1goo%Hf L
	
1	Vedno prava rešitev
Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco
Podelitev Jerebovih in športnih priznanj
Zveza kulturnih društev občine Litija je ob minulem slovenskem kulturnem prazniku že četrtič podelila priznanja in plakete Petra Jereba. Jerebova jubilejna priznanja za leto 2001 so prejeli Alojzija Brodar, Boris Okorn, Anton-Franc Šuštar in Viktor Zupan. Bronasto plaketo so izročili Pavlu Bijecu in Martinu Mahu, srebrno pa Berti Juvan in Jožetu Setničarju. Zlate plakete letos nismo podelili.
Prireditev so organizatorji posvetili tudi 50-letnici mesta Litije, zato je polno dvorano obiskovalcev pozdravil predsednik Mestne skupnosti g.Nace Steferl, slavnostni govornik pa je bil g.Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije.
Med drugim je poudaril pomembnost ljubiteljskega delovanja dmštev, ki so zaradi svoje množičnosti največje zagotovilo za ohranjanje slovenske kulture pri vključevanju v Evropo. V kulturnem programu so sodelovali harmonikar Matej ZKD občine Litija Jože Gorenc mu je za dosežen Brodarič, mladinski pevski zbor Gimnazije Litija, uspeh izročil kopijo vaške situle, župan Mirko Leseni rogisti in Blaž Godec, državni, evropski in Kaplja pa posebno priznanje občine Litija za njeno svetovni plesni prvak v show danceu. Predsednik promocijo.	STRAN 4
Sejem ALPE ADRIA 2002
letos kolesarsko obarvan
Center za razvoj Litija je tudi letos organiziral skupni sejemski nastop občin Dol pri Ljubljani, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Na sejmu Alpe Adria 2002 smo predstavili mrežo kolesarskih poti v osrednjem delu Posavskega hribovja, ki so bile deležne precejšnje pozornosti.
Rdeča nit letošnje skupne predstavitve so bile nove kolesarske poti, ki potekajo skozi omenjene občine in so nadaljevanje lanskoletnega projekta kolesarskih poti v občini Litija. V katalogu z naslovom Hribi in doline za kolesarske skomine, so zbrani
vsi opisi poti, priložene pa so tudi karte, na katerih so vrisane poti v posamezni občini. Terensko preverjanje poti so opravili kolesarji KD Dol pri Ljubljani, Kolokluba Zagorska dolina, KD Hrastnik in ljubiteljski kolesarji Radeč. Kolesarske poti so primerne tako za rekreativne kolesarje, kakor tudi za družine z otroki, ki si bodo vzele čas še za ogled pokrajine.
Poleg konkretne rekreativne ponudbe smo tudi letos za obiskovalce sejma pripravili zanimiv in pester program, v okviru katerega so se predstavili različni turistični in gostinski ponudniki.
STRAN 4
RKS Območno združenje Rdečega križa Litija obvešča vse občane, da bo potekala KRVODAJALSKA AKCIJA v občini Litija v mesecu MARCU 2002 in sicer: v četrtek 21.03.2002 od 7.00 do 15.00 ure in v petek 22.03.2002 od 7.00 do 15.00 ure, v prostorih Zdravstvenega doma Litija.
Vljudno vabljeni!
OZ RK Litija
Prispevke pošljite do 10. marca 2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K . 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net
Iz uredništva ...
Preživeti kulturni praznik, pust pa še Valentinovo domala vse v enem tednu (paketu), je bilo marsikomu izziv, norija, paradoks pa še kaj. Da o olimpijskih igrah, ki so se nam 24 ur na dan rolale pred očmi ali za hrbti (kakorkoli si jih že pač jemljete), ne govorimo.
Prah v litijski občini pa dvigujejo svetniki s svojim delovanjem oz. nedelovanjem (kakor vzamete). Ker smo manjkali na sejah (prekinjenih, preklicanih in še kakšnih), v Občanu objavljamo kar interpretacijo dela naših lokalnih politikov enega od svetnikov. Martin Hostnik ni zadovoljen z delom občinskega sveta in svojih svetniških kolegov in se na strani 3 sprašuje Zakaj v občini Litija slabi rezultati.
Poleg osrednje kulturne prireditve v GEOSS-u so se nam ob kulturnem prazniku zgodili tudi Naši dosežki, prireditev, ki se s priznanji, plaketami skratka z zahvalami oddolži prizadevnim kulturnim ustvarjalcem v občini. Poročamo o nagrajencih, Rudi Bregar, ki skuša šport in kulturo že več let povezovati v svojevrstnem pohodništvu, pa o nujni simbiozi teh dveh človeških udejstvovanjih, piše na 3 strani. Na kulturnih straneh preberite tudi o drugih prireditvah v naših krajevnih skupnostih, ki so obeležile kulturni praznik.
V februarskem Občanu seveda še pustno značilno preganjamo zimo s poročili o karnevalu in pustovanju. Spet pa se tudi vračamo k aktualni temi ustanavljanju novih občin in predstavljamo 3 pobude za nove občine na našem območju: Litija, Šmartno pri Litiji in Dole pri Litiji (stran 3). Čeprav se politično mnenje nagiba proti ustanavljanju novih občin (poleg negativnega mnenja vlade, je proti tudi notranjepolitični odbor DZ), pa bomo seveda na končno odločitev počakali vse do februarske redne seje državnega zbora. Seveda je Občan poln tudi vaših odzivov na prispevke, ki ste jih brali (zanje smo rezervirali 5. stran).
LITIJSKI KARNEVAL
- sprevod satire in humorja
Na pustni karneval je organizator, Turistično društvo Litija, uspel privabiti 18 skupin, ki so v sprevodu skozi mesto pokazale na človeške neumnosti, politične zdrahe in nepotrebna medsebojna nasprotja. Množično obiskana prireditev se je letos odvijala brez finančne pomoči občine, tako da je »po Savi splaval« pustni ples, ki bi bil logični zaključek tako organiziranega karnevala. O najboljših maskah (ki bi si zaradi izvirnosti zaslužile boljše nagrade, a organizator je s sponzorji dal vse od sebe) berite na strani 7.
Zmagovalna skupina Slovenija na jedilniktt na svojem osvajalnem pohodu s/{ozi Litijo. Foto M.Š.
			•SPI	P SjFuCSe M
				
