V S E B I N A Ing. Dušan Sodnik: PRODUKTIVNOST V GRADBENIŠTVU — Ing. Svetko Lapajne: DIAGRAMI ZA STATIČNO RAČUNANJE OKROGLIH REZERVOARJEV — RECENZIJE St. 60 LETO IX. 1957/58 U R E JA U R E D N IŠK I ODBOR. — O D GOV ORNI U R ED N IK IN G . L JU D E V IT SKABERNE. — TISK A T ISK A R N A Č A SO PISN EG A PO D JE T JA D ELO . — R E V IJA IZ H A JA V D ESETIH ŠTEV ILK A H NA LETO. — L ET N A N A R O ČN IN A ZA N EČ LA N E 10.000 D IN A R JEV . — URED N IŠTV O IN U PRA V A : L JU B L JA N A , E R JA V Č EV A 15, TEL . 23-158 GRADBENI VESTNIK GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJE LETO IX - 1957; 58 Inž. D u š a n S o d n i k Produktivnost v gradbeništvu SUMMARY The annual capacity of construction contractors in the Poeoeple’s Republic of Slovenia amounted to 14—34 milliards of dinars in the years 1952—1958. A relatively low productivity is the reason why the capacity of lodging construction with reference to the needs is still unsatisfatory although the percent of housing work rose from 29 to 47 %. In this period an increase of productivity was not reached because construction capacities were uti­ lized forcedly without sufficient investment into restoration, maintenance and reconstruction. Twice as much working hours as in more developed countries were spent for the construction of a three-room flat covering 95 sq. m. In Great Britain the increase of productivity was reached by social organisation of the pro­ duction process and by an intense 15-years study. Still better results were obtained by new con­ structional methods. A decrease of bricklayer’s working hours from 600 to 300 for the con­ struction of one flat resulted by the application of more voluminous hollow blocks. The task of the members of the Society of civil engineers is to follow consequently the di­ rectives of the five-year perspective plan aiming to increase the productivity to a maximum, to help with their technical (knowledge all government offices in improving the social organization of the production process, in coordinating the work on modular building unit method and on standards valid in the whole country. In order to increase the productivity in housing work a dose collaboration between investors, des­ igners, industry, contractors, and government or­ ganisations must (be reached. Scientific research, promotion of underdeveloped construction bran­ ches, investment into fixed assets, improvement of the system of salaries and better organization of work are required as well. RESUME Dans les amnees 1952—1958 les entrepreneurs de construction ont eu une capache de construction annuelle de 14—34 milliards de dinars. Malgre 1’augmentation du pour-cent de la construction de logements de 29 jusqu’ä 47 %v cette capacite ne sufiit pas pour les besoims parce que la producti­ vite est relativememt basse. Pendant cette periode Taugmemtatiom de la productivite n’a pas ete atteinte parce que les capacites de construction ont ete utnlisees forcement sans imvastissements suffisants pour la restauratdon, manutention et reconstruction. Deux fods autant d’heures de travail que dans les pays plus developpes ont ete comsom- mees pour la construction d’un logement de 3 pieces avec une surface de 95 m2. L’aeroissement de la productivite en Grande Bretagne a ete obtenu par Torganisation sociale du precede de production et avec une etude intensive de plusieurs amnees. Des resultats encore meilleurs ont ete attaints par des methodes mouvelles de construction. En utnlisant des briques creuses de dimensions plus grandes une diminution des heures de travail de 600 ä 300 pour la construction d’un logement est cbtemue. La täohe des membres de la Societe des Inge­ nieurs et technicians civils comsiste en realisation des directives du plan quinquemmal perspectif pounsuivamt l’acoroissememt de la productivite j-us- qu’au maximum, en assistance aux corps d'etat dans T amelioration de Torganisation sociale du pre­ cede de production, dans la coordination des travaux, dans Tamploi du Systeme modulaire et des normes pour 1’etait entier. Pour Tacroissement de la productivite en con­ struction des logements ii faut assurer une etroite collaboration emtre les investiteurs, les auteurs des projets, Tindustrie, les entrepreneurs et les corps d’etat. En outre il fallait intensifier la recherche soiemtifique, developper les braches de constrution sous-developpees, investir dans les moyens de travail, ameliorer le Systeme de remuneration et Torganisation du travail. AUSZUG Die Bauunternehmungen in der VR Slovenien hatten in den Jaihren 1952—1958 eine Baukapazität von 14 bis 34 Milliariden Dinar. Obwohl der Pro­ zentsatz des gemeinschaftlichen Baustandards von 29 auf 47 %> angewaohsen ist, genügt die Kapazität des Wohnungsbaues noch nicht, da die Produkti­ vität noch verhältnismässig gering ist. In dieser Zeitperiode konnte eine Steigerung der Produktivität nicht erreicht werden, da die Baukapazitäten forciert ausgenützt wurden, ohne dabei auch für die Rekonstruktionen, Erhaltung und Erneuerung genügend gesorgt zu haben. Für den Bau einer 3 Zimmerwohnung im Brut- toausmasse von 95 m2 wurde im Vergleich mit ent­ wickelten Staaten die doppelte Zahl von Arbeits­ stunden angewendet. In England erreichte man eine Erhöhung der Produktivität auf Grund eines 15-jährigen Studiums. Mit neuen Baukonstmktionsmethoden wurden no'dh bessere Resultate erreicht. Bei Verwendung grösserer Hohlziegel konnten die notwendigen Bau­ stunden beim Wohnbau von 600 auf 300 Studen reduziert werden. Der Verein der Bauingenieure und Techniker hat nun die Aufgabe, die Durchführung der Richt­ linien des 5-jährigen Wirtschaftsplanes unablässig zu verfolgen, um das Maximum der Produktivitäts­ erhöhung zu erreichen, mit dem Fachwissen seiner Mitglieder die Organe der Behörde bei der Ver­ besserung der gemeinschaftlichen Organisation des Produktionsprozesses betreffend die Arbeitsordina- tion sowie 'bei der Ausarbeitung des Modularsy­ stems und der Standarde im gemeinschaftlichen Ausmasse, zu unterstützen. Um die Produktivität beim Wohnbau zu er­ höhen, muss eine Zusammenarbeit zwischen den Investitoren, Projektanten, der Industrie sowie den Bauuntemehmungen und der behördlichen Orga­ nen erreicht werden. Weiters müssen wissenschaft­ liche Untersuchungen angestellt, unentwickelte Bauzweige