Proletarci vseh dežel, združite se J
PRAVICA
H LASI LO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Leto X. — štev. 275.
Ljubljano, nedelja, 20. novembra 1949
izbaja vsak dan razen ob petkih
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Ljubljanske žene protestirajo proti di&krifmiinatorskemu ravnanju sekretariata MDFŽ, ki je onemogočil udeležbo naših zastopnic na plenumu v Moskvi Generalna skupščina OZN končala razpravo o grškem vprašanju Nova tovarna pohištva v Novi Gorici Fizkultura — Objave
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 4.—
Več skrbi
za lokalno gospodarstvo in komunalno dejavnost
krajevnih ljudskih odborov
V	svojem govoru na III. plenarni seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije je tov. Miha Marinko ugotovil, da srr*o doslej v utrjevanju organov ljudske oblasti posvečali pozornost predvsem OLO, premalo pomoli pa smo nudili KLO. Pregled dela KLO posebno v kmečkih okrajih kaže, da so ti bili usmerjeni predvsem na izpolnjevanje nalog, ki so jih dobivali od 0L0, zanemarjali pa so reševanje svojih lokalnih vprašanj. Medtem ko so 0L0 dosegli tepe uspehe v razvijanju lokalnega gospodarstva in samouprave ter se usposobili in utrdili v reševanju svojih nalog, opažamo, da ta razvoj pri KLO kljub doseženim uspehom zaostaja za napredkom 0L0.
Malo je KLO, ki bi češče razpravljali na svojih sejah o lokalnih potrebah in obravnavali vprašanja, ki se tičejo njihovega lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti. Premalo je bilo vztrajnosti pri iskanju možnosti za rešitev teh vprašanj, ker se večkrat odborniki KLO niso zavedali, da morajo ta vprašanja reševati predvsem s lokalnimi viri surovin, izkoriščanjem danih možnosti in z lastnimi močmi. Zato tudi niso sklicevali vaških sestankov in pritegnili množic k reševanju perečih problemov na vasi.
Glavna naloga naše lokalne gospodarske in komunalne dejavnosti je predvsem v tem, da skrbi za zadovoljevanje individualnih potreb delovnih ljudi, s čimer lahko bistveno prispeva k dvigu materialnega in kulturnega blagostanja množic. Lokalno gospodarstvo in komunalna dejavnost čvrsto veže izvršne odbore organov ljudske oblasti s množicami ter jih pritegne k sodelovanju pri reševanju nalog ne samo lokalnega pomena, temveč tudi k reševanju nalog, ki so republiškega in zveznega pomena. Samouprava ljudskih odborov je ena najvažnejših odlik ljudske demokracije, kar je podčrtano v našem zakonu o ljudskih odborih in v članku tov. Kardelja *0 ljudski demokraciji€. Mnogi naši aktivisti, ki so zapostavljali lokalno gospodarstvo, komunalno dejavnost in samoupravo krajev, se niso zavedali dovolj velikega pomena tega dela, ki utrjuje ljudsko demokracijo in krepi ljudsko oblast.
Neki naši KLO sploh še niso začeli reševati perečih komunalnih vprašanj. To se kaže tudi v tem, da je v naši republiki registriranih le 160 komunalnih podjetij, ki pripadajo KLO. Tudi lokalno gospodarstvo v mnogih krajih ni dovolj razvilo, četudi so tudi tu doseženi lepi uspehi. Statistika kaže, da je v Sloveniji %4 industrijskih, 797 obrtnih, 715 trgovskih, in 136 ostalih podjetij, ki pripadajo KLO. Če upoštevamo, da so tu všteta tudi mesta, katerim pripada dober del teh podjetij, lahko ugotovimo, da imajo KLO na vaseh prav malo podjetij, ali Pa da takih podjetij sploh nimajo.
Lokalno gospodarstvo daje KLO dohodke in veča možnosti za reševanje vseh Perečih vprašanj v kraju. Zato bomo morali v bodoče dajati KLO več pomoči Pfi ustanavljanju krajevnih podjetij, kar bo jačilo njihovo materialno bazo in s tem njihovo samoupravo. Obenem se , Jl°?eiala proizvodnja vseh tistik po-hujejo*1’ >Ci vaščani najbolj potre-
. ^ehrinrl referenti v KLO se sploh T ? .	za	svoje	delo na področju
!■««««$' i8?.tA0.dar8lva in komunalne delavnosti. Mishli so, da se ne da nič storiti in so cakaU materialne in finančne pomoči od zgara,. Taka orientacija je povsem napačna in ni v skiadu z fiašim pojmovanjem samouprave. Za lokalno gospodarstvo in komunalno dejavnost je treba izkoristiti predvsem lokalne vire in možnosti.
. Največja slabost v njihovem delu pa J.c bila v tem, da niso pritegnili k sode-ovanju množic, ki so močno zainteresi-ane na lokalni dejavnosti in ki bi g «i'o;o iniciativo in sodelovanjem rešile tudi najtežja vprašanja. Iniciativa mno-
in njihovo sodelovanje po ie tudi najvažnejše v lokalnem gospodarstvu in komunalni politiki. Treba bo pogosteje kakor doslej sklicevati vaške sestanke in na njih razpravljati o lokalnih problemih ter tako vzbuditi zanimanje in iniciativo *o rešitev problemov ter tako pritegniti vse vaščane k delu.
V	naših vaseh čutimo močno pomanjkanje obrtniške delavnosti, posebno pa reparaturne delavnosti. Zato moramo za-(eti s ustanavljanjem delavnic za popravilo čevljev, obleke, kmetijskega orodja ter drugih obrtnih obratov in podjetij, "e■Ko razni obrtniki odklanjajo popravila ali pa odlašajo z njimi, pri tem pa delajo rajši nove izdelke. Mnogi se izgovarjajo, da »delajo za plan<, medtem fco nastaja ogromna škoda s tem, da pro-Pada tisoče čevljev, obleke in kmetij-fkega orodja, ki bi še dolgo služilo, če bt bilo pravočasno popravljeno. Take razbere zahtevajo, da 0L0 začno s plansko graditvijo mreže obrtniških delavnic po "oseh in da zadolže te delavnice za popravilu Več skrbi je treba posvetiti tudi Hibavi materiala in surovin, ki jih take stavnice potrebujejo. Tudi KLO morajo
posvetiti obrtniški delavnosti več pozornosti in morajo pomagati, da se na njihovem področju osnujejo potrebne obrtne delavnice z odgovarjajočim številom vajencev, kar bo preprečilo hojo k obrtnikom v druge vasi in s lem neposredno izgubo časa.
Vendar je v naših vaseh niz perečih nalog, ki terjajo, da jih začnemo takoj reševati. Katere so te najbolj pereče naloge? Brez dvoma, da so v različnih krajih različne, toda pretežno so to potrebe, ki se dajo lahko rešiti s skupnimi napori. Tako je n. pr. treba opremiti kovaške, kolarske in druge obrtne delavnice, ki zaradi pomanjkanja orodja ali pa potrebnega popravila poslopij ne morejo povečati svoje proizvodnje. Ponekod je kanalizacija v slabem stanju, v jarkih zastaja gnojnica, ki okužuje okolico. Potrebno je izkopati jarke in odvesti od-višno vodo. Krajevne ceste so večkrat v takem stanju, posebno ob deževnem vremenu, da to ovira normalno življenje in gibanje po vasi. S skupnim delom se da popraviti lokalne ceste, odpraviti vsakodnevno gaženje po blatu ter olajšati promet. Ponekod je treba popraviti in zgraditi brvi in manjše mostove. V mnogih vaseh je preskrba z vodo v slabem stanju. Urediti je treba skupne vodnjake; napajališča, kapnice in perišča. Upravni prostori KLO in druge zgradbe, ki so pod njihovo upravo, že dolgo niso bile popravljene, s čimer se dela škoda in otežuje poslovanje KLO in njegovih ustanov. Vse to kaže, da se da z malimi napori ob skupnem delu občutno dvignili blagostanje vasi in olepšati življenje njenih prebivalcev.
Možnosti za rešitev takhi vprašanj so očitne, saj je zato potrebno predvsem skupno delo vaščanov, večinoma lokalne surovine, kakor gramoz, les in opeka. Pa tudi finančna sredstva se dajo dobiti, saj še mnogi ljudski odbori niso izčrpali sredstev, ki so jim bila dana na razpolago. Cesto so temu krivi tudi OLO, ki so v škodljivem centralističnem stremljenju jemali iniciativo KLO za reševanje perečih lokalnih nalog. Da bi odpravili ovire, ki otežujejo komunalno in gospodarsko dejavnost KLO, ustanavljamo pri oblastnih ljudskih odborih komisije, ki bodo omogočile, da se neizčrpani krediti, ki so na razpolago ljudskim odborom, uporabijo za potrebna dela. Prav tako je mogoče poiskati material, ki ga okraji ne bi mogli sami nabavili, v krajevnih ali okrajnih zalogah, ki so namenjene za dela v tem letu, lci pa se predvidoma letos ne bodo mogle uporabili. Da bi reševanje perečih krajevnih vprašanj poenostavili in pospešili, ustanavljamo tudi pri OLO komisije iz poverjenikov za lokalno industrijo in obrt, poverjenikov za komunalne zadeve, poverjenikov za finance, predsednikov planskih komisij in predsednikov komisij za gospodarska vprašanja oz. komunalne zadeve pri 00 OF Naloga teh komisij je v tem, da bodo pomagale odpraviti težave, na katere naletijo KLO v svojem delu. Poverjeniki za komunalne zadeve ter lokalno industrijo in obrt morajo storiti vse, da bodo rešena ta pereča vprašanja in da se začne z delom.
Vendar je težišče dela v sami vasi, n?.. KLO, na osnovni partijski organizaciji in organizaciji Osvobodilne fronte. Predvsem je treba sklicati zbore volivcev, na katerih moramo pojasniti možnosti rešitve najbolj perečih lokalnih vprašanj. Diskusija naj se razvije v tem smislu, da bodo volivci ugotovili najbolj pereča in obenem izvedljiva dela in pri tem iniciativno predlagali najboljši način rešitve teh nalog. Zanimanje za taka dela bo brez dvoma živo, saj so to vprašanja, na katera zadevajo vaščani vsakodnevno. Obenem naj se na sestanku razdele dolž nosti za skupno izvršitev nalog, krajevni aktivisti pa naj prevzamejo skrb za organizacijo dela.