		ČejEv	t	/■ |		
	Tl		T* \	
				
				
		S	|		
^IZBERI ŽIVLJENJE
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti (LAS Litija) je začela delovati s polno paro. Konec decembra smo se predstavili javnosti na prvi okrogli mizi na temo »socialne izločenosti mladih in njenih posledic v družbi«, kjer sta sodelovala predstavnika Ministrstva za delo, družino in socialo in Urada za droge. V torek, 29.1. smo v Gimnaziji Litija organizirali že drugo okroglo mizo na temo »zasvojenost z drogo« in z naslovom “Med tu in tam ”.
Okrogle mize so se udeležili učenci OŠ Gradec, OŠ Litija in dijaki Gimnazije Litija, Dijaškega doma Trbovlje in Srednje strojne šole Trbovlje. Prav tako niso manjkali niti predstavniki institucij, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in mladostnikov v Litiji in Trbovljah. Gost je bil diplomirani socialni delavec Lan Pečjak iz Centra za socialno delo Ljubljana, ki se s to problematiko ukvarja že vrsto let. Izhajal je iz bogatih izkušenj, ki si jih je pridobil z delom na terenu in v vlogi terapevta. Na preprost in razumljiv način je razložil vzroke in dejavnike, ki posameznika pahnejo v zasvojenost. Predstavil je vsakdanje življenje zasvojenca, postopno padanje v nevarne globine droge in posledično izključitev zasvojenca iz širše družbe. Na tej točki je predstavil programe, ki se na različne načine ukvarjajo s
problematiko preprečevanja in odpravljanja škode zasvojenosti. Predstavil je razliko med nizkopražnimi in visokopražnimi programi. Nizkopražni programi se ukvarjajo s preprečevanjem škode, ne zahtevajo abstinence za vključitev v program in so neke vrste prve pomoči (razdeljevanje svežih igel, higienskih pripomočkov, propagandnega materiala o pravilnem inje-ciranju in ‘kam po pomoč’). Visokopražni programi pa so programi, ki rešujejo problem zasvojenosti in odpravljajo škodo (komune, Projekt človek...).
LAS Litija bo v prihodnje izvajal okrogle mize, predavanja in druge dejavnosti, ki bodo predvsem mlade informirale in ozaveščale o nevarnosti drog.
Tina NAGLIČ
Naprej v NATO, nazaj za ograjo
Naša diplomacija se pri pogajanjih za vstop v NATO strumno in pogumno pogovarja, rokuje, smehlja, podpisuje, namiguje, obljublja, (ne)izpolnjuje... Pri tem pa ne upošteva nikakršnih mnenj. Skratka tendenca vrha naše države je: vključiti se v NATO, preko vseh trupel. Če se ne vključimo: trupla bodo. “Kaj je NATO?”, je vprašal Pipi.”Nič lažjega,”mu odgovori Melhijad, veliki pujs, “pridruži se nam!”
Pisalo se je leto 1949, leto vola (po kitajskem horoskopu zanesljiva in odločna žival) in pisal seje april, natančneje 4. april. In podpisoval seje Sevemoadantski sporazum. Dogajanje: Washington. Rojstvo NATA NATO danes šteje 19 polnopravnih članic. Članice se zavezujejo, da bodo vzdrževale in razvijale svoje obrambne sposobnosti in ustvarile temelje za kolektivno obrambo. NATO je sklenil praktično partnerstvo z mnogimi državami nečlanicami (Partnerstvo za mir), ki vzpodbuja sodelovanje med članicami in partnerskimi državami na širokem področju dejavnosti v zvezi z varnostjo. NATO je tudi fomm za aktivno sodelovanje na področjih kot so načrtovanje civilnega delovanja v sili, pomoč pri nesrečah ter znanstveni ter okoljski programi. NATO se torej vsesplošno bojuje za miren, pravičen in okolju prijazen svet.
Zakaj hoče Slovenija na vse kriplje postati članica NATA? To vesta samo Bog in naša diplomacija. Seveda smo majhni in nujno potrebujemo mednarodno priznanje, podporo, trg, varnost.. Vprašanje je, če za vsako ceno? Slovenija je podpisnica mnogih sporazumov, pogodb... Zakaj se sploh vojaško opredeljevati? Slovenija je že članica Partnerstva za mir, kar bi ob sposobni politiki zadostovalo za varnost vseh nas. Smo tako ogroženi? Kaj članstvo v NATU prinaša državi kot smo mi? Poleg priključitve v krog “elitnih” držav sveta, priznanja dosežkom diplomacije male državice, prepoznavnost v svetu (zanjo bi naredili vse) in glavnega vzroka - vojaške varnosti, NATO v svojih članicah postavlja vojaške baze. Za lokalno okolje seveda predstavljajo določen vir dohodka. Drugače pa so to hrupna, varovana območja, ki obremenjujejo okolje, velikokrat hranijo radioaktivno orožje, bojne strupe, različna razstreliva... Drugi najboljši sosed.
NATO se velikokrat spopade z državami, s katerimi Slovenija nima nikakršnih odnosov kaj šele sporov, s članstvom bi bili hočeš-nočeš tudi mi vpleteni v te vojne. Prispevati bi morali moralno, denarno podporo, vojake... Morda bi postali celo tarča terorističnih akcij...
Tudi ksenofobična misel, da bi se Slovenija z vstopom v Nato za vedno oprala smrdljivega duha Balkana in da je nevstop nasprotovanje demokraciji in tržnemu gospodarstvu, je patetična in neutemeljena.
Mladi forum ZLSD je proti vključitvi v Nato in temu je bila posvečena tudi maska letošnjega litijskega pustnega karnevala - ovce, ki rinejo v NATO. Klečeplazenje, pristanek na vsak pogoj, ki ga izdahne Zahod, neumorne prošnje za vstop na VIP listo in NATO in s tem “prispevati ksvetovnem miru in blaginji”.
Tea FEMEC
Okoljevarstvena politika ima pri nas čedalje večji pomen. Deloma smo ljudje (in država) postali bolj odgovorni do dolgoročnih posledic onesnaževanja, deloma pa nas k hitrejšemu tempu zavezuje pridružitveni sporazum z EU. Glede slednjega nedvomno velja, da je to - poleg kmetijstva - eno najzahtevnejših poglavij, ki ga Slovenija obdeluje. Vzroki so izključno doma, saj je bilo področje varovanja okolja v preteklih desedetjih pri nas zelo zanemarjeno. Pri tem so nas sosedje prek Karavank in Soče krepko prehiteli. Vendar pa ima narava k sreči dokaj velike sposobnosti samoočiščevanja, ki pa niso neomejene. Ko gre to prek meja, je sanacija naravnih dobrin neprimerno dražja od pridobljenih (trenutnih) koristi na njen račun. K sreči pri nas glede stanja naravnega okolja ne moremo govoriti ravno o splošni katastrofalni situaciji, čeprav so posamezni primeri prav blizu tega stanja. Sem bi lahko prišteli stanje reke Save, popolno uničenje nekaterih virov pitne vode in izumrtje nekaterih živalskih in rasdinskih vrst. Nenazadnje je tudi naraščanje obolevnosti zaradi raka (in nekaterih drugih bolezni) precejšnje, za kar pa v tem sestavku ne morem navajati dokazov, da je ravno onesnaževanje okolja krivo za to, saj je navsezadnje opaziti mdi zmanjševanje števila nekaterih bolezni. Nedvomno pa onesnaževanje zdravju ne more biti v korist.
Država je v zadnjih letih sprejela veliko novih zakonov s tega področja, sedaj pa so na vrsti že lokalne skupnosti, torej občine. V Litiji je bilo nekaj predpisov o tem že sprejetih, veliko pa jih bo še treba. Lokalne skupnosti imajo namreč pri tem kar veliko pristojnosti in dolžnosti. Od zagotavljanja izvajanja obvezne javne službe za ravnanje z odpadki, varovanja vodnih virov in zagotavljanja zdrave vode za ljudi, nadzora, procesnih odlokov, strokovnih kadrov in denarja! Seveda okolje ne bo čez noč postalo idealno, proces sanacije in prehoda na sistemske ureditve in življenje z njimi bo trajen. Kljub temu pa nas mnogi zakoni obvezujejo s konkretnimi roki za ureditev posameznih zadev. Npr. sedanje odlagališče odpadkov v Ponovičah pri Litiji bo treba zapreti, prav tako vsa ostala, ki niso nič varnejša. Čaka nas še kup projektov in izvedb glede ravnanja z odpadki, kanalizacijskih sistemov in njihove povezave, lokalnih in centralne čistilne naprave in sprejema prostorskih aktov. Nekaj dodatnih nalog pa bo občina dobila privzetih še od države.
Za to in še marsikaj drugega bo treba zagotavljati mdi stalne denarne vire. Večino jih bo zagotavljala občina iz proračuna (investicije), nekaj tudi država, nekaj evropski strukturni skladi. Stroške neposrednega onesnaževanja pa bodo plačevali tisti, ki odpadke in druge vrste onesnaževanja ustvarjajo, med njimi mdi ljudje. To se dogaja sicer že mdi sedaj, vendar bo ob višjih stopnjah in še dodamih področjih varovanja okolja potrebno vse tudi plačati. Nedvomno bodo predpisi prinašali tudi stimulacije, s katerimi se bodo občani lahko izognili večjemu
ZBOR SADJARSKEGA I plavanju ravnanja z odpadki, npr., če bodo z njimi že na izvoru
xz	'	ravnali sistemsko.
Seveda pa bo to pomenilo tudi bistvene strukturne spremembe v planiranju odhodkov iz občinskega proračuna. Ne samo pri okolju, pač pa tudi na drugih razvojnih področjih, ki so povezana z njim.
M. BRILEJ
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Več pozornosti (in denarja) za okolje
DRUŠTVA LITIJA
Sadjarsko društvo Litija je imelo redni občni zbor vpetek, 25.1.2002v Kulturnem domu v Šmartnem. Sprejeli so poročila o delu upravnega odbora in nadzornega odbora v letu 2001 tertinančno poročilo v letu 2001. V'program društva za leto2002šo med drugim zapisalinaslednje aktivnosti:predavanja z naslovom “Obvladovanje hruševega ožiga in šarke”, “Ekološko sadjarstvo“, “Integrirana pridelava sadja”, praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja, vinske trte, tečaj obrezovanja sadnega drevja, žganjekuhe, ekskurzije in drugo.
Na občnem zboru, ki sega je udeležilo 115članov,so izvolilimdinovo vodstvo društva. V naslednjem dvoletnem obdobju bo društvo vodil VOJKO BIZJAK, dosedanji tajnik društva.
V	upravni odbor so bili izvoljeni Zanka Brilej, Miro Dobravec, Janez Hauptman, Janez Jere, Zvone Končina, Lado Lamovšek, IgorRitonja.
V	nadzomm odboru bodo delovali Jože Mirtič, Viktor Dmovšekin Andrej Štrus, imenovali pa mdi nove člane častnega razsodišča.
Novi predsednik Sadjarskega društva Litija Vojko Bizjakse jev svojem imenu
in imenu izvoljenih zahvalil za izkazano zaupanje. V imenu vseh članov se je Vojko Bizjak zahvalil mdi dosedanjemu predsedniku Antonu Štrosu, ki se zaradi bolezni občnega zbora ni udeležil. Darilo kot skromno pozornost za njegovo osemletno vodenje društva mu bo na njegovem domu predala delegacija upravnega odbora Sadjarskega društva Litija. Novi upravni odbor se je že mdi sestal na prvi seji in za podspredsednika društva imenoval Ritonja Igorja, za tajnico Vesno Velikonja in zablagaj-ničarko Heleno Štros.
JERNEJ d.o.o.
PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji
Bernarda Prašnikar sp. Ma/jePa (prohojjsek 3p. PioPič 1G>
Tei-.Oi/ &9Q9 009
Zaželjeno naročanje po telefonu! ZA VSE OKUSE - ZA VSE ŽELJE -ZA VSAKOGAR
FRIZERSKI STUDIO
TREND
(PRI LOKALU "HOSTA PUB"]
Nov delovni čas od 1.3.2002
PON, ČET: 8.00-15.00 TOR, SRE, PET: 13.00-20.00 SOB: 8.00-12.00
Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181
Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki
GOTOVINSKI POPUST 5% za vse nakupe nad 5.000,00 SIT
PopUST ZA ItERAMiČNE ploščicE od 10^50%
Laminat Nrast klip
1.890,00 SIT/m
JeIovica 8% popusT
VeIux 5T 5% popusT
v
NOVO NOVO NOVO
NA 2AL06I GIPS PLOSK KNAUT
MONTAŽA SmŠNIH OKEN imm TOPLOTNO IIOLACIJSKIN MANSAPO PR OPAJA PVC ALU OKtN IN VRAT ■ MAU
DeSUS je stranka, ki ima bogat program in na političnem in zakonodajnem področju dosega vidne uspehe. Med pomembnejše lahko štejemo:
h - s svojimi argumenti smo prepričali ostale naj zakon ne _T| dovoli takšnih določil, ki bi dovoljevale zaostajanje pokojnin K3EŠP]' za rastjo plač,
- nasprotovali smo izrednemu upokojevanju v predlogu zakona o obrambi, po katerem naj bi upokojili več kot 700 zaposlenih na Ministrstvu za obrambo,
-	uspeli smo, da bodo pogrebnine ostale tako urejene kot do sedaj in ne bo nobenih izjem,
-	še naprej si prizadevamo, da bi več in boljše sodelovali z Društvi upokojencev in z DUS-om.
Pri tem smo dosegli že kar nekaj uspehov. Med vprašanji, ki sta takšne narave, da smo izrekli nekaj drugačno mnenje od včasih večinskega sta naslednji:
-	mislimo, da so izjemne pokojnine še potrebne, ker so kriteriji zanje dovolj ostri in žal v daljšem času nazaj to ni bilo dovolj dobro urejeno
-	pri odločanju o interpelaciji ministra smo se dogovorili, da bo vsak glasoval po svoji vesti.
Vključujemo se mdi v mednarodne tokove. Srečali smo se z Madžari Hrvati in se med drugim dogovorili, da predlagamo srečanje upokojenskih političnih strank Evrope.
Pripravljamo se na bodoče volitve. Naš cilj je povečati število svetnikov in tam, kjer je možnost uspeha mdi za župana.
Kongres DeSUSa bo 22. in 23. marca v Postojni. Območna organizacija DeSUS se aktivno vključuje v delovanje organizacije na regijski in republiški ravni. Delovni smo mdi v delu Občinskega sveta Litija.
Ivan GODEC
ODPRTO:	SOBOTA
OD 700 DO 1 800	OD 700 DO 1200
Vesti iz parlamenta
CAS JE ZA ODLOČEN IN USKLAJEN PRISTOP
Te dni je naša država dobila stališča Evropske komisije do zadnjega finančnega paketa pogajanj z Evropsko zvezo. Šok je bil očiten, obenem pa je Evropa pokazala svoj pravi obraz, ki pravi, da velja ENAKOPRAVNOST, ENAKE MOŽNOSTI, PROST PRETOK BLAGA, STORITEV IN KAPITALA le dotlej, dokler ni ogrožen primat sedanjih članic EU. To, kar si je privoščila Evropska komisija, ki je finančni okvir - ki je bil sprva mišljen za šest novih članic - porazdelila na predvidenih deset novih članic govori o tem, daje dosedanjim članicam namesto toliko opevane dejanske pripravljenosti malo mar za usklajenost in usposobljenost novih članic, ampak so ključni zgolj njihovi politični cilji, da na območju trgov novih članic dolgoročno ohranijo prevladujoč položaj. Kako si sicer lahko drugače predstavljamo predlagan - le 90%-tni okvir kvot na področju kmetijstva, regionalnega razvoja in proračuna. Če so se kandidatke za članstvo dosedaj pogajale le vsaka zase ter ena mimo druge, je sedaj napočil skrajni čas za skupni nastop, če si hočejo bodoče članice izboriti kolikor toliko enakopraven položaj v tej družbi. V nasprotnem primeru se upravičeno postavlja vprašanje, kakšen je sploh smisel za vključevanje v družbo, ki nam že v osnovi poskuša vsiliti podrejen položaj in ali to ne spominja na preteklo zgodbo, ki se je pričela v letu 1918 in končala v letu 1991. Lahko pa da so pogajalska izhodišča s strani Evropske komisije tudi resen signal za vse odgovorne v naši državi (predsednika države, državni zbor in vlado kot izvršilno oblast), daje potrebno stopiti skupaj v pogajanjih, da se ohranijo ključni nacionalni interesi. Mislim, da ni čas za evronavijaštvo, ampak za trezen slovenski razum, ki ima svoje korenine v osamosvojitvenem procesu v 90. letih, ko smo končno dobili svojo državo.
Če je šlo do sedaj bolj ali manj za ustvarjanje lepega videza - dogodki zadnjih mesecev kažejo, da tolikokrat izrečene besede evropskih pogajalcev »vzemi ali pusti« ne more biti edino zveličavna resnica, ampak mora biti Evropa tudi slovenska: Se pravi zveza, kjer bodo državljanke in državljani imeli iste pogoje za nadaljnji razvoj, kjer bodo imeli enake pogoje za delo in življenje nasploh. Nasprotno pa to ni tista Evropska zveza, ki se tako načelno deklarira, da je najboljša.
Franci Rokavec, poslanec DZ RS
A Podšentjur včeraj, danes in jutri
v J	Podšentjurje kraj, poseljen z večjimi in manjšimi
kmetijami, katere gospodarj i uspešno vodijo. Toda danes so v vasi vznemirjeni in nezadovoljni, ker je Občinski svet občine Litija na eni izmed sej spremenil namembnost zemljišča na željo kmeta ene od kmetij, kljub nasprotovanju posebne komisije (ki jo je določila občina), ki odloča o namembnosti zemljišča, zaradi česar naj bi to zemljišče postalo zazidljivo. Še večji absurd pa je, da se je prav na tem zemljišču pred leti izvajala agromelioracija, in so bila vložena znatna družbena sredstva, danes pa so interesi povsem drugačni, predvsem pa je neznanka, kdo stoji za temi interesi, po vsej verjetnosti nekdo, ki ima koristi že sedaj, ali jih bo imel v prihodnje. Prizadeti se sprašujemo, ali moramo pristati, da se uresničijo interesi posameznikov, da sredi kmetij nastane novo naselje, ki nima opraviti nič s kmetijstvom? Naš odgovor je NE. Zadeva je v postopku na »Ustavnem sodišču Republike Slovenije«, zato potencialne kupice opozarjamo, naj ne kupujejo spornih parcel, tisti ki pa so se že ogreli za parcele, naj se ne znašajo s samovoljnimi posegi nad premoženjem vaščanov Podšentjurja. Spoštovani občani, prepričani smo, da je lokalna skupnost Občina Litija naredila nepopravljivo škodo nam vaščanom, ki smo do sedaj živeli v slogi in miru, danes pa so zaradi tega medsebojni odnosi na nezavidljivo nizki ravni. Sprašujemo vas, ali je to res v interesu lokalne skupnosti ali v interesu posameznikov? Eno pa je prav gotovo, da občinski predstavniki ne poslušajo in ne upoštevajo mnenj in sklepov komisij, odborov. Zaradi tega pa prihaja do takšnih nepravilnosti, torej v lokalni skupnosti je preveč samovolje posameznikov, zato gremo prizadeti vaščani naprej za dosego svojih pravic.
Prizadeti vaščani Podšentjurja
Za^aj v občini Litija slabi rezultati?
Občina Litija je res nekajposebnega, saj je znana po izredno slabem vodenju sej Občinskega sveta. Očitno je, da ta ne dobi v obravnavo nič usklajenega, kar bi bilo za svetnike samoumevno in sprejemljivo.
To kaže tudi zadnja januarska seja, o kateri je poročal tudi dnevnik Delo. Dvanajst točk dnevnega reda - brez reda. Za povprečno občino dve do tri ure dela. V Litiji pa se je to dogajalo v štirih nadaljevanjih. Tudi svetniki nimamo pozitivnega mnenja o takem vodenju sej. Na tej seji so bile najbolj pereče točke sprejemanje osnutka zaključnega računa za leto 2000, prekinitev gradnje prizidka k OŠ Šmartno in informacija o razpisu za izbiro upravljalca športne dvorane v Litiji.
Glede zaključnega računa za leto 2000: Nadzorni odbor je na zaključni račun 1999 in 2000 podal več utemeljenih pripomb in pozval župana, da napake odpravi. Ker se župan ni opredelil, oziroma odpravil kršitev določb zakonov, smo svetniki protestirali tako, da nismo glasovali. Očitno pa je bil interes spraviti to nezakonitost pod »streho« tako močan«, da je četrto vztrajanje pri glasovanju uklonilo tudi nekatere svetnike, da so z glasovanjem pometli prvo branje zaključnega računa 2000 pod preprogo.
Na moj predlog je bila uvrščena na dnevni red tudi zadeva prekinitev gradnje prizidke k OŠ Šmartno. V tem primeru je izvajalec po slavnostni postaviti temeljnega kamna na šolskem vrtu res pričel z deli. Očitno pa so bila dela izvajana premalo strokovno (slabo varovanje gradbene jame). Prišlo je do večjih razpok starega objekta šole, tako da so morali učenci zapustiti eno učilnico in zapreti sanitarije za deklice. Izvajalec pa je ustavil dela.
Škoda bo velika in tudi stroški za dodatna dela prav tako. Seveda pa je bila informacija na Občinskem svetu nepopolna, župan pa ni dopustil glasovanja o sklepih, na podlagi katerih bi pospešili gradnjo in spremljali razvoj dogodkov.
Naslednji primer je bila obravnava informacije o oddaji športne dvorane v Litiji v upravljanje. Na podlagi Odloka o ustanovitvi KSP v Občini Litija se oddaja v upravljanje na podlagi podelitve koncesije. Ta je v letu 2001 potekla javnemu podjetju KSP Litija. V tem času se je zgodilo marsikaj. Menim da je KSP dobro gospodarilo s Športno dvorano in bi bilo dobro urediti podaljšanje koncesijske pogodbe. Mestna skupnost, ki jo je ustanovila Občina Litija, prav tako kot vse ostale krajevne skupnosti, je kot pravna oseba dokazovala lastništvo na deležu dvorane (op. p. kot da ti isti občani meščani niso občani Občine Litija) in tako je bil objavljen skupen razpis za izbor upravljalca. Tudi v tem primem se je zapletlo, saj očitno ni šlo vse gladko, kot so se nekateri mogoče že vnaprej dogovorili, tako da imamo pritožbo za upravljanje pa ni sklenjene nikakršne pogodbe. Skratka slaba informacija, stanje pa vsekakor neprimerno in neurejeno.
Seveda še mnogo bi lahko našteval, vendar vsi si želimo, da bi se zadeve končno razrešile. Mogoče je nova možnost letos proti koncu leta. Nove volitve dejansko dajejo možnost postaviti marsikaj na novo.
Martin HOSTNIK
ŠPORT IN KULTURA STA KOT KRUH
Prireditev »Naši dosežki« ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku mi je bila v posebno zadovoljstvo, pa ne le zaradi priznanja, ki mi ga je za organizacijo 15. popotovanja po Levstikovi poti podelila Zveza športnih društev. Predvsem zato, ker seje izpolnila nikoli naglas izražena osebna želja, da bi si kultura in šport pogosteje podala roki. Morda so letošnji »Naši dosežki« simboličen začetek tesnejšega sodelovanja v borbi za doseganje položaja, ki kulturi in športu pripada. _______________
Vse življenje se trudim, da bi ljudje znali ceniti šport in kulturo, pa sem pogosto opažal, da se šport in kultura kar ne moreta srečati. Pogosto slišim, da je kultura duševna, šport pa telesna hrana. Pa vem, da sta oba potrebna, le ceniti ju moramo. In letos sem bil prijetno presenečen, ko so se kulturniki in športniki uspeli dogovoriti za skupno prireditev, na dan kulturnega praznika, za skupno podelitev priznanj na kulturnem in športnem področju. Šport in kultura bosta močnejša v prepričevanju in dopovedovanju, da nista sama sebi namen.
Za zbliževanje športa in kulture si ob Levstikovi poti osebno prizadevam že dobrih 15 let, Iger za vsako ceno želim združiti športno rekreacijo, kulturno, umetnost, turizem, založništvo, tradicijo... Vsaj delno mi uspeva in upam, da bo vsako leto bolje
Za življenje je kruh nujno potreben. Ali pridelate pšenico sami, jo zmeljete in zamesite kruh ali (danes vse pogosteje) greste v trgovino in ga kupite. KUPITE, kajti kruha vam nihče ne bo dal zastonj. V prvem primem ga plačate s svojim delom, v drugem odštejete denar. In tudi pri kulturi in športu bi se morali zavedati, da ju nujno potrebujemo za svoje življenje. In zavedati bi se morali, da moramo za to tudi nekaj odšteti. Ste že opazovali posameznike (in ni jih malo), Id skušajo z najrazličnejšimi zvijačami in pretvezami skozi šivanldno uho na kulturno ali športno prireditev, da bi se izognili kotizaciji ali vstopnini. Ne bodite presenečeni, če
boste med njimi srečali mnoge eminentne osebe v litijski občini.
In v zadnjem času mi je dovolj nergačev, ki trdijo, da v litijski občini ni bogatega kulturnega in športnega življenja. V gostinskih lokalih seje težko srečati s to platjo življenja, čeprav menim, da bi več kulture lahko vključili tudi tam. Samo spomnimo se, koliko prireditev za vse okuse je bilo v decembru, od kulture do športa. In kakšen je bil obisk? Cesto so bili na prireditvi samo tisti (naj mi ne zamerijo), ki so vsaj za nekaj trenutkov želeli zamenjati šank s kozarčkom na prostem. Pa še ti niso bili pogosti obiskovalci, tako da so bili tudi gostinci večkrat razočarani nad obiskom. Na tem mestu: vsa čast tistim, ki se trudite in organizirate, da lahko mnogi govorijo, da se nič ne dogaja. Kje se zdaj skrivajo?
Pa še nekaj me moti. Ali res ne gre brez politike na kulturnih in športnih prireditvah ? Na nekaj prednovoletnih prireditvah sem bil priča predvolilni propagandi, ne vem za katere volitve. Zato so bile moje besede na prireditvi »Naši dosežki« spontane, porodile so sev tistem trenutku, zato sem imel tudi takšno tremo, da se mi je tresel glas. Imel pa sem trdno voljo, da povem, da si za vse dosežke na področju kulture in športa priznanja zaslužijo predvsem nagrajenci in tisti, ki v športu in kulturi garajo. Zato nisem mogel držati jezika za zobmi, ko sem izjavil, da si pač jemljem pravico vzeti mikrofon, če si to dovoli župan. Kar nekaj (na)govorov je imel med prireditvijo in uporabljal je predvsem prvo osebo množine.
SMO dosegli, SMO uspeli, SMO naredili. .. Nikakor pa mu ni šlo iz ust, da bi dejal: »Kulturniki, umetniki, športniki,... STE naredili to in to...«. Je pač pogosto, da si mnogi v občini radi pripisujejo zasluge drugih. In naj mi župan ne zameri, je bil pač na tej prireditvi. Kulturniki in športniki so namreč ljudje, ki znajo ceniti svoje dosežke in kdaj pa kdaj radi slišijo, da so pač to dosegli sami. In največkrat je to resnica. Oblast ima do njih še vedno preveč mačehovski odnos.
Osebno bi se rad javno zahvalil za prejeto priznanje, ki ga namenjam vsem stotnijam sodelavcem in domačinom ob poti, Id tako širokosrčno sprejemajo udeležencev popotovanja po Levstikovi poti in vsem tistim, ki nas podpirajo s figo v žepu. Pa kaj bi slednji v primerjavi s precej preko 100.000 udeleženci iz vse Slovenije in mnogih evropskih držav, ki so se v teh letih sprehodili po litijski občini. Hvala vsem, priznanje je tudi vaše, predvsem vaše.
Rudi BREGAR
OSTOIČ LOVRO "Apartments" Sevid
H-RVMŠK/4
Sredi Jadrana vas družina Lovra Ostojiča vabi na poletni dopust v prijetnih apartmajih. V hiši so trije apartamaji z vso opremo potrebno za prijetno bivanje. Samo 30 metrov od hiše je čudovita plaža, kjer je rezerviran prostor za njihove goste, od koder vas gostoljubni Lovro s čolnom popelje na prijetne izlete.
Blizu sta mesti Trogir in Split, kjer se lahko sprehodite in občudujete njune znamenitosti in pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov.
Informacije na tel.: 01/8983-843
f Ul. Koprivica 34 Tel.: 00385 21 804 240 (Sevid) 0038521 343 277 (Split)
Predstavljamo 3 pobude za nove občine
Šmartno pri Litiji
Predlagano območje nove občine leži v jugozahodnem predelu dosedanje občine Litija in predstavlja zaokroženo geografsko, demografsko in gospodarsko celoto. Na območju naselij, ki ležijo na tem območju, živijo prebivalci, ki jih povezujejo skupni interesi. Šmartno pri Litiji kot središče leži na ravnini oz. na obrobju začetka dolin in predstavlja izhodišče za pomembne prometne in gospodarske poti na tem območju. Osnovo gospodarske dejavnosti je v preteklosti poleg kmetijstva predstavljala usnjarska, kovinska in lesna industrija, ki še danes predstavlja pomembno dejavnost na tem območju (IUV-Pe Šmartno, Kovina...).
Šmartno pri Litiji je bilo v preteklosti naravno in gospodarsko središče tega območja. Do leta 1850 je bil kraj Šmartno pri Litiji upravni sedež za širše območje. Vlogo pomembnega gospodarskega in kulturnega središča za ožjo okolico je Šmartno pri Litiji obdržalo tudi v novejšem zgodovinskem obdobju.
Upravno središče pa je izgubilo potem, ko je bila po II. svetovni vojni z novo lokalno organiziranostjo ukinjena občina Šmartno pri Litiji.
Zgodovina prve omembe kraja v pisnih virih pa segajo v leto 1135.
GEOGRAFSKI ORIS NOVE OBČINE
Območje nove občine bi obsegalo območje krajevnih skupnosti: Primskovo, Javorje, Kostrevnica, Jablaniška Dolina (brez naselij Breg in Tenetiše), Velika Štanga, Štangarske Poljane, Vintarjevec, Šmartno pri Litiji. Območje nove občine Šmartno pri Litiji, ki bi se izločilo iz sedanje velike občine Litija je zaokrožena geografska celota.
UTEMELJENOST USTANOVITVE OBČINE
1.	Območje nove občine Šmartno pri Litiji izpolnjuje vse pogoje določene v 13. členu Zakona o lokalni samoupravi in so podani utemeljeni razlogi, da se na tem območju razpiše referendum za ustanovitev občine.
2.	Prebivalci tega območja so povezani s sorodnimi interesi (šolski okoliš,...) in potrebami. Z ustanovitvijo občine na tem območju pa bodo zagotovljeni mdi njihovi materialni pogoji za razvoj območja in uresničevanje lokalne samouprave.
3.	Predloge za ustanovitev občine so podali posamezni Sveti Krajevnih skupnosti in ugotovili, da so ob izpolnjevanju vseh pogojev zahteve za ustanovitev občine utemeljene. Kot take jih je obravnaval Občinski svet občine Litija in podal pobudo za izločitev sedanjega dela občine v novo občino ter pobudo posredoval Državnemu zboru Republike Slovenije. (Rajko Meserko)
Litija
Sveti KS Jevnica, Hotič, Kresnice, Vače, Sava, Sp. Log, Konjščica, Polšnik in MS Litija so podali predlog za izločitev področij navedenih krajevnih skupnosti in še KS Ribče, ter naselij Breg, Tenetiše in Zagorica iz sedanje občine Litija in ustanovitev nove občine Litija s sedežem v Litiji. Nova občina Litija bi imela cca 11.000 prebivalcev, 120 km2, proračun v višini 1,25 milijarde SIT, dve osnovni šoli s podružnicami in pripadajočimi športnimi objekti, gimnazijo, ljudsko univerzo, otroško varstvo, zdravstveni dom s potrebno socialno oskrbno službo, matično knjižnico, komunalno javno podjetje, vodo-oskrbo - javni vodovod in krajevne vodovode, pošto, enoti Nove LB banke in SKB banke, prostore za občino, zagotovljeno preskrbo z življenjskimi potrebščinami in tehničnimi predmeti (Mercator,
TUŠ, Kmetijsko gozdarska zadruga, Merkur in več zasebnih trgovin), večnamensko športno dvorano, kulturni center, 10 gasilskih društev, organizirano civilno zaščito, lokalno televizijo in radio
(ATV signal in Radio Geoss), mesečni časopis Litijski občan, 34 športnih in kulturnih društev s svojimi prostori, okrožno sodišče, notariat, upravno enoto, izpostavo davčnega urada, policijo, približno 500 gospodarskih družb, župnije rimokatoliške cerkve in drugih verskih skupnosti.
Tudi preostanek sedanje občine bi izpolnjeval pogoje za samostojno občino s tem, da bi bila komunalno podjetje
in zdravstveni dom v soupravljanju, kar je ekonomično in še zakon to dovoljuje. (Nace ŠTEFERL)
Dole pri Litiji
Ker je po varianti delitve sedanje občine Litija na dve novi (Litija in Šmartno) območje Dol ostalo neuvrščeno, so se prebivalci odločili, da v kolikor ne ostane območje Dol v sedanji občini, želijo izločitev iz tega območja in formiranje nove občine.
Z umestitivijo v šmarsko oz. novo litijsko, ne vidijo možnosti razvoja, saj predvidevajo, da se bosta ti dve območji razvijali v »urbanem smislu« oz. v smislu vlaganja v ožji center.
Dole pri Litiji: sestavlja 28 vasi, v katerih živi okoli 800 Celotno območje Dol ima status demografsko ogro-prebivalcev na cca 55 km2.	ženega področja. Imajo 9-letno OŠ, knjižnico, pošto,
170700 JJ
<E3> Ugodni krediti, leasing	AVTO BENČIČ, Jevnica 72
Popusti veljajo za omejeno število vozil.
00,000;rif To pa so popusti! <@>
Podobne informacije o vozilih in cenah na - internet naslovu www.avto-bencic.si.
Garancija 5 let ali 160.000 km velja za modele Rio, Spectra in Mag — ostala vozila 3 leta ali 100.000 km!
Tel.:	(01) 5640-700
Tel., fax: (01) 5640-701
ambulanto odprto l krat na teden, Hranilno-kreditno službo, poštno banko, samostojno župnijo.
Krajevna infrastruktura obsega prek 100 km cest, 3 vodovode (za enega skrbi KSP, za 2 pa KS) ter 15 vaških vodovodov. V krajevni skupnosti poznajo bogato društveno življenje (deluje 9 društev), ki kraj bogati in povezuje. Trije kmečki turizmi in 2 gostilni privabljajo obiskovalce, ki cenijo aktivnost prebivalcev pri ohranjanju in varovanju naravne in kulturne dediščine.
Na Dolah vidijo svojo prihodnost v novi občini, saj je usmeritev in narava njihovega okolja, življenja in delovanja drugačna kot v urbanih središčih, zato želijo sami vplivati na razporejanje finančnih sredstev, se sami odločati o prioritetnih investicijah, ki bodo najbolje koristile kraju.
j CENTER ZA RAZVOJ LITIJA
Nadaljevanje sl. strani \ Podčllt€V Jerebovih 171 SpOTtTllh pnZTianj
Dogovori o začet\u novega projekta "Po sledeh znamenitih Slovencev”. Center za razvoj Litija v sodelovanju z občinami Trebnje, Litija, Dol pri Ljubljani, Moravče in Ljubljana.
Nadaljevanje s 1. strani
ALPE ADRIA 2002
Prvi sejemski dan je svojo dejavnost predstavil Dom starejših Hrastnik Obiskovalce so želeli opozoriti predvsem na to, da tudi stari ljudje radi dobro jedo. Oskrbovancem pripravljajo zelo domiselne jedi, svojo dejavnost pa tržijo tudi izven ustanove. Gostišče Vidrgar je z glasbenim nastopom in prigrizkom obiskovalce prepričalo, da je Zagorska dolina vredna obiska tako poleti kot pozimi.
V sredo je splavarjenje v Radečah promoviral Javni zavod KTRC Radeče. Pestro ponudbo krajevnih skupnosti Jevnica, Velika Štanga in Stangarske Poljane, je predstavilo Turistično razvojno društvo Kam-pelc, ki je bogato obložilo mize, obiskovalcem pa napolnilo želodce. Četrtkovo dopoldne so zapolnili predstavniki Turističnega društva Trbovlje in Gostilne Klek Da pa je krajevna skupnost Dole pri Litiji atraktivna tako zaradi oglarjenja kakor tudi kulinaričnih dobrot, so obiskovalce prepričevali Dolčani in Gostišče Celestina. S svojo domiselno predstavitvijo so potešili rado-
vednost marsikaterega Slovenca. Kulturni dan so na našem razstavnem prostoru obeležili predstavniki Vač, Gostilna pri Situli in Družinsko gledališče Kolenc ter Turistično društvo Dol pri Ljubljani.
Zadnji sejemski dan je bil spet bolj podeželsko obarvan in namenjen Polšniku, saj so se predstavili Izletniška kmetija Pri Medvedu, Gostilna Juvan, Polšničani pa so vabili tudi na svoj tradicionalni
pohod Od cerkvice do cerkvice.. Center za razvoj Utijaje za sejemski nastop, poleg že omenjenega kataloga kolesarskih poti, pripravil tudi dve novi promocijski zgibanki. Zgibanka z naslovom Hribi in doline za rekreativne skomine predstavlja rekreativno-turistično ponudbo šestih občin udeleženk sejma, obnovili pa smo tudi predstavitveno zgibanko občine Litija.
Karmen SADAR
Življenjski standard zaposlenih
Center za razvoj Litija je pri izdelavi razvojnega programa občine Litija izhajal iz področnih analiz. Tokrat vam predstavljamo nekaj zanimivih pridobljenih podatkov, ki iz statističnega vidika pojasnjujejo življenjski standard zaposlenih v občini Litija.
Prebivalstvo litijske občine je mlajšeodslovenskega povprečja, saj je povprečna starost 36,9 let (Slovenija 38,5 let in Ljubljana 39,9 let). Zaposlitveni potencial (prebivalstvo od 20-64 let) meri 61,2 %prebivalstva. Med prebivalci občine Litije je zaposlenih skupno 7.183 oseb. Po zadnjih razpoložljivih uradnih podatkih za leto 2000 je imelo v občini Litija delovno mesto4.584 oseb, brez zaposlitve pa je bilo 1.083 oseb. V okviru delovno aktivnih oseb, ki ima delovno mesto na območju občine Litija, je3.091 zaposlenih v gospodarskih družbah in organizacijah, 585 oseb je zaposlenih pri samostojnih podjetnikih,446je samostoj nih podjetnikov, 443 je kmetov, 19 oseb pa opravlja poklicno dejavnost (samostojni kulturni delavci...).
V občini Litija je izobrazbena raven zaposlenih prebivalcev nižja od slovenskega povprečja, zaposleni imajo povprečno 10,5 let šolanja. Delež zaposlenih z visoko izobrazbo je 4,1 %, ki j e izrazito nižji od slovenskega (9,2%) in regijskega (osrednjeslovenska) povprečja (14,4%). Med 7.183 zaposlenimi prebivalci ima visoko izobrazbo le 298 občanov(4,l%),7jedoktoijevinl4magistrov.Srednješolsko izobrazbo ima 1.886 oseb oz. 26,3%, višješolsko pa 433 oseb oz. 6,l%vseh zaposlenih. Večina zaposlenih prebivalcev (63,2%) ima nižjo izobrazbo, med katerimi je največ kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev2.581 oz. 35,9%,
visoko kvalificiranih delavcev je 95 oz. 1,3%, nekvalificiranih delavcev pa je 1.618 ali 22,5% vseh zaposlenih prebivalcev litijske občine.
Izobrazbena raven zaposlenih pa posledično vpliva tudi na znesek povprečne plače v občini Dtija, ki je novembra 2000 znašala 163.006 tolarjev bmto ali 106.434 tolarjev neto. Za primerjavo lahko vzamemo povprečno slovensko bmto plačo, ki je znašala 212.914 tolarjev, neto plača pa 132.673 tolarjev.
Življenjski standard prebivalstva občine Litija je nižji od slovenskega in prav tako od regijskega. Leta 1999 je po razpoložljivih podatkih republiške davčne uprave povprečni znesekbruto osnove za dohodnino ali dohodka na prebivalca znašal v občini Dtija 726.286tolarjev in je bil 12,4% nižji od slovenskega in 21,8% nižji od regijskega povprečja. Podrobneje lahko podamo tudi primerjavo življenjskega standarda v sosednjih občinah, npr. v Domžalah je bila bmto osnova za dohodnino na prebivalca942356tolarjev; v Grosupljem 933.877tolarjev. Povprečni dohodek na davčnega zavezanca v občini Dtija je bil 1334.750tolarjev oziroma 9,1% nižji od slovenskega in 28,7% nižji od regijskega povprečja.
Saša GRADIŠEK
Minulo leto je bilo zelo uspešno tudi na izdajateljskem področju, saj je lani izšlo v litijski občini 14 knjig, na kar smo lahko še posebej ponosni.
Na tej svečanosti so prvič podelili tudi priznanja za športne dosežke v letu 2001 v občini Litija, ki jih je podelila Zveza športnih dmštev občine Litija:
1.	Priznanja za športne dosežke v kategoriji Perspektivni mladi športniki: Valerija KOKALJ, Urša BRENČIČ, Jure PLASKAN, Anja POGLAJEN, Tadej PREMK, Davor ŽARIČ, Matija CIRAR, Igor OSREDKAR in Matej LOVŠE.
2.	Priznanja za športne dosežke v kategoriji ekipnih tekmovanj: mladinska ekipa ŠD Jevnica - lokostrelska sekcija, kadetska in mladinska ekipa Kegljaškega kluba Litija, mladinska ekipa KM N Svea Lesna Litija, članska ekipa KMN Svea Lesna Litija.
3.	Priznanja za organizacijsko in strokovno delo v klubih in društvih: Jože DRNOVŠEK, Rudi BREGAR, Milan GERNEDEL, Andrej VRHOVEC, Džemo IBIŠI, Igor MEDVED, Osnovna šola LITIJA in Nogometni klub KRESNICE.
4.	Priznanja za športne dosežke posameznikov, ki so v letu 2001 dosegli vrhunske rezultate: Maja GODEC, Doroteja KONČAR, Blaž GODEC, Rok MOHAR, Dejan SIMIČ, David in Klemen SELOVSKI.
5.	Priznanje in naziv ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA LETA 2001 v občini Litija sta: BRIGITA PLEMENITAŠ, članica KICK BoXING kluba Pon do kvvan Izlake. Na treh turnirjih v Zagorju, Novi Gorici in Ptuju je osvojila prvo mesto, kar ji je prineslo naslov državne prvakinje. Na svetovnem prvenstvu v Mariboru je kot članica slovenske reprezentance osvojila tretje mesto.
KLEMEN MAHKOVIC je član Kegljaškega kluba Litija. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kopru je z ekipo Slovenije osvojil 4.mesto, v dvojicah je bil 9. in posamično 14. med 108 tekmovalci. Kot član kadetske ekipe KK Litija je že tretjič zapored osvojil naslov državnih prvakov. V tekmovanju dvojic in posamično je osvojil 3.mesto v državi. Kot član prve ekipe Litije je dal velik prispevek k osvojitvi prvega mesta v I.B slovenski ligi in uvrstitvi KK Litija v najelitnejšo ligaško tekmovanje.
Predsedstvo ZKD in ZŠD občine Litija
NOVO DRUŠTVO KAMPELC__________________________
Na začetku decembra lanije bilo v Veliki Stangi ustanovljeno novo društvo z imenom TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO »KAMPELC«. Ustanovljeno je bilo, da poveže vse zainteresirane kmetijske pridelovalce in predelovalce, obrtnike, podjetnike na območju, kjer seježe pred leti pričelo s projektom celostnega razvoja vasi in obnove podeželja.
V tem projektu so sodelovale tri krajevne skupnosti: VELIKA ŠTANGA, STANGARSKE POLJANE IN JEVNICA, v novoustanovljeno društvo pa se bodo lahko vključevali tudi posamezniki z območja krajevne skupnosti KRESNICE. Ustanovitev društva tudi pomeni, da ne ostanemo le pri razvoj ni študiji, temveč želimo pristopiti k izvedbenim projektom in tako omogočiti razvoj posameznikov v tem podeželskem prostoru. Društvo bo imelo nalogo organizirati prireditve, na katerih bo obiskovalcem predstavilo to področje, ljudi in njihovo dejavnost, pospeševalo bo prodajo pridelkov, izdelkov in storitev s tega področja. Organiziralo bo tudi predavanja, tečaje in ekskurzije. Prek svojih članov želi društvo spodbujati tudi ostale prebivalce kskrbi za čim lepše, urejeno okolje. Kot največjo nalogo v tem letu pa so si zadali ureditev označb za posamezne kraje in tudi za posameznike, ki želijo obiskovalcem kaj ponuditi ali tržiti. Najpomembnejša naloga društva je povezati pridelovalce in predelovalce ter tudi posameznike, Id se ukvarjajo s podjetniško dejavnostjo, da skupaj nastopijo in privabijo čimveč obiskovalcev na področje, kjer deluje društvo KAMPELC. Društvo je dejavnost posameznikov že predsatvilo na Valvasorjevi ploščadi v mesecu decembru, v mesecu februarju pa se je predstavilo tudi na sejmu ALPE - ADRIA Prav zato priložnost so izdelali lično zgibanko, kjer sopredstavili območje delovanja in tudi posameznike, ki že imajo pridelke, izdelke ali storitve namenjene trgu. Novi predsednik društva je
postal ZVONE KONČINA v upravnem odboru pa so še: Marko GODEC, Franci ROKAVEC, Miran KRAMAR, Ladislav VOZELJ, Lojze LOKAR in Gabriel HABJAN. TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO KAM-PELC prepoznate po značilnem logotipu, v katerem je izrisan hrib, ki ponazarja KAMPLOV HRIB nad Veliko Štango, lipa na sredini hriba je drevo, ki je značilno za te kraje, čebelica ponazarja čebelarstvo, Id je razvito na tem območju, češnja je tudi značilen spomladanski sadež iz teh krajev. Tu je še vevenca, ki so jo včasih na kmetijah uporabljali za setev in baje je po njej dobila ime tudi Jevnica. Člani društva, Id so seveda »kampeld«, pravijo, da v prihodnje lahko resno računate nanje, ker bodo s svojimi aktivnostmi stalno opozarjali NA SVOJO DEJAVNOST.
Djana LOVŠE, kmetijska svetovalka
37"

