Posaffl(>»ia številka 30 vinarjev. Štev. 208. i, f srtilo. dne fi. septembra »»m m ILV1. es Velja po pofitl: s ■a oelo leto aaprsj .. & 50- -ca eo masee „ , , „ 4.50 h Nemčijo oeloletno . „ S5- -■■ ostalo Inozemstvo. „ 80 - V Ljubljani aa dom le oelo leto oaprej.. K 48 — ia en meseo „ ., K i«— V »pravi grtleman metefino „ 3*50 es Sobotna Izdaja: =• Se oelo leto.....K 10 — ■e Hemčljo oeloletno. „ 12-— bi ostalo Inozemstvo. „ 15 — Inseratls Enostolpna petitri ata (S9 run Uroka in 3 mm vlioka ali aje prostor) aa enkrat .... po BO t sa dra- la večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih prlmerer popual po (iotiovorn. Ob sobotah dvojni t»rtL s==~ Poslano: s—-g Enostolpna petitvrsla K 1 lsh\ta vsak dan Uvzr.mSI nedelje In prnanike ob 3. nrl pop. Redna letna prlloqn vozil re« WW Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Stev. 6/iil Rokopisi se ue vračajo; nelranktrana pisma; se ne ibb sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 50. = Oprr.mlštvo |e v Kopitarjevi nllol 6t. 8. — Raftnn poSIne Uiantlnioo avstrijske it. 24.707, ograke 26.511, bosn.-haro. žt. 7i63. — Upravnlškooa telefona St, 50. Zborovanje odsekov. PROSVETNI ODSEK. Predsednik prof. dr. I. Graf en-a u e r. Zapisnikar prof. dr. I. S a m s a. Prvi poročevalec prof. dr. J. P u n t a r poroča o reorganizaciji S. K. S. Z.: t .1. V izobraževalnih društvih treba pričeti s sistematičnim poukom o vseh sedaj perečih vprašanjih; zlasti je treba to 1 stališča novega državnega reda, ki se obeta v prerojeni Evropi. Zlasti tri panoge je treba obdelati: ezhodno versko vprašanje, gospodarske probleme sedanjosti in napovedujoče se bodoče ter socialno vprašanje r. ozirom na ideje, ki jih je izzvala svetovna vojska. II. Predavanja naj bodo zasnovana fako, da tvorijo nekak toča j. Vpeljati je treba razgovore o vseh perečih vprašanjih. Kjer je mogoče, naj se vrši »ljudsko vseučilišče« v malem ves zimski čas. III. Ljubljana bodi matica za vse izobraževalno delo. Ljubljanska prosvetna društva naj se tako tesno združijo, da za-dobe značaj »ljudskega vseučilišča«. Iz Ljubljane izhajaj potem pobuda za vse izobraževalno delo po domovini. IV. V Ljubljani moramo dobiti vzorno urejeno osrednjo pisarno S. K. S. Z., ki naj jo vodi poseben akademično izobražen mož s trdno zajamčeno eksistenco, ki mu bo omogočala posvetiti vse svoje moči izključno organizaciji izobraževalnega dela. Glavnemu tajniku, voditelju osrednje pisarne, treba dati r.a razpolago dovolj sredstev, da se izobrazi na tujem za svojo kulturno službo. V. Tehnični svet naj podpira glavnega tajnika pri organizatornem delu. Sestoji naj iz posebnih, pra. v ta namen določenih odposlancev S. K. S. Z., ki naj po okrožjih vodijo izobraževalno delo poedinih društev. Tehnični svet naj posreduje osebni stik s poedinimi društvi. VI. Strokovni svet naj vsako leto izdela za tekočo izobraževalno dobo primeren načrt, zlasti naj opozarja na vprašanja, ki jih treba obdelavati v društvih. Skrbeti mora za predavatelje in tudi za primerno snov, če zahteva katero izobraževalno društvo predavanje. Organizira se lahko po posebnih odsekih. VII. Finančni svet naj ima skrb, da dobi S. K. S. Z. svoj izobraževalni fond, naj urejuje stalne in izredne dohodke, sploh razmišlja, kako naj bi se dala naši izobraževalni organizaciji trdna finančna podlaga. VIII. Našo S. K. S. Z. moramo izpopolniti v Prosvetno matico. V ta namen treba z vso močjo skrbeti, da čimprej dobimo vzorno urejeno poslopje, ki bo služilo »ljudskemu vseučilišču«, naši višji ljudski šoli. IX. S. K. S. Z. mora imeti svoje glasilo, izdajati mora brošure, letake itd. Urednik mora biti glavni tajnik. Debata: Dr. Lavrenčič: Vojska je naš stari program potrdila, treba ga je izpeljati. Zato naj se ustanove krajevni pododbori S. K. S. Z., da se delo decentralizira in delokrog S. K, S. Z. razširi. — Prof. dr. J. Debevec opozarja, da se pripravlja tudi učiteljstvo na izobraževalno delo, zato bo treba z njim stopiti v stik. Kakor je svoj čas Slomšek v svoji knjigi Blaže in Ncžica« seznanil ljudstvo z vsemi važnimi vprašanji, tako je to tudi se--laj potrebno. — Dr. I. Sam s a: Izdaja naj se znanstveno poljudno pisar* knjižice o vseh važnih vprašanjih sedr- 'i po zgledu Volksverein. — K- I!;.:n- 15;% Za vec: Zlasti je taka knjižica potrebna o Jugoslaviji. — Župnik Bajec povdarja potrebo take brošure zlasti zato, da se ovrže-jo laži nemških listov o Jugoslaviji, češ, da bodo strašni davki itd. Drugi referent župnik F. S. F i n -ž g a r poroča o ljudski dramatiki po naših izobraževalnih društvih. Naša izobraževalna društva morajo gojiti dramatsko umetnost. To zahteva že človeška narava; vsa igra otrok je v bistvu dramatika. Ljudstvo potrebuje zabave, oddiha. S popoldansko predstavo zaposlimo ljudstvo in ga obvarujemo slabe zabave in tako preprečimo mnogo zla. Igre pa so tudi izborno izobraževalno sredstvo. Igralci se nauče pravilnega, lepega govora, kretenj in se urijo v javnem nastopu. Zato naj ima vsaka ljudska igra moralno jedro, tudi če jo včasih uprizorimo samo v ta namen, da uči. Kakšne igre uprizarjajmo? Pri vsaki igri bodi iluzija vedno popolna. Resne igre z versko vsebino naj se igrajo brez napake, da se ohrani resnost. Na malih odrih to ni vedno mogoče. Zato naj bodo naše igre narodne, ljudstvo naj vidi na odru svoje vzore in boje, svoje lastno življenje. Imamo mnogo lepih iger, a treba jih jc prirediti, zlasti črtati predolge monologe. Glede mešanih vlog sc držimo škofijskega navodila. Igre naj se ne prirejajo prepogosto. Resolucije: 1. S. K. S. Z. naj skrbi, da se stari repertoar ljudskih iger popravi in da se nabavi nov dober repertoar. 2. S. K. S. Z. naj stopi v stik z vodstvom giedaliikega konsorcija in naj se z njim pogodi, da se v popoldanskih predstavah prirejajo ljudske igre, ki naj bi bile šola za naše podeželne igralce. 3. V ta namen naj se ustanovi v S. K. S. Z. poseben dramatičen odsek. Kanonik dr. Fr. Kimovec poroča o ljudskem petju in ljudski glasbi. Petje in glasba je pojav narodne kulture, to vidimo 1 zlasti pri Čehih. Kakšen vpliv ima petje ! ra človeško dušo, je pokazal mamljiv en-tuziazem, ki sc je z elementarno silo pojavil. ko se je nedavno pela Prešernova »Zdravica« pri koncertu Glasbene Matice v Unionu. Zato naj se: 1. Glasbeno delovanje naših izobraževalnih društev poživi in organizira. V ta namen naj se po društvih napravijo posebni glasbeni oziroma ; pevski odseki z lastnim odborom, načelnikom, z delavnimi in podpornimi udi. Vodju naj se določi primerna nagrada; z izleti, s konkurenčnimi sestanki pevskih zborov in godb naj se podžiga vnema za petje in glasbo. 2. V Ljubljani naj se ustanovi velik zgleden pevski zbor, odkoder naj bi sc kot iz vrelca iztekala pobuda na vse strani. 3. S. K. S. Z. naj skrbi, da dobe naši zbori dovolj dobrih, toda lahkih popularnih sklad. 4. Priredi naj se, takoj ko bo mogoče, kurz, za pevovodje s posebnim oddelkom za. voditelje naših godb. NARODNO GOSPODARSKI ODSEK. Poroča dr. Jakob M o h o r i č o na-rodno-gospodarskem položaju: Žc sedaj skušajo države urediti svoje gospodarstvo za po vojski. Anglija jc vpeljala carine. Skušala bo gotovo pridobiti za to druge zavezniške države. Vpeljala jc tudi razna državna podjetja. Tudi pri nas hočejo to posnemati. Država je nastopila dvojno pot. Združila je industrijo. Podpirala je že obstoječa podjetja, drugače jim je pustila prosto roko, na cene ni vplivala. Drugače glede kmečkega stanu. Vpe-; Ijala je razmere kakor za dobe absoluti-I zma, ko so mislili, da more in sme voditi kmetijstvo le vlada. Sedaj ga je popolnoma izročila na milost in nemilost birokrafi-zmu. Višek je dosegla ta nesmiselna vpe-J Ijava v raznih častnikih za obdelovanje. Proti takemu početju se je rodil odpor. I Narodi sc hočejo tudi v tem oziru osamo-j svojiti. Kako potrebno jc to, se razvidi ra-| vno pri aprovizaciji. Država v tem oziru ni pravična ne stanovsko, ne narodno. Ljudstvo samo bo uredilo vse bolj nn demokratični podlagi. Drugo vprašanje, kako spraviti v tir Država že nnmiguje po časopisih, da bo treba oddati premoženje. Pri nas je inventarja malo, papirja dosti. Če v takem položaju pridemo v sa- i mostojnost, se nam ne obeta dobro. Zato je treba poučiti posebno našega kmeta. Kmet je prišel v nov položaj. Preje je čutil vedno pomanjkanje denarja od kmetijske odveze sem. Sedaj je denarja obilica. Re-spekt pred denarjem jc kmeta zapeljal, da je odprodajal inventar. Resno ga je treba pred tem svariti. Kar ima denarja, naj ga naloži v inventar. Plača naj dolgove, posebno tujcem. Na drugi strani se je pa udal uživanju. Resno je treba svariti pred zapravljanjem. Denar naj naložc v inventar. Če bi denar ohranil sedanjo vrednost, bi ne zadosto-i val, da se zopet obnovi obrabljeni in izpadli inventar. Narodno-gospodarsko vprašanje bode rešil narod bolje, kakor pa država. Demokratična podlaga ga bode bolje izpeljala kak or veliki kapitalisti, ki so sami udeleženi pri tem. Gospodarski odsek našega N. S. se trudi, da narod tudi v narodnogospodarskem oziru postavi na lastne noge, — Stavi tozadevno resolucijo. Drugi poroča o trgovskih in obrtnih zadevah dr. France Jež: Pravijo, da ima naš narod precej trgovskega duha. Če je to res, je to dobro, posebno za bodočnost, za sedaj pa je naša naloga, da damo tej Zmožnosti našega naroda priliko in sredstva, da pride do temeljite trgovske izobrazbe. Ta mu bode v bodoče silno potrebna. Že danes je tudi naš kmet prisiljen, da gospodari vedno bolj s svinčnikom v roki. Mi stremimo za tem, da vso svojo zemljo preprežemo z raznimi zadrugami. V prihodnosti bodo posebne važnosti produkcijske in konsum-ne, prodajne in nabavne zadruge, tako za kmeta, kakor za obrtnika in delavca v mali ali domači obrti. Vse te zadruge potrebujejo za uspešno delovanje ne samo trgovsko izobraženih poslovodij, ampak zadružniki sami morajo imeti precejšnjo mero trgovskega znanja, če naj bodo z interesom pri zadrugi in skrbe, da ta dela po zdravih in uspešnih načelih. Pomisliti moramo nadalje, da si moramo po obmejnih deželah šele ustvariti svojo trgovino in obrt, ki je danes tam po večini v tujih rokah in vsled tega velikanska ovira in škoda za naš gospodarski, kulturni in politični razvoj. Sele zadnja leta, zlasti od deklaracije naprej smo se začeli zavedati, kaj se pravi, in še veliko bolj, kaj bi po-menjalo, da ima naše ljudstvo povsod svojo narodno trgovino in obrt. Naše oči gledajo že v bližnji bodočnosti pred našimi očmi vstati našo svobodno domovino Jugoslavijo in slepec bi bil, kdor bi ne spoznal trgovsko politične važnosti lege naše zemlje. Prav radi tega Nemci in Mažari tako nasprotujejo veliko bolj kakor svobodni Češki in Poljski svobodni Jugoslaviji, ker dobro vedo, da bo naša zemlja ob morju posredovala trgovino iz velikanskega dela osrednje Evrope v daljni svet in nazaj. Naša bodoča država je prag, čez katerega se bodo valile miljarde premoženja. Mi bomo stali na tem pragu in na eni strani sprejemali blago od cclega sveta in ga na drugi strani podajali zaledju, odkoder bomo zopet dvigali zaklade 1 zemlje in delo rok in ga ponujali svetu. Naš narod je poklican, da postane trgovec. Češki in poljski narod pričakujeta od ; nas, da bomo mi Jugoslovani za ta 30 mi-Ijonski narod obmorski trgovci in brodar-ji. Odpira sc nam Balkan, ostali narodi, naši sosedje, bodo hočeš nočeš navezani ra naše trgovstvo, obrt, plovbo in promet. Tako se našemu narodu odpirajo velike narodnogospodarske naloge. Če jim bo kos, bo cvetclo blagostanje in se bo utrdila politična moč bodoče Jugoslavije, če jim ne bo kos v polni meri, bo naša politična svoboda hirala. Stavi tozadevno resolucijo. KMETIJSKI r>">'5FK. Predseduje državni poslanec Demšar, zapisnikarjem sc izvoli nadrevizor Puše-njak. Število udclcžcmev 40. Poročevalec državni poslance P i š e k predava obširno o davkih, ki jih plačuje kmet. Uvodoma