Zgraditev socialistične vasi, v kateri bodo rešeni komunalni problemi in v kateri bodo rešeni komunalni problemi in v kateri bo cvetelo lokalno gospodarstvo, postavlja pred nas velike naloge. Rešitev najbolj perečih vprašanj, katerih se lotevamo, naj bo začetek sistematičnega de-la na tem področju, ki čaka predvsem novo izvoljene KLO. Temeljito reševanje vseh lokalnih problemov vasi zahteva, da upoštevamo vse gospodarske, kulturne in prosvetne probleme in da na osnovi perspektive nadaljnjega razvoja, upoštevajoč tudi razvoj zadružništva, napravimo plan razvoja lokalnega gospodarstva in komu- j nalne dejavnosti za daljšo dobo. Izdelava \ takega plana je brez dvoma odgovorna I naloga, ki je ne smemo izvršiti na hitro ! in površno. Vendar je potrebno, da že ria zborih volivcev volivci sami nakažejo naloge, ki naj jih prvenstveno upoštevamo v dolgoročnem planu.
Pravilno reševanje nalog komunalne j dejavnosti in lokalnega gospodarstva je velikega pomena za dvig blagostanja lju- i di, za razvoj ljudske demokracije in kre- ' pitev lokalne samouprave. V tem delu se morajo izkazati vsi aktivisti v naših vaseh. Volivci bodo pri bližnjih volitvah ocenjevali kandidate tudi po tem, kako
Ljubljanske žene protestirajo
proti diskriminatorskemu ravnanju sekretariata MDFŽ, ki }e onemogoeii udeležbo naših zastopnic na plenumu v Moskvi
V	lepo okrašeni Unionski dvorani so se danes zbrale številne žene mesta Ljubljane na protestno zborovanje proti disriminatorskemu ravnanju sekretariata MDFŽ, ki je preklical poziv zastopnicam AFŽ Jugoslavije in jim tako onemogočil prisostvovati plenarnemu zasedanju MDFŽ v Moskvi.
Protestno zborovanje je začela predsednica mestnega odbora AFŽ Ana Ziherl in po izvolitvi delovnega predsedstva dala besedo org. sekretarju CK KPS in članici GO AFŽ Sloveniji tov. Lidiji Šentjurc, ki so jo žene pozdravile z viharnim ploskanjem in vzklikanjem Partiji in Titu.
Tovarišica Lidija Šentjurc je zbranim pojasnila vzroke tega najnovejšega diskriminatorskega ravnanja, ki ga je sekretariat MDFŽ organiziral zato, da demokratične žene sveta ne bi zvedele za borbo, ki jo vodimo za pravilne ekonomske odnose med socialističnimi državami in enakopravnost. Govor tovarišice Lidije Šentjurc so žene prekinjale z viharnim ploskanjem in ogorčeno protestirale.
Po referatu tovarišice Lidije Šentjurc je govorila tov. Ančka Hafner, udeleženka na I. kongresu MDF2 v Parizu. Pripovedovala je, kako je bila prenosna na to, da je bila članica jugoslovanske delegacije, ker so ji zastopnice žena vsega sveta ob tej priliki stiskale roke in izražale občudovanje jugoslovanskim ženam. Takrat pred štirimi leti ji je ena izmed francoskih žena prosila, naj poljubi njenega štirinajstletnega sina, ki se je prav tako boril v partizanih, toda žal njihovo ljudstvo ni izvojevalo svobode. Danes po štirih letih, nas tudi te francoske žene obveščajo, da ne smemo prisostvovati mednarodnemu zasedanju. Žene so prekinjale besede tovarišice Hafnerjeve in
navdušeno vzklikale Oentrailnemu odboru AFZ Jugoslavije ter s tem dokazale, da so močno povezane z našima predstavnicami in da ne bodo dovolile klevetati naše najboljše žene.
Nato je govorila tov. Angela Miklavc, mati treh padlih partizanov in aktivna borka v NOB V imenu žena mesta Ljubljane, ki so se aktivno borile v narodnoosvobodilni borbi, je dejala, naj odgovorijo francoske žene na to, kje so bile takrat, ko so naše žene krvavele in dale za svobodo domovine svoje najdražje — sinove in hčere. Niso še zaceljene rane,
i ki jih je povzročila borba za svobodo ne samo naše domovine, ampak tudi za svobodo vseh narodov sveta. Vse naše sile bomo stopnjevale v borbi za dosego našega pravičnega cilja in na tem mestu odločno zahtevamo tudi, da nam takoj vrnejo naše otroke, ki jih zadržujejo v Sovjetski zvezi.
Ob koncu je navzoča množica žena z navdušenjem sprejela resolucije, ki so jih poslale CK KPJ in tovarišu Titu, tovarišu Kardelju, Centralnemu odboru AFZ in protestno resolucijo Plenarnemu zasedanju MDFZ v Moskvi.
Resolucija Centralnemu komiteju KP Jugoslavije in tovarišu Titu
Žene Ljubljane, zbrane na protestnem zborovanju dne 19. novembra 1949 ostro obsojamo krivično ravnanje tajništva MDFŽ proti naši organizaciji in ženam, ki nas zastopajo pri mednarodnem forumu. Tajništvo MDFŽ je samovoljno in neutemeljeno prepovedalo našim zastop-nicam-tovarišicam Vidi Tomšič, Mitri Mitrovič, Olgi Miloševič in Vandi Novosel prihod na plenarni sestanek MDFŽ v Moskvo.
Tovariš Tito! Me žene Ti sporočamo, da dobro vemo, kaj je pravi vzrok temu. Vodstvo Informbiroju podložnih partij se boji, da bo odkrita beseda naših zastopnic odprla oči tudi tistim ženam na svetu, ki še ne vedo resnice o Jugoslaviji. Vendar pa resnice ni mogoče zatajiti. Demokratična javnost vedno bolj spoznava, vodno bolj občuduje našo pogumno borbo proti tistim silam, ki hočejo zavreti izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Zato tisti, ki nas obrekujejo,
zaman zapirajo oči pred dejstvi, kajti stvarnost dokazuje pravilnost poti, ki smo si jo izbrale pod Tvojim modrim vodstvom.
Poldrugo leto je poteklo od dneva, ko je bila objavljena zloglasna resolucija Informbiroja in od takrat klevetniki nenehno blatijo in obrekujejo naše vodstvo. Vršijo se številni poizkusi, da bi razbili enotnost naših narodov, da bi ločili ljudstvo od Komunistične partije in Tebe, tovariš Tito. To pa je nemogoče! Jugoslovanske žene ne zaupamo svojemu vodstvu iz slepe pokorščine, temveč zato, ker iz lastnih izkušenj vemo, da je pot, po kateri hodimo, edino pravilna. Zato se bo tudi ta zadnji poizkus, kakor vsi ostali, razbil ob neporušljivi enotnosti našega ljudstva. Zato nas tudi danes, ko se bližamo 29. novembru, dnevu, ko delovni kolektivi polagajo obračun svojega dela za izpolnitev plana, navdaja neomajno zaupanje v naš Centralni komite in v Tebe, tovariš Tito!
DoDro poztisic resnico, zato sc bolite naših delegatk
da bi vas ne razkrinkale pred mednarodnim forumom
P smo Plenumu Mednarodne demokratične federacije žena
Žene Ljubljane, zbrane na protestnem zborovanju pošiljamo protestno resolucijo plenomu Mednarodne demokratične ženske zveze, ki se vrši od 15. do 20. novembra v Moskvi.
28. septembra letos je Centralni odbor AFZ sprejel odločbo sekretariata MDFZ, s katero preklicujete poziv zastopnicam našega vodstva, tovarišicam Vidi Tomšič, Olgi Miloševič, Mitri Mitrovič, Vandi Novosel, da se udeleže zasedanje plenuma MDFŽ v Moskvi. To ste storile kljub temu, da je bila AFŽ Jugoslavije ena izmed pobudnic za ustanovitev MD-
srednjevalovno beograjsko radijsko postajo
Beograd, 19. novembra. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito si je ogledal včeraj dopoldne skupno s člani Politbiroja CK KPJ Aleksandrom Rankovičem, Borisom Kidričem in Ivanom Gožnjakom ter ministrom vlade LR Srbije Slobodanom Penezidem novo srednjevalovno beograjsko radijsko postajo.
Maršala Tita ter druge goste sta sprejela predsednik radiokomiteja Jovan Varinovič in direktor beograjskega radia Prvoslav Vasiljevič, ki sta razkazala skupno z ing. Tarbarinom in višjim tehnikom Alargičem naprave nove radijske postaje.	(Tanjug)
Edvard Kardelj obiskal Achesona
New York 19. nov. (Tanjug.) Pred odhodom v domovino je Sef delegacije FLRJ na četrtem rednem zasedanju Generalne skupščine OZN in zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj napravil včeraj vljudnostni obisk zunanjemu ministru ZDA g. Achesonu.
so reševali pereče lokalne probleme, razvijali samopravo in utrjevali ljudsko demokracijo.
Naša država vedno bolj krepi svoje najnižje organe oblasti, razvija njihovo samoupravo in s tem priteguje množice k upravljanju lokalnih in državnih poslov, dviga zavest in širi obzorje delovnih množic. Medtem ko informbirojevska vodstva vzhodnoevropskih držav klevetajo našo demokracijo, pa se v svojih državah bojijo dati nižjim organom oblasti stvarno samoupravo. Nasprotno temu pa naša Partija in naša ljudska oblast nadalje razvija demokracijo in s tem krepi našo državo Zato bodo volitve v KLO dostojen odgovor, ki ga bo dalo naše svobodo- j Ijubno ljudstvo vsem klevetnikom.
Goršič Milko '
FŽ in da ves čas pošteno in iskreno iz-poljnuje vse svoje obveznosti do Federacije, za kar nas je vodstvo MDFŽ vse do resolucije Informbiroja neštetokrat omenjalo na raznih sestankih in plenumih in nas stavljajo drugim za zgled.
Že leto in pol poslušamo najogabnejša obrekovanja in laži, ki jih spuščajo v svet vsa mogoča trobila Informbiroja in nič se ne čudimo, da so se kominiormovci poslužili tudi MDFZ-ja. Vaši razlogi za prekhcanje poziva na plenum so prav tako le skupek podlosti in klevet brez vsake konkretne osnove, kot vse laži in klevete, ki smo jih do sedaj slišali. Mar resnično mislite, da boste mogle s temi lažmi prepričati jugoslovanske žene? Ne, saj jih niti same ne verjamete. Dobro poznate resnico in se je bojite, ker ste jo pod pritiskom Informbiroja zatajile. Zato se bojite naših delegatk, da vam z mednarodne tribune povedo resnico in razkrinkajo poniglavo in zahrbtno delo iniorm-birojevske klike v MDFŽ. Silna je vaša bojazen pred tem, da bi zastopnice žen in vsega delovnega ljudstva Jugoslavije ne branile na plenumu ne samo svoje lastne socialistične domovine, amp/ik se borile za ugled in progres socializma sploh. Bojite se, da se delovne množice sveta ne zavedo tega, česar se je zavedla Jugoslavija, namreč, da socializem ne more biti monopol nekega posameznega naroda, pa naj bo ta še tako velik, ampak prinaša delovnemu ljudstvu vsega sveta in vsakemu narodu posebej novo, srečnejše življenje. Prav zaradi tega ste se poslužile nedemokratičnega postopka, da obsojate žene Jugoslavije v njihovi odsotnosti ter s tem kršite statut MDFŽ, čeprav dobro veste, da o članstvu v MDFŽ lahko odloča samo kongres.
