Poštnina plačana v gotovini gmm m m Slovenski Cena Din 1*- Stev. 11 V Ljubljani, sreda 15. januarja 1941 Leto V Romunski voditelj poklican v Nemčijo Po zanesljivih poročilih iz Belgrada, se bo general Antonescu danes sešel z nem k m zunan im ministrom Ribbentropom zaradi ureditve razn h romunskih notranjih vprašani l Bclgrad. 15. januarja, m Na dobro obveščenih mestih zatrjujejo, da bo danes prispel v Salzburg voditelj Romunije, general Antonesco ter da bo obiskal nemškega zunanjega ministra 'on Ribbentropa v njegovem gradiču Fuschl. 0 prihodu generaia Antonesca v Nemčijo ni bilo mogoče zvedeti ničesar določnega, ker drže to potovanje v najvefji tajnosti Ljudje, ki so navadno zelo dobro poučeni, mislijo, da bo na tem sestanku^ poglavar Romunije, general Antonescu, z nemškim zunanjim ministrom razpravlja o nekaterih notranjepolitičnih vprašanjih v svoji dr- žavi, o vprašanjih, za katere se Nemčija kot zaščitnik Romunije, zelo zanima. Tudi sodijo, da so na sporedu še druga vprašanja, ki se predvsem nanašajo na ureditev vsega potrebnega za bivanje in oskrbovanje nemških čet v Romuniji. Berlin, 15. januarja. V nemških političnih krogih izjavljajo, da ničesar ne vedo o prihodu voditelja rom. države gen. Antonesca v Berlin, o čemer so poročale tuje agencije. Bukarešta, 15. januarja, o. Romunska vlada je včeraj nenadno izdala ukrep, v katerem razglaša, da je romunsko črnomorsko obrežje nevar- no za plovbo. Ladje, ki hočejo priti v romunske obrežne vode, morajo dobiti posebno dovoljenje romunske vlade, ter prej priglasiti prihod romunskemu pomorskemu poveljstvu. Romunske oblasti ne navajajo nobenih razlogov za ta ukrep. Narekovati ga je mogel samo strah pred morebitnim tujim vdorom z morja. Vprašanje pa je, od kod bi tak vdor lahko prišel, ali od Anglije ali od Sovjetov. Zdi se, da je s tem nenadnim obrambnim ukrepom v zvezi prav tako nenadno potovanje generala Antonesca v Nemčijo. Posveti dr. KuSovca s Cvetkovičem in dr. Mačkom Belgrad, 15. januarja m. Politični razgovori, ki 6e pričeli v začetku tega tedna glede skorajšnje spremembe vlade, se bodo nadaljevali tudi daDes. Predsednik dr. Kriovec je imel dozdaj važne politične posvete s predsednikom muiistrskega sveta in zastopnikom notranjega ministra Dragišo Cvetkovičem ter podpredsednikom vlade dr- Mačkom. Danes bo dr. Kulovec spet obiekal dr. Mačka ter z njim nadaljeval začete politične razgovore. Se e podonavske komsire Bukarešta, 15. januarja. Havas. Na podonavski konferenci, ki bo dno 20. januarja v Bukarešti, bodo sodelovale Romunija, Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija. Bolgarija uradno zavrača govorice o vkorakanju nemške vojske Bolgarski tisk pa se nenadno zavzema za »naravne pravice« Bolgarije do Egejskega morja... Sofija, 15. januarja. Bolgarska tiskovna agencija: Z ozirom na zlobne govorice, ki go se razširile v tujini o vkorakanju nemških čev v Bolgarijo in o diplomatskih korakih s tem v zvezi, je bolgarska časnikarska agencija pooblaščena izjaviti, da nobene tuje čete niso prišle ▼ Bolgarijo in da bolgarska vlada ni storila nobenega koraka pri tujih vladah, ker ni nobenega razloga za takšne korake. Sofija, 15. januarja, m. »Slovo« prinaša pod naslovom »Prodiranje proti jugu< uvodnik, v katerem poudarja med drugim, da že sam pogled na zemljevid dokazuje, da večji del bolgarskega ozemlja južno od balkanskih gora naravno teži proti Egejskemu morju. Lahko se reče, da je Bol- Turčija - edina ovira načrtom za prehod čez Balkan Zan.m.ve razlage angleško-turških vojaških posvetov v Ankari Tak odgovor je pa kaj malo verjeten. O tem priča Ankara, 15. januarja. Stefani. Pomočnik načelnika generalnega štaba general Asim Gunduz je snoči priredil večerjo na čast angleškim poveljnikom, ki so sedaj v Ankari. Ankara, 15. januarja. AFI. V zvezi s posvetovanji med angleškim in turškim generalnim štabom, trdi agentija AFI, da ta posvetovanja po važnosti presegajo vsa poprejšnja. Čeprav Bolgarija danes uradno zanikuje, da bi bila privolila v prihod nemških čet, vendar ne bo to zanikanje Nemčije oviralo, da se vgnezdi v tej državi, da bo pripravljena za obsežnejše akcije, brž ko bo letni čas' to omogočal. V Angliji in Turčiji se tega zavedajo. Čeprav ostane neposredni napad na Anglijo glavna naloga nemškega vojskovanja, ima Nemčija dovolj nezaposlenih čet. da izvaja lahko več vojaških operacij hkratu. Trditev, da se Nemčija izogiblje vojne na dveh frontah, bi držala samo, če bi bilo mogoče pričakovati kakega oboroženega sovjetskega odgovora na nemške korake proti Balkanu. vodeni preklic sovjetske agencije, ki ni dosti različen od tistega, ki so ga Sovjeti dali po tem, ko so nemške čete prišle v Romunijo. Tisti preklic je ostal samo pri črki. Edina resna ovira za nemške načrte na Balkanu je Turčija in njena odločenost za obrambo. Vprašanje, ali bodo Nemci turško trdnjavo napadli, ali pa jo skušali obiti, je danes za Turčijo in za Anglijo najvažnejše. Temu vprašanju so tudi veljali posveti v Ankari. garija z obrazom obrnjena proti temu južnemu morju. Zemljepisna povezanost Bolgarije z Egejskim morjem, pravi »Slovo«, ustvarja tudi gospodarsko povezanost. Tisti, ki bodo jutri odločevali o usodi balkanskega polotoka in tisti, ki se jih to neposredno tiče, morajo uvideti to povezanost, da bi zadostili pravici in ustvarili tako pot ta naravno prodiranje naroda, ki zahteva zraka in potrebnega življenjskega prostora, kar pa mu je bilo dozdaj na umeten način preprečeno. Bombe na nemško letalsko oporišče v Cataniji Kairo, 14. januarja. Reuter. Zadnje poročilo vrhovnega poveljstva britanskega letalstva pravi: V noči od 12. na 13. januar so britanska letala bombardirala in znatno poškodovala letališče v 'Cataniji nad Sicilijo, kjer je glavno oporišče nemškega letalstvi, v Italiji. Ugotovljene so bile eksplozije in mnogo požarov. Uničenih je najmanj 9 letal, o katerih domnevajo, da so vrste Junkers' 87. Bombardirana je bila tudi železniška proga na tem področju. Tu?a letala spet nad Švico Bern, 15. januarja. Havas. Švicarski generalni štab je objavil, da je včeraj letelo nekaj tujih letal nad okraji Schaffhausen, Žiirich in Arau. Letala so letela ob vzhodu proti zahodu. Dan je bil znak za alarm, tujih letal pa niso mogli spoznati. Švicarski zvezni svet je včeraj zopet proučeval vprašanje o letanju angleških letal nad Švico. Vlada je poslala nov protest v London. Letalska vojna med Anglijo En Nemčijo Predsnočnjim zaiigalni napad na P>ymouth, snoči mirna noč Berlin, 14. januarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Nemška letala so na neki ogledniški akciji potopila neko sovražnikovo trgovsko ladjo za 4000 ton in dvakrat nevarno zadela z Pet papeževih točk - podlaga za bodoči mir? Angleška vlada in anglikanska cerkev se strinjata s to mlsIHo London, 15. januarja. Reuter. Cesto se postavlja vprašanje, zakaj angleška vlada ne objavi svojih ciljev. V londonskih krogih namreč rajši govore o mirovnih ciljih, je izjavil min. Green-wood, ki zlasti preučuje vprašanje o obnovi miru. V zvez; z angleškimi vojnimi cilji je rekel, da so ti zelo preprosti, jasni in vsem znani, ker je glavna stvar ta, kako premagati sovražnika. Mirovni cilji pa zah'evajo mnogo posvetovanj ne samo z angleškim cesarstvom, ampak tudi z zavez- niki, zlasti pa z Ameriko. O tem razpravljajo tudi z zastopniki raznih cerkva. Lahko bi rekli, da bi pet točk, ki jih je papež povedal ob začetku sovražnosti in jih ponovil v božični poslanici, lahko bilo temelj za mir in moralni dvig sveta, Zastopniki anglikanske cerkve so dejali, da se tudi strinjajo s točkami poglavarja katoliške cerkve. Najbrž bo o tem kmalu tudi predsednik vlade izrekel svojo beseda Spopad med ang'eškimi vojnimi ladjami in italifansko-nemškimi letali pri Siciliji Tri angleške vo.ne ladje so bile poškodovane London 15 januarja. Reuter. Angleško po- | morsko poveljstvo je objavilo naslednje uradno poročilo: . . , , Naše pomorske sile križarijo v srednjem delu Sredozemskega moija, kakor je to že znano, v času med 7. in 13. t, m. sa naše pomorske sne ščitile prehod konvoja v tem delu Sredozemskega morja. Dne 10. januarja dopoldne so naše vojne ladje v Sicilijskem kanalu naletele na dva italijanska rušilca in je bil eden od njih in sicer vrste »Spita« potopljen, drugemu pa se je posrečilo umakniti se. Kmalu nato je mina ali pa podmornica poškodovala angleški rušilec, vendar pa se mu je posrečilo vrniti v oporišče. Nemška in italijanska letala so v več oddelkih z vsem trudom nastopala proti našim vojnim ladjam. Angleška letalonosilka »'Illustrious« je bila zadeta, in jo imela izgube med moštvom. Ena naša križarka vrste »Southampton« je bila tudi zadeta in je imela izgube med moštvom. Med to bitko je bilo sestreljenih najmanj 12 sovražnih letal, nekaj pa jih je bilo poškodovanih. Vkljub tem napadom se je prehod našega konvoja v smeri od zahoda proti vzhodu v redu nadaljeval in je tako precej vojnega gradiva prišlo v Grčijo. O letalskem napadu na angleški sprevod, ki je vozil iz Gibraltarja v Grčijo, poročajo še: Z italijanskega otoka Pantelerie so takoj začeli streljati na angleški sprevod. Angleške bojne ladje so odgovarjale. Podnevi so se nenadno koaala nemška in italijanska letala. Izvedla so pet skupnih napadov. Pri vsakem napadu so stopila v akcijo angleška bojna letala z letalonosilke in jim je uspelo sestreliti 12 sovražnih letal. Več letal pa je bilo težko poškodovanih