omeni, da ga jc za to delo - iprosil že pokojni dr V- 1 M «.o ic 1 kaVo pomanjkljiva je v ten; oziru naša izobrazba. Govornik poda najprej splošen pregled davkov in se peča nato podrobno z davki, ki jih plačuje kmet: zemljiški davek, osebno-dohodninski davek rarnc vrste indirektnih davkov. Našteva slučaje, v katerih je mogoče doseči davčno oprostitev. O temeljitem predavanju zamore-mo reči samo to, kar je na;;!asil g. generalni ravnatelj Kmetijske družbe c. svetnik ftre v debati: To predavanje naj se natisne in razširi tako, da ga bo imel v roki vsak kmet. G. poslanec je bil tudi tako prijazen, da nam je dal predavanje na razpolago za natis. Priobčimo je v ce-loti. Za danes omenimo saino eno stvar iz predavanja. Nemci se sklicujejo na to, da plačujejo največ davkov v držav-. Kdor pa stvari gre le malo do dna, vidi, kako plitva, neresnična je ta trditev. Gotovo plačajo nemški tovarnarji mnogo davka — a ta d avek prevale do zadnjega vinarja na konsumente. Nemccv je v državi okrogle tretjina, Slovanov pa okroglo dve tretjini prebivalstva. Ti dve frcljini večinoma kmetskega prebivalstva pokupita go'.ovo več industrijskih izdelkov, kot ostala tretjina Nemcev, torej plačata tuch več davka, ki odpade na industrijo. Indirektni davek (na sladkor, sol, tobak, žito, meso itd.) znaša veliko več kot direktni (od hiš, zemljišč itd.) Tega davka, ki zadene slehernega posameznika, plačata dve tretjini Slovanov tudi več kot ena tretjina Nemcem. Res je, osebnodohodninskega davka, ki ga plačujejo visoki uradniki, plačajo Nemci žalibog več kot Siovani. A mi smo pripravljeni v tem oziru menjati z njimi,, Naj dajo nam tista dobro plačana mesta in mi bomo z veseljem plačevali večji osebno-dohodninski davek. Kot nastopni govornik je govoril g. župan Brodar o k m e t s k i izobrazbi. Zanimivo predavanje je bilo vzeto iz prakse, je temeljilo na večletnih osebnih izkušnjah predavateljevih; to se je poznalo vsakemu stavku. Štiri točke je navedel, kjer naj se dela za kmetsko izobrazbo. 1. Vrše naj se še bolj kot dosedaj predavanja o kmetijstvu, in to zlasti po deželi, ob času, ko kmet nima preveč dela. 2. Istotako naj se vrše kmetijski tečaji, da se poskrbi za temeljitejši pouk dotičnih, ki se zanimajo. 3. Predrugači naj se pouk v ljudski šoli. Ponavljalna šola naj bo strokovna šola za kmetijstvo. Tam naj sc seznani kmetski mladenič z rabo umetnih gnojil, 7. važnostjo preureditve hlevov itd. 4. Poskrbi naj se ne samo za teoretični pouk kmetskega ljudstva, ampak ra-cionelno kmetovanje naj se kaže ljudem na zgledih. Dajo naj se nagrade za napravo vzornih hlevov in svinjakov, za preizkušanje umetnih gnojil itcL Predavatelj se je sam prepričal, kako fo vpliva na ljudi. Z raciocelnim kmetovanjem je v desetih letih število živine podvojil. Na posestvu, ki je pred desetimi leti preredilo s slamo polovično števila! živine, se preživi sedaj dvojna množina trt slama se deloma lahko rabi za steljo. Pri nas sc da stanje goveje živine podvojiti* množina prešičev potrojiti. K debati se je oglasil g. generalni rav* natelj Pire in povedal nekaj vsega upošte-« vanja vrednih misli. Pri nas se predavat veliko; govornik je predaval gotovo že nacf 2000krat in sc je zlasti prepričal o ent stvari: kmetje nimajo potrebne prediz-obrazbe. Skoro vsak pojm je treba tolmačiti, Kje leži vzrok? V naši ljudski Soli, ki v tem oziru ne stori ničesar. In tudi ne more storiti I Kje naj vzame učitelj potrebno izobrazbo, ko mu učiteljišče n« nudi tozadevno ničesar? Neobhodno potrebne so pri nas obvezne nadaljevalne šole za bodoče gospodarje in gospodinje na kmetih. Kako naj jih pa vodi učitelj, oziroma učiteljica, ko sami niso na tem polju doma?! Govorniku je znan slučaj, da je učiteljica kuhala celo kavo, ker ni vedela, da jo je treba mleti. Tu tiči vir zla! Ni resnična trdi!ev. da je naš kmet starokopiten. Čc vidi kje kaj res pametnega, hitro posnema, V Podhomu n. pr. ni niti ene hiše, ki bi nc imela hleva pravilno urejenega. Da so no"! ljudje dobro kmetovali, J« dokaa ckfc stvo, da jc šla skozi naše kraj« nemška armada, da smo imeli do pol milijona lastne armade nastanjene za več ali manje časa po naših deželah, a smo to vzdržali. Govornik posebno opozarja na krivico, ki se kmetu godi pri odmeri osebno - dohodninskega davit a. Če kmet proda govedo, ki bi ga najraje in z lahkoto redil doma, da tako njegovo posestvo peša, se izkupiček ne more šteti v čisti donos posestva, ampak kmet proda s tem svoj kapital, ki si ga bo moral nabaviti nazaj. Če tovarnar proda stroje, to tudi ni dobiček, prav kot če si kdo proda lastno suknjo. Kmet bi svoje dohodke in stroške navedel veliko laže in pravilneje, če bi imel vpdjano knjigovodstvo, vsaj v preprostem obsegu. , Učimo sebe, učimo kmete, pa se naša produkcija da podvojiti in potrojiti in v Jugoslaviji bo cvetelo blagostanje. G. ravnatelj Pire je govoril zboroval-eem iz srca in povedal toliko, da so ostali 'govorniki se omejili lahko samo na kratke pripombe. G. župnik Baje naglaša še enkrat potrebo reorganizacije pouka na ljudskih šolah. — G. svetnik T e x t e r zavrača krivične očitke, ki jih vale seda) na kmeta. — G. župnik P r a v h a r predlaga, nai se preosnuje koledar Mohorjeve družbe v tem smislu, da bi tvoril kmetov Knjigovodski zapisnik. Kmetu je treba dati navodilo za knjigovodstvo kar v roke, in sadovi ne bodo izostali. — G. poslanec & k u 1 j opozarja na nerednosti, ki se dogajajo pri'odmeri osebne dohodnine, in na potrebo, da se kmetje oskrbe z usnjem. Ker le g. poslanec H1 a d n i k , ki je bil določen tudi za poročevalca, moral oditi baš to noč na Dunaj v zbornico, prebere nadrevizor g. Pušenjak n,egove resolucije, ki se sprejmejo in deloma razširijo. Glase se: 1. Vojakom posestnikom nai dovoli vojaška oblast trajen dopust proti temu, da se zavežejo, gotovo množino poljskih pridelkov oddati za splošno prehrano 2. Kmetijsko ministrstvo naj preskrbi kmetovalcem zadostno umetnih gnojil, da ne bode zemlja opešala in pridelki še bol) PiČli3, Kmetovalcem naj dajo zadostno množino petroleja na razpolago, da zamo-rejo opravljati tudi zvečer svoja dela, kajti dan je za opravljanje tako mnogih del prekratek. . 4. Malih kmečkih mlinov naj vlada ne zapre, s tem bi uničila gospodarsko mlinarje, se odrekla davščini, ki jo kot obrtniki plačujejo in silno otežila gospodarstvo kmetovalcem, ki bi morali dostikrat 4 ure in še več nositi ali voziti svoje žito v mlin in hoditi zopet po moko. S tem bi se po-tratilo silno veliko časa in vozne živine, katere že tako primanjkuje, nepotrebno rabilo. 5. Vlada naj skrbi, da se preskrbi zadostno množino cepiva proti rdečici, da ne bodo kmetovalci imeli v prihodnje tako ogromno škodo vsled poginulih prašičev, kar tudi splošni prehrani grozno škoduje. 6. Kmetovalci, ki oddajajo svoje pre-divo centrali za predivo ali volno centrali za volno, naj dobe primerno količino platna in sukanca oziroma blaga za obleko. Isto velja pri oddaji kož goveje živine. Oskrbi naj se jim tudi materijal za napravo in popravo kmetijskega orodja. 7. Rekvizicija živine v slovenskih deželah naj se ustavi, ker so iste itak oddale že več kot druge dežele in ker je nevarnost, da propade kmetijstvo, ako se še zniža sedanje neznatno število živine. 8. Pod nobenim pogojem naj se ne dovoli zvišanje zemljiškega davka. 9. Današnja ljudska šola na kmetih ne odgovarja svojemu namenu. Osnovne pojme o riicicnelnem kmetijstvu mora dobiti otrok v ljudski šoli, ker samo v tem slučaju bodo imela kmetijska predavanja popoln uspeh. Vpelje naj se obvezna nadaljevalna šola za kmetske fante v svrho izobrazbe v kmetijskem gospodarstvu in za kmetska dekleta za izobrazbo v gospodinjstvu. V'ta namen je treba temeljito reorganizirati pouk na učiteljiščih in vzgojo bodočih učiteljev in učiteljic. ODSEK ZA OBNOVITEV GORIŠKE. Predseduje msgr. dr. J, L i č a n. 1. Prvi poročevalec prof. B. Remec obrazloži pomožno akcijo ki se je zasnovala na Kranjskem za obnovo Goriške. Navaja, da se je ta akcija razdelila na tri panoge in oddelke: a) Kmetijsko-gospodarski oddelek za pridobivanie kmetijskega, gospodinjskega in pohištvenega orodja. b) Oddelek za obrtno in industrijsko obnovo. Ta oddelek je zadobil s tem, da se je osnovni v zadrugo z omejeno zavezo: •Obrtna centrala za obnovitev Primorske,« juridično obliko. Centrala že oosluje in bo največjega pomena za tehnično obnovo Primorske, za slov. in zlasti za goriške obrtnike. c) Financijelni oddelek, ki se bo v naikrajš em času zvaril v »C e n t r a 1 n o banko za obnovo Goriške« s približno 5 miljoni ustanovne glavnice. Njen namen bo brez kupčijskih dobičkov skrbeti za ohranitev zemlje Gorjčanom ter tvoriti ozadje goriškim denarnim organizacijam. 2. Drugi poročevalec msgr, dr. L i £ a n poroča o gospodarski obnovitvi GoriS-k e, opozarja na nezaupanje Goričanov nasproti vladnim pomožnim akcijam, na nedostatke, ki nastajajo vsled pomanjkanja primerno izučenega osobja za posredovanje pri raznih prošnjah, na nedostajanje domačih obrtnikov in primernega tehničnega orodja. Ob kulturni obnovitvi Goriške bi bilo največjo paznoet obračati na ljubezen goriškega ljudstva do domače zemlje, ki bi jo bilo poglobiti, pospeševati možnjo proti izseljevanju, dati možnost doma za izobrazbo v strokovnih šolah, okrepiti vrline goriškega ljudstva, zlasti v verskem oziru in vzbujati potrtemu ljudstvu veselje do dela. V spomin na vojsko naj bi se vpeljale društvene kronike, ki bi jih bilo spisati takoj. 3. poročevalec župan A. R e j e c iz šebrelj poroča o strašnem pomanjkanju ljudstva zlasti v tolminski in kanalski dolini. Želi, da bi bilo oprostiti posestnike, ker sedaj ni varno ne blago ne oseba. Uvedle naj bi se poljske straže. Mnogo izgube časa in dela povzroča pomanjkanje vozil. Izda naj se čim prej goriški stavbni red. Za mladino, ki 3 leta ni obiskovala šol, naj se otvorijo šole, posebno pa tečaji z večernim poukom za mladino, ki je pred 3 leti skončala 10 ali 11 leto in potem ni prišla več do pouka. Poslovati naj začno posojilnice čim prej, tudi tam, kjer so se vršili boji, ker je le tako mogoče obvarovati ljudstvo občutne škode. Debate so se udeležili gg.: J. K o p a č, dr. M. Lavrečič, dr. K o b a 1. Končno so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Naj da vlada dovolj hrane, da ne bo ljudstvo lakote umiralo, kakor sedaj, ker mnogo občin že več mescev ni dobilo niti trohe živil. Ker ni mleka, naj se dodeli večja množina sladkorja. 2. Oproste naj se obrtniki ter posestniki in edini sinovi posestnikov vojaške službe v svrho poprave svojih domov. 3. Priskrbi naj se od strani vlade potrebni stavbni materijal in potrebna prevozna sredstva za aprovizacijo in dovoz stavbnega materijala na lice mesta. 4. Dežela naj se oprosti vsake rekvi-zicije že itak malenkostnih in pičlih pridelkov. 5. Prebivalstvo Goriške naj se potom svojih zadrug obrača glede orodja, kmetijskega in gospodinjskega, na Zadružno zvezo v Gorici, ki po možnosti posreduje dobavo. 6. Oskrbi naj se potom časopisja in društev potrebni pouk ljudstvu o ugodnostih ki jih daje vlada za obnovitev Goriške (odškodnine za obnovo, Vojno-kreditni zavod). 7. Obrtno centralo za obnovitev Primorske je popularizirati s poukom ter priporočati obrtnikom, zlasti pa posojilnicam in drugim gospodarskim organizacijam pristop k temu podjetju. 8. V moralično podporo naj se izven Goriške prirejajo predavanja, če mogoče s skioptičnimi slikami o vojnem razdejanju. 9. Ljudstvo, ki se je iz težkoč prehrane učilo ceniti domačo grudo, naj se poglobi v tej ljubezni. Skrbimo, da se mu poda možnost napredka v kmetijstvu in gospodarstvu. 10. Begunstvo je ljudstvu omrzilo tujino. Delajmo na podlagi tega čuta proti izseljevanju, da ohranimo doma potrebne delavne sile, ki so vir blagostanja. 