pREDKTSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica čl. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. i oldne vralt dan raz.cn nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. NetVankirana pisma se ne l : sprejemajo ; : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-OfiJsko in Bosno K 21*60, polletna K 10*80. četrtletna K 5*40, mebcčna iv 1 '80, >.a Kemeijo celoletno K 26*40; za : : oblalo inozemstvo in Ameriko celoictno K 36*—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZAH J A izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. •. •, • GPHAVN1STVO sc nahaja v Selsnbtirp.ovi niiel Stev. 0, n., in uraduje za stranke od 8. do >2. dopoldne in od S. do 7. zvedav (nsrrati: esostopna pelitvrstica r,0 vin., pogojen prostor, podana a: in leklame 40 vin. — Inserale sprejema upravniStvo. r Nefrankiran.i ali premalo trankirana pisma se no sprejemajo. ————— Rek la nacij e lista so poštnine proste. "■■■ Stev. 541. V Ljubljani, v četrtek dne 27. marca 1913. Leto III. Naše orožje. Socialisti delavci zaupamo svoji lastni moči v boju proti sedanjemu krivičnemu družabnemu sistemu. Za ta boj pripravljamo in vzdržujemo dvojno orožje: organizacijo in časopisje. Vprašanje. »Ali je mogoče delavstvu zmagati — uvesti socializem — brez organizacije in časopisja?« moramo odločno zanikati. Socialistični nauk nam razodeva jasno in neizpodbitno, da samo socializem zamore osvoboditi delavstvo in človeštvo sploh izpod kapitalistične sužnjosti. Socializem nam razlaga, da dokler obstoji kapitalistični sistem, se ne more nič izpremeniti na korist delavstva. Lahko nastopijo pač reforme, ki provzroče izpremembe, ali izkoriščanje delavstva ostane nedotaknjeno. V današnji družbi sta dva svetova, dva razreda ljudi. Na eni strani so tisti, ki delajo od zore do mraka v potu svojega obraza, na drugi strani pa tisti, ki nič ne delajo, a se žive ob delu prvih. Na prvi strani so delavci-proletarci, ki ne posedujejo druzega nego svojo delovno moč, katero morajo prodajati, če se hočejo preživeti, na drugi pa kapitalisti, ki od le-teli kupujejo delovno moč. katera jim ustvarja zopet nova bogastva Prvi, ki vse ustvarjajo, pogosto nimajo kruha, drugi pu. kj lenariio, žive v razkošju in preobilici. Ce bi se vse (o dogajalo po kakšnem nam nerazumljivem zakonu, ne bi nihče ugovarjal tem krutim razmeram, marveč bi se bilo treba samo vdati »v božjo voljo«, pa čakati, kaj še pride. I oda danes vemo prav dobro, kje leže vzroki te neznosne bede in krivice, ki se gode delavstvu; vemo, da je vzrok gospodarski bedi med proletariatom v tem, ker posedujejo kapitalisti orodje, tovarne in ostala proizvajalna sredstva kakor zemljo, premogokope, železnice in prevozna sredstva itd.. Vemo, da je koren gospodarske odvisnosti v tem, ker delavec ne more ničesar producirati brez orodja, katerega posedujejo kapitalisti, in da je vsled tega izročen na milost in nemilost kapitalistom. In ker to vtmo, vemo obenem tudi, da bo delavec šele takrat osvobojen, ko preneha kapitalistični sistem; kajti le v družbi, kjer bo ves narod lastnik proizvajalnih sredstev, je gospodarska svobod:« delala zagotovljena, j •• i r K:ir>nalisti vladajo gospodarsko, vla-*)0mično, kajti politične razmere so le odsev gospodarske moči. Dokler je delavec suženj v rudniku, na železnici, v rudokopu, v fabriki itd. je suženj tudi v občini, deželi in državi. Ce vse to vemo, potem ne moremo čakati in upati, da pride odrešenje od zgoraj ali da so bo zgodil čudež in da sc razmere same izpremene v naš prid. Zavedati se moramo, da Je vsak uspeli odvisen od moči. Samo stremljenje in želje in prazno upanje, da bo že boljše, niso rodile nikdar sadu; vedno je odločevala moč. Kapitalizem ue vlada »po milsoti božji«, nego s svojo močjo. In vladal bo tako dolgo, dokler ga ne vrže druga moč, moč delavstva, moč socializma. Nikjer ni zapisano, kdaj bo 'delavski razred vrgel kapitalizem ob tla, ali brez koledarja se lahko izračuna in pove, da takrat, ko bo dovolj organiziran, ko bo njegovo časopisje dovolj močno. Za uspešen boj mora proletariat pridobivati vedno nove moči, katera je potrebna za končno zmago. Te moči so organizacija in časopisje. Kapitalisti in njih zavezniki — posvetni in neposvetni hlapci vedo prav dobro ccniti moč časopisja, zato je kapitalistično časopisje tako močno. Moč časopisja je ogromna. Časopisje je izzvalo vojne in diktiralo mir, postavljalo in odstavljalo vladarje; časopisje je in še danes pripravlja kapitalistom polje za izkoriščanje. Brez Časopisja bi se kapitalizem ne bil nikdar razvil do svojega viška, nc bi mogel vladati, kakor ne bi mogel živeti brez železnic, parobrodov in drugih industrijskih pripomočkov. Časopisje je kapitalistom meč, zagovornik in prerok. S pomočjo kapitalističnega časopisja vlada kapitalizem krutejše nego katerikoli kronan glavar. Od kar se je začelo delavstvo zavedati, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, da začne boj za gospodarsko neodvisnost, je imelo kapitalistično časopisje še eno nalogo: odvajati delavce od njih cilja in napadati njih sobojevnike, z namenom, da Še v nadalje služijo zvesto interesom kapitalizma. Kapitalistično časopisje se je odtlej posluževalo vseh, še tako umazanih sredstev, samo da so služila namenu, begati delavce in Jih pahniti nazaj v temo in nevedo. Zato nahajamo v tem časopisju članke o proslavi izkoriščevalcev, o pokorščini delavstva napram kapitalistom in o poveličevanju patriotizma, kateTemu so sami najmanj zvesti. Zadnji čas, ko vidi to časopisje, da socializem raste, je začelo prinašati tudi vesti o socialistih in socializmu, toda vedno v taki luči, da služi vedno le kapitalizmu, kajti vsebina teh vesti je zavita in zlagana po kapitalističnem načinu. Na stotine laži o socialistih prinesejo ti časopisi vsak dan. Po eni strani se delavstvu laskajo, po drugi ga pa napadajo in grdijo. Nasproti temu časopisju piše v korist delavcev edino socialistično časopisje, katerega vzdržuje delavsvo samo. Brez socialistične organizacije in socialističnega časopisja se delavstvo ne more in se ne bo nikdar osvobodilo! Zatorej v organizacijo in na agitacijo za »Zarjo«! Volitve v goriški deželni zbor. Bliža se čas, ko bodo volilci na Goriškem poklicani, da si izvolijo nov deželni zbor. Volilni boj obeta biti precej hud in sicer zato, ker bodo letošnje volitve tudi odločevale, kdo postane naslednik pokojnega Pajerja v deželnem glavarstvu. Kakšen bo izid deželnozborskih volitev na Goriškem, danes ni mogoče povedati, in tudi kdo postane deželni glavar, je danes še uganka. Slovenski klerikalci upajo, da pridejo po prihodnjih deželnozborskih volitvah v deželni zbor v največjem številu, kot najmočnejša stranka in da jim pripade mesto deželnega glavarja. Tega mnenja pa niso italijanski liberalci (dosedanji zavezniki slovenskih klerikalcev); oni namreč pravijo, da mesto deželnega glavarja mora ostati v rokah Italijanov. — Kandidatov za to mesto je' kakor gob po dežju. Slovenski klerikalci kandidirajo dosedanjega pod-glavarja, gosp. Gregorčiča, in v poštev prihajata tudi Fon in Stepančič. Italijanski liberalci pa si niso edini v osebi; nekateri žele imeti dr. Pettarina, dosedanjega deželnega odbornika in deželnega uradnika; dr. Pettarina si je f)R. MAX ADLER: Socialni žmisel Marxovega nauka. (Prevel M—ir.) 1 rideset let po smrti moža, katerega živ-Ijensko delo ni obstajalo v tem, da bi razodel svetu revolucionarno odkritje ali iznajdbo, ampak ki je odpiral človeškemu mišljenju in razumevanju stvari nova pota, je ponavadi prekratka doba, da bi izpoznali to, kar utemeljuje njegov vekovni pomen, to se pravi, njegovo trajno umstveno pridobitev, ki je vzvišena nad izpi emembaini časov in interesov. Kajti tisti boj časovnih interesov, ki opredeljuje njegovo mišljenje, ki niu je postavljal probleme in določal njih razrešitev: obdaja tudi šc nflvo poko-lenje in je pričujoč v enakih razlikah mnenj in domnevanj, pričakovanj in strasti kakor v času, ko so se porajali oni novi nauki. Prav lehko je tisto, kar se kaže kot ocena trajne veljave velikega umstvenega čina, le navdušeno privržen-!