčiča, ob obletnici, ki razdvaja dobo narodnega probujenja in narodnega suženstva, čutimo bratje v svobodni državi vso grenkobo proslave primorskega ljudstva. Danes šele jasno vidimo, da nacionalna država ne more obstojati brez nacijonalnih ciljev in da je naša najsvetejša naloga, da se nanje pripravljamo. Kaj naj Še z besedami izrazimo duševne valove, ki pljuskajo sem in tja preko državnih mej ob tej žalostni proslavi smrti Simona Gregorčiča? Modra Soča, čaj pozdrave, sester Drine, Drave, Save: za veliki dan osvete zbiramo junaške-čete. ¥ii na tirggorlKev važer! IZ MEZDNEGA GIBANJ\ GRAFIČNEGA DELAVSTVA. Zagreb, 14. nov. Včeraj dopoldne se je vršilo v kinematografu »Olimp« zborovanje grafičnega delavstva, ki se ga je udeležilo okoli 600 oseb, in ki je trajalo od 10. dopoldpe do 12. in en četrt. Na zborovanju je bila predložena nova plačilna tarifa, ki naj stopi v veljavo s 1. januarjem 1922. Obstoji upanje, da bo prišlo z Udruženjem knjigo-tiskarjev Jugoslavije do sporazuma. REŠKI FAŠISTI NA DELU. Reka, 14. nov. Nekega dne so prišle na parnika »Budimpešta« in »Panonia« v tukajšnji luki tri osebe, oborožene z bombami. Parnika sta imela razviti ju-goslovenski zastavi ter so te tri osebe zahtevale, naj se zastavi odstranita. Iz strahu je eden izmed mornarjev zadostil njihovi zahtevi, na pritožbo kapetana pa se je zastava zopet izobesila z vojaškimi častmi. PROSLAVA UJEDINJENJA 1. DECEMBRA. Ljubljana, 14. nov. Jugosloven-sko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, priredi ob priliki obletnice ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« velik Koncert zveze ljubljanskih pevskih društev, pri katerem sodelujejo vsa ljubljanska pevska društva, operne moči in orkester dravske divizijske oblasti. To bo gotovo najlepša in najpomembnejša proslava ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno narodno državo, ker se bo na ta način najbolj dostojno manifestirala misel, ki je vodila vse sloje našega naroda ob prevratu koncem svetovne vojne. OpQzarjamo na to prireditev vsa društva, ki se naprošajo, naj na ta dan ne prirede drugih zabav. Podrobnejši spored se objavi pravočasno. Zagreb, 14. nov. Devize: Berlin 95.50 —102, Italija 1010—1055, London, Izplačilo 1000—1020, London, ček 1000— 1010, Ncwyork, ček 265—256, Pariz 1900—1940, Praga 294—300, Švica 5000—5100, Dunaj 4.30-4.50, Bukarešta 180—202, Budimpešta 27—28. Valute: Dolarji 250—255, carski rublji 15 —25, napoieondor 760—770, nemške marke 105—113, rom. leji 0—200, ital. lire 960—1000, češkoslovaške krone 0 —310. Beograd, 14. nov. Valute: dolarji 67.75, leji 60.50, marke 32, levi 45. Devize: London 261, Pariz 490, Ne\vyork 67.50 Milan 270, Praga 75, Berlin 25, Dunaj 1.19. Interesantno je, da v Beogradu nemška marka višje no-tira kot v Zagrebu. Praga, 14. nov. Valute: marke 3510, švic. franki 1772.50, lire 381, francoski franki 678.50, funti 375, dolarji 93.50, dinarji 131.75, poljske marke 2.15, levi 49.75, leji 63. Dunaj, 14. nov. Devize: Amsterdam 208.950—209.050, Zagreb 2248—2252, Beograd 8965—8985, Budimpešta 578 581.50, Bukarešta 3520—3530, London 23.540—23.560, Milan 24.165—24.185, Newyork 5998—6002, Pariz 42.555— 42.595, Praga 6397—6403, Sofija 3145— 3155, Varšava 144—151, Curih 113.175 —114.025. Vaiute: Dolarji 5948—5952, levi 2895—2905, nemške marke 2373— 2378, angleški funti 