ODKUP - PRODAJA NEPREMIČNIN tel.: 041 683 089
PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL (prepisi) tel.: 041 344 748



Jerebova 3 1270 Litija
(nasproti trgovine TUŠ)
______d
ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, SOBOTA od 9.00 do 12.00 j
GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NOVIH OČAL!
VAVČERSKI SISTEM SVETOVANJA
Celoten sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic je organiziran na lokalnih podjetniških centrih kot nosilcih sistema. Center za razvoj Litija je izbran za območje občine Litija, Dol pri Ljubljani in Moravče. Sistem svetovanja je namenjen različnim ciljnim skupinam.
Občan, ki se odloča za samostojno podjetniško pot se oglasi v Centru, kjer bomo preverili poslovno idejo, svetovali pri pripravi poslovnega načrta. Za prvo trimesečno poslovanje pa lahko podjetnik začetnik koristi tudi svetovalne storitve na področjih davčnega, pravnega in računovodskega svetovanja. V vavčerski sistem se lahko vključijo tudi delujoča podjetja in sicer podjetja z razvojnim projektom, podjetja v rasti ter podjetja v poslovnih težavah, ki pri svojem poslovanju potrebujejo generalistično in specialistično svetovanje.
Svetovalec pri Centru za razvoj Litija na osnovi razgovora s podjetnikom sklene pogodbo o vključitvi v vavčerski sistem za dobo dveh let.
Kvota finančnih sredstev, do katerih je upravičeno delujoče podjetje znaša 300.000 SIT, s tem se ciljni skupini
delujočih podjetij subvencionira 50 % cene storitev. Podjetnik pridobi po podpisu pogodbe vavčer oz. napotnico na Centru za koriščenje svetovalnih ur in izobraževalnih storitev iz liste splošnih oz. specialističnih svetovalcev. Po prenehanju veljavnosti pogodbe o vključitvi v sistem, sklenjene med izvajalcem sistema in svetovancem, se slednji lahko ponovno vključit v sistem in koristi storitve po subvencioniranih cenah.
Saša GRADIŠEK
UČINKOVITA JAMOOBRAMBA
Izkoristimo moč napadalca in vložimo v obrambo čim manj napora.
Spol in starost nista pomembna.
Vpisi so ob tor. in čet. od 17 do 18 ure za otroke, od 18 do 19.30 ure za odrasle. Mala telov. OŠ Gradec, Bevkova 3, Litija. Informacije na tel.: 031 84 39 28
Z velikim zanimanjem sem prebral članekkomandirja policijske postaje Litija v januarski številki Litijskega občana. Po vsebini sodeč si tudi v policijskih postajah želijo sodelovati z občani. Prepričan sem, da je obdobje, ko so bivši miličniki iskali informacije le pri »Preverjenih občanih« za nami. V celoti se strinjam s komandirjem Policijske postaje Litija, da je uspešnost odkrivanja kriminalnih dejanj odvisna tudi od budnosti krajanov. Žal je v javnosti prisotnih še mnogo negativnih ocen o petdesetletnem delovanju slovenske Milice. Mnogi od nas se še vedno ne zavedajo, da je sedanja Policija odraz slovenskih hotenj po samostojni Sloveniji. Velika večina »organov za notranje zadeve« je sodelovala v desetdnevni vojni za samostojno Slovenijo, zato ni več razlogov, da reoiganizirani javni varnosti ne bi več zaupali. V desetih letih je policija doživljala in še doživlja velike spremembe, tako v operativnem kakor tudi v organizacijskem smislu. Slovenska razslojenost oziroma strankarske razprtije so poglavitni razlog; zakaj policij a še vedno tava v megli. Policija v Evropski zvezi ima dosti več pooblastil kot v Sloveniji. Pri nas je policist dolžan spoštovati pozitivne predpise, ki pa so žal zelo raztegljivi. Največkrat omejeni na subjektivna odločanja policista. Krajani so kot udeleženci pri raziskovanju kaznivih dejanj v najslabšem položaju. V kolikor zaupajo policistu svoje videnje o kaznivem dejanju, so podvrženi maščevanju in so obremenjeni s sodnimi postopki. Zato je že ustaljena praksa v Sloveniji »nič nisi videl, nič nisi slišal«. Nezaupanje v policijo pa seveda izvira iz nekorektnega odnosa prometne policije. Vsi se zavedamo, da na cestah umre preveč ljudi, vemo pa, da največ težkih prometnih nesreč povzroča generacija do 50. leta. To je generacija, ki je podvržena alkoholu, še več pa pod vplivom drog in različnih substanc mamil. Prometna policija žal še ni opremljena z ustreznimi merilnimi napravami, ali pa hote ali nehote povzroča nezau-
SODELOVATI S POLICIJO - DA ali NE?