>tvo in pristranost. Le če sodi to novo in veliko, 'dasi porojeno v najsilnejšem boju, ker obsega najgloblje življenske interese ljudi, v krog objektivnega spoznavanja, v katerem ni več druzega boja. kakor boj znanja z zmoto in v katerem premaguje najrezkejša nasprotja, brez-jstrastna in neutajljiva enotnost znanstvenega motrenja — le tedaj je dana na tem ustaljenem nepremičnem stališču točka, s katere je mogoča nepristranska ocena pomena velikega duha ne le ze nas, ki smo njegovi pristaši, marveč za ves umstveni razvoj sploh. To stališče moramo napram Karlu Marxu zavzeti in to ni težko. Dovolj svetovnozgodovinske veličine je za človeka, da je bil buditelj velikega dela civiliziranega človeštva, da ie napolnil mednarodno čuteča proletarska srca z 'zavestio lastnesra položaia in lastne naloge. da mu je odprl pot in postavil cilj. Pa naj je to Marxovo delovanje še tako globoko zarezano v zgodovino, da bo kot činitelj iz nje izginilo šele tedaj, ko bodo zmagale in se izpolnile njegove ideje, da bode potem še nadalje živelo v spominu, vendar v tem od daleč ni izčrpana vsa njegova veljava. Nasprotno, kar se tako viharno odigrava pred našimi očmi na zgodovinskem odru, veliki organizacijski proces proletariata vsega sveta po Marxovih idejah, to doslej nezaslišano utelešenje enega misleca v enotni volji in skupnem delovanju miljonov, je le vzvišena, grandiozna potrditev Marxovega pomena, potrditev Še vse premalo poznanega dejstva, da si je znanost z njim vprvič osvojila novo polje, socialno življenje, na katerem je mogoča nova tehnika, ki ne bo kakor prirodoslovna ustvarjala in izpreminjala zgolj posameznih dobrin življenja, temveč ki hoče vse družabno žitje zavedno preobraziti in preustrojiti. Nova misel, s katero je Marx izvršil to daleko-sežno razširitev naše teoretične posesti in ki poraja poleg prirodoslovja socialno vedo z enako metodično strogostjo vzročne zakonitosti, Je pojem podružabljenega človeka. Z njim dobiva dosedanji pojem družbe dosorej še nedosežno jasnost in natančnost. * Človeška družba, ta posebna zveza ljudi v skupini, ki kaže obenem najraznovrstnejše boje in razdvojenost, je postala najpreje v obliki vprašanja po pravi razumni organizaciji države problem neprestanega umstvenega dela od šestnajstega stoletja dalje. Ali če se je enota družabnega življenja izvajala iz božje postave, ali iz razumnih interesov ljudi, ali iz prirojenega družabnega nagona, vselej se je na ta način za pojmovanje izgubilo uprav tisto, kar je bilo treba pojasniti: družba sama. Vselej ie stopal v ospredje človek-poedinec, ki s^ je le družil z drugimi, ne da bi se dejstvo te zveze, ki tvori šele enoto družbe, s tem pojasnilo, niti da bi se izvolil že pokojni Pajer za svojega naslednika, in ga jc tudi dobro izučil v tem pogledu; ampak dr. Pettarin ima mnogo zavistnikov in ni izključeno, da se^ italijanska liberalna stranka ob vprašanju deželnega glavarja razbije, ker sedaj nimajo — po smrti Pajerja — nobene avtoritativne osebe, ki bi Jim stala na čelu in jih vodila. Med konkurenti dr. Pettarina je doktor Pinausig, ki bi rad postal deželni glavar; pripetiti se zna, da pokličejo iz penzije nekdanjega goriškega državnozborskega poslanca dr. Maranija. kateri živi že nekaj časa oddaljen od političnega življenja, je nedvomno najsposobnejša oseba za deželnega glavarja, kar jih imajo italijanski liberalci. O narodnonapredni stranki na Goriškem ni več ne duha ne sluha; njeni nasledniki, t. j. »mladi«, ki so prevzeli, oziroma kupili od nekdanjega liberalnega voditelja g. Gaberščeka »Sočo« in »Primorca«, so že ponujali slovenskim klerikalcem kompromis med slovenskimi narodnimi strankami, ampak odgovora menda niso še dobili. Furlanska ljudska stranka (italijanski klerikalci), katere dosedanji zastopniki so demisionirali vsled znanega nezakonitega postopanja večine (slovenski klerikalci in italijanski liberalci) misleč, da bo vlada razpisala nadomestne volitve, pri katerih so upali na zmago, skušajo sedaj na ves možne načine razdreti obstoječo zvezo med slovenskimi klerikalci in italijanskimi liberalci ter se združiti s slovenskimi klerikalci in na ta način ustvariti izključno klerikalno večino v bodočem deželnem zboru. Ustanoviti izključno klerikalno večino v bodočem deželnem zboru je želja goriškega knezonadškofa, ki sedi v deželnem zboru kot poslanec-virilist. Ako se kaj tacega zgodi, ima italijanska ljudska stranka pripravljenega kandidata za mesto glavarja: državnega poslanca Bugatta ali Faiduttija; četudi ne dobi glavarja, pa sta italijanski klerikalni stranki dve deželnoodborniški mesti skoro zasigurani. Kakor je razvidno iz navedenega, smatrajo vse meščanske stranke deželni zbor za sejmišče, na katerem se sklepajo vsakovrstne kupčije na korist raznim osebam ali strankam, ne da bi se napravilo kaj koristnega za občni blagor. Zategadelj bo dolžnost delavstva na Goriškem, da se že sedaj pripravlja za prihodnji volilni boj, v katerem morajo gospodujoče stranke občutno izvedeti, kaj delavstvo zahteva od deželenga zbora in kako se mora ravnati z ljudskim denarjem. Kako se ima izvršiti volilni nastop naše stranke pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, bode določila deželna konferenca, ki se bo vršila takoj po razpisanih volitvah, na kar opozarjamo že sedaj vse okrajne in krajne organizacije in zaupnike. Vsem našim pristašem pa priporočamo, da se pripravljajo že sedaj na volilni boj. Težave delavskega časopisja na Angleškem. V oktobru lanskega leta je delavska stranka na Angleškem ustanovila svoj dnevnik »Daily Cltizien«; z ustanovitvijo dnevnika se je lotila težke naloge: osvoboditve angleškega delavca iz krempljev meščanskega časopisja. Veliki londonski listi nudijo svojim čitateljem mnogo čtiva in tiskajo se po navadi v izdajah od pol do enega miljona. Po vsem svetu vzdržujejo nepregledno vojsko dopisnikov, za brzojavna poročila zmečejo ogromne tisočake. Vsled velike in nevarne konkurence so za ustanovitev in vzdrževanje dobrega dnevnika v Londonu potrebne kolo-salne vsote. Ob teh razmerah ni nič čudnega, da tudi glasilu naših ang!ešk'h sodrugov ni na rožicah postlano. Takoj ob ustanovitvi je manjkalo sposobnih oseb v stranki, ki bi bile v stanu voditi velik političen dnevnik. Pomagati so si morali z najboljšimi časnikarji od meščajske^a Časopisja, kateri so že prej biii prijazni delavskemu gibanju. Sedaj so prve težave v tem ozi<*u r"e-magane in »I)aily Citizien« je zlasti v vprašanjih vnanje politike zvest bojevnik mednarodnega delavskega gibanja. V notranji politiki j« toleranten napram vsem smerem angleškega razredno zavednega delavs va i~ deiuje z vsemi silrmi na združitev skupin v enotno in veliko stranko. Največ preglavic aelajo angleškim so-drugom inserati. Ako bi imel »Daily Citizien« pol miljona čitateljev, bi te skrbi odpadle in stroški izdajanja bi se pokrivali z naročnino. Danes pa ima »le« 200.000 čitateljev, kar je sicer samo na sebi ogromna številka, a vzlic temu za vzdrževanje še ne zadošča. List potrebuje petnajst kolon plačanih inseratov. a ima jih le pet: kapitalisti se ga ogibljejo, ker jim gleda »Daily Citizien« ostro pod prste. Dnevnik je bil ustanovljen z nominalno glavnico 3,600.000 kron; od te svote pa sta šele dobra dva miljona podpisana in poldrug miljon vplačan. List je bil ustanovljen ob zelo nepri-kladnem času, po velikih mezdnih bojih rudarjev, železničarjev in tekstilnih delavcev, ko so bile blagajnice precej izčrpane. Sedaj se blagaj-nice organizacij zopet polnijo in pred neka] dnevi je konferenca organizacij sklenila prispevati od vsakega člana za vzdrževanje dnevnika na leto po en šiling, t. j. 1 K 20 vinarjev. Na ta način dobi »Daily Citizien« na leto od strokovnih organizacij 2,400.000 kron podpore. V te] ogromni žrtvi se kaže kako angleško delavstvo ceni svoj dnevnik; voditelj rudarjev, Smillie, ga je imenoval najdragocenejšo posest vsega delavskega gibanja. Da je »Daily Citizien« vsem nazadnjakom in delavskim sovražnikom trn v očesu, je samo po sebi umevno: vsemu delavskemu časopisju, ki brani delavske koristi, ki odkfiva delavstvu nevarnosti in zbira množice na boj, se godi tako. Ko je bila v zbornici lordov v razpravi t. zv. osbornska predloga (imenovana po sodniku Os-bornu, ki je strokovnim organizacijam prepovedal vsakršno politiko v eni svojih zloglasnih sodb!), so lordi na predlogo obesili dodatek, ki bi strokovnim organizacijam onemogočil izda* janje političnega časopisja. Dodatek je bil naperjen naravnost zoper »Daily Citizien«. -Poslanska zbornica je sklep lordov brez dolgih ceremonij zavrgla. Gotovo je. da bo »Daily Citizien« še nadalje vznemirjal lorde in kazil buržvaziji veselo politično življenje in da ga bo delavstvo ohranilo, jia naj terja še toliko žrtev. Delavstvu se je priljubil in brez njega ne more shajati; tudi kritikastri in nezadovoljneži, ki jih nikjer ne manjka m ki so v začetku vihali nosove zdaj nad tem, zdaj nad onim, so se izmodrili spoznavši, da so nedostatki sad neprijaznih razmer, ki se mora z njimi boriti vsak delavski časopis. spravili v pojem. In celo na onem višku mišljenja, kjer se je ta enota prvič borila za svoje izraženje, v klasičnem nemškem modroslovju, ki bi ga