11. Vojska je privlačno silo mest zni-' žala in rodila stremljenje po deželi. Naj ta okolnost uči vse sloje spoštovati kmetski stan. Preskrbimo zlasti ženstvu priliko, da se doma usposobi za razne poklice, zlasti za. gospodinjstvo. 12. Tujina je ljudstvu odprla spoznanje lastnih napak in vrlin; naj se po vojski izrujejo napake in poglobe vrline. Goji naj! se higijena in čistost. 13. Za Istro naj se otvorijo tečaji za analfabete ter sploh podučni tečaji. 14. Za potomstvo ohranimo spomin na težke vojne dni v društvenih kronikah. 15. Iz bratske ljubezni naj se čuvajo sosednje Goriške pred zahtevami pretiranih cen za potrebna živila in materijal. DELAVSKI ODSEK. Predsednik J. S. Z. dr. Mohorič otvori zborovanje in predlaga za predsednika poslanca Gostinčarja. Glavni referent dr. Mohorič poroča o delavskem položaju, potrebi krepke delavske organizacije, o sodelovanju delavcev pri vsem novem razvoju. Delavstvo tvori odličnejši faktor kot pa mrtvi kapital. Do pravega stališča mu more pomagati samopomoč. Delavska aprovizacija je urejena napačno. Trpi vsled svoje birokratične uve- dbe. Birokracija je ravnokar z razglasom pripoznala svojo nezmožnost v vprašanju aprovizacije. Delavstvo je krivično prizadeto. Razdelitev ni enakomerna. Državni uradniki so prejemali več. Železničarji in člani vojne zveze so aprovizionirani drugače kot pa ostalo delavstvo. Zahtevamo, da bo vsak delavec prejel toliko, da bo res mogel izhajati. Dra-konične odredbe proti nahrbtnikom delavstvu ravno ob času, ko bi zamoglo aprovi-zionirati se privatno, škodujejo. Delavstvo mora zbrati svoje sile, da bo zamoglo tudi napram državi uveljaviti svoje zahteve. Strokovna organizacija J. S. Z. mora pripravljati tla, da bo takoj, ko dobimo lastno državo, zamoglo delavstvo urediti svoje vrste povsod. Danes moramo vsaj tod, koder jc mogoče, uveljaviti delavsko organizacijo. Vsi faktorji naj store svojo dolžnost. Vsak delavec naj se organizira v J. S. Z. in to bi bil predmet prve resolucije. Dalje je treba biti paznim na delavsko morajo. Vračajo se mnogi iz Rusije. Nazori m praksa glede morale so lahko napačni. Treba bo zato skrbeti za vzgojo po načelih krščanske morale, Ob času prevratov, ko se lomijo politične forme, potrebuje delavstvo politične izobrazbe, političnega šolanja, Snuje se nov politični delavski list. Treba ga je tudi zato, da izpodrine nemške liste. Naše delavstvo je bilo ves čas važen političen faktor. Treba je, da ne zaostane. Danes je treba o pravem času pravih misli in jih uresničiti o pravem času. Ruskih razmer bi ne bilo, ko bi se to upoštevalo. Zato naj se sprejme tudi resolucija. — Delavstvo izraža potrebo po lastnem političnem glasilu, Pismo ne zadostuje. Treba je tudi žive besede. Uvedejo naj se delavski večeri. Debata zamore k uspehu veliko pomagati. Po možnosti naj se vrše delavski večeri vsak teden. Gospodarska organizacija delavstva naj se izvede. Povsod konsumna društva. Ta naj bodo zvezana med seboj. Zato naj resolucija povdari potrebo zbližanja vseh obstoječih konsumnih društev. Debata: Predsednik konsumnih društev K o c m u r ; Povsod naj se osnujejo konsumna društva, ki naj imajo svoje centrale, združene v eno skupno. — Jožef Markež iz Jesenic: Snujejo naj se samostojna delavska podjetja. — Glavni tajnik J. S. Z. Komlanec povdarja veliko nujnost, poskrbeti za delavsko gospodarsko stran. Na vseh važnih postajah naj se osnujejo skladišča. V ta namen naj bi se stopilo v stik s kmetijskimi društvi, kjer obstojajo. Kjer ne, naj se preskrbi za posebne ljudi, ki bi skrbeli za dobavo živil. Glede ovir od strani obstoječega prehranjevalnega ustroja bi se moralo dogovoriti s kompe-tentnimi faktorji. Skrbi naj se tudi za dobavo industrijskih izdelkov, da bo mogoča zamenjava. — G. Markež znova opozarja na potrebo lastnih delavskih podjetij- — Dr. Mohorič opozarja na hibe in dosedanja ponesrečenja. — Komlanec: Misel srednjega obrtnega stanu je edino prava. Vzrokov neuspehov ne izpustiti izpred oči, ali nobena nesreča nas ne sme odvrniti od potov do ideala. Za samostojnost je treba izobrazbe in velike krščanske morale. Začetkom bi se moralo vse voditi centralistično po sedanjem načinu konsumnih društev. — D. Mohorič: Razširimo sedaj zlasti konsumna društva. — Poslanec Gostinčar: Dobiti moramo tako stališče, kot ga imajo angleški delavci. Ti imajo v svojih rokah celo plovbo po morju. Iz dobičkov črpajo sredstva za delavske boje. Podlaga naši organizaciji mora biti promet s konsumnim blagom. Delavec bodi solastnik podjetij, je krščansko načelo. To je izvršljivo v zadružni organizaciji. Delavska zakonodaja je jako pomanjkljiva, naša država na četrtem mestu. V jugoslovanski državi moramo poskrbeti za dobro delavsko zakonodajo. Vse delavstvo brez razlike strank bi moralo skupno in sporazumno nastopati v boju za obstanek. Resolucije delavskega odseka. 1. Vsak slovenski delavec krščanskega prepričanja naj vstopi v Jugoslovansko strokovno zvezo. 2. V sedanjem času, ko se maje ves sedanji gospodarski in družabni red, povdarja slovensko delavstvo znova, da mora vsak zdrav družabni red stati na podlagi krščanske etike. 3. Osnuje naj se posebno demokratično delavsko glasilo. »Naša Moč« naj bo glasilo vseh naših nepolitičnih delavskih organizacij. 4. Vse večje delavske organizacije, zlasti skupine J. S. Z. naj prirejajo pozimi tedenske delavske večere o važnih stanovskih vprašanjih. 5. yse delavsko konsumno zadružništvo naj se kar najtesneje združi, da bo moglo uspešneje braniti delavske gospodarske koristi 6. Jugoslovanska kr^a:::ko socialna organizacija smatra za nujno in potrebno, , da v boju za zboljšanje gmotnega stanja delavstva nastopajo sporazumno vzajemno j vse delavske organizacije, j Predsednik Kocmur: Pazimo, da nas ; kdo izmed nasprotnikov ne ukane, kadaj j ho c as in potreba skupnega nastopa. . Poslanec Gostinčar še priporoči re. solucije m jih da na glasovanje. NARODNO-OBRAMBNI ODSEK je zboroval v torek opoldne v prostorih šentjakobske prosvete. Zborovanje je bilo zelo živahno, ker se je z vso gotovostjo pričakovalo, da se bo vršil občni zbor »Slovenske straže«, katerega ni bilo že pet let. Med zborovalci se ie splošno obsojalo nedelovanje »Slovenske straže«, o katere stanju se je obširno razpravljalo. iN a tem zborovanju se je poudarjalo, da j« narodno-obrambno delo v teh časih veliko boli potrebno kot kdaj poprej. Končno sta bili soglasno sprejeti sledeči resoluciji: 1. Načelstvo »Slovenske straže« s« poziva naj tekom enega mesca sklič« cbeni zbor. 2. Podružnico »Slovenske straže« s« pozivajo, naj skličejo svoje občne zbore Id prično z novim delovanjem. Občni Zbor S„ K. S. Zm . Dn®10- »eptembra popoldne ob treK zbor S kTT Z?m drrani vršil °bčni TJ .. S- Z- Navzočih je bilo nad 300 zastopnikov nsših društev, kar je za seda-nje razmere res veliko. Zborovanje j« olvoril in vodil podpredsednik profesor Iv! en,e ,V .svojem nagovoru se jo a I!S 7 b,ese^.am11 spominjal rajnega pred* sednika dr. Kreka, opisoval njcg^veli, kanske zasluge, požrtvovalnost in ne* umorno delo za Zvezo. Nato je podal poročilo o delovanh* f veze od zadnjega občnega zbora, ki s« je vršil 23. oktobra 1916 Bil je to zadnji občni zbor naše Zve*« pod Krekovim vodstvom, ki ji je predsedoval od leta 1900. naprej. Od zadnje*« 2 7 Ef^zbJ°ra ie reši,° P^dsedstvo S. K, , : ,\.43?5 dopisov,Iz važnejših predmetov, ki Jih je rešilo predsedstvo, omenjamo Dne 28. oktobra 1916 so se oozvala dru« stva K. b. Z., naj naznanjajo centrali sestavo svojih odborov ter občnih zborov, Dne 13. novembra 1916 se je pisalo po na-rocilu rajnega dr. Kreka pismo s strani predsedstva »Slovenski Straži«, v katerem se je izrazila želja, naj prične »Slovenska Mraza« delovati, Ker so pošla pravila, namenjena z« predložitev oblastem za ustanovitev aotrcbnim vojakom. Za okr.pčila ranjvrv'"- vojakom t<>r sirotam padlih vojakov iti v druge podobne cV,t-delne namene jo i. 'voval 300 kron; nadalje je pt'—, -v,d za Elizabet io konferenco pri sv. Petru 60 F.lizabetm stolni kor*te::nci 60 K, za venci ob smrti predsednika dr. Kreka 110 K, m sv. maše ob smrti predsednika dr. Kreka 19 K, bolni odi:-o t: '.' Kovačevi 10 K, notne stroške, v Prago 600 K, razni drugi stroški 75 K 20 vin. Gotovina v blagajni znaš". 1 K 43 naloženo v hranilnici 1000 K. Poročilom so sledila predavanja. Kot prvi je predaval dr. Jakob Mohorič o NARODNEM GOSPODARSTVU. Uvodoma je predavatelj omenil, da je bilo narodno gospodarstvo rajn. dr. Kreku prav posebno priljubljena tvarina. Potoval je okoli, učil se pri drugih narodih in na podlagi teh izkušenj dajal doma nauke. Vojska je silno škodila narodnfemu gospodarstvu. Države so same vzele v roke gospodarstvo. Anglija je na primer podr-žavila vso vojno industrijo. Države so povsod skušale zbuditi gospodarsko organi-zatorične sile, da bi ljudstvo lažje vzdržalo. Na nižje sloje se pri tem država ni ozirala in jih izročila birokraciji, ki ni nikjer na svojem mestu. Zato je vera v birokra-tično vodstvo gospodarstva povsod strta. Kmečki in delavski stan tvorita pri nas glavno silo naroda. Kakšne so gospodarske razmere našega kmeta? Pred vojsko ni bilo denarja, imeli pa smo polne hleve in druge stvari, po mestih so bile trgovine polne raznovrstnega blaga. Danes ima kmet dovolj denarja, pa prazne hleve, poslopja, ki se med vojsko niso popravljala, so v slabem stanu, trgovine so prazne in kmet si ne more kupiti niti obleke niti potrebnega orodja. V današnjih razmerah je nujno potrebno pri kmetu vzbujati smisel za pomnožitev inventarja, štediti je treba z blagom, z denarjem, nakupovati inventar, posebno poljedelske stroje. Nobene stvari naj kmet ne proda, če ni nujne potrebe. Po vojni čaka kmeta kreditna kriza, treba bo kupiti živino, orodje, stroje, popraviti poslopja itd. Kmete moramo na to pripravljati in zato so tozadevna predavanja po društvih nujno potrebna. Pri nas so se v zadnjem času poleg političnega dela pričele zbirati tudi gospodarske sile. Vse se pripravlja, da se za bodočo Jugoslavijo ustvari trdno gospodarstvo. Če bomo združili vse sile, če bomo neumorno delovali, nas čaka lepa bodočnost, kajti mi smo na pragu Balkana. Sprejete so bile na to sledeče resolucije: 1. Občni zbor S. K. S. Z. povdarja potrebo, da se po naših izobraževalnih društvih posveti posebna pozornost narodnogospodarski izobrazbi, da v sedanjih prevratnih časih ohranimo gospodarsko moč našega kmeta in delavca ter zasiguramo tudi za bodočnost demokratično ureditev narodnega gospodarstva po krščanskih načelih. 2. Izobraževalna društva naj povsod razlagajo nalogo in pomen obrti in trgovine v narodnem gospodarstvu. Povdarjajo naj posebno trgovsko politično važnost naše zemlje in morja z ozirom na bodočo trgovino osrednje Evrope; zlasti pa našega gospodarskega zbližanja s češkim in poljskim narodom, 3. Razlagajo naj ljudstvu pomen in pa ustroj obstoječih obrtnih, trgovskih in mornariških šol in staršem priporočajo, da pošiljajo čim več zmožnih otrok v strokovne šole. 4. Izobraževalna društva naj skrbijo, da pridobijo čim več obrtnih in trgovskih vajencev, za katere naj ustanove posebne odseke za njihovo vzgojo in strokovno izobraževanje. 5. Izobraževalna društva naj povsod vzbujajo smisel in tehnični napredek domačih obrti, obstoječih kakor tudi novih. Skrbe naj za zadružno organizacijo teh obrti. NARODNA IZOBRAZBA. Mesto obolelega poročevalca č. g. župnika Fr. Finžgarja govori o »Izobrazbi naroda« dr. Jos. Puntar. V primeri z drugimi večjimi narodi je stopil slovenski narod med prve naobražene narode precej kasno. Zadnjih sto let velja njegovi pro-buji. Do 1. 1848 je trajala njegova otroška doba, ko se je učil komaj brati in pisati, potem je nastopila mladeniška doba navdušenja in narodnih taborov do 1870; s prvim kat. shodom po 1890 pa se pričenja doba mladega moža, ki si z resnim delom ustvarja lastni dom. Ta doba traja nekako do majniške deklaracije 1. 