panje občanov.
Dne 25.1. tega leta sem potoval v Šmartno, ker sem bil v stiski s časom, sem na odseku ceste podhod k gostilni Kovač - Litija hotel prehiteti voznika, ki je vozil pred mano s hitrostjo 50 - 60 km, zaradi gostote prometa v nasprotni smeri tega nisem mogel storiti. Zaman sem s svetlobnim signalom opozarjal, da naj gospod pred mano pospeši hitrost, tega seveda voznik pred mano ni hotel storiti. Pred Policijsko postajo v Litiji pa me je policist izločil iz prometa in od mene zahteval dokumente. Voznik pred mano, ki je povzročil prometne nerednosti, se je tudi ustavil in naslonjen na svoj avto smeje opazoval mene in policista, ki me je popisoval. Prepričan sem, da je bil voznik pred mano v mobi povezavi s policistom PP Litija, z namenom, da povzroča prometne prekrške na prometni vpadnici v Litijo. Smejočega najstnika omenjeni policist ni mogel popisati, ker je pred mano odpeljal iz prizorišča. Zakaj me je policist v Litiji popisal, ko pa za to ni imel razloga?
Spoštovani komandir gospod Jože Pavli izredno sem vesel, da ste tudi policisti v litijski občini začeli razmišljati po evropsko. Predlagam, da bi prometnemu oddelku policije v Litiji namenil več angažiranosti pri: postavitvi prometnih znakov na občinskih cestah, odstranjevanje zapuščenih avtomobilov, prekrških na občinskih cestah, o vozilih brez registrskih tablic, ki so dnevno v prometu na naših cestiščih in o odlaganju smetišč ob prometnih sredstvih. Krajani Vam bomo pomagali, vendar pa se morate tudi policisti PP Litija obnašati korekmo v duhu časa in v mejah krajevnih možnosti. Živimo v samostojni državi Sloveniji, zato ni več vprašanje, ali sodelovati s policijo da ali ne. Sodelovati moramo v blagor države Slovenije in v čast naših dedov in pradedov.
Jožef LAJEVEC, Ribče
Voda na Primskovem
V tem mesecu minevata dve leti, odkar je okrog 60 podpisnikov izročilo podpisano izjavo z zahtevo po takojšnji sanaciji vodovoda na Primskovem. Do danes se ni spremenilo ničesar, vsaj navzven ne. Voda, ki priteče iz pip v teh dneh, je še vedno čudne barve. In nihče ni preklical zahteve, da je treba vodo prekuhavati precej dlje, kot to določajo najzahtevnejši normativi.
Zato v imenu podpisnikov javno sprašujem vodstvo KS Primskovo, ali so izročili zbrane podpise občini oziroma vsem odgovornim, ki bi morali poskrbeti za sanacijo. Predsednik KS Primskovo se je ob prevzemu s svojim podpisom obvezal, da bo te podpise izročil naprej.
Prav tako javno sprašujem Občino Litija, ali so prejeli zbrane podpise. Res pa, da se mi zdi neobičajno, da občina ne bi odgovorila, če so dobili zahtevo s toliko podpisi. Ali pa ste na občini potisnili glavo v pesek in previdno molčite?
In če eni in drugi dve leti niste uspeli odgovoriti, naj to vendarle prebere nekdo od pristojnih služb za nadzor in ukrepajo v skladu z zakonom in drugimi normativi, ki določajo kriterije za pitno vodo!
Rudi BREGAR, Grbinska cesta 24, Linja
NLB: Odgovor na članek v januarski številki
Stranke Nove Ljubljanske banke so v zadnjih dveh mesecih prejšnjega leta v vseh poslovalnicah po Sloveniji (Poslovalnica Litija ni bila nobena izjema) zaradi zamenjave valut iz evroobmočja naletele na daljše vrste pred blagajniškimi okenci. Tudi analitike Banke Slovenije so številke prinešene gotovine v banke in menjalnice presenetile, saj se je znesek povzpel na 1,35 miljard DEM (700 milj. EUR). Gneča v poslovalnicah v mesecu decembru je bila tako plod zamenjave deviz kot tudi izplačil “božičnic” podjetij, hkrati pa tudi plod že tradicionalno povečanega pritiska na banke ob predprazničnih dnevih. Januarska slika v poslovalnici Litija je bila popolnoma dmgačna, kar pomeni, da pred blagaj niškimi okenci skorajda ni bilo nobenih vrst Že večkrat smo tudi javno pojasnili, zakaj smo se odločili za zaprtje blagajniškega mesta na Ponoviški, za osvežitev spomina pa naj na kratko povzamem bistvene razloge za selitev poslovanja s Ponoviške 3 na osrednjo lokacijo Jerebova 14:
• na novi lokaciji stranke na enem mestu lahko opravijo vse bančne storitve, kar poslovalnica na Ponoviški 3 ni omogočala. Tu so stranke lahko opravljale le osnovne bančne storitve (polog in dvig gotovine, plačilo položnic), ki j ih sicer v večini že opravljajo preko sodobnih načinov poslovanja (bankomatov).
0 relativno majhna oddaljenost (250 metrov) Ponoviške od Jerebove 14.
0 bistveno povečana uporaba sodobnih načinov poslovanja, kot so telefonska banka Teledom, elektronski banki KLIK in Proklik, povečano število bančnih avtomatov v Litiji in okolici, e visoki stroški poslovanja banke na Ponoviški 3, saj je bilo potrebno za prostorplačevati najemnino in vsi ostali obratovalni stroški.
Uporaba sodobnih bančnih storitev je postala sestavni del poslovanja tretjine strank poslovalnice Litija. Največ uporabljajo telefonsko banko Teledom, za katero potrebujejo samo telefon in je brezplačna ter dosegljiva 24 ur na dan, vse dni v letu. Na naslednjih dveh mestih po priljubljenosti sta elektronski banki KLIK in Proklik. Podjetja so večinoma (74%) uporabniki elektronskega poslovanja, pri fizičnih osebah pa uporaba tega načina poslovanja z banko hitro narašča. Bančni avtomati so že desetletje sestavni del poslovanja imetnikov tekočih računov. Uporaba bančnih avtomatov je narasla do te mere, da na območju občine Litija - kjer je pet bančnih avtomatov - razmišljamo, da bi v letu 2002 postavili še šestega. Sodobne bančne storitve omogočajo enostavnejše poslovanje brez čakanja v bančni poslovalnici in letos bomo nadaljevali z njihovo promocijo. Vsaka stranka, ki bo marca pričela uporabljati prej naštete bančne storitve, ji bomo vNovi Ljubljanski banki, Poslovalnici Litija, namenili še posebno pozornost V bližini poslovalnice in pred Študentskim servisom v Litiji bomo marca 2002 postaviti L i. bančno stojnico in seznanjali mimoidoče o sodobnih bančnih storitvah in enostavnosti poslovanja z njimi.
NOVOST: Vsi imetniki tekočih računov katerekoli banke bodo lahko kmalu plačevati storitve na Upravni enoti v Litiji (potni tisti, osebne izkaznice,..) preprosto kar s kartico tekočega računa. Gre za prvi takšen dogovor v Sloveniji med banko in upravno enoto. Naša prizadevanja so torej vseskozi usmerjena k strankam, ki jim skušamo ponuditi storitve po njihovi meri, sodobne, hitre, vame in vedno dostopne, pa preproste za uporabo. Zavedamo se, da je zadovoljna stranka najboljša promocija kakovosti in uspešnosti banke.
Matjaž GODEC, vodja Poslovalnice Litija
Nove občine in lokalna samouprava
Nekateripisci, ki v Litijskem občanu pišejo tudi o (novih) občinah, dajejo vtis, da te tematike, predvsem zakonodaje in dejanskih razmer, nepoznajo najbolje.
Litijsko občino sestavlja skoraj 150 naselij na približno 320km2. Vseh problemov, ki so prisotni na tem prostoru, zanesljivo nihče ne obvladuje. Prav gotovo tudini nikogar, ki bi venem mandatu obiskal vsa naselja v sedanji občini in se seznanil z njihovimiproblemi. Mnogi tudi zaradi tega verjamejo, da je medsebojno nepoznavanje eden glavnih vzrokov, da so že večkrat nastale pobude po drugačni organiziranosti občine.
Leta 1992 so se začeli procesi drugačne organiziranosti lokalne samouprave v naši državi, na osnovi evropske listine o lokalni samoupravi. Takrat je stroka za obmo§e litijske občine predlagala nastanek treh novih občin, ki bi bile teritorialno bolj logično oblikovane. Do uresničitve le-tega ni prišlo, vzroki pa so bili izključno politični. Vsa ta leta je v naši skupni občini vse več nezadovoljstva in neobvladovanja vsebine, kar se vidi tudi na sejah občinskega sveta, njihovih odborih, na sejah predsednikov KS in MSL in tudi med občani. Poglaviten problem tiči v preveč različnih interesih občine, ker je le-ta prevelika za današnje razmere. Ena od možnih rešitev je tudi oblikovanje drugačnih, bolj logičnih lokalnih skupnosti. Te bi v prostor, v katerem živimo, prinesle konkurenco, tekmovalnost, inovativnost in ekonomičnost predvsem pa nadzor pri skupnih zadevah - nove lokalne enote bi lažje opredelile prioritete in bi se morale s sosednjimi nujno dogovarjati za tiste skupne, ki bi bile pomembne za bodočnost nas vseh, ker bi za to morale zagotoviti svoje proračunske vire. Zakon o ustanovitvi občin predvideva, da se lahko oblikujejo nove lokalne skupnosti pred vsakimi volitvami v občinah. V začetku junija 2001 je KS Šmartno s sosednjimi KS, ki ležijo v južnem delu sedanje občine (razen KS Gabrovka in KS Dole) oblikovala pobudo za izločitev tega področja iz sedanje občine Litija v samostojno občino Šmartno. Pobudo za nastanek samostojne občine je dala tudi KS Dole. Občinski svet je obe pobudi na svoji seji 29.6.2001 tudi sprejel in podprl. Zavrnil pa je pobudo svetov MS Litija in svetov KS od Jevnice do Konjšice (razen KS Ribče in KS Vače) za izločitev tega severnega - obsavskega dete sedanje občine Litija in ustanovitev nove občine Litija s sedežem v Litiji. Zaradi tega je bila ta pobuda na osnovi zakona poslana neposredno v državni zbor, ki jo je sprejel v proceduro (soglasje je tedaj dal tudi svet KS Vače). Na podlagi pisma predsednika DZ g. Boruta Pahorja g. županu je občinski svet decembra 2001 obravnaval in sprejel tudi to pobudo. Tako so sedaj vse tri pobude legitimne. Razumljivo je, da ima vsak možnost izraziti svoje strinjanje ali ugovor, odločitve se preverjajo na referendumih, v ustreznih strokovnih vladnih službah, končno odločitev pa sprejme državni zbor. Pobude,
kakršnekoli že, so vzpodbuda za razmišljanje o preteklih in prihodnjih odločitvah.
V Litijskem občanu se občasno pojavljajo tudi članki o KS in MSL. Zakon o tekalni samoupravi dovoljuje členitve občine na ožje enote, če to določa njen Statut in litijski našteva KS in MSL . V 59. in 60. členu so naštete pristojnosti le z eno »lepotno« napako, da bodo podrobnosti določene z odlokom. Po skoraj dveh letih od sprejetja Statuta, odtoka še ni in dokler ga ni, so vse pristojnosti odločanja v rokah župana, občinskega sveta in političnih strank. Ti bolj skrbijo za svoje interese, kot za najbolj neprijetne probleme posameznih naselij. MS Litija je tista, o kateri »vsak občinski svetnik največ ve«. Skoraj vse odločitve, ki se nanašajo na Litijo, se v občinskem svetu sprejemajo brez vednosti mestnega sveta. Prav tako 8 svetnikov in 2 svetnici izvoljenih iz mesta Litija, ni vedno enotnih v interesih mesta, še posebno pri ključnih in perečih odločitvah, ko je treba zagotoviti proračunski denar ali druge rešitve. Denar iz proračuna se že vsa leta drobi in se niti manjši del ne namenja v takšne naložbe, ki bi dolgoročno vračale denar nazaj v proračun. Gimnazija je pomembna pridobitev, vendar je veliko premalo, če mladih šolanih kadrov ne moremo zaposliti doma, ker razvoj občine še vedno temelji na preji, koži, lesu in kamnu, ki pa ne prinašajo tolikšne dodane vrednosti, ki bi bila lahko razvojna. Ko že pišem o človeških virih, razvoj ne more sloneti na »društvu upokojencev«, ampak na mladih, ambicioznih, šolanih, podjetniško usmerjenih kadrih, ki morajo imeti ustrezno družbeno podporo. Od tega pa smo v naši občini še zelo daleč. Podjetniška miselnost še ni prodrla v vse pore našega življenja in vse preveč je tistih, ki se ne zavedajo, da ne moreš potrošiti več kot ustvariš. Zato želim, da se jih čim več poskusi na podroqu podjetništva in s tem izmeri svoje sposobnosti, kajti to jim bo razširilo obzorje tržnega gospodarstva, pravne in socialne države, vstopa v EU in še gospodarski razvoj občine Litija jim bo kristalno jasen. Velja poizkusiti! Nikoli ni prepozno!
Nace ŠTEFERL
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija
TRGOVSKI CENTER KGZ Litija J
_______SEMENSKI KROMPIR
- zgodnje sorte že v prodaji:
MARIS BART 249,- SIT/kg
KRESNIK	204,- SIT/kg - pakirano v vrečah po 25 kg
JANA	318,- SIT/kg - pakirano v vrečah po 3, 5, 25 kg
ULSTER	212,-SIT/kg
■ srednje pozne sorte:
SANTE ROMANA PROVENTO CVETNIK
143,- SIT/kg 143,- SIT/kg 185,- SIT/kg 199,- SIT/kg
}
pakirano v vrečah po 25 kg
SEMENSKA KORUZA sorte PIONEER že v prodaji
STIRA	8.235,- SIT ^ MATEA	7.275,- SIT PR38A24	9.125,-SIT PR37M81	9.125,-SIT , PR37M34	9.125,-SIT PR37H24	9.125,-SIT J	[ pakirano po 1 r 25.000 zrn i	JSijfSJl;PIONEER [■flEFSflgarji
UMETNA GNOJILA	pri naročilu nad 2000 kq		
NPK 15-15-15 NPK 01030 + 3% M60 + 1% BOR KAN 27%N	2.805.50	SIT/kg	2.705,00 SIT/kg 3.100.50	SIT/kg 2.295,00 SIT/kg	2.230,00 SIT/kq	
ZA VRTIČKARJE - ZEMLJA IN MANJŠE PAKIRANA GNOJILA.
Del.
čas:
od pon. do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
Telefon: (01) 8984 017
Vsako leto Kulturno društvo Polšnik za krajane pripravi prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.
»KULTURNI« POLŠNIČANI
V nedelj o, 10. februarjajepolna dvorana poslušalcev prisluhnila pevcem, pevkam in recitatorjem. Začeli smo z Zdravljico v izvedbi Zenskega kvinteta ob klavirski spremljavi Jureta Torija. Vnjihovi izvedbi smo slišali še uglasbeno Prešernovo »Pod oknam«.
Na odru seje prebujal MačekMuri s svojo mačjo druščino, ki so jo predstavljali šolarji OŠ Polšnik. Dekliški kvartet se je povečal za eno članico in skupaj so prvič na domačem odru odpele Venčeknarodnih in Siirerjevo »Za prijatelje«.
Ubrano so zapeli tudi pevci Moškega
pevskega zbora Polšnik, pod vodstvomAntonaTorija,kislovenske pesmi najraje in naj lepše odpojejo, saj pojejo s srcem. Uglasbena »Vrba« je poleg Kreslina, navdihnila tudi Katarino Feštanj, ki je pesem s pomočjo klavirske spremljave Jureta odlično odpela. Spet nas je presenetila Pavla Voje, z novo pesmijo. Vedno znova se sprašujemo: od kje toliko energije naši pesnici?
Glasbene točke je povezovala recitatorska skupina KD Polšnik, vezni tekst pa je tokrat prvič pripravila Katja Kotar in svojo nalogo odlično opravila.
Mateja SLADIČ-VOZELJ
KULTURNI DAN V DOMU TIŠJE
Vsako leto 8. februarja praznujemo Prešernov dan in tega dne se vrstijo različne kulturne prireditve. Pa se kdaj na ta dan spomnimo tudi bolnikov, ostarelih in onemoglih?
Krajani Javorja so se odločili, da vnesejo nekaj stare kmečke kulture v srca gpjencevDomaTisje in z njimi obujajo spomine na čase, ko je živel tudi naš naj večji pesnik France Prešeren. Javorčani so dan pred kulturnim praznikom ostarelim v Črnem Potoku popestrili monotoni vsakdanjik s kratkim kulturnim programom. Po uvodni, vsem dobro znani pesmi, O Vrba, srečna, draga vas domača,. ..,ki jojeprebralagpjenkaDoma,jejavorski pevski zborzapel pesem Odpiraj dekle kamrico. Iz knjige Ide Dolšek z naslovom Kaku se kej narod rihta je Justina Berčon povedala zgodbo o treh barabah. Igralca dramske skupine Erika
in Dušan sta uprizorila dve krajši igri o kmečkem življenju pred - in poporoki. Otroci Podružnične šole Javorje so prikazali kmečke igre pastirjev na paši. Pevci so kulturni program zaključili še z dvema narodnima pesmima.
Ostareli niso mogli skriti izrednega navdušenja, marsikdo je potočil tudi solzo sreče. Javorčani so jim obljubili, da jih kmalu spet obiščejo. Kulturne prireditve papravgptovonebibilobrez Martine Kamnenovič, predsednice KORK Javorje in delavke v Domu onemoglih, ki je bila pobudnica obiska, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Erika DRAGAR
Oblikovali smo glino
Likovna skupina LILA se je v decembru in januarju zabavala z modeliranjem gline. Delavnico je vodila likovna pedagoginja Marija Hostnik-Bregar, v učilnici Osnovne šole Litija, ki nas je prijazno gostila. Izpod spretnih rok so prihajali najrazličnejši zanimivi izdelki posod, male plastike do večjih skulptur. Delavnica se še nadaljuje. Pridružite se nam!
Berta JUVAN
Kulturne dejavnosti DU Litija
Društvo je bilo v letu 2001 uspešno tudi na tem področju svojih dejavnosti. Najbolj prednjačijo pevke in pevci. Od 2.3. do 29.10 so nastopili štirinajstkrat.
Med najbolj odmevne nastope lahko štejejo:
Občni zbor DU Litija (marec), predstavitev knjige Litijski kozolci (april), razstava ročnih del (maj), srečanje zasavskih in posavskih zborov (junij), prireditev ob 50-letnici DU Litija (september) in predstavitev zbornika ob 50-letsnici DU Litija.
Ponosni na svoje nastope bodo pevci tudi v letu 2002 nadaljevali svoje petje v zadovoljstvo udeležencev prireditev. Program bo podoben kot prejšnje leto in tako ne bodo manjkali v Domu “Tišje”, na Bo-genšperku, praznovanju Mesta Litije, srečanju izgnancev, komemoraciji pri spomeniku NOB, na občnem zboru DU Litija, srečanju starejših občanov pri RK Litija in še bi lahko našteval.
Litijski upokojenci v kulturnem utripu Litije pišejo spomine in tiskajo knjige; veliko ljubezni dajo slikanju več vrst in mnogim ročnim spretnostim. V prostorih DU Litija ni nikoli dolgčas vedo pa, da je tudi zelo pomembno zapustiti meje štirih sten in se družiti z vsemi
Iv,„ GODEC
V Jevnici smo praznovali
»Ljubim te moj kraj« je s scene govorilo geslo, recitatorji so še dodali: »Ljubim te moj kraj domači, kot te vroče sonce greje.« Res je lepo, če imaš rad svoj rodni kraj in ljudi, seveda, saj skupaj tvorimo celoto, vredno spoštovanja.
V petek, 2 .februarj a letos smo praznovali krajevni in kulturni praznik. Gledalci so napolnili dvorano zadružnega doma v Jevnici. Ne zaman. Nekateri naši krajani so na odru prikazali delček uspeha, ki so ga dosegli lani ali že prej. Pevce KUD Jevnica vedno radi poslušamo, vodi pa jih Jože Eržen. Tudi učenci osnovne šole so se izkazali, lepo in zanimivo so povedali skrbno izbrano besedilo jevniških učiteljic Nato nam je zaigral na harmoniko Domen Zupančič (3-mesto na občinskem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko), recitirale so Ajda, Marjana, Marko in Urša.
Boža Sarbekje napovedala: »Plesna šola Bolero iz Ljubljane, ki jih uči naša krajanka Nataša Lovše. Pod njenim vodstvom so plesalke-članice dosegle 3.mesto na evropskem prvenstvu v Ljubljani in 4.mesto na svetovnem prvenstvu v Riesi v Nemčiji. Tudi gledalci v dvorani so oba plesa nagradili z dolgim aplavzom. Male plesalke plesne skupine Rondo so pod vodstvom Helene Jerebič prijetno obogatili program. Vsi smo radi prisluhnili občinskemu prvaku v igranju na diatonično harmoniko Mateju Brodariču. Vrhunec praznovanja je bil, ko je na oder priplesal Blaž
Godec Vedeli smo, da nastopa plesalec solist, ki se je že uveljavil doma in v tujini v shovv plesih.
Vsi še pomnimo, kako prijetno nas je presenetil s svojim nastopom kot štirileten fantičpravvtej dvorani. Danes občudujemo njegove uspehe, plod vztrajnega dela, učenja. Lani je himna - Zdravljica v Riesi odmevala v čast svetovnega prvaka Blaža Godca, Id je ta dan postal kot solist svetovni prvak v shovv plesih.
Najbolj zaslužnim se je predsednik KUD Jevnica g.Jože Gorenc zahvalil s spominskimi darilom, cvetjem in vzpodbudnimi besedami. Deležna jih je bila tudi g.Eva Kovič za lani izdano knjigo »Pogled nazaj«. Spominsko sliko so izdelali učenci likovnega krožka osnovne šole Litija, kjcrje izdajateljica poučevala dolga leta.
V zadnjem delu proslave je Športno društvo Jevnica podelilo priznanja najboljšim lokostrelcem v lokostrelski sekcij i, ki so dosegli zelo dobre rezultate tudi v svetovnem merilu.
Proslava se je končala, obiskovalci upam, se bodo še dolgo spominjali naših uspehovv preteklem letu.
Eva Kovič
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Umetnost je... moč, lepota, radost, ogledalo našega življenja
V četrtek, 7. februarja 2002, smo v Gabrovki obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
Prireditev se je s Prešernovo Zdravljico začela ob 18. uri, v polni dvorani gabrovške osnovne šole. Z zanimanjem in občudovanjem smo prisluhnili Cankarjevim mislim o kulturi in umetnosti in o narodu, kijih je interpretiral naš bivši učenec, zdaj študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Marko PLANTAN. S pevskim programom so nadaljevale sedmošolke, vokalna skupina, ki se je oblikovala v lanskem šolskem letu. Dekleta so zapela štiri pesmi, prav tako tudi osmošolke, ki so kot vokalna skupina začele prepevati letos, obe pa vodi ga. Marjana Kolar.
Z recitalom Grafenauerjevih Skrivnosti pa so se izkazali sedmošolci. Izvedeli smo, da se vsak umetnik, vsak človek, na poti do umetniške stvaritve oz. na poti skozi življenje spopada s paleto čustev in misli. Potrebni so samota, nepogrešljivo hrepenenje, ki nas žene, da dosežemo cilj, občutek za lepoto. Duša beleži vse lepo in manj lepo in polna skrivnosti, stopa z nami skozi življenje, strah pa je njen bolj ali manj nadležen spremljevalec. Srednješolki Vesna Kotar in Tjaša Korelc sta interpretirali pesmi sodobnih pesnikov. Spregovorili sta, kako se umetnina rojeva, kako prevzame pesnika in kako ljudi, ki jim je namenjena. In še, da včasih (ali pogosto) preteče veliko vode in časa, da umetniška stvaritev najde svoje mesto med ljudmi.
V	drugem delu pa so se z nekaj glasbenimi točkami predstavili učenci Glasbene šole Litija, ki smo jih povabili v goste. Prepustili smo se lahko zvokom trobent, kitare, flavte, klavirja in harmonik
V	vlogi napovedovalca oz. povezovalca pa se je odlično znašel osmošolec Martin Golob. Prireditev se je zaključila z željo po oživitvi kulturnega udejstvovanja in življenja v kraju.
Anica RESNIK
Utrinek iz krajevne organizacije RK DOLE
Krajevni odbor KO RKDoleje skupajz nadzornim odborom na svoji prvi letošnji seji dne21.01.2002analiziral opravljeno delo v preteklem letu in sprejel program dela. Ugotovil je, da je bilo leto 2001 za našo organizacijo zelo učinkovito.
Naša organizacija RK je razdeljena na 8 teritorialnih delov zaradi lažje preglednosti in večjcufinkovitosti dela. Zaposameznidelobmočjajezadolžen član krajevnega odbora, ki ima na tistem območju stalnobivališče. Konec leta2001 smo imeli485 članov, glede na leto poprej imamo 29 članov več. PodmladekRKna šoli pa šteje 53 članov.
V	naši organizaciji najbolj poudarjamo socialnodejavnost Vsako letovmesecu maju organiziramo srečanje starejših občanov, skupaj s krvodajalci, ki je zelo priljubljeno. Kdor se srečanja zaradi starosti in bolezni ne more udeležiti, ga obiščemo na domu ali v domovih za ostarele.
Med letom izvajamo sosedsko pomoč občanom, spominjamo se članov ob rojstvu, ob življenjskih jubilejih, ob bolezni in ob smrti. Za socialno ogrožene družine podajamo predloge na OZ RK Litija za materialno pomoč
V	decembru smo organizirali zdravstveno predavanje »Bolezni srca in ožilja«, ki segajeudeležilo55 slušateljev.
V	ambulanti na Dolah vsako tretjo nedeljo v mesecu poteka preventivno merjenje krvnega tlaka, v mesecu decembru pa se jepričelotudi merjenje maščobvkrvijkarso naši občani sprejeli z velikim navdušenjem, saj se posameznega merjenja udeležuje po 20 občanov.
Aktivno sodelujemo pri pridobivanju
krvodajalcev in novih darovalcev krvi. Le-tepridobivamospomočjoplakatov ter naših aktivistov na terenu. Vletu se je iz našega območja krvodajalske akcije udeležilo31 občanov.
Zelo delovni pa so pri nas mladi člani. Sodelujejo na vseh prireditvah in humanitarnih akcijah. Zelo radi nastopajo v kulturnem programu na srečanju starejših občanov, na tej prireditvi smo sprejeli včlanstvo 8 novih članov ter jim podelili članske izkaznice. V mesecu aprilu je ekipa mladih članov sodelovala na občinskem tekmovanju iz znanja prve pomoči ter od 10 ekip dosegla odlično prvo mesto. Zelosose izkazali tudivakeijah zbiranja starega papirja, saj so v dveh akcijah zbrali 1200 kg starega papirja. S šolo in njenim mentorjem pa sodelujemo tudi pri predlogih za letovanje otrok
V kraju zelo dobro sodelujemo s KS, s šolo, tako z vodstvom, kakortudi mentorjem mladih članov, z društvi in organizacijami v kraju, saj le dobro medsebojno sodelovanje koristi pri izvajanju našega programa. Člani odbora pa se udeležujemo vseh seminarjev in delovnih srečanj, kijih organizira OZ RKLitija, saj menimo, dajeta oblika srečanj v veliko pomoč pri našem delu, saj smo vedno in povsod pripravljeni pomagati vsem, ki sov stiskah in potrebni pomoči.
Ana KOTAR
K0LECARSKI
Servis
(M)
FRANC VIDIC
Tenetiše 7ol270 Litija Telefon: 01/898-50-18
V MESECU MARCU UGODNO! GOTOVINSKI POPUSTI
AUSERVIS SMUČI /Ti SERVIS KOLES 'a/ >PR0DAJA KOLES
fl**^**^^^*1f*I^F* 1	JRl	l«t«ba V) 1000 L/*«* 5txv4i
■ ■ ■ ■	<• •**nUCOMta MM 101M00 MO
I I
ZAMENJAVA KOLES "STARO ZA NOVO'
Ponedeljek, torek, četrtek, petek ODPRTO:	9.00-12.00 in 14.00-18.00 ODPRTO:
sredal4.00-18.00, sobota 9.00-12.00
Borut BAJEC s.p.
Ulica 25. maja tl. 1270 Litija
Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 ______e-mail: b.bajec@siol.net__
Mirtih PVC ohii ter eetisejs zakljožna tlela
ZA VAS NAREDIMO TUDI:	PROFILI: IDEAL 5000, IDEAL 3000	ODLIKUJE JIH:
-	zimski vrt -	vetrolov -	predelne in panoramske stene -	zasteklitev balkonov in teras -	rolete, žaluzije, senčila -	okenske police "VVerzalit"		-	odlična toplotna izolacija (K=1,1 VV/m K) -	plinsko polnenje -	dimenzije, oblike, barve in odtenki po vaši želji
	Zastopstvo in montaža mm	
		