in ni verjetno, da so prispela v svoja oporišča. Kljub 6ilnemu napadu konvoj ni pretrpel znatnejše škode. bombami srednjega kalibra neko križarko. V noči od 13. na 14. t. m. smo z uspehom bombardirali važne vojne cilje v Plymouthu. Miniranje britanskih pristanišč se nadaljuje. Sovražnik je včeraj izgubil štiri letala. London, 14. januarja. Reuter: Letalsko in varnostno ministrstvo poročata: V prvih urah noči s ponedeljka na torek, je bil napad na mesto Ply-mouth v jugozahodni Angliji. Napad je trajal dve do tri ure. Nastalo je več požarov; čeprav smo jih hitro obvladali, je poškodovanih več hiš. Nekaj ljudi je mrtvih, nekaj pa ranjenih. Poročajo o majhnem številu napadov na mesta, ki so zelo oddaljena drugo od drugega v pokrajini Wales, vendar ni poročil, da bi bilo koga ubilo ali resneje ranilo. Tudi tvarna škoda je majhna. Preteklo noč ni bilo nobenega nemškega napada na London ali na kako drugo angleško mesto. V noči od ponedeljka na torej je manjši oddelek angleških letal izvedel ob slabem vremenu uspešen napad na podmomiško pristanišče Lorient, v zahodni Franciji. Opaziti je bilo, kako so eksplodirale bombe težkega kalibra med zgradbami tovarniških naprav, kjer izdelujejo topove za mornarico, ter med ladjedelnicami. Angleški bombniki so napadli tudi cilje na področju Dunkerqua, kjer je izbruhnil en večji in mnogo manjših _ požarov. L vseh teh poletov so se naša letala vrnila nepoškodovana. Zadnja pomorska bitka pri Siciliji potrjuj« učinkovitost italijanskih vojnih sil na Sredozemskem morju in kaže, da je vprašanje vojne na tem morju, ki je središče angleškega cesarstva, ostalo nespremenjeno. V tej bjtki so bile zadete tri angleške križarke, potopljena ena tor-pedovka, torpedirana še ena letalonosilka in zažgana še ena torpedovka, pravi »Giornale dTtalia« v daljšem poročilu, v katerem dokazuje zmagovitost italijanskih pomorskih vojnih sil. 80. dan vojne med (talijo in Grčijo: Novi italijanski povelfnik spreminja vojne načrte v Albaniji Nekj« v Italiji, 15. januarja Stefani; Italijansko uradno vojno poročilo it, 221 pravi; Na grški fronti delovanje patrol in topništva. Naša letala 10 večkrat bombardirala neko sovražnikovo oporišče ter obsula s strojniškim ognjem tovorne avtomobile in zbirajoče ee čete. 31. decembra zjutraj je neka grška podmornica potopila v jadranskih vodah neko našo majhno trgovinsko ladjo. V nasprotju z vsemi pravili podroomiške vojne je podmornica začela nato s topovi streljati na rešilni čoln i potopljene tnSo- Vesti 15. januarja V času, ko so potrebne jasne besede, je povzročil govor bolgarskega ministrskega predsednika precejšno nejevoljo v Nemčiji, ker je v nejasni položaj prinesel novih nejasnosti. Njegov govor ni okrepil položaja Bolgarije, ki se mora zavedati, da Nemčija in ItaEja pri svojih korakih ne moreta upoštevati mišljenja Bolgarije. Zaradi tega je treba v kratkem računati s krizo bolgarske vlade, poroča dopisnik belgraisJoega Vremena« o vtisu, ki ga je govor dr. Filova naredil v Nemčiji. V Libiji včeraj po angleških in po italijanskih poročilih ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov temveč samo letalsko delovanje in tu pa tam spopadi patrol. Sicilija je zdaj postala dejansko veliko oporišče nemške vojske in letalstva. Nemški oddelki, zlasti tehnični, so zadnje tedne zasedli vse važne točke na otoku. Italija se je dolgo obotavljala, da bi zahtevala od Nemčije pomoči, zdaj pa je to storila in se zdi, da je obljubila Nemčiji za plačilo Trst, sodijo v ameriških diplomatskih krogih, kakor poroča agencija Reuter iz Washingtona. Sv. oče Pij XII. bo v kratkem izdal slovesno spomenico proti divjaškemu načrtnemu bombardiranju civilnega prebivalstva v sedanji vojni, poroča »Newyork Times«. ('V*' T 1 - ^ *4 i - v ■» ' * " - - * l - *t < \ ^ s i " I i N "\ ‘ . * i ' . V , *% ■+ 4 * k $ * I V • * v ^ 4 ^ ^ * N -S 'i /~V- w‘ "! V « "V - « •> 'V v s • v V ■ , ‘ -s, ■» I -o 4 ■ . - \ H, , •v 4 i ‘ ' \ , -S. ‘ ^ - Angleški vojaški odj>oslanec v Budimpešti je v ponedeljek odpotoval, po zatrdilu nemškega poročevalskega urada, za vedno. Pričakujejo, da bodo v kratkem zapustili madžarsko prestolnico tudi drugi angleški diplomatski zastopniki. > Švedski tisk stalno podpira angleško propagando, s čimer Švedska zapušča tla nevtralnosti in stopa na področje, kjer vladajo vojni zakoni, kjer se nič ne more odpustiti in nič pozabiti. Nemčija bo na vsak tak udarec odgovorila z veliko silo, piše »Berliner Borsen Zeitung«, ko ostro obsoja poročilo švedskega lista »Alton Bladet*, ki trdi, da so zadnji angleški napadi na francoske luke pokazali, da sta angleško in nemško letalstvo zdaj zamenjali vlogi.* Vodstvo nemške manjšine na Madžarskem je izključilo iz nemške narodne skupnosti poslanca madžarske vladne stranke Adama Rissa in mu tudi vzelo pravico, da bi s« smel imenovati Nemca. Utemeljitev tega sklepa pravi, da je Riss zadnje mesece stopil med nasprotnike življenjskih pravic madžarskih Nemcev in na javnih shodih nastopal zoper cilje nemške skupnosti na Madžarskem. Angleški poslanik v Madridu, Samuel Hoare, se bo po poročilu agencije Reuter te dni sešel s španskim zunanjim ministrom Sunerjem in imel z njim važno posvetovanje. Predsednik avstralske vlade bo v kratkem dopotoval v Anglijo in se posvetoval z vodilnimi angleškimi državniki o nadaljevanju vojne, poroča londonski radio. Anglija se je z Združenimi državami začela pogajati za odstopitev nekaterih svojih jx)sesti v Vzhodni Aziji. Združene države bi tam uredile svoja oporišča proti Japoncem, Angliji pa bi v zameno dale vojne potrebščine, poroča agencija Stefani. Voditelj ameriških republikancev, Wilkie, bo pred odhodom v Anglijo najbrž obiskal predsednika Roosevelta ter dobil od njega nekaj naročil. V Angliji sii bo Wilkie ogledal letalske tovarne in proučil izdelovalne načine med vojno v angleški industriji, piše »Newyork Herald Trabune«. Anglija je izgubila pravico do spoštovanja, kakršno gre vojskujoči se stranki. Zanjo nima več smisla, da bi nadaljevala vojno, ker sta jo Nemčija in Italija že premagali. Narodi, ki so se borili proti Angliji, bodo po njenem končnem porazu lahko rekli, da so se borili za svobodo sveta, sodi romunski list »Cuventul*. Roosevelt uvideva, da ne more z demokratičnimi ustanovami rešiti vprašanj, ki se zastavljajo ameriškemu ljudstvu. Ker Roosevelt to ve, hiti v vojno ozračje, zahteva neomejena pooblastila in govori o tem, da je ameriška demokracija ogrožena od zunaj, da bi prikril svoje spoznanje, da mora razmišljati o naTodno-sociaLističnih gospodarskih in socialnih načelih, piše znani nemški publicist Karl Megerle v listu »Berliner Borsen Zeitung«. vmeke ladje. Ubitih je 10 mož posadke. Neko letalo in neki motorni napadalni čoln sta 9. januarja napadla in potopila neko sovražnikovo podmornico. Belgrad, 15- januarja m. Z grško-italijanskega bojišča v Albaniji poročajo, da včeraj ckoli Podgradca na severnem grško-italijanskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov. Ves dan je vladalo zatišje, slišali 6o se le posamezni streli. Nekoliko večja živahnost je bila na bojišču ob izviru reke Škumbe, pdkoder se je slišalo precej hudo topovsko grmenje. Tudi letala z obeh strani so se manj udejstvovala ter so izvedla le nekaj ogledniških poletov. Boji na ostalem delu grško-italijanskega bojišča se nadaljujejo kljub slabemu vremenu. Gri&o vrhovno poveljstvo zdaj pojačuje pritisk na vsem bojišču, posebno pri Teoeleniju in Klisuri. Toda na vseh teh delih je tudi italijanski odpor zdaj zelo močan, tako da Grki zadnje dni niso dosegli večjih uspehov. Grški krogi poudarjajo, da novi poveljnik italijanskih čet v Albaniji, general Cavalfero, spreminja zdaj vojni načrt bojev v Albaniji, ter da zbira nove moči za odločno obrambo in protinapade. Atene, 15. jan. AA. Atenska agencija; Uradno poročilo št. 79 grškega generalnega štaba pravi: Včerajšnji dan eo bile samo posamične akc«|e. Ujeli smo nekaj italijanskih vojakov, med njimi dva častnika. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Pre-veso in uničilo več hiš. Bilo je tudi nekai človeških irtev. Finančni minister dr. Sutel e finančnem stanju države: Vsak bankovec pri nas ima zakonito pokritje! Belgrad, 15. jan. j. Včeraj je imel aa radiu govor finančni, minister dr Juraj Šutej. Obravnaval je vprašanje jugoslovanskih državnih financ in pobijal razna defetistična mnenja o finančnem stanju naše države. Najprej je ministei navajal govorico, da je draginjo povzročil prevelik obtok bankovcev, po drugi strani pa se država preveč zadolžuje pri Narodni banki in je to drugi razlog Za draginjo. Govori se o inflaciji in trdi, da se ljudje na vsak način hočejo znebiti denarja in zato kupujejo večje količine blaga brez ozira na cene. Finančni minister pravi, da mora obstajati troje, da se pravilno ocenjuje naše finančno stanje: najprej zaupanje v narodni denar, zaupanje v državni kredit in zaupanje do denarnih zavodov Finančni minister odločno zatrjuje, da pri nas inflacije ni. Razložil je, da je prevelik obtok denarja samo ena vrsta inflacije, da pa tudi pomanjkanje gotovine v prometu povzročuje nagel dvig cene in i tem draginjo. Dr. Šutej je mnenja, da je treba vzroke za dvig cen in za draginjo iskati drugje, kakor pa v velikem denarnem obtoku. Jugoslavija je agrarna država in je glede izvoza svojih pridelkov in uvoza industrijskih izdelkov navezana na svoje trgovinske partnerje, katerih