lahko označili za modroslovje družabnega značaja človeškega uma, se je dobila samo oblika, ki pa je njen značaj še bolj otemnila, namesto da bi ga bila osvetlila. Tako je dobil izraz pri Kantu lik splošne zakonodaje duha in pri Fichteju in Heglu izraz razvojnega procesa pameti, da se tam izlije v navidezno individualistično vprašanje spoznavalne kritike in tukaj v skrivnostno univerzalistično metafiziko. Stoprav s Feuerbachom se je izvršil oni pomembni in načelni obrat v načinu mišljenja, kateri razodeva kot temelj splošne zakonitosti človeškega duhovnega žitja — ki se predstavlja človeku kot svet idej, predvsem verskih idej — vrstno bistvo človeka. Najvišje bitje, katerega emanacije je verni človek strmeč odločil od sebe kot delovanje božanstva, misleči človek kot vladanje svetovne pameti, se je izkazalo za bistvo človeka samega, ki je-le na ta način mogel takorekoč samoraslo uveljaviti svoj lastni značaj. Kajti bistvo človeka je le v skupnosti, v enoti človeka s človekom . . . skupnost človeka s človekom je prvi princip, načelo in ločilo resnice in splošnosti. (Načela modro-slovja, §§ 59 in 41.) Znano je, kakšen velikanski vtis je napravila Feuerbachova filozofija s tem principom o bistvu človeka na mišljenje one dobe, ki je še vsa bila pod vplivom Heglovega modroslovja. To pa si je mogoče le tako razložiti, da so jo občutili kot jasen izraz davno slutene resnice. Tudi Marx je občutil osvobodilni učinek tega umstvenega čina in to jasno izpričuje v svojin prvih spisih, tako velja v tej dobi, kakor da stoji popolnoma pod vplivom Feuerbacha. To pa Je zmota: Marv ni bil nikdar pristaš Feuerbacha, sunek, ki ga je dobil od tega misleca, mu Je bil le pogon na docela lastni poti, katera se zdi, kakor da bi držala v smeri Feuerbachovega mi- šPenja, ki pa že v prvem početku kaže značilno razliko, po kateri je Marx osredotočil temni Feuerbachov pojem človeškega bistva v nov pojem o človeški družbi. Ce bi to ne bilo tako, bi Marx ne mogel že leta 1845. preko Feuerbacha s tako jasno zavestjo, kakor je šel preko njega v znamenitih tezah o Feuerbachu. Tukaj je nova, revolucionarna misel o podružabljenju človeka v nasprotju z vrstnim bitjem jasno izgovorjena in izpričana nepopolnost, ki je lastna Feuerbachovi rešitvi. »Človeško bistvo«, pravi Marx nasproti Feuerbachu, »ni abstraktni atribut posameznega individua. V svoji resničnosti Je skupnost družabnih razmer. Feuerbach, ki se n 2 ozira na oceno tega resničnega bistva... more človeško bistvo pojmovati le kot »vedo«, kot notranjo, nemo, mnogo individuov samo prirodno združujočo splošnost. Gre pa zato, da se spozna, da ta vrsta ni le prirodno dejstvo, ampak vzajemna odvisnost in spletenost ljudi, ki jo s svojim delovanjem, z načinom, kako sami delujejo med seboj in drug nad drugega, neprestano ustvarjajo. Pojem človeške družbe sc istočasno razširi in vzpne do misli končno dosežene zavesti o nujni zvezi ljudi v delovnem procesu, v katerem delo posameznika ni odvisno le od dela drugega, marveč se brez tega niti predstavljati ne da.« To Je Jedro nadaljnih Marxovih tez: »Družabno življenje je bistveno I praktično. Vse skrivnosti, ki zapeljujejo teorijo | k skrivnostnemu, k misticizmu, imajo svojo ra- I cionalno, razumno rešitev v človeški praksi in v razumevanju te prakse.« S tem je razlika Marxove#a stališča napram Feuerbachovi rešitvi problema izražena dovolj jasno. Pri Feuerbachu Je glavni pojem še zmerom človek, pri Marxu pa družba. Namesto človeškega bistva stopi od Marxa samega kot novo stališče označena misel »človeške dTužhe« ali podrutablle-nega človeštva. (Dal)e.) Ljubljana in Kranjsko. — Kai si vse dovolijo* Zadnji »Gostilničarski Vestnik« piše: »Na Jesenicah je zaprosila za gostilniško koncesijo sestra proslulega tamošnjega župana. Kljub temu, da ie zadruga oddala nepovoljno mnenje, ker na Jesenicah res ni nikake krajevne potrebe za novo gostilno, je okrajno glavarstvo ugodilo prošnji in podelilo koncesijo. Proti temu se je seveda zadruga pritožila na deželno vlado in radi tega je okrajno glavarstvo z opozoritvijo z dne 10. decembra 1912 št. 25.431 opozorilo prosilko, da toliko časa ne sme izvrševati gostilničarskega obrta, dokler ne reši deželna vlada od zadruge vložene pritožbe. Prosilko pa ta opo-zoritev menda presneto malo briga, kajti ona toči nemoteno naprej in sicer po zatrdilu njenega brata radi tega, ker je eden izmed gospodov deželnih odbornikov dal njemu nasvet, da naj sestra kar toči. ker se jej ne bo zato nič zgodilo in bo že on skrbel pri deželni vladi, da se tudi rekurz zadruge zavrne. To je suho dejstvo, ki pač dovolj značilno kaže, kako daleč smo že prijadrali v naši deželi. Gotovi ljudje nekaznovano teptajo kakor v zasmeh zakonite določbe.« — Da klerikalna gospoda v deželnem dvorcu kakor za stavo tepta veljavne postave, da zapeljuje svoje pristaše v protizakonita dejanja, to se ni vprvič zgodilo to pot in tega smo na Kranjskem vajeni kakor otrok palice. Zanimiva le ta zgodbica bolj zato. ker pokazuje vso neresnost klerikalnih fraz in izjav. Ob slavnostnih prilikah napoveduje klerikalna gospoda alkoholu boj do noža in še nedavno ie na protialkoholnem zborovanju dr. Šušteršič v imenu deželne uprave zagotovil, da bo deželni odbor v svojem področju na vso mr>č podpiral protialkoholna stremljenja. V dejanju pa vidimo, da so klerikalci v deželnem odboru najkrepkejši zaščitniki pijančevanja in da jim obstoječih gostilniških koncesij še ni zadosti. Ampak tudi z druge strani Je zgodba podučna: Pred volitvami jih ni bolj gorečih reševalcev obrtnikov od naših klerikalcev in na agitacijskih shodih in sestankih se jim usiplje za srednje stanove čisto zlato iz ust. Pri njihovem vsakdanjem delu po volitvah pa opažamo. da. so jim obrtniške koristi kakor lanski sneg in da so vsak hip voljni izpodkopavati obrti podlago, samo da spravijo svoje politične priganjače in njih žlahto pod streho. Take stvari si je treba zapomniti in jih jim pomoliti pod nos, kedar love glasove z demagoškimi obljubami! — »Vzajemnost« v Sp. Šiški je 15. t. m. priredila drugo predavanje, za katero je naprosila sodružico Stebijevo, da je predavala o razmerju žene s socialno demokratično delavsko stranko. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano — Prihodnje predavanje bo v kratkem. Vse sodruge v Šiški pa vabimo, da pristopijo kot člani k »Vzajemnosti«, da bo lažje v kulturnem oziru kai pomembnega storiti. — Iz Šiške. Kake pojme imajo občinski odborniki liberalne stranke v Sp. Šiški, kaže slučaj, ki se je zgodil 21. t. m. pop. Liberalni občinski odbornik D. G. je snažil pri belem dnevu gnojno jamo, to je: šišensko »požiralno« jamo, v katero se steka vsa nesnaga skupaj. In kaj mislite, kam je vozil to blato, kamenje in pesek iz te jame? Kar na glavno cesto pred svojo hišo, češ: bo pač boljše in lepše dišalo. Sodr. Klemenčič, ki stanuje nasproti odb. D. G. je moral poklicati župana Seidla, ki je svojemu somišljeniku ukazal, da se mora taka nesnaga drugam zvoziti, da velika javna cesta še ni gnojišče. — S Save na Gorenjskem. Ko je letos tovarniško konsumno skladišče dalo nekaj procentov dividende, so bili nekateri polni hvale, kako znamenita institucija je to skladišče. No, praksa pa kaže vse kaj drugega. Danes navedemo nekaj slučajev, iz katerih vsakdo razvidi. da taka tovarniška konsumna skladišča niso veliko prida. Delavec L. dela 9 let v tovarni, ima ženo in 4 male otroke, eden je še na poti. Mož je do praznikov porabil v tem skladišču za 62 K na svoj račun — pred prazniki so mu pa kar ustavili daljše dajanje blaga, češ — sedaj imaš že toliko, kolikor boš ves mesec zaslužil, ker boš imel malo šihtov; zaradi pomanjkanja naročil se delajo v tovarni na Savi po 2—3 šihte na teden. Družina ni imela čez praznike in do 1. aprila ne bo imela nič jesti. Delavec sam je oslabel tako. da je moral leči. Ako ne bi bilo tovarišev, ki imajo kot trpini sočutje s tovarišem, bi poginila rodbina gladu. — Drugi Je delavec N. Dva meseca je že bolan: ženo ima tudi bolno in šest otrok. V skladišču ne dobi nič živeža več, drugje tudi ne. Sedaj se predstavite bedo. ki vlada v tej družini. — Ako pa je delavec član svoje konsuinne organizacije in kupuje v njenih prodajalnah, ga ta ne zapusti ne v potrebi ne v bolezni. Delavci — postojte pri teh dveh slučajih ter jih premišljujte! ~~ UmrH so v Ljubljani: Marija Evfemija X X?11 t?' uršulinska učiteljica, 34 let. — Frančiška Furlan, žena ključavničarskega mojstra. f s~L . ^na Bukovnik, delavka v tobačni tovarni, 43 let. ~ Alojzij Janež, mestni ubožec, • ia , anja de'avka v tobačni tovarni, 34 let - Antonija Saluperšek. sedlarjeva vdova. 