Mar se ne zavedate članice vodstva MDFZ, kako težko boste dajale odgovor pred zgodovino? Namesto, da stojite na čelu borbe za resnico ▼ svetu, lažete in to zavestno lažete svojim narodom in svetu. Kako morete ve, iste žene, ki ste 1. 1945 imenovale naše predstavnice herojke in zoslužne borke, danes nazivati tiste žene jzdajalke socializma, fašistične elemente itd.) Mar vas ni nekoliko sram pred resnico? Jugoslavija stoji in gradi socializem ter s svojim živim zgledom vliva nove vire in novega smisla zatiranim ljudstvom vsega sveta za nadaljnjo vztrajanje v borbi, čeprav jo hočejo kominiormovci izbrisati iz seznama socialističnih držav s tem, da preprečujejo našim delegacijam v raznih mednarodnih društvih udeleževati se mednarodnih sestankov. Jugoslavija se je vpisala s krvjo svojih narodov med socialistične države. 1,700.000 žrtev to so njeni temeljil Še imamo isto vodstvo, ki nas je vodilo med narodnoosvobodilno borbo in naša Partija je še močnejša kot je bila takratl Ljudstvo, prekaljeno v borbi, pa se ne da zavesti niti oplašiti V ljubezni do svojega vodstva — Partije in Tita in veri v lepšo in srečnejšo bodočnost gradi svojo socialistično domovino.
Osamiti so nas hoteli in so pri tem postali nasilni. Pri tem se niso spomnili
velike resnice, da je laž že sama po sebi znak slabosti in pozabili so svojo lastno zgodovino, pozabili so, da je borba proti izkoriščanju človeka po človeku v zgodovini prevelika in presvetla, da bi jo mogli sedaj naenkrat s takimi plehkimi lažmi pokončati. Neumna in primitivna je misel, da je mogoče resnici za dalj časa zavezati usta.
Globoko smo prepričane, da ogabne in umazane laži in obrekovanja jugoslovanskih žena ne izražajo mišljenja delovnih žena vsega sveta, ki jim je dobro znano sodelovanje jugoslovanskih žena v oboroženem boju proti fašizmu, ki jim je znano, kako naše žene ob velikih naporih z ljubeznijo grade socializem v svoji domovini. Pozivamo vse članice plenuma, da razkrinkajo škodljivo politiko vodstva MDFZ in da vlože vse svoje sile v to, da bo MDFŽ v bodoče služila velikim ciljem, zaradi katerih je bila ustanovljena!
Jugoslavija se ne bori zaman za enakopravnost svoje Partije in svoje države z drugimi partijami in socialističnimi državami Prepričani smo namreč, da to, kar smo mi zavrnili kot nepravilno, tudi ljudstva drugih držav zavračajo. V svetu je mnogo več revolucionarnih, demokratičnih sil, kot jih lahko zavedejo na stran-pota razna oportunistična partijska vod-stva s svojimi puhlimi klevetami proti Jugoslaviji Zato bomo zmagali mi, čeprav nas je mnogo manj. Zato nismo osamljeni v tej borbi, ker je resnica in pravica na naši strani Oni pa istočasno, ko imajo najbolj polna usta miru, nadaljujejo s pro-vokatorskimi izpadi na naših mejah, pri tem pa pozabljajo, da tisti ki drugim krati svobodo, tudi sam svojo pokopava.
V	času, ko drugim demokratičnim deželam krojijo oblast vslijeni generali in maršali, se mi pripravljamo na nove volitve ▼ KLO-je. Naš petletni plan, ki je tako na poti našim sovražnikom, da so poizkusili vse, da bi ga preprečili in se niso pri tem sramovali preklicati podpisanih pogodb in požreti danih besed, se izpolnjuje. Ljudstvo gradi z napori vseh svojih sil. Udarniki novatorji in radona-hzatorji se množijo in večajo našo proizvodnjo. Naši ljudje verujejo v to, da gremo v socializem in lepšim časom naproti ker jih vodita Partija in Tito.
Žene Ljubljane, ki smo bile med narodnoosvobodilno borbo vztrajne in požrtvovalne in ki naš okupatorjev teror ni mogel preplašiti, tudi danes ne zaostajamo v bobi za izvršitev petletke. Samo v času tekmovanja za Teden matere in otroka smo opravile 477.871 prostovoljnih delovnih ur. V vsej Sloveniji pa je danes 1105 udarnic, 28 racionalizatork in ena novatorka. Obljubile smo, da bomo svoje delo še povečale zato, da bo naše ljudstvo čim prej uživalo dobrine socialistične domovine in še posebej zato, da pokažemo svetu in vsem obrekovalcem in klevetnikom, da kljub vsem njihovim lažem zaupamo v naše vodstvo in Partijo, delovnim množicam sveta pa pokažemo pravo pot v svobodo in socializem.
Stran 2
Btev. 275.
GENERALNA SKUPŠČINA OZN KONČALA RAZPRAVO O »GRŠKEM VPRAŠANJU«
Jugoslovanski delegat Aieš Bebler od oeno obsodil teroristiini režim atenske vlade nad makedonsko nacionalno manjšino
New York, 19. novembra (Tanjug). Generalna skupščina OZN je končala razpravo o tako imenovanem grškem vprašanju. Po diskusiji je plenum Generalne skupščine sprejel skupno resolucijo ZDA, Vel Rritanije, Kanade in Avstralije, v kateri se zahteva, naj tako imenovana bal-a komisija nadaljuje 6voje delo. Vlade FLRJ, Bolgarije in Albanije 60 pozvane, naj sodelujejo 6 to komisijo. Proti I,6*0 „ i* so glasovale Jugoslavija, ZSSR, Ukrajina, Belorusija, Poljska in češkoslovaška, Indija in Iran pa 6ta 6e vzdržali glasovanja.
Plenum Generalne skupščine je zavrnil sovjetsko resolucijo, ki zahteva ustavitev dela balkanske komisije in razglasitev splošne amnestije v Grčiji, pospeši-šitev svobodnih volitev in drugo. Jugoslovanska delegacija je glasovala za vse člene sovjetske resolucije, izvzemši člen, v katerem predlaga sestavo komisije velesil, ki bi nadzirala 6eveme grške meje.
Na koncu je Generalna skupščina soglasno sprejela resolucijo, naj se pobegli grški otroci vrnejo k svojim staršem.
vr ,Vt>d?bati. 60 8i deležati Grčije, ZDA, Vel. Britanije in nekaterih drugih držav ponovno prizadevali, da bi dokazali, da v Grčiji ni več represalij, toda ti delegati tudi to pot niso navedli niti enega dejstva, ki bi dokazalo njihovo trditev.
Češkoslovaški delegat je ponovno izkoristil debato o tem vprašanju za predrzen napad na Jugoslavijo. Rekel je, da jugoslovanska vlada preprečuje odhod grških beguncev iz Jugoslavije na Češkoslovaško in da 60 jugoslovanske oblasti
Atenska vlada izvaja še naprej predvsem nad
Sedaj pa bi rad govoril o vprašanju notranjega položaja v Grčiji Včeraj je Caldaris tukaj trdil, da so prenehale represalije v Grčiji. Toda obvestila, ki so nam na razpolago, in ta obvestila imamo od tisočev grških beguncev, dokazujejo nasprotno. Kakor je znano, so grški begunci v preteklih letih množično prihajali, prihajali so tudi v teku preteklih mesecev in še vedno prihajajo. Ti begunci, ki se naseljujejo na našem ozemlju, pripovedujejo o grozotah in terorju, ki ga vladine čete in organi atenske vlade izvajajo nad ljudstvom. To se nanaša na vso Grčijo, predvsem pa na Makedonijo.
2e samo dejstvo, da prihajajo iz Grčije begunci v velikem številu, da prihajajo cele vasi, možje, žene, otroci in starci z vsem premičnim imetjem, pove dovolj. Kaj pa šele pripovedujejo ti ljudje o usodi tistih, ki se jim ni posrečilo zbežati pred atenskimi oblastmi?
Pričevanja grških beguncev o nasilju v Grčiji bi lahko napolnila knjige
Naj vam preberem samo eno takih pričevanj, izjavo Spira Stevora trgovca iz vasi Germano: »Po umiku enot demokratične armade iz naše vasi, 14. avgusta, so prišli v vas monarhoiašisti. Skupine vojakov so začele preiskave po hišah in si prisvajale vse, kar jim je bilo všeč.
Po navadi so podoiiciTji in tudi oiicirji sodelovali pri teh ropanjih. Kmetom so odnesli celo drva za kurjavo in stekla z oken. Če se je kdo upiral ropanju, je bil ponavadi na mestu ubit. Tako je bilo s kmetom Done Tanevom, ki so ga na mestu ubili, ker je vprašal vojake, zakaj mu jemljejo njegove stvari.«
Ure in ure bi vam lahko bral osebna pričevanja. Navedel bi vam lahko tudi dokaze o množičnih aretacijah. Kaj se dogaja z aretiranimi? Podatki, ki jih imamo, pričajo o tem, da vojaška sodišča po navadi izrekajo smrtne obsodbe. •
Že v debati v političnem komiteju sem navedel, kako je potekala razprava v Le-rinu od 8. do 22. avgusta. Medtem sem dobil podrobne podatke o tej razpravi proti prebivalcem vasi Sarovici in naselja Ksino Nero. Pred sodiščem je bilo 72 prebivalcev. Glavna priča na tej razpravi je bil poveljnik orožniške postaje Bana-
odvzele vse imetje grškim beguncem, ki so odšli v ČSR.
K besedi 6e je oglasil tudi delegat FLRJ dr, Aleš Bebler, ki je dejal
Neresnične obtožbe češkoslovaškega delegata
»Preden preidem k vprašanju, o katerem želim govoriti se moram na kratko dotakniti obtožbe češkoslovaškega delegata Clementisa, ki jo je izrekel proti vladi naše države.
Gospod Clementis je rekel, da je jugoslovanska vlada preprečevala izselitev grških beguncev iz Jugoslavije v ČSR in da ni dovolila grškim beguncem, da bi odnesli s seboj svoje premično imetje.
Odločno moram demantirati take obtožbe. Brž ko je dva do tri tisoč od 35 tisoč grških beguncev v Jugoslaviji izrazilo željo, da bi odšli v Češkoslovaško, je jugoslovanska vlada ukrenila vse, da bi omogočila njihovo izselitev. Do zakasnitve odhoda teh beguncev je prišlo zaradi stališča madžarske vlade, ki bi morala organizirati transport skozi Madžarsko. ^ Kar zadeva imetje teh begunceo, jim je bilo dovoljeno vzeti s seboj vse, kar jim je osebno pripadalo. V Jugoslaviji je bilo zadržano samo trgovsko blago
—	tekstilije in živilski izdelki, ki jih je imela uprava grškega taborišča v Buljke-su v svojih skladiščih kot predmete špekulativne trgovine.