gospodarstvu se mora prilagoditi. Najboljši dokaz za to so visoke cen« industrijskim izdelkom. Upoštevati je treba slabo življenje in tako se dajo razumeti tudi višje cene koruze in pšenice. Te sorazmerno visoke cene so vplivale na povečanje skupnih stroškov domače proizvodnje in ostalih predmetov. Mi nismo danes v stanju izvesti denarnopolitične ukrepe, kajti cene se lahko samo dekretirajo. To 6e tudi dela. Ugodni rezultat gibanja cen se lahko vidi iz cen na drobno. Med temi dejstvi obstoji nujna vzročna zveza. Vse to gibanje je v vzročni zvezi s stanjem naše proizvodnje in naših zunanjepolitičnih odnošajev. Dalje je finančni minister govoril o cenah industrijskih izdelkov in povedal, da se niso podražile v enaki višini kakor živila. Za zgled je postavil cene vžigalic, soli, sladkorja in petroleja, ki so se deloma, pa le za malenkost zvečale. Zmedo na trgu pa je treba pripisati delovanju raznih tipov, ki hočejo vsako vprašanje reševati le sebi v korist. Minister je pri tem navedel zgled iz nedavnih dni, ko so ljudje zagnali krik, da se bodo vži- Ljubljana od včeraj do danes galice podražile. Veliko hrupa — pa za nič. Zaradi alarmantnih govoric se je ljudstvo dalo zbegati in nakupilo velikanske količine sladkorja in soli. Minister prosi ljudi, naj ne nasedajo več tako brezumno in tako bodo pred nesrečo obvarovali sebe in državo. Glede povečanega denarnega obtoka je finančni minister rekel: Noben bankovec pri nas ni bil izdan brez zakonitega p>okritja. Zato čezmernega obtoka denarja tudi ni. Časopisje je mnogokrat ugotovilo, da je precej gotovine pri nas tezavrirane >v nogavicah«. Dr. Šutej izvaja ia tega sklep, da ljudje ne zaupajo denarnim zavodom, nikakor pa ni mogoče reči, da bi dinarju ne zaupali. Toda kdo je kriv za nezaupanje v denarne zavode? Minister pravi, da je bilo malo storjenega za ozdravitev našega denarnega trga po krizi v letu 1932. Končno ugotavlja, da so mnoge države okrog nas zaznamovale še večje povečanje denarnega obtoka. Finančni minister je nato povedal, da zahteva vzdrževanje nevtralnosti velike žrtve. Odločno pa je zavrnil obdolžitev, češ da se je država za- lloj;cy ______ ___________________ dolžila pri Narodni banki ne samo za potrebe 1 je sedaj moka za peko določena. Krušna moka Ljubljana, 15. januarja. Včeraj je bilo pasje mrzlo. Le tiste, ki so morali po opravkih, si lahko videl na cesti, drugi pa so se rajši držali v toplih sobah ob zakurjenih pečeh. Vremenski preroki pa so bili mnenja, da namreč tak mraz ne more trajati dolgo. Tudi vremenska napoved je obetala zboljšanje vremena, kar se toplote tiče. In res. Čez noč se je živo srebro v toplomeru skoro za polovico dvignilo. Ker je bilo nebo oblačno, je proti jutru pričelo snežiti. Pomalem je začelo sprva, proti osmi pa je že enakomerno snežilo. Sneg je suh, pršič. Kot kaže, bo snežilo najmanj vse dopoldne, če že ne ves dan ali pa tudi več. Kako ie pa to mogoče? Kako velike so razlike med kruhom pri enem ali drugem ljubljanskem peku, more dognati tisti, ki ne kupuje kruha samo pri svojem peku, ampak stopi včasih tudi v prodajalno kruha kakega drugega peka. So bili časi ko je bil koruzni kruh prava specialiteta, posebno pri nekaterih ljubljanskih pekih. Vsi pa so v tistih dobrih časih, ko ni bila moka za peko še normirana, pekli koruzni kruh, da bi ga bili angelci veseli. Kdor se je hotel tedaj malo posladkati, si je kupil za nekaj dinarjev koruznega kruha. A danes? Kakor je znano, državne obrambe, temveč tudi za potrebe vlade. Rekel je, da se država pri Narodni banki res zadolžuje za potrebe narodne obrambe, vendar pa ta dolg plačuje v rednih obrokih, namreč iz doneskov obrambnega davka. Končno je finančni minister govoril tudi o novem zakonu za državno računovodstvo, katerega osnutek je že izdelan in ga bo vlada v kratkem tudi sprejela. Končno je zagotovil poslušalcem, da bo vlada že znala prisiliti k molku godrnjače in razširje-valce razburljivih govoric. Javnost pa pričakuje da bo oblast to napoved tudi izvedla in naredila prepotreben red. Belgrad, 15. jan. m. Veliko pozornost je v vseh tukajšnjih krogih vzbudil tudi snočnji govor, ki ga je imel po radiu finančni minister dr. Su-tej in v katerem je odločno odgovoril vsem kritikom finančne politike sedanje vlade. Tukajšnja javnost predvsem pozdravlja tista izvajanja finančnega ministra, v katerih napoveduje ostre ukrepe proti vsem onim, ki begajo in vznemirjajo javnost ter s tem samo še povečujejo spekulacijo z življenjskimi potrebščinami. 28 ponarejevalcev denarja na zatožni klopi Februarja bo proces, kakor ga naša kriminalna zgodovina še ne pomni Maribor, 14. januarja. Prihodnji mesec bo Maribor pozorišče kriminalne senzacije, kakor je v zgodovini naših sodišč še nimamo zapisane. Vršil se bo proces proti ponarejevalcem bankovcev, pri katerem bo sedelo na zatožni klopi kar 28 obtožencev, proti njim pa bodo pričale 302 priče. Razprava bo pred malim senatom ter bo trajala verjetno kar tri dni- Obtožnica, ki jo je sestavno državno tožilstvo, obsega 34 tesno tipkanih Strani.* V tem procesu bodo igrali glavno vlogo znani ponarejevalci 500 dinarskih bankovcev Franc Majcen, Anton Grašič, Mohor Vabič in Josip Majcen, družbo pa jim bo delalo še 24 sokrivcev, ki so jim dajali denar za ponarejevalske poizkuse v nadi, da Si bodo potem ckoristili s ponarejenim denarjem ali pa so spravljali za te mojstre ponarejen denar v promet. Število sokrivcev je pa oiveda še dosti večje, le da je precej teh priš.j posebej pred sodišče, ker je njihova krivda manjša ter 60 prejeli za svoje sodelovanje že primerno kazen, nekaj pa jih bodo 6odila še razna naša sodišča po Sloveniji. Samo 28 najbolj »izbranih« si je prihranilo mariborsko okrožno sodišče za svojo razpravo, ki bo po svojem obsegu in vsebini pravcati monstre proces. O tej ponarejevalski aferi je naše časopisje svo-ječasno že obšimo poročalo. Prav za prav sta obstojali dve aferi, ki sta ae dogajali istočasno, pa brez skupne zveze med glavnimi krivci, dočim so bili nekateri stranski krivci zapleteni v obe ter so pri obeh sodelovali, ker sc taki kriminalni tipi pač med sehoj dobro poznajo ter imajo svoje zveze. Prva afera se je razvijala v Zagrebu, razkrinkali pa so jo kriminalni uradniki policije v Mariboru. Zagrebški ponarejevalci so že prejeli hudo kazen v procesu, ki je bil nedavno v Zagrebu. Druga afera pa 6e je dogajala vzporedno z zagrebško na Štajerskem in v nekaterih obrobnih krajih Kranjske, največ osumljencev pa je iz mariborske okolice. Glavne udeležence te druge afere bo 6edaj sodil mali senat mariborskega okrožnega sodišča. Zanimive so predpriprave za organizacijo takega ogromnega procesa. Najprej, ko je bila afera razkrita ter so se glavni krivci nahajali pod ključem, »o jih zasliševali policijski kriminalni uradniki in orožniki ter se je na ta način zvedelo za obseg delokroga, v katerem so poslovali. Potem so razpredle celo mrežo poizvedb po vsej Sloveniji vse policijske oblasti in orožniške postaje' Te preiskave I izvrševali vsal so pokazal«, da so imeli glavni osumljenci v števil- nikov tovarne nih krajih zveze z ljudmi V6eh mogočih poklicev. Preiskava se je potem osredotočila na te nj.iiove zaupnike, ki 60 6pet izdajali druge krivce in tako se je končno dobila slika cele ponarejevalske organizacije. Glavne krivce so polovili ter jih vtaknili v zapor mariborskega sodišča, kjer jih je vzel v svoje roke preiskovalni sodnik ter jim temeljito izprašal vest. Po dolgotrajnih zasliševanjih, po zaslišanju prič itd. je dobil preiskovalni sodnik vpogled v celoten obseg te afere, ki je res ogromen. Posel preiskovalnega sodnika je bil silno zamuden in težaven, končni rezultat pa so bili kupi izpovedb vseh krivcev, njihovih zaupnikov ter prič. Ve6 ta materija! je dobil nato v roke državni tožilec, ki ga je uredil ter na podlagi nje$a izdelal obtožnico. Trbovlje Trbovlje 13. januarja. Ogenj je snoči po deveti uri naznanila rudniška »sirena«. Gorelo je v tako imenovani »stari šoli«, ki je last rudnika. Ogenj je zajel podstrešje in so gasilci, ki so bili v nekaj minutah po alarmu na mestu, imeli dovolj posla, da so ogenj zadušili, K sreči, v tej hiši nihče ne stanuje. Kako je ogenj nastal, ni znano. mora biti sestavljena iz določene količine koruze in določene količine pšenične moke. Pa stopite sedaj v pekarno in kupite kruh! Ne rečem, da boste skoraj iz vsake pekarne stopili razočarani, ampak več kot polovica pa bo takih Kako je le mogoče, da pečejo nekateri peki še vedno dober, okusen kruh iz omenjene mešanice, drugi pa spet pečejo kruh, ki ni podoben kruhu. Kako je mogoča taka razlika, ko pa vendar pečejo, oziroma bi morali peči peki kruh iz enotne, predpisane moke. Kruh, ki ga pečejo nekateri ljubljanski peki, je črna gmota, težka kot cement in že strašno lačen moraš biti, da se ga lotiš. — Pa še nekaj drugega lahko opaziš, ko kupuješ kruh po ljubljanskih pekarnah. Hlebček enotnega kruha tehta pri dveh pekih na primer enako. A cene? Pri enem peku plačaš za hlebček 4 dinarje, pri drugem pa 5 dinarjev. Ali ni čudno, da je razlika pri hlebčku kar dinar, ko je pa hlebček enake teže in enake kakovosti. Dobro bi bilo, če bi oblast ensgično kontrolirala posamezne ljubljanske peke in preizkušala kruh, ki ga pečejo. Prepričani smo, da bi marsikje naletela na nepravilnosti, ki prav gotovo ne gredo v dobro pošteno plačujočih ljudi. Špekulacije, ki imajo prav gotovo kaj besede, je treba