62 let. — Josipina Ulčar hči tr govskega sluge, 20 dni. — Leopold Birk, zasebni uradnik, 56 let. — Friderik Fernando, zasebnik. 82 let. — Barbara Czerny, zasebnica, 85 let. — Hugon Franc Forstner, sin železniškega uslužbenca, poltretje leto. — Mihael Pintar, gostač. 68 let. — Marija Krušnik, delavka v tobačni tovarni. 42 let. — Valentin Mušič, lajnar. 46 let. — Ivan Dolinar, delavec 54 let. — Matevž Šimenc, pekovski pomočnik] 72 let. — Emil Kogoj, sin čevljarskega mojstra, 2 leti. —- S trebuhom za kruhom. V torek se je z lužnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 ?nrV^!OV; na7'aL *e '3rišl° Pa 40 Macedoncev. 6° Hrvatov ]e šlo v Nemčijo. 28 pa v Novo mesto. 45 Ogrov je šlo na Grosuplje P^edvče, rajšmem je šlo v Ameriko 40 Macedoncev 7 Slovencev in 17 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 200 Hrvatov in 50 Macedoncev. —- Iz gledališke pisarne. Danes v čertek (nepui) in v osboto (par) gostuje v'naslovni vlogi opere »Tosca« gospa Lili N.udgartova z Dunaja. Da se razvidi, v kateri smeri se giblje zadnje case dramatični repertoar te odlične pevke, navedemo nekaj vlog, v katerih je v lanski m letošnji sezoni delovala v »Ljudski Open« na Dunaju, tia dvornem gledališču v JJraunsehweigu in na gledališčih v Liibecku, Kieiu m Hannovru: »Pesem z gora«. »Ples v maskah«, »Čarobna piščalka«, Senta v »Večnem mornarju«, Venus v »Tannhanserjii«, Or-truda v »I.ohengrinu«, grofica v »Figarovi svatbi«, v »Nibelungih« Walkiira, v »Siegfriedu« in v »Gotterdammerung« Brunhiida. vlogo loške poje v slovenskem jeziku, ki ji je znan izza mlada, ker je hodila v Ljubljani v slovensko ljudsko šolo. — Nesrečna smrt. V torek zjutraj so našli na ilovici v takozvanem Koruznikovem grab-nu..Jnir,t>Xe1Ra bivšega anončnega pisarja Leopolda Birka. rojenega leta 1856. v Ljubljani ter pristojnega v Dob pri Kamniku. Na lice mesta dosla policijska komisija je dala njegovo truplo prepeljati v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kakor se je dognalo, je mož po nesreči zašel v jarek m utonil. — Ogenj v Studenem pri Postojni. Veliki petek ponoči je zgorelo posestniku Iv Milavci1 S« V*Se 8g?P«*«rako poslopje; tudi sena do 300 centov. Škode Je čez 400T kron. Zavarovan je bil le za malo svoto. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Ker je začelo goreti v skednju, sumijo, da je moral kdo nalašč zažgati. .“ V torek popoldne je med postajo Vižmarje in 3. čuvajnico odletel potniku klobuk iz vlaka. Lastnik prosi, da ga do-tična gospa, ki ga je pobrala, odda v prodajalni konsumnega društva v Šiški ali pa v Ljub-Ijam v Sodni ulici. Mednarodna konferenca za delavsko varstvo. c s*d«nd1ese«h Preteklega stoletja so ron a^eIe ostrejše kazati prve posledice pretiranega dela delavk v industriji. Nočno delo in aelo po 12. 14 ur je povzročilo nenavadno umr-J’v?. . , ?*; ^iva potreba za varstvo otrok ?r!šča"iu kaPit»lističnih podjetnikov je privedla takrat do prve mednarodne konference za delavsko varstvo. Konferenca je naročila državam, da naj zakonito urede varstvo delavk IILf .L1, delavcev in naj popolnoma prepovedo otroško delo po industrialnih obratih. nogo, kar se je takrat zahtevalo za varstvo delavk, še dandanes ni zakon. Že berlinska kon-terenca je zahtevala zakonito prepoved žen-s ega nočnega dela. Avstrija je šele pred dvemi leti uzakonila to prepoved, na Norveškem je še seaaj nimajo. T udi zakonitega deseturnega delovnika nimajo še po vseh državah, seveda je med državami, ki se branijo uzakonitve deseturnega delovnika, tudi Avstrija. Počasi, prav po polževo, napreduje zakonito varstvo delovnega ženstva in beda in bolezen sta še vedno plačilo za njihovo trikrat obremenjeno življenje. Da spravi mednarodno delavsko varstvo zopet za stopnjo višje, je sklicala svicarska vlada za Letošnji september vse države na mednarodno konferenco za delavsko varstvo. Na zadnji mednarodni konferenci za delavsko varstvo, ki je bila leta 1906, so se vse udeležene države zavezale, da odpravijo nočno delo za delavke. Vse države so se bile takrat zavezale, da bodo uzakonile po svojih zbornicah to prepoved do leta 1910. Prav tako so se ta-krat zedinile vse države za prepoved uporabe belega fosforja pri izdelovanju vžigalic. To določbo so izvedle tudi že vse države. Letošnja konferenca bo pred vsem zahteva a mednarodno zakonito prepoved nočnega dela za mladostne delavce do 18. leta in uvedbo deseturnega delovnika za delavke. Načrt je izdelala švicarska vlada in načrt ima tudi izjemne določbe, da se v izrednih slučajih podaljša deseturni delovnik in tudi dovoli mladinskim delavcem nočno delo. V socialno političnem odseku avstrijske zbornice lezi že več let zakonski načrt, ki zahteva deseturni delovnik za delavke in ki ga je izdelala socialno demokratična frakcija. Vedno pa preprečijo meščanski poslanci in vlada posvetovanje o tem načrtu in delavke, katerim ni ze njihova strokovna organizacija priborila deseturnega delovnika, morajo še dalje robotati po 11 m še več ur. Le bo v septembru bernska konferenca naložila državam moralno dolžnost da morajo do gotovega termina uvesti zakoniti deseturni delovnik, potem je upanje, da se zganejo meščanske stranke in vlada in vzamejo končno v pretres socialno demokratično predlogo. Resnica je, da dandanes že na stotine žen ue dela več kakor po deset ur na dan. Saj je n. pr. strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev izvojevala 8 in tričetrturno delo na dan in mnogo delavk v drugih strokah dela manj nego 10 ur dnevno. Ali vendar je še veliko veliko delavk, ki morajo delati po tovarnah več kakor po enajst ur vsak dan. Meščansko časopisje milo toži, da nazaduje število porodov, da žene ne porajajo nič več toliko otrok v enem letu kakor prej in da narašča od leta do leta umrljivost otrok. Ali tega pa ne pomislijo, da bi bilo nešteto otrok ohranjenih življenju, če bi se mati vrnila eno ali dve uri prej ad dela in če bi n«e bili ravno delavski otroci irzočeni popolnoma tuji oskrbi. Po eni strani objokujejo umrljivost otrok, ali svoj profit pa ceni meščanska družba vedno še višje kakor življenje proletarskih otrok in se ne more odločiti, da bi segla po edinem sredstvu, ki bi leliko zajezil umrljivost, in uzakonila izdatno materinsko varstvo. Ker vedno Ie slišimo, da bo vso avstrijsko industrijo vzel vrag, če se uzakoni deseturni delovnik za delavke, zato je bernska mednarodna konferenca tako važna; če se odločijo vse države, da bodo dale delavkam deseturni delovnik, potem se zruši edini argument, s katerim siepe profitar-ski podjetniki javnost, v nič, potem ni nobenega izgovora več, ki bi leliko vzdrževal zakonito določeni deseturni delovnik. Deseturni delovnik je prvi korak do cilja, ki bi ga delovno ženstvo ne smelo nikdar izgubiti izpred oči: osemurni delovnik in prost sobotni popoldan. Prost sobotni popoldan je zahteva, ki jo morajo strokovne organizacije pri vsakem boju trdovratno ponavljati. Štajersko. h maščevanja. Z Dunaja poročajo: Strahotno, skoraj neverjetno dejanje je zagrešila v sredo dopoldne služkinja, ki je bila že dlje časa uslužbena pri agentu Glanzu. Služkinja je 181etna Hrvatica Ana Kcnjukova. Konjukova je v sredo dopoldne vrgla šestletnega sina svojih delodajalcev skozi okno in potem še sama skočila za otrokom. Dejanje je storila iz maščevanja, ker ji je Glanzova odpovedala službo. Deček je zadobil težke poškodbe. Konjukova ne tako težke, ker jo ie ulovil med padcem stražnik. Konjukova je že priznala, da je storila dejanje iz maščevanja. Goriško. — Korinin. Pretečeno nedeljo je bil občni zbor skupine železničarjev. Udeležba je bila nepričakovano velika. Socialno demokratično organizacijo je zastopal sodr. Clement. Predsedoval je predsednik skupine v Korminu, sodrug Lorenzon. KonŠtatiral je polnoštevilno udeležbo, kar priča najzgovornejše o neprestanem napredku naše organizacije med železniškim osobjem te obmejne postaje. Podal je nato poročilo o delovanju skupine v preteklem poslovnem letu. Število članov se je podvojilo. Vršili so se mnogi shodi in sestanki. Izvedle so se razne akcije v prid osobja. Vloženih je bilo mnogo pritožb. Delovanje je bilo vsestransko in uspešno. Vrste se zato pomnožujejo in utrjujejo. Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Poročal je nadalje v italijanskem jeziku sodrug Golouh iz Trsta, ki je pojasnil položaj železničarjev in njih naloge. Zborujoče Je obvladovalo odkrito navdušenje. Za predsednika novega odbora Je bil zopet izvoljen sodr, Lorenzon. _______________ Vestnik organizacij. Veselični odsek ..Vzajemnosti1* v Ljubljani ima sejo v petek 28. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih v Sc-lenburgovr ulici. . _ . . , . Odborova seja pevske podružnice je v četrtem ob 8. zvečer v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6. Želeti je, da se je vsi zanesljivo udeleže. Ljubljanska podružnica planinskega društva >»Die Naturfreunde,‘. Danes v četrtek ob 8. zvečer sestanek članov v restavraciji ^International” na Resljevi cesti. Na sestanku poroča odposlanec o konferenci župe za Južne pokrajine In se določi Izletni program. Člane opozarjamo, d» poravnajo zaostale prispevke. — V četrtek 3. aprila bo v podružnici predaval s. Petrič o: Življenju In delovanju Ka.rla Maria. Trst. — Pripravljajte se na volitve! Volilni imeniki so razdeljeni po vseh reklamacijskih uradih. ki jih je otvorila naša stanka v mestu in okolici. Sodrugom in somišljenikom priporočamo toplo, naj se brez odlašanja prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan, mora reklamirati. Reklamacije poskrbe tudi naši reklamacijski uradi. Dovolj je, da prineso dotičniki v reklamacijski urad potrebne dokumente. Nasprotniki se pripravljajo in napenjajo svoje sile, da bi onemogočili uspeh zavednemu delavstvu. Po svojih listih pišejo italijanski nacionalci proti slovenskim in ti proti italijanskim nacionalcem. Na svojih zaupniških zborovanjih pa šuntajo svoje pristaše zoper socialiste in naravnost pripovedujejo, da ves boj velja socialni demokraciji. Ako se pripravlja nasprotnik na boj, se moramo pripraviti tudi mi. Zato priporočamo sodrugom, naj pridno izvrše vse delo, ki jim je bilo naloženo na sestankih. — Veselica v Sv. Križu, ki jo je priredila na velikonočni pondeljek ondotna podružnica »Ljudskega odra«, je uspela najsijajnejše v moralnem in gmotnem oziru. Prostorna dvorana Maganjeva ni videla še toliko občinstva kakor na ponedeljski veselici. In pogled na to množico, ki je napolnila vse kotičke v dvorani in na mali galeriji, je bil naravnost impozanten. Z ogromno udeležbo je občinstvo izkazalo svoje simpatije podružnici »Ljudskeg;a odra« in njenemu pevskemu zboru. Veselica je podala sijajen dokaz, da je podružnica teli simpatij vredna in da pozna nalogo, ki si jo je prevzela. O pevskem zboru je dovolj, ako povemo, da je pokazal zopet lep napredek, kar je le v čast in ponos Križanom. Moški zbor je zapel izredno lepo staro »Hej, socialisti« in novo A. Nedvedovo »Pomlad in ljubav«. Mešani zbor je pa zapel novo A. Nedvedovo »Naša zvezda« in Hajdrihovo »Sirota« z altom solo pri čemer je pokazala sodružica Cilka Maganja, da razpolaga z nežnim in lepodonečim glasom. Na splošno zahtevo je moral zapeti mešani zbor izven programa »Kadar mlado leto ..«, ki jo je moral tudi ponoviti. Četrta točka je bila nekaj izrednega. Društveni pevovodja sodrug Giinter, kateremu gre nalepše priznanje za napredek in uspeh pevskega zbora, je zaigral na gosli s spremljevanjem glasovirja Lh. de Be-riotovo »Fantazijo Ballet«. Igral je mojstrsko in s polnim razumevanjem za nenavajeno uho težko skladbo. Občinstvo je poslušalo in sledilo za napeto pozornostjo in priredilo odličnemu pevovodji lepo manifestacijo. V zahvalo jej zaigral sodr. Giinter izven programa kratko tota srčkano Trlovo sonato, za kar ie žel ponoven aplavz. Imeli smo poleg tega še tri deklamacije. Sodružica Sedmakova je deklamirala Zupančičevo »Pesem mladine«; E. Pavlinova je deklamirala »Modernega sužnja«. Poleg tega so domači diletantje uprizorili še Aš- kerčevo žaloigro »1 ujko«. Diletantom N N., M. Perjavec. K. Sedmak. J. Pavlinova in C. Maganja kakor tudi trem sodružicam, ki so deklamirale imenovane pesmi, gre najlepše Dil-znanje za trud in za uspeli, ki so ga dosegli \ esciici je sledil ules. ki je trajal živahno in ob zabavi vseh navzočih pozno v noč. S to veselico s tako laznovrstnim, bogatim in zares lepim programom je naša podružnica pokazala, da hoče naprej in naprej do cilja Kriškim sodrugom želimo še obilo lepih uspehov kakor je bil ponedeljski. — Železniška nezgoda. V nedeljo zvečer se je piipetila na južni železnici nezgoda, ki bi bilu kmalu ugrabila življenje petletni Albini Škerlj ui 221etnemu Leonu Perhavec. Družini Škerlj in Margon sta se vračali z vlakom iz Nabrežine v I rst. Blizu postaje Miramar so se vrata voza. ^is0*,bila trdV° zaPrta’ odprla in petletna Albina Škerlj je skozi odprta vrata padla iz voza Y Ja/e. , tira. Vlak je bil v polnem diru. T ? L^°n Perhavec, ki se je tudi nahajal v vlaku, je, nemisleč na veliko nevarnost, skočil za deklico iz voza. Na klice potnikov je sprevodnik dal znamenje, da naj se vlak ustavi Ali strojevodja najbrže ni zapazil znamenja- vlak se je ustavil šele na postaji Miramar. Postaje-nacelnik je poskrbel za takojšnjo pomoč ponesrečenima Telefonično je zahteval, da naj se prihodnji brzovlak, ki vozi mimo Miramara v Trst, ustavi na postaji Miramar, da odpelie do-nesrečenca v Trsi. PonesreSeno deklico so m-ft Var£u "ezavestno. Zadobila je hude po-škodbe. Perhavec se je vsled sunka, ko je skočil iz vlaka na tir, močno pretresel. Deklici le V t /nft poraaeal',0ba 50 potem Pripeljali v Trst. Deklico so nesli v bolnico, Perhavca so prepeljali na dom. Ravnateljstvo južne želez-nic® Poizveduje, koga zadene odgovornost Junaški čin Perhavca, ki Je skočil iz vlaka da pomaga ponesrečeni, zasluži priznanje. LJUDSKI ODER V TRSTU priredi v petek 28. t. m. ob pol 9. zvečer v zoleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnlna 15 proslavo Karla Marxa ob tridesetletnici njegove smrti. Govoril bo sodrug dr. Tuma iz Gorice. Sodrugom in vsem delavcem priporočamo, da počaste dostojno spomin smrti nalvečieca socialističnega misleca in da se udeleže proslave v velikem številu. Socialno politični pregled. == Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Beljaku. Krojaški pomočniki v Beljaku so že pred nekaj tedni predložili mojstrom novo delovno pogodbo. Doslel veljavna pogodba poteče s 1. aprilom. Krojaški pomočniki v Beljaku so stavili silno ponižne zahteve a moj-? ,s®.. * PnDravijajo na odpor. Pomočniki so izpolnili željo mojstrov in so izročili JS daj nove delovne pogoje. Posvetovanja ki so bila doslej med pomočniki in med mojstri so pa pokazala, da se mojstiom prav nič ne mudi z novo pogodbo in večina mojstrov se je obnašala tako, da s.o se pomočniki prepričali da mojstri nočejo mirne poravnave. Ali to pomočnike kaj malo briga, ker so dobro pripravljeni za eventualni boj. Vse krojaške pomočnike pa prosimo, da naj ne hodijo v Beljak, dokler ne bodo izpolnili mojstri neznatne zahteve no-močnikov. ^ m u= f ,eiII(?garska organizacija v Ameriki. Nobena delavska organizacija v Zedinjenih državah m pokazala toliko napredka in toliko uspeha kakor organizacija premogarjev Mm- im'oe o.r .rsof America«. Letno poročilo za 1912 predsednika John Whiteja in ostalih članov ekstkutive mora navdušiti in navdati s ponosom ne samo slehernega premogarja temveč tudi slehernega delavca, kateri se zaveda svojih razrednih interesov. Članstvo premogar-ske organizacije je štelo leta 1896 9617- danes šteje U. M. W. of A. 391.000 dobrih članov Organizacija je neprestano napredovala v vseh državah. Kjer so vstale nove podružnice tam se je kmalo pokazal uspeh in izboljšale so se delovne razmere med premogarji. U. M. W of A. je ves čas od svojega postanka v' neprestanem boju z rudniškimi baroni. Ravno zdaj ima organizacija hud boj v West Virginiji, kjer se premogarji neustrašeno borijo proti premogovnim družbam, oboroženim «deputijem« in milici. Prejalislej bodo premogarji v\Vest Virginiji zmagali, delavci, ki imajo za seboj tako mogočno organizacijo, morajo zmagati vkljub vsemu nezaslišanemu tiranstvu premogovnih družb 'n vsem brigandažam krviželjnih najetih policio-tov. V minulem letu je U. M. W. of A. izplačala čez 700.000 dolarjev podpore štrajkarjem. Štrajkov sicer ni bilo mnogo, toda če unija gre na štrajk, ne odnehajo premogarji zlepa Pre-mogarska organizacija pa ni samo najuspešnejša. temveč tudi najnaprednejša med vsemi unijami v Ameriki. U. M. W. of A. priznava važnost delavske politične akcije in neštetokrat je že pozivala premogarje, da naj ob volitvah gla-lujejo za kandidate delavske — socialistične stranke. V nobeni drugi delavski uniji ni toliko zavednih socialistov, kakor ravno v premo-garski organizaciji .in pa v W. F. of M., ki združuje rudarje na Zapadu. Premogarji in rudarji sploh tvorijo najbolj zavedno delavstvo v Ameriki. U. M. W. of A. izdaja tudi svoje tc 'ensko glasilo »Miner’s Journal«, ki redno infon.iira člane o socialističnem gibanju. Premogarji so si ustvarili veličastno organizacijo in ustvarjajo naprej. Vsa čast vrlim premogarjem! — Avstrijska produkcija premoga v mesecu februarju. Prav tako kakor v mesecu januarju je tudi v februarju narasla produkcija avstrijskega premoga, zlasti