23440—23.460, fran. franki 42.255—42.295, hol. ' goldinarji 207.950—208.050, ital. lire 23.490—23.510, dinarji 8960—8980, poljske marke 148 —150, rom. leji 3645—3655,' švicarski franki 113.375—113.427, češkoslovaške krone 6397-6403, madž. krone 298.50— 601.50. Curih, 14. nov. Devize: Berlin 1.95, Holandija 183.50, Newyork 529, London 20.83, Pariz 38.05, Milan '21.65, Praga 5.80, Varšava 0.16, Zagreb 1.85, Budimpešta 0.47, Bukarešta 3.30, Dunaj 0.16. avstr, krono 0.IL Zveza narodov. Angleška vlada nas je takorekoč dobesedno zatožila pred Zvezo narodov radi Albanije. Če se spomnimo, kaj smo morali ves čas prenašati na albanski meji, koliko vpadov, arnavtskih roparjev in razbojnikov, smo upravičeni jeziti se nad angleškim postopanjem. Očividno ni prišlo do ušes angleške vlade, koliko Je trpelo naše prebivalstvo v obmejnem delu južne Srbije, koliko stroškov nam je povzročilo vzdrževanje stalne obmejne vojske, ki bo kmalu organizirana v stilu nekdanje vojaške granice. Pri tem ne drži ugovor, da gre za sporno ozemlje na meji, marveč Albanci so vpadali prav tako v nesporni teritorij izven mej od 1. 1913. To se pravi z drugimi besedami: Albanci kršijo na naši meji mednarodne predpise, brez ozira na sporno obmejno ozemlje, vzpričo tradlcijonalnostl takega početja, ne iz političnih nagibov. Drugo vprašanje je, kako bi Izgle-dala naša pritožba na zvezo narodov, naperjena zoper albanske kršitve. Kdo in s kakimi sredstvi bo prisilil Albanijo k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti? Ker smo se' mi vendar enkrat na energičnejši način zavarovali zoper albanske nasilnosti se mobilizira Zveza narodov zoper nas. Dobro je; načeloma ne moremo ugovarjati, ako skuša ta novi mednarodni forum ščititi pravico napram vsem, tudi napram nam, ako seveda delamo krivico. Toda treba si Je ta slučaj zapomniti. Zakaj ne more biti nikakega dvoma, da tudi po fiksiranju definitivnih meja Albanci ne bodo dali miru. Takrat bomo mi pozvali ta isti forum, da intervenira in kaznuje... Bojimo se, da bomo pri tej priliki videli, da nudi Zveza narodov pomoč le v gotovih okolnostih. Sodimo, da naše nezaupanje do nje prav gotovo ni neopravičeno. Koliko bi lahko našteli primero vi ko bi bila njena intervencija upravičena in potrebna, da naravnost nujna, toda nihče se ne zanaša na njo. Prav nič si seveda ne zakrivamo oči ured dejstvom, da v današnjem političnem stanju Zveza narodov ni in ne more biti nič drugega, nego — podružnica in izvršiteljica volje velike enten-fe. Formalno seveda o tem ne more ■ti govora, toda dejanjsko ni mnogo Jrusače. Kajti vpliv velesil je tako ve-!:k, cla direktno ali indirektno odloča o vsem. Na drugi strani pa si ne moremo predstavljati, kako bi mogla Zveza narodov izvršiti kako intervencijo zoper eno od velesil. Kako bi jo mogla prl-■ 'iti k pokorščini, ako bi se protivila razsodbi? Ne, takih sredstev nima na razpolago; in velike sile bodo ostale slejkoprej nad Zvezo. S tem pa je njen pomen omejen le na slabejše, manjše države. Tak bo ostal položaj dotlej, dokler bodo v svetovni politiki odločale današnje velesile. Ko pa bosta mogli poseči aktivno in samostojno zopet Nem-5ija in Rusija v politiko, se bo situacija spremenila. Ako bo vladalo med starimi in novimi velesilami soglasje, bo njih volja tudi — volja, merodajna za Zvezo, ako pa se bodo veledržave razdelile