zatreti, špekulante pa strogo kaznovati. Toliko za enkrat. Seja lesnih industrijcev Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom načelnika lesnega odseka inž. Zupanca plenarna seja lednega odseka Zveze industrijcev. Zaradi pomembnosti vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in ki se še posebej tičejo našega lesnega gospodarstva, je bila s strani podjetij lesne stroke prav lepo obiskana. Generalni tajnik g. Golia je podal obširno poslovno poročilo, v katerem je zlasti poudaril uspešna prizadevanja Zveze glede zadovoljive ureditve vprašanja kontrole lesnega izvoza. Odsek je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je uspelo izvzeti od specialne kontrole po Direkciji za zunanjo trgovino, ki je zvezana ne le z zamudnimi in neproduktivnimi administrativnim delom, temveč tudi s plačilom posebnih taks, vse vrste rezanega in tesanega lesa. Odsek se je izčrpno bavil z vprašanjem registracije izvoznikov ter je odobril stališče, da naj se pripuste k registraciji, kolikor je sploh potrebna, vsi lesni izvozniki brez ozira na obseg njihovega poslovanja. Posebej so ugotovili, da je registracija načeloma sicer predvidena, da pa še niso izdani zadevni izvršni predpisi. Zaenkrat torej izvoznikom ni treba vlagati prošenj za registracijo. Ta ugotovitev je bila potrebna, ker so zadevne objave v časopisju interesenti ponekod napačno razumeli. Mnogi interesenti so bili namreč mnenja, da so določbe, o katerih so poročali nekateri časopisi, že v veljavi, med tem ko je šlo le za nameravane ukrepe, katere pa do-sedaj še niso izdali. Vprašanje registracije izvoznikov gozdnih proizvodov bo urejeno šele potem, Grdo fe zlorabil zaupanje Velike tatvine v tekstilni tovarni pojasnjene Maribor, 14. januarja. V Dravogradu in v vsej tamošnji okolici je vzbudila ogromno pozornost nepričakovana aretacija 38 letnega strojnika tekstilne tovarne na Otiškem vrhu Antona Vasla. Prijeli so ga orožniki ter ga po kratkem zaslišanju oddali v zapore sodišča v Slovenj-gradcu. Vasi je rodom Hrvat iz Slav. Broda- Od 1. marca 1938 je bil nastavljen za strojnika v tekstilni tovarni Jo«. Omika na Otiškem vrhu. Kot vodja stroinice je užival neomejeno zaupanje lastnikov podjetja, tako da je vodstvo tovarne iz njegovega oddelka sprejemalo ali odpuščalo delavce samo na njegov predlog. Na ta način je Imel tudi velik vpliv na delavce, ki so se ga jako bali ter so izvrševali vsako njegovo zapoved. Zaupanje last-pa je Vasi grdo zlorabil, obenem pa ko bo zavzela v tem vprašanju Stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije svoje dokončno stališče. Lesni odsek je nato razpravljal še o raznih drugih perečih vprašanjih, ki se tičejo lesne stroke, zlasti o tistih, ki bodo predmet razprave na seji Stalne delegacije lesnega gospodarstva, ki bo v petek 18. t. m. v Belgradu. Kot delegata za sejo Stalne delegacije sta bila določena predsednik Zveze industrialcev g. Heinrihar in gen. tajnik dr. Golia. Saie so se vnele V ponedeljek ponoči malo pred 22 zvečer je začelo goreti v hiši kavarne >Tabor< v Flignerje- vi ulici. Takoj so bili poklicani ljubljanski poklicni gasilci. Niso pa stopili v akcijo, ker so že domači pogasili požar, ki je nastal zaradi slabega dimnika. Kakor je ugotovila gasilska komisija, je ogenj izbruhnil zaradi močno zasmoljenega dimnika, ki že dalje časa ni bil temeljito ometen. Tudi dimnična vratca so bila slaba. In kaj čuda, če je izbruhnil ogenj. Sreča le, da so ogenj stanovalci kmalu opazili in ga tudi sami udušili. Lahko pa bi požar postal večji, če ga ne bi pravočasno zapazili. 2e po dobrih SO minutah so se lahko gasilci vrnili v Mestni dom. Piočevino sta kradla Ljubljanska policija je prijela dva potepuha, ki 6ta se kaj pridno udejstvovala in kradla na novih 6tavbah razne predmete katere sta potem skušala spraviti v denar. Ko jih je policija prijela je našla pri njima precej kosov bakrene pločevine. Pločevino je podjetnik, kateremu je bila ukradena, gotovo hotel uporabiti pri obijanju vrat. Pločevina se nahaja 6edaj na ljubljanski policiji kjer jo lahko dobi okradenec nazaj. — Nekecnu drugemu nepridipravu pa je prav tako ljubljanska policija zaplenila 2 m dolgo cev, ki jo je tudi izmaknil in jo hotel spraviti v denar. Tudi to lahko dobi lastnik na policiji nazaj. Nenavadna težka nesreča Čudna nesreča se je pripetila danes nekemu delavcu v znani tovarni zamaškov Ing. J. v Ljubljani. Tovarna ima del svojih obratov nameščenih tudi n-a Viču, kjer se je pripetila ta nesreča. Delavec je prišel ponoči v oddelek tovarne, da poišče neke reči. Ker je dobro poznal tisti prostor, ga ni razsvetlil ter je hotel kar v temi poiskati predmete. Nekdo je pa prej preko dneva prinesel v dotični oddelek veliko decimalno tehtnico, za katero nesrečnež ni vedel. Zadel je zato ob tehtnico ter padel z vsem telesom preko nje. Padec je bil tako usoden, da je nezavesten obležal. Zadel je prav na kazalca pri tehtnici ob želodec ter obvisel v takem položaju, dokler ga niso prihiteli rešili iz neugodnega položaja. Poklicani zdravnik ni mogel ugotoviti na prvi pogled nič nevarnega, a so ga vseeno še nezavestnega odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je precej resnol — nik. je izrabljal svoj vpliv pri delavstvu. V tovarni so se zadnje čase dogajale številne tatvine. Zmanjkal je sedaj ta, sedaj oni predmet iz skladišča, včasih kos blaga, potem kako orodje, nato s^et kaj drugega. Kljub vsej pazljivosti pa tatu niso mogli dobiti, pač pa so pri tem opazovanju ugotovili, da odnašajo delavci iz strojnega oddelka po Vaslovem nalogu razne pakete na njegov dom. Porodil se je sum, da je Vasi v zvezi s tatvinami v tovarni in pred nekaj dnevi so orožniki naredili v njegovem stanovanju neprijavljen obisk. Uspeh je bil presenetljiv, ker so našli celo vrsto predmetov, ki so bili v tovarni ukradeni. Tudi se je ugotovilo, da 6i je dal Vasi izdelovati v tovarniški delavnici in seveda na strašite ' 1 je bil zelo dobro 2700 din, tako da podjetja cele ko6e pohištva- Vasi je bil zelo dobro plačan ter je prejemal na mesec 2700 din, ta mu te tatvine pač nikakor niso bile potrebne. Solze, ki so veifate 2000 dinarjev Maribor, 14. jan. Včeraj se je pripetil v Mariboru zanimiv dogodek, ki dokazuje, da mora biti človek tudi p'i jokanju previden. Mlada Marica M. je natakarica v neki gostilni v Mlinski ulici. Je pridna in poštena ter skrbno varčuje svoje skromne dohodke, tako da si je prihranila že nekaj denarja. Del prihrankov je imela včeraj zvečer, ko je odhajala iz gostilne, v svoji ročni torbici. Denar je zavila v robec. Nesreča pa je hotela, da se je tistega večera sprla s svojim izvoljencem. Prepir ji je segel do srca ter je na poti domov bridko jokala. Solze so ji tekle po licih ter je segla v torbico IH) robec ter si jih brisala. V svoji žalosti pa je čisto pozabila, da ima v robčku zavita dva jurja, ki sta ji padla na tla. IzgulK> jo opazila šele potem, ko je prišla domov. Nemudoma se je podala po tisti poti, po kateri je šla domov, spet nazaj, toda nekdo je bil medtem oba tisočaka že pobral in se ne bo najbrže nikoli zvedelo, kdo je bil, ker imajo ljudje v današnjih časih precej kosmato in debelo vest. Marica se je nazaj grede še bolj bridko jokala, kakor poprej, to pot pa so veljale njene solze izgubljenim tisočakom. Filmi, ki lih velja videti... ali ne videti AH se spominjaš (Kino Union). Boj se filmov, kjer ti strežejo s patentiranimi lepotci! Z drugo besedo: za dober film danes sama lepota kakega Roberta Taylorja še zdaleč ne zadostuje. Niti v komediji ne, zakaj časi, ko je veljalo za filmskega igralca pravilo, da mora biti lep, pa neumen, so k sreči minili. V gornjem tilmu je pa ta zgodba neumna, tako neumna, da moramo zaradi nje in slabega igranja gledati po dolgem času spet enkrat najgrozotnejšo solato, enkrat amerikansko namesto običajne ruske. Film, ki ga ne velja videti/ NA ZAPOVED KRALJ I C E... FILMSKI RO MAN Z občutkom globoke žalosti, ki jo mo- ukaže, naj razpusti čete in osvobodi kraljt- ra na vsak način povzročiti zavest, da se usodi ni mogoče izogniti, ogorčena, pa vendarle skrajno odločna, mu hladno odvrne: . , i. t.. . »Kot kraljica ... ti obljubljam!« Essex pa jo radostno objame. V svoji sreči, da ga je končno vendarle razivnela, ni niti- opazil, da mu kraljica m vrnila poljuba. ... Stala je ncpreroičfio kakor kip in mir-no, vdano prenašala izlive njegovega ve- iel'v tem hipu je zares bila samo kraljica. Zenska v njej je utehnila ... Zbudila se je kraljica v vse) svop veličastnosti, hladnemu miru, odločnosti in dostojanstvenosti... Hladna, neizprosna kraljica ..._ Kot Elizabeta bi morala držati obljubo. Kot kraljici pa ji v sedanjem položaju besede nikakor ni treba držati... _ £sficx s e ČC2 čas vzdrami i£ 6Voje firec- ne opojenosti. •Glej moj odgovor, kraljica!« zakliče m »teče proti vratom. Tam pokliče tvojega poveljnika ter mu čino stražo. , Večje nepremišljenosti ne bi bil mogel napraviti. Pa zdaj je bil že tako prepričan o svojem uspehu da je postal otroško zaupljiv. Poveljnik ga je vprašal v dvomu: »Ali ste vami?« On pa mu je odvrnil: »Vse je v redu, Knollys!« Kraljica je še vedno stala visoko zravnana in povsem nepremično na istem mestu. Essex ji pravi kakor v pomiritev: »Oprosti mi zdaj, draga! Naj je bil to zadnji prepir med nama!« Hladno in kakor nehote mu je odvrnila: »Najin zadnji., « In Essex je hitel naprej: »Po tolikih mukah nama je končno vendarle posijala sreča! Draga moja! Ne govoriva več o prestolih, zdaj govoriva rajši o nama samima!