pri rjavem premogu; produkcija rjavega premoga se je povečala za približno 1,3 miljonov centov, čeprav je imel februar le 28 dni. Balkanski in mednarodni položaj. Poveljnik Odrina Šukri paša se je vdal. Kralj Ferdinand mu vrne sabljo v znak priznanja za njegovo hrabrost. Pri Ca-taldži se nadaljuje bitka. Obleganje Skadra je ustavljeno. PADEC ODRINA. Belgrad, 26. Vest o padcu Odrina se potrjuje. Mesto je padlo po generalnem naskoku združenih bolgarskih in srbskih čet. Sofija, 26. Po neuradnih vesteh je zjutraj en bolgarski polk vstopil v Odrin. Potrdilo iz Belgrada. Belgrad, 26. Naša jutranja vest, da je Odrin padel, se potrjuje iz Sofije. Turki so se borili vse do kraja. Bolgarske in srbske čete so morale zavzeti utrdbo za utrdbo. Ko so se pripravljale na zadnji naskok, so Turki še enkrat zbrali vso svojo defenzivno silo. Branili so se kakor levi, toda bolgarske ofenzive niso mogli ustaviti. Šukri-paša je dal zažgati vsa vojaška poslopja, ko je videl, da pade mesto v roke zaveznikov. Potrdilo vesti o zavzetju je napravilo v Belgradu velikanski vtisk. Prva turška vest. Carigrad, 26. Včeraj so trajali ves dan ljuti boji okrog Odrina. Bolgarska infanterija je naskočila prednje turške čete, ki so se umaknile za glavno črto. Neka vest iz verodostojnega piivatnega vira pravi, da je bolgarska kavale-rlja vstopila v Odrin. Vest v Sofiji. Sofija. 26. Iz glavnega tabora je došla vest, da ie Odrin padel po srditem boju, ki je trajal vso noč. Vse utrdbe so bile vzete z naskokom, pehotni polk Sipka št. 23 je bil prvi, ki je vstopil v mesto. V Sofiji vlada nepopisno navdušenje. Vse mesto je v zastavah. Vse prebivalstvo je na ulicah. Splošni naskok. Sofija, 26. Včeraj je osma, tundžijska divizija zasedla v južnem sektorju prednje sovražne pozicije, vjela 800 Turkov In zaplenila 20 topov in 8 mitraljez. Okrog 5. popoldne so čete toliko napredovale, da so. bile od utrdb le še 300 korakov oddaljene. Danes ob zarji so bolgarske čete s silnim naskokom zavzele vso vzhodno fronto s fori Ajvaš Baba, Ajdžoglu, KestenUk, Kurut Česine, Jildiz Tablja, Topjolu iti Kavkaz Tablja, ter vse baterije. Bolgari so se fakoj' utrdili v teh forih. V Odrlnu so Turki zažgali skladišča Basjub, Kemer. Hadirlik, arzenal, artiljerljskl depo, malo vojašnico in Jatiik TIšH. ter bolnišnico In vojašnico v severnem mestu. Plamen šviga na mnogih krajih mesta proti nebu. Prebivalstvo beži v blaznem strahu ob utrjeni črti. Sofija, 26. Snoči ob 10. je bil položaj pred Odrinom sledeči: V vzliodnem sektorju so bolgarske čete napredovale na 200 do 300 korakov pred utrdbe. Tisoč turških vojakov je bilo vje-tih. razun onih 300, ki so bili vjeti dopoldne. Bolgari so dobili 6 mitraljez in 21 topov, med terni 7 brzostrelnih, ki so se takoj obrnili proti sovražniku. Po noči se je vnel besen boj pred torom Tokat Bala v vzhodnem sektorju. V se-verozapadnem sektorju so naše čete zasedle utrdbo Ekniet Džila. Vso noč fo se boji nadaljevali. Odločilni naskok se je pričel danes na vse zgodaj. Turki so bili poraženi in šipkanski polk je prvi vstopil v mesto, v katerem so goreli skoraj vsi vojaški objekti. Zasedanje mesta. Sofija, 27. Za 23. polkom so prihajali nekateri drugi pehotni polki v mesto, za njimi pa naposled artiljerija. Požar se razširja po mestu. Nevtralni pas v Karagaču pri kolodvoru, ki je bil določen za bivališče tujih državljanov, se je varoval z vso skrbnostjo. Bolgari so pri Odrlnu v jeli 1400 Turkov, ter zaplenili deset mitraljez In dvajset topov sistema Maksim. Splošni naskok ie vodil general Savov. Fantazije. London, 27. Tukajšnje »Central News« trdijo, da je Šukri-paša, ko je videl, da koraka prvi bolgarski polk v mesto, pognal glavni arzenal, z njim pa sebe in del posadke v zrak. (Čemu neki? Ker potrebujejo šmoki še več krvave romantike?) Šukri-paša vjet. Sofija, 27. Poveljnik Odrina Šukri-paša je v bolgarskem vojnem jetništvu. Šukri-paša. Sofija, 27. Bolgarska brzojavna agentura javlja, da se je Šukri-paša včeraj ob 2. popoldne vdal generalu Ivanovu. Sofija, 27. Tukaj slave z občudovanjem hrabrost odrinskega poveljnika Šukrl-paše. Gotovo je. da mu vrne Ferdinand, ki se je včeraj odpeljal v Odrin, njegovo sabljo in da se mu bodo Izkazale vse vojaške časti. Poskrbljeno bo, da bo v Sofij! sprejet z vsem odlikovanjem. Zadnja faza naskoka. Sofija, 27. Ko so bolgarske čete prerezale žične pregraje, so pognale velike črede živine pred sabo, da se obvarujejo min. Enajst metrov visoki betonirani fori so bili vzeti z bajonetom. V severozapadnem sektorju so se Srbi hrabro bojevali. Vest v Sofiji. Sofija, 27. Padec Odrina se je prebivalstvu v Sofiji naznanil z 21 streli iz lopa. Vest se je sprejela z velikanskim navdušenjem. Vsi zvonovi so zazvonili. Ogromna množica se giblje po ulicah. General Ivanov je naznanil vrhovnemu poveljniku, da se je Šukri-paša s svojim generalnim štabom vdal. General Ivanov je imenoval poveljnika za mesto in je izdal vse ukaze, da se vzdrži red v mestu. Po vsej deželi bodo danes službe božje za proslavo zmage (ki pa vendar ni ravno sveta reč) in za duše padlih vojakov' (ki pa tudi ne ostanejo od mrtvih). Ferdinand gre v Odrin. Sofija, 27. Kralj Ferdinand se je s prestolonaslednikom Borisom odpeljal v Odrin. Sofija, 27. Kralj Ferdinand je izrazil željo, da se mu predstavi Šukri-paša, ki je branil Odrin z izredno, največjega priznanja vredno hrabrostjo. Vojaški pomen. Berlin, 27. Tukajšnji bolgarski atašž pravi, da je največji pomen padca Odrina v tem, da je zdaj 70.00«) mož z oblegovalnimi topovi prostih za Čataldžo in da imajo zdaj Bolgari tudi direktno železniško zvezo tja, med tem ko so si morali doslej pomagati z volovskimi vozovi. ŠUKRI-PAŠA ZAHTEVA BENCINA. Carigrad, 26. Brezžična brzojavna zveza z Odrinom je bila dva dni prekinjena. V svojem zadnjem poročilu je šukri-paša zahteval bencina za brzojavno postajo. Mislili so na to, da bi ga letalci spravili v Odrin. (Tega zdaj ne bo vra treba.) PRED ČATALDŽO. Sofija, 26. Ena divizija bolgarske prednje straže je predvčerajšnjem opoldne porazila turško prednjo stražo pri Čataldžl. Potem so bolgarske čete Izvršile splošen naskok In zasedle kraje Telepes. Indžes, Cubatču in Serbeli. Turki so se umeknill. Velika bitka. Pariz, 27. »Matiu« poroča iz Carigrada: Dne 24. se je vnela na južno zapadni fronti pri Cataldži besna bitka. Od 7. zjutraj do 1. popoldne ni utihnila kanonada niti za trenotek. Natančne vesti o podrobnostih primanjkujejo. V diplomatičnih krogih vedo le toliko, da so Bolgari poizkušali začeti ofenzivo na desnem krilu in so otvorile srdit artiljerijski dvoboj. Ali kmalu so Bolgari napredovali do Karakeja in tedaj se je spopadla pehota. Zdi se, da so Turki obkoljeni in da so prišli v slab položaj, četudi govore oficiozna poročila, da so ostali na vsej črti zmagoviti. Ena uradna vest pravi, da so bile bolgarske čete, ki so štele 60.000 mož, odbite In da so pustile več kakor 2000 mrtvih na bojišču. V mesto prihajajo številni ranjenci. Neprenehoma odhajajo nova pojača-nja proti Cataldži. Turška poročila. Carigrad, 27. Bolgarska ofenziva pri Ča-taldži. ki se je pričela v nedeljo, se navidezno razvija v veliko bitko. Pri San Stefanu se ie v pondeljek neprenehoma slišalo grmeaie topov. Drugi dan se je boj razvil na vsej črti. Tri divizije pod poveljništvom Enver bega so v pondeljek odšle od San Stefana protj Cataldži In Derkosu. Tudi parniki so odpluli z infanterijo, kavalerijo in artiljerijo. Prvi naskok Bolgarov je veljal Kadikeju. Turki so se branili z Izredno eneržijo. Včeraj sta stopila v boi 10. in 20. vojni zbor. Bolgari, ki so naskočili središče turške pozicije, so bili odbiti in so se umaknili proti severu. Do večera ie bila bitka neodločena. Čete s strojnimi puškami so odšle za po-jačanje proti Cataldži. Turki se umikajo. Milan. 27. »Corriere della Sera« poroča iz Carigrada: Potrjuje se, da so Bolgari s tremi divizijami pričeli silno ofenzivo proti turškim pozicijam pri Kadikeju. Bitka se je ves drugt dan nadaljevala. Turki so v naglici mobilizirali vse svoje sile. Iz uradnega vira poročajo, da je vojni zbor Hilml paše napredoval in prizadel sovražniku velike Izgube. Vojni zbor Mahmud paše je baje naletel na znaten odpor. Generalni štab je ukazal, da odide deseti rezervni zbor od San Stefana v fronto. Iz Carigrada je odšla kavalerija proti Cataldži. Vse bolnišnice v San Stefanu so izpraznjene za nove ranjence, ki prihajajo v vedno večjem številu. Uleme v Carigradu so dobile nalog, da molijo za zmago. Po zadnjih vesteh pa so se moral] Turki pod silnim pritiskom bolgarske ofenzive umakniti in so bili korak za korakom potlačeni vse do Čataldže. Z vso naglico se pošiljajo velika po-jačenia na bojišče. »Nič posebnega.« Carigrad, 27. Zadnje uradno poročilo se glasi: Včeraj popoldne je sovražnikova artiljerija začela obstreljevati naše pozicije pri Ča-taldži. Strelba jc trajala do večera. Zgodilo se ni nič posebnega. Pri Bulajiru je bil dan popolnoma miren. Boj se nadaljuje. Sofija, 27. Srdita bitka pri Cataldži se nadaljuje z vso vehemenco. Rezultati in izgube še niso znane. SKADER. Esad paša odklanja odpust civilistov. Cetinje, 27. Uradno poročajo: Ko so za- stopniki velesil storili pri črnogorski vladi sku- pen korak, da bi se civilnemu prebivalstvu v Skadru dovolil odhod iz mesta, je vrhovni poveljnik prestolonaslednik Danilo poslal po par-lamentarju pismo Esad paši z naznanilom, da je prebivalstvu, ki se ne vojskuje, dovoljeno tekom 50 ur zapustiti Skader. Esad paša se je pismeno zahvalil za velikodušno dovoljenje, katerega pa sc ne more poslužitl. ker nima za to dovoljenja od svoje vlade. (Zanimivo je, da ne prihaja Črni Gori niti na misel, da bi govorila o avstrijski zahtevi. Njena vlada omenja le skupni korak velesil, za Berchtoldovo žuga-ganje se pa še ne zmeni. Zares, namesto ministra za zunanje zadeve ima ministra za oskrbovanje evropskih blamaž.) Konec obleganja. Belgrad, 27. V vladnih krogih pravijo, da je obleganje Skadra definitivno ustavljeno. To se je zgodilo vsled nasveta francoskega in ruskega poslanika (ne avstrijskega), ki sta naznanila Pasiču, da so velesile (ne Avstrija) definitivno določile meje Albanije. Vseld tega je zavzetje Skadra v vsakem oziru brez pomena. Avstrijski častniki v Skadru? London. 27. »Daily Nevvs« pripovedujejo: Neki srbski častnik, ki je bil pred Skadrom ujet, pa se mu Je posrečilo pobegniti iz mesta, poroča, da poveljuje skaderski artiljerljl 15 avstrijskih oficirjev, kj služijo v turški vojski. To se smatra za glavni vzrok, da zahteva Avstrija prost odhod civilnega prebivalstva pred glavnim naskokom. Zajeta turška ladja. Carigrad, 27. Neka grška torpedovka Je zajela turško transportno ladjo »Vurla«, ki je vozila živež za turške čete iz Smirne. ALBANIJA. Meje. Frankobrod, 27. »Frankf. Ztg.« poroča iz Londona, da je poslaniška konferenca doslej določila mejo za severno Albanijo, ki se drži od izliva Bojane toka reke, objema Taraboš, gre od Zonja čez skadersko jezero do lukan-skega zaliva in čez Buzi Klementi do Gusitije Planine. Nadaljno mejo označuje razvodje Lima in Drina do Djakove, ki bo srbska; ob Belem Drinu gre meja proti Prizrenu, kateremu se zapadno izogne. Ljuma in Diatrit postaneta albanska, mesto Debar pa srbsko, črni Drin je meja do ohridskega jezera. London, 27. Glede na južno mejo Albanije nameravajo raztegniti Grško do doline Kala-mas, kar se Je imelo zgoditi že leta 1880, pa se je takrat razbilo ob odporu Albancev. VOJVODA MONTPENSIER. Rm, 27. »Tribuna« poroča iz Brindisija. da je predvčerajšnjem zvečer odplul parnik »Ne-cong« z vojvodo Montpensirskim, kandidatom za albansik prestol, v nedoločeno smer. Preden je odplul parnik, je šel pristaniški poveljnik Cavazza na krov parnika. AVSTRIJA IN SRBIJA. Belgrad, 27. (Posebno poročilo.) V Belgradu se je bilo zadnje tedne razpoloženje na-pram Avstriji znatno izpremenilo. Nastop sosedne monarhije zoper srbske interese ob Jadranskem morju in afera konzula Prochaske sta bili že precej pokopani, zlasti ker se je zdelo po zadnjem obisku poslanika Jovanoviča v Belgradu. da se bo doseglo z Avstrijo ugodno gospodarsko razmerje. Nastop dunajskega kabineta proti Črni gori je nenadoma pokvaril to zboljšanje. V tukajšnjih kogih se boljinbolj utrjuje prepričanje, da avstrijskim vladajočim faktorjem nič ni ležeče na dobrih odnošajih z balkanskimi državami in da je na Dunaju sovraštvo do Srbije in črne gore neumrjoče. Avstro-filski dementi imajo vsled tega skrajno težavno stališče, ker se preteči koraki Avstrije proti črni gori tolmačijo le tako, da je hotela Avstrija ponižati črno goro. V poučenih krogih trdijo z vso odločnostjo, da so očitki Avstrije neutemeljeni in z začudenjem se vprašujejo, kje je dunajski kabinet dobil svoje informacije o črnogorskih grozodejstvih in zakaj se razširjajo po dunajskem časopisju kakor poročila o dognanih dejstvih, ki pa še na nikakršen način niso potrjena. Zaradi verskega izpovedanja sploh nikjer ni bilo resnih konfliktov. V nekaterih krajih. kjer so neke obitelji prestopile na pravoslavje, se je tako zgodilo brez najmanjšega pritiska in celo proti nasvetom srbskih, odnosno črnogorskih oblasti, ki so priporočale prizadetim, da počakajo do konca vojne. Prestop na pravoslavje se razlaga na povsem enostaven način; dotične družine so bile svojčas namreč pravoslavne, pa so zapustile svojo cerkev pod turškim gospodstvom pod pritiskom ali pa vsaj iz strahu pred represalijami. Tudi katoliški cerkveni dostojanstveniki potrjujejo, da se katoličanom ne godi nobena sila. Po zanesljivih poročilih se lahko trdi, da je smrt frančiškana Pa-liča v dunajskem časopisju povsem napačno opisana in nihče ne razume, odkod so^ mogli priti taki opisi, ki niso resnici niti v sanjah podobni. Tudi dogodek v niedovanski luki je bil tendenciozno predelan. Vsi boji. izhajajoči iz različnih interesov, niso tukaj tako slabo vplivali, kakor krčevito stremljenje, da bi prikazali Jugoslovane vsemu svetu za divje barbare. V javnem mišljenju je vsled tega prepad med Srbijo in Avstrijo zopet tako velik kakor v času Ptcchaskove afere. dobil naročilo, da naj se takoj odpelje z dvema pomočnikoma v Olomuc in naj se zglasi prt tamošnjem okrožnem sodišču. Iz okrožnega sodišča v Olomucu so ga poslali na garnizijsko sodišče, kjer so Langu povedali, da je obsojen korporal v rezervi Ivan Bagacz. ki je 19. t. m. ustrelil nadporočnika Šrameka iz maščevanja, na smrt. Bagacza so po sodbi odpeljali v Tropavo. Lang je dobil naročilo, naj se takoi odpelje v Tropavo. Danes ob sedmih zjutraj je Lang izvršil svoj žalostni posel v Rudolfovi vojašnici. MORATORIJ NA SRBSKEM. Belgrad. 27. Uradni list objavlja kralj, ukaz, da ugasne moratorij petinštirideseti dan po demobilizaciji srbske vojske. VLADNA KRIZA NA FRANCOSKEM. Stališče novega kabineta omajano. Pariz, 27. Splošna sodba je, da so ure novega kabineta štete. V »Humanite« poziva so-drug Jaures vlado, da naj takoj umakne predlogo o triletni vojaški službi, ki je mrtva, in naj organizira narodno obrambo na podlagi, mibre in razsodišč. »Figaro« piše, da je s pičlo večin •) 225 proti 162 glasovoma sprejeta zaupnica vladi zgovoren dokaz, kakšna nevar nost grozi triletni vojaški službi v poslanski zbornici. VOLILNA REFORMA V RUSKI DUMI. Crnosotenci in njih priveski odklanjajo splošno volilno pravico. Peterburg, 27. V dumi je bil odklonjen predlog kadetov (ustavovernih demokratov), da se uvede za dumo splošna volilna pravica; proti predlogu so glasovali ruski nacionalisti centrum in oktobristi. POGREB GRŠKEGA KRALJA. Ateno, 27. Pogreb kralja Jurija bo v sredo 2. aprila. Srbijo in Bolgarsko bosta zastopala prestolonaslednika. Atene. 27. Jahta »Amfitrite« pride s truplom mi tvega kralja danes v Pirej. KATASTROFALNO NEURJE V SEVERNI AMERIKI. Velikanske poplave. Na tisoče ljudi Je utonilo v valovih. Novi Jork, 27. Orkanu so sledili v Indijani in v Ohio, silni nalivi; reke so prestopile bregove in nastopile so povodnji, kakor jih ne pomnijo. Daytonski župan poroča, da je ubitih in utopljenih do 5000 oseb, 30.000 Jih Je brez pri« strešja. Po cestah v mestu Peru v Indijani dere voda do 20 čevljev visoko. Reka Wabash je pretrgala jezove in je pokončala na stotine ljudi. Valovi pode lesene hiše in mrtva trupla. Med prebivalstvom vlada strašna panika. Ljudje so zbežali na strehe svojih domov, a je reševanje vsled deročih voda skoro onemogočeno. Vsled hudega mraza Je usoda prizadetega prebivalstva še neznosnejša. V Indianapolisu je tista četrt, vkateri biva bogata buržvazija pod vodo. Vode še zmerom naraščajo. Železniške proge v Indiani in Ohio so popolnoma razdejane in le ves promet ustavljen. Novice. STAVKA V REŠKI LADJEDELNICI. Reka, 27. Ravnateljstvo ladjedelnice »Da-nubius« družb; Ganz & Komp. je izdalo oklic na delavce, v katerem jih poživlja, da se vrnejo na delo. Kdor se do petka ne vrne je odpuščen. Stavkajoče delavstvo je sklenilo, da se ne vrne v tovarno, dokler vodstvo ne ugodi delavskim zahtevam. AVSTRIJSKA KULTURA. Dunaj, 27. V torek je bil poklican na dunajsko deželno sodišče krvnik Lang. kjer je * Turek in zobotrebci »Tiigliche Rundschau« poroča: Londonski sestanek mirovnih delegatov, ki je potekel brez vsakega uspeha, je imel tudi vesel.) stran. Pri veliki pojedini na čast mirovnim delegatom so bili na mizi v srebrnih skledicah zobotrebci, katere so podajali sluge z likerjem vred. Precej bojazljiv Turek, ki je bil vprvič zapustil svojo domovino, je ogorčen zavrnil zobotrebce in dejal nato svojemu sosedu; »Oprostite, na te-le stvari se še nisem mogel navaditi. Dva sem že pojedel, več jih res ne morem.