cFebjton l®
“Spomini na izgnanstvo”^
Prva pošta je prišla v lager s težko novico, da je umri v Buchenvaldu brat moža moje sestre, ki je umrl isti dan, ko smo bili seljenl Bilje osumljen še z drugimi radarji, da so napadli nemško žandeimerijo, kar pa ni bilo res. Devet mož z dvignjenimi rokami je korakalo pred puškami na vlak in ni jih bilo več.
Vse moške in ženske sposobne za delo so že po nekaj dnevih vključili v delo, eni v tovarne, v kamnolome, spet dragi na kmete.
Ko so mene klicali v pisarno, me vpraša lagerfirer, če grem v službo na kmetijo. Pritrdila sem. In spet solze slovo. Franci, Tonček, Tinček, Anica, Minka pridni bodite sem naročila in z bolečino v srcu odšla s človekom, ki je sedel v pisarni.
Sla sva navlakin izstopila na dragi postaji, potem pa še 20 minut in znašla sem se v družini na precej veliki kmetiji kjer sem molzla sedem krav in krmila osem prašičev. Pri hiši so bili hlapec Poljak, gospodar in njegov oče ter gospodinja, ki je pričakovala prvega otroka.
Že prvo nedeljo sem se odpeljala v lager k bratovi družini, da jim povem, Itako daleč sem in da mi je dobro. Otrod so bili najbolj veseli kruha, ki sem ga kupila pri peku. Tako sem hodila vsako nedeljo popoldne s polnim kovčkom kruha, za obe bratovi družini. Kako lepe so bile tiste poti, saj
To povest je domovina
sem vedela, da otroci komaj čakajokruha, in še kakšno prihranjeno dobroto.
Za novice, ki so prihajale po pošti, je hitro vedel ves lager, da se po gozdovih skrivajo možje, da je pogorela zdaj ta, zdaj draga vas, o klanju v Žužemberku, o nesrečni Dolenjski. Ob takih novicah smo rekli, hvala Bogu, da smo tukaj, četudi lačni, a vendar bolj vami kot doma. Lagerfirer je bil človek katerega so se vsi bali. Tudi moj brat Rudi je bil enkrat poklican v pisarno, ne vem zaradi česa. Ker brat ni znal kaj prida nemško je bil poklican tudi tolmač Slovenec, ki je bil z nami vred izseljen. Preden sta zapustila pisarno, je brat tolmača hvaležno potrepljal po rami zbesedami, “ti si dober, ki znaš dva jezika”. Tedaj je planil lagerfirer proti bratu, kričal in že grabil za telefon. Gotovo je mislil, da je brat rekel nekaj zelo žaljivega. Tolmač je komaj zadržal roko lagerfirerja in ga prepričal, da brat ni rekel nič žalega, sicer bi bil odpeljan v kakšno koncentracijsko taborišče in bi ga najbrž nikoli več ne. videli.
Neko nedeljo, ko sem prišla, so mi povedali bridko novico, da je v kamnolomu ubilo Maitinkovega očeta. Uboga družina. V tujo zemljo položiti dragega moža in očeta, to je bolečina.
/se nadaljuje/
D P M
Člani in prostovoljci Društva prijateljev mladine Litija smo se v sredo, 30.12002zbrali na redni letni občni seji. Izvedli smo 39prireditev različnih obsegov, na katerih je bilo več kot2000udeležencev (otrok, mladih in staršev). Pri izvedbi le teh nam je pomagalo 30 članov in 20prostovoljcev dmštva.
Lani smo izvajali različne zabavne in ustvarjalne delavnice za predšolske in osnovnošolske otroke. Dobro obiskana in uspešna je bila Mala šola risanja, ki jo je vodil Franci Lesjak. Leto 2001 smo zaključili s kreativnimi delavnicami in lutkovno igrico v KC na Stavbah in z obiskom dedka Mraza v centru Udje. Pozimi smo se smučali in zabavali na Soriški planini. Poleti smo sehodili kopat na Izlake in za en dan odšli tudi na morje, na Debeli nič Otrod so vedno napolnili avtobus, včasih je padla tudi kakšna solzica, ko je zmanjkalo prostora. Počitniško dolgočasje smo preganjali z ulično košarko in rolanjem na Rozmanovem trgu.
Ob koncu maja smo s športnim društvom Partizan na nogometnem igrišču v Litiji organizirali eno izmed najbolj množičnih prireditev, Tekmladosti, kjer je na krajši in daljši progi sopihalo 70 otrok, mladih in veteranov. Še bolj
številčna je bila mega prireditev Veter v laseh- s športom proti drogi, kijev cdoti potekala na Rozmanovem trgu, kjer je sodelovalo 240 športnic in športnikov po duši, za njih pa je uspelo skrbeti 18 prostovoljcev. Udeležena so se pomerili v ulični košarki, malem nogometu, rolanju, risanju na asfalt in plesu.
V jeseni smo še z nekaterimi drugirm društvi pripravili poslastico za več generacij: Zarjavele trobente. Kljub
mrazu in dežju nam je uspelo vsaj za en večer polepšati Cankarjevo ulico, saj smo ruševine oblekli v pesmi.
Na otroškem parlamentu so nam osnovnošolci zaupali, kako preživljajo svoj prosti čas, kaj pogrešajo vUtiji in kaj nam odraslim predlagajo v izboljšavo. Opozorili so nas, da potrebujejo prostor izven šole - mladinski center, kjer bi kvalitetno preživljali prosti čas.
Na začetku leta 2002 ugotavljamo, da smo polepšali marsikatero urico marsikateremu otroku in mladostniku.
V letošnjem letu pripravljamo veliko dejavnosti za predšolčke in osnovnošolce. Poskrbeli bomo tudi za srednješolce, študente in vse mlade med 15. in 25. letom. S pomočjo Nacionalne agencije pro-grama Mladina bomo v marcu začeli izvajati kar3 obširne projekte, kjer se bodo lahko mladi pokazali in dokazali širši javnosti v pisanju, slikanju in s poslikavo grafitov. Izdali bodo svoje glasilo, priredili razstavo in risaligrafitc. V tem letu bomo v naše dejavnosti vključili cele družine (npr. akcija »Poiščimo zaklad«). Še naprej bomo sodelovali pri organizaciji zbiranja solidarnostnih pomoči v oddaji Mario, pomoči potrebnim iz naše občine. Organizirali bomo kakšno okroglo mizo in predavanje in izobraževali svoje prostovoljce.
Za seboj imamo uspešno in pestro leto. Prav tako je tudi pred nami. Želimo si, da bi v naši družbi čim več otrok in mladih preživelo lepe in ustvarjalne urice. Vsem našim članom in prostovoljcem pa se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi le teh.
Tina NAGLIČ
Šmarski upokojenci bodo zborovali
Društvo upokojencev Šmartno je vse svoje članice in člane pisno povabilo na letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. februarja ob 17. uri v šmarskem kulturnem domu. Na njem bodo poročali o delu društva v minulem letu in sprejeli delovni program za leto 2002, ki prinaša nekatere novosti.
Spregovorili pa bodo tudi o zaključkih okrogle mize, ki jo je zelo uspešno izvedla ZDU občine Utija v lanskem decembru pod naslovom Kvaliteta življenja starejših ljudi v litijski občini. Pogovarjali se bodo o nalogah Centra za socialno delo in patronažne službe Zdrav-stvenega doma, o pomoči na domu bolnim in ostarelim občanom in o sodelovanju z Društvom invalidov in Društvom diabetikov, zato so k sodelovanju povabili predstavnike omenjenih ustanov in društev.
Boris ŽUŽEK
Dogodki v Kulturnem centru na Stavbah
Zanimiv muzej rudarjenja-------------------------
Muzejska zbirka Rudarjenje v občini Litija, ki se nahaja v prostorih Kulturnega Centra na Stavbah, je bila očitno dobrodošla novost ponudbe Zavoda za izobraževanje in kulturo, saj so učenci osnovnih šol Gradec in Litija muzej obiskali že šestkrat. Znanje, ki ga pridobijo z obiskom muzeja, učencem koristi tudi pri učnih urah. Muzejsko zbirko o zgodovini rudnika svinca, ki seje nekoč nahajal na Sitarjevcu, pa lahko obiščete tudi vi.
Končno tudi šansoni v Litiji---------------------
17. januarja je v Kulturnem centru Litija gostoval znameniti Mar Django Quartet, ki slovi po izvrstnih glasbenih spremljavah pevca Zorana Predina. Predstavili so se z liričnimi šansoni in t.i gipsy svvingom (ciganskim svingom), ki je, kljub temu da obiskovalci niso vajeni tovrstnih koncertov, povsem navdušil zbrano občinstvo. Kako pomemben dosežek je bil koncert priča tudi podatek, da je Mar Django Quartet naslednji večer gostoval v veliki dvorani Cankarjevega doma, ki je bila popolnoma razprodana. Na ZIK-u srčno upajo, da bodo Litijanom v prihodnosti še lahko ponudili podobno zabavo.
Oj oj, boli-------------------------------------
Otroci so si 19. januarja v okviru Otroške matineje lahko ogledali lutkovno predstavo O joj, boli v izvedbi gledališke skupine Tri iz Kranja. Otroci so se, kot vedno, kadar so na odru lutke, zabavali. Dvorana pa tokrat ni bila tako polna kot ponavadi. Vzroke gre pripisati epidemiji različnih virusov in nekakšnemu recimo temu ponovoletnemu mrtvilu.
Otroško pustno rajanje
Na samo pustno soboto, 9. februarja, je ZIK v dvorani na Stavbah organiziral brezplačno otroško maškarado. V bogatem programu so otroke, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, zabavali: čarodej Rado Novak, mlada pevka Eva Černe, program pa je povezovala Vida Kristan. Sponzor pusta hrusta je bil kar ZIK in zaradi brezplačnega vstopa na otroško maškarado je bil obisk večji od napovedanih 130 malih obiskovalcev. Kljub temu, pa nihče od veselih nadebudnežev ni ostal praznih rok, saj je ZIK organiziral tudi obdarovanje pustnih mask. Otroci tega dneva zagotovo ne bodo kmalu pozabili, saj sojih navdušili čarodejevi triki, vesela glasba in ples ter, kar je najpomembnejše, obilo dobre zabave in privlačnih nagrad.
NAPOVED KULTURNEGA DOGAJANJA
Muzej rudarjenja še vedno odprt
Na ZIK-u poudarjajo, da je muzej o rudniku svinca in zgodovini rudarjenja v občini Litija za obiskovalce odprt kadarkoli, seveda po predhodni najavi na ZIK-u, telefon, 898 02 70. Zato vljudno vabljeni tudi odrasli na zgodovinsko učno uro.
Nov koncert
Na zadnji dan tega meseca, 28. februarja, bo ob 19. uri v dvorani na Stavbah koncert Rudarskega pevskega zbora Loški glas iz Zagorja. Vabljeni na prijeten večer komornega petja.
ALENKA KOTNIK
ClM/IOINSTIHt1CIJ€
GSM:041-744-631 GSM:041-546-837
Izvajanje elektroinštalactjskih del
Prodija in montaža sekcijskih garažnih vrat | 1	55233	
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat		
Litijshjpustni karneval
"Litijski" VIKINGI
Foto: J. Hauptman
Na zaključni prireditvi, na kateri je ljudi zabaval tudi ansambel Lutij -ski odmev, je komisija podelila trem najboljšim skupinam denarne nagrade, vsem ostalimsku-pinam pa v enaki višini manjše denarne nagrade za sodelovanje na karnevalu. Nagrajenih je bilo tudi 20 obiskovalcev, Id so imeli izžrebane vstopnice.
Prvo nagrado je prejela skupina »SLOVENIJA NA JEDILNIKU«, drugo nagrado skupina »KORMORANI IZ EVROPE VLITI) O« in tretjo nagrado skupina »POLICIJSKI ČOLN«. Za obiskovalce so bile tudi druge skupine zelo zanimive, predvsem skupina Li' 11) SKI VIKINGI«, tako, da je imela komisija zelo težko delo.
Turističnemu društvu Utija je s svojimi člani, kljub finančnim težavam že četrtič zapored po dolgoletnem premoru uspelo organizirati pustni karneval. Brez finančne pomoči, Id so jo prispevali: Mestna skupnost Litija, Območna obrtna zbornica Utija, Omahen transport, Kovina Šmartno, Kovinski izdelki Bojan Železnik, Tiskarna ACO Utija, Hofer Jože Utija in še nekateri drugi samostojni podjetniki ter medijska sponzorja ATV Signal Utija ter Radio GEOS Utija, pustnega karnevala društvo ne bi moglo izvesti.
Tmistično društvo Utija želi, da bi pustni karneval izvedlo tudi prihodnja leta, vendar je za to potrebno sodelovanje pustnih skupin in pa predvsem finančna sredstva. V prihodnjih letih društvo pričakuje finančno pomoč tudi od Občinskega sveta. Utijski pustni karneval bi tako lahko zopet postal tradicionalen, saj nekaj tisoč obiskovalcev iz cele občine Utija to tudi opravičuje.
Franci KAJBA tajnikTD Litija
ZLATARNA!
VEDNO ZVESTA TRAfltoDI
LITIJA, ul. Mi3
■MKjjlB
ODNAjiPA TUDI 1?AVSAKlEP IN OKUS
elj 4, tel.: 017899 53 93
Grmačel6,teLh)l/72 3l 868