gefördert, Investitionen vermehrt, Ver­ besserungen 'des Entsoidungssyistems und der Ar­ beitsorganisation vorgenommen werden. A T E L J E Z A A R H I T E K T U R O T E L E F O N 2 2 - 2 7 4 D O 2 2 - 2 7 6 AZA L J ü B L J A N A C A N K A R J E V A C E S T A 5 / I I I IZDELUJE NAČRTE ZA ŠOLE, STANOVANJSKE-ZGRADBE, I N D U S T R I J S K E ZGRADBE, ZDRAVSTVENE DOMOVE, KULTURNE DOMOVE ITD., KAKOR TUDI NAČRTE ZA VZIDANO IN OSTALO O P R E M O n •, ■ JOJ Produktivnost v gradbeništvu Tovariši in 'tovarišice! Po svojih močeh bom skušal nakazati problematiko, ki imamo zdaj opraviti z njo v gradbeništvu glede produktivnosti. Kar se splošnih pojmov 'tiče, je proizvodnost oziroma sto­ rilnost izražena v kvocientu, in sicer količine proiz­ voda in delovnih ur, potrošenih za proizvodnjo te količine, produktivnost pa v kvocientu količine proizvoda in vsote delovnih ur, potrošenih za pro­ izvodnjo' vseh materialov, polproizvodov, surovin, energije in sredstev za proizvodnjo, ki pridejo' v po­ štev pri produkciji te količine proizvoda. V finančnem pokazatelju se izraža produktiv­ nost posredno1 v višini (vsoti) narodnega dohodka na enega prebivalca. Že Karl Marx je v »Kapitalu« do­ ločil pet osnovnih skupin, ki vplivajo na produk­ tivnost, in to v posameznem podjetju ali deželi. Prva je povprečna stopnja sposobnosti delavca, in to njegovo strokovno znanje, sposobnost vodenja oziroma' učenja vodenja in spretnost pri delu. Druga je stopnja razvoja znanosti in možnosti tehnološke uporabe oziroma izrabe. Vemo, da se nam kljub 'številnim inštitutom ni posrečilo, da bi .s propagando izsledkov slehernega gradbinca sezna­ nili z vsemi najnovejšimi izsledki. Gradbena pod­ je tja povečini nimajo organiziranih birojev za po­ večanje. produktivnosti dela oziroma organizacije. Tretja stopnja je družbena organizacija procesa proizvodnje. Četrta stopnja zajema obseg in kapacitete sred­ stev za proizvodnjo'. Peta stopnja pa zajema prirodne pogoje. K o smo' pred devetimi leti, na podlagi zgodo­ vinskega sklepa narodne skupščine, šli od admini­ strativnega upravljanja v gospodarstvu na uprav­ ljanje podjetij pO' 'delavskih svetih, so'delavski sveti prevzeli upravljanje, planiranje in gospodarjenje v podjetjih v svoje roke. Dosedanje delo in izkušnje delavskih svetov lahko koristijo' vsem socialističnim državam, da bodo1 laže premagovale in odpravljale težave pri prehodu od kapitalističnega k socialistič­ nemu redu. Ker pa gospodarske osnove, ki bi vzpodbujale delavce-proiizvajatce k napredku proizvodnih osnov, niso bile dovolj stimulativne, je bilo v pretežni meri od posameznikov v podjetjih ‘odvisno, kako je kje napredovalo delavsko samoupravljanje. Kakršen je bil vpliv političnih 'sil ter pravilna presoja in izved­ ba posameznih ukrepov, tako in toliko je pač posa­ mezno1 podjetje na podlagi sklepov delavskih svetov gospodarsko napredovalo. Poglavitne mobilizacijske postavke — dvig pro­ duktivnosti dela — v posameznih podjetjih, ki lah­ ko spremeni našo gospodarsko zaostalo državo v gospodarsko bolj razvito in tako hitreje okrepi so- ciaiistične pozicije našega gospodarstva, produktiv­ nosti, nismo1 dovolj vzpodbudili z gospodarskimi ukrepi, z uredbami, pač pa le deklarativno, razen sprememb v letu 1957 v sistemu nagrajevanja; tako je tudi v 'gradbeništvu ostala produktivnost na zelo nizki stopnji ter se je celo od leta 1952 zmanjševala otd 1,00 do' 0,80 oz. 0,95. Isti učinek kot striženje norm je imela lani progresivna obdavčitev, ki ni stimulirala delavcev, da bi iskali večjih zaslužkov tam, kjer so' zaposleni, temveč v popoldanski zaposlitvi izven podjetja. Sele letošnja široko organizirana 'akcija za bolj stimulativno sestavo tarifn ih pravilnikov bo pripo­ mogla, da se bodo delavci bolj zanimali za višje za­ služke. Naloga članov našega društva je, da v tem 'prizadevanju pomagamo s strokovnim znanjem; za bolj načrtno' organiziran razvoj gradbeništva so na­ značene tele smernice v perspektivnem planu; a) uvajanje m odularnega sistem a v proizvodjo in projektiranje, b) standardizacija gradbenih elementov in ma­ teriala — tipizacija, c) mehanizacija gradbene industrije in gradbe­ nih podjetij, lin obrti, d) industrializacija gradbeništva, e) uvajanje montažne gradnje, f) izboljšanje organizacije dela v podjetjih v pogledu ustroja, kapacitet delovnih metod, priprave dela, vzgoje kadrov itd. Pred meseci je bilo v Beogradu posvetovanje o uvedbi modularnega sistema v proizvodnjo' in pro­ jektiranje. Na tem posvetovanju so ugotovili tole; če hočemo izvajati uredbo v posebnih pogojih pri gradnji stanovanjskih zgradb — moramo1 vpeljati modularni sistem, osvojen »Modul 10 cm«, ki je tudi v skladu s priporočili Mednarodnega kongresa arhitektov in odločbo Mednarodne organizacije za standardizacijo. Ugotovljeno je bilo, da je sistem enotne modularne koordinacije v gradbeništvu nuj­ ni pogoj za industrializacijo gradbeništva ter omo­ goča pravilno tipizacijo in standardizacijo, masovno industrijsko proizvodnjo gradbenih elementov in gradbenega materiala, racionalno uporabo teh ele­ mentov pri projektiranju v modularnem sistemu in vgrajevanju birez težav, ker jih je mogoče s koordi­ niranimi dimenzijami med seboj .povezovati in do­ bro spajati. Inozemske izkušnje, ki so že preverjene v praksi, pa kažejo., da se bistveno' poveča produk­ tivnost dela tako v gradbeni industriji kakor na gradbiščih, da porabimo tako manj delovnih ur in skrajšamo termine gradnje, bistveno prihranimo' na materialu In precej pri ceni objektov, celo do 25 %. •Pii normiranju stanovanjskih površin smo že prišli tako daleč, da nadaljnjih prihrankov ne išče­ mo več v zmanjšanju površin, temveč v industriali­ zaciji gradbeništva; to pa bomo dosegli le z uvedbo modularne koordinacije, standardizacije, tipizacije elementov in stanovanj, z razvojem industrije grad­ benih elementov v masovni proizvodnji in z upo­ rabo sodobnih metod pri organizaciji gradbišč ter z racionalizacijo dela. Z izdelavo in uvajanjem modu­ larnega sistema in standardov se trenutno ukvar­ jajo v več mestih din republiških središčih, vendar je treiba delo sistematično koordinirati in organizi­ rati v splošnem 'državnem merilu; tako 'bomo lahko vsklaijaii posamezne akcije in se izognili dvojnemu ali desetomemu istemu delu. S temi vprašanji naj bi se po mojem mnenju ukvarjali le republiški organi, ki pa