« * Provizoričen albanski kralj. Iz Salcbur-ga poročajo: Na vožnji po železnici od Bischofshofna do Salcburga je zbujal te dni pozornost gospod z jako čudnim vedenjem, Vsi sopotniki so ga ysled tega opazovali z veliko radovednostjo; to je spravilo gospoda v veliko jezo in zahteval je od sopotnikov, da se naj obnašajo proti njemu spoštljivo, ker jih je doletela velika čast. da potujejo — s kraljem. Da to svojo izjavo še bolj podpre, je delil med so-potnike vizitke, na katerih so brali radovedneži: Viljem Haku, provizorični albanski kralj. V Salcburgu so kralja oddali v blaznico. Revež je neki trgovec iz Vratislave. * Star soprog — mlada žena. Pred nekaj dnevi je umrl v Londonu polkovnik Caton. Državno pravdništvo je dalo sedaj njegovo truplo izkopati. Caton se je poročil leta 1907. — takrat je bil star 69 let — z lepo. živahno, 221etno Francozinjo. Vzlic veliki starostni razliki je bil Catonov zakon srečen. V zadnjem času je pa dobilo državno pravdništvo več ovadb, ki dolže mlado ženo, da je zastrupila svojega soproga in dobila tako čimprej veliko premoženje Catonovo. Pri raztelesenju so dobili zdravniki v Catouovem želodcu precejšno množino mišnice in gospo Catonovo so sedaj aretirali. * Prvi krematorij na Avstrijskem. Mesto Libercc na Češkem je pravkar kupilo zemljišče za 100.000 K, na katerem zgradi krematorij. Krematorij bo zgrajen na najvišji točki gričevja, ki obdaja mesto in se bo videl od vseli strani mesta. K zgradbeniin stroškom bo prispevalo dunajsko društvo prijateljev za sežiganje mrličev 140.000 K. Z zgradbo bo pričelo mesto najbrže že to pomlad in v jeseni bo ze gotovo. Leta 1912 je bilo iz Avstrijskega prepeljanih 250 mrličev na Nemško, da so jih tam sežgali. * Iz ruskih ječ. 17 delavcev, pomiloščenih po zadnjem carjevem amnestijskem razglasu, je socialnodemokratičnim poslancem v ruski dumi povedalo o trpinčenju političnega 'letnika, pisatelja Sokolovskego. Sokolovski je interniran v policijskem zaporu na Vasilijskem Ostro-vu v Peterburgu. 27. februarja so ga biriči ne- iismiijeno pretepli, ker ni stal pri raportu dovolj ravno. Sokolovski je jetičen in po ekse-kuciji se 11111 je vlila kri. Ali niliče se ni zmenil zanj in šele ob treh zjutraj so prepeljali iz skupnega zapora v samotno celico. — V Pjati-Eorsku v Kavkazu je zdravstvena komisija preiskavah ječe in jc našla strahotne razmere: v eni luknji jc bilo stlačenih 39 jetnikov, smelo bi iih biti le pet. Zaradi pomanjkanja zraka se ie en jetnik zadušil. Med jetniki je bilo v^e polno takih, ki so imen iegar. Hrano pa dobivajo tako, da bi je Še prešiči ne jedli. V takih razmerah živi okolo 200.000 jetnikov, od katerih je približno ena petina političnih kaznjencev. Politični kaznjenci, ki jli posebno kruto pretepajo, si končajo svoje mukatrpno življenje, če si le morejo preskrbeti strup. Ko je bil na zadnji seji dume razgovor o strahotnem življenju ruskih kaznjencev, je deial konservativni poslanec l.iliarev, da je nadzorstvo po ječah še ves premalo strogo, ker drugače bi ne bili samomori mogoči. Mnogo kaznjencev tudi zblazni in te reveže pretepajo prav tako neusmiljeno kakor druge. Največ kaznjencev pa oboli za jetiko in te oslabele ljudi oklepajo neusmiljeni biriči v verige. Cerkev in znanost. V starem veku se ie znanost precej veselo razvijala in ie dosegla razmeroma visoko stopnjo. Stari so imeli dobre zgodovinarje in zemlje-pisce, zlasti med Grki so bili glasoviti in resnično znameniti filozofi in tudi na polju matematike iti prirodoslovne znanosti so dosegli uspehe, ki jih ie treba 'spoštovati. Znanost onih časov odlikuje posebno to, da jc izhajala od opazovanja in preiskovanja pri-rodnili reči in brez apriorističnih predsodkov sprejemala uspehe razumnega mišljenja. To vse se je izpremenilo povsod, kjerkoli je prišlo krščanstvo do veljave. S predsodki obremenjena vera je stopila na mesto opazovanja. presojanja in preiskovanja po načelu razuma. Povesti svetega pisma so se morale priznati za merodajne glede na postanek in starost sveta ljudi ter glede na razmerje med človekom hi rastlinskim ter živalskim svetom* Sflino oni izmed učenjakov starega veka, ki so v svojih nazor ih oozdevno soglašali s svetim pismom, so nneh veljavo; ali njih dela niso postala podlaga za novo raziskavanje, temveč postali so avtoritete in njih nauki so vsa dolga stoletja veljali za nedotakljive dogme. 1 aka avtoriteta je postala n. pr. eden izmed prvih astronomov starega veka, Klavdij Ftolomej, ki je živel okrog leta 140 pred Kri-stom, s svojim takozvanim ptolomejskirn svetovnim sistemom. On ie učil, da zemlja kot sre-disče vsega sveta čvrsto stoji‘in da se druga svetovna telesa vrte okrog nje in sicer tako, da je najblizji zemlji mesec, potem planeta Mer- l IU,S* P°^eni solricie in končno vnanji planeta Mars, Jupiter in Saturn. Znano je, da je šele Kopernik (leta 1473. do 1510.) prekucnil ptolomejski sistem: v delu svojega življenja, ki je izšlo selc ob njegovi suiti je dokazal, da zemlja ne stoji, ampak da se giblje okrog solnca. Kakor je v astronomiji ptolomejski sistem, tako je vladala tekom vse dobe cerkvene vlade v medicini Dioskoridova »Materia Medica« iz prvega stoletja po Kristu, ter nauki Galena, izza Hipokrata najglasovitejšega zdravnika starega veka Galenos, rojen leta 131. v Pergamenti v Mali Aziji, je mislil, da jc našel v slini, krvi rumeni m črni žolči življenske soke, iz katerih obstoje vsi čvrsti deli telesa. Vse bolezni so bile samo posledica slabe zmesi teh sokov. Šele v 16. stoletju sc je posrečilo zlasti delu 1 eofrasta Paracelsa (umrl je okrog 1554) odstraniti Galenov nauk. Paracelsus je smatral naravo za živo celoto, v kateri ni mirovanja in ne smrti, temveč vedno napredujoč, v notranjem načelu utemeljen organičen razvoj. Kakor z medicino, je bilo z vso drugo znanostjo: Nobeno razumno raziskavanje se ni smelo tekom cerkvene vlade do 16., celo 17 stoletja pokazati javnosti. Kemija, znanost snovne različnosti teles, je postala alkimija. Stoletja in stoletja so bili celo visoko stoječi duhovi prepričani, da obstoji neka snov, takozvani magisteritmi, pozneje imenovan »kamen modrijanov«, ki izpremeni vsa druga telesa, če se posujejo z njegovim prahom, v zlato in ki ozdravi tudi vsako človeško bolezen. In kakor se je uganjala namesto kemije alkimija, tako tudi namesto astronomije astrologija; to se pravi, namesto, da bi se opazovalo in zasledovalo gibanje svetovnih teles, so gojili »umetnost«, kako se prerokuje bodočnost zlasti glede ia človeško življenje iz gibanja iii položaja zvezd. Seveda niso zastopniki krščanstva iznašli alkimije in astrologije; ampak nad vse značilno ie le vendar, da so bile take zmote pod vlado cerkve ne le mogoče, ampak da so se celo »aj-oujneje razvijale in dosegle najvišji pomen. AI-P°sta,> najpriljubljenejši svetovalci in prijatelji knezov ter visoke duhovščine; dvorni astrologi so gospodovali nad največjimi državami, docun ni smela nobena resnična, razumna znanost dvigniti glave.. Ves sv ct ve, kako je ravnala cerkev, dokler se bilo gospodstvo povsem v njenih rokah z ljudmi, ki so se upali svobodno misliti in odkritosrčno povedati svoje misli v verskem in znanstvenem oziru. Prokletstvo in preganjanje, ječe m verige, mučenje in zazidavanje. umor vsake vrste in kot najgroznejše: sežiganje živili ljudi — to so bila sredstva, s katerimi je cerkev pol-ilrug tisoč let trpinčila človeštvo, baje v službi usmiljenega boga in za vero, ki ji je glavna zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Vsak otrok ve, da je bilo na miljone »krivovercev« (in »copernic«!) žrtev te ljubezni in tega usmiljenja . °T^°,vo[ni ufedn* F r a n B a r 11. Tihi mi" naložba »Zarje«. Tiska '»Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. I Pošljite naročnino, če je še niste! T 40 letni uspeh, Sr'Stt‘ € Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. femf lekarna G- PlCCOli, Ljubljana. Gostilna pri ,Kankertu‘ v Spodnji Šiški se odda. Premogovnik ,Adria4 (pri D i v a č i) na Kranjskem išče delavce Vpraša se pri ondotnem ravnateljstvu Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 r. z. z o. z. i:::::::::::::;:::::;::::;;:;:;::::: Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd. Stereotipija. ca Litografija. r m u rs > cj *> S o "S • ^ tj e 5 53 i/) N w o « O O**.* n «o ‘Jh* •g 2.2 > S S.2.S1 E o o «l!ls —' C w. Ca. ca •o 'a ■"ČD I >CK3 e ■•a CC3 E U) e n &s ero 3 o o* ft> pm