Skratka jugoslovanska vlada ni in tudi v bodoče ne bo preprečevala izselitve tistih grških beguncev, ki bodo to želeli,
nasilje nad grškim ljudstvom, Makedonci
gapulos. Od 72 obtoženih jih je sodišče 51 obsodilo na smrt, se pravi, 51 ljudi iz ene vasi je bilo obsojenih na smrt ali pa morda vse odrasle osebe.
Partizani, ki se vračajo, so postavljeni pred sodišče
Navajam primer za dokaz tej trditvi. Deveta divizija atenske vojske je naletela prve dni avgusta v bližini Mekova na partizansko bolnišnico, v kateri je bilo 150 težko ranjenih partizanov. Ta divizija je težko ranjenim partizanom rezala nosove in ušesa, mnoge pa na licu mesta poklala. Enaka usoda je doletela tudi tiste, ki so prišli pred vojaško sodišče. Kako pa sodijo grška vojna sodišča? Glejte, kaj je pisal atenski list »Acro-polis« 9. julija o razpravi proti 30 partizanom:
»Značilno je, da je potekala razprava s filmsko naglico. Priče so se vrstile druga za drugo vsakih pet minut, nihče drug niti obtoženi niti njihova obramba pa ni imel pravice zastavljati vprašanja niti dajati kakih pripomb.«
Toda, če je kdo ušel v današnji Grčiji
smrtni obsodbi, pa še ni ušel smrti
V Grčiji je danes lahko umreti bodisi v zaporih bodisi v koncentracijskih taboriščih. Tam umirajo ljudje, ne da bj bila zanje izrečena smrtna kazen. Med primeri, od katerih smo te dni dobili obvestilo, je najbolj očiten primer Georgisa Lambrinosa, umetnika in novinarja, ki je bil nekaj časa urednik lista »Rizospastis«.
V	zaporu v Lamiji so ga strahovito mučili, tako da je podlegel mučenju.
V koncentracijskih taboriščih so življenjske razmere prej pogoji smrti kot življenja. Navedel bom na kratko, kaj se je zgodilo 12. oktobra na Makronisosu. Od 3300 deportirancev na tem otoku jih je bilo 600 12. oktobra prepeljanih v tako-imenovano taborišče za prevzgojo (naj omenimo, da je celo naziv vzet iz Hitlerjeve Nemčije — Umbildungslager). Brž, ko so prišli v taborišče za »prevzgojo«, so jim postavili provokatorska vprašanja in zahtevali od njih, naj stopijo Grki naprej^ izdajalci pa naj ostanejo v vrsti. Ker je samo en človek napravil zahtevani korak naprej, je bil dan ukaz, naj vse premlatijo. To je trajalo nekaj ur. Po teh brutalnostih je bilo desetine ljudi teže ranjenih, mnogo pa laže. Trije deporti ranči so umrli od dobljenih ran.
Gospod predsednik, mar je zares mo goče trditi, da položaj v Grčiji ne zani ma Združenih narodov? Mar je ref mo goče trditi, naj naša organizacija, ki je bila ustanovljena zato, da bi razvijala in ščitila spoštovanje ljudskih pravic in osnovnih svoboščin, kakor pravi prvi člen Ustanovne listine OZN, zapira oči pred dejstvi o nasilju, ki ga izvajajo v Grčiji? Mar je zares mogoče trditi, da pomenijo represivna dejanja, ki so samo maščevanje zmagovalca nad vsem prebivalstvom, ki je simpatiziralo s premaganimi, pot k pomiritvi v Grčiji in zboljšanju odnosov med Grčijo in sosednimi državami?
Mar je mogoče kaj takega trditi posebno še, če vemo, da etomaščevanjeposebno peklensko v pokrajinah, ki so naseljene s slovansko makedonsko nacionalno manjšino, in alije mogoče, da bi trpljenje makedonske nacionalne manj šine ne našlo odziva v srcih narodov Jugoslavije, v srcih njihovih bratov po krvi in jeziku?
Menimo, gospod predsednik, da ne smemo zapirati oči pred temi dejstvi in da je naša sveta dolžnost, da povemo svoje mnenje.
Prav zaradi tega jugoslovanska delegacija posebno podpira prvi člen resolucije, ld zahteva razglasitev splošne amnestije v Grčiji. Jugoslovanska delegacija prav tako toplo podpira resolucijo, ki zahteva življenje-za devet herojev grškega osvobodilnega gibanja, ki so jih atenske oblasti 13. oktobra obsodile na smrt.«
Protestna stavka slovenskih učiteljev in proiesoriev v coni A
zaradi najnovejšega direktnega napada na slovenske šole
HAlODUf
Nastopni govor maršala Rokosovskega: Sejm, mirno! Nemaš da mrdaš,
ima da slušaš!
Trst, 19. nov. Protestna stavka slovenskih učiteljev in profesorjev je zajela stoprocentno vse slovenske učitelje in profesorje ter dijake od otroških vrtcev do srednjih šol. Edina izjema je ravnatelj nižje industrijske strokovne šole v Trstu ing. Josip Porenta. Stavka je izbruhnila zaradi tega, ker so okupacijske oblasti ukinile 22 razredov in odpustile učitelje, ki so v teh razredih poučevali. Med odpuščenimi so tudi trije učitelji, ki so v zadnjih dveh letih maturirali na tržaškem slovenskem učiteljišču, zaradi česar ukrep okupacijskih oblasti pomeni tudi udar proti slovenski srednji šoli, ker hočejo s tem odvrniti slovenske dijake od slovenskih srednjih šol, češ da kot absolventi istih nimajo možnosti namestitve.
Ukinitev slovenskih razredov je silno razburila vse slovensko prebivalstvo an-gloameriške cone STO-a. Dijaki slovenske višje srednje šole v Trstu so poslali protest s 400 podpisi. Protestno pismo so napisali tudi slovenski visokošolci.
Slovenski profesorji in učitelji so v tej zvezi izdali naslednjo izjavo:
»Slovenski profesorji in učitelji, ki poučujemo na slovenskih šolah v Trstu in okolici, smatramo zadnji ukrep ZVU o ukinitvi 22 razredov in odpustitvi 22 učiteljev nn naših osnovnih šolah za skrajno nedemokratično dejanje proti pravicam Slovencev na tem ozemlju. V obrambo kulturnih pravič slovenskega ljudstva in enakopravnosti slovenskega šolstva proglašamo enodnevno pro-
testno stavko in izjavljamo, da se bomo 1 tudi vnaprej odločno borili proti vsaki diskriminaciji slovenskega življa na Tržaškem ozemlju.«
Slo vensko-lirva tska prosvetna zveza pa je poslala generalnemu ravnatelju za civilne zadeve pri ZVU generalu Eddlemanu protestno pismo, v katerem odločno protestira proti taki politiki v odnosu do Slovencev in zahteva, da ZVU prekliče odlok o ukinitvi razredov in odpustitvi učiteljev.
Vidalijevci in SDZ na isti liniji
Trst 19. nov. (Tanjug.) Na seji občinskega sveta občine Zgonik je vidali-jevski župan Pirc odbil predlog tov a riša Obada, predstavnika Ljudske fronte, da se v poslovanju občine uvede slovenščina kot enakopraven jezik, češ da j« to nezakonito.
Vidalijevski župan je prav tako ugovarjal predlogu omenjenega predstavnik« Ljudske fronte za ustanovitev slovenske kmetijske šole in dodelitev dvorane Slovenskemu narodnemu gledališču, češ da ni pooblaščen za uveljavitev teh predlogov. Oba predloga so kljub nasprotovanju vidaliijevskega župana sprejeli vsi ostali sve-tniki.
Na seji je nastopil tudi predstavnik reakcionarne Slovenske demokratske zveze Grilanc, ki je svetnikom priporočal, naj nikoli ne zahtevajo, temveč 6amo prosijo. Predstavnika reakcionarne SDZ in vidalijevih frakcionašev sta se s tem znašla na isti liniji.
Borba italijanskih delavcev proti množičnemu odpusčaniu z dela
Rim 19. nov (Tanjug.) Na poziv Ge neralne konfederacije dela je začelo doslej nad 400.000 delavcev, večinoma kovinarjev' iz severne Italije, stavkati zaradi množičnega odpuščanja z dela v zimskih mesecih. Po stavkah v pokrajinah i Torino in Terni so bile včeraj kratke stavke v pokrajinah Bologna, Brescia in Parma. V teh pokrajinah so delodajalci objavili sezname z imeni nad 20.000 odpuščenih delavcev
Po podatkih Generalne konfederacije dela niso zapustili odpuščeni delavci tovarniških prostorov Delodajalci so zahtevali, naj policija s silo odstrani odpuščene delavce iz tovarn. Do največjega spopada je prišlo v Bresciji, kjer je delavcem tovarne »Om« uspelo odbiti vse napade karabinjerjev. V milanski oblasti eo vodili delavci steklarske industrije, i ki jih je nad 8000, ves teden celotno
proizvodnjo, vendar so morali zaradi pritiska policije zapustiti tovarniške prostore.
Množična odpuščanja z dela, ki jih izvajajo s policijsko pomočjo, niso samo posledica nazadovanja proizvodnje v Italiji, anupak tudi dobro pripravljenega načrta delodajalcev, da bi razbili enotnost delavskih sindikatov.
Generalna konfederacija dela ima podatke, da so skoraj vsi delodajalci, ki so objavili sklep o množičnem odpuščanju, hkrati zahtevali, naj jim pošljejo krščan-ekodemokratski in saragatovski sindikati večje število brezposelnih delavcev, članov teh razbijaških sindikatov, ki bodo dobili delo. Pred odhodom na delo mora vsak delavec pokazati člansko legitimacijo enega izmed omenjenih sindikatov in izjaviti, da bo v celoti upošteval navodila teh sindikatov.
PROTIDELAVSKA POLITIKA
desnfžarskega vodstva avstrijskih sindikatov
Pariški sklepi in Zapadna Nemčija
10. septembra se je v Parizu za kiju čila konferenca zunanjih ministrov Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije. Po konferenci v Parizu je ameriški zunanji minister Dean Acheson obiskal Frankfurt, Bonn in Berlin in stopil v etik z najvidnejšimi predstavniki zapadnonemške države ali Federativne republike Nemčije, kot se to novorojeno dete na Zapadu uradno imenuje. Obisk Achesona Zapadni Nemčiji in razgovori, ki jih je vodil s predsednikom Federativne nemške države dr. Ueusaom, kanclerjem Adenauerjem in podkanclerjem BlUcherjem — ki zastopa Nemčijo v Organizaciji za evropsko ekonomsko sodelovanje (Oece) — so jasno pokazali na vlogo, ki jo bo Nemčija imela v Evropi.