naj bi bili po­ vezani z zveznimi. Zdaj še vedno vsaka občina uvaja neke svoje predpise. Za koordinacijo akoij in usmerjanje stanovanj­ ske gradnje bi moral 'delovati republiški organ — izvršni operativni štab — ki ibi usmerjal delo pri standardizaciji gradbenih elementov in materialov ter koordiniral 'delo med zavodi za stanovanjsko iz­ gradnjo', zavodi za raziskavo1 materialov, grad'benimi podjetji, industrijo gradbenih materialov ter oblast­ nimi organi okrajev in občin. Delo zavodov za stanovanjsko izgradnjo bi mo­ rali razširiti z ustreznimi biroji za: standardizacijo, uvajanje modularnega sistema, projektivo tipskih projektov in elementov, ter z gradbeno operativnim oddelkom za poizkusno gradnjo. Poročilo komiteja za notranjo ureditev stano­ vanj iz leta 1953 — Anglija, ugotavlja tole: Zavoljo standardizacije materialov in elemen­ tov se je zboljšala kvaliteta, zdaj tudi bolje izrabijo stroje, materiale, tovarne gradbenih materialov in delovno silo. Zelo pomembno je to, da vsak mate­ rial, ki naj dobi standardno oznako, poprej obvezno natančno in dolgo raziskavajo v laboratorijih in na gradbišču. Produktivnost pri gradnji stanovanj je odvisna od dobre organizacije, uporabe novih materialov, upoštevanja obstoječih alternativnih materialov, ki jih priporoča Zavod za standardizacijo', še posebej pa od čim manjšega števila variant tipskih stano­ vanj in variant notranje opreme. Standardi morajo biti obvezni za vsa podjetja, tovarne gradbenih ma­ terialov, zavode za stanovanjsko izgradnjo, veljati morajo za vse komune kakor tudi za vse investi­ torje. Glede obsega in kapacitete sredstev za proiz­ vodnjo' pa hi pripomnil, da smo v povojnem raz­ dobju vse gradbene kapacitete čez mero izkoriščali, zraven pa minimalno vlagali za rekonstrukcijo, vzdrževanje in obnovo. Kapacitete gradbenih pod­ jetij so' se morale prilagoditi višini letnih družbenih planov, toi pa je bilo ekonomiki zelo v škodo ozi­ roma je povzročalo, da so bile gradbene storitve bolj in bolj drage, vzporedno' s tem pa je seveda upadala produktivnost. Vse neenakomernosti v pro­ izvodnji so morala gradbena podjetja kriti talko-, da so najemala oziroma odpuščala nekvalificirane de­ lavce. Število zaposlenih v gradbeništvu (v grad­ benih 'podjetjih) se je v Ljudski republiki Sloveniji gibalo v razdobju od leta 1952 do leta 1958 od 21.500 do 26.500 delavcev. Proizvodnja se je gibala po vrednosti od leta 1952, ko je znašala 14.580 milijonov, v letu 1954 26,540 milijonov, leta 1956 19,915 milijonov in 1958 34.000 milijonov dinarjev (ocena). Odstotek druž­ benega standarda pa je marastel od leta 1952, ko je znašal 29 % na 47 °/o v 'letu 1958. Po statističnih podatkih lahko globalno oce­ nimo1, da je bila storilnost v gradbeništvu leta 1958 za 5 % manjša od storilnosti v letu 1952, oziroma če elemdniramo vpliv večjega odstotka družbenega standarda, ki je od 29 % poskočil na 47 °/o, t. j. v letih 1952 do 1958 sorazmerno z višjim porastom cen obrtniških del, se je zmanjšala storilnost za 8°/o. Od leta 1956 na 1958 pa je narasla za okoli 8 odstotkov. Če analiziramo porast Storilnosti po okrajih, vi­ dimo, da je ibilo' najbolj kritično stanje prav v naj­ večjih industrijskih mestih, kjer je iskala delovna sila v industrijskih središčih popoldansko1 zaposlitev izven podjetij. Če analiziramo' končno1 proizvodnjo, se pravi, kar je naredil en sam delavec v eni uri, in če upoštevamo faktor cene (1938 = 1, 1952 = 22, 1958 = 34), bi prišli do tega rezultata, ki ga je treba jemati s pridržkom, da je bil faktor v pre­ teklem letu 0,92. Poudarjam, da je tu obravnava­ nje povišanja cen problematično in da ta izra­ čun ne more biti absolutno točen. Po globalni metodi se je gibala storilnost v gradbeništvu pač v teh mejah. Če analiziramo lansko' proizvodnjo v naši republiki po1 okrajih, vidimo-, da je bita v Ljubljani 33 °/o, Mariboru 20.2 %, Novem mestu 7,3 % Celju 14,7 %>, Kranju 9,8 %, Kopru 8,4 °/o, Gorici 4,2 °/o in Murski Soboti 1,2 %. Vrednost ene produktivne ure se je dvignila od leta 1957 do leta 1958 najbolj v Novem mestu, kar pa ni povsem realno, ker izračun o vplivu dela in o- prispevku mladinskih delovnih brigad po izvršenih urah ni točen, nato v .Kranju, kjer znaša 1,28 v finanč­ nem pokazatelju, v Ljubljani 1,02; v povprečju je vrednostni porast 1,10, če ne upoštevamo gradenj v Novem mestu. Če upoštevamo, da se je cena povišala od 4 do 6 %, bi torej bilo razvidno-, da se je -dvignila produktivnost za 5% leta 1957/58. -Se vedno pa je tu problem, kako obdržati kva­ lificirane delavce v gradbeništvu, ko imamo v in­ dustriji boljše pogoje. V naši republiki znašajo- pre­ jemki -delavca na uro v industriji: leta 1956 58,7, v letu 1957 70,4 in v letu 1958 71, medtem ko znašajo prejemki v gradbeništvu leta 1956 47,4, leta 1957 54,1 in leta 1958 57,8. Nekoliko nižja je razlika v plačah uslužbencev v industriji in -uslužbencev v gradbeništvu. Bruto- dobiček v podjetjih se je v raz­ merju na bruto produkt gibal v okraju Ljubljana od leta 1954, ko je znašal 15,2 °/o, v letu 1955 8,9 %> leta 1956 1,5 %, v letu 1957 cca 4 %, za leto 1958 pa še nimamo točnih podatkov, medtem ko- se je v republiškem merilu gibal o-d 16,1 v letu 1954, 8,2 °/o v letu 1955, 4,2 % v letu 1956, 6,7 °/o v letu 1957, za leto 1958 pa še nimamo podatkov. Vse to nam priča o zelo nizki stopnji akumulaitivnosti gradbeništva. Glede mehanične opremljenosti podjetij bi pri­ pomnili,, da je v letih 1945 do 1952 odpadlo na grad­ beništvo kot eno izmed panog gospodarstva po­ vprečno le 0,5 °/o tedanjih investicij, ki so se pove­ čale v razdobju od leta 1955 do 1957 oz. 1958 na 3 °/o. Odnosi razmerja med cenami osnovnih sred­ stev za delo in nizkimi plačami nekvalificiranih de­ lavcev, ki jih v glavnem zamenjuje mehanizacija, je ena izmed ovir za kar se da naglo mehanizacijo del, sag so hile plače gradbenih delavcev po višini doslej na predzadnjem mestu med raznimi pano­ gami v gospodarstvu, -prav nasprotno kakor v in­ dustrijsko bolj razvitih državah. Mehanična oprem­ ljenost naših podjetij, t. j. razmerje vrednosti me­ hanizacije nasproti bruto produktu enega leta. znaša v posameznih podjetjih LRS od 0,05 do 0,21, med­ tem ko znaša ta odstotek v državah z višjo- produk­ tivnostjo od 0,8 do 1,5. Tudi po pokazatelju vred­ nosti qsnovnilh sredstev, ki odpade na, enega zapo­ slenega v gradbenih podjetjih in znaša le 175.000.