na dva velika nasprotna tabora, kakor pred vo>« nikdar popravilo nohe.iega članka, ki bi ga bila objavila podpisana podružnica o ži-lostnih narodnojd"i raz^.urah pri J. ž. ozir. skušala popravit1. In teh člankov ni bilo malo. Smo prepričani, da ludi v bodoče ne bode moglo obrat. ravn. naših člankov o» PravlJati, ako bodemo pusiljem Iste objavljati. Dramatično iolo v Mariboru, ki Jo vo jli že drugo leto MVan Skrbinšek ln ki Je ie lansko sezono pokazala lepe uspehe, pripravlja svojo ciruito Javno produkcijo, pri **terl se vprlzorl Cankarjeva drama »Kralj Betajnovi*. »Za spomin sl je vzel« neki prenoče-v*lec »Pri zlatem konju« zjutraj na vse ztodaj dve rjuh! In blazino. V zglasnlcl |e n»vedel napačno Ime. 4000 ali 3000 K bakšiša? O tel zadevi, W smo Jo posneli po »Slovencu«, da Je neki trgovec dal 4000 K »mazila« za dva va-KOna, poroča »Stra2a«, da Je tisti »neki« trgovec živinski, trgovec U Kranjske, ki pa dal le 3000 K »mazila«. Imena dotičnega »*ovca seveda tudi ne pove »Straža«. S ta-«mi noticami trpi ugled celega stanu 2e-«*ničar|ev, ki Je vsaj pri nas čistih rok m “• Pozna podkupovanja. Sicer taki slučaji JJio Izključeni pri posameznikih prt tolikem •tevllu, a železničarji hočejo ostati čistih *°k kljub »umazanim« časom. Zato ne pav-*«lno sumničiti, ampak z Imeni na dan, pa n*J sl bode dotlčnik, ki Je sprejel mazilo *'«ter a|| pavel. Sicer bi pa tisti »neki ži-’jn*kl trgovec Iz Kranjske«, ki je mazal **prll najboljše, da bi bil celo zadevo na-*nnnll na pristojno mesto, mesto da Jo Je razlagal občinstvu v železniškem vozu In 0,*tll cel stan. . Ordo surovost so pokazali nail rezer-ki so došll te dni na orožne vaje. Srbi J® Macedoncl so zapustili te vojašnice v -•ou, ko so odšli na granico. Za njimi pa “Prišli slovenski rezervisti, ki so prostore ^onesnažili, šipe razbili ln poučne protlal-toin?*ne sll*te Potrgali raz sten. Ali ni bilo ouko rednega vojaštva, da bi take posa-**ne divjake prijeli in spravili tja, kamor jJJadajo. Zaradi nekaterih takih surovin dobro Ime vseh ln tudi škodo nosimo “ *akaj država smo mi. kn^»xmrl >e v bolnici 29 letni Krešimir Tur-vJ/ ’ *,rva5kl rojak, ki Je bil sedaj trgo-v#c v Rušah. (j„„ *eU mariborskega mestnega sveta nil« m- zveCer se je med drugim skie-iz top0,Yabiti v°JaSk° oblast, da namesto SkavT ra Preme^enesa podpolkovnika sta«~ ia. imenuie drugega zastopnika v v,eI«V£»niski sosvet. — Na znanje se Je Ir«!,, os,tavka mestnega zdravnika dr, “re^if’ .ki se s *• maiem Prihodnjega leta '■ Oi i koPaIiSki zdravnik na Dobrno. ie prodaie mestnih vojašnic je shar tako daleč, da se je načelniku ®ea odseka odvetnika dr. Laaisavariu poverila sestava kupnoprodajne pogodbe. — Lesni tvrdki »Drava« se je dovolila zgradba enonadstropne vile v graškem predmestju. Druge važn.e stavbne zadeve so se morale odložiti iz dnevnega reda, ker se je poročevalec, mestni stavbni svetnik Baumei ponesrečil. Padel je namreč po stopnicah in si zlomil rebro. V mariborski zastavljalnici se bo dne 7, decembra t L vršila hicitaclja zapadlih predmetov. Mariborsko udruženie gledaliških Igralcev se je obrnilo na mestno občino s prošnjo, da se mu dovoli v Kazini prirejati varijete predstave. Zadnja seja mestnega sveta, ki se je pečala s predmetom, je prošnjo zavrnila. Ravnatelju tukajšnje podružnice Narodne banke, g. Skušeku Je včeraj umrla hčerka Tatjana. Češka