« Nespametni fant, ki ni videl, da se mu je nad glavo že spustila grozeča senca krvnika! Dobri, naivni, pošteni lord Es6ex! Mar res verjameš kraljici? Ali ne vidiš njenega ledenega obraza? Obraza, ki v daljavi že gleda meglene obrise morišča, črno rabljevo postavo, krvavo sekiro, ki se bliska v 6oncu — in tvojo plemenito glavo, ki se ie zakotrljala s tvojega mogočnega telesa ter obmirovala zraven umazane tnale? Slepi norec, ali ne vidiš, da pred teboj stoji kraljica in da je Elizabeta izg drugi strani trgovci, tisti trgovci, ki so večje zaloge sladkorja skrili in jih tako odtegnili prometu. Minister za socialno politiko in minister za trgovino in industrijo sta predpisala za vse gostinske lokale poseben pravilnik, ki pravi, da bodo poslej morali lastniki gostinskih lokalov, kjer imajo tudi prenočišča, izobesiti na vidnem mestu cenike prenočnin in obenem napisati, koliko mora gost plačati strežniškemu osebju za napitnino. Kdor se ne bi ravnal po tem navodilu, ga bo doletela kazen, kakor jo določa zakon o pobijanju draginje in brezvestnega verižništva. Zupani hrvaških mest so zelo nezadovoljni z novo odločbo banske oblasti, da mestne občine ne bodo smele več pobirati del svojih dosedanjih dohodkov od mestnih davščin, temveč bodo morale za nadomestilo vpeljati poseben davek na zemljišča. Mestni župani pravijo, da je ta odlok hudo prizadel mestne občine, ki so že sestavile proračune za tekoče leto, po drugi strani pa za izpadle dohodke ne bodo našle zadostnega kritja, ker davek na zemljišča še daleč ne bo vrgel toliko, kolikor so dosedanji dohodki. Tako je na primer iz- **»«»•! a«! t.zt.t v . 1 _ _ J1 _ tet.! L-maI,a K1 n 1, I Prijetno zabavo in razvedrilo vam jamčita pri tem iilmu Robert Taylor in Greer Garson Ali se spominjai..? I KINO UNION, teleion 22*21 Ob 16„ 19. in 21. uri. | javil osiješki župan, da po odločbi banske oblasti izgubi Osijek na dohodkih nekaj več kakor osem milijonov dinarjev od celotnega proračuna 35 mili- jonov dinarjev, davek na zemljišča pa ne bo vrgel skoraj nič, ker Osijek nima velikega obsega in zato nima na svojem področju dosti zemljišč. Kar jih pa je, so večinoma izvzeta iz obdavčbe, kajti državna in banovinska zemljišča in zemljišča raznih dobrodelnih družb in vojske se ne smejo obdavčiti. Znani skladatelj in dirigent belgrajske opere, Lovro Matačič, ki je znan tudi ljubljanskemu občinstvu izza svojih gostovanj, je dirigiral v Nemčiji dva koncerta in dve operi v Frankfurtu, drugi koncert pa bo dirigiral v Vratislavi. Marca meseca pa bo ponovno odpotoval v Nemčijo in bo vodil koncert berlinske filharmonije. Poljedelstvo v Črni gori j'e še zelo zaostalo, čeprav je tam borba za zemljo huda, saj je komaj petina celotnega zemljišča plodna. Oblasti so zbrale statistike in ugotovile, da uporablja samo desetina gospodarjev železne pluge, večina kmetov pa doslej sploh še ni videla poljedelskih strojev in železnih plugov. Zaradi tega. pravijo strokovnjaki, je treba črnogorskemu kmetijstvu posvetiti največjo pozornost in storiti vse potrebno, da se bo ta najbolj pasivna dežela dvignila na ta način, da se bo izboljšal način pridelovanja, kar bo nedvomno dvignilo količino kmetijskih pridelkov. Zelo nehvaležna in brez razumevanja je občina v Kragujevcu, ki je odklonila velik dar, katerega je namenil Kragujevcu tamkajšnji profesor Jovan Mitrovič. Ta profesor je vse svoje življenje varčeval in hranil zasluženi denar, kajti ukvarjal se je samo s šolo in godbo in pridno zbiral knjige. V dolgih letih 9i je naredil velikansko knjižnico, katero je sedaj na stara leta sklenil podariti Kragujevcu, ki nima nobene z modernimi knjigami založene knjižnice. Da bi svoj dar še podprl, je dal sezidati za milijon dinarjev posebno hišo, v kateri je vse urejeno nalašč za veliko knjižnico, zraven pa dvorano za večje kulturne prireditve. Mirkovič pa je občini postavil pogoj, da mora za knjižnico stalno skrbeti strokovno izobražen knjižničar, ki mora imeti sjalno plačo in stanovanje v hiši. Toda občina je darilo odklonila, češ da ne prevzame daru, če bo morala stalno vzdrževati posebnega knjižničarja. Vsi meščani so se nad zakrknjenostjo občinskih _ odbornikov zgražali, najbolj pa darovalec, ki je sedaj sklenil vso veliko knjižnico podariti belgrajski občini, novosezidano hišo pa prodati in denar darovati belgraiskim kulturnim ustanovam za vzdrževanje mestnih knjižnic Zakaj neki se vseučiliška knjižnica ne preseli v svojo novo palačo? Vremensko poročilo Ljubljana, 15. januarja, Tam ob Gosposki, Turjaški in Vegovi ulici stoji ogromno, veličastno poslopje — vseučiliška knjižnica. Ljubljančani, vajeni polževe počasnosti pri gradnji javnih del, so potrpežljivo čakali več kot pet let, da je bila stavba preteklo jesen slednjič vendarle dograjena. In zdaj ta stavba 6ameva in počiva in spi, kakor Trnjulčica, in čaka dobrotnega viteza, da jo oživi. Človek b: mislil, da tudi vseučiliška knjižnica komaj čaka, da prevzame njej namenjeno krasno stavbo. Kai še! Baje še niso dospele v tujini naročene knjižne police; domače tehnike in obrtnike namreč, ki bi utegnili kaj primernega izumiti in izdelati, je treba po 6tari slovenski navadi postaviti v kot; iz tujine došlo blago je vsekakor imenitnejše, boljše, trpežnejše in kaj vem še V6e. Potem pa menda tudi ni kreditov za selitev. Tako se uboga vseučiliška knjižnica stiska še nadalje v svojih tesnih prostorih tam v poslopju poljanske gimnazije, stiska se in potrpežljivo čaka, čaka, čaka — — — Z njo vred pa se stiska, čaka, čaka tudi poljanska gimnazij* in raste. Raste od leta do leta. Letos ima zavod 29 razredov in 1250 učencev in učenk. Poleg realne gimnazije priraste zavodu vsako leto še en k!asični razred; doslej sta dva. Ko jih bo osem, bo klasična gimnazija popolna- Realna gimnazija, ki se po zadnjem odloku ministrstva prosvete iz jeseni 1940 imenuje I. državna ženska realna gimnazija, ima v letošnjem šolskem letu poleg dekliških realnih razredov tudi tri deške (prvi trije). Upajmo, da bodo deški razredi z dekliškega zavoda polagoma izginili, zlasti ker sta zrasli v Ljubljani dve novi deški realni gimnaziji. Dekliških razredov realnega tipa ie torej 24; od teh štejeta I. in II. razred vsak po štiri oddelke, III., IV., VI. in VIII. po tri, V. in VII. pa po dva oddelka. Za vse te razrede je na razpolago 15 učilnic, kakor jih je bilo leta 1909, ko je bilo gimnazijsko poslopje zgrajeno A tedaj je zavod štel 460—480 učencev! Če e prihodnjim šolskim letom nobena vzjx>rednica ne odpade in če priraste samo en nov razred (III. klasični gotovo), bo zavod ob današnjih razmerah glede prostorov zašel v največje težave- Vršiti se ne bodo mogle ne seminarske vaje ne prosti predmeti (italijanščina, petje, stenografija), tudi ne nad-številne ure (preko 30) obveznih predmetov, ker bodo pač vsi prostori do zadnjega kotička zasedeni. Saj so skoraj vsi zasedeni že letos. Pouk se mora vršiti namreč dopoldne in popoldne, da pridejo vsi razredi na vrsto: dopoldne ima pouk 15 razredov, popoldne pa 14. To se godi že leta in leta. Da popoldanski pouk ni nič vreden, je jasno. S polnim želodcem — opoldne bi vsaj moral biti! — se ne da ne dobro poučevati ne učiti se. Ves popoldanski pouk 6e mora večino leta vršiti ob umetni luči, ko je dan v pozni jeseni, pozimi in zgodnji pomladi kratek in pogosto oblačen; koliko pri tem trpe oči učencev in učiteljev. Pri tem ni mogoče razredov temeljito zračiti, ko traja opoldanski odmor komaj dobro uro in je treba tudi paziti, da 6e učilnice za popoldanski pouk preveč ne 6hla-de. Ves dan kuriti ni mogočel Ko mladina (nedorasle deklice!) zapušča zvečer v noči (ob 18) poslopje je izpostavljena zalezovanju raznih perverznih elementov kar postaja ob štedenju mestne občine s poulično razsvetljavo že prava nevarnost. So še drugi nedo6tatki toda našteti so poglavitni! Zato ie treba gledati na to, da se popoldanski pouk najbolje popolnoma odpravi ali vsaj 6krči na čim manjši obseg. Pri poljanskem zavodu bi se dalo to prav dobro doseči. Čim 6e vseučiliška knjižnica izseli. b> se njeni prostori preuredili in pridobili bi vsaj 4—5 novih učilnic • Potreba, nujna potreba, da 6e vse to zvrši do začetka prihodnjega šolskega leta, je s tem, kar je bilo povedano, mislim dovolj obrazložena. Zdaj se dela banovinski proračun za prihodnje leto. Naj bi kr- banska uprava vzela energično vso zadevo v roke, izposlovala potrebne kredite, spravila obotavljajočo 6e vseučiliško knjižnico v njeno novo poslopje, izpraznjene prostore na poljanski gimnaziji pa dala pravočasno preurediti v korist slovenske mladine. Eden izmed staršev. Zmrznil, ko je šel po zdravila za svojo na smrt bolno ženo Maribor, 14. januarja. Val mraza, ki je z V60 silo zajel naše kraje, je zahteval v mariborski okolici svojo žrtev. Na tragi-čeo način je končal 71 letni delavec Jakob Kerbler iz Vurmata. Kerbler je živel v selniških hribih na Vurmatu s svojo staro ženo, ki mu je zbolela pred nekaj dnevi na 6mrt. Ves obupan se je starček napotil k Sv- Duhu na Ostrem vrhu k svojim znancem, da bi se z njimi posvetoval o bolezni svoje žene ter . dobil kakšna domača zdravila, saj si zaradi pomanjkanja denarja ni mogel privoščiti, da bi iz mesta poklical zdravnika k bolni ženi. Med potjo pa ga je na osamljenem mestu najbrže napadla slabost, da se je zgrudil v 6neg ter obležal. Našli so ga