Po zaključku Pariške konference so mnogi francoski listi izrazili zaskrbljenost, da je francosko stališče na Pariški konferenci doživelo poraz, medtem ko je v Zapadni Nemčiji socialnodemokratska opozicija odločno napadla dr. Adenauerja, da se je prodal tujemu, posebno francoskemu kapitalizmu in odpisal Saarsko oblast iz okvira zapadnonemške države, Reuter pa komentira Pariško konferenco v tem smislu, da Je znpadno-nemšlam predstavnikom uspelo zaključiti dobo enostranskih zavezniških odločb v pogledu Nemčije.
Kakšni so bili stvarni rezultati trojne konference, kakšni sklepi 60 bili sprejeti v Parizu?
1. Nemčiiia je bila sprejeta v Evropski
i svet -— konsultatlvni organ zapadnoev-ro|*>kih držav s sedežem v Strnssbourgu. Dalje je bilo sklenjeno, da se Nemčiji omogoči sodelovanje tudi v drugih mednarodnih organizacijah, ki razvijajo in podpirajo ekonomsko sodelovanje.
2. Nemčija bo lahko imenovala konzularne in trgovinske misije v inozemstvu in
8. ustavlja se demontaža mnogih industrijskih naprav.
Zapadni zavezniki so prav tako pooblastili visoke komisarje, da s predstavniki Zopadne Nemčije pretresejo vprašanje nemške prekooceanske mornarice. Dogovor, ki so ga pred dnevi podpisali v Londonu, daje Nemčiji zelo veliko svobodo v tem vprašanju in dokazuje, da »ta Velika Britanija in Francija tudi v tem vprašanju podlegli pritisku ZDA. Na podlagi tega dogovora bodo v Zapadni Nemčiji lahko zgradili 45 edlnic trgovske mornarice z maksimalno brzino 14 morskih milj. Velika Britanija in Francija 3ta med razgovori treh držav stalno zagovarjali, da mornarica Zapadne Nemčije ne sme razpolagati z več kot z IZ edinicami, Združene države Amerike pa so zahtevale, naj se Zapadni Nemčiji dovoli zgraditev kan GO velikih ladij.
Sklenjeno je bilo, da bodo izbrisali z liste tovarn za demontiranje — listo so sestavili aprila t. 1. v VVashingtomi — večino nemških tovarn. Tako bodo prenehali z demontiranjem znane tovarne jekla August Tiessen v DuisebuTgu-
Hainbomu (z letno kapaciteto nad 2 milijona ton), tovarne jekla Scharlotten-hiltte in Henritzhiitte, tovarne sintetičnega petroleja v Gelsenbergu, tovarne kemikalij Hils in tovarne Borsig v francoskem delu Berlina. Lejna kapaciteta proizvodnje jekla v Porenju se bo na ta način dvignila od 13,400.000 ton na 16 milijonov 500 000 ton.
V uvodnem članku pod naslovom »Francija in Nemčija« je sicer »Times« poudaril, da so se ameriški in angleški predstavniki trudili, da bi Čim bolj upoštevali francosko »tališče, vendar je malo verjetno, da bi ustavitev demontiranja v Zapadni Nemčiji odgovarjala francoskim pogledom, saj se danes, komaj pet let po strahotni okupaciji Francije, interesi Nemčije zopet postavljajo na prvo mesto. Povečanje proizvodnje jekla v Porurju daje torej Nemčiji kot industrijsko naj-jačji državi na evropskem kontinentu zopet dominanten položaj na Zapadu.
V Bonnu so nemški predstavniki — seveda ne brez sporazuma z zapadnimi okupacijskimi silami — izdali predlog, da se kapital nemškega trusta Vereinigte Stahlwerke poviša od 575 milijonov na 875 milijonov nemških mark, to je za 350 milijonov. Tri četrtine tega povečanega kapitala naj bi prišlo iz inozemstva, predvsem iz Amerike. Amerika naj bi preko francoskih kanalov investirala največji del kapitala v obnovljeno zapad-nonemško industrijo. Francija bi torej posredovala prenos ameriškega kapitala
Dunaj 19. nov. (Tanjug.) Protestne stavke m mitingi avstrijskih delavcev za povišanje plac zajemajo vedno več podjetij Na Dunaju in v Spodnji Avstriji so delavci sedemnajstih različnih podjetij priredili enourne protestne stavke m mitinge, na katerih so soglasno zahtevali, ^ naj ee jim do končne rešitve vprašanja plač izplača izredna doklada 600 šilingov.
Na seji predsedstva avstrijskih sindikatov je koalicijska večina predstavnikov socialistične in ljudske stranke sprejela sklep,^ da bi z raznimi polovičarskimi ukrepi rešila to pereče vprašanje avstrijskega delavstva. Kar zadeva najnujnejše zahteve delavcev za izplačilo začasne doklade 000 šilingov, je sklenilo vodstvo sindikata, naj se ta doklada zniža na 100 šilingov.
Priprave za razvrednotenje avstrijskega šilinga
Ameriške oblasti pritiskajo še nadalje neposredno kakor tudi po mednarodnem monetarnem skladu na avstrijsko vlado, da bi čimprej izvedla razvrednotenje avstrijskega šilinga po tečaju, ki bi bil
v nemško industrijo, ne bi pa dobila nobene stvarne garancije, kako bi se ta kapital koristil.
Nič čudnega, da ee v Parizu vse bolj uveljavlja mišljenje, da jo nova Bideaul-tova vlada ponovno izdala interese francoskega naroda, kajti sporazum, ki je bil sklenjen v Parizu, ni pomiril francoskega javnega mnenja Približevanje med Nemčijo in Francijo, o katerem ee zadnje čase toliko govori na Zapadu, ee sedaj vrši le med nemško in francosko težko Industrijo. Med francoskim in nemškim ljudstvom pa ni prišlo do nobenega zbli-žanja. Ce že govorimo o sodelovanju, mislimo predvsem na sodelovanje nemške in francosko kapitalistične oligarhije. Tudi zahteva, da je treba predvsem upoštevati francosko varnost, služi često — ne vedno — samo trgovskim intereteoin.
Sklepi, ki so jih sprejeli v Parizu, spreminjajo Nemčijo zopet v najmočnejšo državo na Zapadu. Brez Zapadne Nemčije, pa tudi brez Francove Španije in Portugalske bi bila namreč obramba kapitalističnega sistema v Zapadni Evropi nemogoča, Oživljavanje zapadne nemške industrije spremljajo v Franciji, Belgiji, Nizozemski z velikim nezaupanjem, saj je to več kot očiten dokaz, da se je Amerika v Evropi orientirala predvsem na Nemčijo. Čeprav se uradno demantira, da bi v Parizu razpravljali tudi o vprašanju bodočega vojnega sodelovanja Nemčije v okviru Atlantskega pakta, pa vendar že sama ta možnost dovolj jasno dokazuje, kako daleč so že dozoreli načrti znpadnih držav v zvezi z vlogo Nemčije v Evropi,
najugodnejši za Američane. Ker je v poslovanju privatnikov tečaj šilinga že padel na 20 šilingov za en dolar, namesto da bi obračunavali dolar za 10 šilingov, kolikor je uradni tečaj, je pristala avstrijska vlada pod ameriškim pritiskom na razvrednotenje šilinga 1:22. Vendar ee ameriške oblasti tudi s to. relacijo ne zadovoljujejo ter zahtevajo določitev tečaja 1:29.
Trije voditelji KP Norveške izključeni iz Partije
Oslo 19. nov (Tanjug.) Po poročilih tujih agencij so bili Izključeni iz Komunistično partije Norveške Ruald Halvor-6en, bivši podpredsednik KP Norveške, ter Egil Berg in Loif Vetlesen, bivša člana CK KP Norveške. Vse tri so obtožili, da so odstopili od partijske linija.
Ti znani voditelji KP Norveške so bili pred kratkim izključeni iz CK KP Norveške skupno s Piderom Firitbotnom, bivšim generalnim sekretarjem KP Norveške, m večjim delom članov CK KP Norveške.
Znano je, da so vse te voditelje KP Norveške izključili iz Partije zaradi tega, ker niso soglašali s politiko sedanjega
feneralnegn sekretarja KP Norveške evliena, ki dosledno izvaja revizionistično politiko CK VKP(b).
Z VSEGA SVETA
ISHP« e lskt minister v Bukarešti Reuven Jo pros i za razreSnlco. V dobro Informiranih Izraelskih krosih mislijo, da jo ta prv zvezi z sovorom lzruelskcss
57 "nktnTir* ! ! ,* Mt‘n Gurlonn nn dan „7, oktobru, v katerem Jo uapariel romun-
n fv«nZT" ministra Anno Pnuker — rsinTco lzlsvlfV°i notl’ k.'ll'r zahteva rnz-Iinfbln !. ’ d? *»>,“, I'jezova misija ni nl»Po izboljšali,"0 1*rucl8k“-™",unski odnosi
rieril dvo-povISa-
ijTpJ«Pr4U"t"0 VdhV i	,.0,1...
protestni «i oi"e 1,0 »tonska vlada po tej /tm. 1 tavkl "K,,,,IIn zahtevam učiteljev, telln? ,? Vr.“v tnk." "PoroCIla. da bo 8150 ul«-» taViJ?. I S ?voJo ostavko, kor no morejo s takimi bconlmt plačami živeti.
nHilf«!'.*.14 0 1 0 r d n n s k o pogodbo o Prijateljstvu sta podpisala v Teheranu Jran-zunanji minister Allaskar Hokmnt ln Indiji18 mlnIstor v Iranu, Afganistanu ln
In d 1 J s k a vlada Je sprejela povabilo cejlonske vlade nn konferenco zunanjih ministrov Coinmoinvcnltha, ki n«! bo Januarja ali februarja 11)50 v Colombu
V Rimu so podpisali med Italijo In »vedsko trgovinski In plačilni sporazum, ki odpravlja uvozno kontingente za nekatero prolzvodo v svrlio liberalizacije Izmenjav.
Kanada bo o t v o r11 a v Bonnu. Klavnem mestu Zapadne Nemčije, diplomatsko misijo. Jo naznanil Peurson, kanadzltl zunanji minister prod spodnjo zbornico. Ml; sljo bo vodil general Maurlco Pom, sedal ief kanadsko vodnike mleli* * faJlz*.