družba, ki je zaprosila občino za odstop primerne parcele za zgradbo kemičnih tovarn, namerava urediti svoj obrat v velikem slogu. Zaposlila bi okrog l'00 delavcev. Veliko pokrajinsko obrtno razstavo priredi Slovensko obrtno društvo tekom prihodnjega leta. Priprave so se deloma pričele že sedaj in se tudi že sprejemajo prijave na naslov razstavnega odbora slovenskega obrtnega društva v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Sinočnji koncert »Glasbene Matice« je uspel dobro, daslravno vsled drugih prireditev obisk ni bil najboljši. Zadnji sneg Je dodobra napolnil naše ulice, katere so sedaj pričeli čistiti. Kako pa se to dela, je videti prav neprijetno v Jurčičevi ulici, kjer je široka vrsta delavcev s krampi lomila sneg In s tako silo udrihala po asfaltnem tlaku, da ga je na več mestih poškodovala. Se trikrat bo treba takega snega In čiščenja in Jurčičeva ulica bo podobna znani Kolodvorski ulici v Ljubljani. Sin v Frankopanovl tiltcl stanujoče Fr. P. je bil od redarja zasačen, ko Je v Javnem nasadu delal škodo. Ker je njegovo ravnanje povzročilo materi sitnosti, se Je skušala znesti nad varnostnimi organi In je Javno na cesti zabavljala nad njim, da vidijo vse to, kar se sploh ne zgodi, drugega' sploh ne, ker vedno spijo. Ker se za opomine v bližini se nahajajočega redarja ni zmenila In ga Je celo žalila, Je bila aretirana. Ceiie. # Zganimo set Prejeli smo lz Celja: Draginja narašča. Cene /ivijenskih potrebščin se od dne do due avlgajo. ln mi gledamo vse to, tarnamo, a nič ne ukrenemo proti temu. Zavedajmo se vendar, kdor sl sam pomaga, temu Bog pomaga. Nastopimo proti pijavkam naše krvi odločno ter ne pustimo se Jim več izsesavati. Danes hočemo navesti slučaj, katerega Je tudi tukajšnji list »Nova Doba« navedel v eni svojih številk. Jajca so se pri nas podražila na 10 K komad, IzvozničarJI pa Jih eksploatlrajo v Švico ln pri tem »kšeftu« postajajo milijonarji. Ml pa stradamo,. Kdo pa so ti gospodje? G. Zupančič v Celju na primer pokupi vse, a tl uboga para stradaj. On je postal baje že milijonar. Vsi se zganimo, da napravimo konec temu Izsesavanju ubogega ljudstva. Treba bo napraviti po češkem vzorcu, ki so te pijavke javno gnali po mestu s sramotilnim znakom na telesu, da ljudstvo ve, kako zaničevanja vreden je taic človek, ki brezvestno Izkorišča na take ln razne načine svoje sodržavljane. Simloničnl koncert muzike dravske divizijske oblasti iz Ljubljane se je vršil minulo soboto zvečer v »Unionu« v Celju. Uspel Je Izborno. Prolzvaiale so se med drugim skladbe: M. J. Glinka Ouvertura k operi »Ruslan In Ljudmila«, dalje Mendel-sohnov violinski koncert s spremljevanjcm orkestra, pri katerem je nastopil violinski virtuoz g. A. Rlek. Svojčas ga Je Igrala že v Celju gdč. Brandlova s spremljevanjem mariborske vojaške godbe. Končno se Je proizvajala tudi Brucknerjeva simfonija v štirih delih. — Kapelnik g. dr. Čerin Je žel dolgotrajno priznanje In odobravanje navzočega občinstva. Mesino gledališče v Celin. V nedeljo popoldne je v mestnem gledališču celiskem priredilo Izobraževalno društvo »Bratstvo« dve Igri »Dnevnik«, veseloigra v dveh dejanjih, spisal E. pl. Bauernfeld. poslovenil in za slovenske odre priredil Rudolf Dobovl-Sek ter burko v enem dejanju »Damoklejev meč«. 