— dinarjev, je gradbeništvo na predzadnjem mestu v državi. Stopnja ekonomske zastarelosti opreme znaša 0,54 glede na sedanjo vrednost strojev. Stopnja iz­ koriščanja mehanizacije pa je spričo osnovnega dela le v eni izmeni, kar velja za večino- primerov, tudi nizka. Vse te značilnosti -dajejo sedanji ,gradbeni ope­ rativni značaj nerazvitih .proizvajalnih sil; zato zna­ ša vrednost gradbenih del brez obrtniških le 750.000.— din letno na -enega zaposlenega-. Meha­ nična opremljenost oziroma koeficient opremlje­ nosti je znašal v letu 1957 v LRS le 0,09. Komi­ sija, ki je zbrala podatfc-e o razvoju, stanju in per­ spektivah -gradbeništva v naši -državi, predlaga, n-aj bi na račun zaostalosti v to- pano-go gospodarstva investirali na leto 15 milijard dinarjev; tako bi se mehanična opremljenost gradbeništva toliko izbolj­ šala-, da bi bila le 2 -do 3-krat -manjša kakor v teh­ nično razvitih državah (v petih letih). -Po perspektivnem planu Ljudske republike Slo­ venije za čais o-d 1957 do 1961 bo- v -gradbeništvo investiranih 8,5 milijard, o-d tega 5,9 milijard za mehanizacijo — brez amortizacije in 2,6 milijard za druge investicije. V letu 1957 je že bilo investiranih 550 milijonov neto investicij, tako da ostane za leto 1958 do 1961 po 2 milijardi -dinarjev na leto; s temi investicijami bi se koeficient opremljenosti povzpel na 0,20 -do 0,25. Pri 25 °/o-ni lastni udeležbi in pla­ čevanju 3 % obresti -pri 10-letnem odplačevanju po­ sojila bi morala podjetja ustvariti za to- 4-krat 2 milijardno investicijo v letih 1958, 1959, 1960 in 1961, na leto o-d 500 do 900 milijonov lastnih sred­ stev, od 1959 do 1971, ki jih podjetja nimajo. Da bi -gradbena podjetja izboljšala svojo tehnično opremljenost, jim -bo morala pomagati skupnost. Gradbena podjetja -lahko dobijo zadostna sredstva, kil jih potrebujejo za .svoje investicije, le po enem izmed naslednjih predlogov: Lahko- jih oprostimo -plačevanja prispevka od dohodka -za -dobo 10 let — -decembrska uredba št. 817 Uradnega lista 48/58 odobrava že 50 °/o te vsote za vlaganje v sklad osnovnih in obratnih sredstev; ali naj povišajo cene za ca. 10 °/o, upošte­ vajoč povečanje produktivnosti; ali pa je treba omi­ liti .sedanje pogoje za najem investicijskih poisoj-il. Prav iz razlogov, ki sem j-ih navedel zgoraj, so bila večja -posojila nepopularna v letih 1956 in 1957. Po republiškem planu stanovanjske gradnje borno vlagali za gradnjo stanovatnj v razdobju 1957 do 1961 na leto od 8,1 do 9 milijard v družbenem gospodarskem sektorju in 7,0 -do 7,4 milijard na leto v zasebnem gospodarskem sektorju; pri tem upoštevamo, da živi v tem razdobju od 462.000 do 511.000 prebivalcev v 37 mestih in industrijskih krajih ter 1,093.000 do 1,135.000 prebivalcev na po­ deželju. -Na leto bomo- torej vlagali do- leta 1961 v gradnjo -stanovanj od 15,6 milijarde do 16,4 milijar­ de. Samo v okraju Ljubljana je po planu predvi­ deno, da (bodo- zgradili na leto .povprečno- 2.200 stanovanj. Glede storilnosti pri stanovanjski gradnji pa opažamo-, .da porabimo za eno stanovanje 3.000 do 6.000 ur, vštevši obrtniška- d-ela, medtem ko po­ trebujejo industrijsko razvitejše države le 2.000 do 3.000 ur. Lani sem v okviru angleške tehnične po­ moči imel m-ožnost spoznati probleme in načine, ki so jih uporabili v Angliji, -da so povečali produktiv­ nost pri- gradnji stanovanj. Ta problem so začeli tamkaj -študijsko, znanstveno obravnavati in pospe­ šeno reševati že pred 15 leti. Takoj po- vojni so po­ rabili za gradnjo enega stanovanja, bruto- površine 94,76 m2 povprečno 3.500 delovnih ur, v letu 1948 pa 3.080 -delovnih ur, medtem ko so v -letu 1950 po­ rabili 2.665 -delovnih ur, danes pa s posameznimi na»- čini že znižujejo potrebne delovne ure pod 2.000. -Pii analizi in študiju storilnosti -dela na sa­ mih gradbiščih so ravnali po direktni metodi. Od­ delek zavoda za raziskavo materiala, za študij in po­ večanje produktivnosti v Angliji je izvedel z ekipa­ mi podrobno- študijo o posameznih podjetjih oz. gradbiščih, hkrati pa so zajeli analitično produktiv­ nost -gradbišč, kjer je bilo v letu 1948 v gradnji skupaj 6,663 stanovanj in z -drugo- akcijo- v letu 1950 pri gradnji 5.000 stanovanj. V prvem in -drugem primeru so analizirali gradnjo stanovanj z bruto površino 94,76 m2 vštevši stopnišča. Pri izračunu produktivnosti so upoštevali pripravljalna -dela, vsa gradbena in vsa obrtniška dela; na obrtniška -dela je odpadlo ca-. 25 °/o delovnih ur od vseh porabljenih. Povprečno je bilo v gradnji na istem gradbišču v prvi ak-ciji 20 stanovanj, v drugi pa 26. Faktor sto­ rilnost je -b-i-l pri individualnem normiranju 1,10, pri koieiktivni normi na 20 °/o gradenj 1,05 in brez normiranega dela na 50 °/o gradenj 0,85. Pri analizi in študiju na samih gradbiščih so ugotovili tele kriterije — statistične, ki vplivajo na -storilnost: 1. število- stanovanj v gradnji- na istem gradbi­ šču — obsežnost pogodbe; 2. stimulativno plačevanje -delavcev; 3. kvaliteta nadzora; 4. organizacija -dela na gradbišču. -3STa gradbišču z do 80 stanovanji je bila sto­ rilnost večja približno za vsakih 10 stanovanj več za 2,5 °/o. Odstotek povečanja storilnosti pri gradnji desetih ali dvajsetih stanovanj je toil večji kot pri gradnji 70 ali 80 stanovanj. Če je 10 stano­ vanj več v -gradnji, je potrebno za eno- 2,5 °/o manj delovnih ur, prodajna cena je nižj-a za 1 #/o (če so plačni .stroški 32°/o od prodajne cene). Vsako iz­ plačilo presežka norme v vsoti 2 °/o od celotnih plač­ nih stroškov je privarčevalo 60 delovnih ur in pri­ neslo 1,6 °/oo čistega dobička. Norma in akordno delo sta znižali potrebne delovne ure za 15 °/o, pose-bno na večjih gradbiščih, -kjer je tudi nadziranje težje. Glede kvalitete nadzora ni bilo opaziti kake vzroč­ ne zveze med številom nadzornih organov, usluž­ bencev, delovodij ter porabo delovnih ur de-lav- ,eev. Normirano delo ni vplivalo na kvaliteto. Ko so na poskusnem gradbišču napravili podroben in natančen plan oziroma program dela, 'da bi lahko .