VELIKAN h A Š E PETLETKE
Noua touarna pohišiua o Houi Gorici
Znano je pohištvo, izdelek solkanskih mizarjev. Sloves njihovega dela, zaradi kvalitetnih in umetniških izdelkov, je prešel celo meje. Še boljše izdelke pa hi v preteklosti izdelovali solkanski mizarji, če bi jim tedanje oblasti pomagale Pri nabavljanju modernega mizarskega orodja in strojev. Bili pa so le redki mizarji, ki so zastarelo ročno orodje izpopolnili s stroji ali ga nadomestili z boljšim orodjem. Sloves soLkanskih mizarjev je lani prišel tako daleč, da so naročila za pohištvo skoraj deževala. Kolektiv tovarne je napenjal vse sile — a številnih naročil niso mogli izpolniti. Tesni in majhni prostori delavnic so bili glavna zapreka. Da bi razširili delavnice, je bilo skoraj nemogoče, še žaga, ki je začetek te tovarne, v kateri so le začasno montirani stroji, je potrebovala več prostora. Pa so se odločili v sodelovanju z ljudsko oblastjo: v Novi Gorici bodo zgradili veliko in najmodernejšo tovarno pohištva!
Na »močvirju« je zrastln nova tovarna
V neposredni bližini potoka Korena pri Krombergu je stalo že desetletja zamočvirjeno zemljišče. Voda je zamakala tudi sosedna polja in travnike. A nikogar ni bilo v preteklosti, ki bi se »spomnil«, da bi se dalo močvirje izsušiti. Da, glavna cesta za Gorico je bila dokaj oddaljena od močvirja ... Močvirje, kakršno je bilo, pa je ostalo le do lanskega leta, ko so meseca maja naši delavci zarili prve lopate v spolzko močvirnato zemljo. Potoku Korenu so začrtali novo strugo. Iz bližnjega kamnoloma na griču so nasuli preko travnika kamenje in pesek za novo cesto h gradbišču. Kubiki mokre zemlje, izkopane iz temeljev, so se grmadili ob strani. Delavcem »Primorja«, ki so največkrat stoječ do kolen v vodi in blatu, kopali temelje, so pomagale še frontne in mladinske brigade. Kakor so v Novi Gorici preko noči vstala mogočna poslopja, tako so kar naenkrat na betonskih temeljih zrastli zidovi novega velikana naše petletke — nove tovarne pohištva v Novi Gorici.
»Vedno naprej« ali: kako in kaj bodo izdelovali v tovarni
»Vedno naprej« — tako je bilo geslo konstruktorjev nove tovarne. Namreč, vedno naprej z izdelkom! Izdelek se v novi tovarni ne sme več vračati na mesto, od kjer je prišel. Še razumljiveje povedano: delavec v novi tovarni bo samo enkrat obdelal posamezne kose pohištva, napravil bo torej samo eno fazo dela. ker bo del pohištva oddal v nadaljnjo obdelavo drugemu delavcu. Tak postopek bo trajal vse do izgotovljenega pohištva. Lahko torej trdimo, da bodo Izdelovali pohištvo po tekočem traku. To nam potrjuje tudi razvrstitev delavnic, kakor tudi načrti za postavitev strojev v delavnicah.
Mislimo si, da imamo pred seboj načrt tovarne — pa si bomo najlaže predstavljali pot, ki je potrebna od prihoda lesa v tovarno do izgotovljenega pohištva ... Po industrijskem tiru bodo železniški vagoni pripeljali 1es in ostali potrebni pohištveni material v za to pripravljena skladišča. Razen navadnega odprtega skladišča, kjer se bo les suš ji na zraku, so še zaprte in kurjene zračne lope. imenovane norveške. Iz sušilnic, kamor bodo postavili Že delno in grobo prirezan les, ga bodo oddali v strojno-Predelovalno delavnico. Od tu bodo posamezni deli odšli v limamico in delno v brusilnico, nato pa v pomožno skladišče polizdelkov. Ko bodo posamezne dele pohištva obdelali še v fini strojni delavnici, bodo pohištvo, napravljeno iz delov, v sosednjih prostorih — montažnih halah, sestavili. V kabinah za pleskanje s temeljno barvo, ki so ločene I
od ostalih prostorov, bodo pohištvo barvali s pomočjo brizgalnih pištol', v poli-tirnici pa ga bodo še strojno politirali. Posebnost teh kabin za brizganje je sušenje barv in laka z ultra rdečimi žarki ter oprema kabin z najmodernejšimi ventilacijskimi napravami, ki bodo sproti odvajale škodljive pline. Tapeciranje in izdelovanje žimnic bodo izvršili ta-petniki v svojih delavnicah. Še eno opravilo je potrebno, preden bodo izgotovljeno pohištvo ovili in obili z deščicami, in to je — pritrjevanje okovja. S tem je torej pohištvo izgotovljeno in ga lahko takoj vskladiščijo. Pohištvo pa bodo odpreinljaM po železnici, ker je poleg skladišča industrijski tir.
Že po tem površnem opisu si kaj j lahko predstavljamo notranjščino nove tovarne. Razen vseh novih strojev, ki jih bodo pripeljali iz stare tovarne v Sol-
panel plošče ter furnir, bo nova tovarna prejemala iz Št. Petra, Ilirske Bistrice in iz Bodovelj pri Škofji Loki. Začasno pa bo tudi nova tovarna imela provizorično delavnico za izdelovanje specialnih panel plošč.
S tovarno začne industrijska četrt...
Ne samo zidovi tovarne in stroji v njej, temveč so novi tovarni potrebni ljudje, strokovnjaki, mizarji, ki bodo vodili in upravljali tovarno. Mizarji in strokovnjaki iz stare tovarne se bodo kaj radi preselili v nove prostore, ker vedo, da bodo delovni pogoji mnogo boljši. A nova tovarna bo potrebovala še sto in sto pridnih rok. Še pred časom so tudi mizarji iz solkanske zadruge obljubili, da bodo delali v novi tovarni. Čudno pa se sliši danes, ko nekateri od teh »pozabljajo« na svoje obljube, izražajoč, da
Pred	volitvami
so frontne organizacije razvile ludt iwahno aktivnost na gospodarskem področ u
v.
mmmm
mm **
:i:x- ,*
Takšna bo nova tovarna pohištva v Novi Gorici
kanu, bodo v novi tovarni samo tri običajne mizarske mize, dočim bodo povsod postavili specialne montažne pulte. Prav nova ureditev strojev in izboljšani proces dela bo vplival na hitrejšo proizvodnjo pohištva. Tako bo v tej tovarni pohištvo za 140% hitreje izdelano. Tudi cena pohištva bo znatno nižja, kot so današnje cene. Upravičeno torej pričakujemo, da bo z veliko proizvodnjo pohištva v novi tovarni kaj kmalu rešejio vprašanje preskrbe s pohištvom za široko potrošnjo. Število izdelkov v tej tovarni ne bo morda v enem letu samo sto, temveč na tisoče.
Kakšno pohištvo bodo izdelovali? Predvsem furnirano sobno pohištvo. Vsebovalo bo tudi tapetniško opremo. Da pa pohištvo ne bo vedno samo ene vrste, če hočete, da ne bo zgolj tipizirano, .bo v tovarni ustanovljen poseben tehnični biro, kjer bodo projektirali nove v rete pohištva. V novi tovarni pa bodo izdelovali tudi fino pohištvo po naročilih, kjer bo zaposlenih okoli 20 najboljših solkanskih mizarjev. Prav s tem bo solkanskim mizarjem omogočeno, da bodo svojo mizarsko tradicijo še stopnjevali.
Še eno vprašanje preostane: kdaj bo pričela obratovati nova tovarna? Odgovor: prva garnitura pohištva za prvo četrtletje leta 1950 — bo sestavljena že v obratnem poslopju v novi tovarni. Ze s prvim januarjem v prihodnjem letu se bodo iz stare tovarne postopoma selili v nove obrate. Kaj pa bo s starimi delavnicami v Solkanu? Mizarske stroje bodo prenesli v novo tovarno, v starih prostorih pa bo še naprej obratovala samo žaga, ki bo rezala les za novo tovarno. Ostale surovine, potrebne za izdelovanje pohištva, kot so: vezane in
jim v »novi tovarni ne bo dobro«. S t?m pa le dokazujejo, da še niso doumeli kolektivnega dela in da bolj zaupajo malim obratom, kot novi veliki tovarni. V Solkanu je še nekaj privatnih mizarjev, ki so še lani govorili, da bi šli v staro tovarno le, če bi bila modernejša. Zato zdaj, ko bo nova tovarna potrebovala sto in sto dobrih mizarjev, ne bodo stali ob strani. Vodstvo nove tovarne pa si je zagotovilo tudi mladi kader stro-kovnjakov-mizarjev. V Solkanu so ustanovili lastno industrijsko šolo, ki je zaenkrat še edina tovrstna v Jugoslaviji. Šola ima mizarski in tapetniški oddelek. Učenci te šole bodo po kvalifikaciji enaki nižjim industrijskim tehnikom
Z novo tovarno pohištva v Novi Gorici se l>o okoli tovarne razvila kaj kmalu industrijska četrt. Zato graditelji nove tovarne niso pozabili na stanovanja za delavce. V Novi Gorici grade zanje velik stanovanjski blok, izven tovarne pa bodo postavili naselje enodružinskih hiš. V . sami tovarni pa so v gradbenem načrtu še higienski prostori (kopalnice, umivalnice, obratna ambulanta itd.). Poleg upravnega prostora bo posebna dvorana, kjer bo urejen stalni razstavni prostor za pohištvo. Sindikalni dom, restavracija in kopališče ob potoku Korenu — vse to pa so načrti, ki jih bodo že prihodnje leto uresničili.
Naglo, skoraj čez noč, je zrastla nova tovarna pohištva pri Krombergu. Še pred dobrim letom je bila‘nova tovarna samo načrt in se je o njej le malo slišalo. Danes pa predstavlja nova tovarna pohištva zgovoren dokaz naše ustvarjalnosti in delovnega poleta naših delovnih ljudi.
V vseh okrajih, kjer so si zadali pred-volivne obveznosti, se je razvilo živahno tekmovanje med krajevnimi frontnimi organizacijami. V okraju Murska Sobota so se frontovci v Crepincib zavezali, da bodo do 20. t. m. dokončali zadružni dom in so v zadnjih dneh zelo povečali delo.
V tem kraju so dosegli tudi lepe uspehe pri odkupnih akcijah in v redu izvršili vse odkupe. Osma volivna enota v Šala-moncih je napovedala tekmovanje vsem ostalini enotam v vasi, kje bodo prej stoodstotno izvedli volitve, izvršili boljše predpriprave itd. V tej vasi so dali frontovci tudi pobudo za enodnevno ali dvodnevno delo na melioraciji. Primeru Šalamoncev so sledile tudi vasi Markovci, Selo, Pečarovac in drugi, tako da dela dnevno na melioraciji povprečno 70 do 100 ljudi.
V okraju Črnomelj je bilo doeedaj 40 predvolivnih sestankov z zadovoljivo udeležbo na katerih so razpravljali o zakonu o ljudskih odborih, politični situaciji in gospodarskih nalogah. Volivci so kritizirali, da se nekatere odredbe tako glede odkupov, obvezne reje živine itd. izvajajo brez sodelovanja volivcev in da se posamezne uredbe premalo pojasnjujejo. V vasi Suhor so frontovci na sestanku ugotovili nepravilnost, da je imel manjši kmiet večjo oddajo kot veliki itd,
V času predvolivnih priprav se v okraju Črnomelj izboljšuje politično delo z množicami, kar ima za posledico tudi večje uspehe pri izvajanju gospodarskih nalog. Tako so v Podzemlju v nekaj dneh odkupili 80% krompirja, dasi so imeli pred kratkim le 20% izpolnjenega plana. V KLO Stari trg je v zadnjih treh dneh pristopilo v OF 21 novih članov.