šele naslednje jutro. Bil je mrtev in telo je bilo tako zmrznjeno, da je bilo trdo kakor rog. Truplo 60 zapeljali v mrtvašnico k Sv. Duhu. Težaven fe posel izvršilnega organa Število rubežni ie lani padlo - Boljša dama in eksekutor - Zarubljene plače Ljubljana, 15. januarja. V starih časih so se ljudje zelo bali »seka-cijona«. Nič čudno, saj so n. pr. fiskali pošiljali vojake kmetom, ki fronkov niso odrajtali, kar na dom in so jih ljudje morali hraniti. Pa tudi drugače je bil eksekutor sila neprijeten gost pri ljudeh. V sedanjih časih stiske, sovraštva, jHMnanj-kanja, huje zime in drugih neprilik so se ljudje navadili na eksekutorja in ga skušajo na miren način odvrniti, da jim ne bi delal neprilik. Pametni ljudje vedo v izvršilnem organu, ki vrši svojo težavno in tudi odgovorno službo, vpostevali človeka ter ga ne nadlegujejo s kakimi neprijetnostmi in sovražnostmi. Mirno mu razkažejo vse svoje premično imetje, ga vljudno povedejo od shrambe do sobe. So pa tudi ljudje, ki postanejo napram izvršilnemu organu sila nevljudni, surovi in celo nasilni. Za take tipe je pač na mestu kazenski paragraf 128, ki, deli takim zločincem primerno kazen za nasilja proti izvršilnim organom. Nedavno je bila pred kazenskim sodnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču neka boljša dama, ki je skušala preprečiti rubežen svojega pohištva in ji je sekundiral pri nastopih proti izvršilnemu organu celo sinek, ki je dejal sodniku, da študira pravo in da pozna paragrafe. Dama je reveža grdo opsovala. Moral je priti izvršilnemu organu na jiomoč celo stražnik. Dama je na sodišču prejela primeren pouk in zadostno porcijo kazni. Toliko kratko o težavni službi izvršilnih organov, ki vedo pripovedovati mnoge zanimivosti, ki doživljajo tuintam vesele, šaljive dogodivščine, ko rubijo, večjidel pa prav žalostne zgodbe polne družinske tragike. Izvršilni organi poslujejo uradno tudi pri deložacijah najemnikov, za katere zahtevajo hišni lastniki izpraznitev stanovanja na podlagi pravoinočne sodne odpovedi. Prav v takih primerih uradni organi opazujejo globoko revščino družin, mater in otrok, ko morajo zapuščati stanovanja in jim nosijo revno pohištvo tja na ulico. V takih primerih pač mestna občina z veliko uvidevnostjo in skrbnostjo poskrbi, da je pohištvo shranjeno v cukrarni in da dobe na cesto vržene družine kje skromno zavetišče in streho. Izvršilni organi morajo pa tudi dostikrat postopati prav oprezno in previdno, tudi zvito in po primerni taktiki, da dobe pri zavezaneu-dolžmku kritje za upnikove terjatve, stroške itd. So pre-brisane! ki zadnji trenotek, ko zagledajo izvršil-nega organa s kakim spremstvom, znajo hitro vreči v stran denarnico in listnico, ki je dostikrat prav čedno natrpana bankovcev. Izvršilni organ pa zna poiskati in dostikrat se mu posreči, da v jame pri žepni rubeži takega prebrisanca in mu naravno vpričo spremstva pobere toliko iz denarnice, da je krita terjatev z vsemi stroški vred in obrestmi. Ni se šaliti z izvršilnimi organi! Treba je pomisliti, da so uradne osebe in jih prav upravičeno ščiti kazenski zakon. Kako so kaj izvršilni organi ljubljanskega okrajnega sodišča poslovali preteklo leto? Imeli so mnogo opravka, mnogo letanja in poizvedovanja, dasi so rubežni padle za 2.349 poslov napram letu 1939. Ljubljansko okrajno sodišče ima 3 izvršilne oddelke. Vsi ti izkazujejo obilo poslov. Lani sp vsi oddelki zaznamovali skupno 8.592 eksekucij, predlanskim 10.041. Največje število eksekucij je zaznamovalo I. 1038, ko ie bilo celotno 12.206 izvršilnih zadev. Zakaj pada število izvršilnih zadev? Mogoče je vzrok padanja v izboljšanju gmotnih položajev malega človeka, v izboljšanju živ-ljeuskega slandarda malega in srednie.ua člove- Ika, obrtnika in trgovca, delavca in uradnika. Nikakor ne! To ni bistveni in resnični razlog za padanje eksekucij! Vzrok je v tem, da je mestna občina ljubljanska že proti koncu 1. 1939. prevzela od OUZD izterjavanje neplačanih prisjjevkov za bolniško in socijalno zavarovanje. Te eksekucije so bile poprej poverjene okrajnemu sodišču in zato je bilo na račun OUZD vsako leto zaznamovanih nad 2500 do 3000 izvršilnih zadev. Drugače malega človeka, obrtnika in druge sloje še vedno tarejo rubežni. Zanimivo je, da je bilo lani 753 realnih eksekucij, ko predlanskim le 689, to je, da so se upniki prisilnim potom vknjiževali za svoje terjatve na posestva dolžnikov. Vso ostale izvršilne zadeve se nanašajo na druge stvari, tako na rubežni premičnin, kakor na rubežni pohištva, zlatnine in drugih stvari na rubežni rednih in stalnih prejemkov ter na prisilne upra^m in dražbe. Značilno za sedanje čase je, da je fiilo lani izvršenih in končanih 5.869 premičnitlkih rubežni, predlanskim 8.345. Vzrok v prvi vrsti zaščita oseb-zavezancev, vj>oklicanih k vojakom. Na denarne terjatve (kakor na redne mesečne dohodke in plače) je bilo lani 2194 rubežni, predlanskim 2.763 Taka je približno gospodarsko-socialna slika Ljubljane in okolice po podatkih izvršilnih oddelkov okrajnega sodišča! Naši hokejisti v Romuniji V jx>nedeljek zvečer je odpotovala jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki jo v glavnem sestavljajo igralci ljubljanske Ilirije, v Romunijo. Ilirskim hokejskim igralcem se je v Zagrebu pridružil Zagrebčan Stipetič, v Subotici pa Belgraj-čan Popovič. Skakalne tekme v Ljubljani Ljubljanska zimskošportna podzveza razpisuje za nedeljo, 19. t. m. skakalno tekmo na svoji skakalnici v Mostecu v Ljubljani. Pričetek tekmovanja je ob pol 15. Tekmuje se v dveh razredih — do 18. leta in od 18. leta navzgor. Prijavnine ni. Prijave naj se pošljejo na naslov podzveze do itf. t. m. ter se sprejemajo tudi na skakalnici na dan tekmovanja do 14. ure. Kraj Barometer sko stanje i einpe-raturi v 0‘ 3* GB a » > -3 GB 1 C O« 35 22 C Veter (smer, jakosti Pada- vine a <3 K? a - a GB • « 7} = e e c m/m vrsta Ljubljana 151-2 -011 -10-0 94 10 0 0-2 sneg Maribor — — — — — — — — Zagreb 761-3 -10-0 -20*0 90 10 U — — Belgrad 764"t -l-o -lO-fc 70 2 Es — — Sarajevo 767-1 -2-0 -13-U 90 6 U — —- Vis 761-9 2-0 -2-3 70 10 SEs — — Split 761-3 3D -2-0 40 8 NE, — — Kumbor 762-1 8-0 -1-0 50 6 ENE, — — Žirje 762-5 2-0 -3D 60 3 0 — — ilDJPDinm 762-1 6D 21 40 10 E, — — Srečama »Pas«, Kopač & Stele, družba i o. *., javlja žalostno vest, da je po kratki mukapolni bolezni umrl njen dolgoletni zvesti uslužbenec gospod Jože Vovk Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. januarja ob 15 z Zal, kapelice sv. Janeza, k Sv. Križu. Dragemu pokojniku bomo ohranili časten spomin. Ljubljana, dne 14. januarja 1941. Vremenska napoved: Znterno hladno vreme s padavinami Najnižja temperatura na letališču je —12.5 stopinj C. Koledar Danes, sreda, 15. januarja: Pavel, pušč. Četrtek, 16. januarja: Marcel, p. m. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 20 na osmem prosvetnem večeru bo imel zanimivo in aktualno predavanje g. prof. dr. Savnik Roman, pod naslovom »Moderna Grčija*. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Važno za rezervne oficirje! Dne 15. januarja t. 1. ob 18.30 je v veliki dvorani »Zvezde«. Kongresni trg, zbor rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske (pehote, topništva, konjenice in inženjerstva), na katerem j»oda komandant dravske divizijske oblasti važna obvestila. — Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino v Ljubljani vabi svoje člane na mesečni sestanek, ki bo v soboto, 18. t. m. ob 20. v restavraciji Slamič. Izgubljeno. Izgubila sem denarnico z večjo vsoto denarja in ključem trnovske cerkve. Omenjeno sem izgubila od Vrtne ulice pa do šentjakobskega mosta. Prosim poštenega najditelja, naj izgubljeno vrne proti nagradi na naslov: U. Luzar, Korunova ul. št. 4, Trnovo. Glasbena akademija v Ljubljani bo priredila v ponedeljek 20. januarja ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani simfonično produkcijo v korist »zimske jmmoči« s sledečim sporedom: Schubertova uvertura »Rozamundac, Mozartov »koncert za violino in orkester v D-duru«, Schubertova Simfonija v h-molu«. Violinski solo bo igral slušatelj III. 1. G. A. Jurij Gregorc iz šole prof. J. Slaisa, dirigiral pa bo sluš. Samo Hubad iz šole prof. dr. D. Švare. Ljubljansko gledališče ,fc,. DRAMA Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 15. januarja: »Ugrabljene Sabinke*. Red sreda. ... Četrtek, 16. januarja: Krog s kredo. Red Četrtek. Petek, 17. jan.: zaprto. (Generalka.) »or, Sobota, 18. jan.: Othello. Red Premierski. Nedelja, 19. jan.: ob 15. uri Princeska in pastirček. Mladinska predstava — Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. uri Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 15. jan.: »Vesele žene vvindsorske«. Red B. Četrtek, 16. jan.: zaprto. Sobota, 18. jan.: Carmen. Izven. Gostovanje Ančice Jelačičeve, članice zagrebške Opere in tenorista Josipa Gostiča. Mariborsko gledališče Sreda, 15 januarja: Zaprto. Četrtek, 16. januarja ob 20: »Lepa Vida. Red C Nemški in madianki drsalci v Ljubljani SK Ilirija je z namenom, da nudi našemu športnemu občjnslvu čimvečjo drsalno prireditev in užitek, že dalj časa v razgovorih za gostovanje najboljših avstrijskih, oziroma nemških drsalcev v umetnem draanju. Končno se je Iliriji posrečilo pridobiti za ta nastop Dunajčana Karla Schaferja in njegovo partnerico Fritzi Gillardovo. Karl Schafer je bil večkratni svetovni in olimpijski prvak in je pri svojih gostovanjih po Ameriki