žerjav maksimalno izkoristili:, so ugotovili, da so tudi pri zaključnih delih porabili manj delovnih ur, čeprav tedaj niso delali z žerjavom. Produktiv­ nost se je dvignila prav zaradi natančnega progra­ ma, projekta in organizacije, predvsem pa so zmanjšali število potrebnih delovnih ur pri konč­ nih delih.' Pri uporabi novih gradbeno konstrukcijskih metod gradnje so dosegli tele rezultate: a) za stanovanje 95 m2 bruto površine potre­ bujejo pri hiši iz eno-zmatega betona 2.120 delovnih ur ali 26 tednov; b) ko so za isto1 stanovanje uporabljali gipsaste plošče so potrebovali 1200 delovnih ur ali 4 tedne; c) z Reema-montožnimi ploščami etažne višine ■pa od 190 do 405 delovnih ur na gradbišču in 405 do 1090 delovnih ur v delavnici 'grad­ benih elementov, torej skupaj 595 do 1400 delovnih ur v odvisnosti od velikosti stano­ vanja, za primerjalno velikost 95 m2 pa 1200 delovnih ur. d) Pri gradnji z večjimi zidaki se zmanjšuje število delovnih ur, ki jih potrebujejo zi­ darji za svoje delo, proporcionalno’ od 600 na 300 delovnih ur, če se zidak poveča na 10-krarbni volumen normalnega. Ce je torej zidak volumensko 10-krat večji, je storil- tivnost zidarjev 2-fcrat večja. Glede izboljšanja organizacije dela v podjetjih pa bi pojasnili, da so že na beograjskem kongresu Društva inženirjev in tehnikov poudarili, kakega pomena so biroji za organizacijo dela ali za produk­ tivnost ali za pripravo dela, naj jih že imenujemo kakor koli. Važno je, da imamo v gospodarskih pod­ jetjih ljudi, ki se ne ukvarjajo neposredno z opera­ tivo’, ampak se posvečajo ižključno študiju za iz­ boljšanje organizacije, dajejo nasvete pri' uvajanju ukrepov, ki naj bi z njimi povečali proizvodnost. Važno' je tudi, da so to svetovalci in ne kritiki oz. sodniki, ker ibi se sicer utegnili zaostriti notranji odnosi v podjetjih. Prav takega pomena so različni biroji na okrajih, na združenjih ali na republiških zavodih. Mislim, da ni naloga tega poročila govoriti o vsebini njihovega dela. Domače in tuje izkušnje kjer podobni biroji že delajo, nam kažejo prese­ netljive rezultate. Predlagam današnji skupščini, da poudari, kolikega pomena je dosledno študijsko, znanstveno' obravnavanje problema, ki se tiče po­ večanja produktivnosti. Najbolj neugoden je po na­ vadi položaj v manjših gradbenih podjetjih, v sko­ raj vseh obratnih podjetjih in industriji gradbe­ nega materiala, kjer je tudi najmanj tehničnega kadra; včasih je opaziti tudi o-dpor proti nameščanju novih ljudi, zadovoljive ekonomske uspehe pa po­ večini dosegajo s cenami. Dejstvo' je, da predvidenega plana stanovanjske •izgradnje še ne dosegamo. To je ozko grlo1 našega gradbeništva in tudi inaišega standarda. Zdaj pa bi podal nekaj misli iz referata tovari­ ša Ru-p-reta in članov celjske sekcije o tem, kaj naj še spremenimo' oziroma uvedeno v organizaciji gradbenih podjetij za povečanje produktivnosti pri gradnji stanovanj: 1. podjetja naj imajo letni 'bruto produkt vsaj 2 do' 3 milijarde, ker le takšno podjetje lahko izvede interno’ organizacijo z maksimumom porasta produktivnosti. 2. nujna je groba specializacija podjetij, boljša izraba mehanizacij e ; 3. podjetja za' visoke .gradnje naj imajo vse obrate, ki so potrebni za dokončno- izdelavo stavbe za primere, ko zunanji pogodbeniki ne izpolnjujejo obveznosti; 4. specializirani obrati s specialno- opremo v podjetju so': a) 'gradbeni, in sicer , za zemeljska dela. za betoniranje lin betonske elemente, za te­ sarska dela, za odre in omete, prevoz ma>- teriala in za popravila strojev. b) obrtniški, in to mizarski in parketarski, so- Iboslikarski, kleparski, ključavničarski, steklarski, cementni izdelki terazo-, pe-čar- sfci itd.; c) instalacijski, in to vodovodni, elektro- instaiaicijslki in Centralna kurjava; d) proizvodnja materiala; in to gramoznica, betonarna:, kamnolom in izdelovanje blo­ kov. 5. Za sodobno opremo- vseh obratov je važna lahka mehanizacija, t. j. -ročni skreperj-i, pre­ vozni odri, stroji za strojno- ometanje, strojni gladilci 'betona itd. 6. Pri sodobni metodi organizacije je poleg specializacije potreben še sodoben sistem proizvodnje, tehnična priprava dela, plani­ ranje, sodobno urejanje kadrovskih vprašanj ter vzgoja kadrov. Za sistem proizvodnje v -ritmu oziroma- taktu je -značilen enakomeren ritmični potek, stalen sestav ljudi v delovni skupini, uporaba enalk-e opreme in inventarja, enake prodzv-edene količine v časovnem intervalu in enak obseg in enakomerno- -delo v ča­ sovnih intervalih. S pofcretnimi specialno opremljenimi delovnimi skupinami pa dosežemo industrijsko metodo orga­ nizacije gradbene proizvodnje. Tehnična priprava dela in planiranje zajemata obseg -dela, delovne metode glede na razpoložljiva sredstva in inventar, velikost in število -delovnih odsekov, -število delav­ cev, sestavo- skupin, tempo gradnje, načrte za orga­ niziranje -delovnih m-est, izračun, 'koliko strojev, opreme in materiala je potrebno po dinamiki, se­ stavo delovnih nalogov, proučitev organizacije ce­ lotnega gradbišča in proučitev pripravljalnih del. Pri kadrovskem vprašanju je treba gledati na razvoj specialistov, v smislu analitične ocene delovnih m-est, t. j. da je čim manj poklicnih delavcev in čim več delavcev na konkretnih spe- cialdairanih delovnih mestih. Piri -grobih . delih >naj bi se menjavali samo dve skupini, h j. zidarji in betonerci. , - - Ker je kadrovski problem v gradbeništvu bolj težaven kakor v katerikoli drugi panogi, isaj imamo tu največ opravka s fluktuacijo', ker je treba v gradbeništvu bolj kot kjerkoli menjavati delovna mesta in kraje, ker so delovni pogoji najbolj ne­ ugodni in podobno, je s stališča produktivnosti iz­ redno pomembno-, da sodobna gradbena podjetja organizirajo dobre kadrovske oddelke ter prouču­ jejo ta vprašanja na znanstveni podlagi. Za uspo­ sobitev specializiranih skupin je prikladna belgij­ ska metoda priučevanja, ki pomeni racionalizacijo vzgoje kadrov. Za ustalitev kadrov v gradbeništvu je važen način nagrajevanja. Ko razpravljamo o- sestavi ta­ rifnih pravilnikov, moramo predlagati, naj delavcem plačajo poleg dela v normi in akordu tudi vsak mesec premije za finančni uspeh enote v kateri delajo, t. j. za objekt ali sektor. Kakor kažejo dose­ danje izkušnje, je težavno- ustvariti tako1 imenovane leteče brigade, kajti čutiti je 'bilo-, da so- delavci proti teritorialnemu menjavanju delovnega mesta; imamo pa .tudi slabe izkušnje glede točnosti izplača! in podobno. Sistem proizvodnje v taktu potemtakem zahteva, da določimo delavcem teh skupin posebne dodatke. Zanimanje za takšno organizacijo, 'bomo dosegli z ustanovitvijo poskusnih gradbišč s statu­ som .poskusne proizvodnje. Pri vzgoji tehničnih kadrov je treba zlasti posvečati pozornost delovnim metodam, organizaciji poslovanja, delu v podjetju, metodam vodenja; s temi predmeti moramo ustrezno- dopolniti tudi šol­ ske programe. Šola nikakor ne sme zaostajati za prakso. Velikega pomena je seveda tudi kooperacija z industrijo- -gradbenih materialov. Urediti je treba sistem transporta opeke, posode, embalažne trakove, kot je to v Angliji, transport cementa, silose, doseči, da bodo- naši inštituti in ustanove sodelovali pri vseh vprašanjih, ki zadevajo povečanje produktiv­ nosti. Spričo- tega bi predlagal te-le sklepe: 1. -Organizacija DGIT mora v komunah ter svo­ jih oblastnih organih -delati na tem, -da bodo načela racionalizacije omogočili in podprli. 