Predvolivnih sestankov v kranjskem okraju se udeležuje povprečno 75—80% volivcev. Pri sprejemanju kandidatnih list so se ponekod razvile zelo živahne diskusije. Tako so na primer volivci v Tržiču zahtevali, da kandidirata šest- in sedemkratna udarnika, ki sta kandidature tudi sprejela. V Pesnici se je hotel vriniti bivši direktor banke, katerega kandidaturo pa so ovrgli in razkrinkali. V zadnjem ča6u se je dvignilo članstvo OF v okraju za 220 članov. Med kandidati je še vedno samo 12,53% žena, mladine pa 25%.
V Tolminu je bilo množično predvo-livno zborovanje, katerega se je udeležilo 320 volivcev. Napovedali so tekmovanje Kobaridu in Bovcu, in sicer v pridobivanju članov za KOZ in v udeležbi pri prostovoljnem delu. Danes bodo popravljali v Tolminu most, na katerem bo delalo okrog 200 ljudi. V Nemškem Rutu so se zavezali, da bodo pred volitvami opravili 600 prostovoljnih ur, isto obveznost pa so sprejeli tudi v Brginskem kotu, kjer je v petek delalo že 30 ljudi in 10 voznikov. V zvezi s predvolivnimi
obveznostmi so začeli v vaseh Robedišče in Jevšček popravljati cesto, v Drežnici pa most.
V okrajih Gorica in Idrija ljudje kritizirajo nepravilnosti, da bi tako izboljšali delo KLO-jev. V Novakih so kritizirali slabo distribucijo. Iz KOZ Šmartno v Brdih so izključili blagajnika, ki je prodajal koruzo po visokih cenah. V go-rišfeem okraju sprejemajo v mnogih vaseh obveznosti. V Rihenbergu in Vipavi bodo do volitev dokončali zadružni dom.
V KOZ Dobrova je vstopilo 17 družin, v KOZ Predgrada 21 družin, v KOZ Medana 19 in v KOZ Poljana 25 družin. Po mnogih vaseh so začeli popravljati ceste.
V nekaterih vaseh, kakor Vrtojba, Vipava in Vrhpolje, se je udeležilo predvolivnih sestankov 90% volivcev.
V Pesnici bo treba drugače prijeti za delo
Pošteni delovni kmetje, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, so v Pesnici v okraju Maribor-okolica večkrat v zadregi. Od nikoder ni nobenega, ki bi prevzel živino, predvideno za oddajo. Nimajo nikjer primernega prostora pod streho, kamor bi to živino spravili, niti primernega ograjenega prostora. Tako se je zgodilo, da je našla predsednica kmetijske obdelovalne zadruge 180 kg težko svinjo zunaj na polju, kjer je iskala zaščite pred mrazom.
Sicer najdejo po navadi rešitev tako, da odženejo živino v zadružni hlev, kar pa je popolnoma nepravilno. Zgodi se
I
V Pesnici iščejo prešiči odkupovalce
lahko, da tuja živina zanese med zadružno kakšno bolezen. Predpisi prepovedujejo tako ravnanje.
Take pomanjkljivosti bo treba tudi v Pesnici takoj odpraviti, saj povzročijo lahko znatno gospodarsko škodo, močno pa škodujejo tudi ugledu naše ljudske oblasti, ki takega neodgovornega odnosa do ljudske imovine ne trpi. Pred volitvami v ljudske odbore bo treba počistiti z vsemi takimi napakami.
Iz tovarne kovanega orodia Zreče
pišejo o borbi za plan
Doba plastičnih mas
.	časi	niso bili prav nič zlati,
sicer bi srednjeveški »kemiki« — alkimisti ne skušal; izdelovati zlata Vendar J i a ■ zam®tek mogočne vere človeka, da je mogoče spreminjati svet, kar pomeni: boriti se ta lepšo prihodnost. Seveda je treba razume[; pr; tem spi0š-no družbeno pogojenost dobe, ki pa ne more uničiti velikega pomena prvib človekovih korakov k spreminjanju sveta. Ni bilo še kemije, industrije in tehnike v dandanašnjem pomenu besede.
K(> je človek začel uporabljati ogenj...
Zgodovin« kemije se prav zs. prav »čue že, ko si je človek podvrgel ogenj.
rvi kemik je bil — kuhar. Surovo hra-110 je spremenil v nekaj drugega, v snov, ki je dotlej človek ni poznal — v kuhano jed. Človek je bil kemik že tedaj, ko se tega še ni zavedal. Prvi he-mik je bil prav za prav tudi tedaj, ko je odkril proizvodnjo živega (žganega) apna. Apno so poznali že stari Egipčani.■
V	stari Grčiji pa so apno pridobivali iz
—	morskih školjk. Človek je že v davnini hotel doseči mnogo več. Brez njegovega prizadevanja, da bi prodrl v skrivnosti narave, bi se ne razvila alkimija, ki je predhodnica kemije. Alkimisti so odkrili marsikatero poprej neznano lastnost snovi. Postranskega pomena je, da niso iznašli »kamna modrih« in he izdelali zlata, pomembnejše je, da so ®e med svojimi poskusi seznanjali e snovjo (materijo) ter odkrivali materialni svet. Prav zaradi tega ni mogla ugasniti Vera, da more tudi človek ustvarjati — snovati, ne le narava sama po sebi.
Iz zgodovine umetnih snovi
Cim bolj napredujeta kemija in teh-nika, tem boli človek ustvarjalno pose-8a v naravo. Ze dolgo nismo več zadovoljni le s tem, kar nam nudi narava. Človek popravlja in preoblikuje njene
»izdelke« ter išče novih snovi in gradivo — surovine za vse proizvodne stroke. V davnini je človek uporabljal kamnito orodje; zato se imenuje dolga doba človeške ■ zgodovine po tem orodju. V poznejših dobah nastopi bakreno in potem bronasto orodje, končno pa železno
—	v bronasti in železni dobi. Kako pa bi naj se imenovala dandanašnja doba? Dandanes nismo več zadovoljni niti s samim jeklom, ne z najboljšimi zlitinami (legurami), ki so prav za prav tudi umetne snovi. Ne zadovoljujemo se več niti z naravnim lesom, kamnom, vlakni, kovinami, usnjem, kavčukom, naravno hrano... »Sortiment« narave je mnogo preskromen zn mogočno dejavnost človeka Cesar pa človek > ne nudi narava, si ustvari sa.. iz njenega gradiva — iz »novi. Surovine pa niso V rude, nekovinske rudnine, premog, kamen, les in pridelki; pomembna surovina je tudi zrak in številni drugi plini. Iz teh surovin človek : /idoblva čedaje več no-~?cv*’ nadaljnje surovine ali baze za cele proizvodne stroke Ustvarjalno delo v zgodovini umetnih snovi imn že posebno poglavje:
Plastične maso
Proizvodnja plaetičniii mas je tako mlada, da bi bilo iroba mrsikoinu Se dandanes ^ pojasnjevati, kaj so prav za prav plastične mase Strokovnjaki so sicer poznali plastične mase že prejšnje stoletje, toda praktična izdelava in uporaba novih umetnih snovi se ie začela šele okrog leta 1900. Zato so plastične mase značilna pridobitev 20. stoletja. Najprej so začeli izde'ovati celuloid Pridobili so ga tako. da so segroii kolo-diiovo volno s kafro Kolodijeva volna se imenuje celuloidni Jinitrat, to je celuloza, ki vsebuje 10 do 11% dušika.
Bakelit, ki je dan tiVms te splošno znan, so začeli izdelovati šele okrog lo-
ta 1910. Nova snov se imenuje po iz najditelju Baekelandu. Sestoji iz formaldehida in fenola. Formaldehid ;e prvi č‘en istoimenske vrste aldehidov, alde-hiai pa so spojine, ki nastanejo, ko se primarni alkoholi spojijo s kisikom (oksidirajo). Formaldehid je aldehid, ki se imenuje po mravljinčni kislini, v ka teio prehaja. Fenol pa je ena sestavina katrana in črnega premoga. Nečisti fenol se v trgovini imenuje karbolna kislina.
Leta 1914 so zače'i proizvajati celulozni acetat, ki je osnova za proizvodnjo neeksplozivnega laka Takšen 'ak uporabljajo med drugim za letala. Acetati so soli ocetne kisliue. — Tako smo žabi edli v kemijo; ko pa govorimo o plastičnih masah, se ne moremo izogniti vprašanja, kaj je vinil in kaj nolivinii. Te dni začne pri nas obratovati prva tovarna čudovite umetne surovine polivinila.
Skrivnost polivinila
Pred 111 leti (1838) je francoski kemik Henri V. Regnault, ki so je mnogo ukvarjal s praktičnimi vprašanji kemije v proizvodnji, zlasti kot direktor tovarne porcelana, sestavil novo komično spojino, plin, ki se imenuje vini'k!orid Poznejša raziskovanja so pokazala, da se vinilklorid pod vplivom svetlobe spreminja v trdno snov -- |>olivinilklorid (kratko: polivinil). Raziskovanja nove spojine pa so sorazmerno počasi napredovala. V začetku tega stoletja ie ruski kemik Ivan Ostromi« 'inski odkril način za pridobivanje umetnega (sintetičnega) kavčuka iz vinilklorida Toda viniikio-r;da niso še tako kmalu začeli uporabljati v industriji. Sele leta 1931 je začela obratovati prva tovarna za proizvodnjo polivinilktorida. Zato pa je tudi naša nova tovarna v Kaštei Sufiurcu pri Splitu med prvimi na svetu.
Polivinil je silno pomemben izdelek kemične industrije, saj je to surovina plastičnih mas, ki jih uporabljamo v številnih industrijskih strokah. Lahko bi
Sindikalna podružnica našega kolektiva je imela sestanek in pregledala uspehe in neuspehe zadnjega meseca.
Tekmovanje po Sirotanovičevem načinu dne 30. oktobra je pokazalo odlične uspehe kolektiva Najboljša brigada tovariša Alberta Šmidta je dosegla 238% norme ter dobila prehodno zastavico v trajno last. Najboljši delavce vročih del je bil tov. Jožef Švab, ki je dosegel 250% norme. Sledili eo mu: tov. Anton Rušnik, ki je dosegel 316% norme, Alojz Cimerman z 295% norme, Ljudmila Pristovnik z 289% norme, J. Vrhovšek z 284%. Vsi zgoraj navedeni so bili od strani uprave podjetja kot najboljši člani nagrajeni.