2e na zabavnem večeru v Nar. domu ste se Igrali te Igri z dobrim uspehom ter nudili občinstvu mnogo zabave. Tudi v nedeljo se Je igralo Izborno ter še popolnejše In v popolno zadovoljnost občinstva. — Med odmori Je svlral tamburaškl .zbor »Bratstva«. Zelimho naše »Bratstvo« kmalu zopet Videti na odru. Dela prt invalidskem doma v Celja so že skoro gotova ln bo Isti, kakor čujemo, v kratkem otvorjen. Na poslopju sedal skoro ni poznati, da Je bila nekdaj to stara razdrapana vojašnica, tako Je sedaj vse lično in lepo preurejeno. Na dvorišču se Je pozidalo še eno novo poslopje In tudi hodnik ob cesti se bo lepo preuredil. Tvrdka »Prvan« d. d. v Cel1’«, ki Izdeluje kravate In druge podobne Izdejke Ima sedaj svoje prostore na Glavnem trgu v hiši, kjer Je trgovina c manufakturo Ureh. a Plul. Sestane k najemnikov. Danes ob pol 8. url zvečer se vrši v Narodnem domu sestanek vseh najemnikov ln podnajemnikov v svrho Izvolitve pripravljalnega odbora za ustanovitev podružnice stanovanjskih najemnikov za Slovenijo. — Ker Je ustanovitev podružnice zelo važna. Je dolžnost vsakega najemnika, da se ga udeleži. Kruh na vago se v Ptuju ne prodaja, temveč kar na oko. Pri tem' se dogaja, da nima štruca kruha nikoli 1 kg, kakor je to po cenah, po katerih se kruh prodaja določeno, temveč vedno man). Celo 75 dkg težke štruce so se prodajale za 1 kg. Občinskemu razsodišču bi bil marsikdo kvale-žen, če bi se tudi v Ptuju takoj zaukazala prodaja kruha na vago. Martinov večer prirejen v soboto v Narodnem domu od pevskega društva »Zarja«, Je nad vse pričakovanje krasno uspel. Prosta zabava s petjem se je ob Igranju tamburaškega zbora tukajšnjega vojaštva razvila na koncu v ples, ki Je trajal do 2. ure zjutraj. Glavno zalogo tobaka in trafiko v Kre-kovi ulici namerava sedanja Imejlteljica opustiti. — Prišlo bo torej do nove oddaje. Ker bi se z oddajo dobro preskrbelo 4 do 6 invalidov, naj bi se društvo i)obr!galo, da se ista odda le invalidom, ne pa kakor do sedaj vdovam višjih uradnikov, ki imajo že svojo dovoljno pokojnino. Mast se le zadnji čas prodajala od 84 do 90 K kg. Čim le občinsko razsodišča do- ločilo maksimalne cene, je naenkrat vsa mast izginila. Tukaj naj bi trgovci pokazali, -koliko jim je za dobrobit naroda, na katerega se vedno sklicujejo! V javno bolnico je bil pripeljan z nožem težko ranjeni Jurij Pernek iz Brezove gore. Ranila ga Je Iz ljubosumnosti Marija Drobiš. Sokolstvo. Seja zletnega finančnega odseka se vrši v četrtek dne 17. t. m. točno ob pol 9. url zvečer v saveznih prostorih v Narodnem domu. Književnost in »Int. Kaznllšnl almanah za godlnu 1922. U prvo) polovici mjeseca prosinca o. g. Izlazl tiskom Hrv. štamparskog zavoda d. d. Osijek prvi Jugoslovanski kazališnl Almanah, a donijet če u glavno ovo: 1. U kalendaru smrtne i rodne dane svih naših znamenitih i znatnih glumača 1 pjevača. te domačih l stranih dramatika 1 muzlčara. 2. Strnfne članke o kazallštu (eltima I muzika). 3. Prospekte o organlzaclij I repertoaru svlju ka-zališta u Jugoslaviji. 4. Cjelokupnu organiza-cilu Udruženja glumača SHS (članove 1 lunkcljonare). 5. Autograflie naših prvih glumača umletnika I pjevača. 6. Odlomke Iz života poledlnlh kazališnili radenlka. 7. Slike insccnaclja na našim kazalištima, te slike kazališnih umjetnlka. 8. Beletrlstlčke članke u vezi s kazallštem. 