2. Organizacije DGIT se morajo zavzemali za napredno -gledanje še posebej zato, ker še mnogi gradbinci menijo, da v gradbeništvu ni moč ničesar spremeniti., da je proizvodnja lahko- še naprej obrtniška. 3. Društvo in člani naj. koMkor se da pomagajo inštitutom in združenju pri organizaciji študijskega d-ela za zJboljšanj-e organizacije dela in dajejo pred­ loge za standardizacijo, za uvajanje novih sistemov gradnje in podobno-. 4. Ker je tempo stanovanjske izgradnje zelo pomemben za zboljšanje družbenega standarda-, naj­ bolj zaostali pa so v gradbeništvu obrtniški obrati, morajo prispevati okoli 50 % vrednosti del pri grad­ nji stanovanj oziroma preko- 25% vseh -gradenj, sa-j moramo- kar se -da pomagati pri proučevanju, kako- bi povečali produktivnost teh obratov, ki so trenutno povečini brez tehničnih kadrov. 5. Še posebej se moramo -truditi, da pritegnemo v sodobno- gospodarsko- problematiko mlade -grad­ bince, dn bolj upoštevati njihove predloge in mne­ nja. Zato naj bi se -društva v prihodnje s tem vprašanjem še zlasti Ukvarjala in kar se da poma­ gala klubom mladih proizvajalcev. 6. Stanovanjska izgradnja zahteva določene skupne investicije ter najtesnejše sodelovanje med investitorji, projektanti, industrijo-, gradbenimi pod­ jetji ter vsema oblastnimi organi. Zatreti moramo individualistične tendence; za to pa ne zadostuje samo kooperacija, t. j. sodelovanje, temveč tudi trdni okvirni zakoni ter ekspeditivno- delovanje zveznih in republiških ustano-v za ustvaritev nujnih pogojev za industrializacijo- gradbene -proizvodnje. Industrijsko- -bolj razvite -države so že dosegle po­ vprečno za 100 % višjo- produktivnost pri gradnji stanovanj. C-e -bomo uvajali tuje izkušnje, znan­ stveno proučevali naše po-goje, odpravili značaj eko­ nomsko nerazvite panoge .gradbeništva, investirali v osnovna sredstva-, zboljšali plačilni sistem ter uvedli sodobno organizacijo dela v podjetjih in ustanovah -bomo lahko postopoma dosegli in pre­ segli tuje uspehe v povečanju pro-duktivnosti. Članek je povzet po referatu, ki ga je imel avtor na letnem občnem zboru Dru­ štva gradbenih inženirjev in tehnikov LR Slovenije 1959. I n ž . I v a n M a r e k : ITERACIJSKA METODA ZA RAČUN OKVIRNIH KONSTRUKCIJ Z ETAŽNIM POMIKOM - ■ V založbi E1 ekiroproj okta Ljubljana je izšla publikacija pod zgoraj navedenim .naslovom. Bro­ širana -publikacija obsega 67 strani in 5 tabel v cdMosti-lski tehniki. Izdelava je provrstna, s tiskano naslovno stranjo in knjigoveško obdelavo-, kar je skoro enakovredno tiskani knjigi. Vsebina knjige obravnava način statičnega rau čumanja skeletnih konstrukcij z -istočasnim upošte­ vanjem vpliva etažnih - pomikov. To vprašanje je nam statikom, dolgo -delalo v praksi težave.- Pro­ blem ni bil v teoretski rešitvi, ki je dana z Osten- fel-dovo deformacijsko metodo in Gaussovim elimi- ninanjem, ali iteriranjem po Takabei, temveč v načinu, ki bi nudil praktično in hitro postopno aproksimacijo'. Osebno sem vložil mnogo truda v vprašanje, pa se zdi, da moja rešitev, ki temelji na Grinterjevi zamisli povećavanja horizontalnih sil ter je objavljena v knjigi »Crossova metoda v letu 1948 ni izpolnila pričakovanj. Leta 1952 je objavil prof. Csonka iz Budimpešte v reviji La tech­ nique moderne — Construction išt. 3 svojo rešitev problema: On supeirponira na dano' konstrukcijo’ še dodatne specijalne pomike posameznih dvojnih etaž (imenovano distorsion), s čemer se postopek zelo poenostavi. Ti 'specialni pomiki se postopno' aproksi­ mirajo po analogiji Grossovega postopka. O tem vprašanju je napravil svojo doktorsko' tezo tudi prof. Baziljevič v Beogradu: njegova rešitev temelji na zamenjavi zaporedja konvergirajočih členov z ustreznim multiplikator jem. Do sličnih rešitev kot prof. Csonka v Budimpešti so prišli 'tudi prof. Naylor v Angliji, ing. Zayzeff v Franoiji, in ing. Warner v Zagrebu, ki pa je objavo nekoliko zamudil. Vsem navedenim postopkom in načinom se z izdajo pu­ blikacije kolege Mareka pridružuje nov postopek, kakršnega doslej še nisem zasledil v literaturi in čigar bistvo' je sledeče: Vsak pomik etaže, ki ga povzroči zasuk posa­ meznega vozlišča, se računsko izvede istočasno z zasukom vozlišča. Če se na primer vozlišče z oznako 0 zasuče za kot 1 pri nepomičnih etažah, bomo takoj dobili v stranskih podporah etaž dodatne horizon­ talne reakcije. Če te stranske podpore sprostimo (relaksiramo), ise bo izvršil pomik z dodatnimi mo­ menti v verifcalmih stičnih palicah opazovanega vozlišča in tudi v vseh njih vzporednih palicah etaže. Te momente zaradi pomika prištejemo k momentom zaradi zasuka opazovanega vozlišča. Skupni momenti nam tedaj določajo osnovne kon­ stante Marekovega postopka: reducirano togost palice vozlišča . . . tred prenos reduciranega momenta na drugi kraj palice . . . ß (ß ni enak 1/2) prenos reduciranega momenta na vzporedne palice etaže . . . y) (v predstavlja vpliv pomika1 etaže) S to osnovo se izvaja postopek postopne aprok­ simacije, tako kot smo ga vajeni iz metode Grossa, Csonke ali iKani-ja. Konvergiranje je sorazmerno hiitro, po dveh, kvečjemu treh relaksacijah snw> že na meji željene natančnosti. Končna kontrola vsote vseh voaliiščndh momentov in vsote etažnih momen­ tov odnosno etažnih prečnih sil je seveda potrebna. Marekov postopek se da brez .posebnih težav uporabiti tudi za ogrodja z vertikalno poimičnostjo, ali za skelete z obojestransko pomičnostjo'. Upošte­ vati se dajo tudi poševne lege posameznih palic. a b d Za najenostavnejši primer simetričnega dvoste- bmega ogradja (d) vodijo izvajanja Mareka do rezultatov, ki so identični s Csonkovdm 'postopkom in z