DVIGNI SE, NAROD!
Sbvenskaje zemlja v črno odeta, kljub snežni odeji vsa fe temna. Bila nam je vedno mila in sveta, zlastipa danes v morju solza.
Sbvenskaje zemlja s krvjo prepojena, narod slovenski teptan in pregnan. V Crnem obupu slovenska je žena, išče otroke, a kliče zaman.
Težki so dnevi, ko narod v okovih išče rešitve, v obupu ječi. Pepel se kopiči v požganih domovih, osveta krvava na duši leži.
Dvigni se, narod, raztrgaj okove, zemlja slovenska naj tebi rodif Tujec naj čuti, da želje njegove x> stne v prah od slovenske pesti!