9. »j/a kulise* (šale). Oslm toga bit če posvečena pažnja I svlm ostalim granama umjelnostl (slikarstvo, kiparstvo, glazba, lijepa knjiga Itd.) te če u tom Almanahu biti zabllježana Imena njenih jugoslavensklh zastupnika, a donijet če po mogočnosti i nekoje njihove radove I fotografije. Ovlme se umoljavaju gg. I gdje. umjetnicl, da nam prema gornjem načrtu po-šalju svo|e priloge, ustup klišeje svoje 1 svojih radova, te lave svolu adresu naldalje do 20. studenoga o. g. na naslov: Redakclla Ka-zališnoga Almanaha 1922, Osijek, Narodno kazališje. Ravnokar Je Izšel 1. letnik »Zbornika znanstvenih razprav«, ki ga Izdaja profesorski zbor jurldlčne fakuitete v Ljubljani v samozaložbi, z naslednjo vsebino: 1. prof. Bilimovlč: Nekoliko misli o narodno gospodarski vedi: 2. prof. Dolenc: Pravosodstvo pri novomeškem Inkorporiranem uradu nemškega vitežkega reda v letih 1721 do 1772: 3. prof. Jaslnskl: Kaj le najpotrebnejše za slovansko primerjalno pravno zgodovino: 4. prof. Krek: Pomen rimskega prava nekdaj In sedaj; 5. prof. KušelJ: Codex lurls canonicl In njegov pomen za cerkev in državo: 6. prof. Lapajne: Kollzejske norme civilnega medpokrallnskega prava v kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovencev; 7. prof. Pitamlc: Nove smeri v pravni filozofiji; 8. prof. Skumovlč: O dokazani moči trgovskih knjig; 9. prof. Škerlj: Uredba o zaščiti industrijske svojine. — Knjiga se naroča pri vseh knjigarnah v Ljubllani ali naravnost pri dekanatu Jurldlčne fakultete. Gledališke in glasba. Repertoar Narodnega gledališča: Drama. Torek, 15. nov.: zaprto. Sreda, 16. nov,: Komedija zmešnjav. B. četrtek, 17. nov.: Revizor. Izven. Petek, 18. nov.: Komedija zmešnjav. D. Opera: Torek, 15. nov.: Rtgoletto. A. Sreda, 16. nov.: Evangeljnlk. D. četrtek, 17. nov.: Carmen. E. Petek, 18. nov.: zaprto. Primorle. Uraden umor. V Marezigah Je orožnik ustrelil 39letnega Ivana Babiča samo zato, ker je zbežal pred orožniki, ki so ga poprej opetovano pretepali v svoji vojašnici. Ljudstvo je silno razburjeno. Za narodni obrambni sklad fe dosedaj zbranih 52.929 lir. Stavka v ladjedelnicah v Trsta In Tržiču še vedno traja, ker delodajalci vstra-jajo pri zahtevi, da se morajo delavske plače znižati. Koroško. Zadeva odvetnika g. dr. Šavbaha. Kakor znano je celovška odvetniška zbornica zabranlla domačinu dr. Boštjanu Savbahu vpis v Imenik odvetnikov na Koroškem, češ, da Je »politično nezanesljiv«. Seda) Je tudi najvišje sodišče na Dunaju pritožbo dr. Savbaha zavrnilo z motlvacllo, da v tem oziru ni pogodbe med Jugoslavijo In Avstrijo. Kal ko bi naše merodajne oblasti preiskale, ako so razni nemški advokatje pri nas politično zanesljivi? Razlika. Ob obletnici plebiscita so Nemci ln nemčurji v Velikovcu sklenili, da se zasebni slovenski šoli v St. Rupertu In St. Jakobu na noben način ne smete otvo-rltl. Istotako pa Je naš minister za prosveto razpisal natečaj za izdelovanje začetnic In čitank za madžarske in nemške šole v Jugoslaviji. Pokrajina. Dol pri Hrastniku. V nedeljo se Je ta vršil javen shod narodno - socljalistične stranke, ki Je za tukajšnje razmere sijajno uspel. Shod Je otvorll tov. Logar ter pa kratkem uvodnem govoru oddal besedo odvet kandidatu tov. Dobovlšeku Iz Celja. Le-ta nam Je nato v zanimivem, nad poldrugo uro trajajočem govoru, ž njim lastno preciznostjo naslikal današnje obupno stanje delovnega ljudstva ter nam tudi stvarno dokazal, kje tičijo krivci, kje Iskati