1917. Imenujemo jo lahko — Krekovo dobo. Zakaj on ji je dal pečat s svojim delom v znamenju demokratične misli. Za nas je naslalo takoj ob početku vojske prevažno v; raš^njc: Ali bo izobrazba našega naroda, naše ogromno izobraževalno delo zadnjih 30 1 dobro prestalo svetovno krizo ali na te ookaže, da smo za- stonj delali za kulturni napredek med našim narodom? Danes si lahko in nrrno odgovarjamo. Naš narod je dobro prestal preizkušnjo, zakaj plebiscit, ki ga je izvedlo slovensko ženstvo, je jasen dokaz za to, Dokaz je pa zlasti za vrednost dela, ki so ga vršila naša katoliška izobraževalna društva, zlasti naše mladinske organizacije. V obmejnih krajih bi nikdar ne bili zmogli deklaracijskcga dela, čc bi ne. bite stale v prvih vrstah žene in dekleta, zbirajoče sc v .naših izobraževalnih organizacijah. Drugo dejstvo oa, ki nam daje zadoščenje. je to, da se naši vojni ujetniki vračajo iz Rusije s poglobljenim duševnun obzorjem ter z bogato skušnjo, da je n a-rod brez izobrazbe velik revež. Zakaj po izpovedbah ujetnikov stoji najslabši naš pastir neprimerno višje nad ruskim zanemarjenim ljudstvom. Trditev je edina, da rusko lmdstvo ni zrelo za holj-ševiški socialni red, cla niti mi nismo šc zreli za tak reci. Narod brez izobrazbe je končno izročen le — tujemu vodstvu, tuii volji in terorizmu voditeljev. Še eno je, kur nas navdaja /. zadoščenjem' demokracija, na katere temelj je rajnki doklor Krek naslonil vso našo izobraževalno organizacijo, je postala s svetovno vojsko vodilno načelo za pre-osnovo držav. Zr.vsel za socialne probleme sc je širi! po naših izobraževalnih društvih med širne plasti naroda. Tudi nas- j protniki morajo danes priznati, da 'e bilo naše delo pravo in dobro! Optimizem in idealizem jc bil, s katerim smo vršili 'izobraževalno delo, neplačano jc bilo in polno žrtev. Ali naj nas pri pogledu današnjih razvalin plašč težave, nas tlači dvom? Kako so posamezniki, odtrgani od doma in družine, prestali v jarkih in tujini svojo duševno krizo, o tem nam je malo še znanega. Kloniti ne smemo, optimizem in idealizem mora še dalje goreti v nas in množiti prepotrebne moči za delo v samostojni državi. Zakaj, demokracija zahteva izobraženih ljudi, vse politično delo dobiva svojo redilno hrano le v izobrazbi naroda. Bodimo optimisti in delajmo vsi, da dvignemo izobraženost naroda na še višjo stopinjo: to hoče naša državna samoodločba! Po izvajanju govornikovem nastane kratka debata, ki jo vpelie predsednik zborovanja, češ da je govornik dobro na-glasil, da le naobražen narod more biti vreden dobrot demokracije. Sodnik doktor Lavrenčič pripomni, da treba še to nagla -siti vsem nasprotnikom našega dela, da so vodilne ideje naše S. K. S, Z. v tej vojni docela prestale svojo preizkušnjo. Naš program, zlasti pa naslova krščanski« — ni treba revidirati, dočim ho morala svobodomiselna kultura precej pretresti «vrje ideje. ŽENSKO VPRAŠANJE IN NJEGA REŠITEV. Poroča ga. Ivanka Klemenčič. Med raznimi vprašanji, ki so v vojni takorekoč čez noč dozorela za rešitev, ie tudi žensko vprašanje. Ženska, ki so jo prej tako radi primerjali z bršljanom, ki more uspevati in se razvijati le ob trdni opori — ob moževi strani, je v vojni nenadoma ostala sama sredi najtežjih razmer. Moški so odšli na bojišča, gospodarstva, delavnice, tovarne, prometni obrati, uradi in šole so ostali brez moških delavnih moči. Sedaj nihče ni vpraševal in debatiral o tem, ali je ta ali ona služba in delo za žensko primerna ali ne. Razmere in merodajni činitelji so žensko enostavno pozvali, naj povsod nadomesti moškega. Danes je morda 90 odstotkov vsega ženstva v pridobitnih poklicih. Kakor stvari stoje, ne moremo misliti, da bi se te razmere po vojni kaj prida izpremenile. Danes se vprašanje ne glasi več: Ali je socialna emancipacija ženske dobra ali slaba, ali naj bomo zanjo ali zoper njo. Danes gre enostavno za to, da skušamo to osamosvojitev uravnati tako, da bo imelo ženstvo in splošnost od nje čim največ koristi. Materinstvo, prvi ženski poklic. Stojimo na stališču, da je ženska v prvi vrsti ustvarjena in poklicana za materinstvo. Stvarnik je njeno srce ustvaril tako, da je srečna in najde pokoj le tedaj, ako dela, ako skrbi, ako se žrtvuje za druge, ako ima koga, komur more pokloniti vso svojo ljubezen. Tako jo je Stvarnik usposobil za mater, za cdgojiteljico in vzgojiteljico človeškega rodu, za temeljno moč vsega gospodarstva: za gospodinjo. Ženska, ki ostane sama, ki se ne poroči, se čuti ogoljufano za svoj življenjski namen, za svojo življenjsko srečo. Samo ženska, ki se je iz vsega početka prostovoljno in enkrat za vselej odrekla zakonski sreč' in se posvetila izključno nadzem-skim ciljem, to je redovnica, ie varna pred tem razočaranjem. Socialnc razmero in materinski poklic. Tej veliki naravni resnici pa stoji nasproti dejstvo, da je sploh veliko več žensk na svetu nego moških — posebno i velja to sedaj — in da razen tega veliko • moških ostane neporočenih. Tako velik del ! ženstva sploh ne more priti do zakona. Pra vzaprav pa nobeno dekle, ki nima pre- ' nvi/enia, ne more z gotovostjo računati na , tc», aa bo dobila moža po svojem srcu — j a možiti se samo zato, da se omoži, mora- ' mo pač vsakteri odsvetovati. Mi naj se 1 vsa ta dekleta to je ogromni dei ženskega naraščaja, kljub temu navezujejo izključno na misel o zakonu, ali naj jim mine vse življenje v praznih nadah, ali naj bodo izpostavljene bedi in odvisnosti od drugih ali pa celo — sramoti? Razen tega moramo upoštevati, da ie mnogo žensk tud' v zakonu prisiljenih služiti kruh sebi in družini; saj je bilo že leta 1913., torei pred vojsko, 55 odstotkov omoženih žensk zaposlenih v pridobitnih jioklicih! Mnogo vdov ostane po moževi smrti nepreskrbljenih ali vsaj deloma navezanih na svoj lastni zaslužek. Isto velja o ločenih ženah. Končno ne smemo prezreti, da se delokrog gošpodinie vsled napredujoče tehnike čim dalje boli krči. — Obleko, svečavo in vse druge prerazne potrebščine vsakdanjega življenja, ki so jih prej izdelovale pridne roke gospodinje, izdelujejo zdaj stroji, tovarne. \ nc samo to, marveč tudi razna vsakdanja dela v gospodinjstvu čim dalje bolj prevzema obrt s svojimi tehničnimi pripomočki: čiščenje. perila in obleke in celo snaženje stanovanj ni več povsod opravek domačih ženskih delavnih moči. Tudi s hrano v mirnih časih gospodinja ni imela več tolikih skrbi, ker je dobila "se sproti in ji ni bilo treba nabavljati in oskrbovati velikih zalog. Gotovo bo po vojski šel razvoj v tej smeri dalje. Seveda jc in ostane za ženo v gospodinjstvu kljub vsemu še. vedno dovolj dela, a to delo ni več tako, da bi ji moglo dajati notranjega zadovoljstva in nravno oporo, ki je v sivi vsakdanjosti zlasti slabotnejšim značaiem tako nujno potrebna. Iz vseh teh deislev nastaja moderno žensko vprašanje, ki nuino zahteva rešitve, Ta rešitev naj bo temeljit.? Vsfka ženska naj se ir.uči za pridobitni poklic. Vsako dekle nai se iz vsega početka pripravi in izuči zu kak pridobitni poklic. Izvzeta naj bodo premožnejša kmolska dekleta, k! imajo še največ nade na možitev. Le-ta naj se kar najbolje izvežbajo v gospod ir-'« t vit in kmetijstvu, d« bodo v vsakem siučaju sposobne, če treba f.udi samostojno voditi gospodarstvo. Vsa drugo dekleta naj se takoj po dovršitvi ljudske šolo. posvete izobrazbi za kak prvobitni poklic. Treba bo Ie izbiri poklica do.večali večjo skrb in gledati na to, da si bo v-ai deklo Izbralo poklic, ki jc v.jonigi duhovnim iu tolesmrn zmožnost' n najboli primeren. Dalj? bo pa treba s-k;beti, da se de* klc za '.zbrani poklic tu J i čim najtemeljiteje izobrazi. Dekle naj br> v svoji stroki tako podkovano, da bo sve j poklic >. veseljem in zadovoljstvom izvrševala. v !c ?a treba šok pred vsem nadaljevalnih, potem pa gospodarskih, kmetijskih, obrtnih, r-v. nih srednjih in visokih šol. V kolikor take šole že obstoje, nai bodo bier omeiitve dostopne tud' ženskam pod enakimi P"'goii seveda ka' m n.vem jugu. Tu naj hi se ženske s primerno predizobrazbo izšolale- za soc alnc poklice: urad- ''e v posredo-nl&lcah in posvetovalnicah za ženske pokkce, v »trotovnih in dobrodelnih dništ/ih. pa tudi kot elitne, stanovanjske in polic'1"' e nad»r.r'itce itd Izenačenje ženskih pla* 7 moškimi. Pošteno delo pa zahteva tudi pošteno plačilo. Krivi Via, slaba p1"'; ubija ve:':''c do dela, do poklica tudi v \ajidealne<šem človeku. Enaka mera za žensko in moško d''lo, ako ie ricer enakovredno! Ta zahteva je v Interesu moških samih in sriošno-sti, ker bo drugače ženska vedno pritiskala na moške plače in de'ala moškemu umazano konkurenco. To načelo je med delojemalci že večinoma rt rodrlo in malo jc "strokovnih društev, ki bi se branila sprejet1 žonsl e kot polnopravne člr-no l.e delojemalci fe izenačenju žtnskih r< mc-ških plač krčevito upiraio iz zelo um-ljivih razlogov. Treba bo skrnino dosledno izvedenega solidarnega boja ;n organizacijo moških in ženskih na celi črti, dr> se ta odpor končno zlomi. Tako bi bili potem dani glavni pogoji, da bo tudi neporočena ženska našla v življenju vsa' nekai creče. Priprava nn materinski poklic. % Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na glavni in prvi ženski poklic — na materinstvo. Najsi tudi z gotovostjo ne more računati na zakon nobeno dekle, vendar se mora vsaka pripraviti nanj. In čc smo proi >ahtevali resno in temeljite priprave «'n i: šolanja za pridobitni poklic, koliko boli mornn.n lo ziihlfv^C •.'ele z,< materinski poklic; Ni težjega in tako odgovornosti polnega poklica, kakor jc zakon. Le najboljši možje in najbolj*« dekleta so komaj dobri dovolj za zakonski poklic. Sej morata biti C/če in mati odgoiitelja in vzgojitelja1 ncega človeškega rodu, biti morata uč; -Mj; otrokom, svečenika v družinskem svetišču in obenem delavca in gospodarja. Zahtevati moramo.' da se vsako dekle brez izjeme žo v ljudski in potem v nadaljevalni Soli uči vsega kav mora znati mati ir gospodinj«.: šivati, kuhati, pospravljali; kasneje naj se uče negovati dojenčke in bolnike ter vzgaiati olroke. V Zlati dobi los nekdo priporočal, nai se od vsake neveste zahteva izpričevalo, cla ie dovršila kak pedagogični tečaj. Na Nemškem tfredo še dlje in prav resno delajo ns lo, da se za deklet?: uvede takevimeno-vano ■ službeno leto--, kakor ie za moške uvedena vojiška služba. Vsako dekle bi moralo e:*o loto odslužiti v raznih socialnih i ti zdravstvenih zavodih-domovib za dojenčke. otrošk;h zavetiščih in vzgojeva-liščih, hiralnicah, bolnišnicah itd. S praktičnim delom b' bil združen ludi teoretičen pouk. Tako bi vsako deklo pr°d zakonom pogledalo iz oči v oči velikim in resnim dolžnostim življenja in se globoko zavec'!o ženskih materinskih nalog. Pa tu c: izvrševanje pridobitnega poklica je dobra priprava na zakon, ker resno delo irt re=nc dolžnosti z>-esne, poglobe in utrdijo značaj Tako bi si končno vzgojili matere, n katerih je reke! Leon XIII.: Dajte mi vzornih meter, pa bom svel prenovil! Zakor Irs ženski pritlobitoi poklic. Sedaj nastane vprašanje: Ali naj žena tudi v zakonu izvršuje ^voj pridobitni poklic? Mnenja 'o v tem precej edina: Nikakor ne! Dvema gospodoma se ne more slu*il\ In čc že vsak pridobitni poklic »a-hteva celega človeka, koliko bolj šc mate-rinak', Na vsuk način moramo ž?let;, d« so .vuif: vsaj dokler so otroci majhni, to je prvih 15 let :akona poprlu- rna, posvet-n\uU>nje ni in čim manj ho lakih I družni, lom bolje. i VrcAaost žeaskega v gospodinjstvu, Akc pa zahtevamo, da sc 'ena vsa j posveti materinskemu poklicu in hn*cr.'0. j cla ho to tudi vselej z veseljem storila, je ; po treh?, d* naide žensko delo v družin? • ludi razmeram primerno priznanje in re i H'no vrednost. V prejšnjih dobah, ko »e dom dornak-ga vse življenjske potrebščine j produciral sam, je imela gospodinja vse ; zaloge v svojih rokah in je z njim; svo-; bedno j;upolagn.Ia. Sedaj pa, ko jo '.rebv j vse kupiti, je žena, ki ne izvršuje pridobitnega delu, v vsem odvisna oc! ivoiega možft. Karkoli r*bi: oMeko, klobuk, čev Ije. nro.dpasnik ali boro vlasnico, za vne mora m-os-ti moža. Saj kjer je mož izprevi-don ;n bhgn duša, žena svoje gospodarske odvisnosti ne čuti posebno A večina mož ie mnenja, da uživa /ena v zakonu pravzaprav miloščino, d^ mo* odstopi ženi od svojih dohodkov, če in koliko,r hoče. To stališče je v sedanjih ri?,ne-rnh nevzciržljivo. Prvo kakor drugo jr pori.