žel neverjetne uspehe. Gillardova je po rodu Celovčanka, vendar živi stalno na Dunaju, kjer se jo tudi izšolala. Prireditev bo v četrtek ali petek zvečer ob 18.30. Upravi drsališča Ilirije gre za trud, s katerim je dosegla to gostovanje, največja hvala. S tem bodo mnogo pridobili naše drsalke in drsalci, ljubljansko občinstvo pa bo imelo priliko enkrat videti najboljše drsalce na svetu. Iz Zagreba pa poročajo, da je vodstvo zagrebške drsalne zveze v razgovorih za gostovanje madžarskih prvakinj v umetnem drsanju sester Eve in Gyergyi Botond. Obe sestri sta že lani s precejšnjim uspehom gostovali v Belgradu. Letos pa jih bo povabil Zagreb. Nastop teh dveh najboljših madžarskih drsalk, naj bi bil v Zagrebu koncem januarja ali vsaj v začetku februarja. Zagrebčani jmročajo, da bodo sestri Botond nastopili tudi v Ljubljani in drugih večjih mestih Jugoslavije. Odkar se v teka zadnjih 39 let vrši v Ameriki kegljaški kongres, je v tej dobi naredilo samo devet kegljačev perfektno igro 300 s tem, da je vsak po vrsti 12 krat podrl vseb 10 kegljev. Francoski krvnik nmrl. Nedavno se je na postaji ; podcestne železnice v Pa-| rizu mrtev zgrudil znani francoski krvnik ali rabelj Anatole Deibler, ki je bil nad 40 let krvnik | in je v tei dobi odsekal več kot 400 zločincem glave. Noben narod ni pred mrazom tako občutljiv kakor Kitajci. V hudi zimi , si kak Kitajec nadene kar po 14 oM«U. da ga ne 1 zebe* Ameriške tovarne so začele delati 7 dni na teden in 24 ur na dan! Iz Amerike neprenehoma prihajajo poročila o novih, vedno večjih pripravah vsega, kar naj bi služilo ameriški obrambi sami ali pa naj bi bilo namenjeno tistim državam, ki se zdaj posredno vojskujejo že tudi za Ameriko. Poročila govore o preurejanju tovarn, ki so prej izdelovale stvari za mirno dobo, v vojne tovarne, o graditvi Čisto novih tovarn, letališč, ladjedelnic, o izdelovanju letal v velikih množinah, najrazno-vrstnejših motornih vozil in vseh mogočih drugih stvari. Tudi novih izumov se ne manjka, in ti morda niso nič manj važni, kot množinsko izdelovanje raznih morilnih sredstev, brez katerih je spričo sedanjega načina vojskovanja težko pričakovati kaj uspeha. Med zadnjimi tovrstnimi novicami, ki so prišla o njih obvestila čez Atlantik, naj omenimo naslednje: Po poročilih iz Newyorka delavci v Združenih ameriških državah po mnogih tovarnah delajo že po sedem dni na teden in sicer kar po 24 ur na dan. Delavci se morajo seveda nekajkrat na dan izmenjati, če naj tovarne tečejo neprenehoma. 3 polno paro delajo zlasti tovarne, ki izdelujejo !>otrebne stvari za ameriško vojsko. Industrialec Phillip Murray je na primer tudi že izdelal načrt, po katerem naj bi ameriške jeklarne dosegle najvišjo možno stopnjo zmogljivosti. Narejen je dalje načrt za čimbolj še izkoriščenje surovin, s katerimi Amerika razpolaga. Za 50 milijard samo strojev in orodja na leto Iz istega vira poročajo, da je industrija strojev in raznega orodja v USA izdelala nov obsežen načrt, po katerem naj proizvodnja v letošnjem letu doseže vrednost 650 milijonov dolarjev, v našem denarju najmanj 50 milijard dinarjev. Iz krogov ameriških industrialcev pa se sliši celo, da bo gornja številka še dosti prenizka. Mišljena je le kot najnižja meja, ki jo je treba na vsak način doseči. 250.000 vojaških motornih vozil že zdaj V Združenih državah so ukrenili tudi vse potrebno, da bi letos izdelali čim več motornih vozil za vojsko. Pravijo, da bo ameriška vojska že v prvih mesecih letošnjega leta dobila 250.000 novih vojaških tovornih avtomobilov. Da gredo sedaj stremljenja res tudi v tej meri, dokazujejo besede, ki jih je spregovoril na konferenci industrialcev te dni ameriški general Gregory, ko je dejal, da je glavni cilj vladine politike ta, da zagotovi množinsko proizvodnjo motornih vozil za vojsko, da bi bilo tako v celoti zadošfeno vsem vjnim potrebam. Stratosferski lovci List »New York Herald Tribune« pa je te dni pisal, da v tovarni v Farmingdalu izdelujejo nove vrste lovskih letal. Izdelana so tako, da lahko lete tudi v stratosfero, t j. najmanj 11.000 metrov visoko. Nastopajo lahko tudi v primeru, če je temperatura daleč pod ničlo. Namenjeni so zlasti za boj s sovražnikovimi bombniki. Ameriško letalstvo jih je naročilo do zdaj 1000. V zvezi s tem poročajo, da bodo posamezne vrste teh novih lovskih letal, ki bodo lahko letela s hitrostjo 610 km na urt>,' izpopolnjene s številnimi novimi izumi, ki jih do zdaj drže še v tajnosti. Težki bodo ti lovci po 11.000 funtov, dočim sedanja lovska letala tehtajo navadno okrog 6000 funtov. In ameriški letalski strokovnjak pripominja k temu še naslednje; Odkar se je začela vojna, se uprizarjajo letalski napadi skoraj vsak mesec z večje višine. Nove vrste lovska letala, ki jih grade v Ameriki, se bodo lahko uspešno spoprijela s sovražnikom še v večjih višavah. Najnovejše ameriško lovsko letalo je ogromnega pomena tudi za obrambo Amerike, v rmtogočem pa bo izpopolnilo obrambo Londona in drugih mest v Veliki Britaniji.« Delavci so se prostovoljno odrekli stavkam Veliko presenečenje pa je zbudila taile, za Ameriko še prav posebno nenavadna novica, ki jo sporočajo iz Newyorka: Do zdaj ie že 19 delavskih zvez, včlanjenih v »Ameriški federacija dela«, sklenilo, da se prostovoljno odrečejo pravici do stavk po tovarnah, ki delajo za narodno obrambo. V teh zvezah pa je včlanjenih približno poldrug milijon delavcev iz vseh krajev Združenih ameriških držav. Kanadski prispevek Za veliko angleško orožarno pa se smatra tudi Kanada, angleški dominion. Že v prejšnji svetovni vojni je bila glavna opora svoje matične države Anglije in ji je dobavljala velike množine orožja, streliva, živil, poleg tega pa je na evropska bojišča pošiljala tudi svoje vojake, še neprimerno več pa se je odločila Kanada žrtvovati za svojo veliko pokroviteljico v sedanji vojni, ker je zdaj tudi potreba po tej pomoči dosti večja. Pravijo, da je v Kanadi že zdaj proizvodnja za vojno potrebnih idelkov kar za 40 odstotkov večja, kot pa je bila med prejšnjo svetovno vojno. V polarnih krajih ga je sonce bolj ožgalo kot če bi bil v Sahari Po tem. kje so ljudje najbolj zdravi, krepki in odporni, lahko vsaj v neki meri 6klepamo tudi, kje na svetu je najbolj zdravo podnebje. V krajih, kjer so »oblagodarjent« s taksno meglo kot na primer v Ljubljani gotovo ne Z vprašanjem zdravega, oziroma nezdravega podnebja so se učenjaki začeli baviti že zgodaj, posebno pozornost pa so temu vprašanju posvetili v novejšem času. Znani ameriški raziskovalec Shackleton je prišel celo do ugotovitve, da imajo mrzli kraji okoli Severnega tečaja še najbolj zdravo podnebje. Povzoel se je celo do drzne trditve, da ne bo več pretel.lo sto let, ko bo človek že začel graditi v polarnih pokrajinah mesta, k; bodo kmalu tudi zelo obljudena. Treba je pri ljudeh samo ovreči predsodek — pravi Schackleton — kako strašne so vremenske razmere v severnih krajih, in ljudje bodo živeli v dosti ugodnejših zdravstvenih razmerah, kot žive dozdaj, to pa zato, ker si bodo vedno bolj začeli iskati svoja stalna bivališča v deželah bližje Severnemu tečaju. Posebno moč ima tam gori v polarnih krajih sonce. Raziskovalec Shackleton pravi med drugim: »Ko sem bil tam gori, me je sonce dosti bolj ožgalo, kot pa če bi bil v Sahari ali kje ob zemeljskem ravniku.« Prav posebno je priporočal, naj bi se ustanovila nova mesta na otoku Ellesmere v severnih tečajnih vodah, To bi bila obenem nova postojanka, odkoder bi učenjaki imeli lepšo priložnost proučevati podnebje v severnih krajih. Italijanski vojaki grade ceste v Severni Airiki, da bi se po njih čim hitreje premikali njihovi motorizirani oddelki. Zaloge žita in žetev v Franciji Veliko pomanjkanje žita v Franciji ima več različnih vzrokov, a eden glavnih je izredno slaba žetev, ki gre na rovaš hude zime leta 1939—1940, poškodbam, nastalim zaradi vojne ter pozne 6etve. Del tega žita je specifično manjvreden, zato je pomanjkanje moke še občutnejše. Zaradi razdelitve Francije v zasedeni in nezasedeni del, je vprašanje le še bolj zamotano, to pa zaradi velikih primanjkljajev v svobodnem delu. Brez strogih predpisov in omejevanj, brez maksimalnega uporabljanja drugovrstnih cerealij pri mešanju moke za kruh (rž, koruza, ječmen), bi bilo zelo težko zagotoviti preskrbo. Prav tako bi bilo brez hitrega dobavljanja žita zadrugam in trgovcem, nemogoče pravilno razdeliti potrebne količine med zasedeni in nezasedeni del ter med aktivne in pa-ivre pokrajine. Francoska vlada je zaradi teh težav izdala odlok, da morajo vsi pridelovalci priglasiti svoje zaloge ter jih do 31. marca poslati uradu ki se bavi s centralizacijo V6eh pridelkov, ki so na zalogi. Drobci od vsepovsod Na Švedskem je zbolelo izredno mnogo ljudi na influenci. Poročajo, da epidemija zavzema čedalje večji obseg- Pravijo, da je to največja epidemija, kar so jih na Švedskem doživeli v zadnjih letih. V glavno bolnišnico v Stockholmu so samo v štirih dneh pripeljali 3500 ljudi, ki so oboleli na influenci. V skladiščih pristaniškega mesta Le«xoes, ki leži severno od velikega portugalskega mesta Porto, je izbruhnil te dni silen požar, o katerem nič ne povedo, kako je nastal in kdo ga je povzročil. Škoda, ki jo je požar povzročil, gre v težke milijone. V Nemčijo je prišla žena slovitega pisatelja Knuta Hamsuna. Tudi ona je pisateljica in bo v Nemčiji, kjeT je v gosteh ministrstva za javna dela, imela nekaj