)PRT0: od 9.00 do'19.00 Sobota: od 8 JO do 12.00
'išk,..... ^
Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita
Popravilo in predelava zlatega nakita
'V ^
vommne LEPOTO z LEPimi STvmmn
Dobrodelna prireditev
»Prijaznost pri darovanju ustvarja ljubezen«
V soboto, 2.2.2002je bila na Dolah pri Litiji v OŠ prireditev z dvojnim namenom, za šolski sklad in v počastitev kulturnega praznika.
Nastopajoči so s svojim nastopom, obiskovalci pa z denarnimi prispevki prispevali po svojih močeh.
Šolski sklad je bil ustanovljen leta 1999 z namenom pomagati otrokom s slabšim materialnim statusom. Zbrana sredstva so namenili za kritje stroškov prevoza v COŠD Medvedje Brdo, delno kritje stroškovnekaterimvletnošolovnaravi v Medulinu, prevoz v Tolmin v COŠD za vse učence, bivanje v Tolminu za enega učenca. Sklad zbira sredstva s prodajo izdelkov, prispevki sponzorjev in prodajo starega papirja. Čeprav je življenje nabiranje točk, vedno ne sme biti tako. Ne gre vedno za denar, čeprav je ravno ta potreben, da v okviru programa izvedemo marsikatero dejavnost in pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni.
Na prireditvi so nastopili najmlajši s svojimi točkami, OPZ, vokalna skupina Prijatelj, folklorna skupina
Javorje, skupina Izgnanci. Slednja je bila ustanovljena kot prva v sekciji ljudskih godcev in pevcev v marcu 2001. Pretežno jo sestavljajo izgnanci, ki so bili s svojo izrazno posebnostjo deležni toplega sprejema.
Še posebej je navdušila folklorna skupina Javorje, kjer so mladi, ki plešejo po starem, zaplesali in predstavili belokranjske, štajerske, prekmurske in gorenjske plese. Hvaležni smo jim za pomoč pri izvedbi programa in za solidarno gesto, da prispevajo svoj kamenčekvmozaikdobrodelnosti.
Jožica VRTAČNIK
ADI SMOLAR V GABROVKI
V ponedeljek, 4. februarja 2002je naše učence obiskal glasbenik in pevec Adi SMOLAR. Z veseljem smo mu prisluhnili vsi učenci in učitelji.
Svoj glasbeni nastop je oblikoval kot prijetno, a nadvse vzgojno razredno uro, v kateri je na duhovit, njemu lasten način povedal mnogo resnicoživljenju.Svetovaljespesmijoinzbesedo, vendar ni bil pridigarski.
“Pomembno je, da znamo prisluhniti drugemu, da si vzamemo čas za lepe stvari, kot so narava, druženje s prijatelji, igra, tudi dobra televizijska oddaja,” je nizal svoje misli koroški pevec. Poudaril je, naj v življenju ne hitimo preveč, da se človeku včasih zgodijo tudi hude stvari, vendar vedno obstaja pot, Id nas z dna, če sevnjem slučajno znajdemo, popelje navzgor. Svoj nastop je zaključil s podpisovanjem. S prijazno besedo in prijetno glasbo je vsem nam polepšal in kulturno popestril začetek tedna, ki se je zaključil s slovenskim kulturnim praznikom. (Anica RESNIK)
Podaljšano bivanje
Na OŠ Šmartno imamo organizirano tudi podaljšano bivanje. Nekateripravijo, da bodimo v varstvo po ali pred poukom, vendar se s tem izrazom ne strinjamo.
Obiskujemo ga učenci L,2. in 3. razreda razredne stopnje. Na naši šoli imamo, kot eni redkih v Sloveniji, pouk organiziran še v turnusih, zato smo tega oddelka zelo veseli.V primem, da so naši starši zaposleni, bi bili mi cele dopoldneve sami doma, kadar imamo pouk popoldan.
V	začetku šolskega leta pripravimo z vodjem oddelka program dela, vključno z vsemi oblikami izvenšolsldh dejavnosti. Med seboj si pomagamo in skrbimo, da vsi dosegamo lepe uspehe.
V	šoli imamo tudi veliko namiznih iger in igrač ter organizirano prehrano.
Vsak dan gremo na sprehod, hodimo v telovadnico, kjer se razgibamo v primem slabega vremena. Obiskujemo tudi različne razstave in prireditve. Če nas starši od naših sošolcev povabijo, gremo tudi kam na obisk. Lepo se zahvaljujemo ge. Amtškovi, Ojstrma-novim in ge. Alenki Kozlevčar, ker nas vedno s čim razveselijo.
Zelo radi smo šli tudi na KOSTANJEV PIKNIK pod kozolec, kamor sta nas povabila in pogostila g. in ga. Sedevčičeva. Pridružili so se nam še sosedje in bilo je zelo prijetno. Vsem se lepo zahvaljujemo.
Kadar je vreme slabše, izdelujemo razne izdelke, rešujemo križanke in se radi odzovemo na vse nagradne natečaje. Do prihoda staršev nam čas hitro mine. Radi hodimo v PB in se strinjamo z mislijo SOLA JENAŠDRUGIDOM
Učenci PB OŠ Šmartno
V šoli v Štangars/jh Poljanah radi obujamo stare šege in jih na ta način pomagamo ohranjati; med temi običaji je tudi pustovanje.
Poljkocopre na litijskem karnevalu
OS Šmartno
Sedmošolci v domu CŠOD - FARA
V okviru CSOD smo prijeten, a delaven teden (14. — 18. jan. 2002) preživeli v Fari, prijetni vasici ob Kolpi, v istoimenskem domu. Pot z avtobusom je bila dolga, brez dobre družbe pa bi bila še dvakrat daljša.
Na cilju smo zagledali lepo urejeno stavbo. Prvo, kar smo pa res opazili, je bil velik lisjak, ki se nam je s tamburico in narodno nošo smejal s stene. Maskota šole j e delo Mikija Mustra. Naj omenim, da je tamburica prepoznaven znak kostelske pokrajine.
Čez dan so nas vodile zanimive igre in spoznavanje učiteljev. Vsi so bili ‘carji’. Pouk je bil prilagojen naravi in naravnim osnovnim vedam. Od športa smo v prostem času igrali namizni tenis, badminton in odbojko. Športni aktivnosti z vaditeljema pa sta bili lokostrelstvo in plezanje.
Čez teden se je odvijalo mnogo prireditev. Izbirali smo MISS in MISTRA, predstavili našo šolo, vseskozi pa sta nas spremljali ‘frajtonerci’, kitara in tamburin. V
večernih urah smo bili najbolj težavni v sobi 4. Vsak dan smo imeli zabavo, le po 17 km pohodu do gradu Kostel in nazaj, po zasneženi pokrajini, smo se v deželo sanj odpravili takoj, ko smo legli v postelje. Ogledali smo si grad Kostel, Kostelsko pokrajino, kamnoloma, slap Nežica, na katerega je vezana tragična legenda o pastirici Nežici. Zadnji dan smo imeli Lisjakove igre. Naša skupina se je izgubila ob Kolpi, ker nas je zmedel azimut. Na cilj smo prišli 4. Vfendar smo v skupnem seštevku dobili 3. mesto. Teden seje zaključil, odšli smo domov, Fari pa obljubili, če se bomo vračali z morja, se bomo oglasili pri njih, kajti Crikvenica je 30 min vožnje z avtomobilom oddaljena od Fare.
Domen ŠTRITOF, 7.a
SEDMOSOLCI TUDI V »AJDI«
»Res smo se imeli dobro in ni bilo dolgčas. Zelje so se mi uresničile in doživela sem tudi kaj takega, česar nisem pričakovala,« je zapisala sedmošolka Alenka iz 7.b, ko so se učenci sedmih razredov OS Šmartno vrnili iz bivanja v CŠOD.
Kar nekaj let učenci sedmih razredov že odhajajo v centre za šolske in obšolske dejavnosti. Domov se vračajo bolj ali manj zadovoljni, spoznavajo Slovenijo in se učijo stvari, ki jih bodo potrebovali v življenju.
Za letošnje bivanje od 14. — 18. januarja, se je prijavilo 69 učencev treh sedmih razredov, ki so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla v dom »Fara» v Belo Krajino, druga pa v »Ajdo«, Libeliče - na Koroško. Sama sem odšla s številčnejšo skupino na
Koroško.Učenci so se dobro počutili, bili so zdravi, vsak dan so se naučili kaj novega: imeli so tečaj plezanja na umetni steni, streljali so z lokom, kurili ogenj, iskali zavetja v naravi, ogledali so si vas Libeliče, kostnico, gozdno učno pot, imeli tek na smučeh, sankanje. Ob večerih so si ogledali diapozitive o bližnji okolici Libelič, pripravili kviz, imeli tekmovanje za »naj« frizuro, zadnji večer so uživali v plesu. Vsak večer so pisali dnevnik, kjer so strnili dogodke celega dne. Noči so bile prekratke, saj so si imeli toliko povedati. V prostem času kljub mrazu igrali družabne igre, nogomet, namizni tenis in zabavali drug drugega.
Spoznali smo precej oddaljen del naše domovine, največ pa je vredno to, da so se utrdile prijateljske vezi med nami in si bomo še dolgo časa delili prijetne spomine.
Katarina KRAGELJ
Vsako leto se učenci in njihovi učiteljici bolj ali manj enotno zamaskiramo in sprehodimopo vasi ter zapojemo in zaplešemo. Ker smo ustvarjalni in polni domišljije, sami izdelamo marsikatero masko in drobne dodatke za maškaro, skušamo pa se tudi vživeti v lik, ki ga želimo predstaviti.
Maska Poljkocopra in pesem Pustne Copre sta se pri nas rodili že pred osmimi leti; letos pa smo se odločili, da ju obudimo in pripeljemo celo na litijski karneval. Seveda ne bi šlo brez pomoči staršev. V šolski likovni delavnici so pomagali vsak svojemu otroku izdelati coprniški nos in lasuljo, doma so za svoje male coprnice izdelali brezove mede in pobrskali med oblačili. V šoli pa smo seveda nekaj truda vložili še v petje in ples.
Poljkocopre želimo vsem obilen pridelek in veliko zdravja v hiši!
Alenka KRALJ
Obiščite podružnično šolo Štanpurskt Poljane na spletnem naslovu: htw.ll wtvw2.ames.si/~osljsm3s/ predstavitevjolelindex.html
Knjiga, ki je bila razprodana, bo doživela ponatis
»150 LET ŽELEZNICE« V PONATIS !
Ena redkih knjig, ki je bila takoj razprodana, je »150 let železnice,« avtorja Martina Brileja iz Litije. Izšla je ob 150 letnici prihoda prvega vlaka v Litijo jeseni 1999. leta. Ponatis v bistvu predstavlja tudi dopolnjeno izdajo, v njej bo nekaj dodatkov iz novejše zgodovine železnice. Sicer pa bo knjiga posvečena 50. letnici razglasitve Litije za mesto, kar se je zgodilo 12. aprila 1952. Založnik Tiskarna ACO Litija, bo vsem naročnikom, ki so knjigo naročili že pri prvi najavi ponatisa, poslal po pošti. Vse druge oočane in občanke pa obvešča, da jo naročijo v Tiskarni ACO, Cesta Dušana Kvedra 39 s priloženo naročilnico.
CENA KNJIGE JE 2.900,- SIT, v prednaročilu pa daje založnik 10 % popusta in bo 2.610,- SIT. V ceni ni vključen 8,5% DDV in poštnina.
150 let želc-mci'
18-19 • 1999 (Ob Celja bo Ljubljane JilHrilH V:l.n
Podjetja prav tako lahko naročijo knjigo v prednaročilu s količinskim popustom, ki bo konkretno dogovorjen z vsakim posameznim naročnikom, glede na število naročenih izvodov.
------------ KNJIGA j E ZELO PRIMERNO DARILO-------------------------------
Knjiga ima 115 pretežno barvnih izvirnih fotografij in risb, ki so skupaj na enem mestu zbrane samo v tej,
N
A
R
O
Č
I
L
N
I
C
A
Ime in priimek:. Naziv podjetja: _ Naslov:_________
Naročam_______izvodov knjige »1 50 let železnice,«
po prednaročniški ceni 2.610,- SIT. Knjigo bom plačal po povzetju.
Knjigo mi pošljite na moj naslov.
Naročilnico pošljite na naslov založnika: Tiskarna ACO. C.D.K. 39 1270 Litija
Kraj___
Datum,
ž'g
(za podjetja)
Podpis:
Novice Gimnazije Litija
Dijaki dejavni tudi izven pouka
Devet dijakov Gimnazije Litija smo se pod budnim očesom mentorja prof. Damjana Štrusa v četrtek, 31.1.2002že drugič udeležili zasedanja mladih v državnem svetu.
Seja je potekala v Ljubljani, kjer smo se srečali na konstruktivnem zboru še z dijaki bežigrajske gimnazije in dijaki agroživilske šole iz Ljubljane. Državni svet si prizadeva omogočiti nam mladim enakovredno sodelovanje pri oblikovanju zakonodajnih iniciativ. Mladi v starosti od 14 do 29 let predstavljamo v Sloveniji kar 20% celome populacije, zato bi morala biti zastopanost mladih interesov temu primerna.
Mladi svetniki smo v okviru pilotskima projekta litijske gimnazije “Mladi v demokraciji”, Id poteka že drugo leto, predstavili svoj projekt, evropsko zasedanje v Insbrucku ter zastavili vprašanje o napovedanemu spraševanju.
- Končno smo naše gimnazijske prvošolčkeuradnosprejeli med dijake. Krst se je zgodil v četrtek, 72. 2002.
Zavestna zaprisega in družabne igre sopotekalepod okriljem četrtih letnikov. Izbrali smo kraljico in kralja prvih letnikov. Odločitev je bila izjemno težka,saj kotčlan komisije, nisem vedel, kdo bi lahko bil najboljši Po končanem uradnem delu jesledilazabavavplesni dvorani litijskegimnazijepod taktirko norih dižejev.
- Mladinski pevski zbor Gimnazije litija je dvakrat močno odmevaL V četrtek je pel na proslavi dijakom pred kulturnim praznikom. Naslednji dan,82.2002 na Prešernov dan, je v dvorani na Stavbah sodeloval na proslavi “Naši dosežki”, na kateri so podeljevali priznanja za leto 2001, za kultumeinšportnedosežke. Pevski zbor je letos podkrepljen s podmladkom prvih letnikov in novo zborovodkinjo prof Barbaro Bola.
Domen J. VRTAČNIK
OS Gradec
Tekmovanje iz znanja prve pomoči
Lani smo se učenci, takrat 7. razreda osemletke in 8. razreda devetletke, pomerilivznanju prve pomoči. Tekmovalo je deset ekip osnovnih šol iz litijske občine. V vsaki ekipi so bili trije učenci. Tekmovanje prve pomoči je v naši občini potekalo drugič, zato še nisem poznala njegovega poteka in priznam, da me je bilo kar malo strah. Najprej je vsak rešil test, nato pa smo se po skupinah pomerili še v kvizu. Nam je seštevek točkprinesel drugo mesto. Tega smo se zelo razveselili, saj smo na tekmovanje prišli brez večjih pričakovanj. Znanje,
p* r
a
Id sem ga dobila na tem tekmovanju, sem potem s pridom uporabila tudi na naravoslovnem dnevu z naslovom ŽIVLJENJE V NARAVI, v praksi, pa ga (na srečo) še nisem potrebovala.
Alja ŠPES
Januarski utrinki OŠ LITIJA, podružnice s prilagojenim programom
V	januarju so se kar oddahnili od napornih decembrskih, obšolskih aktivnosti.
V	sedmem razredu so pričeli s poukom prve pomoči, ki vsebuje veliko praktičnega dela tako, da sega učenci veselijo.Učenci nižje stopnje podružnice, so si ogledali igrico dramskega krožka Papagaj in sinica pod vodstvom mentorice Marjete Laba.V sredo, 23.01.2002 so izvedli zimski športni dan v Podrojah. Večina učencev se je sankala, veliko pa se jih je preizkusilo na smučeh.
Učenci 8.razreda so imeli v petek,25.012002 preizkus ročnih spretnosti. Rezultati preizkusa Zavoda za zaposlovanje RS učencem pomagajopri poklicni odločitvi. Učenci podaljšanega bivanja in oddelka, pod vodstvom Roberta Fariča in Marije Čibej so se pričeli pripravljati na pustni karneval. Mentorji Podružnice s prilagojenim programom, so zbrali kar osem turističnih spominkov in z njimi sodelovali na razpisu Centra za razvoj Litija. Učenci oddelka vzgoje in izobraževanja so šolo opremili s slikami, ki vse mimoidoče lepo pozdravijo.
Marjeta MLAKAR-AGREŽ
Pokljuški tek na smučeh
V soboto, 9.2.2002, smo se v organizaciji Društva Prosti čas Šmartno udeležili Pokljuškega teka na smučeh, Iti je bil že šesti po vrsti. Šmarčani na njem še nismo nikoli manjkali. Nekaj čez tridesetudeležencev je na Pokljuki pozdravilo sonce. Nekateri so peš odšli na Uskovnico in Viševnik, ostali pa smo se s smučmi podali na 2 in 5 km dolgi progi.
Zmagovalci smo bili vsi - vsak je na cilju prejel spominsko medaljo in malico. Za številčno udeležbo smo prejeli par tekaških smuči in čevljev. Ob slovesu smo si obljubili, da se drugo leto spet podamo v pokljuške smučine.
Katarina KRAGELJ
ust
Na OS Litija so se letos z vso resnostjo pripravili na norčavi pustni čas. Da so se lotili tako obsežnega projekta, ima največ zaslug učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja, Andreja Žbogar-Perakis, ki je diplomirana etnologinja in zgodovinarka.
Osnovna sola Litija
Pust širokih
Košarka
Veteranke na turnirju
V nedeljo, 20.01.2002 se je v novi športni dvorani Gimnazije Litija odvijal finalni turnir pokalnega tekmovanja v ženski košarki za leto 2001 med ekipama ŽKK Lek Ježica iz Ljubljane in ŽKK Merkur iz Celja.
Svea Lesna trenutno vodilna ekipa
-	-X
V januarju se je pričel drugi del prvenstva v prvi slovenski malonogometni ligi. Po jesenskem delu je aktualni državni prvak Svea Lesna Litija zasedal drugo mesto, po petih krogih nadaljevanja pa je s točko prednosti litijska ekipa na prvem mestu.
X_______________________________________J
Notranjost šole je bila v znamenju klovnov, saj so se smejali iz vseh kotov, sten in stropov.
Najprej so se otroci predstavili na karnevalu 10. februarja. Karnevalsko skupino so sestavili iz oddelkov podaljšanega bivanja s pomočjo staršev, ki šobili pripravljeni sodelovati in pomagati sešiti obleko za otroka. Oblekli so se v arabska oblačila, se naučili kratkega programa, s katerim so se dotaknili muslimanske drugačnosti. S skupinsko masko Arabci so se spomnili začetka te svetovne civilizacije, učencem so želeli približati drugačnost in jih navajati na strpnost do drugače mislečih.
Na pustni torek so učenci od 1.—5. razreda imeli kulturni dan in se nato dopoldne v povorki pokazali meščanom. Učenci ostali treh razredov pa so se po 10. uri zabavali na maške-radi s plesom v športni dvorani, kjer so trem najbolj domiselnim razredom podelili nagrade in diplome. Te pa so dobili tudi učitelji, saj se je že nekaj časa šušljalo, da se bodo namaskirali v velikem številu na izbrano temo -učitelj iz starih časov.
Pust, Korant, Kurent, Pašnik so
slovenska imena za isto osebo, za poosebljeni karnevalski čas, za Njegovo Veličanstvo Karneval. Slovenija je glede šemskih tipov Evropa v malem. Pust kot izmišljena oseba obstaja ves pustni čas. Običajno pa so lutko iz slame izdelali, ko se je pustni čas končal, na pepelnično sredo. Norčavi čas se ta dan obme v resni 40-dnevni post Običajno so lutko izdelali ponoči ali zjutraj, da so s Pustovim pogrebom postavili norčijam piko. Z obsojenim Pustom, ki je kriv za vse, se odvije še zadnji sprevod.
Tako so se učenci z učiteljico Andrejo odločili pri interesni dejavnosti Likovno ustvarjanje izdelati preprosto lutko, ki je posedala naokrog in učenci so bili seznanjeni z njenim pomenom. Njihov Pust/Korant je bil kriv za vse, kar se je zgodilo v tem letu. Skupaj z učiteljicami so lahko napisali listke s krivdami in jih obesili na lutko. Na pepelnično sredo so izvedli šoli prijazen pokop in tako sklenili pustno praznovanje.
AŽBOGAR-PERAKISinM.DIMEC
Pred tekmo sta zaradi odpovedi veterank Zagreba, Ljubljane in Kopra med seboj odigrali ekipi mlajših in starejših veterank Litije. Mlajše so z dopadljivo igro premagale svoje starejše kolegice z rezultatom 45:24. Pred pričetkom finalne tekme je župan g. Mirko Kaplja ekipi SLO 45 4-, za katero je nastopilo 6 igralk Litije, podelil litijske srebrnike s posvetilom. Omenjena ekipa je na 6. svetovnem veteranskem prvenstvu v maksi košarki dosegla velik uspeh z osvojitvijo srebrne medalje.
Igralke ekipe SLO 45 4- s trenerjem Bernom Ibišijem in doktorjem Le-bingerjem se g. županu iskreno zahvaljujemo za izrečene pohvale in podarjene srebrnike s posvetilom. Takšnega priznanja nismo priča-
kovale, zato smo ga še toliko bolj vesele in nam veliko pomeni, saj je g. Kaplja ponovno dokazal, da ceni tudi uspehe, ki so doseženi v nekoliko manj mladih letih.
Za dosego navedenega uspeha pa imajo poleg ekipe, ki je vložila ogromno truda v samo tekmovanje in organizacijo, velike zasluge vsi sponzorji in donatorji, ki so nam priskočili na pomoč tako s finančnimi kot materialnimi sredstvi, skratka vsi, ki so nam na kakršen koli način pomagali in nas na tekmah tudi bodrili. Vsem iskrena hvala.
Julija meseca se bo v Atenah odvijalo evropsko veteransko prvenstvo in naša želja je, da se ga v kategoriji 45 4- tudi udeležimo. Upamo, da se nam bo želja uresničila.
Veteranke Litije
V petih krogih nadaljevanja so Litijani zabeležili pet zmag, od tega zelo pomembno proti takrat vodilni ekipi tolminskega Puntarja. Vmes so konec januarja osvojili še mednarodni malonogometni turnir v češki Ostravi, kjer so na povabilo tamkajšnjega kluba sodelovali prvaki petih držav. Litijska ekipa je v finalu ugnala prvaka Slovaške Program Bubniča z 4:2. Najboljši strelec turnirja pa je bil igralec Svee Tomi Horvat.
Mesec februar in marec sta meseca težkih tekem in nekaterih odločitev, ki bodo vplivale na nadaljevanje sezone tja do aprila. Štiri težka prvenstvena srečanja po vrsti Bobovec, Beton Lucija, Zagorje in Sevnica ter že odigrano pokalno srečanje proti zagorski ekipi, bodo namreč merilo za
nadaljevanje oziroma zaključek prvenstva. Ne smemo namreč pozabiti, da prve štiri ekipe po rednem delu v končnici prvenstva, kjer se bodo pomerile vsaka z vsako doma in v gosteh, odnesejo vse točke osvojene ob zaključku 18 krogov. Torej je sedaj pomembna vsaka tekma, vsaka osvojena ali izgubljena točka. Vaš obisk in športno navijanje pa bosta vedno dobrodošla.
V reprezentanci Slovenije igra trenutno kar pet igralcev Svee Lesna Litija: Perendija, Horvat, Ibrišimovič in Simič ter zimska pridobitev Svee Bžafič, ki je nedolgo tega že igral v litijskem dresu. V zimskem prestopnem roku sta klub zapustila Bobovi-čnik in Rozman.
Stane KOKALJ
Evropsko leto jezikov
Na natečaj Evropsko leto jezikov je poslalo prispevke 78 šol in med njimi tudi OS Litija. Učenci so pod vodstvom mentoric Marjane Berložnik, Jane Štojs in Marije Bregar - Hostnik raziskovali svoj jezik in ustvarjali v materinem in tujem jeziku ter se pri tem izredno izkazali, saj so dosegli drugo mesto. V angleškem jeziku so nastali spisi in plakati na razpisano temo, prav tako so učenci ustvarili plakate pri likovnem krožku. Pri
TEKME/PRIREDITVE ŠP.KLUBOV IN DRUŠTEV OBČINE LITIJA V MARCU 2002
		MALI NOGOMET	KEGUANJE	ROKOMET
dan	datum	člani	člani	člani
pel.	1.3.2002	GIP Beton MTO: Svea Lesna Litija		
sob	2.3.2002		15.00Litiia L: PROSOL Ljubljana	čl.Šmartno: Kroq Bakovci
1ed	3.3.2002		lO.OOUtila II.: SoStanl	
»b	9.3.2002		Slovenske Konjice:Utija 1.	čl.Šmartno:CIMOS Koper
»b	9.3.2002		Klemaks: Litija 11	
pet.	15.3.2002	20.15 Svea Lesna Litija: Sevnica		
iOb.	16.3.2002		EI.Dravoprad: Litija 1.	9. Gorišnica: Šmartno
sob.	16.3.2002		Rudnik Hrastnik: Litija II.	
pet.	22.3.2002	KONČNICA		
sob.	23.3.2002		15.00Llti|a I.Lofl Stelnel	čl. Šmartno: Sežana
ied.	24.3.2002		10.00 Litija II: Sl. Gradec	
Zveza športnih društev občine Litija
PLANINSKI KOTIČEK
slovenščini so po Linhartovi predlogi posodobili v slengu Županovo Micko in dramatizacijo posneli na videokaseto.
Komisija poudarja, da je imela zahtevno delo, ko je morala ovrednotiti plakate, ustvarjalne in raziskovane naloge, videoposnetke in ko je poslušala avdiokasete.
Šah
Trije učenci, Jure Plaskan, Bejan Petrovski (iz matične šole) in Anže Kos (iz Podružnične šole Polšnik), se bodo od 8.-10. februarja v Mariboru merili na posamičnem državnem prvenstvu v pospešenem šahu za fante in dekleta do 10, 12 in 14 let. Mlade šahiste bodo spremljali starši in njihov mentor, mojster FIBE, Srečko Kolar.
Košarka
Starejši učenci—košarkarji so se merili v Podbočju in bili uspešni, saj so se uvrstili v polfinalno tekmovanje.
Milena BIMEC
ALBIN JESENŠEK - Osemdesetletnik
V	začetku tega meseca je v krogu družine, planinskih, lovskih in borčevskih prijateljev svoj 80. rojstni dan praznoval Albin Jesenšek z Jelše. Tudi ta častitljivi jubilej je sprejel tako, kot vse v življenju - z veliko mero optimizma in dobre volje.
Bine se se je rodil 1.2.1922 na Jelši. Odraščal je v skromnih razmerah, kljub temu pa ima na otroštvo lepe spomine.
V	obrtni šoli v Šmartnem se je 1941. leta izučil za kovača.
Druga svetovna vojna je mirno življenje korenito spremenila. Tudi Albin se je pridružil tistim, ki so zbirali in skrivali orožje ter ga nato pošiljali partizanom. Njegova dejavnost ni mogla ostati skrita mreži ovaduhov, ki jo je razpredel Gestapo in avgusta 1942 ga je aretirala nemška policija. Po dveh mesecih litijskega zapora so ga poslali v zloglasne Begunje. Tam je bil že določen za ustrelitev v skupini talcev, v zadnjem trenutku pa so ga na posredovanje blejskega kovača Kapusa
SEAT
CAR
LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA
01/89 80 440
Commerce
01/89 83 173
AKCIJSKE ČEME M &JE1MK tm
SEAT LEON	SEAT TOLEDO	^
prihranek do	prihranek do
300.000,00 SIT
ali že od 2.476.00,00 SIT
400.000,00 SIT
ali že od 3.146.00,00 Sl

m ZALOGI ŠE OMEJENA KOUČMA V02L
SEAT IBIZA
■ -... 200.000,00 SIT
LETNIK 2001
AKCIJSKE CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG VOZIL 2001 UGODEN KREDIT ALI LEASING IN PRODAJA STARO ZA NOVO
AROSA-IBIZA-CORDOBA-CORDOBA VARIO-LEON-TOLEDO-INCA-ALHAMBRA
izpustili. V njegovi kovačiji je delal do aprila 1945, ko je vstopil v Bohinjsko-Jeseniški odred, uniformo pa je slekel šele dve leti kasneje.
Po demobilizaciji je opravljal delo poverjenika za različne gospodarske zadeve na okraju Ljubljana-okolica. Bil je tudi prvi in edini župan občine Šmartno pri Litiji, po združitvi Litije in Šmartna leta 1955 pa nepoklicni podpredsednik nove občine. Petdeseta leta prejšnjega stoletja so bila gotovo odločilna leta njegovega življenja. Tako je Bine že 50 let lovec, bil je med ustanovnimi člani lovske družine Šmartno in njen prvi predsednik. V letu 1955 je postal tudi član planinskega društva Litija in se nekaj let kasneje prvič povzpel na Triglav. Tega leta se je tudi zaposlil na socialnem zavarovanju v Litiji in potem v sistemu zdravstvenega zavarovanja skozi vse reforme vztrajal do upokojitve. Leta 1957 se je oženil z Andrejčevo Lojzko z Mamolja, s katero jesen življenja sedaj preživlja v domu Tišje v Črnem potoku.
Albin je bil in je še povezan z vsemi najpomembnejšimi aktivnostmi planinskega društva, ki gaje kot predsednik zalo uspešno vodil kar 23 let. Že kot podžupan litijske občine je sodeloval pri pripravi načrtov za gradnjo planinskega doma na Jančah. Tudi kasneje je bila dejavnost doma njegova prva skrb.
Ko je Martin Brilej pred enaindvajsetimi leti dal pobudo za organiziranje spominskih planinskih pohodov na Tišje je skupaj s pokojnim Francem Štrusom določil traso pohoda. Bil je pobudnik planinske označitve poti, ki jo je Levstik opisal v Popotovanju od Litije do Čateža. Kot dober poznavalec terena je sodeloval pri določanju njenega kar najbolj avtentičnega poteka. Tako
Albin Jesenšek častni predsednik	Litija v
krogu svojih najdražjih.
označena pot je bila osnova iz katere se je kasneje razvil najbolj množičen pohod v Sloveniji. Zaslužen je tudi za nastanek planinske sekcije pri Društvo upokojencev Litija pred desetimi leti. Rezultat te pobude je, da se je izletov sekcije doslej udeležilo že več kot 10.000 članov.
Pri tem pa Bine nikoli ni pozabil na tiste starejše člane, ki ne morejo več sodelovati v akcijah društva, so pa v preteklosti prispevali k njegovi rasti. V času, ko je vodil društvo so se pričeli mladinski planinski tabori pod vodstvom Ane Mohar, na katerih se je planinsko izoblikovala generacija, ki sedaj vodi društvo.
Bine je med drugim ustanovil in vodil telovadno društvo Partizan v Šmartnem in Litiji. Bil je predsednik Zveze borcev, SZDL itd. Številne funkcije je prevzemal, ko se je kje kaj zalomilo in so iskali nekoga, ki naj voz potegne naprej.
Sam si je ob osemdesetletnici izbral moto:«Hitel sem skozi življenje in čas!«.
Ko ga je začela nadlegovati sladkorna bolezen se ni vdal, ampak seje odločil, da bo pomagal še drugim, ki imajo podobne težave. Bil je ustanovitelj litijskega društva sladkornih bolnikov in njegov prvi predsednik.
Albina se številni litijski občani spominjajo tudi kot govornika na pogrebih. Ljudi je imel vedno rad, zato je znal najti prave besede tolažbe ob zadnjem slovesu.
V največje veselje sta mu vnuka Tanja in Aljaž. Albin je še vedno nadvse dejavno vpet v delo planinskega društva. Zlasti ga skrbi ali bomo znali dostojno proslaviti bližnjo stoletnico društva. V stoletni zgodovini društva Bine zavzema častno mesto, tudi zato je bil 16.4.2000 na občnem zboru na Jančah imenovan za častnega predsednika društva. Bine, brez skrbi, stoletnica bo minila tako, kot se spodobi. Binetu pa njegovi planinski in drugi prijatelji želimo še obilo zdravih in srečnih let.
Borut VUKOVIČ
Spominski planinski pohod F. Štrusa bo v soboto, 23.2.2002!
Šest let mineva od mnogo prezgodnje smrti znanega litijskega planinca Franca Štrusa, zato se bomo v soboto, 23.2.2002 odpravili na 6. spominski pohod Franca Štrusa. Pohod poteka po stezah, kjer je Franci le dva meseca pred smrtjo vodil svoj zadnji izlet.
Na vseh dosedanjih pohodih smo se na start v Jevnico odpeljali z vlakom, zaradi neugodnega voznega reda vlakov pa se bomo tokrat odpeljali s posebnim avtobusom, ki bo na pot odpeljal ob 7.00 uri (ali pa kakšno minuto kasneje) izpred bivše restavracije Pošte v Litiji.
Start pohoda bo ob 7.30 izpred Mercatorjeve trgovine v Senožetih. Po gozdnih poteh se bomo povzpeli do makadamske ceste med Veliko vasjo in Zagorico, se ustavili pri rojstni hiši Jurija Vege v Zagorici in čez Sv. Trojico prispeli do spomenika na Oklem, kjer bo ob 11. uri komemoracija v spomin na 72 borcev kamniško zasavskega odreda, ki so tu padli 24.2.1944. Sledi še sestop do vasi Bobovlje, Iger bomo lahko potešili žejo in lakoto. Podali se bomo na zadnji del poti do Tabora nad Ihanom. Iz Tabora pa se bo videl tudi cilj našega pohoda: Ihan, kjer bodo organizatorji potrdili dnevnike in podelili priznanja za udeležbo.
Pohod bo v vsakem vremenu.
NATEČAJI Društva prijateljev mladine Litija
DPM Litija v letu 2002 pripravlja aktivnosti za mlade med 15. in 25. letom. Na razpisu Nacionalne agencije programa Mladina, ki ga podpira tudi Evropska komisija, so bili finančno deloma podprte tri akcije: »Pišemo skupaj - Litijanček«, »Z grafiti do lepše podobe in »Ozri se«. S temi akcijami želimo mlade vključiti v inovativno in kreativno dejavnost, kjer neposredno in aktivno sodelujejo, težijo k reševanju lastnih potreb v družbi in k razvoju lokalne skupnosti. Namen akcij je dvig samozavesti, osebnostna rast, spoznavanje neposrednega okolja, povečanje asertivnosti in pridobitev specifičnih znanj. Vsi trije projekti se lotevajo specifičnega problema in temeljijo na bazi druženja mladih in izmenjavi mnenj.
1.	»Pišemo skupaj - Litijanček« je literarna	3. »Ozri se« je likovna delavnica, kjer je glavni
delavnica, ki se bo začela 4. marca in bo trajala tri	namen prikazati naše bivanjsko okolje skozi oči
mesece. Mladi udeleženci bodo spoznali različne	mladih. Delavnica se bo pričela 18. marca,
literarne zvrsti in jih uporabljali v lastnem
ustvarjanju. Na koncu bomo najboljše literarne	Vabimo vse mlade, med 15. in 25. letom, ki radi pišejo
stvaritve zbrali, izdali v priložnostni reviji in jih	poezijo ali prozo, ki radi slikajo, skratka vse, ki bi jih te
predstavili na zaključni recitacijski prireditvi.	delavnice utegnile zanimati, da se nam pridružijo.
2.	»Z grafiti do lepše podobe« je akcija, s pomočjo	Število sodelujočih je omejeno, zato se prijavite takoj,
katere bomo polepšali ti. »črne packe« v Litiji.	Prijavite se lahko tudi v knjižnici. Informacije dobite
Tokrat se bomo lotili prostora pod nadvozom. Z na telefonski številki DPM 898 12 69.
akcijo bomo začeli 11 .marca.	Tim NAGLIČ
RADIOAMATERSKI TEČAJ
Radioklub Litija S59DLR v marcu organizira nov tečaj za radioamaterje - operaterje 3. razreda. Prijavite se lahko prek elektronske pošte na naslov s59dlr@narava-b.si ali po telefonu na številko 040 266-005 (Boris, S56WBY) do konca februarja.
V vodstvu kluba so se odločili, da bodo stekle tudi priprave na letošnjo sezono lova na lisice (ARG), ki je namenjena vsem ne glede na starost in jih radijska tehnika in orientacija v naravi zanimata. Dejavnost posebej priporočajo najmlajšim, saj za to nista potrebna predznanje ali izpit. Vsi zainteresirani naj pridejo v petek, 1. marca 2002 ob 18. uri v športno dvorano v Litiji, kjer bodo dobili vse podrobne informacije. Vse člane vabijo, da se oglasijo v klubu v času uradnih ur vsak petek med 18. in 19. uro v Športni dvorani Litija, preko radijske frekvence pa vsak četrtek ob 20. uri na valovih 145,325 MHz (V26).
EL/UK
ELEKTRD / INSTALACIJE Marjan Firm s.p., Velika Kostrevnica 22,1275 Šmartno pri Litiji
GSM: 041-622-817_____________________e-mail: eluk-firm(?/jsiol.net
► SEKCIJSKA GARAŽNA TER INDUSTRIJSKA VRATA GUTTOMAT _____________________
ODPIRANJE POD STROP STRANSKO ODPIRAJOČA SE VRATA
►	ELEKTROPOGONI Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM
►	AVTOMATIKA ZA DALJINSKO ODPIRANJE VSEH VRST DVORIŠČNIH VRAT
(DRSNA VRATA, DVOKRILNA, ENOKR1LNA)
►	ZAPORNICE, UNIPARKI
►	ELEKTR01NSTALACIJE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, VZDRŽEVANJE)
Prihodnost je AVTOMATSKO ODPRTA!
		AVTOC6NT6R UTUfl avtooptiko [S avtomehanika	c
Tel.: 8981060 pnevmatik center
Center za razvoj Litija v sodelovanju z GIZ Podjetnost in
Zavodom za razvoj družinskega in ženskega podjetništva »META«
vabi na delavnico
»KAKO KORISTNO UPORABITI INFORMACIJE V SVOJEM POSLOVNEM OKOLJU«
Delavnica bo potekala 13. marca 2002. od 16. do 19. ure v sejni sobi Predilnice Litija. Kidričeva 1. Litiia. Slišali boste kako koristno informacijo najti, in jo učinkovito uporabiti. Izvedeli boste več o našem poslovnem okolju, kaj ponuja e-uprava, kako povečati konkurenčnost s pomočjo informacijske tehnologije, in še kaj. Udeležba je brezplačna, za vse dodatne informacije in prijave pokličite Center za razvoj Litija tel: 01/8990-298.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo avtomehanika z izkušnjami. ---------------------------------------- AVTOCENTER Kolesa.
Koronarni klub L jubljana
ustanavlja v Litiji novo skupino, ki je namenjena vsem, ki so preboleli srčni infarkt, imajo angino pectoris ali drugo srčno bolezen. V marcu nameravamo začeti z rahabilitacijsko vadbo pod strokovnim vodstvom.
Informativni sestanek za vse zainteresirane bo v petek. 1. marca 2002 ob 18. uri v predavalnici Zdravstvenega doma Litija.
Na sestanku bo zdravnik kardiolog predstavil pomen in način zdravstvene rahabilitacije srčnih bolnikov. Na sestanku boste dobili tudi vsa druga potrebna pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mali oglasi
V	Litiji oddam dvosobno stanovanje v bloku (1. nadstropje) tudi za daljše obdobje - CK, telefon, kabelska TV. Tel.: 031 786 300
V	najem oddam srednje veliko kmetijo, na območju Šmartna, z vsemi potrebnimi objekti in mehanizacijo. Kmetija je sodobna in lepo vzdrževana! Za dodatne informacije pokličite na
GSM: (041) 204-867.
Delavnice za člane društva Sožitje
Društvo Sožitje Litija organizira za svoje člane delavnice. Pričele so se v torek, 22.01.2002 s peko slaščic. Spekli so Rozamundine kroglice. Domov so nesli piškote za pokušino in recept V torek, 05.02.2002 pa je športna delavnica potekala v terapevtski sobi, na žogah, sobnem kolesu in orbitreku. Programe delavnic izvajajo pedagoški delavci Podmžnice s prilagojenim programom.
Vabimo člane društva, da se udeležijo delavnic, ki bodo potekale do aprila. Marjeta MLAKAR-AGREŽ, Barbara KLANŠEK
DAN	URA	KRAJ	VSEBINA	IZVAJALEC
TOREK 26.2.2002	13.30- 15.00	OŠ Litija (VHOD-prva učilnica desno)	X IZDELAVA VOŠČILNIC OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU	Marjeta Mlakar- Barbara Klanšek
TOREK 12.3.2002	13.30- 15.00	OŠ Litija (VHOD-prva učilnica desno)	X KUHANJE	Maijeta Mlakar- Barbara Klanšek
TOREK 19.3.2002	13.30- 15.00	OS Litija (VHOD-prva učilnica desno)	X NIZANJE OGRLIC	Maijeta Mlakar- Barbara Klanšek
TOREK 26.3.2002	13.30- 15.00	OS Litija (VHOD-prva učilnica desno)	X SAJENJE SOBNIH RASTLIN POSLIKAVA OKRASNIH LONČKOV	Marjeta Mlakar- Barbara Klanšek
TOREK 9.4.2002	13.30- 15.00	OŠ Litija (VHOD-prva učilnica desno)	X FOTOGRAFIRANJE NARAVE OGLED VIDEOFILMA	Maijeta Mlakar- Barbara Klanšek
TOREK 16.4.2002	od 13.30	OŠ Litija (VHOD-prva učilnica desno)	X ZAKLJUČEK PROGRAMA-PLAVANJE V NOTRANJEM BAZENU NA IZLAKAH	Maijeta Mlakar- Barbara Klanšek
V torek, 26.02.2002, ob 18. uri ste vabljeni na potopisno predavanje o Japonski. Predaval bo domačin, Šmarčan, Dušan Radelj. Vstop prost.
Novo Pravljično srečanje v naročju babice in dedka z Darinko Kobal bo v torek,
5.03.2002	ob 17.30. Otroke in njihove stare starše pravljičarka pričakuje v litijski knjižnici.
12.3.2002	v Knjižnici Litija predstavljamo ustvarjalnost starejših.
avTOUSLUga	
avtodeli	Toni Soklič s.p.
rabljena vozila	Pungrt 28 1275 Šmartno pri Litiji
	Tel.: 01/898-77-12 (trgovina)
	aSj*	Vintarjevec 23a
	Tei: 01/898 73 93 (doma)
Kulturno umetniško društvo Jevnica
v sodelovanju z
Društvom gojiteljev malih živali Ljubljana Moste-Polje
prireja RAZSTAVO PASEMSKIH MALIH ŽIVAH, ki bo dne
23. in 24. februarja 2002. v Zadružnem domu v Tevnici.
Na ogled bo več pasem kuncev, golobov, okrasne perutnine, južnoameriška činčila idr. Razstavljene bodo tudi živali ki so osvojile naslove državnih in društvenih prvakov v minulem letu.
Ogled bo možen: SOBOTA 23. feb NEDELJA 24. feb
KUD Jevnica
VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC LITIJA
Vpis v enote vrtca VVZ Litija za šolsko leto 2002/03
•	JASLI MEDVEDEK (Litija)
4., 5. marec
• VRTEC MEDVEDEK (Graška Dobrava)
11.,	12. marec
• VRTEC NAJDIHOJCA (Litija - Rozmanov trg)
18.,	19. marec
•	VRTEC CICIBAN (Šmartno)
predšolski oddelki - jasli
25.,	26. marec
•	VRTEC JURČEK (Jevnica)
2.	april
• VRTEC SONČEK (Vače)
3.	april
•	VRTEC KEKEC (Sava)
8.	april
• VRTEC KRESNIČKA (Kresnice)
9.	april
•	VRTEC TAČEK (Hotič)
10.	april
Za vse ZAMUDNIKE v vseh vrtcih bo vpis od 15. do 17. aprila v vrtcu Medvedek v Litiji od 10. do 15. ure.
Vpis poteka:
-	PONEDELJEK od 10. do 14. ure
-	TOREK, SREDA od 10. do 16. ure
Dodatne informacije: VVZ LITIJA, Bevkova 1, Litija
Tel.: 8981-378, 8981-027
Končar Franc, prof.
V SPOMIN
11. februarja je minilo pet let odkar nas je zapustil mož in oče
JOŽE LAVRIČ
iz Litije
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečke.
Žena Marija in hčerke.
Vedno ti skrbel si rad za cvetje,
zdaj obljubljamo ti,
da na grobu svojem
vedno ob sebi imel boš lepo to imetje.
Žalujoči: Vsi njegovi
»Bog ve k ' tera mi ravnina grob dajala bo enkrat.«
»Ojpreljuba vas domača vse je tamkaj prelepo, misel se nazaj mi vrača, kadar v srcu je težko.«
ZAHVALA
ob smrti očeta, brata in strica
STANETA RESNIKA
4.5.1933-30.1.2002
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Heleni za ganljive poslovilne besede in moškemu pevskemu zboru iz Gabrovke.
Vsi njegovi