ževalno in nesprejemljivo. Žena mor? dobiti pravico do primernega deleža iz mnrevih dohodkov za svoje osebne potrebe. To ni nič no« vega več, saj je Švica žo pred leti u; edla tako postavo. (Konec prihodnjič} Predlaga sledeče resolucije, ki se n: i glaMin sprejmeio: Žensko vprašanje, ki ima svoj vir \ nasprotju med socialnim slaliScem, ki ga ženski predpisujeta zakon in tradicija, ter zahtevami, ki jih stavi nanjo sedanji čas, je tudi v nsših deželah poslalo pereče, j Pri njega rešitvi mora v čim večji im-*-; i sodelovati ženstvo samo. V to svrho je potrebno, da se i Slovenci razmahne moderno ?ensko g;-j banje, v katerem naj se izkristalizuje žen-j sko stališče nasproti vsem vprašanjem, ki I tičejo ženstva neposredno ali posredno; iz-j zoro naj ženske etične, socialne, javnopravne ln politične zahteve. Katoliško misleče slovensko ženstvo naj v tem nastopi iniciativno; ustanovi naj «ie splošno katoliško s lovensko žensko i društvo, in sicer čo mogoče v okrilju Ž. K. j S. Z., ki naj se poživi in j>rimemo preo-i snuje. Ta organizacija naj potem oživotvarja razne socialne usiano\e in nnpra\e z« ženske. Odboru Z. K. S Z. se naroča, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da začne čim prejo izhajati slovenski /onski !;.«t • katoliško smerjo. V narodno-kultume svrho naj kn toliško misleče slovensko ženstvo organizira v naši splošni ljudski irobrfževalni organizaciji S. K, S. Z. Vre naše zene in dekleta nuj pristopijo ženskim odsekom slovenskih katoliških izsluaUjgS'*]®]! društev. " Ženske odseke naj, kjer le mogoče, vodijo ženske same; zato naj se na vsak način pridobe za društveno delo učiteljice in druge izobraženke. Prirejajo naj se posebni tečaji za izobrazbo društvenih voditeljic. Dekleta pod 18 leti naj brez resnične potrebe ne hodijo v mestne službe. Za služkinje naj se ustanovi starostno podporno društvo. Vodstvo brezposelnih zavodov naj se poveri v to svrho izobraženim močem. Za ženske na deželi naj se uvedejo zimski poučni tečaji za razne panoge domače obrti. V razpravi poudarja šentjanški župnik b a j e c : Ena najvažnejših nalog S. K, S. Z. je ljubezen do rodne zemlje. Važno je vprašanie izseljevanje deklet z dežele v mesta. Premalo ljubezni smo vtisnili dekletom do lodne zemlje, do kmečkega dela, ki je častno in lepo. Temelj našega rodu je naša kmečka žena. (Burna pohvala.) Sodnik dr. Lavrenčič: Ko smo videli, da je vera v nevainosti, je žena odločno nastopala. Zdaj je pa v nevarnosti domovina, Zato borimo boj za domovino, Dcžoni poslanec Š k u 1 j poudarja, kak i važen je pomen verske izobrazbe v izobraževe'i:ih društvih. Z izobraženim ženstvom moramo priti v Jugoslavijo. Naj se prirejajo predavanja po društvih, S. K, S. Z aai poživi ženske oddelke v k. s. iz-obra/eva nih društvih. Predsednik prof. D o 1 e n e c naglaša, da se mora poživiti »Društveni Vestnik« Urednik Smodej: Pri nas na Koroškem je slonelo narodno delo skoraj izključno na ramah naših žensk, kljub temu da niso imele narodnih šol. Zasluga S. K. S. Z. je, da se je organizirala po zaslugi dr. Kreka v k, s. društvih ženska. Na Koroškem se rekrutira narodno ženstvo iz vrst S. K, S. Z., druge ne pridejo niti v poštev. Volitev odbora. Soglasno se je izvolil nato sledeči osrednji odbor S. K. S. Z.: dr, Izidor Cankar; pisatelj Finžgar; kanonik dr. Kimo-vec; Anton Komljanec; profesor Mazovec; dr. Jakob Mohorič; Moškerc; urednik Pe-stotnik; Jožef Pire; Vekoslav Vrtovec; stolni vikar Zabret; Albin Zajec. Namestniki so: dr. Debevec; posl, Gostinčar; dr. Puntar; Jožef Rutar. Odbor se bo še konstituiral. Ženski odbor se je konstituiral in si Izvolil za predsednico gdč. Cilko Krek. Taylorjev sestav. (Dalje.) Iz tega kratkega opisa je razvidno, koliko časa, ki bi 6e sicer potratil z ne-smotreno hojo sem in tja, z iskanjem potrebnega materijala, orodja za obdelavo, potrebnih risb in njih študiranja, se prihrani s pravilno porazdelitvijo dela na posamezne moči. Razbremenitev mojstrov vpliva blagodejno na redni razvoj obrata. Kakor je iz prejšnjega razvidno, se vrše vsa nakazovanja dela potom posebnih tiskovin. To razporedbo dela vodi poseben uradnik, ki se imenuje preglednik. Že ime samo pove, da mora imeti popoln pregled o vsem obratu v delavnicah ter zaposlenju posameznih strojev in delavcev. V njegovi pisarni visi velika deska, na kateri so zaznamovani vsi stroji po številkah. Poleg vsake številke stroja so pritrjene tri kljuke, na katerih vise za-poslilni Jisti, ki nam povedo, katero delo je ravno v stroju, katero na to sledi in kedaj bode stroj zopet prost, torej zmožen sprejeti novo delo. Na ta način je nemogoč slučaj, da bi se kako delo ne moglo vršiti, ker bi bil za to določeni stroj s kakim drugim delom zaposlen. Preglednik ima zaposlenega pisača, katerega naloga ie izvršiti pismena povelja posameznim na-stavljencem na njegovo odredbo. Vsi ti na-kazovalni listi se shranijo v skupni knjigi, dokler ne pride čas, da gre delo v izvršitev. Tako Taylorejev sistem skrbi, da je delo duševno že več dni preje popolnoma v podrobnosti dovršeno, predno pride do fizične izvršitve. Lahko bi delili obratovanje, organizirano po tem sistemu, v strogo duševni in strogo fizični del. Prvi del se vrši v pisarnah, drugi v delavnicah. Naročilo, ki pride s pošte direktno v trgovski oddelek, preroma mnogo pisalnih miz po gotovem redu. Vsak uradnik zabeleži v svoje knjige, kar spada v njegov delokrog. Na listini, ki se izgo-tovi za vsako naročilo posebej, je polno "najhnih rubrik, kjer vsak uradnik, ko je zvršil svoja preddela ali beležke za tisto naročilo, zaznamuje to v svoji rubriki z aznačbo dneva, ure ter s svojim podpisom. 1 ako si n. pr. oskrbnik surovin že v naprej zaznamuje tisto množino materijala, d je na listini označeno. S svojim podpisom v rubriki jamči, da je surovina za omenjeno naročilo pripravljena. S tem je izključena vsaka možnost, da bi materijala ie bilo na razpolago, ko prično 7. delom. Eno izmed najvažnejših mest v Tay-oreievem sistemu zastopa sigurno raz- deljevalec dela. Tukaj ne mislimo na uradnika, ki skrbi za pravilno razvr stitev dela v delavnicah, o katerem smo že govorili. Razdeljevalec dela namreč po-razdcljuje delo po strojih in delavnih močeh, katere smatra kot najbolj pripravne in zmožne za dotično delo. Te razdelitve pa ne vrši poljubno, ampak se mora ozirati na pregledne sezname strojev in delavcev, katere stroje ima na razpolago glede velikosti in posebnosti del in kateri delavci so kvalificirani kot specialisti za dotična dela. Da pa _ tako porazdelitev lahko izvrši, mora prvotno naročilo razdeliti na toliko manjših del, dokler ne aiore posameznega odlomka odkazati enemu stroju in delavcu. Za izvršitev takega razkosavanja prvotnega naročila (n. pr. kak kompliciran predmet) pa je potrebno veliko strokovnega znanja, bodisi glede konstrukcije kakor tudi glede izdelave same. V delokrog tega uradnika spada tudi izpolnitev navoailnih ali izvrševalnih listov. V teh inženir razlaga delavcu pismenim potom, kratko in jedrnato označeno po zaporednih številkah, kako naj prične z delom, kaj naj sledi na to, kako globoko naj zareže ali odreže itd., z eno besedo, on že v naprej izvrši to, kar po naših tovarnah mojstri ustmeno razlagajo delavcu takrat, ko bi se imelo delo že pričeti ali ko je morda že napačno načeto ali celo že skoro popolnoma izkvarjeno. S pomočjo takih navodilnih listov, ki jih ima delavec ves čas svojega dela pred seboj, je izključena vsaka individualna izvršitev dela, izključena pomota in zajamčena sigurnost, da bo delo gotovo v natančno za to določenem času ali celo nekoliko preje. Določitev časa, koliko naj rabi delavec za gotovo delo, oskrbi zopet drugi uradnik, ki ima v ta namen dve ali več podrejenih moči, ki se ves čas pečata s samim raziskavanjem in računanjem časa za posamezna podrobna dela, in sicer vse le na podlagi praktičnih izkušenj. Nabrano tvarino oddasta svojemu predstojniku, kateri rezultate strokovno uporabi pri določitvi časa posamezna tekoča dela. Kakor je razdeljevalec dela važen radi pravilne uporabe strojev in delavskih moči, tako je določevalec časa važen za pravilno izrabo strojev, predvsem pa delavnih moči. On je kriv prevelikega izsesavanja fizičnih moči, ako vzame pri določitvi časa za normalo najkrajši čas, v katerem je možno delo izvršiti. Ta uradnik je po večini kriv vsega zabavljanja, ki se vedno ponavlja proti Taylorevem sistem u in ga na ta način diskreditira. On določa tudi takozvano časovno premijo, ki naj delavcu nudi večji zaslužek in ga na ta način vzpodbuja k hitrejšemu delu. Sistem zahteva, da delavec ne dela prehitro in ne prepočasi in skuša varovati fizične moči delavca pred prehitro izrabo. Zato mora uradnik določiti časovno premijo, da preko tiste svote ne dobi plače za svoje delo, čeravno bi preje končal in bi mu po ključu pripadala večja svota. Čas se zaznamuje v desetinkah ur, kar je za računanje veliko enostavnejše kot pa minute. Tako je torej ena časovna jednota enaka 6 minutam. Tak način plačevanja oddanega dela je Taylorjevem sistemu samo sredstvo v dosego svojega cilja — zvišanje produkcije na najvišjo možno stopnjo, a da pri tem vendar ne trpi kakovost izvršenega dela in prehitra izraba delavnih sil. Finančni odsek se je včeraj popoldne zopet sešel. Predsedoval je načelnik dr. pl. Loewenstein. Pred prehodom na dnevrd red jc davil posl. Jarc predlog, naj se najprej vrši debata o podraženju moke in finančni minister pozove, naj pojasni svoje stališče nasproti razlikam pri nakupu ruir.an:!::ga, ukrajinskega in ogrskega žita. Posl. Teufel (nemški radikalec, divjak), je predlagal, naj finančni odsek svoja posvetovanja tako dolgo prekine, dokler vlada nc predloži finančnega načrta, iz katerega bo neoporečno razvidno, da namerava državne potrebščine omejiti na znos-ljivo mero in poskrbeti za pokritje. Kršč. soc. posl. Fink želi, naj se o Teuflovem predlogu glasuje v ločeno dva dela: o pozivu vladi, naj predloži finančni načrt in o odgodenju finančnega odseka. Ministrski predsednik pl. Hussarek priznava, da sedanje davčne predloge niti oddalcč nc pokrivajo državnih potrebščin. Prvi prihodnji cilj mora biti, da se potom davkov spravi s sveta vsaj tekoči primanjkljaj (1900 milijonov kron). Nc bo raziskavah ali je tekom vojne sploh mogoče urediti državno gospodarstvo, toda red v tekočem poslovanju sc pa mora doseči, i-b nastopu sedanje vlade je Lilo nooolnoma jasno, da morajo sedanjim davčnim predlogom slediti drugi, ki sc že izdelujejo in se bodo zbornici nravočasno predložile; pravi veliki finančni načrti pa mora ostati pridržan času po vojni. Sedaj velja le eno: proč s papirnim gospodarstvom! Dokbr bomo gospodarili z listki, bodo stvari Čim-dalje hujše,. Zato ooziva odsek na rpsno deloj Finančni minister baron pl. Wimmer je izjavil, da nima izvajanjem ministrskega predsednika ničesar dodati. Posl. Miklas (kršč. soc.) tudi predlaga ločeno glasovanje o l uiflovem pre:'i logu. Češki posl. Funk predlaga, naj se današnja seja finančnega odseka odgodi, dokler se se snide zbornica. Pri glasovanju je bil prvi del Teuflo-vega predloga sprejet, drugi, glede odgD-denja odseka, pa s 24 -roti 14 glasovom odklonjen. Za odo«£Kjp\mlec Miklas). ~ 7 Danes ob 10. uri dopoldne zopet seia. Vofnogospodarska komisija je 10. t. m. nadaljevala razpravo o preskrbi za ljudske sloje. Prokurist Lowy je na-glašal nasprotje industrije napram trgovini. Iz tovarn je mogoče dobiti blago le potom tajne kupčije. Uvozu perila