rezultati prof. Pozzatti-ja (v knjigi Nuovi me­ todi di Calcolo della Scienza delle Costruzioni). Vsi glavni principi postopka so obrazloženi v brošuri že na prvi strani. Na nadaljnjih straneh slede teoretska izvajanja ter nastavitve enačb. Na straneh 22 do 25 je pojasnjen vrstni red računskega postopka, ki je dobro mehaniziran. Na nadaljnjih straneh slede posebni slučaji in primeri. Na kraju je dodanih 5 tabel, ki vsebujejo vse potrebne koefi­ ciente za nepravilne palice: za ojačenja s trikotnimi in parabodičnimi vutami, bodisi enostranskimi ali simetričnimi, ter za enostransko vzporedno'ojačen je. Publikacija predstavlja za našo znanost v kon­ struiranju napredek, ter bi bilo prav, če bi izšla tudi v drugih jezikih, da bi ibid postopek dostopen tudi inženirjem izven naših ožjih meja. Vsem ko­ legom statikom priporočam knjigo, ki jim bo kori­ stila v praksi. Ing. Svetko Lapajne, univ. prof. Publikaoija se dobi pri Elektroprojektu v Ljubljani za ceno 400 dinarjev. (Opomba uredništva) DIAGRAMI ZA STATIČNO RAČUNANJE OKROGLIH REZERVOARJEV I Z V L E Č K I Diagrammes pour le calcul statique de reservoirs cylindriques La tableau I contient -des diagrammes oil on peut tr-ouve-r toute-s lee domnees conce-rnant les forces internes (forces axiales, moments de flexion, forces transversales) po-ur un paroi cireulaire -encastre au radier du reservoir charge d’utn liquide jusqu’au herd superieur. Le tableau II contient des diagram­ mes dormant les grandeurs des forces internes dans le mem-e paroi pour le cas d’un-e rotation -du n-oeud au radier par quoi la rigidite du v-oile mince est don-nee. To-utes les forces internes so-nt portees en fonctiocn du terme H2 . , , (Hauteur du reservoir)2— ce qui est le rapport —---------------------------------- Rd Rayon x eppa-isseur du paroi Dans le cas -d-es reservoirs p-eu pr-o-fonds tons les diagrammes se ramifient -en deux branches: 1'u-ne est valable pour les reservoirs av-ec le b-ord superieur libre et 1’autr-e po-ur ceux avec le b-ord superieur appuye laterallement. Aux diagrammes un -article est ajo-ute -do-nt le contenu est le sui-vamit: Les bases theoratiques de calcul des reservoirs cylindriques av-ec derivation mathematiques. Explication detaillee des diagrammes. Consideration -sur un enca-strement elastique du pa-r-oi dans le -radier. Consideration de 1’influence de la dilatation transversale. Application des diagrammes aux reservoirs reotamgulaixes. Les formules pour la repartition des forces internes -dans un-e plaque circulaire encasitree. Tnois examples pratiques s-ont ajoutes. Le -but -des dia-grammes et d-e Tairticfe est de permettre un calcul -reiativement vite et simple des reservoirs cylindriques. La meth-ode devrait offrir des resultats qui senai-ent au plus pres d’une repartition probablement reelle -des forces internes. Diagramme für statische berechnung von zylindrischen behältern Blatt I -enthält Diagramme, die alle Angaben über innere Kräfte (Axialk-räfte, Biege-momante und Qu-erkräfte) für eine runde, v-olleiingespannte Behälterwan-d bei einer Flüssiigkeitsbela-stung bis zu-m oberen Rande, bieten. Blatt II enthält Dia­ gramme für -dieselbe Wand für den Fall einer Drehung des Knotenpunktes ab Boden, womit die Steifigkeit der Schale gegeben ist. Die Grössen der inneren Kräfte sind in der Abhängigkeit vom Ausdruck H2 Rd das- ist vom Verhältnis (Höhe deš Behälters)2 Radius x Wand-diake aufgetragen. Bei niedrigen Behältern spalten -sich die Dia­ gramme in zwei Zweige: der eine gilt für Behälter mit freiem oberen Rande, -der -andere für -solche mit seitlicher Stützung am -oberen Rande. Den Diagrammen ist ein Artikel beigefügt, dessen Inhalt ist folgender: Theoretische Grundlagen der statischen Bere­ chnung von zylindrischen Behältern samt mathema­ tischen Ableitungen-, Detailerklärung -der Diagramme. Betrachtung einer elastischen Einspannung der Behälterwan-d im Boden. Betrachtung -des Einflusses d-er Querdehunung. Anwendung der Diagramme an rechteckigen Behältern. Formeln für die Verteilung innerer Kräfte in einer volleimgespamnten kreisrunden ebenen Platte. Dem Artikel sind drei praktische Beispiele beigefügt. Der Zweck der Diagramme und des Artikels ist ein-e verhältnismässig schnelle und einfache sta­ tische Berechnung der zylindrischen Behälter zu ermöglichen. Diese Methode -soll Resultate, welche möglichst nahe einer wahrscheinlich tatsächlichen Verteilung -der inneren Kräfte wären, ergeben. Diagrams for cylindrical tank analysis Sheet I contains diagrams yielding -all data on internal forces (axial forces, bending moments and shear stresses) for a circular wall fixed on the bottom and loaded to the top with liquid. Sheet II contains diagrams for internal stress values in the same wall f-or the case of a bottom joint -rotation by which the shell stiffness is determined. All internal stresses are plotted against the ratio H2 . (Height of tank)2---- i. e . ----------------------------------- •Rd Radius x thickness of wall In the case of shallow tanks all diagrams ram-i- ficate in two branches: the first is valid for tanks having at the top of the wall a free edge and the second for such having a side supported top edge. To the diagrams a paper is added with the following contents: Theoretical basis of cy-lindrioal tank analysis with mathematical differentiation. Detailed -explication of diagrams. Consideration on elastic fixity of the wall cm the bottom. Consideration -on influence -of transverse strain. Application o-f diagrams to rectangular tanks. Formulae for the distributon of internal stress­ es in a fixed circular slab. Three illustrative problems are attached. The purpose of the diagrams and the paper is to permit a relatively quick and simple analysis of tanks. This method should give results which lie as near as possible to a probably rea-1 distribution of internal stresses. I. D iagram i za razpored notranjih sil v stenah okroglih rezervoarjev «=/ Vpliv zasuka (? = 1) v stiku z dnom 07 OB 0-9 1 4 5 6 7 ® INS 13 12 11 TO 09 oa 07 OB 0 5 04 03 >\ - rooo ' ’■n s * > \ VNv , V, J - K i •e cc s o '' I ►«•■j 0707 "v -k K, 7 r \ , IT KX 7T3 7 / i 4 ✓ 0325 A ’ - l" - ± - - - - — " f \ N S, \ S s——— V K3 »e“XX si/ * ? s , s . 0000 *4 > -v t č Id n T 2jL4 4 n =lS 'x rezervoarjev 4 \ iZ L 4 II. Diagram za razpored notranjih sil v stenah okroglih cp = - { 2 " K 0 ...........................K0 - e~KXcos( k x * f ) M * f