predavanj. V Bukarešti eo zdaj 6e6tavili obtožnico proti inženirjem, ki so gradili palačo »Carlton«, kjer je pri zadnjem hudem potresu 10. novembra lani našlo smrt toliko ljudi Obtožnica navaja, da so tako številne žrtve zakrivili arhitekti, ki 60 podpisali načrt za omenjeno zgradbo, dva višja inženirja in štirje nameščenci podjetja, ki je »Carlton« graduo. Obtožuje jih 'mora zaradi nemarnosti. Vsi omenjeni obtoženci so zdaj v zaporu. Tudi v Italiji imajo letos izredno hudo zimo, kakršne ljudje tam že davno ne pomnijo. Celo v Rimu je zapadel sneg. Slika kaže zasneženi Beneški trg pred spomenikom padlim vojakom. Osem predpisanih vzorcev obutve Zaradi smotrne izrabe govejskih, konjslflh in ovčjih kož je korporacijski minister predpisal osem vzorcev obutve za moške, ženske in otroke. To obutev bodo prodajali po zelo ugodnih cenah, ki jih je določilo ministrstvo. Prodaja obutve iz usnja plazilcev ali iz usnja drugih vrst pa ostane slej ko prej prosta. Stvari, ki so vsakdan na vrsti: Kava Razlikujemo do 60 vrst dreves kavovca, izmed katerih sta najvažnejša arabski in liberijski kavovec. Zreli plodovi 60 mesnate barve. V njih je dvoje semen, ki sta vsako zase oviti z dvema luskama Kavina zrna pridobivajo tako, da v posebnih strojih odstranijo zunanji mesnati del plodu, zma vložijo vlažna v velike posode, kjer nastopi neko vrenje. Od tega vrenja je odvisna kakovost blaga. Zma nato na soncu posuše. Taka kava ima še obe luski in se kot surova kava razpošilja v luščilnice. Tu ji odstranijo obe luski, nato zrna še ogladijo, da se svetijo. Včasih jih tudi mažejo z oljem, da dobe lepšo zunanjost, kar pa v solidni trgovini ni dovoljeno. V kavi je kofein, ki je močan strup. Povzroča nervoznost. Kavina zrna pražimo, zmeljemo in zmleta kuhamo za kavo. Pri kuhanju kave rabimo tudi kavino primes (cikorijo)- Tovarna kavinih primesi dobi na drobne kose zrezane in posušene korenine cikorije. Te v odprtih ponvah dobro po6uše in v eaprtih pražilcih spražijo. Nato jih zmeljejo v moko, ki jo presejejo in jo nato spravljajo v škatle ah zavitke za prodajo. Okorijo ali kavino primes izdelujejo tovarne tudi iz korenja in fig, ki jih prav tako 6UŠijo, pražijo in meljejo. V teh tovarnah izdelujejo tudi žitno kavo iz ječmena, pšenice ali rži, ki se rabi namesto prave kave. Znani tovarni sta v Ljubljani »Kolinska tovarna« in v Zagrebu »Frank in sinovi«. Profjrnm radio hjnhtjana Četrtek, 16. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Veseli napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Harmonika solo, g. Podobnikar Ivo — 14 Poročala, objave — 17.30 Koncert Sodeluje g. Slavko Korošec, član opernega orkestra (flavta solo) in Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Zabavni spored Radijskega orkestra 21 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila. Drrtffi programi Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40. Poročila v slovenščini — YUF (19 69 m): 0.30. Poročila v slovenščini za Južno Ameriko - YUG (19.69 m); 3.30: Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramar* - Izdajanj: Int. Jote Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 - V ponedeljkih *e jurranjik - Me«efna naročnina je 14 din ca inozemstvo 25 din - Samo ponedeljki »Slovenski dom« velja mesečno 5 d5"«')«’ polletno 25 dinarjev celoletno 50 dlnarjvr. U riTafllt o : C"*'« «11« 6/111 - Up ra, a: Kopitarjeva ul. «, Ljubljana - Telelon 40 01 do 40-05 - Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, krauj, Novo me,to, Trbovlje. njim, sem prvi? govoril i njim v Moskvi leta 1932, in sicer v stanovanju nemškega komunističnega pisatelja Egona Erwina Kischa. Ko je slišal, kdo sem, se je zasmejal: »Torej vi ste bili bogati stric iz Amerike, ki mi je pošiljal živila in dobre knjige!« V Moskvi je Holz nekaj časa veljal za junaka. Odlikovali so ga z redom Rdečega prapora, v Leningradu so imenovali po njem tovarno in dodelili so mu dobro stanovanje v hotelu Metropolo. Toda, ko so se komunisti leta 1933 uklonili pred Hitlerjem, ne da bi bili sprožili strel, in je bilo jasno, da je to uradna politika Stalina in Kominterne, je Holz zahteval potni list. Zadrževali so mu ga od dneva do dneva, za pete so mu nastavili vohune. Podivjal je. Zahteval je dovoljenja, da bi smel takoj odpotovati. Prijatelji v Moskvi so se mu zdaj izogibali s poti. GPU mu ni marala vrniti potnega lista. Kmalu nato je v »Pravdi« izšlo poročilce, ki je govorilo, da so Holza utopljenega potegnili iz reke pred vrati Moskve. V GPU so mi dejali, da so Holza potem, ko je Hitler prevzel oblast, videli, kako je prišel iz nemškega poslaništva v Moskvi. Dejstvo pa je, da je Holza umorila GPU, ker se ji je zaradi svoje slavne prevratne preteklosti zdelo, da je izbran za voditelja revolucionarne opozicije proti Kominterni. Poraz v nemški marčni vstaji je v Moskvi ustvaril temeljito »treznjenje. Celo Zinovjev je pritajil svoje razglase in oklice. Prav očitno kapitalizem v Evropi še ni bil dogospodaril. V Rusiji pa prav tako malo, zakaj po zatrtju kmečkih uporov in kronstadtske vstaje, je Lenin kmetom in gospodarstvenikom v važnih gospodarskih re čeh popustil. Rusija je stopila v razdobje notranjega dviga, svetovna revolucija pa se je odločno umaknila v ozadje. Kominterna si je dajala opravila s tem, da bi našla žrtve, ki naj nosijo odgovornost za njene poraze. Čistila je komunistične osrednje odbore po različnih državah ter nadomeščala njihove voditelje z drugimi. Boji nted posameznimi smermi v tujih komunističnih strankah so dajali stroju Kominterne posla s tem, da je morala sestavljati sklepe, nasprotno sklepe ter izključitvene zapovedi. O Bil. SEM V STALINOVI SLUŽBI 22. marca so v srednjenemških industrijskih področjih v Mer-seburgu in Mansfeldu razglasili splošno stavko. 24. marca so sc komunisti polastili vseh poslopij mestne uprave v Hamburgu. V Leipzigu, Dresdenu, Chemitzu in drugih srednjenemških mestih so komunisti napadali sodnije, rotovže, poslopja državne banke in policijska predsedstva. Uradno glasilo nemških komunistov, »Rote Kahne«, je odkrito klicalo k prevratu. V mannsleldsklh strokovnih združenjih delavcev v tovarnah za baker, je Maks Holz, komunistični romantični junak, ki je leto prej na lastno pest vojeval zaplotniško vojno v saškem Voglandu proti berlinski vladi, oznanjal, da so njemu zaupali vodstvo vojaških dejanj. Ob istem času je prišlo po vsej Nemčiji do številnih atentatov z bombami. Med njimi je bilo nekaj poskusov za razstrelitev javnih stavb in spomenikov v Berlinu. Vlada je takoj spoznala pri tein strokovnjaško roko Hiilzovo, V ogromnih tovarnah za dušik v Leuni so se komunistični delavci 24. marra s puškami in ročnimi granatami utaburili po tovarniških poslopjih. Toda poskusi komunistov, da bi te krajevne nastope spravili pod en klobuk, so se docela sponesli. Zvesti in izšolani pripadniki stranke so šli za njihovim klicem. Stranka jih je po bataljonih pošiljala v smrt brezobzirneje, kakor pa Lndendortl kdaj svoje Čete v bitko. Velike množice delavcev niso poslušale vabila za splošno stavko in se tudi niso pridružile vstajam, ki so izbruhnile tu in tam. V začetku aprila se je upor vse povsod zrušil. Voditelj nemške komunistične stranke, dr. Paul Levi, ki sc je tej prigodi ustavljal od začetko kot norosti, je bil iz stranke iz- ključen, ker je z nedvoumnimi besedami pripisoval krivdo tistim, ki so bili krivi. Povedal je Moskvi, da o položaju v zahodni Evropi ničesar ne razume, da je v nori igri žrtvovala življenje tisočev nemškega delavstva. Roljševiške voditelje in odposlance Kominterne je imenoval ničvredneže in politike pri kozarcu piva. Po tej vstaji v marcu je komunistična stranka na Nemškem prav v kratkem izgubila polovico članov. Maks Holz, komunistična vroča glava, ki se je hotel z dinamitom spraviti na oblast, je bil kot morilec, požigalec, cestni ropar in še pod potdeset drugimi obtožbami postavljen pred sodišče ter obsojen na dosmrtno ječo. Zanimal sem se za Hiilzovo usodo, ker je mož pri vseh svojih divjih korakih nedvomno bil pošten in drzen prevratnik. Delavcem v svoji domovini jo postal bajna podoba.' Ko sem mnogo let pozneje bival v Breslavu, sem dobil zvezo z nekom od njegovih jetničarjev, ki mu je bil odkritosrčno vdan. Po njegovem posredovanju sem pošiljal Hiilzu knjige, Čokolado in živila. Skupaj sva kovala načrte, da bi Holza rešila. Toda za to sem potreboval pomoči in odobritve od komunistične stranke. Zvezal sem se s Hamannom, voditeljem stranke v Breslavu. Obljubil mi je. da bo poslal nekaj zanesljivih ljudi. Potem sem šel v Berlin, da bi govoril * osrednjim predstojništvom stranke. 0 zadevi smo se temeljito posvetovali. Nekateri so želeli Holza osvoboditi z zakonskimi prizadevanji, n. pr. z volitvljo v državni zbor. Drugi so menili, da bi HSIzov beg bil ravno nekaj pravšnega, da bi nanovo elektrizirali množice, ki so bile tedaj do stranke docela brezbrižne. Nazadnje so mi dovolili, da poskusim * begom iz ječe. Toda, ko sem se vrnil v Bresla*. je bilo prvo, kar sem slišal od jetničarja: »Dobili Bino zapoved, naj njegova vrata močno zapahnemo.« Oblasti so zvedele o našem naklepu, in sicer po nikomer drugem. kakor po Hamannu, voditelju breslavskih komunistov, komunističnem poslancu v državnem zboru, ki je liku ati bil možak za dva solda. Holza so pozneje osvobodili zakonito. Čeprav sem pripravljal njegov beg in sem bil med bivanjem v Breslavu vedno v zvezi z