iz Švice je delalo finančno ministrstvo največje težave. Vojno ministrstvo je, kakor se sliši, stare vojaške čevlje in uniforme, ki naj bi se bile porabile za ljudsko obleko, prodalo nekemu konzorciju. — Posl. Einspinner je zahteval, naj prevzame upravne stroške za preskrbo ljudske obleke finančno ministrstvo. Papirne in napol papirne tkanine za delavne ljudi niso primerne. Kazni za velike dobičkarje so veliko prenizke. — Načelnik je povzel zahteve vseh govornikov in ustanovil, da se vsi strinjajo v tem, da mora vlada prevzeti upravne stroške v preskrbi ljudstva z obleko. Vojaška uprava naj pregleda svoje zaloge in morebitne preostanke odstopi ljudstvu. — V prihodnji seji bo na dnevnem redu točka: Kože in usnje. Dunaj, 10. septembra. Uradno: Na mnogih mestih italijanske fronte se je na obeh straneh pomnožilo delovanje poizvedovalcev. Načelnik generalnega štaba, Italijanska meja zaprta. Chiasso, 10. septembra. (Kor. urad.) Italijansko mejo so zopet zaprli. Bilka m FraiicosKem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10, septembra. Uradno: Pri delnih napadih sovražnika severno Mcrckema in severovzhodno Yperna so mu ostali manjši deli jarkov. Na obeh straneh ceste Peronne-Cam-brai nadaljuje Anglež svoje napade, katerih glavni sunek je bil namerjen proti Gouzeaucourtu in Ep6hyju. Sovražnika smo odbili. Omagali so tudi novi napadi, s katerimi je izpadel sovražnik zvečer iz gozda Havrincourt in južno ceste Pčronne-Cambrai. Delni napadi v Holnonskem gozdu (jugovzhodno Vermanda) in ob cesti Ham-St. Ouentin. Naše prednje čete, ki smo jih v predzadnji noči umaknili od Crozatskega prekopa, so bile včeraj zahodno črte Essigny-Vendeuil Je s slabimi sovražnimi poizvedovalnimi oddelki v stiku. Delni boji so se bili južno Oise, topništvo je delovalo severno Ailette. Med Ailctto in Aisno se je razvil proti poldnevu topovski boj do večje sile. Silni, do večera večkrat ponavljani napadi sovražnika, so omagali. Braniborski grena-dirji so se pri njih obrambi posebno odlikovali. Med Aisno in Veslo smo odbili sunke Francozov. — Uspela so lastna podjetja vzhodno Reimsa, jugozahodno Parooya (ob lorenski fronti) in na Dollerju, Berlin, 10. septembra zvečer. Uradno: Južno ceste Peronne — Cambrai smo odbili ponovljene napade Angležev na obeh straneh ceste Ham — St. Ouentin pa francoske napade. pl. Ludendorff. Francosko poročilo, 8. septembra zvečer. Tekom dne so naše čete severno Somme iznova napredovalo. Vzeli smo Fluqui2<-es in Hi.^Vii-court. Vzhodno navedene vasi smo osvojili Le Hamel. Južno Somme se je sovražnik posebno trdovratno branil v bojih severno in vzhodno St. Simona. Avesne, ki so ga napadli Nemci in deloma zopet vzeli, smo z ljulim bojem zopet vzeli in ugrabili 100 ujetnikov, Polastili smo se Artempsa (se-vernovzhodno St. Simona). Na obeh bregovih Oise smo vzhodno Forgmersa in zahodno Serraisa pridobivali tal. 9. septembra popoldne. Severno Somme smo razširili svoj uspeh vzhodno Avesne proti Clastresu in smo posebno zasedli vasico La Motte. Naši oddelki so prekoračili nasproti Liezu Crozatski prekop. Med Oiso in Aisno je značilo noč silno proti-učinkovanje sovražne artiljerije in pehote. Odbili smo pri Laffauxu dva nemška protinapada, sovražnik nam je prepustil 80 ujetnikov različnih polkov. V Champagni so izvedli Francozi pri gori brez imena presenetljiv napad in ugrabili ujetnike, Izjalovil se je sovražni napad vzhodno Au-berive. Angleško poročilo. London, 8. septembra zvečer. Na juž* nem delu bojišča so naše čete zdaj prikorakale v ozemlje obrambnih postojank, ki smo jih zgladili proti nemški ofenzivi meseca marca. Sovražnik se v teh pripravljenih postojat kah brani s pomnoženo silo. Danes so se bili na raznih točkah boji. Naše prednje čete napredujejo in so pridobivale tal proti Vermandu, Hesbč-courtu in Epčhyju. Krajevne sovražne napade smo odbil) 8. t m. jugozahodno Ploegstecrta in vzhodno \Vulverghema. Z ostale angleške fronte se nič ne poroča, kar bi bilo posebno važno. Število ujetnikov, ki so jih ugrabile angleške čete v prvem tednu mesca septembra, presega 18.000. London, 9. popoldne. Tekom minule noči smo severno ArIeux-en-Gchalle z uspehom odbili sovražni sunek. Drugega ne moremo poročati, kakor o delovanju topništva na raznih krajih, posebno blizu ceste Arras-Cambrai in v odsekih prekopa La Bassee in pri Ypemu. London, 9. septembra. Reuter poroča: Angleži napadajo med Scarpo in Oiso Gouzeaucourt. Francozi stoje zdaj štiri milje od St. Quentina. Francoske konjeniške patrulje napredujejo v bližini La Fere, Princ Albert Saški-Weimarski padel, Berlin, 10. septembra. (K. u. Wolff.) V zadnjih bojih na zahodni fronti je padel princ Albert Saški-Weimarski, ritmojster polka »Konigin« št. 2. Rajni princ je sin princa Viljema Saškega-Weimarskega, ki živi v Heidelbergu. Nove ameriške čete. London, 9. septembra. (K. u.) Lord Milner je odgovoril nekemu ameriškemu dopisniku, ki mu je rekel, da sodijo nekateri ameriški krogi, da zdaj vsled novih uspehov na zahodni fronti ni nujen pospešeni prevoz čet. Dogodki nas uče, da je ravno nasprotno resnično. Vojske ne dobimo, če odnehamo z naporom. To tiče vse zaveznike. Ameriška moč, kakor je tudi velika, more privesti do odločitve le, če se pridruži močem evropskih zaveznikov, ne pa, če stopi na njih mesto. Z vojaškega vidika so uspehi brez vsake vrednosti, če j:h ne izkoristimo. Da bomo želi sad uspehov, ne smemo sovražniku dati miru. M Moskvi usmrtili 2©00 oseb. Moskva, 9. septembra. (Kor. ur.) Po» tem, ko so izdali v Moskvi dekret o terorju, so usmrtili približno 2000 oseb. V Petrogradu so jih še več usmrtili. Iz province prihajajo lakonične brzojavke, kakor: »Nižni Novgorod se trese« ali »V Tuli se resno nastopa«, Istočasno naraščal protileror. V Petrogradu so prijeli do 70 socialnih revolucionarjev, ker so pripravljali napadi na voditelje boljševiške ar made. Moskva, 9. septembra. (Kor. ur.) časopisi opravičujejo aretacije angleških in francoskih zastopnikov sklicujoč se na okolnost, da niso pripoznali republike so-vjetov in da zato niso imuni. Socialisti in menševiki so protestirali pri vladi sovje-tov proti terorju. Angleži aretirajo boljševike. Amsterdam, 10. (K. u.) »Algemeen Handelsblad« poroča iz Londona, da so zaprli še tri zastopnike boljševikov, Litvi-novih sovražnikov. Angleži in Francozi umaknili svoje čete iz Mandžurije. Berlin, 10. Švicarski listi poročajo: Japonski vrhovni poveljnik je naznanil, da so umaknili Angleži in Francozi svoje čete iz Mandžurije. Na Murmanu. Basel, 10, septembra. »Morningpost« poroča iz Arhangelska: Zavezniki utrjujejo Arhangelsk in murmansko obal. Ukrepi vojaštva so zlomili odpor prebivalstva, Mobilizacije na Murmanu, Petrograd, 7. septembra. Angleži mobilizirajo s silo vse može v starosti 18 do 40 let. Japonsko poročilo. Tokijo, 2. septembra. (Kor. ur.) Uradno: Japonska konjenica je napadla 29. avgusta pri Krasnojarsku sovražne transporte, ki so korakali v spremstvu 500 pešcev ob reki Usuri ter so jih razkropili, Sovražne izgube so težke. Imeli smo dva ranjenca- Tokijo, 2. septembra. (Kor. ur.) Pol- iradno sc poroča; Semenovov oddelek je irckoračil reko Onon. Sovražnik se ie maknil proti severu in nam prepustil 600 'oz. PolitKne novice. -f Spor med Dunajem in Budimpešto aradi Hrvatske. Iz dobro informiranih :rogov poročajo »Jutarnjemu listu«; Inte-es Dunaja se nagiba Hrvatski, dočim sega nteres Budimpešte dalje preko Save na Josno in Hercegovino. Budimpešta ne bi ada videla spremembe na Hrvatskem, dojim zahteva Dunaj spremembo in sicer v •adikalni smeri. Na celi črti si nasprotujejo lasprotni interesi, nazori in razumevanja, hrvatska je postala središče interesa in tarišče, iz katerega je izšel spor. Dunaj za-iteva in sicer z najvplivnejših mest, naj >ride na Hrvatskem do nove orientacije, :emur se v Budimpešti na čelu z Weker-ejem najodločneje upirajo in nasprotujejo. Situacija, ki bi nastala z udejstvitvijo dunajskih želja, je nerazdružljiva z idejo edinstvene mažarske države in z ustavnimi tradicijami mažarskega liberalizma. Spor je zaradi tega očit. Če zmaga Dunaj, potem pride na jugu do krize, ki bi infekci-ozno delovala tudi na Ogrsko. + Kupčija z Bosno ii\ Hercegovino. Ogrski politični krogi dementirajo vesti, ki se širijo v Avstriji, namreč da pomeni imenovanje Spitzmiillerja za skupnega finančnega ministra rešitev Bosne in Hercegovine za Avstrijo. Glede vprašanja pripadnosti Bosne in Hercegovine obstojita dva načrta, ki sta oba v korist Ogrske. Po enem načrtu naj bi se Bosna in Hercegovina združila neposredno z Ogrsko, po drugem načrtu bi pripadla skupno z Dalmacijo Hrvatski, zato pa bi morala odstopiti Hrvatska tri županije, ki dele Ogrsko od Jadrana, Ogrski. + Delegacije se še ne skličejo. V pogovoru z raznimi nemškimi poslanci je zunanji minister grof Burian izjavil, da za enkrat politični položaj za sklicanje delegacij še ni primeren, pač pa se bo grof Burian večkrat pogovoril s predsednikom delegacije in drugimi vodilnimi politiki v tej korporaciji. -f- Slovesno praznovanje godu sv. Vaclava na Čežkem. Tajništvo združenih čeSko-katoliških strank je izdalo oklic, v katerem pozivlje, naj se letošnji god sv. Vaclava z ozirom na vele^omembni čas praznuje kar najslovesneje. Slovesnost naj se obhaja v znamenju vere v samostojnost češke države, ki jo izraža narodna deklaracija. Češki svetovaclavski ideal se bliža veliki in svečani uresničitvi, Naj se narodni praznik povsod obhaja z zvonjenjem, službo božjo, slavnostnimi izprevodi in govori ter javnimi shodi. -f Razdelitev Češke. V poučenih praških krogih pravijo, da izide naredba o razdelitvi Češke v približno 14 dneh. -j- Poljska parlamentarna komisija je imela 9. septembra v Krakovu pod predsedstvom dr, Tertila sejo, v kateri so razpravljali o splošnem položaju. Komisija je sklenila, da bodo Poljaki, ne da bi hoteli s tem segati v sklep plenuma Poljskega kola, v finančnem odseku glasovali za vladne predloge. Stališče v plenumu poslanske zbornice bo odvisno od nadaljne izpolnitve postulatov Poljskega kola. — Predsedstvo Poljskega kola ima sejo 12. t. m. v klubovih prostorih v parlamentu, -f- Počasni smo. »Wiener Zeitung« pri-občuje razglas dunajskega policijskega ravnateljstva o zaplembi dr. Koroščevih razglednic, ki jih jc bil izdal »Ilustrovani Glasnik« v Ljubljani. -f Imenovanje hrvatskih sekcijskih načelnikov. Iz Zagreba poročajo, da se te dni pospeši sankcija za volilno reformo in da bosta imenovana poslanca Poljak in Paleček za sekcijska načelnika. Nato 6d-stopi hrvatski ban Mihalovič prostovoljno, a njegov naslednik bo na vsak način vzet iz vrst hrvatsko-srbske koalicije, + Posl. Mastalka je naznanil zborničnemu predsedniku dr. GroBu, da preklicu-je svoj odstop kot poslanec; poslaniški mandat ohrani, pač pa polaga svoj mandat kot član kontrolne komisije za državne dolgove. Namesto njega je vpoklican posl, Seitz. + Grof Mihael Karolyi ne sme v Nemčijo. Grof Mihael Karolyi, ki je nameraval, kakor vsako leto, odpotovati v toplice Ippingen, svojega načrta ni mogel izvesti, ker mu je budimpeštanski generalni konzulat zabranil izstaviti popotne liste, -f Posveti italijanskih minbtrov o avstrijskih narodnih vprašanjih. »Epoca« no- roča, da se je pečal zadnji italijanski ministrski svet predvsem z vprašanjem avstrijskih narodnosti, Sklepali niso ničesar. Dne 7. in 8. septembra so bile sklicane nadaljnje seje ministrdergo sveta. 4- Rojalistična propaganda v Franciji. »Hiimanitž« trdi, da obstoja v Franciji močna propaganda, in objavlja v dokaz odtis znamke z nadpisom: »Filip, vojvoda Orleanski, ki bo kralj Francije,« ki se, ka- kor pravi, širi na fronti s pritrdilom ofici-elmh krogov, -f- Sestanek skandinavskih vladarjev, Nameravani sestanek skandinavskih vladarjev bo zboroval 26. septembra. Dnevna novice. — Pisarna »Kmečke zveze« za kranjski okraj se je otvorila v »Ljudskem domu« v Kranju. Pisarna je na razpolago vsem kmetovalcem kranjskega okraja, in sicer vsak ponedeljek od 9. do 12. ure dopoldne in od 1. do 4. ure popoldne. — Na Planinski Gori sc vrši romarski shod v soboto, 14, in v nedeljo, 15. septembra. Častilci Marijini, kraljice miru, so prijazno vabljeni! — Osebna vest. Sodnik dr. Vladimir Golia v Radovljici je imenovan za okrajnega sodnika. —■ Konec poletnega časa. Kakor se je sporočilo že ob uvedbi poletnega časa za leto 1918,, se 16. septembra ob 3. uri zjutraj zopet preide k normalnemu času in je torej treba kazalce vseh javnih ur pomakniti nazaj na 2. Ta prehod se jc določil v noči od nedelje na ponedeljek, ker je ob tem času železniški promet najmanjši in se d£ torej stvar najlažje izvesti. —- K poglavju — pomanjkanje perila. Skrbna hišna gospodinja mi pripoveduje: Imam perico, ki mi običajno vsak teden zgubi par komadov; celo rjuho,. otročjo srajco, ali kaj drugega. Malokateri teden dobim vse stvari nazaj, Meni je hudo za dragoceno perilo, ker tega tekom enega leta ne bo več; hudo pa je tudi perici, ker — to ji rad verujem — ona ni kriva, da manjka moje perilo. Poštena je in verjamem ji. Ampak — tole je res in zelo verjetno: Prinese perilo drugi stranki, Pomotoma se je pomešal komad perila — recimo mojega, torej tujega — med perilo do-tične stranke. Ta pa ni toliko poštena, da bi ga vrnila. Prilasti si ga in ga obdrži. Ne, to ni bajka; to je gola resnica! Veliko perila sc tudi pokrade medtem, ko se suši, Če že teh tatov ni mogoče odvrniti od njihovega satanskega posla, naj bodo vsaj stranke tako poštene, da odvrnejo tuje perilo, če je pomotoma dobe. — Odlikovanje. Cesar je odlikoval vpok. pisarniškega nadoficijala goriške okrožne sodnije, M. Neffata, sedanjega voditelja okrajnega zavarovalnega oddelka c. kr. voj, zaklada za vdove iiusirote v Litiji, z vojnim križcem za ci*hjLc zasluge tretjega razreda, , — Delitev kart za kadilce in tobaka na deželi. Finančno ravnateljstvo nam pošilja: Vsled izrednih tehničnih težkoč se je zakasnila izdaja kart za kadilce in delitev tobaka za štiritedensko debo od dne 5. avgusta do 1, septembra 1918, tako da bo na deželi mogoče šele koncem bodočega tedna s tem pričeti. Podrobnosti delitve se bodo pravi čas razglasile. To kratko dobo bodo pač šc potrpeli kadilci, saj se medtem ustarja red, ki bo v prv: vrsti njim samim v prid, Ako bi se kontingent za avgust razdelil brez kart, bi se težkoče njih vpeljave pomnožile. — Druga delitev tobaka na karte bo takoj sledila prvi, tretja pa se bo že vršila redno. — Čebelarji, ki so naročili sladkor za čebele pri čebelarski podružnici v Kranju, naj pošljejo čimpreje denar g. šontarju Primožu v Kranju, — Škofovsko čast je podelil papež Benedikt XV. dvornemu župniku dr, <£r-nestu Seidlu. Kanonični proč?.-, bodo izvedli 14. t, m. v apostolski nunciaturi na Dunaju; kmalu potem rfa bodo posvetili v škofa. Dr. Ernst Seidl je bil rojen 1. 1872., v duhovnika je bil posvečen leta 1895. — Učiteljski žepni zapisnik, neobhodno potrebna knjižica vsem, ki imajo opraviti s šolo in učiteljstvom, izide v kratkem tudi letos. Naroča naj se kakor navadno v Katoliški bukvami. — Pevsko društvo »Lipa« v Litiji priredi v soboto, dne 14, t, m. narodni igrokaz »Deseti brat«. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobrodošli. — 161etni vojni invalid želi biti sprejet kot trgovski vajenec v kako trgovino v mestu ali na deželi, kjer bi imel popolno oskrbo. Ponudbe naj se naslovijo na »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4, ljubljanska novice. lj Iz pisarne Slov. dež. narodnega gledališča v Ljubljani. Opozarjamo, da se vrši seja upravnega sveta v petek, dne 13. septembra ob 9. uri zvečer. lj Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane iz Ljubljane in okolice kakor tudi posamezne zastopnike čevljarskih zadrug na Kranjskem na sestanek, kateri se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. točno ob 2. uri popoldne pri g. Valentinu Mraku, Rimska cesta štev. 4. Zaradi ustanovitve »Deželne zveze« čevljarskih zadrug se naproša, da se tega sestanka v važni zadevi zanesljivo udeležijo. lj Poštena družina sprejme dijaka ali. dijakinjo na stanovanje in hrano, Vpraša se v pisarni »Katoliške tiskarne«. &e novsce, k Vedno ista pesem, V Kanalski dolini se doslej ne gane ničesar, da bi se ljudstvu pripravila razrušena stanovališča. Pravijo, da ni delavnih moči in ne materi-jala za to. Pa je vse polno barak, ki razpadajo. »K. T.« poroča, da stoji pri Koti-čah v Ziljski dolini še zdaj celo krasno mestece samih krasnih vil, kjer je svoj čas stanoval divizijski štab. En miljon da so potrošili za zidavo teh vil. Tudi pozimi so tam krasno živeli in nek visok častnik je tam na dopustu. Pa za vse to se nihče ne zmeni, — zato pa se mora v zaledju vse mogoče rekvirirati. k Rešena domovina. Listi razglašajo, da je koroška deželna vlada dovolila c. in kr. podpolkovniku Leopoldu Ruža in članom njegove rodbine, da sme ime Ruža iz-premeniti v »Rudorf«. Zdaj mu jc poma-gano. v Štajerske mmlze* š Gornjigrad. Tukajšnje gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 15, t. m. ob 3. uri popoldne veselico z igro, godbo, petjem, srečolovom, šaljivo pošto itd. Veselica se vrši v prostorih Čitalnice in pri Mi-kužu, Prosimo vse prijatelje godbe in petja, da se slavnosti udeleže, Odbor, š Notarska vest. Notar dr, H. Wink-lcr je prestavljen iz Slov, Gradca v Bre-žicc. V slovenske kraje pošilja vlada same tujce, p Uršulinske šole v Gorici. Vpisovanje za šolsko leto 1918-19 bo dne 16. in 17, septembra od 9, do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v samostanskem poslopju. Zahteva se krstni list, spričevalo cepljenja ter zadnje šolsko spričevalo. Šolska maša bo dne 18, septembra ob 9. uri, p Dvorazredna zasebna slovenska trgovska šoia s pravico javnosti v Trstu. Šolsko leto 1918-19 se prične dne 16. septembra z vpisovanjem učencev in učenk. Vpisovalo se bodne dne 16. in 17, septembra cd 9, do 11. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Učencem se je zglasiti v spremstvu staršev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci (učenke) morajo prinesti s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole,' je prinesti vrhutega nravnostno spričevalo, izdano od županstva ali policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni in ponavljalni izpiti se vrše dne 18. in 19. septembra od 8, ure zjutraj naprej. Dne 20. septembra ob 8. uri zjutraj bo skupna otvoritvena sv. maša. Šolnina znaša za I. in II. letnik letno 200 kron, za pripravljalni letnik pa 80 K. Revni učenci so lahko oproščeni plačevanja za polovico, četrtino ali za vso šolnino. Reden pouk se prične dne 21. septembra ob 8. uri zjutraj. V pripravljalni letnik vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13, leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V I. letnik se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah, Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. V II, letnik vstopijo lahko absolventi I. letnika dvorazrednih trgovskih šol, drugim je delati izpit čez snov I, letnika. Absolventje šole dobe po dovršenih naukih odhodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim daje pravico do dveletne vojaške službe, evcntuclno z naknadnim dopolnilnim izpitom do enoletnega prostovoljstva. Glfde pogojev za sprejem učenk v I. in II. letnik dekliške trgovske šole kakor tudi glede denarnih prispevkov, velja isto, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo šolnine. V pripravljalni letnik se deklice ne sprejemajo. — Ravnateljstvo. Gospodarske norice. g Ogromne zahteve klavne živine za vojaštvo iz Kranjskega. Prejeli smo: Centralna oblast jc predpisala za mesec september t. 1. »Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani« ogromno število klavne živine za dobavo in sicer nekaj nad 6700 glav za vojaštvo in za civilni konzum. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« je že tekom celega poletja vsak mesec opozorilo centralne oblasti in sicer civilne in vojaške, da na Kranjskem sploh ni več klavne živine ter poročalo na vse prizadete faktorje, kako žalostne so razmere glede živinoreje na Kranjskem, da ako bodo centralne oblasti predpisovale še kaj živine za armado, bo živinoreja popolnoma uničena ter bo dccela zaostal poljedelski obrat in polje ostalo neobdelano, pleme bo popolnoma uničeno, gnoja ne bo, in kmet bode moral prenehati s svojim gospodarstvom. Na vse te pritožbe in opozoritve se centralne oblasti ne ozirajo, marveč zahtevajo mesec za mescem večje dajatve. Vrhu« nec so pa dosegli predpisi za mesec september t, 1., tako da se jesensko delo n» bo moglo izvršiti jeseni. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« je odklonilo in še odklaniu napram centralnim oblastim in tudi napram živinorejcem glede višine dobav vsako odgovornost, zlasti tudi na« pram poljedelcem, ki jih nepoklicani faktorji hujskajo, češ da je »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« krivo, da se pobira toliko živine. Več kot je storilo »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine«, da bi se dobave znižale, zlasti da bi se za časa setve vojaške dobave iz dežele Kranjske sploh opustile, sploh ni bilo mogoče storiti, Dognalo pa se je, da se v teh za živinorejo in poljedestvo skrajno resnih časih, kolje kljub opozoritvam in ovadb am ter kazenskim predpisom še mr ogo živine na skrivnem pod roko ter da sc iztihotaplja živina preko kranjske meje. Tczivljamo vse razsodne ljudi, katerim je gospodarski obstoj dežele na srcu, na? preprečijo vsak po svojih močeh bodisi tihotapstvo živine iz dežele, bodisi zakotno klanje ter naznanijo vsakogar na najbližjo žendarmerijsko postajo. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani, pr Literarni večer. »Akademija« pri« redi danes, v sredo, dne 11. septembra, ob! 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma svoj prvi literarni večer. Predava dr, Ivan Prijatelj o predmetu: »Levstik, Jurčiči in Stritar kot glasniki mladoslovenske kulture«. pr Jugoslovanska številka »Omladfne«i »Omladina«, list socialistične omladine češke, je izdala s sodelovanjem svojega so* urednika, jugoslovanskega socialista Jova* na Šmitrana, posebno jugoslovansko šte< vilko. a Prodaja moke. Od četrtka, 12, t, mes,, do vštete sobote, 14. t. m., se bod« oddajalo na vsako krušno izkaznico pa y% kg moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 2 K 56 vin, a Drva, Občinstvo se vnovič opozarja, naj se glede drv ne zglaša pri mestni aprovizaciji, ki nima nikakih zalog. Vsa^ kdo naj si, če le mogoče, drva dobi drugod in naj se zlasti ne zanaša na to, da bi jih mogel svoj čas dobiti od mestne apro-vizacije. a Meso na zelene izkaznice B št. 1601 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1601 do konca prejmejo meso v četrtek, dne 12. sept. dopoldne v cerkvi sv< Jožefa. Določen je ta-le red: od 8. do pol 9. št. 1601—1800; od pol 9, do 9, št. 1801 do 2000; od 9, do pol 10. št, 2001—2200; od pol 10. do 10. št. 2201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg govejega mesa, 1 kilogram stane 2 K 80 vin. a Mesne izkaznice za občino Moste se bodo delile: Za one, ki dobivajo meso v občinski mesnici, v četrtek, 12. sept. Vsaka stranka sc mora sama zglasiti, izrecno se poudarja, da ne bo nobena stranka za drugo prejela mesne karte. Vsak naj se zglasi s staro mesno izkaznico, poleg te mora prinesti krušno karto in policijsko zglasnico. Za železničarje se bodo delile mesne izkaznice v petek, 13. sept. od 2. do 4. ur« popoldne v občinski pisarni. S seboj naj prineso staro mesno izkaznico in aproviza-čno knjižico. — Na zamudnike se nc bo oziralo. Zgubila se |e v nedeljo zvečer bela »Serpa« od Zvezde do tobačne tovarne. Pošten najditelj sa prosi, naj jo odda: Vič-Glince, nova Sola, pritličja. . »Jetiki boj«. Pač je vsakemu znano, da je ravno jetika bolezen, ki jo lahko štejemo med najpogubonosnejše v človeškem rodu. Slovenske žene in dekleta, Vam je napisal dr. Anton Brecelj prepotrebna knjižico, J etiki boj!« Zavedajte se, da mora biti ena prvih dolžnosti prave gospodinje in dobre matere zdravje v hiši in družini. Ker je ravno jetika razruševalka premnogih rodbin, zavarujte se. zadostne proti njej, posebno v sedanjem času, ko ji življenjske razmere dajejo od dne do dne več moči za neno pogubonosno delo. Ne mislite pa, da proti jetiki nc pomaga nobena reč, Jetika je ozdravljiva. Pisatelj pravi: »Ko si prečitala to knjigo, li zraste pred duševnimi očmi poštstna podoba polni temnih, grozotnih peg, a ne brez milejših potez in svetlih, razveseljivih točk. Pa ne samo našemu ženstvu, vsakemu, ki ljubi zdravje in življenje, veljajo navodila, zbrana v tej knjigi. — Dobi sc v Katoliški bukvami in stane broširana 2 K 20 v, Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožko vest, da je najina iskrenoljubljena sestra Mirni Valenčak služabnica pri g. župniku Mi-renskemu Grbec-u, boguvdano previdena s sv. zakramenti po dolgi, muk polni bolezni prav mirno v Gospodu zaspala dne 9. septembra, v starosti 37. let na Gori pri Sodražicl. Gora pri Sodražicl, dne 9. septembra 1918. Henrik Valenčak, brat, Rozalija Valenčak, sestra. Anton Grbec, župnik. Tordka Josip Peteline, LJUBLJANA, poleg frančiškanskega mostu, SV. PETRA NASIP it. 7 opozarja cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev šiualnih strojen ta rodbinsko rabo, krojače ln čevljarje. Kdor si jih želi nabaviti, naj se čim prej oglasi. 3123 Kapi se na Kranjskem ali Štajerskem, ležeče blizu železnice. Ponudbe je staviti na Kari Ferchl, Nunska ulica St. 10 v Ljubljani. Klavirje, harmonije in m prodaja in izposoja Hlfonz Breznik, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. KUPUJEM '2557 ŠTEFAN STRMOLI LJUBLJANA - POD TRANcO It 1. Pozor! Zaradi vpoklica t Tojaško službovanje je trgovina odprta le J®^ ob delavnikih, in sicer wmo od 9. do pol 1. ure dopoldne. Suhe gobe (jurčke) kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene ieželce in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najviijih cenah M. RANT, KRANJ. 1917 II poučuje zopet A. POTOČNIK, LJUBLJANA, Cigaletova ulica št. 4, II. Pozor! Pozor! Hiša z vrtom v Ljubljani ali v bližnji okolici se KUPI. Prodajalec se bo preskrbel navrh s kuri-Tom in z živili. Cena 30.000—50.000 kron. — Pismene ponudbe pod šifro: »Resen kupec« 3235 na upravo »SLOVENCA«. IŠČE SE celotni nemški za 2. F Sprejme sa ucenec poštenih starlšev, ki Imel voseljo do kovaške obrti, Ponudbe na naslov: JOSIP MALOVRH, kovač, Srednja vas, 5. P. Polhov • Gradcc ANTON BABIČ GABRIJELA BABIČ ROJ. LACHAINER POROČENA LJUBLJANA BREZ POSEBNEGA OBVESTILA Stanovanje s hrano SE IŠČE za starejšo gospodično Iz boljše hite. — Ponudbe na: Poštni predal 27, Ljubljana. 3274 Gospodični 28 let, izobražena, IŠČE SLUŽBE kot opora gospodinje ali k otrokom. Zna tudi šivati in krpati za domačo potrebo. Glavni pogoj: lepo ravnanje. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 3289. Neha; cesjifcfits se zamen|a za živila. Vpraša naj se v trgovini Ign. Vok, Sodna ulica, Ljubljana. Istotam J«P- SE KUPI tudi 3290 molzna božat Hlapec h konjem SE SPREJME. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Sprejme se tudi starejša moč. FRANC ZORMAN, upraviteljstvo pokopališča Sv. Križ, p. Moste. 3284 —i: Novo, dvonadstropno hišo ::— vilo z vrtom v Sp. Sli ZAMENJAM z malo hišo in nekaj zemljiščem v Ljubljani ali v bližini. Natančen naslov pri upravi lista pod št. 3283. SPREJME SE prodajalka-%ačetniea zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter prikupljive zunanjosti, ▼ boljšo trgovino proti primerni plači. V šivanju izurjene imajo prednost. Natančne ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Prodajalka« 3269. IŠČE SE Osebna vprašanja se prosijo v Sp. Šiški, Nove ulice 183, dne 13. in 15. septembra ob 11. uri dopoldne. 3264 ŽELIM mc$to ! skladišče! za drea tn premsg Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: > Skladišče« 3285. IŠČE SE izurjena prodajalca za mesto. Prijazne ponudbe jc poslati na upravništo »Slovenca« pod šifro: »Mesto« 3288. J*- PRODA SE več sto m» hrastovih drv na rastečem ali pa na težo. Drva so oddaljena eno uro pešpota od železniške postaje. Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3286. gospodinje t dobrim spričevalom, k boljši rodbini. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3221. Kupam zamašite in vreče in plačam za nove zamaške K 110.— Za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene K 65.— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, K 1.— za komad, in za vreče kron 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po Sprejme se za takoj trgovski vajenec s primerno trgovsko naobrazbo. Kje pove iz prijaznosti uprava „Sloven-ca" pod št. 3298. Ureče na debelo SdSIo o štrenah kupi v vsaki množini »Wcln{jnrten«, Dona) VII., Kalserstrasse 90. 3087 Poštena se išče za privatno hišo. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod šifro »Kuharica« Spretnega, zanesljivega sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Naslov v upravništvu lista. Kot zastopnik dediča po dne 20, avgusta 1918 zamrlemu g. Lovrencu Šarcu, gostilničarju in trgovcu v Ljubljani, Karlovska cesta štev. 19. poživljam s tem vse dolžuike pokojnega g. Lovrenca Sarca, da se brez odloga zglasijo radi poravnave svojih obvez in dolgov v moji pisarni. Pr. Fran Nnuak odvetnik v LJubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Naznanja se, da se vrši prostovoljna prodaja sobne oprave in drugih hišnih predmetov (postelj, nočnih oraar, omar za obleko, pralnih miz, različnih drugih miz, zrcal, posteljne obleke, podob, kuhinjske posode itd.) v II. nadstropju biše št. 7 na Kongresnem trgu dne 18. in 19. sept., počenški dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 5. ure. 3282 DR. VALLENTSCHAG. zatre čudovito naglo stenice vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgaluica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Apotheke»zurHolfnunqo np^n 4C flilplifi : Lokama »pri upatijnc : tuli IO, UvlirJ Glavne prodajalne v Ljubljani: lekarne Gabr. Piccoll in Mr. R. Sušnik ter dro/.eriji Ant. Kane in B, Čvanfiara ili na aaker s spada;očimi prostosledi na Kranjskem se proda. — Pojasnila daje rudn, obratovodja A. Spo-ljarič, Ljubljana, Tabor štev. 5. JDobra ktvjigovodkmja, ki je obenem spretna tipkarica in ste-nograitnja, iz dobre katoliške družine, zmožna slovenskega in nemškega, če mogoče tudi italijanskega ali hrvaškega jezika se sprejme takoj v službo pri plemeniti družini na Hrvaškem. Popolna oskrba in priklop k dru&nskemu življenju zagotovljen. Ponudbo in posebne zahtevo se pošiljajo na uredništvo „Slovcnca" pod šifro ,,vestna in sposobna'. 3236 Kupim dobro ohranjen šivalni stroj, Cenjene ponudbe na upravo „Slovenca" pod Šivalni stroj". Stalnega išče Balkan šped. tvrdka. Pomočnica kuharice in gospodinje v svrho izpopolnitve v boljši kuhi želi priti v večjo gospodinjstvo, najrajše na deželo v župnišče ali graščino, zanesljivo in pošteno dekle srednje starosti. Ponudbe pod ..Strokovna izobrazba* na upravništvo ..Slovenca". povzetju. 2871 E. Landskroner mesto za nakup vrat in zamaikov Gradec, Lendkai 15. Ima naprodaj tvrdka živ© apno W Zidno opeko Bukovo oglje Valentin Urbančič trgovina z Industrijskimi potrebščinam! la proizvodi na debelo, LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 1. Oddajajo se samo celi vagoni! Kfcgj ^dtJovorni urednik: .Tnsin Gostinrir. dr>* LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva .. brez odbitka rentne- cesta štev. 6, za irančiškansko cerkvijo, J II l ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- U M [I plačuje zavod sam poldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po ■ ' za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto, »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad cn milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. ene Doile so zopet Mlatllnice za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlatllnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trljjerje, stiskalni-ice za grozdje in sadje, mline za Sito in sadje, gepeljne, slamorez-nice, brzoparllnike, kotle za žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobre kakovosti tor po najnižjih cenah. FratlC Hifti, zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova cesta št. 2. Daljo opozarjam na svojo veliko za logo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov pripravnih zh vsako mletev. Hrvatska industrijska tvrdka išče izbornega, popolno samostojnega popolno veščega brv. in slov. jezika. Z ozirom na to, da je služba dobro plačana in zajamčen dohodek, se iščejo samo taki reflektantjo, ki se ne bavijo z zakotno trgovino ali s postranskim poslom. — Pismene "ni".........................ponudbe se prosijo na anončno ekspedicijo iiiiiiimiiiiiimiini J. BLOCKNER, ZAGREB, poštni predal I.-78-II. St. 1563. Raiglas*. Na pomožnem oddelku IV. mestne deške ljudske šole se prične šolsko leto 1918/19 dne 16. septembra 1918 s priporočanjem sv. Duhu in dne 17. septembra 1918 z rednim šolskim poukom. Pouk se bo vršil, kakor lani, v prostorih II. mestnega slovenskega otroškega vrtca v Cerkveni ulici št. 21, kjer se bo vršilo vpisavanje v nedeljo, dne 15. septembra, od devetih do dvanajstih dopoldne. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 7. septembra 1918. ■ ■naiiaBsimiai Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. It ■ ■■ ■ B ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ a »: K B B aa BB BB BB M ia BB k a BB BB JE BB *t> ■ B ■ B KM TSBaaoBTiBnniinBKtiaaaBBaBnaaaBK oiaroufliaaaaKaBnBCBBBiTBB v mm reflislrovana zadruga z omejenim {smstvom. Dovoljuje članom posojila proli poroSlvu, zasiavl živllenjsKli! polic, posestev, vreiosloiU papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vrnčajo se posojila v 7%, 15 ali 22^ letih ▼ odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno ▼ Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki dnje vsn potrebna pojašniliT Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 yt %. Društveno lastno premoženje znaša konccm leta 1915. K 519.848'40. Deležnikov je bilo koncem leta 19J5. 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850"—. bi bi b c 01 I b i Bt a i ■ i bi b a a a a b št. 1343/M. š. SV. ttEm Šolsko leto 1918/19 se prične na vseh mestnih lju b ljubljanskih Mil) s klicanjem Sv, Duha in dne 17, septembra z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v soboto, dne 14. septembra in pa v nedeljo, dne 15. septembra 1918, vselej od 8. do 12, ure dopoldne, in sicer: Za I. in IV. mestno deško šolo v šolskem poslopju I. mestne deške šole v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško šolo v šolskem poslopju te šole na Cojzovi cesti št. 3; za III. mestno deško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, v II. nadstropju; za mestno nemško deško šolo t šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, v I. nadstropju; za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, pri tleh; za šišensko deško in za šišensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole načelno ne sprejemajo. 3241 Vse podrobnosti pojasnufejo šolska vodstva pri vplsavanla. C. k r. mestni šolski svet v Ljubljani, 2. septembra 1918. BRRVE ZH OBLEKE v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. tfse nrste baru, suhih fn oljnatih, manec (gips), mastnec (FederoielR), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarske, slikarske In zidarske Čopiče, kakor tndi druge o to stroko spadajoče predmete Ima Se oedno o zalogi tordka M. Zanki sinoiii, Ljubljana. Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.