c r - - pe fu> d 2 P - - Po ^ f "CX’ = Po f m e © © Per je p enak p0 fcx> dobimo ■. fh) - e*j f(>c) če je f(x) = Aelcx’s/n(cc+x:x)-r ße '̂ sw f/l+tcx) in f ‘h ) = - hic^Ae^sinfa-hiač) + Be Kxsin (ß-ncxjJ dobimo ("m = - ftjć> 1.316K = m © © Sled i : cT- - H § £ [ '1 + j (+ ^ e ‘cx'sin(a.+icx.)+ Be'^smfß+icic)] a if= ~ ß ^ [ j j+ fžK A e ^ s /n J iu - ii t icxj-ßKBeKlism(ß-ptcx)j b M = -P’w t D 6 ‘CXsos(a+KHj-Be*“cos(fS+icx)J c T= -R ,^jcD e c’cc°stx-t^ H czjeße'^osfß-~^+tcx)J d R,fK) - p, ß i e **sin(a+Kx)+ B f lc“sin(B+icx)J e © Praktični računski postopek terja, da v enačbe (4 od a do e) vstavimo robne pogoje, ki so za povsem v d-n-o vpeto steno tile: V točki 0 d = 0 in g? = 0 V t-očkii H M = 0 in q> = 0 p-ri nepodprtem rezervoarju, ali (5 = 0 pri okrepitvi z obročem. Z robnimi p-ogoji dobimo konstante: A, B, a in ß ; tako dobimo vse -elemente, ki so- potrebni, da izraču­ namo n-citranje sile v ostenju rezervoarja.. Grafični postopek Za gradbenega inženirja, ki ni vajen matema­ tičnih postopkov, pride v poštev še grafična metoda po-izkušanja: try and -error method. V dia­ gramu predpostavimo neko razdelilno funkcijo f(x), k njej konstruiramo momenitno- črto- in defor­ macijsko črto. To večkrat poskušamo, dokler ne do-bimo take razdelilne črte f(x), ki je podoib-na dobljeni deformaciji vertikalnega pasu, pri čemer so horioo-ntalne deformacije posameznih obročev za­ radi pi, po velikosti enake deformaciji vertikalnega pasu zaradi p=-p0f(x). Diagram notranjih sil okroglega rezervoarja Da se izognemo precej napornemu delu pri prvem matematičnem postopku kakor tudi pri drugem grafično-iteracijskem, je avtor članka pri­ pravil diagrame za razdelitev notranjih sil okroglih rezervoarjev, polno vpetih v dno. Ordinate so za enake iznose H3/Rd enake tar dajejo v odvisnosti količnika H2/Rd tele podatke: A. Obliko razdelilne funkcije f(x), ki je na­ nesena v podobni obliki nad pripadajoče zneske H7Rd. . B. Jakost maksimalnega horicontalnega pri­ tiska ph, ki je odločilen za dimenzionirainje obročne armature stene. Označen je tudi položaj, v katerem je ta maksimum. Odvisen je od višine rezervoarja, pri visokih rezervoarjih tudi od izraza ^Rd: X p max/H ln * p max/{ H C. Velikost momentov polne vpetosti vertikal­ nega pasa v dnu, v odvisnosti od izraza pa P d torej :-Mmax / P„.pa Položaj v katerem je infleksijska točka (M = 0) je prav tako odvisen od višine H, pri visokih rezer­ voarjih tudi od izraza ^Rd: km=0/h 'n x M=o/t/ed D. Velikost največjega pozitivnega upogibnega momenta kot del največjega negativnega upetost- nega momenta: + Mmax/—Mmax ter točka, ki se v njej pojavlja ta maksimum: X +■ MmaxJ P oziroma X+Mmaxj]/ ^ E. Velikost reakcije v dnu, ki j'e enaka prečni sili To stene v stiku z dnom. Pripravljajoč diagram, je avtor preračunal 15 značilnih primerov na računalo, dobljene rezul­ tate pa nanesel v crtež po logaritmičnih abscisah. Upoštevanje elastične vpetosti stene v dno Konstrukcija rezervoarja ne nudi vedno po­ gojev za polno vpetost stene v dnu, temveč se v vozlišču pojavljajo zasuki, ki lahko zmanjšajo ali tudi zvečajo stopnjo vpetosti. Vpliv zasuka v vozli­ šču bomo preračunavali po Crossovem postopku. Zato moramo poznati togost rezervoarjev« lupine, ki je določena z velikostjo momenta, potrebnega za zasuk velikosti 1. (Za navadne nosilce ali plošče znaša ta togost: 4 EJ/L piri polno vpetem kraju, 4 EJ/L pri tečajnem nasprotnem ležišču, 2.EJ/L pri simetričnem zasuku nasprotnega ležišča in 6 EJ/L pri istosimernem zasuku nasprotnega ležišča.) Mate­ matični izrazi, ki smo jih dobili pri spredaj navedeni dif erencialni enačbi, so tile: cf= - f t j j [ \e‘wsin(«.-ucic)+Be‘c,‘sin(ß+icx)j - P.jfp- K3 f = ~pa£pKt?[Ae °Waf£ 1 M = - R , ^ i [A e **co s(a .-n a c j-B e i:* c o s ( ß - n c x ) ] - - P 'j £ z K , © r=-p,-fč[A e t?+icic)+Be**a>s(ß+!-.+k:x) ] p - - Pe^Ae^sinfa+icicl + Be^sinlß+icx)] = p„ k3 J Ko vstavimo robne pogoje: na spodnjem kraju: <5 = 0 in 93 = 1 , ter na zgornjem robu: M = 0 in T = 0, oziroma M = 0 in (5 = 0, če je kraj podprt, dobimo izraze za A in B ter konkretne enačbe za vsa razmerja H2/Rd. Pri vseh visokih rezervoarjih od H2/Rd = °° do H2/Rd = 5'7 so vsi rezultati skoraj popolnoma enaki. V teh primerih znaša: d- 2 /cEJfk, - Vfk,= Y f if - E if Ki in Ki = l.oo zax, = o T-!l2 icEJfK2 = EfKz in K,, = am zax.=o EJfKs = EfK} in«i = 0.323 žad*-% p max 93 pojavlja v točki, ki je oddaljena cd vozlišča 0,598 ^Rd. .Diagrami za M, T pmax in d ter ep v odvisnosti od XX so v priloženi skirt narisani na dasini strani, za primere visokih vrednosti H2/Rd. (V teh primerih je konstanta A = 0 ter predstavljajo krivulje eno­ smerno dušeno nihanje). Diagrami na levi strani kažejo za nižja raz­ merja H2/Rd velikosti togosti (Kizax-o)> reakcijo^ v dnu (K2 za x=o) in največji pritisk pmax (K3 z>x-xPmM) Nad pripadajočimi izrazi H2/Rd so narisane tudi skice deformacijske linije. Ko statično preračunavamo rezervoar z elastič­ no vpetostjo, moramo upoštevati tudi vpliv zasuka na obodne sile v vodoravnih obročih rezervoarja. Upoštevanje vpliva piečne kontrakcije V diagramih nismo upoštevali vpliva prečne kontrakcije. Prečna kontrakcija prav nič ne vpliva na razteznost obročev, ker se lahko stena rezer­ voarja v vertikalni smeri poljubno dviga in v deformacijah ni omejena. Pač pa vpliva prečna kontrakcija na upogibnost vertikalnih pasov. Ker je zaključni obroč vezan okrog in okrog na enotni kot, se pojavljajo upogibni momenti tudi v obroču; zaradi le-teh ' se upogibnost vertikalnega pasu zmanjša v razmerju: 1/1 — //. V enačbah (4) dobimo večji J. 4icP = d(1ß2f S) in K-- i m * n la praktično obravnavanje bo naj preprosteje, če izberemo za produkt Pd neko nadomestno vrednost: W) nad = Pd faktor povečanja znaša za (d — i/s. ----- ' ■/_ M 1J s [ t l 3. primer-. Cetverokotni rezervoar .• dolžina stranic med osmi znaša .̂20m in 5.1*0m, višina +00m. Dno je debelejše, 'tako da lahko računamo s popolno vpetostjo v stiku sten z dnom. Če bi imeli na obe stranici enak pritisk na horizontalne pasove, b/ vpetost v vogalih četverokotnika računah po zakonu zaključenega okvira ■. Vpetostni moment-, g p + Lč = o - -20 + 5L,0> = 2 0 0 o r Y L* + Le 1 +20 + 5 + 0 1 5 . 1 * 0 Stopnja vpetosti krajše stranice: a, = = & £3*.„,m3e. stopnja vpetosfida/jše stranice: