List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
5. številka	CJoLiet, illinois, S. januaria 10OÍ3	I-i.etuik -X.”V5II
V MESSINI SE SE TRESE ZEMLJA,
O prizorih po strašnem potresu, ki je vzbudil pomilovanje za nesrečnike po vsem svetu.
RADODARNOST AMERIČANOV.
$800,000 dovolil kongres za prizadete in Rdeči križ nabral nad $400,000.
Messina, 6. jan. — Tu so neprestano čutiti potresi zemlje, dasi po jakosti pojemajo. Opažati so posebno ponoči. Požari v mestu se tudi polagoma ugašajo. Uradna poročila pravijo, da je bilo 14,000 trupel pokopanih na štirih pokopališčih, da je 9,000 ljudi zapustilo mesto in 9,000 ,še tam ostalo. Predlagano je, da se vsaka hiša, v kateri utegnejo biti mrtveci, zasuje z ne-pogašenim apnom, ker je pretežavno, izkopavati trupla iz razvalin.
” Zaliv luke Reggio je še nastlan s kosi razbitih brodov in drugimi razvalinami. Prav mnogo oseb, ki scnše živele, so danes izkopali iz podrtin, do-čim se razločilo čujejo glasovi drugih zasutih, ki prosijo pomoči. V nekaj dneh prenehajo v Reggiu z reševalnim delom. Potem se gugava posjopja zrušijo in trupla, ki še niso pokopana, sežgo. Iz podrtin, kjer je stala hiša britanskega kaplana Hulatta, se je skoro teden dni culo stokanje, a ko so reševalci prodrli v globino, so našli celo družino šesterih oseb mrtvo.
“Associated Press” je imela prvega poročevalca na licu mesta v Messini. Našel je vse v največji zmešnjavi. Prvi potres je dejansko porušil celo mesto. Italijanski vojaki so bili po velikosti nesreče prevladam in so zmedeni tavali med razvalinami v krdelih od 3 do SO mož. 'Preden se je izkrcalo moštvo iz ruskih in britanskih vojnih ladij, je bilo malo storjenega. Ti so delali prav vrlo, posebno Rusi. Pročelja obmorskih hiš so v mnogih slučajih ostala pokoncu, dočim se je notranjščina zrušila in izpremenila v prah, tako da je ostalo malo upanja za rešitev zasutih. Vsepovsod na površju razvakn so ležala trupla naokrog, dočim so tupatam štrleli iz podrtin posamezni udje. Prva mala pomočna postaja je bila naglo prenapolnjena, in hitro so na tucate drugih zgradili pomožni oddelki italijanskih mest ter ruskih, francoskih, nemških in britanskih vojnih ladij. Prav mnogi od preživelih so vsled strašne nadloge zblazneli in vse je obhajal strah in trepet. V taborišču beguncev so se odigravali usmiljenjavredni prizori. Mnoge osebe so poklekale in prosile kruha, dočim so ■ bližini pomarančna drevesa vabila s §vojim zrelim sadjem. Videti je bilo, kakor bi jih strah držal z železno roko v tesni luki njihovega zavetišča. Neprestani lahni stresi so sledili velikemu potresu. Petinštirideset tacih stresov so našteli. Poročevalec je videl, kako so se mnoge še stoječe hišne stene pri teh stresih rušile, in vsaki-krat se je strah in trepet rešencev večal.
Prve.italijanske čete, ki so dospele v Messino, so prišle povečini iz sicilskih posadk in so bile pod poveljstvom sicilskih častnikov. Eden izmed častnikov je pripovedoval, da je izgubil sedemnajst sorodnikov in prijateljev, vse svoje otroke, svojo ženo, svojega očeta, svojo mater, svoje brate in sestre, in vendar je pričakovala vlada od njega, da poveljuje reševalen oddelek. Hiša ameriškega konzula, gospoda Cheneya, se je zrušila ob prvem stresu in, je pod svojimi podrtinami nerešljivo pokopala prebivalce.
O številu usmrčencev se cenitve zelo razlikujejo. Eden izmed poročevalcev ceni njihovo število na 300,000, vendar je videti to pretirano. Drugi računajo nad 200,000, dočim je uradno število nekaj manjše.
Grozovitostim smrti, ki jih je done-sel potres predzadnji ponedeljek, se zdaj pridružujeta lakota in strah pred kužnimi boleznimi. V razvalinah prizadetih mest na Siciliji in v Kalabriji leže premnoga trupla, ki jih ni možno izkopati iz podrtin, medtem ko vsepovsod blodijo lačne osebe po opusto-šenih ulicah. Besede ne zadoščajo, da bi se opisalo strahotno uničenje in opustošenje po Kalabriji in Siciliji, kjer so se tresoča zemlja in ogenj m voda - združile, da so te smejoče, zelene poljane izpremenile v puščavo. Messine ni več in najmanj 30 let bo treba, da se škoda spet popravi, ki jo je napravil ta prirodni izbruh.
Strašen prizor se je pripetil v razvalinah carinskega urada. Krdela od lakote napolmrtvih nesrečnikov so lazila med podrtinami iščoč hrane. Prvi, ki se jim je pri tem posrečilo kaj najti, so bili od drugih'napadeni z revolverji in noži, da so morali svojo najdeno jestvino z življenjem braniti. Boj je bil srdit. Sestradanci so se napadali
kakor volkovi, in marsikateri so se v hranitvi peščice suhega fižola ali par unc moke zgrudili z razparanim trebuhom. Eden izmed teh nesrečnikov je bil z nožem naboden v neko desko, dočim se je njegovo dete, za katero je iskal hrane, trdno držalo njegove roke.
Messino bodo spet zgradili.
Rim, S. jan.' — Čez občino Messino in okraj Reggio je proglašeno obsedno stanje.
Signor Orlando, pravosodni minister, se je izrekel o zopetni zgraditvi Messine takole:
“Messina zopet vzraste vkljub vsem naporom, da bi se to preprečilo. Pri-roden pojav je bil, ki je Messino razdejal, a po prirodnih pogojih je mesto obstajalo tudi 20 stoletij, luka od morja dohodna, središče cvetoče kupčije in močno mesto. Messina je neob-hodno potreben življenski pogoj za otok Sicilijo. Mesto ima vzroke za svoj obstanek. V tem trenutku, ko je videti, kakor bi bila Messina razdejana, manjka Siciliji bistven kos. Dvajset stoletij zgodovine ni mogoče zbrisati.”
Radodarna Amerika.
Washington, D. C., 5. dec. — Predsednik Roosevelt je podpisal malo pred 2. uro popoludne po obeh zbornicah sprejeto predlogo, ki dovoljuje $800,000 v podporo italijanskim po-trebnikom po potresu.
Washington, S. dec. ■—• Da poduči občinstvo glede dobrodelnosti, katere se ameriško ljudstvo začasno udeležuje, je Miss Mabel Boardman, tajnica Rdečega .križa, objavila znesek doslej Rdečemu križu došlih denarnih prispevkov za potrebnike po potresu v Italiji. Potemtakem je Rdeči križ doslej zbral v to svrho nad $400,000. Že dne 31. decembra je poslal Rdeči križ po državnem uradu $70,000 na italijanski Rdeči križ; dne 2. januarja je sledilo nadaljnjih $100,000 in dne 3. januarja $150,000. Iz raznih držav so doslej došli sledeči milodari: New York, $165,825; California, $80,017; Illinois, 26,876; Missouri, $25,052; Mas sachusetts, $16,255; Rhode Island, $11, 000; Connecticut, $7,315; district of Columbia, $6,669; Maryland, $6,017; Wisconsin, $5,105; Pennsylvania, $2,-248; Washington, $1,450; Ohio, $1,-032; Nebraska, $1,000; New Jersey, $1,000; Indiana, $659; Virginia, $557; Montana, $175; Colorado, $100; Kansas, $100; Texas, $61; Georgia, $35; Tennessee, $25; Kentucky, $21; Iowa, $5; Utah, $5; West Virginia, $5; New Hampshire, $2; South Dakota, $1. Skupaj: $408,567.36.
Umetniki žrtve potresa.
Petrograd, 6. jan. — Semkaj brzo-javljajo iz Rima, da so M. Petrov, izvrsten ruski basist, in dva italijanska pevca, signora Catani in Gambi, tenorista, v Messini pri potresu storili smrt. Ti umetniki so prošlo zimo nastopali v Petrogradu.
Rooseveltova poslanica.
Washington, D. C., 4. jan. — Predsednik Roosevelt je v poslanici naprosil kongres za takojšnjo dovolitev pol milijona dolarjev ža hudo prizadeto prebivalstvo v Italiji po potresu. To je najradodarnejši prispevek, ki ga je kdaj dal ameriški narod za potrebnike v drugih deželah. Poleg tega je vlada odposlala provijantna (ži-vežna) parnika “Celtic” iz New Yorka in “Culgoa” iz Port Saida. Na obeh ladij ah so velike zaloge življenskih potrebščin, ki so bile prvotno določene za ameriško brodovje. Nadalje je predsednik dal italijanski vladi na razpolago za službo celo ameriško atlanško brodovje iz 16 vojnih ladij, ki je na poti okoli sveta pravkar do-plulo v Sredozemsko morje.
Senat in poslanska zbornica sta spre jela oba predloga predsednikova in sta celo zvišala dovolitev od $500,000 na $800,000.
Amer. vojno brodovje v Suezu.
Suez, Egipet, 3. jan. — Amer. atlanško vojno brodovje je danes dospelo semkaj, dva dni pred časom, določenim v programu. Razdalja od luke Colombo, Ceylon, odkoder je brodovje odplulo dne 20. dec., znaša 3440 milj. Edini vmesni dogodek med vožnjo je bila izguba enega mornarja, ki je strmoglavil čez krov bojne ladje “Illinois” in utonil. Bržko so se bojne la-dijc vsidrale, so prišla egiptovska in kanalska oblastva na krov praporne ladije “Connecticut” in pozdravila poveljnika brodpvja, podadmirala Sper-ryja.
'Brodovju pridruženi ladji “Yankton” in “Culgoa” odplujeta takoj v Messino. Na prvi ladji je mnogo zdravnikov, in zadnja ima na krovu veliko živeža in drugih potrebščin, ki se imajo obrniti v prid potrebnikom v krajih groznega potresa.
Brodovje bo tako hitro kot mogoče preplulo še ostali kanal in se v Port Saidu preskrbelo s premogom. Šest-najstere ladje bodo nadaljevale vožnjo y skupinah tri zaporedne dni. Ali bodo plule do Messine, še ni določeno.
PREMOGARJI SE PRIPRAVLJAJO.
Njihovi voditelji hočejo staviti zahteve, zavržene po Rooseveltovi komisiji.
POGODBA D0TEČE 31. MARCA
Mrzel val prihaja.
Washington, 4. jan. —Po naznanilu i vremenskega urada prihaja mrzel zračni val, ki utegne po ostrosti nadkri-j liti vse dosedanje v tej zimi, od seve-! rozapada proti atlanški brežini, katero doseže v sredo. Tudi države ob vzhodnem zalivu bodo prizadete.
Na severozapadu je padlo nekaj snega, predno je nastopil mraz., V skrajnem severozapadu stoji toplomer daleč pod ničlo.
PASTOR UMORJEN IZ MAŠČEVANJA.
Razkosano truplo najdeno v dveh kurilnih pečeh njegove cerkve druzega dne.
C0LUMBUS, MICH., MORIŠČE.
Požar v Springfieldu, Mo.
Springfield, Mo., 6. jan. — Davi zarana je izbruhnil ogenj v Baldwin-teatru. Poslopje je popolnoma uničeno. Ista usoda je zadela več drugih poslopij v kupčijskem delu mesta, in Colonial Hotel, čegar gradnja je stala $400,000, je bil hudo poškodovan. Skup na škoda znaša $250,000. Škoda na drugih poslopjih znaša tudi več stoti-soč dolarjev.
Avstrija grozi Turčiji.
Ali pride potem v okolišu trdega pre moga do štrajka? Nihče ne ve.
New York, 6. jan. — Voditelji delavskih unij v okolišu antracitnega ali trdega premoga se pripravljajo za nov boj z operatorji, ko zadnji dan prihodnjega marca meseca potečeta sedanja pogodba in plačilna lestvica, ki sta bili določeni po Rooseveltovi štrajkovni komisiji pred petimi leti. Operatorji so voljni obnoviti pogodbo, kakršna je sedaj, za še eno ali več let. Dasi jim popolnoma ne ugaja, jo vendar smatrajo za pravično in primerno in mnogo boljšo nego slučaj brez vsake pogodbe sploh. Premogarji vobče so zadovoljni in pripravljeni nadaljevati sedanje razmerje, ampak uradniki zveze “United Mine Workers” so sklenili, spet oživiti vrsto starih zahtev, ki so bile vse predložene Rooseveltovi komisiji, kateri je načeloval sodnik Gray iz Delaware, in po istej zavržene. Medtem pa delavski voditelji krepe linije z nabiranjem novih članov in blagajno z zbiranjem zaostalih pristojbin. Nad polovico članov je odpadlo od unij izza pogodbe pred tremi leti.
Ozemlje trdega premoga je razdeljeno v tri distrikte v organizacijske svrhe: distrikt št. 1 ima svoj glavni stan v Scrantonu, distrikt št. 7 v Ha-zeltonu in distrikt št. 9 v Shamokinu; in boj bosta vodila T. L. Lewis, naslednik Johna Mitchella kot predsednik zveze “United Mine Workers”, ter T. D. Nichols, distriktni predsednik v Scrantonu, ki je član kongresa iz tega distrikta. G. Nichols je dejansko vzgojen sredi premogovnikov, ker je l^il njegov oče rudar, kar je postal tudi sin. Po štrajku leta 1902. se je začel pečati s politiko in je bil izvoljen v kongres kot demokrat. G. Nichols je radikalen in ima skrajne nazore glede delavskih pravic in koristi organizacije. Predsednik Lewis je baje konservativec in počasen naprednjak, ki še ni izrekel svojega mnenja glede položaja v antracitnem okolišu; a toliko je gotovo, da je odobril pre-mogarske zahteve, katere treba dosegati premišljeno.
Operatorje bodo zastopali v boju znani Mr. Baer, predsednik Reading železnice; Mr. Truesdale, predsednik Lackawanna železnice, in E. B. Thomas, predsednik Pennsylvania Coal-kompanije.
Sedanja pogodba poteče z dnem 31. marca; obnovljena je bila leta 1906. za dobo treh let po Rooseveltovi štrajkovni komisiji. Če operatorji odklonijo kako novo zahtevo, ali če unijski voditelji odklonijo nadaljevanje sedanje pogodbe, bodo rudarji lahko nadaljevali delo kakor sedaj in kakor poprej, predno je bila napravljena pogodba. Ampak obe stranki bi imeli rajši določen dogovor za gotovo dobo, če bosta mogli doseči pogoje, katerih želita.
Unijski voditelji so topot baje odločni zmagati. Imeti nočejo ničesar opraviti s komisijami ali razsodišči, tako pravijo, marveč ostanejo pri svojih zahtevah in če se jim ne bo ugodilo, pokličejo vse delavce iz rudnikov.
Med drugim zahtevajo sledeče: 1) pogodbo med opertorji in premogarji, po kateri se imajo reševati tudi vsa razporna vprašanja; 2) pripoznanje zveze “United Mine Workers of America” kot stranke, s katero se vse pogodbe naravnost sklepajo; 3) osemurni delavnik brez vsacega znižanja plač, I 4) da se ves premog koplje in plačuje! za tono po 2,000 funtov; 5) da se plačilna lestvica napravi jednomernejša za vse rudnike trdega premoga, in da se vsem delavcem} ki dobivajo manj nego $1.50 na dan, zviša plača za 10 odstotkov, a tistim, ki dobivajo od $1.50 do '$2 na -dan, se ima plača zvišati za 5 odstotkov; 6) da se napravi pogodba za dobo enega leta.
Oteč Ivan umrl.
Petrograd, 2. jan. — Oteč Ivan v Braševu (Kronstadt) je umrl. Znani duhovnik je bolehal že nekaj časa na vodenici in želodčnih neprilikah, in smrt ga ni pokosila nepričakovano. Oteč Ivan, ki je b’l rojen leta 1829., je pridobil kot duhovnik cerkve sv. Andreja po svoji gorečnosti in pobožnosti mnogo pristašev in je vzbudil tudi pozornost carjevo, ki mu je vedno hodil na roko. Na otca Ivana svet je carinja romala k skrinji sv. Sera-fina. Priprošnji tega svetnika je bilo po mnenju pobožnih Rusov pripisati rojstvo prestolonaslednika. Ljudstvo ga je smatralo za čudodelca. Tišočer-niki so vsako leto romali k njemu.
Povsod hud mraz.
Washington, 6. jan. — Celi sever in osrednje države v deželi med Skalnatim gorovjem in Apalahiškimi gorami so v objemu ostrega mraza. Ta se bo po vremenskem uradu razširil po vsem vzhodu in jugu do Atlanškega oceana in zalivnih brežin in v notranjih državah bo še hujši mraz. To bo trajalo do konca tedna, čeprav postane vreme v osrednjem zapadu v petek ali soboto morda nekoliko milejše.
Mraz in požari v Chicagi.
Chicago, 111., 7. jan. — Hudi mraz, ki je pripihal od severozapada predvčerajšnjim, irna še zmiraj v svojih ledenih krempljaif mesto Chicago. Ta-cega mraza ni občutilo mesto že tri leta. Siromaki silno trpe, dasi se dobrodelna društva namoč trudijo, olajšati zimsko stisko. In prvi mrzli dan je označevalo tudi brezštevilno požarov. Manjši so nastali vsled malomarnosti, ker se dimniki niso očistili. Poleg manjših pa so izbruhnili tekom dneva tudi trije veliki požari. “Illinois Club”-poslopje, 154 Ashland ave., je uničeno in škoda znaša $325,000. “Darling & Co.”, 42. cesta in Ashland ave., ima škode $500,000, ker je družbi zgorela velika tovarna.
Štrajk kočijažev končan.
New York, 4. jan. — Štrajk kočijažev in šoferjev, pripadajočih združbi “Liberty Dawn Association”, je bil uradno proglašen končanim. Unijci zagotavljajo, da je 750 njihovih članov doseglo zvišanje plače in izključitev neunijskih delavcev, dočim se mora 1,200 drugih zadovoljiti s prejšnjimi plačami in neunijskimi tovariši pri delu.
104 leta star.
Jackson, Mich., 5. jan. — Philip Brushart, baje najstarejši mož v državi Michigan, je umrl v svojem domovanju v Burlingtonu v starosti 104 let.
Njegov oče je živel nad 100 let in več stricev je doseglo istotako visoko starost.
O morilcu ali morilcih ni doslej še prav nikakega sledu.
Detroit, Mich., 6. jan. — Strašna najdba v metodiški cerkvi blizu Co-lumbusa, v jugozapadnem delu St. Clair countyja, je danes razburila ta-mošnje prebivalstvo. Tam so namreč našli v dveh kurilnih pečeh na kose razsekano in deloma sežgano truplo pastorja John J. Carmichaela, ki je bil dušni pastir treh občin one soseščine.
Truplo je odkril Myron Brown, ki stanuje blizu cerkve. Stal je na bližnjem cestnem križišču in čakal neke druge osebe, a se je umaknil, iskaj l v neki dolblini v zid cerkyenega po--slopja zavetje pred ostro sapo. V svr -je presenečenje je našel vrata odp-Vstopil je v cerkev, a se vsled g¿jze’ skoro zgrudil, kajti kamor je pogledal, so bili krvavi madeži, celo na obhajilni mizi. Očividno se je duhovnik, ki je bil 56 let star in zelo krepak mož, namoč branil. Dejstvo, da so našli v obleki umorjenčevi denar, kaže na zločin iz maščevanja.
Brown, ki je imel ključ do cerkve, je takoj zaprl vrata in hitel v kraj Hickey, odkoder je obvestil šerifa v Port Huronu. Že v kratkem času so dospeli uradniki do cerkve. Našli so v eni peči poleg kosov trupla kovinsko oglavje nove sekire; v nekem kotu cerkvenem pa bodalo.
Voz pastorjev so tekom dneva našli v kraju Pine River privezan ob neko drevo. V buggyju se je nahajala umorjenčeva vrhnja suknja. Pine River leži celih 20 milj od morišča oddaljen. •
Umor je bil izvršen tekom včerajšnjega dne.
Rev. Carmichael je stanoval izza ka-cih deset let v Michiganu in je bil izza dveh let pastor cerkva v krajih Columbus, Adair in Chine. Str.noval je s svojo soprogo in. svojimi otroci v Adairu. Ko je včeraj zapustil svoje stanovanje, je svoji soprogi sporočil, da gre v Columbus, pripravit vrsto vzbujalnih shodov. Zadnjikrat je' bil videti živ, ko je Adair zapuščal.
O morilcu ali morilcih ni še nobenega sledu.
Budimpešta, 3. jan. — Svojemu svarilu na Turčijo dodaja “Pester Lloyd” danes naravnostno grožnjo na visoko porto. V veleuradnem članku izjavlja časopis, da bo Avstro-Ogrska preklicala izpraznjenje sandžaka Novipa-zar, če Turčija najhitreje ne sprejme predlogov dvojne monarhije glede v-prašanja o prispojitvi Bosne in Hercegovine.
Castro operiran.
Berolin, 4. jan. — Bivši predsednik Castro je bil danes operiran na obistih, Ta operacija je določena, odstraniti posledke lanske brezuspešne operacije, ki je bila izvršena v Venezueli, “■Sedaj izvršena operacija je bila srna-’ 1 -anj; za tako nevarno, da je pred isto ■jivil Castro sledeče: “Samo zadovolj w.tvo izražam nad tem, da se izvrši ta operacija, tako da bo ves svet vedel, da nisem prišel v Nemčijo, da bi se umaknil odgovornosti in še mnogo manj, ker sem tudi sam nekaj slutil o tem, kar se je med mojo odsotnostjo dogodilo v Venezueli.” Castro je operacijo baje dobro prestal in se počuti primeroma dobro.
Clemenceau napaden.
Pariz, 1. jan. —• Neki Korsičan imenoma Benedetti je streljal iz revolverja proti uradu prvega ministra Clemenceau. Ranjen ni bil nihče in napadalec je v zaporu. A nevarnost je bila velika. Dve krogli sta frčali skozi okno, poleg katerega je sedel Clemenceau. Njegov sluga je napadalca prijel. Ta izjavlja, da je hotel ministra ustreliti, ker mu ni dal dovoljenja za neko loterijsko podjetje.
Kaznovan polkovnik.
Dunaj, 6. jan. — Polkovnik Aleksander Kunz, poveljnik 36. češkega pešpolka, čegar rezervisti so se na prevožnji v Hercegovino uprli, je bil upokojen. Ta kazen je posledica dogodka, ki se je pripetila dne 11. decembra. Ko so bili takrat vojaki V Bosanskem Brodu izvagonirani, so pri srčno pozdravljali brate Srbe. Stoin-šestdeset vojakov je bilo obkoljenih, zvezanih in odpeljanih v Sarajevo, da se kaznujejo.
“Mrzlo” usmrčenje.
Mac. Leod, Alberta, Kanada, 5. jan. — Toplomer je kazal na vislicah 38 stopinj pod ničlo, ko je bil tukaj usmrčen Kitajec Mah Hong. Samo tucat oseb se je udeležilo usmrčenja. .
Mah Hong, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora svojega sodeležnika neke pralnice, je umrl popolnoma ravnodušno, kakor je navada pri Kitajcih.
Sestrska ljubezen.
Trenton, N. J., 4. jan. — Miss Jennie Joyce, 17 let stara, se je zastrupila v stanovanju svoje sestre, gospe William Salt, zato da dobi njena sestra $300 zavarovalnine, ker nujno rabi denarja.
Otvoritev spostavodaje.
Springfield, 111., 6. jan. — Danes ob 12. uri 20 minut je bila otvorjena 46. postavodaja. Državni tajnik James A. Rose je poklical zborovalce k redu, Rev. pastor T. D. Logan iz Springfielda je opravil molitev in višji sodnik J. H. Cartwright je zaprisegel člane postavodajstva.
Edward D. Shurtleff iz Marengo je bil izvoljen govornikom 46. postavodajstva države Illinois.
Tudi konvencija.
New York, 4. jan. — J. Eads How, ki je znan pod imenom “kralj tram-pov”, je razposlal vabila.na zborovanje brezposelnh v St, Louisu. V vabilu je rečeno: “Z ozirom na to, da napoči trda zima in da je 35,000 do 100, 000 moških v vseh velikih mestih v deželi brez dela, smo sklenili, sklicali zborovanje delegatov iz raznih glavnih krajev, ki se bo vršilo dne 22., 23. in 24. januarja v St. Louisu. Svrha konvencije bo, poskusiti, da se dobi za vse, ki hočejo delati, dovolj posla in oskrbeti brezposelnim vožnje tikete do krajev, določenih jim za delo.
Viljem hoče štediti.
Berolin, 4. jan. — V dvornih krogih se poroča, da je cesar ukazal u-radnikom cesarskega gospodarstva, v bodoče gospodariti varčneje. Cesar j namerava manj, potovati in živeti preprosteje. Tudi namerava, prodati nekaj svojih gradov, ki jih ima 52.
Ogromen zrakoplov.
New York, 3. jan. — Po naznanilu znanega graditelja zrakoplovnic Lewis Nixona se vkratkem prične v delavnicah tvrdke Lewis Nixon & Co. graditi 700 črevljev dolg vojni zrakoplov, ki bo v njem prostora za 100 potnikov z zadostnim Živkom in kurivom za vožnjo čez ocean. Zrakoplov bo stal nad milijon dolarjev. Naročili so ga ljudje, ki hočejo vkratkem inkor-porirati “Aerial Navigation”-kompani-jo z glavnico $50,000,000. Zrakoplov bo sestavljen po Zeppelinovem vzorcu.
Pravda proti nočnim jezdecem.
Union City, 4. jan. — Obe stranki v pravdi proti nočnim jezdecem, ki se zdaj tu obravnava, sta danes zaključili svoje zaslišavanje prič in jutri se pri-čno zagovori odvetnikov. Ker je teh na vsaki strani po pet, in se bo hotel vsak pokazati v svoji luči, bo bržkone trajalo več dni, predno se slučaj predloži porotnikom.
Standard Oil Co. se smeje.
Washington, D. C., 4. jan. — Najvišje sodišče Združ. držav je danes zavrnilo prošnjo za “writ of certiorari” v velikem slučaju Standard Oil-kom-panije, pri čemer se je šlo za globo v znesku. $29,240,000. To porntnja, da [je odloka okrožnega prizivnega so-! dišča obveljala, tako da bo moral slu-j čaj iti nazaj v distriktno sodišče chi-! caško za novo obravnavo v mejah raz-j sodbe, ki so jo izdali sodnik Groscup
in njegovi tovariši, i
10,000 žensk obtoženih.
i
London, 2. jan. — Minolo leto je bila v Bilbao na Španskem obsojena j v osemletno ječo neka mlada šivilja, : ki je umorila svojega nezvestega že-! nina. Javno mnenje se je pa postavi-I lo na stran obsojenke in urednik lista j “Liberal” je sestavil spomenico, katero 1 je podpisalo 10 tisoč žensk in jo je j obsojenki izročilo 'šest najlepših deklic Bilbao. Vsled tega pa se je čutil državni pravdnik žaljenega ter je ulo-žil tožbo proti uredniku, ki je spomenico sestavil in proti vsem lOtisoče-rim podpisanim ženskam.
Ustava na Ruskem.
—Petrograd, 3. jan. — Na podlagi U> radne statistike je izračunal “Sodnij-ski časnik”, da je bilo leta 1907. na Ruskem pregnanih 74,622 oseb, med njimi 88 odstot. iz političnih vzrokov. Kijevski listi poročajo, da je ondotni 'general gubernator izdelal načrt, da so sezida vojašnica na vseučiliškem dvorišču. Vseučiliškim profesorjem je policija velela podpisati deklaracije, da ne pripadajo ustavni stranki kadetov (ustavno-demokratični stranki). Kdor noče podpisati, ga spode iz službe. Poslanci iz opozicije ne smejo poročati volivcem o svojem delovanju v dumi. V svojih volivnih okrajih jih vedno nadzoruje policija.
Zahvala.
Spodaj podpisana se srčno zahvaljujem slavni K. S. K, Jednoti za tako hitro izplačilo zavarovalnine za mojim kopojnim možem Frankom Fink, Nadalje tudi priporočam vsem Slovencem slavno K. S. K. Jednoto, kot najboljšo in povsem poštgno in sočutno Jednoto.
Nadalje se tudi iz srca zahvaljujem slavnemu društvu sv. Jožefa št. 2. K, S. K. Jednote za obilno vde.ležbo ob pogrebu mojega nepozabnega pokojnega soproga ter hitro pomoč v izplačevanju podpore in ob bolniški postelji vdetežbe in sočutja dragih sobratov, se vsem iz srca zahvaljujem ter ob .moji previdnosti priporočam vsem Slovencem društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J.; tudi se vsem udom društva sv. Jožefa posebno uradnikom ter u-radnikom K. S. K. Jednote.
Marija Fink, soproga.
Naznanilo.
Naznanim rojakom, da sem kupil gostilno ali salon kjer 'to'im Horber-. j ero pivo in najboljše žganje vsake > rste, ter vam želim postreči z dobro bšečimi linijskimi cigarami. Za to se iriporočam rojakom v obilen obisk. Kadar rojaki prihajajo iz drugih mest naj se zanesejo, da jim preskrbim dobro postrežbo in mehko postelj. To-raj »a svidenje rojaki k rojaku August Poglajen,
1057 So. Robey St., cor 23rd St. Telefon Canal 498.	' Chicago, 111.
Joliet, II}., 6. jan. — Sv. Trije Kralji so nam prinesli resnično zinio. Še do včeraj popoludne smo imeli uprav južno vreme; pioti večeru pa je pripihala mrzla sapa od severozapada in prignala oblake, ki so čez noč lepo pobelili hrib in dol. Davi je bil tako oster
bližno 3 leta in sem bil tam na kvartini ali v rendu pri enih Amerikancih, ki so bili rojeni v Missouri in so bili farmani, so imeli farmo v Missouri in so bili/jako fajn ljudi, dasiravno niso bili katoličani, in smo se veliko pomenili od farmanskega življenja in so oni jako Missouri hvalili, namreč, da
mraz, kot ga to zimo še nismo dožive-,	.......... . ,	.	, ,
li; vplival je tem huje na ušesa, ker.se sadje m poljski pridelki prav dobro
niso bila pripravljena na tako naglo
izpremenibo vremensko. In sedaj se bo zima nadaljevala, pravijo, dokler ne začno kosi oznanjati spomladi.
— Monsignor J. F. Buh, velečastiti zlatomašnik iz Ely, Minn., je na povratku z obiska v stari domovini dospel sredi zadnjega tedna v naše me-
obnesejo, in ker so bili jako pošteni ljudi, sem jaz to njim veroval in se tudi nisem varal. .
Namreč letos 7. julija smo šli v Mrs-souri jaz in Jakob Kapele, in prihodnji dan smo bili v Poplar Bluff in smo tam obiskali skoro, vse Slovence in smo se 2 dni zunaj po farmah vozili in seveda smo si sami voz kupili, in
leti in 11 mesecev. V starej domovini zapušča starišč n dve sestri.
Rojaki, sedaj zopet vidite, kolike vrednosti so katoliška podporna društva za nas Slovence v tujini. V tukaj-šnjej našej naselbini imamo štiri slovenska podporna društva, toda žali-bog zmiraj je še dosti tukajšnjih rojakov, ki ne pripadajo niti k jednemu društvu. Ravno v pretečenem letu smo imeli dva smrtna' slučaja, ki so morali rojaki nabirati milodare, da so tako pokrili pogrebne stroške. Ali ni to sramota za vsakega rojaka, ki bi lahko postal član enega ali drugega društva? Zatoraj, Tojaki, pristopajte podpornim društvom, ker nobeden ne ve, kdaj in kje ga nesreča zadene.
H koncu pozdravljam vse čitalce in čitalke Am. Sl. in tebi, list, pa želim veliko novih naročnikov..
John Osolin.
sto, kjer se še mudi kot preljub gost; kraj se nam je dopal, voda pa ne m našega župnika, č. g. F. S. Šušteršiča.!-• <-■<- j-i—	i—::u __
— Novi odbor K. S. K. Jednote je prevzel svoje urade in dolžnosti z dnem 1. jan. t. 1. Tem povodom smo
ni bila dobra po nekterih krajih, po nekterih najboljša. Kar se tiče polja in sadja, to kar je raslo, je bilo prav dobro. Ko smo si malo ogledali Poplar Bluff in okolico, smo se odonod
imeli v naši sredi več ljubih gostov,! .................
od katerih so poselili našo tiskarno! podah v bllznJe mesto, kakih 35 milj sledeči gg.: Marko Ostronič iz AJle- oddaljeno, po imenu se zove Dom-gheny, Pa.; John N. Gosar iz Pitts-j P^. K'P’ey County. Jam je nam burga, Pa.; Leo. Kukar in Frank Ope-
reč County sodnijska hiša in je jako lepo poslopje. Posebno se nam' je pa dopala voda, je izvrstno dobra tam in zdencev dosti v oni okolici. Tam smo videli najlepše sadje, kar smo ga videli v svojem življenju. Torej smo sklenili, da tam kupimo grunt in vendar smo kupili šele čez 3 dni od enega banka. Bank se zove z imenom Mis-bolniško posteljo na Novega J souri Trust Company. In grunt je bil
| naprodaj le za gotov denar, torej smo pa zdravje že povrača.	j morali z gotovino plačati. Zraven ti-
- Več višjih uradnikov “American! steša grunta> iako Iepa hosta (loza>
ka iz Waukegana, 111.
—	Predsednikom Slovenskega pevskega društva “Sokol” je bil zopet izvoljen g. Jos. Sitar.
—	Hripa je zadnje tedne razsajala * po našem mestu. Med drugimi je
vrgla v	_	_
leta dan gospo Ivanko Ogulin, ki se ji j
Steel & Wire”-kompanije si je te dni ogledalo tukajšnje jeklarne in žičarne ter kokove peči, in ob slovesu so se kaj pohvalno izražali o vsem, kar sc videli.
— Leto 1909. se je pričelo s preveselo novico za Jolietčane. Nova ogromna tovarna se bo namreč gradila v našem mestu. Načrti za gradnjo no-
. I obsega 1,600 akrov (šestnajststo a-
krov) in lastnik če imeti $12j4 za aker in drugače neče prodati kakor vse vkup. In ker je ta loža tako v prijetnem kraju, v najlepšem kraju onega ozemlja, kakove 3 ali 4 milje od mesta, bi jo bilo dobro kupiti; ko bi se složilo več Slovencev vkup, bi jo lahko kupili. Za lastnika od te zemlje jaz dobro znam, kje da je lastnik, mi
.~	‘ je pravil farman, ki ima svojo farmo
ve tovarne so bili razviti na posebni /	*	,
' zraven. Tudi naj omenim, da imado
seji krajevnega industrijalnega odbora, ki se je vršila dne 30. dec. popoludne v dvorani Commercial Cluba. Začelo se bo novo podjetje prvo leto s 400 do 500 delavci, a v primeroma kratki dobi bo v novi tovarni baje zaposlenih več tisoč delavcev. Nova družba je že inkorporirana in bo znana pod naslovom “The Joliet Steel Car Manufacturing Company”. Kakor kaže ime, bo družba izdelovala jeklene kare ali vozove (vagone), in sicer najnovejšega patenta. Glavnica družbi-na znaša $2,000,000. Načrti so dejansko dovršeni in podjetje je zagotovljeno. Stavbišče s: je družba že kupila, obsežno šestdeset akrov zemlje in ležeče ob križišču ceste v Troy in rock-dalske proge od E., J. & E. železnice, ravno zapadno od Jolieta. Stavbni o-snutki so skoro dogotovljeni, finančne priprave so oskrbljene in v nekaj tednih prično stavbišče kopati. Omenjene seje so se med drugimi udeležili zastopniki nove družbe iz New Yorka in Chicage. Pričakovan je bil tudi g. Browning, načelnik “Browning Engineering”-kompanije v Clevelandu, O., a je bil zadržan; pozneje je odobril vse sklepe, sprejete na seji, in izjavil, da bode podpiral podjetje po vseh svojih močeh. Da bo ta nova tovarna ogromna naprava, je razvidno iz načrtov. Glavno poslopje bo dolgo od 1,200 do 1,300 črevljev, široko 80 črevljev in visoko 55 črevljev.
Irci (Irish) svojo lepo cerkev v mestu, Poljaki in Slovaki pa malo' van iz mesta in vsaki narod svojo, posebej. Tam se tudi agentov ne manjka, ampak človek mora biti previden. Zatorej j'az svetujem rojakom po Ameriki, ako bi eden ali drugi tja šel, naj bo tam dlje časa in se naj s farmani spozna in naj pusti pri miru agente. Dežela je valovita in podnebje prijazno. Tam je les jako poceni; a vendar cena gre vsaki reči hitro gori. Farmani so pravili, da pred 10. leti je mogel človek dobiti po 50 centov aker, a zdaj košta od $10 do $30. Eden teden potem je šel g. John Ancel v Missouri in ker se mu je dopalo, je si kupil tam grunt. Če bo božja volja, bomo šli 3 Slovenci iz Jolieta na farmo v Doniphan, Mo., marca meseca in to so naša imena: John Ancel, Jakob Kapele in George Babich.
Zdaj pa sklenem svoje pisanje m želim vsem rojakom tokraj morja in onokraj morja srečno novo leto, posebno pa bralcem Amer. Slovenca.
George Babich, 207 Moran St.
Bradley, 111., 3. jan. — Cenjeno u redništvo A. S.! Prosim za malo prostora v vašem cenjenem listu. Opo-minjam rojaka, kateri je dal zadnji dopis iz naše naselbine, da naj pred i svojim pragom prej pomete, ko bo Ta zaplotni grajač v dru-
Poleg tega bo pet dodatnih poslopij, po drugih, ki bodo nekatera dolga več sto črev- ' S‘1 oceslh vldl k°™arJa’ v svojem pa ljev. Zgrajena bodo iz jekla in ce-, cele«a °- ne' ZakaJ "> pa svoU8a Ko bo vseh šest poslopij no-i'mena podplsal? M. tukaj v Bradley
nimamo nobenega rojaka, da bi se pi
menta.
ve tovarne zgrajenih, se bo z dvojnim šiitom lahko izdelovalo do 36,000 kar na leto in zaposlenih bo na tisoče delavcev. Družba namerava ustanoviti naselbino okoli svoje tovarne, da bodo delavci lahko v bližini stanovali; a tudi v Jolietu stanujočim zaposlencem pojde na roko s tem, da se do tovarne podaljša proga električne cestne železnice, bržkone od Exchange ceste. Glede plina, elektrike, vode in drugih potrebščin za novo tovarno, je že vse preskrbljeno in v redu. Skratka, s tem novim podjetjem, ki bo glede obsežne delavnosti tekmovalo z
sal Krizostom Zaplotom; če je glih za plotom pisal dopis, tega ne vem Krizostom je pa bolj “kšajt”, da bi šel za plot pisat. Rojaki, kateri so bili prizadeti, niso mislili kaj slabega tudi niso mislili krasti koruze, ampak so šli tja, ker je bila že koruza pobra na, ker se še dobi kak Štok. Seveda farmar ni tudi tega dovolil, ker rajši vidi,, da njegove krave pojedo, kakor druge kokoši. Gospoda Krizostom Zaplotom pa opominjam, da naj ne piše več kaj takega čez svoje 'rojake če nima kaj drugega delati, pa naj muhe lovi. To naj zadostuje za zdaj,
Kimberley, Nev., na Štefanji dan. — Cenjeno mi uredništvo A. S., prosim vas priobčite zopet ta mali dopis v naš nam priljubljeni list.
Božični dan smo imeli kaj žalosten, rečem žalosten zato, ker nismo se ude ležili sv. slavnosti ali sv. maše, ker smo 9 milj oddaljeni od cerkve, in slaba pota so in sneg. Morali smo cel dan pri peči praznovati. Tukaj smo na kompanijskem boardu, in smo bili slabo postreženi pri božičnem obedu. Kar ostrmeli smo, ko smo prišli k mizam (šest jih je), pa smo videli fižol, šunko in bifstik. Pa kaj pomaga, jesti moraš, če nečeš lačen biti, je dli smo kaj prisiljeno. Že smo obupali tudi nad večerjo: pa kako smo bili presenečeni, ko smo vstopili v obed nico in nas je vsacega čakalo božično darilo na krožniku, namreč pomeran ča, jabolko, pinac, orehi in lešniki. Naj več je bil vreden puran; sedaj po njem, dokler ga je kaj bilo. Tako smo završili sveti dan., Sedaj pa na drugi predmet.
Dne 19. decembra smo postali tukajšnji Slovani za eno sramoto bogatejši. Ta dan je en Hrvat, Ličan, imena ne vem, ustrelil svojega sorojaka in rojakinjo. Pač sramota, ker vsi Slova ni ugled zgubijo. Tukaj smo namreč vsi “Austrian”, pa bodisi Hrvat, Črnogorec,1 Srb, Macedonec ali Bošnjak. Tako se izdajcjo ti narodi vsi za “Aus-strijance”, iz straha pred kompanijami, ker če bi' rekel, da jé Črnogorec ali Ličan, ne dobi dela tukaj. Naj naštejem . narodnosti, ki se tukaj nahajajo, so: Irci, Angleži, Švedi, Grki, Finci, Španci,. Meksikanci, sedaj pa Slovani: Slovenci in Hrvatje.; zadnji tvorijo večino, ker so, šestih narodnosti.
Tukaj, je neko predmestje. Riepto.wn zvano, ima trinajst hiš, pa dvanajst sa-lunov! Gotovo boste nevrjetni, pa je resnica. -Kateri je čital knjigo od divjega zapada, vidi, kjer se je začel kakšen rudnik, da so bile gostilne na prvem mestu, tako tudi tukaj. Tukaj sta dve veliki družbi in še nekaj manjših, kjer je vposleno okolo 600 mož. Od tukaj torej te gostilne.
Vlak vozi sem iz mesta vsak dan trikrat; pošte in expresa ne vozi, pošto vozijo konji, expresne reči si mora vsak sam iti v mesto iskat. Tako je tukaj v zapadu. Tukaj je še precej dobro letos, ali ne vemo, kaj nam prinese novo leto, to nam je vsem prikrito; Bog daj, da bi nam še boljše čase prineslo.
Sedaj pa pozdrav tebi, preljubi list, in tvojim čitateljem, da bi si jih še veliko pridobil v novem letu.
Rudar.
Pueblo, Colo., 31. dec. — Minuli so božični prazniki; v tukajšnji naselbini smo jih prav sijajno praznovali; ne z bliščem bogastva, pač pa s svetim čuv-stvom v srcih, da se je pred davnim časom rodil Zveličar, Odrešenik člo-večanstva! Zares, v slovenski cerkvi Marije Pomagajte bilo tako okusno in vabljivo ozaljšano, da mora omečiti tudi najtrdejše srce. Da, slovensko ljudstvo se je tudi polnoštevilno udeleževalo božičnih obredov. Milodone-če melodije božičnic iz grl nežnega spola pod nadzorstvom čč. šolskih sester, so se v soglasju čuvstva zajed-no dvigale proti nebu: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!” Poslavljamo se od preteklega leta, ki je mnogim slojem bilo v njem tako težko boriti se za vsakdanji kruh. Kriza, ki jo je občutilo večinoma vse ljudstvo — razun mogotcev — je kruto stopala, najbolj med nižjim slojem de
rešila ulogo, kot dobra posredovalka. Glavno, najtežjo ulogo “Marice” je ga. A. Kerhin izborno reševala; kljub pred domačim ljudstvom je nastopila tako dobro, z obnašanjem i kretanjem, čisto glasnim govorjenjem, da ne more boljše nobena operna igralka. Za izvrstno godbo orkestra skrbel je pa g. Jerman. Med prvim in drugim dejanjem pa so zapeli pevci društva “Prešeren”: “Buči morje Adrijansko” in “Ko dan se zaznava”. Gledalci so jim burno ploskali.
Ali nekaj, kar naj igralci upoštevajo, je, da bi bil pri predstavah bolj mir; res je, da temu niso igralci krivi, ampak je ljudstvo samo, ki ne pojmi in ne razumeva dramatike. Nekaj pa le lahko storijo v prihodnje, to je: pijača naj se prodaja in raznaša ljudem le pri odmorih, med .presledki igre, ko pa se je sedaj dajalo steklenice in čase vsevprek, ne oziraje se na
lavstva. Z nado in upanjem v srcih pa oder. Steklenice so frčale, kot bi se bodemo prestopili v mlado, novo leto,1 pričenjalo bombardiranje, da sploh ni ki naj prinese vsem zemljanom srečo, bilo moči razameti govorjenja igral-mir in blagostanje. Vsak si želi “sre- cev. Posebno na desni strani galeri-čno novo leto” v bodočnosti. Tudi je je bil tak šum, hrum in smeh, da jaz kličem vsem čitalcem, rojakom in ' ni pomagala nobena resna beseda, ne rojakinjam, razstresenim po zemeljski prošnja, ne grožnja policijskega re-obli: Happy New Year—Srečno Novo darja. Ljudstvo res ni razumelo okol-leto!	j nosti; in ko je kateri igralcev izgovo-
Pueblški Slovenci ne zaostajamo, ril Pomembno opazko, ali kretnjo, se ampak napredujemo tudi v moralnem zadld glasen krohot in žvižganje, oziru. Tako je nam priredilo “Sloven- ^es ie’ med mladino je bilo tudi ve
sko dram. društvo” podučljiv i zabaven večer dne 27. dec. 1908. Uprizorili so namreč igro “Mlinar in njegova hči”. Na programu pa stoji, da 27. jan. 1909 uprizore burki: “Raztresenca” in “Mesalina”. Žaloigro “Mlinar in njegova hči”, ki so jo odigrali na odru v dvorani pod slovensko cerkvijo, so rešili z uspehom, kakor pravi izurjeni diletantje. Dohodki bili so namenjeni slovenski cerkvi. Vsi igralci so izvrstno rešili svoje uloge. “Korenka” vdova (ga. M. Buh) je prav dobro rešila svojo nalogo kot podučna mati povsod. Tudi njen sin “Konrad” (g. L. Truger), ki je igral ulogo ljubimca, je prav dobro opravil. Tudi “Pi-vek” (g. E. Mensinger) in njegova žena “Meta” (gdč. M. Novak) sta po-voljno igrala ulogo krčmarja. Posebno žena “Meta” je brez sramu na navzoče tako odločno in glasno nastopala čast taki igralki! “Pivek” pa je - bolj boječe in tiho nastopal. Tudi kmet "Matija” (g. J. Stariha) se je vedel kot pravi kmečki, ideal. In grobar “Luka” (g. V. Predovich) je kaj izvrstno nastopal s svojimi kretnjami kot bi bil res pravi grobar, ki mora opravljati strahopolno službo. Nad vse izborno pa je igral ulogo starega mlinarja “Gmota” g. Z. Kerhin; njega kretnja, obvlada samega sebe pred navzočimi zaslužita od najostrejšega kritika hvalo. “Županja”, Črnotova sestra (ga. K. Jerman), je tudi okusno
liko drugih narodnosti, ki jim ni veliko mar oder, ampak intimna družba.
Od trezno mislečih Slovencev so vsi igralci zjaslužili nepristransko odobravanje. Mogoče ga. Kerhin, v ulogi “Marice”, še katerikrat umrje na pue-blškem-slovenskem odru?!
_____ J. Hočevar.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK Blaž J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod jagodnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ih. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORVVAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelu.
JURICIČ FRANK, 1001 N. Chicago St, Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v=eh prekomorskih črt.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Ciintdn Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec «n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200yi Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Bntler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butle/ St.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ........... 100	kron,
za	41.00 ........... 200	kron,
za	102.50 ........... 500	kron,
za	204.50 .......... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje
c.	kr. poštni hranilni urad v 11. do
12.	dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
Štev. 1005. Garantirano pod ‘ Food and Drugs” Act, dne 30. junija 1906.
Hud kašelj. j
jolietskimi jeklarnicami, se prične no-i va doba v zgodovini mesta Jolieta, m dokler se sPet zaplotom ne oglasi, to tem bolj, ker pravijo, da je bilo z S Pozdravom!	John Pezdirc,
novim letom za naše mesto očrtanih in takorekoč zagotovljenih še več novih in med njimi velikih industrijskih podjetij, ki pa še niso dozorela za objavo,
Forest City, Pa., 2. jan. — Le malo-kedaj se kaj sliši iz naše naselbine v Forest City, ali žalibog tudi danes nimam prav nič veselega poročati.
Dne 31. dec. 1. 1. je šel rtaš tukajšnji rojak Frank Krušnik zjutraj zdrav in vesel na delo v premogovo jamo. Pri delu nič hudega sluteč, ali naenkrat se utrga nad njim velika skala s toliko težo, da je bil siromak na mestu in v istem hipu mrtev. Njegov tovariš Frank Majhen, ki je bil prav zraven njega, je komaj utekel gotovej smrti, ali vendar je zadobil močne po-i škodbe po životu. Pokojni ie bil član Joliet, 111., 30. dec. — Dragi mi u- tukajšnjega društva Marije Vnebovze-rednik Amer. Slovenca! Prijazno štejte št. 77 K. S. K. Jednote, katero mu naprošeni, da denete ta moj mali do- j je priredilo lep pogreb in ga spremilo
—Žeje ne bodemo trpeli v Jolietu tudi v novem letu ne, če bo dovolj dela. Salunov bomo imeli toliko kakor lani, to je, 136, in med njimi nad 40 slovanskih.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dolmovič Alojz, Kozjan Marko, Ormanič Jan in Tok;č Nikola.
pis v predale nam odjemalcem pre-ljubljenega lista. In sicer hočem ne-1 koliko sporočiti o Missouri in kar se tiče Missoure; eden piše dobro od nje, a drugi zopet slabo, in jaz bom tudi malo povedal o goriomenjeni deželi.
V Puebli, Colorado, sem živel pri-
k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo drugih rojakov, kar pomenja, da je bil rajni priljubljen in spoštovan v tukajšnjej slovenski naselbini. Rajni je bil doma 'v vasi Imene, fara Moravče na Kranjskem in je bil star 30 let. Bival je tukaj 2
Milwaukee, Wis., 4. jan. — Cenjeni g. urednik: — Blagovolite sprejeti par vrstic iz naše naselbine v svoj cenjeni list “Am. Slovenec”.
Kakor je cenjenim čitateljem Am.
Sl.	dobro znano, se je dne 20. sept.
1.	1. v Ljubljani odigrala krvava žalo-igra, ki je vse Slovence ganila do srca. Pa kako bi nas tudi ne, saj sta padli dve mladi nadebudni in nedolžni življenji pod krivičnostjo avstrijskega državnega zistema. Da se pa postavi tema narodnima mučenikoma dostojen in njihovega mučeništva Vreden spomenik, so začeli Slovenci doma in na tujem zbirati prispevke za ta spomenik. Tudi nekatere ameriške slov. naselbine so že storile svojo narodno dolžnost ter poslale po možnosti .svoje prispevke ter tako pokazale, da vedo ceniti važnost omenjene tragedije.
Tudi naša naselbina noče zaostajati za drugimi in to tem manj, ker je v zadnjem času opažati lep napredek v njej. Dne 10. t. m. ob dveh popolu dne priredita pevski klub “Zvon” in tamburaški klub “Adrija” v South Side Turn Halle na National Ave. (med 2. in 3. Ave.) veselico, kjer se bo poleg lepih pevskih in tamburaških točk tudi igrala izvirna igra “Narodni mučeniki”, koje snov je vzeta iz žalostnih septemberskih dogodkov na Slovenskem. Igio sta spisala dva tukajšnja rojaka. Priprave za prireditev so v polnem tiru in zanimanje je med našimi rojaki veliko; zato lahko upamo, da bo prireditev gmotno dobro uspela, Ker pa ima vsa stvar ta ko blag namen, je želeti, da še je udeležijo tudi rojaki iz sosednih' naselbin; poleg tega je pa igra sama vredna, da se jo Vidi. Rojaki v Mil waukee m okolici, v nedeljo vsi v S. S. Turn Hall, kajti ta dan mora biti za nas narodni praznik.
Druge novice o moralnem in gmotnem uspehu poročam po igri.
Želeč nam priljubljenemu listu Am. dosti naročnikov se beležim Levoslav.
Slov
Ne potrebujete trpeti na sitnem in nevarnem kašlju, nahiajenju, bolehnem grlu in navadnih zimskih boleznih, ker edino kar potrebujete je iti v lekarno in si kupite za 25 ali 50 centov, steklenico v katerej se nahaja
Severov balzam za pljuča.
Vsi lekarnarji ga prodajejo, ker je v resnici najboljše in najzanesljivejše zdravilo za vsakovrsten kašelj, prehlad in za vse bolezni v grlu. Cena 25 in 50 centov.
Gosp. Pavel Novak, 16 Chapman St., Willimantic, Conn., nam je pisal ondan, kot sledi:	“Pošiljam Vam svoje srčno
Zahvalo za Vaš Balzam za pljuča, ker me je rešil gotove jetike. Imel sem hud kašelj, a sedaj se prav dobro počutim.”
SEVEROVA ZDRAVILA SO NAPRODAJ V VSEH NASVET O RABI ZASTONJ.
LEKARNAH.
Vnetje.
Otekline, vnetje in bolečine živcev; hitri živčni ali od vnetja povzročeni revmatizem, nevralgija, nervoznost, trganje v gležnjih in bolečine take vrste bodejo izginile, ako boleče prostore namažete z mazilom, kot je
Severovo olje sv. Gotharda.
s tem z roka-
Namažite boWče prostore mazilom. Lahko ga vribljete mi kakih deset ali petnajst minut. To se naj nadaljuje po dva ali trikrat na dan. Ovitke namočite v Severovo Olje sv. Gotharda. To Vam bo v gotovo pomoč. Cena 50 centov.
Tonika.
Ako je vaša kri oslabela, ako so vaši prebavni organi v neredu, ako trpite na navadni slabosti ali ako ste podvrženi zabasanosti, potem počnite rabiti	‘	,
Severov balzam za življenski.
Oživi in okrepča kri ter deluje na prebavne organe, ker je idealna tonika. Osebe, ki so ravno ozdravele od kake bolezni bodejo našle v tem zdravilu zdatno pomoč'in okrepčilo. Možje in žene ga čislajo. Cena 75 centov.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Nasvet o rabi zastonj.
Vprašajte za Severov Almanah za leto 1909, dobite ga zastonj. Vprašajte pri drugistih.
f
J
9
*?
t
T
r
9
9
9
*
$
♦
9
%
t
♦
*
t
\£kt ET O C1 # ET D	, . CEDAR RAPIDS
W. r. oEVER * 			:		 ^ — • - -	lA vO. I0WA
AMERIKANSKI SLOVENEC, 8. JANUARJA 1909.
KRANJSKO.
j
—Samoslovenski ulični napisi v Lju-bljaili. Ker je deželni odbor odklonil ugovor nekaterih” gospodov proti samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani, je sklenil mestni svet ljubljanski dne 1. dec. naročiti potrebne slovenske ulične napise za celo mesto. Tako zadobi končno Ljubljana vsaj v tem oziru enkrat slovensko lice.
—“Slovenska filharmonija” v Zagrebu. Merodajni činitelji so vprašali v Zagrebu, ako bi se pri tamkajšnjem občinstvu moglo računati na zanimanje in prijazen sprejem “Slovenske filharmonije” v svrho prireditve koncerta. Zagrebški listi z veseljem pozdravljajo misel in dohod Slovencev v Zagreb, zlasti še zato, ker Zagreb nima lastnega orkestra.
— Parmova opera “Ksenija” na Dunaju. Dunajsko gledišče “an der Wien” uprizori sredi januiurja 1909 enodejansko opero Viktorja Parme “Ksenija”.
—Deželnozborske volitve na Kranjskem. Pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem dne 14. dec. so v splošni kuriji (skupini) na deželi prodrli kandi dati Slov. ljudske stranke, v Ljubljani pa je prišlo do ožjih volitev med na-rodnonaprednim kandidatom Turkom in socijalnim demokratom Kristanom. V vseh okrajih na deželi je S. L. S. sijajno zmagala! Večine so ogromne! Socialna demokracija na deželi je nazadovala! Uspeh po posameznih o-krajih na deželi je sledeči:
Volivni okraj: ljubljanska okolica. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3405; od teh je dobil poslanec S. L. S. Mihael Dimnik 2351, protikandidat Josip Petrič 812, razcepljenih 242, neveljavnih 34.
Volivni okraj: Radovljica, Kranjska Gora, Tržič. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3972; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Janez Pi-ber 2792; protikandidat socialni demokrat Franc Bartl 989; razcepljenih 191, neveljavnih 53.
Volivni okraj: Kranj-Škofja Loka. Število oddanih veljavnih glasovnic: 2539; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Evgen Jarc 2371; proti kandidat socialni demokrat Josip Pe trič 73; razcepljenih 93, neveljavnih 35.
Volivni okraj: Kamnik-Brdo. Šte vilo oddanih veljavnih glasovnic: 2905; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Ivan Lavrenčič 2817; protikandidat socialni demokrat Etbin Kristan 35; razcepljenih 53, neveljavnih 21.
Volivni okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica. Število oddanih veljavnih glasovnic: 4663; od teh je do bil izvoljeni poslanec S. L. S. Anton Kobi 3492; protikandidat Ivan Štravs 1121; razcepljenih 50, neveljavnih 42.
Volivni okraj: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož. Število oddanih veljavnih glasovpic: 3614; od teh je dobil izvoljeni poslanec .S. L S. Jernej Ravnikar 3489; protikandidat socialni demokrat Jožef Novak 92; raz cepljenih 33, neveljavnih 76.
Volivni okraj: Litija, Višnja Gora, Radeče. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3665; od teh je dobil izvo-- Ijeni poslanec dr. Ivan Zajec 2818; protikandidat socialni demokrat Mihael Čobal 788; razcepljenih 59, neveljavnih 30.
Volivni okraj: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3013; od teh je dobil izvoljenk poslanec S. L. S. Janez Hladnik 2847; orotikandidat socialni demokrat Etbift Kristan 101; razcepljenih 65, neveljavnih 84.
Volivni okraj: Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3241; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. dr. Vladislav Pegan 3113; protikandidat socialni demokrat Franc Bartl 17; razcepljenih 111; neveljavnih 69.
Volivni okraj: Nbvo mesto, Črnomelj, Metlika. Število oddanih veljav nih glasovnic 3816; od teh je dobd izvoljeni poslanec S. L. S. Martin Matjašič 3169; protikandidat socialni demokrat Franc Schiffrer 18; protikandidat Anton Rauch 426; razcepljenih 203; neveljavnih 29.
Uradno poročilo o izidu volitev v Ljubljani. Število oddanih veljavnih glasovnic: 2515; od teh je dobil kandidat narodnonapredne stranke Josip Turk 1120, protikandidat socialni demokrat Etbin Kristan 1071, samostojni kandidat Karel Mayer 298; razcepljenih 26 glasov; torej v soboto 19. decembra, ožja volitev med Turkom in Kristanom, ker noben kandidat ni dosegel absolutne večine 1258 glasov.
Te volitve so dokazale, da danes S. L. S. ni več stranka, amphk beseda “stranka” je tu dobila pomen organiziranega ljudstva. Odslej naprej je S. L. S. politično zavedno slovensko ljud stvo, je slovenski narod, prebivajoč na Kranjskem, in kar je izven Slovenske Ljudske Stranke, to ne spada več k slovenskemu ljudstvu, ampak klavrno tava izven nje.
— Brat pokojnega knezoškofa Pogačarja umrl. Dne 14. dec. zjutraj, je
na Breznici pokopal msgr. Tomo Zupan najstarejega Brezničana do 901et-nega knezškof Zlatoustovega brata Josipa Pogačarja, Lenčeka iz Vrbe. Le malo ljudi vživa toliko priljubljenosti, kakor si jo je znal vdobiti umrli. Vseskozi, v mladosti in v poznih letih, je bil ta verni mož gola prijaznost in veselost in odkritost.
— Kurat Franc Fremru umri. Kakor smo zadnjič nakratko sporočili, je dne S. dec. umrl v Lomu pri Tržiču č. gosp. Franc Premru, c. in kr. vojni kurat v pokoju. Rodil se je 4. januarja 1850 v Radoljici; oče je bil uradni slu-
obsodba okrajnega glavarstva v Ru- ( “Narodne založbe” t. j. tiskovnega' ker so mislili, da je denar pri Nemcih dolfovem razveljavi in obsojence po- , društva “Narodne stranke”.	| varnejši ko pri Slovencih,
polnoma oprosti. Celo Novo mesto j — Povodom slavljenja 601etnice vla-
je nad tem postopanjem okr. glav. ; danja cesarja Franca Jožefa I. je po-l	zeiezmcarsKa stroKovna sola v
daril gospod Ferdinand Gologranc, ve leposestnik in stavbni podjetnik v Ga-berjih za šolarsko kuhinjo 50 kron, za občinske uboge okolice celjske 100 kron in za sirotinski zaklad 100 kron.
silno ogorčeno, zlasti ker je veliko obsojenih ž.e prej sedelo dolgo časa v preiskovalnem zaporu.
— Balon je prišel, kakor poroča “Slovenec”, začetkom decembra od Zagradca v Dobrepolje med deseto službo božjo. Plul je čez vse hribe in šel preko Lašč. Potem je padel doli v Ribnici in sta iz njega padli dve "kelnarci”. Ta je pa prav ribniška!
p— Graško sodišče in ljubezen do slovenskih uradnikov. Avskultant g. Ferdo Lasič je iz Kamnika pisal županij v Motnik pismo, v katerem ga poziva, naj z ozirom na ljubljanske dogodke dvojezične napiše namesti 9 sa* moslovenskimi. Vsled “prijateljske” ovadbe je prišel Ferdo Lašič zaradi tega v disciplinarno preiskavo zaradi
— Govori se po Celju, da namerava prevzeti celjska nemška šparkasa prek in prek zadolženo nemško hišo v Celju.
— Železničarska strokovna šola Celovcu. Poslanec Dobernig je stavil v državnem zboru predlog, naj se ustanovi v Celovcu železničarska strokovna šola.
—- Za “Učiteljski dom” v Celovcu, ki podpira slovenske pripravnike za učiteljski stan, je zapustil gosp, Mihael Slajhar v Rožeku svoto 100 K.
ga, mati iz znane Pleničarjeve rodovi- j uradnega pregreška izven sklžbe ter
ne iz Tržiča. Oče je bil premeščen v Novo mesto, in ondi je rastel in se šolal rajni gospod. Po dovršeni šesti gimnazijalki je vstopil v frančiškanski red, bil dne 23. januarja 1873 posvečen v mašnika, po študijah pa nameščen najprej na Klanjcu, potem v Karlovcu. L. 1878. je bil kot vojaški kurat mobiliziran in se je udeležil okupacije v Bosni in Hercegovini. Izvrstno je deloval v vojaških bolnicah, pre-videval ranjence, jim pisaril pisma na
je bil — čujte in strmite — zaradi te malenkosti kaznovan z — odpustom iz sod«e službe. Četrt ure po ti “obsodbi” je dobil Ferdo Lašič doktorsko dostojanstvo na vseučilišču v Gradcu.
— Uboj. V Klarmanovo gostilno na Rečici so dne 2. nov. 1. 1. prišli oko-lu 8. zjutraj posamezno Karol Kebl, Tone Ušaj in Tone Rogelj. Vsi trije so mirno za mizo sedeli in bili po-
domače, tolažil vse rojake, naj so bili polnoma trezni. Kmalu nato je pa kterekoli vere, bil pravi oče vojakov, vstopil zaradi silovitosti in sirovosti Za svoje vspešno in požrtvovalno de- obče znani Anton Tomše, delavec in lovanje je prejel zlati križec s krono, posestnice mož z Bleda, v družbi 2 ki ga je nosil z velikim ponosom. ( tovarišev. Bil je nekoliko pijan in Krog 1. 1886. se je vrnil iz okupiranih , je takoj po odhodu svojih spremlje-dežel ter opravljal službo vojaškega! valcev začel izzivati prve tri z bese-
kurata v Celovcu, y Gradcu, Petrinji in Oseku, l| 1905. pa je stopil v pokoj.
dami:	“Sakramenski Italijani, Go-
ricijani”. Na Ušajevo vprašanje, kaj TT , , _ .	.......... da hoče, sunil ga je Tomše v nos, da
t	Je 9’ de^Z,VeC" UCltelj g' se mu je vlila kri. Gostilničar je s
Jožef Potrato, star 22 let, srn svetnika pomočjo drugih spravil Tomšeta na
deželne sodnije.
—	V Hotederšici je umrl g. Josip Korce, gostilničar in veleposestnik.
—	Umrla je v Ljubljani gospa Ivanka Valentinčič, soproga nadzora, mestnega užitninskega zakupa.
—- Umrl je na Mirni dne 1. dec. Fr. Zaplatar, večletni ključar podružne cerkve sv. Helene.
—	Umrli so: Fran Mihelič, posestnik, 42 let; Karol Spinar, c. in kr. major v pok., 79 let; Marija Micehi, strež niča; Marija. Steblaj, gostija, 66 let; Ivana Žvokelj, kurilčeva žena, 28 let; Mariana pl. Kreysa, zasebnica, 15 let.
—	Slovanska tovarna cikorije pri Ljubljani. Gospod Schantel svojih tozadevnih travnikov in njiv pri tovarni za lep ni prodal kaki tuji tovarni, temveč slovanski tvrdki “Kolinski tovarni na kavove nahražky, akciovi pod-nik češkomoravskeho kupectva v Koline”.
—	701etnico je praznoval 14. dec. čvrst in krepak velezaslužni slovenski pevec tenorist g. Ivan Meden, ki je v največji meri proslavil milino slovenske pesmi. Bog ga ohrani še mnogo let!
—- Nemško prodiranje. Bojeviti Nemci so se zagnali s podvojeno silo na svoje delo, in sicer se gibljejo zdaj ob bodoči progi belokranjske železnice. Ob postajah belokranjske železnice, ki bodo blizu kočevskega ozemlja, dasi na slovenskih tleh, hočejo ustvariti nemške kolonije. Schulve-rein in Suedmarka delujeta vzajemno v tem smislu. To je bil vzrok, da so hoteli imeti postajo v Lazih, ne pa v Uršnih selih, zato, da bi tudi iz Urš-nih sel dobili slovenskih otrok za šul-vereinsko šolo v Lazih. Zdaj pa snuje šulverein šolo v Rodinah v črnomaljski župniji in je že določil denar za poslopje in za vzdrževanje šole. Po lirični šolski nadzornik nebodigatreba Perz pa deia z vso močjo za šulverein-ske namene. Nemci imajo torej zdaj namen prodirati ob novi železnici proti vzhodu in proti jugu. S tem'se je bavil tudi “volksrat” v Kočevju, ki je sklenil, združiti vse nemške moči k temu delu ter je pozival še celo toliko sovraženi “bauernbund”, naj pristopi.
—	Na železnici Trebnje-Št. Janž je začetkom dec. neki lopov blizu postaje na Puščavi položil čez tir smrekov drog in ga celo z žico pritrdil. Strojevodja je zapazil drog, a bilo je že prepozno. Stroj in en voz sta šla čez. Gladko je odrezal stroj ležeči drog, a gorje bi bilo, če bi bil drog hrastov. Strašna nesreča bi se lahko zgodila. Uromet na tej železnici je velik, bodisi osobm ali tovorni. Po novem letu začno voziti tovorni vlaki. Na Puščavi se blesti napis “Feistritz”. Dobrovoljni ljudje si ta napis razlagajo tako-le: Fei-stric, to je dober stric.
—Novomeške demonstracije je dne 12. dec. okrajno glavarstvo v Novem mestu zaključilo in kaznovalo: Hans Ogoreutza na 50 K, Jožefa Poula 30 K, Norb. Laknerja 40 K, Simona Berganta 20 K, Franca Jakšeta 20 K, Fr. Kendata, Emila Durinija, Viktor Pri-tova na 10 K globe, Fr. Aužnia pa na 1 dan zapora. Celo zadevo imelo je cela dva meseca v rokah državno pravdništvo in ker se seveda ni moglo popolnoma nič druzega dokazati, kakor par “Živio”-klicev, je' vsako na-daljno sodnijsko postopanje ustavilo in predložilo celo zadevo okr. glavar-
prosto. Obdolženec je stal pred gostilno; pridružil se mu je neki Jernej Kunčič. Med tem je prišel po cesti Karel Kebl, ki si je šel v Rečico nekaj kupit. Ko ga obdolženec s svojim pajdašem zagleda, sta se ga takoj lotila, ga jela pretepavati, končno sta ga pa vrgla čez plot ter ga z obutimi nogami osuvala, pri tem pa podrla plot. Za Kebla se je zavzel Tone Rogelj in očital Tomšetu, da ni lepo, da takega reveža pretepa, na kar mu je Tomše odgovoril: “Bom pa še tebe”. Rogelj še nadalje pripomni obdolžencu, naj gre raje domov, da se bo malo prespal, pa bo vse dobro, a ta mu je odvrnil: “Smrkovec, pred teboj že ne pojdem spat.” Takoj je začel iskati po žepih svoj nož, toda Ant. Roglja v prša rekoč: “Sek, sek, roke prijel in ga rinil nazaj rekoč: “Z nožem se pa jaz ne bom tepel”. Tomšetu se je posrečilo najti nož, s sklonjeno glavo ga je odprl z ustmi — potem pa ž njim močno sunil Rogla v hrbet. Ta je takoj spustil Tomšeta ter ga pahnil od sebe, tako da je padel na cestnem mostičku, a se hitro pobral, prijel z levo roko svojega nasprotnika, z desno pa suval z nožem Roglja v prša rekoč rekoč: “Sek, sek, ali imaš dosti?” Med tem mahanjem je stal Rogelj mirno, na to šel proti Klarmanovi gostilni, a se zgrudil pri podprtem plotu, kjer je bil Kebl tepen, ter takoj umrl. Tomše, ki se je spočetka s pijanostjo zagovarjal, je končno svoj čin pripoznal. Obsojen je bil na šest let težke ječe.
STAJARSKÛ
—	Izseljevanje v Ameriko. Dne 9. dec. se je odpeljalo s parnikom “So-phic Hohenberg” družbe “Austro-Americaha” 780 izseljencev v Buenos Aires.
“ Za slovensko obrtno šolo v Trstu^ Poslanec Rybar in tovariši so vložili interpelacijo, v kateri poživljajo vlado, da se še za tekoče šolsko leto ustanovi obrtna šola v Trstu s slovenskim učnim jezikom.
—	Jubilejno hranilnico ustanove slovenski trgi na Goriškem.
—	Državno redarstvo v Pulju bo štelo 180 redarjev in 14 civilnih agentov, brez konceptnih in drugih uradnikov.
—	Umrl je v Zamašku v Istri župnik Anton Ragusin.
—	Pokopali so 13. dec. v Gorici polkovnika Ivana Dobravca. — V Bar-kovljah je umrl posestnik in gostilničar g. Aftdrej Pertot.
—	Ko se je hodil ženit. V Stari gori v Gorici je umrl 19 letni Ivan Merljak. Ta fant je hodil v ozeljansko občino se ženit. Tako je bil tudi koncem novembra v neki gostilni tam. Baje je bil precej prepirljiv in je prišlo do prerekanja tudi oni dan. Prišel je bil tja z bicikljem; ko pa ga ni našel, ko je odhajal, je prišlo do prerekanja in pretepa. Merljak je bil ranjen in je ranam podlegel. Zaprtih je radi tega 6 mladeničev.
Slovensko - Amerikanski KOLEDAR
za, leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.

—Madjarizacija na Hrvaškem. Začasa vlade Khuena, Pejačeviča in Ra-kodczaya, to je tekom 25 let, je bilo ustanovljenih 46 madjarskih šol na Hrvaškem. Ban Rauch pa v madjari-zaciji svoje prednike daleko prekaša. V 11 mesecih svojega banovanja je ustanovil 32 novih madjarskih šol in kakor poroča “Pokret” iz verodostojnega vira, hoče v najkrajšem času zopet otvoriti večje število madjarskih šol.
— Skrivnosten umor se je pripetil I 7. dec. v parku blaznice Stenjevac na Hrvatskem; Tega dne je prišel tje-kaj k obisku svoje sorodnice veleposestnik Anton Benčič iz Pazina. Komaj pa je stopil skozi vrata na dvorišče, začutil je silen udarec zadaj na glavi. Ko si je od prvega strahu nekoliko opomogel in pogledal za storilcem, ni zapazil žive duše. Kmalu nato se je Benčič onesvestil in prenesli so ga v Zagreb v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali težke notranje poškodbe v glavi vsled razpočenja čre pinje. Kljub naporom zdravnikov je Benčič po strašnih mukah umrl.
— Za šolskega nadzornika v veli-kovškem šolskem okraju je imenovan trd Nemec Jože Socher. To je bila zadnja zaušnica odstopivšega ministra Marcheta koroškim Slovencem!
—Pri konkurzu Winklerjeve banke v v Celovcu je zgubilo svoj denar mnogo slovenskih posestnikov in poslov,
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob VVahčič,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio.
Kot nova izgleda oblika ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka ft Co.
630-622 Cass St. JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
— Kadar potre.bujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim Lbko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo» rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Okličite nasl
DRNULC ft BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom,
'% S ’'Vpil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. ft Lincoln. CHICAGO. ILL.
• •M, ••••• • ••« •• ••• •••■ •• «•• • ••• ••
iw.**. «»*•! *• m**. «'A'«»!


—	Kmet Ostrožnik. V celjski okoli ci je umrl vrl mož Ostrožnik, ki je svoje dni z agitacijo veliko pripomogel, da je prišla celjslca okolica v slovenske roke.
—	Državnemu poslancu Fr. Pišek-u je 12. decembra umrla ljubljena 181et-na hčerka Anika po dolgi mučni pa voljno prestani bolezni.
—	Umrl je v Celju trgovec Gustav Schmiedl. — Umrla sta veleposestnik pri Št. Lenartu Henrik Sollagy in trgovec z lesom Valentin Čas.
PRESELITEV!
FRANK SAKSER CO.
ii
na
železnici. Dne 11. v Trbovljah med odbi-
—	Nesreča dec. je prišel jače 171etni delavec Martin Zorine, katerega so na desni nogi tako poškodovali, da so ga morali prepeljati v dež. bolnico v Ljubljani.
—	Roparski napad. Poročali smo, da sta v Mariboru 151etni Rudolf Wer-donig in 161etni Gustav* Lehman napadla 641etno Ano Gregorič, jo vrgla na tla in jo davila. Hotela sta ji pokrasti vse vrednosti. K sreči so slišali ljudje njene obupne klice, nakar sta roparja zbežala. Te dni sta stala pred mariborskimi porotniki in je dobil Lehmann 10 mesecev, Werdonig pa 8 mesecev težke ječe. Porotniki so pritrdili samo vprašanju na izsiljevanje, ne pa onemu na roparski napad.
—	Pobegnil je prostak c. in kr. 87 pešpolka Jožef ŠkrabeL
—	Slovenske zastave izobešati je prepovedal mariborski občinski svet.
—	V Gradcu nemški burši neusmiljeno nastopajo proti slovanskim dijakom. Prebivalstvo hočejo pripraviti do tega, da bi odpovedalo stanovanje vsem slovanskim društvom.
—Dnevnik v Celju. “Domovina” na-
GLAS NARODA
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI
82 Cortland Street
stvu. Obsojenci so takoj vložili pri-1 znanja, da bo z novim letom začel izziv na deželno vlado in upati je, da se hajati v Celju dnevnik, ki bo lastnina
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort-lanl Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
fi* fi* Hfa ffr dh
NEW YORK



AMERIKANSKI SLOVENEC, 8. JANUARJA 1909,
,A MEKI KANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Frvi. največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja &'a vsaki petek
SLOVEKSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
DENARNA VREDNOST LANSKE LETINE.
predpogoj duševne-zmožnosti za delo. Izjemo dela profesor W. M. Ramsey, ki mu tri do štiri ure spanja zadoščajo za ohranitev duševne zmožnosti in
Poljedelski tajnik Wilson je sesta-	.	, ,
vil vse farmarske pridelke lanskega j zdravja. Pisatelj^ G. R. oims je^ zado-
leta v Združ: državah in pri tem izra-
čunil, da znaša skupna vrednost nič manj nego 8000 milijonov dolarjev. To je več nego ve vseh prejšnjih letih ter presega skupno vrednost predlanske letine za 500 milijonov. Da,
voljen s štirimi do petimi urami spanja. Isto pravi o sebi slavna igralka Ellen Terry; ampak tudi priznava, da vsak popoldan redno zadremlje.
Čas, ko se spravljajo ljudje k počitku, je seveda zelo različen. Vojni mi-
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
¡Tiskarna telefon Chicago in N. W. 500 Uredništva telefona Chi. J541-
Pri spremembi bivališča prosimo £ ¡¿ročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo Dopisi brez podpisa se ne priobčijo
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspapen, in America. The Official Organ of the.G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLCVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
CERKVENI KOLEDAR.
10. Jan.
11.. U
12.
13.	'
14.
• 15. .16.
Nçdelja Pavel, p. Pondeijek lügin pap.
Torek , Arkadij, Ernest.-.
Veronikh. I.eoh. 1 Felix.
Maurus
.Marcel ; Honorât
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
HERODEŽI NAŠEGA CASA.
ta znesek je tako velik, da si ga je j n^r Haldane, na primer, ne hodi po-komaj možno drugače predočiti, «ego j «vat pred¡tretjo	zarana^ V^.tem
s primerami, predstavljaje si, kaj se s to svoto lahko vse kupi.
“Glas V Rami se je slišal: Jok in mnogo žalovanja. Rahel objokuje svojo deco in se ne da potolažiti, ker dece ni več.”
Tako je prerokoval prorok Jeremija o strašnem dnevu Betlehema in njegove okolice. Samo ljubeče materinsko in očetovsko srce je vstanu presoditi, kako strašen dan je bil za Betlehem, ko je sumni in kruti kralj Herodež razposlal svoje vojake, morit male nedolžne otroki, kako gorje je prišlo čez one matere, ko jim je njihove ljubljence- sirova, morilska "roka tako neusmiljeno trgala iz naročja in zadavljala,
Da, preči takim.'.krvavim činom kar trepečemo ih se veselimo', da še v našem ljudomilem stoletju več ne vrše ■take grozovitosti; in vendar, dragi bralec, so še sedaj Herodežj na svetu, ki s hladnokrvno, trinoško krutostjo Uničujejo duševno in telesno življenje nedolžnih otrok. To so tisti brezvestni starši, ki svoje otroke preobla-gajo.s težkim delom, jih v nekaki besnosti kaznujejo, zanemarjajo na telesu in puščajo stradati na duši. Še grozo-zovitejši nego Herodež so pa vsi oni, ki more nedolžne duše malčikov, jim kradejo ali puste krasti nedolžnost in krepost.
In biriči — to so brezverni in nenravni ljudje, ki gledajo na to. da potvarjajo mladino, oni slabi časopisi, knjige in slike, ki zasramujejo vero in krepost, ki se mladini bližajo kot volkovi v ovčjih kožah in jo izprijajo. Ali m Herodež našega časa razposlal več biričev nego trinog Herodež na pragu nove zaveze?
Od dne do' dne se množe-tožbe čez naraščajočo posirovelost in podivjanost mladine. Oče se pritožuje čez svojega sina, ki je komaj zapustil šolo, pa so. že postavlja na svoje noge in' noče več biti v ponižnosti pokoren. Mati se pritožuje čez svojo pokvarjeno hčer in sicer ne brez vzroka. Tu je veselica v plesni dvorani. Kako se vrti mladež! S pregreto krvjo in omamljenih misli se pozno v noči vrača - mladež domov — in pogreza v greh! Ali starši nič ne nadzirajo dece? Da, Starši! Oni ostajajo y svojem Jeruzalemu in igrajo ITorodeža, ali pa so obžalovanja vredni betlebemiti, ki jim je bil otrok ukraden, ne da bi slutili. Starši poznajo malopridnost sveta in njegovo zapeljivost, nevarnosti, ki pretijo nedolžnim dušam na plesišču in na poti domov. Mladost je slepa in sledi, hipnim jepetom satanovim. Mia-' dež je obžalovati, starše pa obsojati. —Kolikeri starši in njihovi namestniki si pripravljajo s svojo neodpustno lahkomiselnostjo strašen dan betlehemski in si pišejo lastnoročno deležnico tiste grozovite usode, ki jo Bog. odmerja onim brezvestnežem, ki se pre-gr.ešuje.io na nedolžnosti mladine, bodisi kot T-Terodeži ali kot Herodeževi sluge.
O preljubi nedolžni otroci, ki ste bili takrat po kruti morilski' roki posvečeni smrti in spoznani za vredne, nevede žrtvovati svoje mlado življenje za božjega prijatelja otrok, prosite tam gori ob Niegovem prestolu, da vzame vse nedolžne duše, posebno otroke, v svoje prav posebno varstvo, da ostanejo tukaj občuvani zank satanovih, da bodo mogli tam gori nekoč z vami slaviti in hvaliti Boga na veke vekov.
Vse narodno premoženje špansko n. pr. znaša po zadnjih zanesljivih cenitvah $5,400,000,000. Ako bi se torej to kraljestvo imelo po svoji vrednosti prodati, bi je mogli farmarji Združ. držav, če zamenjajo svojo lansko letino v denar, namah kupiti z vsemi mesti, vasmi, ornimi zemljišči, živino, železnicami in brodarstvenimi črtami, vsemi palačami, utrdbami — skratka s celo pripravo In opremo, ki se na nji da sploh kaka denarna vrednost preceniti. In k° bi ta “bargain” sklenili in kupno ponudbo izplačali v gotovini, bi jim še preostalo $2,600,000,-000 za potrebne poprave in zboljšave. Ameriški farmarji bi takisto lahko skupaj kupili tudi kraljestvo portugalsko in ljudovlado švicarsko na en mah in imeli bi vendar še $3,000,000,-000 “na roki”, ki bi jih lahko porabili za razvoj obeh dežel.
Denarna vrednost lanske letine v Združ. državah je za nekaj bilijonov večja, nego svota vseh denarjev, ki so jih v zadnjem fiskalnem letu zbrale in izdale vse vlade evropske. Da, ako bi se imelo plačati vrednost za pridelek ameriških farm “na . dlan”, bi ves denar Združ. držav v zlatu, srebru in nekritih bankovcih ne zadostoval v to svrho ter bi ga primanjkovalo še za $5,446,000,000. , In ko bi se potem v poravnavo razlike ves vsakovrstni denar v Veliki Britaniji, na ..Francoskem in Nemškem dodal k skupnemu denarju, ki kroži po Združ. državah, bi bilo še vedno primanjkljaja za $2,-000,000,000, da bi se v gotovini plačali fannarski pridelki, ki so zrastli samo leta 1908.
Če pa vzamemo, da farmarji'Združ. držav prodajo samo dve tretjini pridelkov, ki so zrastli lani, ter pridrže zadnjo tretjino za svojo porabo, potem bi bil tudi ta del letine v kupčiji vreden še vedno $4,333,333,332, in tudi za to svoto bi bila pri rokah komaj polovica denarja v Združ. državah, da bi se plačalo blago “cashdown”. Istotako malo pa bi zadostoval ves denar, ki se hrani v vseh bankah in v vseh mošnjah denarnicah evropskih, da bi se plačal ves prebitek , na far-marskih pridelkih v Združ. državah, ako bi se imel izvoziti.
oziru je podoben marsikateremu nem škemu dijaku in veseljaku, ampak svoje večerne ure prebije drugače, nego oni.
Večina vprašancev je odgovorila, da se umikajo k počitku med deseto uro j in polnočjo. Hall Cain zagotavlja, da | po dobro in trdno prespani noči v : dveh urah spiše več- in boljše, nego v | celem tednu, če ne more v njegovih ¡nočeh, spati zadostno in trdno.
čim tehta kubičen črevelj zlata samo 19,260 une.
Z domačo pšenico se je živila v letih od 1884 do 1888 še tretjina angleškega prebivalstva, v letih 1904 do 1906 pa samo še petina.
Od trojih žic iste debelosti, od katerih je izdelana prva iz zlata, druga iz bakra in tretja iz žtleza, nosi prva 150 funtov, druga 302 in železna žica 549 funtov.
Kitaj ima 200 dnevnikov. Železnično omrežje je od dne do dne večje in gostejše, in brzojav.je uveden skoro po vsem Kitajskem. Velika mesta, posebno obmorska, imajo telefon in mnoga električno razsvetljavo.
NARODNA PLEMENA V ZDRUŽ. DRŽAVAH.
V “Atlantic Monthly” razodeva profesor W. C. Ripley o gorenjem predmetu sledeče: V zadnjem letu se je izkrcalo v Združ. državah toliko priseljencev; kakor štejeta državi New Hampshire in Maine skupaj prebivalcev. Po plemenu je narod Združ. dr-.žav raznovrstneje sestavljen, nego katerikoli drugi narod na zemlji. Izza 50 let obstaja več nego sedmi del prebivalstva iz ljudi rojenih v inozemstvu. V Minnesoti in New Yorku tvorijo priseljenci četrti, v Massachusettsu tretji del prebivalstva, dočim je polovica prebivalcev North Dakote rojenih v inozemstvu. Mesto Boston šteje do 70 odstotkov inozemskega prebivalstva, New York 80 odstotkov in Milwaukee 86, V Chicagi izhajajo časopisi v deseterih (ah ne^več?) jezikih, in služba božja se opravlja v dvajseterih jezikih. Chicago je po velikosti drugo češko, tretje švedsko, četrto poljsko in peto nemško mesto (četrto je New- York). V Bostonu stanuje nad dve tretjini toliko rojenih Ircev, nego v Dublinu, m vštevši ^vo-je otroke smatrajo Boston za največje irsko mesto na svetu.. New York ima več italijanskih prebivalcev, nego Rim, in sicer cenijo člane italijanske kolonije newyorske na najmanj 500,000. Tudi je New York mesto, ki prišteva največje število IzraSlitov k svojim prebivalcem, in sicer jih je nad 800
Sokolska zveza na Ruskem. Petro-grajsko telovadno društvo je sklicalo Cain toži, da je svoje žive dni trpel shod vseh ruskih telovadnih društev, na nespečnosti in poskušal vsa znana pa katerem se. je po vzoru sokolske
mamila, a našel ni nobenega, ki bi mu doneslo naravno in krepilno dremoto. Tudi goriomenjeni pisatelj Sims dostikrat ne uživa dobrote naravnega spanja. Tolaži pa se z besedami: “Nespečnost je za tistega, čegar domišljija mora delati, dostikrat skrit blagoslov. Možgani delajo. Nekatere mojih najboljših misli, ki sem jih imel, so se mi porodile, ko sem bdeč ležal v tihi noči.”
Stari W. Michael Rosetti trdi, da ima dvoji sredstvi, ki z njuno pomočjo uspešno pobija nespečnost. Počasi in z rednim povdarkom šteje do 200, in ponavlja, če to ne izda, daljšo pesem, ki jo zna na pamet. Sredstvo ni novo, in sicer se mu pa godi, kakor tolikim drugim, enemu pomaga, drugemu ne. Škoditi pa ne more pač nikomur. : . ' .
Vsekako je gospoda Steada pozve-dovanje temeljito izpodbilo dostikrat slišano tožbo, da človeštvo preveč spi in v spanju zapravlja predragoceni čaš.
zveze ustanovila zveza teloyadnih društev.
In vendar je mogel!
Dogodba, ki se je leta 1860 spomladi na Francoskem v okrožji SelTlure prigodila je bila tudi živa priča neskončne božje pravičnosti. V nedeljo je bilo, ko je družba mladih postopačev med službo božjo v bližnji krčmi popivala. Pozvanjanje med povzdigovanjem je enega teh malopridnežev tako razdivjalo, da je začel nepopislji-vo preklinjati Boga, Mater Božjo, sv. Rešnje Telo, mašnika in vse, kar je s temi v zvezi. Krčmar in krčmarica sta si zastonj prizadevala bogokletje ovirati. “O le nikari se ne trudita”, vsklikne bogokletnik, “Vašega Boga se tako prav nič ne bojim, ker dobro vem, da ni druzega nego ničeva reva. Če je res kaj vreden, pa naj mi za-braiii, da sedajje tega-le kozarca vina ne bom mogel sprazniti!” Dvignil je čašo in jo. je ravno-hotel na usta di.ati in izprazniti,) kar se opoteče,.'obledi m
sè mrtev zgrudi.
Prost brez Sina. " ;
■ '
Dne 27.- avgusta 1885. leta bili so prebivalci Meweške kaznilnice (v Iztočni Prusiji) v domači kapeli pri služ bi božji zbrani. Med njimi je bil tudi glasovit tat in ropar Reppingg (Repnik). Pridiga je bila osnovana na pod lagi: “Ako vas Sin oprosti, ste še le popolnoma prosti”. Ko so šli po službi božji kaznjenci iz cerkve, pravi Rep pingg svojemu tovarišu na uho: “Jaz bom pa ‘črnemu’ (duhovniku) dokazal, da človek tudi brez Sina lahko prost postane.” V prvi noči na to skušal se je oslpboditi iz celice v četrtem nadstropji, za kar je vže dolgo časa priprave delal. Križe v oknih je toliko prepilil, da se je s težavo skozi splazil; navzdol se je pa po vrvi spustil, ki jo je večinoma sam iz tiste preje spletel, kar jo je iz rjuh in družili odpadkov dobil. Ni še bil na polo vici pota proti zemlji, ko se mu vtrga vrv. Reppingg je padel, kamor se je spustiti mislil, in si je pri tistej .pri či vrat'zlomil.
Povodom cesarjevega jubileja so v Zagrebu 30. nov. položili temeljni kamen za^stavbo nove deželne bolnice, v Pragi dne 2. decembra temeljni kamen za stavbo novega češkega vseučilišča.
Jugoslovani proti vladi. Nemški listi objavljajo izjavo nekega voditelja Jugoslovanov o položaju, ki izjavlja, da je napravil-, Bienerthov govor na jugoslovanske poslance zelo slab vtis, .ker se-ni niti z besedico spomnil jugi,slovanskih zafitev, kar je storil z ozirom na vse .druge narode. Kakor vse kaže, dela vlada z vsemi sredstvi, da požene Jugoslovane v najstrožjo opozicijo, podpirajo jo alpski Nemci in pa italijanska 'iredenta. Nastane vprašanje, če bodo Jugoslovani veselo pozdravili. priklopitev Bosne in 1 Hercegovine v, trenutku, - ko pritiska Jugoslovane država ob steno, dasi jih najbolj rabi.
Zadušnica ljubljanskim žrtvam v Belgradu. Iž Belgrada z dne 10.-dec. poročajo: Danes je priredila vseučili-ška mladina v tukajšnji Saborni cerkvi svečano zadušnico' v Ljubljani padlim žrtvam. V sprevodu je šlo več tisoč ljudstva od vseučilišča v cerkev. Sy. službo je opravilo 19 duhovnikov. Žrtve je proslavljal pravnik Djavo. Navzoči sta bili slovenska in češka kolonija in vsa belgradska društva z zastavami, na katerih so bili pripeti črni traki. Zadušnice so se udeležili tudi predsednik narodne skupščine z vsemi poslanci in vsi profesorji vseučilišča. Na poslopju univerze in po celem mestu plapolajo v znak žalosti črne zastave.
'Štrajkovno gibanje v Avstriji leta 1907. Socijaldemokratično glasilo “Soziale Rundschau” je objavilo tozadevno statistiko iz katere posnemamo sledeče: Imenovanega leta je bilo v Avstriji 1019 delavskih konfliktov in prizadetih podjetij je bilo 3800, med temi 1149 veleindustrijskih. V vseh krono-vinah Avstrije so bili večji ali manjši delavski upori, največ jih je bilo na Češkem, potem na Spodnjeavstrijskem, tudi na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem jih ni zmanjkalo. Vzroki štrajka so različni: nezadovoljnost z delom in plačo, pasivna rezistenca, svojevoljni majniški praznik, v enem slučaju tudi nezadovoljnost š slabim napredovanjem podjetja. Trajali so ti štrajki različno, najmanj dva dni in največ 83 dni.

y
4»
Hranite denar.
Y
«7»
t
*?♦
X
X
t
A
X
o
5 odsto. na prihrankih
dobite ako kupite
%
I
?
*?
*?
?
?
?
±
X
T
I
S
Y
I “5
per cent First Mortgage Gold Bond”
od
? Joliet & Southern Traction Co.
y
*
y
y
t
t
*
y
f
%
Te obveznice so priporočene od vseh bank in trgovcev v Jolietu kot sigurna vrednost za denar.
Te obveznice se lahko kupijo po $100, $500 in $1000 ter nosijo 5 odstotkov obresti, katere se izplačujejo vsacega pol leta.
T
y
!
y
y
A
Prodajo se na mesečna vplačila po $5 in $10.
Vplačani denar začne donašati obresti po 5 odstot. preč po vpla-čanju. Vplačila sprejema g. Henry Weber, kasir Will County National Banke v Jolietu. Ko bodo vplačila in nevzdignene obresti tako visoko, da bo vsota zadosti visoka za obveznico, bode g. Weber isto sam poslal kupcu.
Electrične železnice pomagajo k napredku mesta, ker isto bolj raste, in‘ koristijo vsakemu posamezniku, ker se množi delo ter prinesejo trgovino trgovcem.
t
?
t
v
y
y
±
y
y
y
y
y
y
y
y
Prihranek je popolnoma varen in med tem donaia še 5 odstot, obresti.
Ako kupite eno teh obveznic pomagate celi okolici k napredku. Kdor bi rad kupil eno ali več teh obveznic naj vpraša za svet svoje rojake.
Boljše prilike ni za hranjenje de narja, ker tu vam donaša par sto dolarjev vsako leto 5 odstotkov o bresti. Tu ni razlike ker dobi vsak enako vrednost za svojo vsoto.
Začnite danes!
t
y
y
y
y
y
y
y
s
t
y
y
t
y
?
y
i
y
î
f
y
y
JOLIET & SOUTHERN TRACTION CO.
t
í
Y‘
y
Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Joliet, 111. I
Razprodal bom vso zalogo oblek in čevljev v mojej prodajalni, ker bom' oddal prostor v najem.
Imam veliko zalogo čevljev za moške in ženske, obleke za delo, kap, klobukov, kovčekov in druzega blaga.
V najem oddam, lep prostor za prodajalno dolg 65 ft. ih širok 25 ft. po nizkimi pogoji. Prostor primeren za vsake vrste trgovino.
JAC. PLUTH,
cor. Hickory & Marble St., Joliet, 111.
Severov Antisepsol.
To je tekočina, ki. vsebuje posebno moč za čistenje in zdravljenje ter je posebno dobro za rabo v umivalnicah
000. V Pittsburgu stanuje več roje- Ue najboljše za izpiranje grla in od-, nih Srbov, nego v glavnem mestu srb-! stranjenjrf odurne sape. Tudi je Jako skem samem	1 do.bro za preprečenje nalezljivih bo-,
_________________ Tezni. Bolniki na mrzlici' se jako do-
___	bro počutijo, iako Se umijejo s tem
ZDRAVO SPANJE. ,	jzdrvilorrf. .To je izvrstno zdravilo za
vse naravne nerede. Koristno za vsak Nič ni naopačneje nego trditev, da! dom/ Dobi s? v lekarnah. Cena 25 je spanec največji tat, ker nam krade 'centov. W. F. Severa Co., Cedar Ra-
pids, Iowa.
Bengalski pritlikavi osli niso večji nego bernhardinski pes.
polovico življenja.,. V resnici je Španec največji dobrotnik , človeštva! ki mu podeljuje novega veselja ih novih moči k delu.
Vsak poskus bedastih ljudi, sma-
trati spanje za zlo navado, ki jo treba | Neki. sadovnjak pri Edgaru, Nebr., pobijati, se je bridko maščeval,	j je lam rodil 2500 bušljev sadja, y vred-
So seve.da ljudje, in med njimi dah- riosti $1625. ko imenujemo , nekatere , imenitne mo
že, ki jim zadošča ali je zadoščal prav kratek nočni počitek. Omeniti nam treba tli samo Friderika Velikega ali :Napoleiyia. Ampak to so redki po-samni. pojavi. Navadni človek potrebuje v razvedritev svojih duševnih in telesnih moči šest- do deveturnega nočnega počitka.
Izdajatelj londonskega obzornika “Review of Reviews”, William T. Stead, je o tem tako važnem vprašanju glede spanja naprosil mnenja prav mnogih prvakov angleškega duševnega in kulturnega življenja in dobil nad sto odgovorov. Skoraj enoglasno se
Bobrove najšelbine grade do 6000 čevljev dolge, 6 do 10 čevljev visoke nasipe iz olubljene lesovine.
Sad takozvanega maledivijskega o-reha: potrebuje do svoje popolne zrelosti deset let. Zato pa tehta 40 do 50 funtov.
Od vsakih 1000 oseb je bilo na Angleškem in v Walesu leta 1851. še 106 zaposlenih v poljedelstvu, leta 1901. pa samo še 30.
.	Najtežja kovina je platina. Kubičen
glasi mnenje, da je izdatno spanje črevelj te kovine tehta 21,500 unc, do-
Turški časnikar o panslavizmu. V mladurškem glasilu “Mechveret” tiska se sedaj serija člankov o nevarnosti, ki preti Turčiji in Evropi od panslavizma. Pisatelj člankov Mahmud-ef-fendi se v zadnjem članku obrača k Evropi z očitanjem, da “zelo nepravično ravna s Turčijo.” Baje že Napoleon I. je rekel — piše Mahmud effendi — da v Evropi in Aziji ne bo prej miru, dokler bode ostala ruska država, ki hoče zediniti vse Slovane in vladati celemu svetu. Napoleon je 1. 1813. rekel: “Kako mi je žal, da nisem nastopil proti Rusiji v zvezi s Turčijo!” Turčija je po besedah pisateljevih — bila zmirom zaščita Ev-' rope pred Slovani, katerim načeluje Rusija. Ne claj allah — p-ravi Mahmud effendi —: da bi se Rusija utrdila na Bosporu in vladala v mali Aziji! Potem bi Evropa ne ušla jarmu Slovanov! Pisatelj dalje roti Evropo, da se usmili Turčije ter da dovoli cesarju Viljemu utrditi otomansko državo radi tega, ona je močen jez proti slovanski povodnji. Po prepričanju turškega rodoljuba, Evropa že vidi, da ji ni več nevarna “rumena”- nevarnost, ampak slovanska, s katero treba računati pri načrtih o bodočnosti Zahoda.
30 funtov zmletega sladkorja za 75c
in drugo grocerijsko blago po ravno takej ceni. Blago pošljemo voznine prosto na vse kraje vzhodno od Rocky Mountains. Cenik gro-cerije in zlatnine pošljemo brezplačno. Pišite danes.
Deering Mercantile Co.
60 Wabash Ave., Grocery Dept. 317 Chicago, 111.
Kako
POZOR, ROJAKI! pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, I1L
Agnic Bratje
Slovenski
gostilničarji
Ely, Minnesota.
Priporočamo se rojakom v okolici v obilen obisk naše gostilne v katere) točimo vedno sveže
pivo,
vsakovrstnega žganje
IN FINIH SMODK.
Prodajemo pivo na debelo od Iroxi Range pivovarne.
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
TVRDKA OGULIN & SITAR IŠČE moža, sposobnega za «izvažanje grocerije. Več je izvedeti pri tvrdki.
HIŠA NAPRODAJ. ZARADI OD-hoda na farmo prodam hišo in loto. Hiša ima 3 čedne sobe. Prodam tudi vse pohištvo. Pohištvo je novo kakor tudi hiša. Lota je 50x12614; na loti je tud-' velik hlev. Lota je jako lepa. Naslov lastnika: George Bbich, 207 Moran St., Joliet, 111.
KJE JE MATIJA PETEH, PRED enim letom je bil v Jolietu, 111. Njegov naslob bi rad zvedel njegov prijatelj: Matija Vranešich, Box 255, Mohawk, Mich.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo Vselej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..-
■Za stavbo hiš in poslopij mehki i: in trdi les, late, cedernfe stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prosto: je na Desplaines ulic: blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglr.si tu pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogle DES PLAINES IN CLINTON STS
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
C. WTBROWN, r. PILCHER,
predsednik.	podpreds.
W. G. WILCOX, kasir.
Kapital $100,000.00.
BARBER DCUDtNG. QUIET. ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO
ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju-tra! pa do 4. ure pop.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:........Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:............-......Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:..............Josip Rems, 319 É. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni' vodja:.. ..Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:....................Josip Duijda, 108 Comstock St., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........r.Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N, Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PÇJZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13514 Jakob Ivan, roj 1882, spr. 5. jan. 1909.	Dr. št. 326 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13515 Jernej Škrjane, roj 1887, 13516 Jožef Mihalič, roj 1887, spr. 5. jan. 1909.	Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich-, 13517 Anton Metež, roj 1889, 13518 Janez Malič, roj 1886, 13519 'Franc Mesner, roj -1884, spr. 5. jan. 1909.
Dr. št. 365 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13520 Juro Jenšič, roj 1890,; spr. 5. jan. 1909.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 13521 Péter ŠokaČ, roj 1885, spr. 5. jan. 1909.	-	' -	Dr. št-. 71 članov.
K društvu sv. Cirila'-ih Metoda 45, East , Helena,-Morit., 13522. Jos. Sasek, roj 1887, spr. 5. jan. 1909.	_ Dr. št. 32 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 13523 Franc Šuštaršič, roj 1889, 13524 Andrej Bartel, roj 1888, 13525 Janez- Rožnik, roj 1875, spr. 5. jan. 1909.	Dr. št, 220 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 12,,Ely, Minn,, 13526 Franc Kavčič, foj 1888; spr.
5.	jan: 1909.'	. Dr. št. 73 članoV.
K' društvu sv. Jurija 73, 'Tolti'¿a,;ítll., 13527; Franc Pobič, roj 1883, 13528-Anton Gliha, roj	1879,	spr.	5.	jan. 1909.	Dr.	št.	3:1	članov.
K društvu vit.	sv.	Martinâ’	^5, La;-Salle, 111., 13529 Janez Bok,	roj -1874, spr.
5.	jan. 1909.	Dr, št. 58 članov.
K društvu šv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13530 Jožef Pirc, roj 1883, 13531 Štefan Bahorič, roj 1877, 13532 Janez Mustar, roj 1878, 13533 Peter Teran, roj 1870, spr. 5. ján. 1909.	.	*	, Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13534 Peter Vojak, foj 1891, spr. 5. jan. 1909.	Dr.	št.	65	članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 13535 Jožef Kaplja, roj 1885, 13536 Jožef Grobelnik, roj 1884, 13537 Matija Barborič, roj 1880, 13538 Janez Bučar, roj 1879, 13539 Ant. Ziipančič, roj 1867, spr. 5. jan. 1909.
*	Dr.	št.	50	članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.; 13540 Franc Hrastar, roj 1889, spr. 5. jan. 1909.'	Dr. št. 36 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k cfruštvu'sv. Janeža Krst. 14, Butte, Mont., 11285 Janez Turk, 22. dec. 1908.	I. dr. št. 324 članov.
—	—.. ......II. '3r. št.' 138" članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111,, k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4350 Frank .Zupančič 19. ded* 1908.	• I. dr. št. 84'članov.
...	.II. dr. št. 325 članov.
: Od društva sv. Cirila m Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2566 Franc Lesjak, 2. jan. 1909.	I. dr. št. 83 članov.
\ H. dr. št. 45 članov.
Od društva sv,, Jožefa 53, Waukegan, .111.,- k dru.štvU. sv. Petra 30,' Calumet, Mich., ,12716 Franc Hroyat, 27. dec. 1908.	... I.^lr. št. 225 članov.
/ J \	, II. Tir, št, 364.članpy,
Öd društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 5221 John Perko, 28. dec. 1908.	1 .1. df. št. 31 članov.
II.	dr. št. 122 člartov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., Í3087 Blaž Pustovrh, 22. dec. 1908. I. dr. št. 22 članov.
II.	dr. št. 226'članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4902 Anton Juršinovec, 4. jan. 1909.
Dr. št. 246 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 6695 Lovrenc Zajc, 2. jan. 1909.
Dr. št. 128 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9181 Janez Kristan, 28. dec. 1908.
Dr. št. 365 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12227 Jožef Kozan,
7.	dec. 1908.	.	Dr. št. 27 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4137 Franc Novak, 1490 Mihael Malešič, 21. dec. 1908.	t	Dr. št. 228 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa'.', 5906 Jakob Vehar, 21. dec. 1908.
Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., zzRFc2čl2V,|78uLJ .. .9eje SHR
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8491 Peter Mamula, - 21. dec. 1908.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 11497 Jožef Rozman, 21. dec. 1908.
Dr. št. 83 članov.
SUSPENDOVANI ČLANL
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11505 Peter Rade, 28. dec. 1908.
Dr. št. 245 članov.
’Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 8309 Maks Zupan, 28. dec. 1908.
Dr. št. 45 clançv.
Od društva sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., 8902 Anton Bajt, 4252 Jurij Bajuk, 2347 Anton Zelnikar, 22. dec. 1908.	•	Dr. št. 196 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich.,'9615 Jakob Bohte, 4888 Jurij Mov-rin, 4112 Jnez Špehar, 28. dec. Ï908.	Dr. št. >062 članov.
■Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12926 Jurij Kalič, 6308 Martin Kotce, 13353 Jožef-Progar, 22. déc. 1908.	Dr. št. Ç0 čhrnov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbifi¿¡ Minn., 12585 .Janez Trušnik. 18. dec.. 1908.	Dr. št. 109 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.,' 7090 Jožef Rosenberger, "101.92 Alojzij Mlakar, 8880 Janez Mlakar, 2. jan: 1908.	Dr. št. 76 članov.
Od društva-sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1911 Jurij Rozman, 28. dec. 1.908.
Dr. š!.. 69 članov.
Od društva vit. sy. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11720 Franc Ogrizek, 24. dec. 1908.	.	’ Dr. št. 175 članov.
Od društva-Marije Sedem'Žalosti 50, Allegheny, Pa., 9772 Janež Verlenič,
26.	dec. 1908.	.	.	-	, Dr. š.t', 120 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8343 Mihael Vidič, 13Q53 Alojzij Medvešček, 11859 Anton Stanič, 28. dec. 1908.	Dr. št. 80 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12784 Jakob Gostiša, 4021 Janez Hodnik, 7072 Franc Podobnik, Í1994 Franc-Grimšič, 11995 Franc Gantar, 171 Martin Terlep, 13372 Janez Bernetič, 10146 Martin Vidmar, 26. dec. 1908.	Dr. št. ¿20 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadvillè; Colo., 12543 Anton Goršič, 10896 Alojzij Qimpelj, 12545 Janez Prijatelj, 9006 Filip Stare, 12. dec. 1908.
Dr. št. 143_ članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7712 Peter Staudohar, 11799 Jurij Stimac, 7303 Jožef Hvala, 24. dec. 1908. .	Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111:, 13132 Henrik Nasbacher, 21. dec. 1908.	-	‘Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8973 Janez Turk, 8023 Jernej Bergant,
21.	dec. 1908.	Dr. št. 106 članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 9308 Jožef Macanc, 8128 Nikolaj Fabič, 31. dec. 1908.	Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8094 Matevž Jenko, 1. jan. 1909.	Dr. št. 85’ članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8098 Vide Čop, ^ 21. dec. 1908.	Dr. št. 87 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8640 Jurij Staudohar.
Od društva sv". Jožefa 53, Waukegan, 111., 4022 Janez Jerina, 7747 Franc Mohorčič, 2513 Franc Turk, 26. dec. 1908.	Dr. št. 217 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 11693 Štefan Jelenič, 2751 Marko Težak, 9780 Jožef Jelenič, 11736 Janez Kostelc, 26. dec. 1908.
Dr. št. 51 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7520 Martin Raspet, 7812 Janez Požar, 23. dec. 1908.	Dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 5852 Alojzij Počervina, 28. dec.
1908.	-	Dr. št. 121 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 848 Janez Mars, 28. dec.
1908.	Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7333 Janez Krakar, 4633 Alojzij Rom, 21. dec. 1908.	Dr. št. 81 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 11438 Miter Radatovič, 21.
dec. 1908.	Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11510 Nikolaj Zornak, 29. dec. 1908.
Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5689 Valentin Tkavc, 29. dec. 1908.
Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 9371 Martin Kosmič, 29. dec.
1908.	Dr. št. 20 članov. PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 3894 Marija Sever, roj 1887, spr. 5. jan.
1909.	Dr. št.. 38 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet,- 111., 3895 Marija Iljaš, roj 1886, spr.
5.	jan. 1909.	Dr. št. 35 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3896 Jozefina Pečjak, -roj 1887, spr. 5. jan. 1909.	•	Dr. št. 59 članic.
K -društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 3897 Frančiška Sokac, roj 1889, spr.
5.	jan. 1909.	-	_	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3898 Ana Podjed, roj 1884, 3899 Marjeta Trobec, roj 1872, spr. 5. jan. 1909.	Dr. št. 63 članic.
K društvu Marija. Pomagaj 78, Chicago, 111., 3900 Barbara Petrekovič, roj 1877, spr. S. jan. 1909.	Dr. št. 91 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3901 Barbara Orehovic, roj 1869, 3902 Anela: Kavalska,: roj 1865, spr. 5. jan. 1909. Dr. št. 74 članic. K društvu, sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3903 Marija Perko, roj 1868, 3904 Lucija Matkovič, roj 1864, spr. 5. jan. 1909.	Dr. št. 30 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3397 Frančiška Perko, 28. dec. 1908. I. dr. št. 10 članic.
-	II. dr. št. 26 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3737 Helena Kozan, '7. 'dec. .1908.	..,	Dr. št. 10 članic.
'	''i ■	-	■ ■ SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Sv.'.Barbare '68,1 r\yin, Pa., 3256 Marjana Turk, 21. dec. 1908.
'•	A". .	Dr. št. 7 članic.
Sd društva sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 1782 Marija Peče, 21. dec. 1908.
i -v ' ci-	Dr. št. 28 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Öd društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 2977 Polda Kvas, 24. dec. 1908.
Dr. št. 22 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva, sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 2809 Marija Kosm;č, 29. dec. 1908.	Dr. št. 4 članice.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
3804 Ana Šušteršič, stara 22 let, članica društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., umrla 15. oktobra 1908. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 2. oktobra 1908.
547 Franc Jančar, star 32 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl
19.	novembra 1908. y Oglesby, 111. Vzrok smrti: ponesrečen v cementni tovarni.. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. januarja 1899. 659 Ana Fabič, stara 5,3 let, članica društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., umrla 22. novembra 1908. Vzrok smrti: Chronic Interstitial Nephritis. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. .400 Štefan Berkopec, star.49 let,; plan društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, P., umrl 25, nov. 1908. Vzrok smrti: pobit pri delu “Lucy fur-- nace". /varovan za $1000. Pristop:! k Jednoti 13. maja 1902.
3350 Franc Fink, star 32 let, član: društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 17. dec. 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti .,4." nov. 1901.	.
525 Janez Spitzmueller, star 50 let; član dr. sv. Družine št. 5, La Salle, 111., umrl 19. dec. 1908. Vzrok smrti: ubit v premogokopu “La Salle County Corben Coal” kompanije. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6 dec. 1895.
IZ URADA GL. TAJNIKA..
Tem potom naznanjam vs'enr članom in članicam naše slavne organizacije, da sem nastopil urad gl.^tajnika, kar naj blagovolijo v prvej vrsti društveni tajniki(ice) vpoštevati, radi naslova.
' Razpis asesnienta za januar se je nekoliko zakasnil, radi prevelikega dela; vendar pa se bode^vso stvarco spravilo v tir tekom tedna. Radi česar tudi prosim društ-venike in društvenice malo potrpljenja.
Pravila še niso napravljena, radi tega hočem nekaj glavnih sprememb, katere so bile najpravljene na X. glavnem zborovanju v Pittsburgh Pa., tu omeniti:
1.	Asesment za moške, kakor za ženske člane, se zviša za vse zavarovance na $1000.00 za 10c, in za zavarovance na $500.00 za 5c pri vsacemu razredu.
2.	Vrhovni zdravnik dobi za pregledovanje Zdravniško-preiskovalnih listov od vsacega novopristopilega člana m članice 25c, radi tega naj tajniki(ice) jemljejo to v naznanje, da bodo vedeli koliko kolektovati od novih kandidatov.
3.	Društveni tajnik(ica) pošlje zdravniški list prosilca(ke), vrhovnemu zdravniku 14 dni pred sejo. Ko vrhovni zdravnik istegaodobri ali zavrže, ga pošlje društvenemu tajniku zopet nazaj.* Ko se prosilec sprejme v društvo, tedaj pošlje društveni tajnik zdravniški list in sprejemno prošnjo brez odlašanja glav. tajniku.
4.	Če bi dotični kandidat zbolel v tem času, ga društvo ne sme sprejeti.
5.	Člani(ice) se sprejemajo sedaj od 16 do 45 leta.
Toliko toraj za danes, prihodnjič zopet kaj.
Ker smo nastopili ravno novo leto, obračam se s prošnjo do vseh sobratov in sošester naše slavne K. S. K. J., da bi delovali kolikor največ mogoče v korist in prospeh iste. Mnogo-članov in članic, moralo je opustiti Jednoto radi ,slabih časov, kateri so nas trpinčili zadnje leto. Vendar pa se časi zopet boljšajo; radi tega prosim vse one, ki so bili primorani radi krize društva in Jednoto opustiti, da' sc'.zopet nazaj povrnejo, ter se pod zastavo sv. Jožefa bojujemo skupno proti nesrečilin smrti.
Želim vsem članom in članicafn tla.bi bi!» pričeto leto zdravo in srečno Za vse. ostajam z bratskim pozdravom Vam vedno udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 But.ler St. Buli Phono, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAV, Znakov (Ro ga lij), Gumbov, šnrp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, iid.
fDruštvene vestL
Joliet, 111., 3. jan. — Društvo -sv. Jožefa je imelo, svojo redno mesečno sejo’ dne (v decembru 1908 in obenem volitev odbornikov za leto 1909, pri kateri so bili pravilno izvoljeni sle-deči odborniki:	,
Anton Fric, predsednik,-Anton Oberstar,* podpredsednik,” ■Mihael Urshich, f. tajnik,
Nikolaj Vraničar, II. tajnik, Matthew Grahek, blagajnik,
Anton Glavan, zastopnik,
John Plutt, Anton Lilek, John Jaklič, nadzorniki,
Anton Korevec in Jos. Terlep, maršala;
Dominik Urshich, Jog. Gergovič, John Peterlin in Jos. Žlogar, zastavonosci,
Fr. Korevec, ravnatelj,
Fr. Hočevar, predsednik bolniškega odbora.
Nadalje je imelo društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. dne 3. januarja 1909 celoletni račun, v katerem celoletni dohodki znašajo $5,507.46, stroški.pa $5,465.21, preostanek temu kaže $42.25. Od lanskega leta smo imeli v blagajni $1,655.35. Torej društvo sv. Jožefa ima v gotovini vsega skupaj $1,697.60. Drugo premoženje je vredno: zastava $55, bandera $225, in drugo premično premoženje, shrambe .in druge druš. potrebščine,-$120. Torej skupno premoženje društva sv. Jožefa št! 2, K. S. K. J. je vredno dne 3. jan. $2,097.60. Kakor se kaže, da je na jako dobri podlagi in katerikoli človek želi pristopiti h kakemu društvu, je siguren, ako pristopi k društvu sv. Jožefa. In vsakteri praktičen katoličan se uljud-no vabi ter se sprejme v društvo z vsem veseljem in spoštovanjem.
Tudi naznanjam tem potom, da je društvo sv. Jožefa znižalo pristopnino za dobo šestih mesecev od pet do tri dolarje.
Ob koncu sklepa tega pisanja srčno ( Nadaljevanje na 8. strani.)
......... .	.-r:.-.- .
Prvi in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
F'	à, 1
tTRA
■ ' A
4
USTANOVLJENO T !MM£Sfe»' "W •	»9tHT
8
• ^ 1 ■§ s s £ ^
g to
^ s
Nt C
05 £ Ft F»
82 Ö ^ -O
<0 O
S .S
■Ni NS>
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI
na dolar
pr* naši-
prodaji pohištva
Začne se danes.
M. E. Sahler & Co,
209 Jefferson Street, Joliet.
Polletna
razprodaja
v naši prodajalni se začne
9. i
’09
in traja 10. dni.
Jako znižane cene na pohištvu, pečeh, ______________ •
oblekah in obuvalih.
Ne pozabite nas obiskati med to prodajo
The Eagle
406-8-10 N. Chicago St.
Joliet.

V
X
*
v
l
FRANKOV POKLIC.
(Priredil P. F. R.)

“Vi imate pa res dobrega fanta,” je rekel Father Mrak Tomažu Peleno-vec, katerega je videl več na cesti, kakor pa v cerkvi. Pelenovec je imel toliko opraviti s svojo trgovino, da je v zadnjem času zanemaril svoje verske dolžnosti.
“Vaša hvala me veseli”, je rekel nekako posiljeno Pelenovec; “katerega izmed šestih pa mislite?”
“Mislim seveda Franka, katerega vidim večkrat, ko vse druge skupaj.”
Pelenovec je nagubančil čelo. “Ne vem, kako je to. Meni se zdi, da nima take glave za ‘business’, kakor jo imajo drugi. Timmy je le eno leto starejši od njega in mi je velika pomoč pri delu. Mlajši tudi vsi dobro napredujejo. Frank pa porabi ves svoj čas za branje. Računstvo mu ne gre dobro in meni se zdi, da je to glavni predmet.”
“Poleg tega so vendar še drugi poklici, dasiravno moramo mi duhovniki tudi to stvar dobro poznati, ako hočemo obdržati svoje cerkve, da beremo notri maše.” Cerkveno posestvo je imelo precej vknjiženega dolga. Upnik je bil Pelenovec in je strogo na to gledal, da so se mu obresti plačevale točno. Zaradi tega župnik tudi ni mogel začeti z zidanjem šole, za katero je hrepenel.
“Mogoče, da hočete napraviti iz njega duhovnika”, je rekel Pelenovec nekako zasmehljivo. “Mislil sem že včasih, da ni za druzega nikakor.”
Father Mrak ga ni karal za te besede, ker je vedel, da ni nameraval tega reči, ker najbrže ni pomislil, s kom da govori.
“Lahko bi dali enega izmed šestih Gospodu”, je odgovoril prijazno župnik.
“Menda, menda”, je posmehljivo pritrjeval Pelenovec. Ni bil navajen dajati Gospodu, če ni pričakoval, da se mu povrne stotero. “Zdi se mi, da ni po polnoma naravno, da moj sin postane duhovnik. Hočem ž njim govoriti o tej zadevi. Mogoče, da se bode boljše počutil v tem stanu, ko v kakšnem drugem.” Privzdignil je klobuk in se poslovil od župnika ter krenil svoje korake proti svoji hiši, ki je stala na najboljši cesti v mestu. Imel je navado zavžiti kosilo točno ob dvanajstih. Pet njegovih dečkov je igralo kroglo na trati pred hišo. Frank je pa sedel na verandi in čital neko šolsko knjigo. Očetu ni ugajal pogled.
“Ali je kosilo gotovo?” je vprašal Franka. Deček je bit precej trdne narave. Na gladkem obrazu so se svetile modre oči. čelo je imel visoko, kar je pričalo o njegovi nadarjenosti.
“Mislim, da še ne”, je odgovoril pohlevno sin in pogledat na očeta.
‘‘Pridi v pisarno za trenutek; hočem s teboj govoriti.” Očetov glas ni bil prav vabljiv v teh besedah. Frank je sledil očetu v pisarno, obraz mu je bil nekoliko bled. “Moj sin, premišljeval sem. če si že kdaj mislil, kaj da nameravaš postati. ’
Sin je molčal in se obotavljal odgovoriti in izraziti svoje misli. “Zdi se mi, da nimaš glave za ‘business’, kakor drugi. A to se ti ne more zameriti.” V teh zadnjih besedah je bito precej zasmehovanja. Sin se je zganil pri teh besedah, ki so ga tako nenadoma zadele.
“Seveda/ ti bi ne bil z.a advokata. Advokat mora biti precej oster. Kako bi ti ugajalo postati zdravnik?
“Tega ne vem, ker še nisem mislil na to”, je tiho odgovoril sin.
“Zdravnik ne rabi glave za ‘business’. Vse, kar mu je treba storiti, obstoji v tem. da mastno, računi. Nekateri narede dosti denarja; sicer pa ali si nameraval postati kaj druzega?” Oče je strogo pazil na sina, ker se je bal odgovora.
Frank je molčal za trenutek. Vedel je dobro, da bi oče ne odobril načrta postati duhovnik. Jasno mu je bilo, da se ni brigal za noben poklic, v katerem bi kopičil samo denar. Postati duhovnik pa se tudi ni še popolnoma odločil. Župnik še ni govoril ž njim o tej stvari. Zdelo se mu je boljše, da prepusti vso stvar njegovi vesti in vplivu svetega Duha. Postati zdravnik, ni bila tako napačna misel, ker bi lahko delal nesebično in s tem koristil trpečemu človeštvu.
“Nisem se še odločil za gotovo, kaj da postanem”, je odgovoril sin. “Vedel bi rad, kaj vi mislite, če postanem zdravnik. Ali ni to jako koristen stan?” Oče se je nasmehnil. Pogovor mu je dal poguma. Rekel je sam pri sebi: “Nikoli ne bode šel'v cerkev”, pfoti sinu je pa rekel glasno: “Premisli se. Jako me bode veselilo, ako se odločiš, postati zdravnik. Mislil sem že, da si dobil neumne misli postati duhovnik. Za to bi ti nikoli ne dal potrebnega denarja.”
Frank je sledil očetu v obednico, kjer je že čakalo kosilo. Tiho je za-užil kosilo. Ko je končal, se je oprostil in hitel ven, da je mogel iti pred šolo še v cerkev. Ko je tu klečal pred Sv. altarjem, je spoznal, da on ni za zdravnika. Molil je goreče in s solzami v očeh je obudil kes in se odpravit v šolo. Govoril je sam pri sebi, da ni sposoben postati duhovnik in da
se toraj ni čuditi, če ga Gospod ni poklical.
* * *
Uro na to je slišal Tomaž Pelenovec plat zvona biti. Hitro skoči -po-koncu, vzame čelado raz stene in hiti ven. Bil je namreč predsednik prostovoljnega gasilnega društva.
Moški in ženske so hiteli proti kraju, odkoder je prihajal gost dim. “Šola gori,” se je oglasil nekdo. “Šola”, so ponovili drugi s trepetom. Možje so kleli drug druzega, ko so prerivali množico in hiteli na lice nesreče. Žene so vile roke k Bogu in prosile, da o-hrani male otroke pri življenju. Tomaž Pelenovec je pozabil svoje mesto pri požarni brambi, dokler ni čul zvon ca gasilnega voza. Hitro se je pridružil svojim možem in hitel na kraj nesreče. Pri gorečem poslopju je bilo težko priti skozi množico. Večina otrok je bila rešena. Matere so iskale svojih dragih. Gasilci šo namerili cevi na goreči del šole.
Pelenovec Te zapazil med množico štiri svoje otroke, ki so se rinili proti brizgalnici, kjer so bili gotovi, da najdejo svojega očeta. “Kje je Willie?”
Komaj je zastavil to vprašanje, ko je zaslišal krik neke učiteljice: ‘^gornje nadstropje, mali učenci so še vsi gori.”
Ves prednji del poslopja je bil že v ognju. Gasilci so vse moči napeli, da rešijo zadnji del šole. Dim se je valil iz spodnjih oken in iz pritličja je švigal plamen. Streha je pokala od vročine. Izhod za slučaj ognja je bil ves skrit v ognju. Drugi izhod se je končal na prvem nadstropju.
Ko so gasilci gledali na oder, s katerim se je končal izhod, so spoznali napako, da niso vzeli seboj lestve. Leto poprej so popravili vodovod tako, da so lahko brizgali vodo na najvišja poslopja. Lestev niso rabili. V naglici so pustili tudi danes lestve za seboj in hiteli z brizgalnico na mesto požara.
Ko so vsi strmeli na ta izhod, ki je bil v trenutku brez pomena, so zapazili, da se je okno v zgornjem nadstropju odprlo. Bledi obraz Frank Pe-lenovca se je prikazal za trenutek. Potem je skočil na višji oder izhoda.
“Strohopetnež”, je rekel Tomaž Pelenovec, “seveda sedaj hoče sebe rešiti, svojega malega brata bode pa prepustil plamenom.”
Deček se je obrnil proti oknu in potegnil ven majhnega dečka, kateremu je rekel, da naj gre doli po stopnicah. Potem je potegnil še enega in še enega. Zdelo se je, da mu jih je nekdo podajal. Nazadnje, ko je potegnil že petintridesetega, je prišla ven tudi učiteljica.
Ko so zadnji otroci prišli iz goreče sobe, so bili prvi že na koncu stopnic. Tam so se ustavili in se držali tesno drug druzega, ker so se bali skočiti na roke onim, ki so jih spodaj čakali. Možje so jih klicali, jim grozili, noben otrok ni hotel skočiti.
Frank je hitro spoznal stališče. Stopnice so bile polne, srednji oder je bil natlačen z otroci, ki so jokali in kričali. Hitro je splezal ob sfram stopnic do najnižjega odra, in je začel spuščati male na tla.
Ko je Frank podajal tiste otroke, katere je mogel doseči, drugi niso prišli blizu. Moral je iti zopet nazaj po posamezne m j'h šiloma prinesti doli. Dva otroka sta mu ušla nazaj v sobo, predno jih je mogel doseči. Frank je šel za njimi. Kmalu je prinesel enega nazaj, svojega lastnega bratca. Na to se je podal za drugim. Njegov oče je slišal tikanje Svoje žepne ure in minute so se mu zdele tako dolge, ko ure. V svojem srcu je čutil novo in gorečo ljubezen za svojega štirinajstletnega sina.
Dim, ki se je valil iz odprtega okna je postajal vedno gostejši. Dva moža, ki sta pazila in gledala na okno, sta postajala siva v tem trenutku, oče ubeglega otroka in oče rešitelja.' Na to se je razlegal glas vesejja, otrok se je prikazal skozi okno. Ta glas radosti je pa zamrl, kakor hitro se je porodil. Grozno pokanje lesa in podirajočega se poslopja je zamorilo vso radost. Goreči plameni so švignili iz vseh oken. Otrok je srečno prišel na piano.
Za trenotek so vidili obraz mladega junaka pri odprtem oknu, ali za greblo ga je padajoče lesovje. Vse kar je ostalo od njega, je bilo ožgano okostje.
* . * *
Majhna cerkev v Moreville ni mogla sprejeti pod svojo streho vseh, ki so prišli za pogrebom mladega juna ka. Father Mrak je mislil, da porabi priliko in da spregovori par besedij v prid mnogim tujcem, ki so prišli v cerkev. Glasu mu je primanjkalo in ni mogel nadaljevati radi solz, ki so mu prišle v oči. Le en par očij je ostalo suhih med celim obredom. Bile so zamaknjene v rakev. Lasje so mu bili beli ko sneg...
Zvečer je šel župnik v hišo nesre če. Našel je moža samega sedeti na stopnicah. Hotel je izraziti sožalje, ali Pelenovec ga je prekinil in rekel: “Župnik, jaz ne zaslužim sočutja in ga tudi ne potrebujem. Deček, ki leži pokopan, mi je več, ko vsi otroci tega mesta. Vse, karkoli sem kedaj nare-
dil, ni nič v primeri z tolažilom, da sem oče tega dečka. Govorili ste z mano na dan nesreče, da bi on postal duhovnik. Upam, da je rešil eno dušo, in sicer eno precej zanemarjeno. Primerjal sem te tri dni svoje življenje z onim vzgledom. Ali bi ne hoteli iti rtazaj v cerkev z manoj in me spovedati?”
1 OSVETA. |
|	t
X (Po resničnem dogodku.)
V	z
Ob hrvaško-kranjski meji* je stala pred več leti mala'gostilna, kjer si dobil vsako nedeljo mladeniče, ki so pripovedovali pri kozarcu vina svoje dogodke.
Neko nedeljo je 'bilo posebno živahno v tej gostilni. Fantje so prinesli s seboj harmoniko in vesele poskočnice so zvabile sem dekleta iz bližnjih vasi. Redkokedaj je bila ta krčma prazna. Vabilo ni mlade ljudi samo dobro vince, mikala jih je tudi lepa krčmarjeva hči Arta. Bila je, kakor njen oče, tuje krvi in prišla sem ž njim, bogve od kod. Umela je posebno dobro dobrikati se mladeničem. Da bi pa sklepala s kakim ljubavno razmei-je, tega še misliti ni bilo treba. Hotela je, da bi jo ubogali v vsem, kar bi želela. In gorje temu, ki bi ji nasprotoval v kaki stvari!
Ravnokar je stopila v sobo in postavila pred vsakega gosta kozarec.
“Ali ti ne boš pil, France?” vprašala je \ysokoraslega mladeniča, ki je odklonil kozarec.
“Ne, Ana, hvala!” In dvignil se je počasi, da bi odšel.
“Tudi iti že misliš? Že sedaj? Zakaj pa? O, saj ne greš, ne! Ostani vendar, France!”
“Jutri navsezgodaj moram iti kosit,” odgovoril je čisto navadno in odrinil nalahko deklico, ki se je vstopila k vratim in mu tako zaprla pot in odšel počasi iz sobe.
Ana je gledala trenutek presenečeno za njim. Ni se ji še pripetilo, da bi kdo odklonil na tak način njeno prošnjo, kakor jo je ta. Toda samo trenutek se je polastila osuplost — nato pa se je zasvetilo v njenih črnih, lepih očeh sovraštvo in jeza.
“O, le počakaj,” siknila je tiho med belimi zobmi in šla iz sobe.
Že se je večerilo in v krčmi so prižgali luči, ko se je napotil France po cesti proti domu. Vendar je še postal nekaj časa in dvomil, ali bi šel naprej domov ali nazaj v gostilno.
Tedaj je zaslišal klic od krčme doli. “France!” Bil je mehki glas krčmarjeve hčere. France se je malo pomišljal, nato pa je šel proti krčmi nazaj.
Par korakov od hiše je stala Ana in ga čakala.
“France”, rekla je in ljubeznjivo pogledala, “zakaj ne zahajaš več tako pogosto k nam, kakor si doslej?” “Zakaj vprašaš, to moraš vendar sama vedeti!”
“Jaz, France?” Nasmejala se je kratko. “Mislim, da te zadržuje doma ona Marija, ki jo je vzela tvoja mati k sebi.”
Franceta je oblila rdečica in čeprav je ni v mraku Ana opazila, vendar je njegov tresoč glas naznanjal, kaj se godi v njegovi duši.
Skušal se je opravičiti.
“Sam svoj gospodar sem, Ana, m grem kamor jaz hočem, toda...”
Ali je zagledal v tem trenutku v duhu pči skrbne Marije, ki so ga svarile? Hotel je iti.
“Kako pa ponoči, France?”
Deklica je stopila bližnje k njemu. “Ponoči? Ne grem, Ana, to noč ne in sploh nikdar več. Povedal sem tvojemu očetu, da mu ne bom več prenašal tobaka črez mejo.”
“France”, njen glas je’postajal vedno mehkeji, vlovila je njegovo roko, katero ji on ni odtegnil, privila se je k njemu in mu strastno rekla:
“Samo to noč še, France, saj veš da ima oče še veliko tobaka prenesti čez mejo. Sam veš, da ne more. In nobeden ne pozna bolje potov od tebe. Ali hočeš, France? To pot zadnjikrat. In ko prideš nazaj, potem... potem...”
“Kaj potem, Ana?” vprašal je mladenič vznemirjeno, potem pa so bile pozabljene vse obljube materi in šepetal je deklici:.
“Potem boš moja, Ana, moja žena!” Vse, kar je obljubil materi, vse je bilo pozabljeno, pozabljena je bila tudi Marija.
“Toda danes zadnjikrat, Ana!’r To je rekel, samo, da se je tolažil.
“Zadnjikrat, France gotovo,” rekla mu je ognjevito, “in ko se povrneš.. .” Objel jo je še enkrat, poljubil in brzo odhitel po cesti proti domu.
Deklica pa je postala in ustrašil bi se, kdor bi pogledal njen obraz. Toliko jeze in divjega sovraštva v tako nežnem bitju! Jezilo jo je, ker je sklenil France, da gre danes zadnjikrat prenašat tobak njenemu očetu.
Stala je toliko časa nepremakljivo, da se niso slišali več mladeničevi koraki.
“Zadnjikrat,” smejala se je zaničljivo in šla nazaj v krčmo, katero je kmalu zopet zapustila.
* * *
Prav na meji med Hrvaškim in Kranjskem je stala na samem mala graničarska hišica. Ni bilo dolgo temu, kar se je naselil v njo nov graničar. Stari je moral strani, ker so
(Nadaljevanje na 7. strani.)'
JOLIET CITIZENS BEEWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL. —
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
. Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih ov makov (badges), regalij, kap, bande n zastav. Velika zaloga vseh po 'rebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje!* Kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahtevanje zastonj.
Fiite Elk: Brand”
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Telefon 123, South Chicago.
POZOR, ROJAKU urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
i katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodite. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, * 203 R«by St
N.	W. Phone 825.	Joliet, 111
Rojakll Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Hočevar,
cot. Ohio & N. W. Phone 809.
State Sts.
Joliet, Illinois.
Poštena Postrežba vsakemu.
Največji slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tfsk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov;
C. F. ZARUBA & CO.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
flu Joliet National
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL | i 00,00 o.e«
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
zjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sfcoff,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St.,	Joliot
ZNAK NEVARNOSTI.
s , t
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
Hnw Tgjssnartt'*’
^te iTvrh
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladico spanje, krepča živce in mišice, čisti liri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
■ GOIST*»*«-
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vaa trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedfasn pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje bresplačsM.
R ibite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov.
Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRIINER,
620-622 S. Ashland Aie.	CHICAGO, ILL.
Perutninorejá v zveznih državah
(Piše Viljem JBrunshmid.)
Opisati sem se namenil sem ter tja to ali ono stroko umnega kmetijstva, zatoraj prosim, cenjeni urednik lista Amerikanski Slovenec, da blagovolite privoliti potreben prostor za objavo teh spisov, in tako koristiti z zanimivim in poučnim čtivom našemu narodu v splošnem, in rojakom, ki so se ali se bodo posvetili kmetijskemu poklicu, v poj edinem.
V Združenih državah severoameri-ških najde se mnogo vzglednih perut-ninorejnic (fowl range, chicken farm). Če hodiš po okolici velemest, našel boš mnogo družin, ki posedujejo od 1 do 20 akrov zemlje, mnogokrat slabe zemlje, ter se pečajo z umnim go-, jenjem perutnine. Te družine so največkrat družine navadnih inozemskih delavcev, ki so še, ali so pa bili vpo-sljeni v mestu, ter so v par letih z izjemno varčnostjo prihranili potrebno svoto denarja za nakup kos zemljišča ob robu mesta, kjer so postavili kočo, in se v njo naselili. Družina kupi v .začetku par kokoši, mogoče tudi kravo, prešiča in bučele, da zmanjša stroške življenskih potrebščin; in z nabavo par kokoši je navadno položen temelj kokošjereje. Mož nadaljuje svoj posel v mestu, vozeč se k delu po cestni železnici, med tem ko žena o-skrbuje lahka domača dela, težja pa opravi mož, ko se vrne zvečer domov. Družina vspeva. Najemnine ni treba plačevati, mnogo živil priraste doma, in jajec, kokoši, mleka in surovega masla je še včasih za prodaj, mesto, da bi bilo treba te potrebščine kupovati.
Zemljišče ima vedno večjo vrednost; premoženje raste; dom se lepša. Mož uvidi, da je v kokošjereji denar, naroči se na perutninorejski list, ki ga pouči o umni perutninoreji, in ga spodbudi, da si nabavi valilnih jajc plemenitih kokoši, valilnik (incubator), da postavi kurico (chicken coop), kratko, da postane umni kurjerejec (chicken farmer). Perutnina se hitro množi; kmalu ima par sto kur. in ducate jajc na dan. Družina je blizu mesta,, in če se potrudi, dobi kmalu dobre odjemalce za vse kar ima naprodaj.
Tak je začetek kurjerejnice; to je podlaga doma in premoženja prebrisanega .in podjetnega navadnega delavca v večjem mestu. Tukajšnji okoliški kurjerejci posebno dobro napredujejo, ker imajo kokošjo hrano po ceni. Orjaški mlini v Minneapolis zmeljejo' na dan okoli 400,000 bušlov, pšenice, ki tehta približno 24 milijonov funtov, ali 12 milijonov kilogramov; in samoumevno je, da je pri tem velika množina odpadkov, ki se prodajajo po nizki ceni, a imajo veliko vrednost kot hrana kokošim.
Na deželi, daleč od večjih: mest je drugače. Kmet, razun malih slučajev, se ne peča samo s perutnino. To je največkrat delo marljive gospodinje; on ima mnogo druzih opravil. Vendar pa, ker so kokoši in vsa perutnina vir precejšnega dobička za vsacega kmeta, je priporočljivo, da obrne vsak kmet kolikor mogoče mnogo pozornosti tudi na to važno panogo kmetijstva.
Vsak dober kmetijski časnik raa-pravlja med drugim tudi o umni perutninoreji, in v nobeni kmetski hiši naj bi ne manjkalo poleg druzih časnikov tudi dobrega kmetijskega lista, najboljše tacega, ki izhaja v isti državi, ah v-istem okrožju kjer farma leži. Svet je do danes tako napredoval, da moraš citati, veliko citati, in če to ne storiš boš zaostal, boš zgubljen, potem pa bodi že kmet, delavec, ali karkoli hočeš.
Splošna veda je podlaga morale, olike in napredka; in če bi mi Slovenci tako ognjevito hrepeneli po koristnem čtivu, kot hrepene naprednejši narodi, bili bi danes bolj čislani in poznani kakor, ž»libog, smo, bil bi naš narod čeravno majhen, na višji kulturni in ekonomični stopinji kot je.
Zatoraj čitaj, čitaj veliko, zraven tega pa misli in sodi kaj čitaš, in pov-spel se boš do izobrazbe in blagra.
Kranjski kmetijski družbi v Ljubljani gre mnogo neprecenljivih zaslug za splošno povzdigo slovenskega kme tijstva; le želeti bi bilo, da bi se pogosteje ozrla po napredku angleških ljudstev; da bi se ona, kakor tudi Matica Slovenska in vsi drugi slovenski zavodi, poslanstva, zastopstva, korporacije, družbe in društva seznanili z mogočnimi angleškimi narodi, mesto da stopajo v stopinje naših tlačiteljev, Nemcev in Lahov, in da iščejo simpatije pri Francozih.
Angleščina, svetovni jezik, naj bi se poučevala na naših šolah poleg materinščine; z angležč:no prideš križem sveta; med angleška ljudstva primorani so sinovi in hčere naše tlačene stare domovine bežati za kruhom; an-gležko-ameriški denar je zboljšal naše starokrajske gospodarske razmere, pospešil naše kmetijstvo, olepšal naše starokrajske dome, vasi, trge in mesta; mogočni angleški narodi pripomogli bi nam, nepoznanim Slovencem do ogleda, do veljave in besede v svetovni politiki; Angleži vseh delov sveta— ne avstrijski prestol in Nemci in Lahi in Francozi — je isto ljudstvo, pri katerem naj bi slovenski prvaki iskali sočutja, naj bi iskali kmetijskega in druzega pouka, naj bi apelirali za pomoč, ki je skrajno potrebna za dosego
jednakopravkosti našega tlačenega in preziranega naroda.
Mi amerikanski Slovenci, okoli četrt milijona po številu, se moramo obnašati dostojno, moramo delati čast našemu narodu, čast, ki se nikdar ne doseže s surovostjo in razgrajanjem, pa bomo želi boljši ogled. Mi živimo med Angleži, mi bivamo v najbogatejšem delu sveta, in, da se seznanimo z delovanjem tega naprednega naroda, je treba, da pridno čitamo naše tu-zemske-slovenske liste in knjige, da se učimo angleščine, ter da pridno prebiramo tudi podučne angleške liste in knjige, posebno take, ki razpravljajo o prvem in najvažnejšem poslu vesoljnega človeštva — o kmetijstvu, potem pa, če že hočemo postati kmetje ali ne, in tako podtično • knjigo je spisal in založil v slovenskem jeziku pisatelj tega članka, ter je oglašena*) na drugem mestu tega deloma kmetijskega slovenskega časnika.
Obrnivši se nazaj na moj prvotni tir, na namen dotakniti se umne kur-jereje v severni Ameriki, mislim, da mi bo mogoče najboljše dovršiti to delo, če opišem danes glavne poteze največje perutninorejmee (poultry farm) v Združenih državah, in najbrže tudi na vsem svetu, in ob prihodnji priložnosti glavne stroje in delovanja, potrebna za umno in ekonomično izvrševanje te važne kmetijske stroke.
Največja perutninska farma Zveznih držav je v hriboviti državi Pennsylvania, in je vstanovljena in voj ena ha principih zadružnega delovanja, a-koravno jo lasti samo jedna oseba.
S plemejiitimi kokošmi, ako se umno oskrbujejo, se doseže dandanes premoženje in vspehi, o kakoršnih se pred nekaj leti človeku niti sanjalo ni.
Ta vzgledna in moderna petutnino-rejnica proda vsako leto stotine ducatov valilnih jajc, jedno jajce po 35 centov, katera se razpošiljajo po vsej ljudovladi, in tudi v Canado, Južho Ameriko, Afriko, Avstralijo, Azijo in celo v Evropo. ■
Jajca za jed se ne prodajo tako drago; a razpošlje se jih ogromne mho-, šine.. Kur je t e j n i ca i m a, pogodbo z nekim hotelohi v New York za 600 duca-tov jajec na teden; z drugo pogodbo je obvezana založiti neko new yorško tvrdko s'3,000 ducati jajec na teden; in pogodb za 100 ducatov jajec . na teden ima mnogo. Držati se pogodbene, obljube za zalogo'Več tisoč ducatov jajec na teden, ni mala stvar, in da se more vstreči vsem zavezam, kupuje perutninorejnica tudi jajca so-sednih kmetij.
Ta velikanska kurjerejnica se razteza po 82 akrih zemljišča, in ogromna štavbišča sama zavzemajo okoli 35 akrov sveta. Ona so razsvetljena z elektriko, kurjena s paro, in preskrbljena z vodo iz velicega studenca, napeljan v razne kraje poslopij po ceveh.
Kakor rečeno ima kurjerejnica zadružni temelj — vse delovanje se vrši na debelo. Ona ima velikansko podzemsko skladišče ali klet, kamor se spravi tisoče bušlov pese, korenja, krompirja, zelja in drugih rastlin, potrebne za pičo perutnini po zimi.
V drugem poslopju je gorostasen kotel, ki drži tisoč galonov, ali približno 4000 litrov. V ta kotel se izsuje po več sodov (barrel) raznega mesa s kostmi vred, zakrije se duškatesno s pokrovom, in vanj se spusti para v močnosti 70 funtov tlaka skozi 30 minut, v kojem času je vsebina — meso, kosti in vse — spremenjeno v nekak sok ali močnik ali nekako juho, ki se krmi pomešana z rastlinstvom mladi perutnini. Vode ne devajo med pičo, ampak le to čudno župo, akoravno dobi perutnina dovolj vode za piti in za druge potrebe. Ta farma perutnine je sredi anthracit okraja, in dobi vse stare, pohabljene in vbite mule iz premogokopov,katere se skuhajo v tem neznanskem kotlu.
Odraščena perutnina povžije od 900 slo 1,200 hlebov kruha na dan. Naročuje se po vagonih (carloads), in zmelje se v drobtine z domačimi stroji. Vsa hrana razvaža se po farmi po konjski železnici (tramway).
Samoumevno je, da ima ta orjaška perutninorejnica tudi svojo klavnico, ki je opremljena z vsemi modernimi stroji in pripravami. Tlak visi proti izlivu, da odteka voda, spiraje kri, blato in druge odpadke. Perutnina se vozi v klavnicp na “tramway”, in se avtomatičnim potom pripravi za od-poslanje. Tu se kolje, tam skubi, drugje zopet popari, tam zopet vtopi v mrzlo vodo, tu se obesi, da se odteče, tam se obeša v ledenico, tu se tehta, tam se stiska perje, in s temi posameznimi dejanji, se delo tako neverjetno naglo vrši, da s.e tisoče perutnine vsak dan zakolje in odpošlje.
Tudi jajca se ne pobirajo tako, kot na kmetih, kjer jih kmetica nabira v predpasnik in spravlja v posodo, katera je ravno pri rokah, dokler se jih ne nabere toliko, da se jih splača prodati.
Ta kurja farma ima poseben oddelek kokoši, ki nesejo, katerih je vedno okoli 4,000, in znesejo dnevno od 2,000 do 2,500 jajec. Jajca se pobirajo določene ure skozi ves dan; vsako dobi znak s štambiljo kedaj je bilo znešeno, zavije se skrbno v fini papir, zapoka se jih ducat skup v lične škatlje, in
odpošljejo se tako naglo po vseh krajih, da se rabi marsikatero' jajce za večerjo v new yorških hotelih, ki je bilo znešeno isti dan na pennsylvan-ski “chicken farm-i”.
Ta perutninorejnica bavi se mnogo z razpošiljanjem piščancev in račic za praženje, s katerimi zalaga letovišča, fine hotele, pomorske parniške družbe, itd., ki plačajo visoko ceno za lepe mlade živali. Par deset tedenskih rac stane na farmi $2.50,'
Neki Irc vživa posebno priznanje od gospode vzhodnih držav te republike kot gojitelj najfinejših rac. Mož priplul je .iz starega kraja v Ameriko v medkrovju; dobil je delo v neki moderni račjerejnici (duck ranch), kjer je premišljeval življenje in navade rac, ter je pridobil takih znanosti in skušenj v račjereji, da je danes j eden prvih veščakov v vzrejanju teh vodnih ptic.
On je znašel vsakojake posebnosti za vspešno račjerejo; tako n. pr. da racam med pičo par dni predno jih zakolje neko posebno stvar, ki napravi kožo podobno surovemu maslu, in ko pridejo race na trg, išče vsak tržeč onih z Irčevo znamko, in plača več za nje, kot je tržna cena.
Mož je napravil lep denar z racami, in če se bo vrnil kedaj na Irsko, se mu ne bo treba voziti v medkrovju.
Race je težje vzgajati kot kure, zato ker so bolj boječe. To se opazi takoj od začetka. Piščanci, ko se jim odpre valilnik (incubator), zapode se korajžno pod milo nebo, in premerijo vse njim dovoljeno dvorišče. Račiče, naobratno, bodo boječe in plašljivo opazovale od daleč ptujo okolico, in kakor hitro zaslede njih mladi čuti kaj iznenadljivega, spuste se v begu v najtemnejši kot valilnika. Treba je precej sladkih vabil, da se jih spravi na svetlo, vendar se jih gotovi strah vedno drži. Najlažje se jih prisili iz valilnika, če se jim pridene jedno pi-šče. Pišče se ne boji iti na plan, in zato tudi račice hitro skobacajo za njim. S časom, se ve, se tudi račke privadijo ptujih okoliščin, vendar so vedno bolj -plašne kot kokoši.
Če stopi ptuj ec med mlade, v valil-niku zvaljene race, iste hitro zbeže v največjem neredu na nasprotno stran, kjer se kobalijo jedna po drugi, da je joj. Preskušeiio je, da zgube race vselej nekoliko v teži,. kadar se prestrašijo; .zato navadno m ptujcu dovoljen vhod v račjerejnico. Osebkih, ki jih hranijo iri Oskrbujejo se pa jako privadijo.
Večje račjerejnice imajo hleve' razsvetljene vso noč, in ob- gotovih časih pogleda straža na živali; kajti v temi ■splaši jedna raca drugo, in beg in zmešnjava postane taka, da se jih večkrat par ubije.
Znanost in veda o umnem vzgojeva-nji perutnine je tako napredovala, dat je danes več umetno zvaljenih kokoši, rac, gosi, puranov in drugih domačih ptičev, kakor pa onih, ki so se obudili k življenju z naravnim valjenjem, s toploto matere -— kokle.
Reditelji imajo razne glasove za klic in svarilo mladih brezmaternih živalic; in če so mladiči na prostem, pa se pripravlja k plohi, dajo glas jastreba, in kakor bi trenil, so živali v hlevu.
Če iščeš ti, slovenski kmet Amerike, ali tvoj sosed, kacega pojasnila ali sveta tikajočega se perutninoreje, obrni se na Mr. Grant M. Curtis, president of the American Poultry Association, Buffalo, N. Y. On je eden tisti nev-trudljivih mož, ki najde v perutninoreji več zabave, kot kjerkoli drugje. Mož zasledoval je perutninorejo na Angležkem, Francoskem, Nemškem, Ruskem, Danskem, Nizozemskem in Belgiji; on je pripomogel veliko za napredek perutninoreje, in je izboljšal in iznašel najboljše valilnike. On je predsednik “Cyphers Incubator Company, Buffalo, N. Y., in urejuje največji perutninski list v Ameriki “The Reliable Poultry Journal”.
Veseli me, če sem s tem spisom kolikor toliko kor:stil rojaku ali rojakinji, ki se, mogoče, peča s perutnino, in ker vem, da je tudi moja, v tem listu oglašena slovenska kmetijska knjiga bolj ali manj podučna za vsacega Slo-tega članka, še enkrat najtopleje pri-venca in vsako Slovenko, jo, ob sklepu poročam.
*) Bila svojčas. To je bilo jeseni, ko smo prejeli ta vse hvale vredni članek, ki ga radi pomanjkanja prostora objvljamo šele danes, kar nam izvoli g. pisatelj oprostiti. Op. podur.
MALI OGLASI. |
------------== s
»♦04<H0*O»«»>©«*004<H*0K
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St., Joliet, 111.	‘	ufn
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ ske cerkve na hribčku, v obrokih p« $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko šiček. irri N. Broadway, Joliet, Ib
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESP-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potoip dopi sovanja. Pojasnila se dajejo za stonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland Ohio.	6mo.
IŠČE SE DOBRO DEKLE ZA Hišno delo. Dobra plača pravemu dekletu. Vprašati pri: Joseph Labo, cor. Raynor & Mason Ave.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
ga ljudje zaradi njegove prevelike stro gosti zelo sovražili. (
Tja se je napotila Ana.
Z začudenjem je pogledal vstopivšo deklico, graničar, mlad in lep mož, pravi tip brezobzirneža.
“Vi, gospica .Ana?” vskliknil je ves presenečen.
"Tiho, tiho,” rekla mu je ona, “nekaj vam hočem povedati.”
In pravila mu je, da ve, kje bo danes ponoči nesel tobak čez mejo tihotapec France. Pripovedovala mu je tudi, da ga je šla sama zato naznanit, ker ga sovraži.
Graničar jo je zvesto poslušal in se med njenim pripovedovanjem večkrat ozrl nanjo. Ko je končala, je prikimal.
"In če ga uklenem in odpeljem, Ana, kaj potem...?” StQpil je k deklici in jo prijel za roko.
“Potem — potem...” je jecljala.
Že drugič je dobila danes to vprašanje. Nakrat se mu je iztrgala, stekla k vratom in rekla nazaj se obrnivši:
“Jutri, jutri me vprašajte zopet, naj-prvo spolnite dolžnost!”
* * *
France je prišel domov. Nič ni odgovarjal vprašanjem skrbne Marije niti se zmenil za ljubeznive poglede materine. Opravičil se je, da je truden in da mora iti spat. In šel je v svojo sobo.
“Kaj mu je neki?” rekla je mati vprašujoče Mariji. “Prej je bič tako vesel, zdaj pa naenkrat godrnjav. Toda zaupati mu smeva, le verjemi, Marija! Če kaj obljubi, ostane tudi mož beseda.” “Gotovo”, odgovorila je Marija stari ženici. Pa vendar se je dalo sklepati iz njenega glasu, da dvomi o tem, kar ji je starka zatrjevala.
Komaj je bilo po hiši vse mirno, vstal je France iz svoje postelje in šel v krčmo. Ane ni dobil tam, šla je že spat; pač pa njenega očeta, ki mu je izročil dve veliki culi tobaka.
France je šel po skriti stezi z opreznim korakom in se bližal meji. Vse je bilo tiho krog njega in najmanjše sapice ni bilo čuti. Nebo je bilo, kakor nalašč zanj, vse pokrito z oblaki in le tupatam je gledala izza njih zvedava zvezda. Kar nekaj pokne* kakor da bi se zlomila suha veja pod nogami. France se zgane. Vse tiho.
Eh, kaj, sam si delam strah, saj ni nič,” mislil je France in hotel iti naprej-
“Stoj — sicer ustrelim!”
Ostro sg je razlegal graničarjev glas' v tiho noč. France je obstal kakor okamenel. Zagledal je črno postavo graničarjevo. Tisoč misli mu je šinilo v glavo. Zvezanega in ujetega bo peljal graničar mimo rodne hiše. In materi je dal besedo, da ne gre nikdar več tihotapit — sedaj je prelomil dano besedo.—“Ne, nikdar te sramote!” In kot blisk je bil pri graničarju. Tedaj pa sta vzbudila naravo iz spanja dva mogočna strela in se čudno zakrohotala nad pokrajino.
France je omahnil, vendar je imel še toliko moči, da je zgrabil sovražnika za vrat in ga podrl na tla. Slišati je bilo samo še zamolklo golčanje, potem pa je zopet vladal mir.
Drugi dan so našli oba, graničarja in Franceta, mrtva. Zraven Franceta sta ležali dve veliki culi. Odvezali so jih in našli notri same cunje. To je bila dekličina osveta.
Kje ie najbolj varno naložen denar.
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervne"’
¡500,000 kron.


t
%
X
J
I
I
1
*Jr
t
$
❖
•>
❖
❖
.♦«
Ÿ
X
X
%
t
•?
2 I
Mestna hranilnica ljubljanska |
in nañn-l—¡1:	J_:	_J	*3
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste
po vsem Slovenskem.	•:<
Rentni davek plačuje .>
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke.	v „
hranilnica sama.	«j?
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem t svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- *j lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava ' država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarap varen denarni zavod.
Rojaki v AmerikiI Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za val denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš Zaupnik v Združenih državah	EDA NI/ C A I/ C C D I
je že več let naš rojak	inAHiV OAftdCIf |
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA | PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. |
t <~>.-x^x*<~x*x~x~x><x><~x~x~x~5' •>
Očisti to jetra Flexer’s I * i 111 i Liver JPills
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarn 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN?»
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street* „ JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
<a prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni,
eiika zaloga vsakovrstni barv, oljet n firnežev. Izvršujejo se vsa barvar-tka dela ter obešanje stenskega pa> pirja po nizkih cenah
Alexander Haras,#
Chicago telef. 2794 flb^telef.N e‘2 7 ,
^r^Z2Sr^2STeJ^3^EO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO 'JAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL * J PRJ
910 N. Chicago Stre* JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa t b stror padajoča dtla pa najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz (tovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PIVS
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER«
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, u vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Rojaki, o priliki j&itCtt-
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže m najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
r33 Pine Street.
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING. MINN
V.v.V«V. V.V.v.\ V.\"0 V.\ V. V. *.\V.\\V.■.•.".v.*.V.V.V.V.V.V.‘.V.*.v.*.\V.\v.v .• >
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.	. ..
USTANOVI JEN A I El A 1820.
sprejemi vloge in jih obrestuje p<>	4 nl«i: t-e «er plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta *9( 7. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9.037,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo gl »som računskega sklepa
82,000.000 kron. ■„ sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj biizo sedem milijonov kron.
VWWV!A,AMAY\i%W1YAVAAW.VAYAV,V.VAVAY!V.W.,MW/AWV.V.%W*%YWliVb^
(Nadaljevanje s S. strani.)
pozdravljam vse člane in članice društva sv. Jožefa in naše slavne K. S. K. Jcdnote.
Z odličnim spoštovanjem in bratskim pozdravom vam kličem: Srečno novo leto 1909!
Mihael Urshich, tajnik.
Joliet, 111., 5. jan. — Naznanja se članom Vitezov sv. Jurija, da bo V nedeljo navadna seja. Na istej bodo nadzorniki dAli letno poročilo, da bode vsak član lahko prepričan o stanju društva. Tudi bo se vršilo umeščenje uradnikov.
Vs.ak član je vabljen, da se te seje gotovo udeleži.
Bratski pozdrav!
J. N. Pasdertz, predsednik.
13. decembra ............. 208.30
Skupaj.......
Stroški za leto 1908:
Januarja ..............
februarja .............
marca .................
aprila ................
maja ..................
junija ................
julija
.$1,678.05
128.80
103.55 85.95
127.45
82.75
150.55 94.60
članice K. S. K. J. in voščim vsem skupaj srečno in veselo novo leto.
John Juha, I. tajnik.
Springfield, 111., 3. jan. —- Naznanjam rojakom in društvenikom K. S. K. Jednote, da naše društvo sv. Barbare, št. 74. je preložilo žrebanje zlate ure namesto 31. decembra do 1. aprila zaradi tega, ker še dosti društvenikov ni nam tiketov nazaj poslalo. Prosimo,
Skupaj .............$1,412.90
Dobiček leta 1908.............$ 265.15
V blagajni 31. dec. 1907...... 181.65
Bridgeport, Ohio, 31. dec. — Društvo sv. Ane štev. 123. K. S. K. J. je imelo dne 20. decembra svojo glavno sejo in volitev odbora za prihodnje leto. V odbor so bile izvoljene sledeče članice:
Predsednica Marija Perko, podpredsednica Uršula Kovačič,
I.	tajnica Josefina Hočevar,
II.	tajnica Ana Legan, blagajnica Marija Koren, zastopnica Uršula Kovačič, nadzornice Marija Guna, Frančiška
Androjna in Josefina Grčar, vratarica Josefina Hočevar st.
Tem potom uljudno vabimo vse slovenske žene in dekleta v okolici, katere še niso pri društvu, da čimpreje pristopijo v naše društvo in K. S. K. J., da tako skupno delujemo v korist vsake posamezne in skupno za -vse. Toraj ne odlašajte s pristopom, kajti nesreča je vedno na potu, za nami. Kako žalostno je videti človeka v nesreči, ako ni zanjo pripravljen in zavarovan. Prekoristna so zato naša društva in naša K. S. K. J., katera nam podaja pomoč v nezgodah in v slučaju smrti zapuščenim briše solze.
Sestrski pozdrav vsem članicam in članom K. S. K. J.
Josefina Hočevar, I. tajnica.
V blagajni 31. dec. 1908.......$ 446.80
Društvo je izplačalo 1. 1908:
Bolniške podpore ..............$ 314.20
rent od hala...................... 18.50
razni stroški .................... 29.10
na gl. urad za asesmente in dr. pristojbine ................ 1051.10
Skupaj..............$1412.90
Pregledano in potrjeno od pregledo-valnega odbora dne 27. decembra 1908. Math Drenik, Martin Semonišek in John Cukjati, pregledovalni odbor. Jakob Cukjati, podpredsednik. Anton Skubitz, tajnik.
Bridgeport, Ohio, 30. dec. — Društvo sv. Barbare štev. 23. K. S. K. J. je imelo dne 13. dec. svojo letno sejo in volitev odbora za prihodnje leto 1909. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani:
Frank Spendal, predsednik,
Anton Perko, podpredsednik,
Mihael Hočevar, I. tajnik,
Mihael Gregorčič, II. tajnik,
Andrej Hočevar ml., zastopnik, John Kovačič, blagajnik,
Josef Hočevar, John Rutar, Frank Simončič, nadzorniki,
Frank Gregorčič, bol. predsednik, John Klep, Martin Legan, Frank Guna, obiskovalei,
Frank Simončič in Jožef Simončič, zastavonosca,
John Gričar in Alojz Androjna, spremljevalca zastave,
Jožef Rutar, maršal,
John Koren, vratar.
Seja se je vršila v najlepšem redu, kar zriači, da vlada sloga med sobrati, kar želimo, da ostane še zanaprej, ker le v slogi je nam zagotovljen obstanek in napredek.
Društvo je v pretečenem letu vzlic slabim časom še povoljno napredovalo posebno z blagajničnim stanjem smo ob koncu leta lahko zadovoljni. Dal Bog, da bi tudi v prihodnjem letu še bolj napredovali na številu članov in v denarnih zadevah. Zatoraj iz srca želimo novemu odboru najboljšega vspeha.
Oddaljenim udom pa naznanjam, da naj zanaprej pišejo na spodaj podpisani naslov.
K sklepu pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. ter želim vsem obilo sreče in blagostanja v novem letu. Tebi pa, glasilo naše slavne Jednote, želim, da bi še vnaprej delovalo v korist rojakov za našo največjo slovensko organizacijo.
Mihael Hočevar, I. tajnik,
'	R. F. D. 2 N. liy2.
Cleveland, Ohio, 3. jan. — Društvo sv. Frančiška, št. 66. K. S. K. J., je imelo 27. decembra glavno sejo in vo litev novih uradnikov, kateri so bili izvoljeni za leto 1909:
Predsednik Jožef Zupančič, podpredsednik Mihael Nahtigal, prvi tajnik Egidij Verhovc, drugi tajnik Jožef Popič, blagajnik Janez Nahtigal,' delegat Anton Šuštaršič; pravilni odbor Franc Vidmar, Franc Šnajdaršič in Florjan Čampa; zastavonoša Štefan Vidmar, vratar Franc Kek.
Društvene seje se vrše zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne na Pevc hali, No. 2523 East Madison 79 cesti.
Z bratskim pozdravom
Egidij Verhovc, I. tajnik.
Fleming, Kans., 1. jan. — Prosim malo prostora v cenj. listu A. S. za objavo celoletnega računa društva sv. Alojzija št. 83. K. S. K. Jednote.
Dohodki za leto 1908:
12. januarja ................$ 116.10
9.	februarja ................. 130.10
8.	marca ...................... 82.35
12.	aprila ................... 184.90
10.	maja ...................... 93.40
14.	junija ................... 105.20
12.	julija ................... 171.20
9.	avgusta ..................   98.30
13.	septembra ................ 162.85
11.	oktobra .................. 206.95
8. novembra.......:.......... 118.40
gusta .................... 111.75 j da naj razprodajo ti.kete kar je moč
in nerazprodane tikete nazaj pošljejo do 1. aprila.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in želim vsem skupaj obilo napredka v letu 1909. A. S. pa mnogo novih naročnikov..
Anton Kužnik, tajnik.
septembra ................. 158.80
oktobra .................   124.30
novembra .................. 150.7a
decembra .................... 93.65
Forest City, Pa., 28. dec. — Tukaj snje društvo Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. Jednote je imelo svojo re dno sejo dne 13. dec,, pri katerej je bil izvoljen novi odbor za leto 1909. Iz voljeni so bili sledeči:
Frank Končar, predsednik,
Jožef Buceneli, podpredsednik, John O solin, I. tajnik,
Ignac Bevc, II. tajnik,
Alojzij Skubic, blagajnik,
Anton Bokal, zastopnik;
Martin Gerčman, Jernej Bojc, Valentin Bokal, gospodarski odbor;
John Kotar, John Malinarič, re darja;
Mihael Peterka, Frank Bošnak, ko-lektorja;
Pavel Frančiški, maršal,
Dr. G. T. McGuire, društveni zdravnik.
Nadalje opominjam vse one člane bivajoče izven Forest City s potnimi listi, ki bodo potekli s 1. januarijem ali kasneje, naj iste obnove in pošlje-o svojo mesečne prispevke v pravem času; ako tega ne store, se bode ž njimi postopalo natančno po pravilih dru štva in K. S. K. Jednote.
Nadalje naznanjam, da vsa pisma in drugo tičoča se zgoraj omenjenega društva pošiljajo na I. tajnika: John Osolm, Box 492.*
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list, pa obilo vspeha.
John Osolin, I. tajnik.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Waukegan, 111., 4. jan. — Leto 1908. je šlo v večnost, nastopili smo novega; marsikaj smo doživeli slabega, a le malo dobrega. Vzrok vsem tem nesrečam, katere smo v minulem letu morali radi ali neradi prestati, je povečini pripisati edino le krizi, katera se je tako bliskoma razširila križem Združenih držav. Druga nadloga tej jednaka je pa bolezen, katera tudi neprenehoma potuje od kraja do kraja, in kogar ta obišče, tudi gotovo sledove zapusti. In tako je tudi pri nas, bodisi v družinskem kakor tudi v društvenem življenju.
Društvo sv. Jožefa št. 53, Waukegan, 111., je imelo v minulem letu, kakor se je dne 4. t. m. razvidilo iz knjig, sledeče dohodke in stroške:
Knjige so prejele vsega skupaj $4254.33. Od te svote je bilo na jed-noto poslanega $2941. Bolniška podpora in razni društveni stroški znašajo $1713. Toraj presegajo stroški dohodke za $400.07. V društveni blagajni pa preostaja z dnem 31. dec: 1908 $1374.28.
Bratski pozdrav vsem sobratom in sosestram K. S. K. J. Tebi, nam priljubljeni A. S., pa $1 za leto 1909.
Franc Barle, nadzornik.
Dobiti vito od 35c do 45o gal.,
m	star0 .vin0 P°
Jt „,	*	500 «alon> ries'
vramd	ling vino po 55c
'	>	galon. Tudi raz-
:■	pošiljam priften
l§S|r^V	drožnik in fino
®§§&r	slivovko. Fino
muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje poljem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
m'.V.W/.VA'AV.WA'.V,
StassBn k Stepta
*
S
Sobe 201 in 202 Barber Bld* JOLIET, ILLINOIS
JAVIM
NOTAK
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Zahvala.
Spodaj podpisani se iskreno zahvaljujem g. A. Nemaniču in soprogi za dobro postrežbo ob priliki mojega obiska v Jolietu.
Marko Ostronich,
Allegheny, Pa.
Dobro milo.
Za oskrbljenje, čistenje in lepšanje kože, las in rok, ker je najboljša stvar za umivanje, kopanje in britje; JSeve-rovo Zdravilno Milo za kožo se ža vse prejomenjene potrebe ne more nadomestiti. Tudi je jnenadomestrio za kopanje otrok, ker je čisto, dišeče ter naredi kožo mehko in zdravo, da zadovolji vsakogar. Tisoči ljudi ga vsak dan rabi. ’Ali ga tudi vi? Cena 25" centov za kolaček pri lekarnarjih. Pišite za vzorec. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pittsburg, Pa., 29. dec. — Tukaj šnje društvo Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote je imelo v nedeljo dne 27. dec. svojo glavno sejo in vo litev društvenih uradnikov za 1. 1909. V odbor so izvoljeni sledeči sobratje Predsednik Nikolaj Klepec, podpredsednik George Miljek,
I.	tajnik in zastop. George Weselich,
II.	tajnik Josip Bahorič, blagajnik Josip Frankovič,
I.	odbornik George Prijanovič,
II.	odbornik Janez Kočevar,
III.	odbornik Štefan Rogina, maršal Matija Miketič,
I.	zastavonosec Matija Benec,
II.	zastavonosec Marko Količ, predsednik bolniškega odseka Vincenc Hotujec,
vratar Štefan Lukač. Novoizvoljenemu odboru želim obilo uspeha.	George Weselich,
I. tajnik in zastopnik.
Usodne številke.
“Številke se ne lažejo”, je star pregovor. Najusodnejše številke so one, katere navajajo število ljudi, ki so umrli po nepotrebnem. Mnoga življe-ljenja bi se lahko rešila vsako leto, če se ne bi zanemarjali prvi znaki slabe ga razpoloženja. Edino zdravilo, ki v takih slučajih vselej takoj olajša, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Dobroznano dejstvo je, da je to naravno vince izdelano iz čistega starega rdečega vina in zelišč, izbranih najskrbneje. To je izdatno zdravilo pri boleznih prebavnih organov, kakor tudi pri malokrvnosti, slabosti in nervoznosti. Uživaj ga, brž ko opaziš izpremembo v svoji slasti, v barvi svojega obličja ali v svoji krep kosti; uživaj ga, kadarkoli se ne počutiš dobro. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
So. Lorain, O., 3. jan. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 K. S. K. Jednote je imelo svojo mesečno in pri tem tudi glavno sejo dne 27. dec. pri kateri seji je bil izvoljen novi društveni odbor za leto 1909:
Predsednik John Piškur, podpredsednik Mike Virant,
I.	tajnik John Juha,
II.	tajnik Jos. Virant, blagajnik Franc Durjava, zastopnik - Jožef Svete; nadzorniki Anton Virant, Frasik
Krainc, John Ivančič; vratar Lovrenc Tomazin.
Dosedaj je društvo prav lepo napredovalo, upam, da bode zanaprej še bolj, ker se pričakuje boljših časov, kakor so bili pretečeno leto. In želim, da bode novi odbor tako sodeloval, kakor je stari za društvo in Jed-noto.
Naj še omenim, da smo imeli prav lepe božične praznike. Povsod se je videlo zadovoljnost, vsakedo je vedel ceniti teh svete dni. Na Božič ali sveti dan smo se vdeležili ¡»kupno svete maše štiri slovenska in dve hrvaški društvi, z godbo. Pri tem je bil naš vodja ali maršal g. Alojz Virant, on je skrbel za složnost in red, čast njemu, ker se je tako potrudil. Prav lepo je bilo videti, ko smo korakali proti naši farni cerkvi sv. Cirila in Metoda in pokazali skupno čast našemu novorojenemu Odrešeniku. In pri sveti maši je pelo moški zbor tukajšnje slovensko pevsko društvo “Planinski raj”, pod vodjem g. Viktor Navinšek. Prav lepo in krasno je bilo slišati iz vrlih grl, ko so peli božične pesmi.
K sklepu pozdravljam vse člane in
Koledar zastonj.
Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod Severovega Slovenskega Almanaka za leto 1909, Ta koledar lastuje razna navodila in priporočila, ki so jako dobra za vsakdanje življenje. Prepotreben je za vsako hišo. Dobite ga brezplačno, ako vprašate zanj v lekarnah. Ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
TROST & KRETZ
Točim izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočan;
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti -m nezgodam in boleznim.
C Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja
Govori nemško in angleško. ■AWV.V.W.V.VW.WAW.W 221 E. 22 St.,
PROTI IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade iu daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
New York, N. Y.
Compagnije «P G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali' veste kje je dobiti najboljše meso po najoižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B. ^oliuster
Young Building
Filip» ECiToler
Northwestern Phone 1422.
priporoča rojakom svojo
-Dobro delo s jamči. Delo je urno, ker ste dva brivca vea dno pri roki. -
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržiti 'najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
VV'i'W W V W '»’▼’s'W 'V W VWVV W 'e' W '♦’▼V V >'▼ V W V W V W V W V W V V V V W
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba točna.
JOLIET« ILL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. st
mía N. Broadway...JOLIET, ILL
izdelovalci
HAVANA IN DOMAČIH SMGOH j FA™° prodam RADI DRUf™
I skih razmer. 50 akrov zemlje, 3—4
Posebnost so nase ^
‘Tiis 0. S ” 10c. íd "MeerscIiaBm” 6c.
Na 4; >no se prodajajo povsod, na debelo pa ua
108 Jefferson Street.
Joliet. I1L
akre je novourejenega polja, vse lepo ograjeno. Hiša je nova, pod hišo lepa klet. Poleg polja je lep gozd samega belega hrastja brez kamenja. Cena $450.00. Več pove; Alojzija Zainker, Poplar Bluff, Pa.
Anton Nemanich Son
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, 1LL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
V.V.V.V.V.VAVAVAV.V.V.V.V.V.V.VAVAVVl
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in dotnučih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
S	^
\ Joliet Slovenk Bottling Co.
■:	913 N. Scott Street, Joliet, 111.
i Chicago tel. 2272, Ni. W. 480. Ob nedeljth N. W.344.
«■ Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in ■J prepričani boste, da trdimo zgolj l-snico. Nadalje izdeluje ista drui-5* ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-J« poroči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesl?;
f	SVOJI K SVOJIM!
VA\\W.VA%VAV.VMVAV.WV.V.".V.,.V.,.VAV.WVWWb
v Amerikanskem Slovencu donašajo najboljše uspehe, ker je list najbolj razširjen. Trgovcem, ki žele priobčevati oglase v našem listu, pokažemo na željo imenik naročnikov, da se prepričajo. Pišite za cene oglasov. Amer. Slovenec, Joliet.