vzrokov te neznosne draginje, ki ogroža eksistenco delavca, kakor tudi malega obrtnika in malega kmeta. Pokazal 'je tudi pot, pp kateri bi se dalo priti draginji v okom, če bi naša vlada imela zmlsel in dobro voljo za to. Splošno odobravanje pri poslušalcih — ne glede na stranko — naj bo govorniku v dokaz, da je njegovo zrno padlo na rodovitna tla, da bode njegov trud rodil tudi sadove. Naša želja pa je, da se priredi še več takih shodov, ki niso le zanimivi, temveč tudi poučni. Z Vinice nam poročajo: Kdor je kdaj čltal v časopisih ali čul govorice o vlnlšklh Paitičavih somišljenikih in orUtaiih. bi bil gotovo pričakoval, da se ob zadnji mobilizaciji ne bodo vsi vpoklicanci odzvali vojaškemu pozivu. A odkorakali so vsi do poslednjega vesele pesmi prepevale proti Črnomlju, češ: »Bomo že pokazali Aladžaru. kdo smo!« To Je bil tako lep in vesel prizor, da nas je navdal s trdno vero v veliko Jugoslovansko bodočnost Ljudstvo se ne zmeni več za Radiča, ki je samo zato trosil med narod krive nauke in nazore, da sl Je napolnil In natlačil Žepe, a potem Je vsem zapeljancem pokazal hrbet ln umolknil. Narod vidi, da moramo biti kar najtesneje zedlnlcnl s Srbi In brati Hrvati. Tudi zunanji svet bo bol| čislal našo državo, če bomo edini, vsi za enega In eden za vse, zakal v slogi |$ moč, a pred močjo bodo Imeli naši neprljatelji rešpekt. Da smo Imeli pri nas letošnje poletje hudo sušo, smo 2e poročali. Zadnje dni smo dobili dež In sneg, ki Je pokril za pedenj na debelo breg in plan. V vodnjakih Imamo zdaj vodo, studenci pa se še niso odprli. — Sol-sko poslopje, ki smo se bali zanj, da se bo zdnlzdaj zrušilo v dolino In bi se tudi bilo, da ni bilo od ene strani vse podprto z bruni, smo temeljito prenovili, kar stane občino malo mani ko 200.000 K. Koliko manjše stroške bi bili Imeli s šolskim poslopjem, če bi ga hlll popravili pred leti. Žal prejšnje županstvo pod zloglasno Kfinlgovo komando se ni brigalo prav nič za občinske Interese. — Poštar Kambič, ki je tukal neutrudno deloval v narodnem In kulturnem oziru, nas Je zapustil. Premeščen le nekam na Štajersko. Pri nas je bil splošno priljubljen in mu vsi želimo obilo sreče v zeleni štajerski deželll Drobiž. * Iz Angleškega prostozidarstva. če tudi prostozidarske lože drže svoje zaključke v največji tajnosti, vendar se v zadnjem času sliši o posebnem zadržanju angleške velike lože, katera se ne nahaja v najboljših odnošajih z drugimi ložami v Evropi, najmanj pa z Velikim Orijen-tom v Francoski. Glavni vzrok posebnega zadržanja Angležev leži v tem, ker so sklenili, da prekinejo vse odnošaje z ložami, katere se vmešavajo v politične borbe in katere podpirajo komunistično propagando. Oni so pripravljeni sodelovati samo z onimi, ki verujejo v Boga in sveto pismo kot božjo besedo. Vodstvo prostozidarskih lož v Angliji je popolnoma v rokah protivnikov komunizma in onih lož, ki delajo za propast monarhizma in konstitucljo-nalnih vlad. * Karel Habsburg In ura. Ko je Karel Habsburg stopil na prestol, je naročil v Zurichu pri urarski tvrdki Biiliam uro, katera ima naznanjati ure in minute z zvoncem. Ura mora imeti tudi barometer, kompas in bu-dilno godbo. Kazalci in številke se morajo v temi svetiti. To naročeno uro so sestavljali čez poldrugo leto. V tem času pa so se razmere temeljito Izpremenile in Karel je postal prvi madžarski dezerter. Sedaj je pa ta ura dogotovljena toda naročnika »od nikoder ni«. Tvrdka pa se vsled tega nič ne jezi, ker bo uro lahko drago prodala. Ura je razstavljena, pred izložbo pa se zbira množica ljudi in gleda uro, ki kaže pot proti — Madeiri. * Orgije ameriških filmskih podjetnikov. 