Ostala je praznina, v srcu bolečina.
Ostale so sledi povsod, od dobrote tvojih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
VINCENCIJA STRMLJANA
iz Prvomajske 2, Litija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Posebna hvala g. dr. Benedičiču za neizmerno skrb v času njegove bolezni, g. župniku za lepo opravljen obred, ge. Joži Čarman in ge. Ladi Zupančič ter ge. Miri Mahkovec za vso pomoč, prav tako lepa hvala socialnim delavcem in negovalkam iž Litije, pogrebcem in trobentaču. Vsem še enkrat najlepša hvala.


Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala tudi pevcem iz Polšnika in g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in dedek
ANTON DRAŽUMERIČ
.Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Čebelarskemu društvu Litija in njenemu predsedniku gospodu Franciju Grošlju za poslovilni govor, praporščakom, mešanemu pevskemu zboru upokojencev Litija, Društvu upokojencev Litija, Zvezi združenj borcev Litija in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi
V SPOMIN
17. februarja 2002 je minilo leto žalosti od kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat
JURE SLUGA
1950-2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi



Internet v Litiji
TSC
LABA
V januarju 2002 so rezultati uporabe interneta v Sloveniji pokazali, da je vsakodnevnih uporabnikov svetovnega spleta že kar
284.000,	tedenskih 396.000, mesečnih pa kar
482.000.	Te številke dokazujejo, da internet ni nekaj le za zabavo in občasno uporabo, temveč postaja del našega vsakdana.
V Litiji je uporabnikov interneta gotovo že precej. In tudi precej je takih, ki bi si želeli hitrejših povezav četudi bi morali primakniti kakšen tolar več. Trenutno sta v Litiji najbolj »razvita« analogni dostop (običajni modemi hitrosti do 56 kbps) in ISDN dostop (ISDN vmesniki hitrosti do 2 x 64 kbps). Prvi dostop omogoča tisti najnujnejši stik z internetom, za kaj več je res prepočasen. ISDN je že boljši, vendar je zadovoljiv le v primeru povezave po obeh kanalih (številkah), kar pomeni DVOJNO ceno interneta. Drugje po Sloveniji (tujino raje izvzemimo) že nekaj let uporabljajo tudi kabelski dostop do interneta, ki omogoča bistveno hitrejši dostop in neprekinjeno povezavo. To pomeni, da npr. elektronsko pošto prejmete takoj, ko je za vas pripravljena na strežniku internetnega ponudnika, ne pa šele takrat, ko se
Tehnično Servisni Gen ter
=mLNiu
sami priključite na internet in preverite, če je kaj pošte. To je le ena od prednosti, med drugimi je še cena. Predpogoj za kabelski internet je, da imate priključek za kabelsko TV, seveda mora imeti operater slednje urejeno še internet ponudbo. V Litiji je interesentov za tak dostop najbrž premalo, da bi se ponujanje takšnega interneta komu sploh splačalo. Strošek uporabnika je namreč tudi nakup kabelskega modema in mrežne kartice, kar nanese preko 50.000 tolarjev.
Bolj zanimiva bi bila ponudba ADSL, ki jo Telekom Slovenije s takim navdušenjem reklamira. Gre za povezavo s hitrostjo 512 kbps v smeri proti uporabniku in 128 kbps od uporabnika. Sama tehnologija dopušča tudi višje hitrosti, vendar ima Telekom najbrž premajhno prepustnost glavnih vodov, da bi še malce odprl »pipico«. No, pa nič ne de, tudi ta hitrost bi se marsikomu več kot dopadla, ČE BI ADSL V LITIJI SPLOH LAHKO DOBIL! Tega namreč še nekaj časa ne bo (spomnite se na ISDN). Na Telekomu vsak daje drugačne informacije v zvezi z roki, definitivno pa se jim zdi Litija precej nepomembna.
Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme.
Auihorlied reielkr
Boštjan LABA
na CiklAMA LirijA


egljivi na GSM: 041 631-509 mm* 031 215-734
izdelava IN DOSTAVA:	rESTRA IZDIRA SOpliOV IN loNČNic
-	šopkov	;
-	žalnih aranžmajev
-	vencev
'v
12

Tudi ob dNEVU ŽENA . « «
IN MATERiNsicEM dNEVU
Valvasorjev trg 17, Litija, tel.: 01/898-46-20
Litijski
Izgubljena
kino
priložnost?
Litijski kino v prostorih Kulturnega centra na Stavbah deluje že kar nekaj let V zadnjem času ga aktivno vodita lastnika Videoteke Litija z Valvasorjevega trga 17 Gordana in Franci Petak. Vsak konec tedna Kino Litija svojim obiskovalcem ponudi dva različna filma, enega za mladež in drugega za starejšo publiko. “Približno mesec dni traja, da film, ki se vrti v Koloseju pride na naša platna,” pravi Gordana Petak. “Glede na trenutne razmere v Ljubljanskih kinematografih, kjer ostale kinodvorane prav tako čakajo en mesec, da film pride iz Koloseja na njihov program, je to izredno hitro. Prej smo na filme čakali tudi do tri mesece, zdaj pa na primer že lahko vrtimo uspešnico Harry Potter, ki se hkrati vrti tudi v Koloseju.”
Obisk Kina Litija se je v zadnjem letu kljub odprtju ljubljanskega centra za kino užitkarje povečal. “To pa zato, ker tudi naš kino nudi obilo užitkov ob gledanju filma,” pravi Gordana Petak. ‘V dvorani je mir in sedeži so izredno udobni. Obiskovalci lahko enako kot v večj ih kinih kupijo kokice in pij ačo, filme pa skušamo izbrati tako, da zadostimo vsem okusom.” Koneckoncev pa je včasih odločilna tudi cena. V Kinu Litija stane ogled filma le 500 slovenskih tolarjev, kar je skorajda polovico ceneje kot v Koloseju. Je digitalni zvok res vreden tega denarja?
Litijski filmofili sicer najbolj napolnijo dvorano, kadar so na sporedu komedije, kljub temu pa so na rednem programu kina tudi zahtevnejše drame, romantično ljubezenski filmi in akcijske uspešnice. V marcu na primer prihajajo na platna Kina Litija uspešnice kot so: Gospodar prstanov, Vanilla Sky, Snif, Taxi2, Divja dirka, Dan za trening, Ubijte Carterja, v aprilu pa Full Gas 2. V Kinu Litija spored sooblikujejo tudi gledalci. “Na posebno željo bomo marca še enkrat predvajali
uspešnico Nikogaršnja zemlja, vedno pa lahko naši obiskovalci svoje želje sporočijo v Videoteki Litija. Želela bi si, da bi svoje želje, pripombe in predloge sporočali pogosteje, saj bi jim lahko ustregli, tudi, če bi na primer izrazili željo po obratovanju kina med tednom. Če se namreč izkaže, da bi obiskovalcem obisk kina ob delavnikih bolj ustrezal, bomo vrata kina odprli tudi med tednom,” pravijo pri Kinu Litija. O kino sporedu obiskovalce obveščajo plakati, ki so izobešeni po vsej Litiji, program pa si lahko ogledate tudi na spletu na naslovu: http://'www.litija.net/slo/kultura/kino J/ kjno.htm.
Vstopnice za kinodvorano na Stavbah so po novem oštevilčene, kar pomeni, da bodo vsak teden izvedli nagradno žrebanje in podelili praktične nagrade. To pa ne bodo le brezplačne vstopnice, ampak pri Kinu Litija obljubljajo tudi druge nagrade. Kakšne, pa naj ostane še presenečenje...
Kino Litija torej še kako deluje, čeprav mnogi pozabljajo nanj. Zanimivo iniciativo za promocijo lastnega podjetja je lansko leto izvedla Cvetlicama Ciklama, kjer so ob Valentinovem delili brezplačne vstopnice za ogled ljubezenskega filma. Letos na Valentinovo to sicer ni bilo mogoče zaradi zasedenosti dvorane, so pa v Videoteki Litija pripravili nekaj brezplačnih vstopnic za ogled filma ob koncu tedna po Valentinovem četrtku. ‘To je lahko zanimiva ideja za populariziranje kinodvorane na Stavbah, na žalost pa se še institucije, kot so vrtci in šole, premalo zavedaj o možnosti, kijih ponuja naš kino,” je še dodala Gordana Petak v upanju, da bo lahko ob naslednji objavi v našem in vašem Občanu obiskovalcem Kina Litija ponudila privlačne novosti in izboljšave.
ALENKA KOTNIK
Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK39,1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43.
Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija.
V__________________________________I_________________S__________________________________/
zaVfeazvedRilo
fl \		^ J				5. ČRKA ABECEDE	GENERAL. SEKTRETAR ZDRUŽ. NAR KOFI	IME OPERNE PEVKE (RADOVAN)	SIMBOL VLADARSKE ČASTI	PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI	HRVAŠKA FILMSKA IN TV IGRALKA	SPLAVAR- SKA KLJUKA
						►						
						KDOR SE UKVARJA Z NOE-TIKO						
						STRUPEN KEMIJSKI ELEMENT (AS)						SLOVENSKA TOVARNA ELEKTRO APARATOV
						NAJDALJŠA REKA NA SVETU				ANTON INGOLIČ DELAVKA NA TOŽILSTVU		
(j						OTOK V KVAR-NERJU	BELEŽKA PREROČIŠČE V GRŠKI MITOLOGIJI					
KEMIJSKI ZNAK ZA KISIK		SEVERNO AFRIŠKA TRNATA RASTLINA	SLADKORNI IZDELEK IZ MANDLJEV	HINKO BRATUŽ	KUBANSKI POLITIK				RIMSKO PODZEMLJE			
					JAPONSKI ADMIRAL				BIKOBOR-SKI VZKLIK			
PUŠČA- VNIK, EREMIT								IZDELO- VALEC OŽE, VRVI				
TEMINA, MRAK								HRVAŠKA KRAŠKA POKRAJINA HOMERJEV EP				
KEMIJSKI ELEMENT 00						NEMŠKA LUKA ITALIJANSKI VELETOK					ZASAVSKA GLASBENA SKUPINA	FRANCOSKA REKA RONA (ORIGINAL)
DOMAČE OKRAJŠ. ŽENSKO IME				NEMŠKI AVTO RIMSKI CESAR (ANTONU)					PROSTOR ZA PEVCE V CERKVI DEL ŠILINGA			
SRBSKI REŽISER (JOVAN)					NOSILEC OLIGARHI E TUJE Ž. IME							
TOLOVAJ, NASILNI KRADLJI- VEC						VRTINEC TINE ROZMAN				UUDSKI ODBOR MARKO OMAN		
IZOLACIJSKI MATERIAL							POVEST JOSIPA JURČIČA					
SLOVENSKI DRAMATIK (IVAN)							INDIJSKI KRALJ					
Težje besede: AČIM, AŠOKA, RMONA, TOJO	Sestavil Jože Vizlar
Rešeno nagradno križanko Nagrade prispeva: Tiskama ACO, Litija
pošljite do 10.03.2002 na naslov:	'
Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli knjigo BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE
avtorja Joška Bajta,
me in priimek:
Ulica:
IZŽREBANCI JANUARSKE NAGRADNE KRIŽANKE:
1. Herman KOTAR, Dole
AVTO - ŠOLA
Sl ° CAR svetič
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
• POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE e MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom
PONED., 4.3.2002 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE
od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2
	na telefon 01/8983-140• GSM: 041-683-945	
		
2.	Stanka PEČARIČ, Vače
3.	Vera TARADI, Litija
Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa.
an
CENIK
OGLASNEGA
PROSTORA
1 cm
= 110 SIT+ 20% DDV prva stran
= 220 SIT + 20% DDV ZAHVALA
= 9.000 SIT+ 20% DDV
Informacije na tel.: 01/8983-843
Center za razvoj Litija
in
Območna obrtna zbornica Litija
vabita
na začetni seminar računalništva
WORD-a in EXCEL-a
Seminar se bo pričel v SREDO 13. MARCA 2002. ob 18.00 uri, v prostorih Gimnazije Litija. Organiziran bo dvakrat tedensko (ponedeljek in sreda), po 4 šolske ure. Seminar obsega 20 ur in je brezplačen za nosilce dejavnosti. Število mest je omejeno, zato se čimprej prijavite na Center za razvoj Liti ja tel: 01/8990-298.
itiTERnim
EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM
PVC okna in vrata UGODNI KREDITI_________
www.interalta.si
Okna dnteralta omogočajo višjo kulturo bivanja.
Tel.: 01 /511 -16-24,Fax:01 /511-15-43, GSM: 041/770-298