2e večkrat, smo pisali o čudnem življenju ameriških filmskih igralcev in podjetnikov. Vsled visokih plač in dohodkov so si lahko privoščili vse, karkoli jim je srce poželelo. Naposled so začeli v filmskem mestu Los Angelos prirejati nečuvene orgije. Romaj se je nekoliko pozabila tragedija lepe igralke Virginije Kappc iz San Frančiška, je že prišel na vrsto drugi slučaj filmskega podjetnika Steina. Ta je priredil v družbi dveh mladih deklet velikanski zabavni večer, na katerem se je tako napil, da je umrl vsled zastrupljenja z alkoholom. Policija je mnenja, da se je dogodil zločin, toda zdravniki so ugotovili, da je moral mladi mož umreti vsled preobilo zavžitih močnih pijač. Tako se vsaki čas pojavi kaj novega od ameriških filmskih veličin. * Odkritje Lionardovega rokopisa. Kakor poročajo iz P.ima, je profesor modensi l f razmnoževalni aparat kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene, na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Opalograf“. CSSIK-S?S1HBBWSK Obvestilo. Itnum v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članic«. Ceniki na razpolago! PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. ODon nournv-guBom K0LOCvo«snrt utiCn V" 5TR03I ORODJE VIJAK v/Gorco fmiitne f'0TRK8 :h »ovBprjft Mnogo časa In denarja si pri hranite ako takoj naročite .»» Expres“ kotno računarico. »Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ..Ekspres” je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. Naj večja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka Jerica Hubad roj. Dote Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah. „TRIGLAV“ jugoslovanska izdelov&lnica perila naznanja, da je s 1. novembrom svoj obrat povečala in preuredila tovarno na Vojvode Mišiča cesti 21 na najmodernejši način in otvorila lastno prodajalno in skladišče v Kolodvorski ulici štev. 3. v hiši g. Rojina, nasproti hotela Štrukelj, kjer se sprejemajo vsa naročila in prodaja vse v to stroko spadajoče moško in žensko perilo, ženska konfekcija etc. iz lastne tovarne in, po najnižji dnevni ceni. Priporočamo se cenjenemu občinstvu in trgovcem za nadaljno naklonjenost. »TRIGLAV" J. I. P. Vojska & Selovin Samo na debelo) Samo na debeloI Naročajte in širite »Jugoslavijo" «••• Prof. S. Santel [ Božične razglednice i so ravnokar Izšle, ter se dobilo po vseh trgovinah so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah z papirjem In knjigarnah. BožRhO razglednice so umetno Izdelane v raznih barvah in tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroča se direktno prt mam tiskarni in knjigarni > v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. . prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. I m i e l i Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh Stčno izdelanih oblikah 12 7 in6 4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta Mino vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. I I l l plaval in Odgovorni urednik Zorko fakin.-, I-rAnla \tnnatnrcli dnevnika »JtUCOSl&Vii&f. ,Tiska »Zvezna tiskarna« v Utfbllanl.