V mesecu septembru smo razglasili za
rekli, da je uporabnost polivinila sploš-| na. To ni nikakor surogat, nadomestilo j v slabem pomenu besede, ampak nova j umetna snov, ki je boljša od naravne: boljša od naravnega lesa. usnja, naravnih vlaken in kovin.
Čudovit plin iz karbida
Kuhinjsko sol in karbid vsi poznamo. Ne vemo pa vsi, da sta to tudi silno pomembni surovini. Dandanes ne proizvajajo karbida le za razsvetljavo s karbidovkami in zaradi pridobivanja gorilnega plina, ki ga uporabljajo prj varjenju kovin. Karbid je postal ena najpomembnejših, osnovnih surovin kemične industrije. Karbid ima največji pomen v industriji plastičnih mas in sintetičnega kavčuka.
Kaj je karbid? To je spojina apna in ogljika. Karbid je prvič dobil nemški kemik Friedrich Wohler, ki je tudi odkril aluminij, berilij in itrij ter prvi ustvaril organsko 6intezo karbamid; s tem je bilo dokazano, da ni meje med organskimi in anorganskimi snovmi — med živim .in mrtvim. Spočetka je bila težava s pridobivanjem karbida. Francoski kemik II. Moissan je prvi, leta 1892, pridobil karbid v električni pečL S tem je bil položen temelj za industrijsko pridobivanje karbida. Ze istega leta je Američan T. L. Wilson uvedel industrijsko proizvodnjo pomembne spojine, ki se je zlasti uveljavila v novejši dobi. Karbid proizvajajo iz žganega apna in koksa v tako imenovani ingotni peči z električno energijo. Temperatura v peči znaša okrog 3000 stopinj Celsija. Takšno vročino je najlaže doseči s pomočjo elektrike. V peči se pod vplivom velike vročine iz apna izloča kisik, z apnom pa seveže ogljik iz koksa. Tako nastane nova spojina — karbid.
Ce se karbid veže z vodo, se začne razvijati plin acetilen. Vemo, da gori s svetlim plamenom. Acetilen je osnovna surovina posebne industrijske stroke. Iz njega pridobivajo ocetno kislino. V tem primeru pa nas predvsem zanima, da iz
udarnike 7 najboljših delavcev, in sicer: ■ tov. Albina Megliča, Antona Založnika, . ki sta v septembru dosegla 143% norme; Julijano Gorenjak s 139%, Bruna Rabiča in Zvonka s 123%, Ivana Trefalta ter Franca Potočnika e 121% norme.
Doslej smo na S. mestu v izpolnjevanju obvez kovinske industrije LRS. Zaostanek v letnem planu nam je povzročilo pomanjkanje surovin, ki jih pa imamo sedaj za dosego obveznosti dovolj Tromesečne obveznosti ne bomo samo izpolnili, ampak tudi presegli in izpolnili ! obveznosti. Prihodnjo nedeljo, dne 26 j novembra, bomo tekmovali po Sirolano-vičevem načinu in ponovno dokazali, da zmoremo še več. kot smo zmogli K. F.
acetilena pridobivajo vinilklorid in vinil-acetat, ki sta osnova za proizvodnjo plastičnih mas — polivinilklorida in acetata. Iz acetilena pridobivajo tudi alkohol; proizvodnja umetnega alkohola je dandanes že cenejša kakor alkohol, ki nastane iz naravnega vretja.
Vloga kuhinjske soli
Prvino klor (Cl) je odkril švedski kemik Scheele 1774, ni pa vedel, da je to element. Šele angleški kemik Davv je 1811 dokazal, da je klor prvina. Klor je zelo razširjen v spojinah. Tako ga vsebuje tudi plin vinilklorid, ki ga pridobivajo iz klorovodika in acetilena. Za proizvodnjo polivinilklorida torej potrebujejo kot surovine: plin acetilen (iz karbida; za proizvodnjo karbida pa pre mog — koks — apno in električno energijo), klor in vodik aili: kuhinjsko sol. apno in premog. Iz soli izločijo kloro-vodik; pri tem pridobijo tudi pomemben postranski izdelek — kavstično sodo ali lužni kamen. Ko spojijo klorovodik in acetilen, pridobijo plin vinilklorid.
Da vinilklorid predelajo v polivinil-klorid ter da pride do procesa tako imenovane polimerizacije (to se pravi združitve molekul neke spojine v drugo s$p jino, ki pa ima isto kemično sestavo kakor prva, toda večjo molekularno težo), morajo plin vinilklorid najprej vtekoči-niti. Potem pa tekočino spremenijo v prah — to je že polivinil. Iz te snovi izdelujejo bodisi trde ali mehke izdelke. Če dodajo tako imenovani plastifikator ali omebčevalec, ki učinkuje, da postane masa plastična, prožna, dobijo izdelke, ki nadomestujejo umetne podplate, gumij, vrvi, mreže itd. Če s polivinilom prepojijo tkanine, postanejo nepremočljive in mnogo trpežnejše. Tako izdelujejo n. pr. dežne plašče, ki so mnogo boljši od gumijastih. Trdi polivinil pa uporabljajo kot nadomestilo za les in podobne na mene kakor bakelit. Polivinil je izvrstna surovina za avtomobilske in letalske dele, za gradbene elemente, elektrotehnične izdelke, za mizarstvo itd.
OB DRUGEM 3UGOStOVANSSČf!M TEKMOVAfOT
REPROiiBCTIMNIH OLJISBIilli 01ETN1KOM
V letih po osvoboditvi se je izvršil globok preokret tudi v delu glasbenih kulturnih ustanov v vsej naši državi. Prvič je omogočila ljudska oblast našim opernim gledališčem, orkestrom, glasbenim akademijam in glasbenim šolam z materialno podporo, kot je te ustanova nikoli prej pri nas niso imele, ogromen razmah v primeri z životarjenjem v bivši Jugoslaviji, omogočila je prav tako ustanovitev novih orkestrov, filharmonij, poklicnih zborov, o katerih si včasih še sanjati nismo upali. S podeljevanjem velikega števila štipendij je odprla ljudska oblast pot do glasbenega štucfija mnogim talentom, ki bi v starih časih ostali zastrti in neopaženi. Drugič seveda so se morale vse naše glasbene institucije v novi Jugoslaviji javno zavesti svoje vloge, ki jo imajo pri ustvarjanju socialistične kulture, veličastne perspektive, ki so se odprle pred njimi, so zahtevale jasnega pogleda v bodočnost in enako trdega načrtnega dela, kot je potrebno za naše tovarne.
Sedaj se že pričenjajo kazati prvi razveseljivi plodovi tega dela. Predvsem lahko trdilno, da smo v glasbeni umetnosti dosegli zaenkrat relativno najlepše uspehe v panogi glasbene reprodukcije. Ne samo, da se je dvignil naravnost ogromno nivo orkestralnih izvedb v vsej državi, tako da ga ponekod že lahko pričenjamo meriti z visokimi mednarod-
nimi merili; zrastel nam je nov kader mladih reproduktivnih umetnikov, za katere brez pretiravanja lahko upamo, da bodo v kratkem ime nove Jugoslavije ponesli z uspehom daleč po svetu. 2o letošnji uspeh naših tekmovalcev na mednarodnem glasbenem konkurzu v Ženevi, kjer so naši pevci Martinosova in Ruždjak ter violončelist Domer odnesli prvo mesto pred veliko množico tekmovalcev iz vsega sveta, je pokazal naenkrat prekrasen plod tihega, vztrajnega dela naših mladih umetnikov in njihovih pedagogov.
Da bi daili poleta širokemu krogu naših glasbenih reproduktivnih umetnikov obenem z mladinci, doraščajočimi talenti, je ministrstvo za znanost in kulturo vlade LRS že lani organiziralo v Zagrebu I. tekmovanje v vsem državnem okviru. Uspeh, ki ga je pokazalo to tekmovanje, je sprožil misel na taiko stalno vsakoletno prireditev. Danes se pričenja v Ljubljani II. tako zvezno tekmovanje, ki po številu nastopajočih že precej presega lansko prireditev. Ta teden, ko se bodo vrstili nastopi mladih glasbenikov vseh strok, pevcev, pianistov, violinistov, harfistov ter različnih pihalnih instrumentov, ob sodelovanju v žirijah najvidnejših naših glasbenih pedagogov, bo brez dvoma znova pokazal lepe plodove vztrajnega dela naših mladih umetnikov, ki bodo ponos nam vsem.
H
Ilir
Dva nova slovenska filma
Te dni se v naših kinematografih Unionu in Slogi predvajata dva nova slovenska kratkometražna filma »Kurentova-nje« in »Ptuj«, zgodovinsko mesto.
V filmu »Kurentovanje« je režiser tov. Zvone Sintič zajel prizore, enega najpomembnejših ljudskih običajev, kar ce jih
prikazovanje oranja. Na ta način so te ljudske šege, ki so zajete v filmu, oznani-: lo novih opravkov dela, ki čaka kmeta ! spomladi na polju, Ti običaji 60 tuidi tesno poveizani z živino in so bili včasih prošnja za njeno zdravje. Na Ptujskem polju nastopa takozvana »Riisa«, ki je pred-
'.4
Pri/or iz novega slovenskega dokumentarno-reportažnega filma »Kurentovanje«
je skozi stoletja ohranilo na Slovenskem. Ta običaj se je namreč ohranil 6amo še v nekaterih vaseh na Dravskem polju in ima 6voje korenine še v poganskih časih. Je izraz ljudskega veselja nad odhajajočo zimo in prihajajočo pomladjo. V njem ja ohranjeno, če ga znamo pravilno izluščiti, še življenje in mišljenje starih Slovanov. Kurent je demon rasti in znanilec novega življenja.
Fantje se ob pustnem času napravijo v Kurente. Oprema Kurenta sestoji v glavnem iz ovčjega kožuha, pasu, na katerem je polno zvoncev, maske in bogato okrašenega pokrivala. Kurenti plešejo po njivah, na katerih se še drži zadnji sneg, pojoč, zvonki j ajoč in plešoč gredo skozi vas v veliko veselje in zabavo vseh vaščanov. Posebno zanimivo je simbolično
stavnilk živalskega sveta itn jo ponazarjajo dva ali štirje fantje, ogrnjeni v plahto., »Rusa« povzroči v vasi, kjer nastopa, mnoigo veslja in zabave. Poleg nje nastopa še pura, medved, »picek« in drugi.
V stari Jugoslaviji sta cerkev in Jugoslavija preganjali kurentovanje, češ da je to ostanek poganskih časov in nezdružljiv s krščanstvom. Toda ljudstvo je kljub temu v borbi proti izkoriščevalcem chra-nilo te svoje dragocene običaje in ljubosumno od rodu do rodu hranilo Kurentovo opremo. Danes ljudska oblast goji in pospešuje te običaje, 6aj pride ravno v njih sijajno do izraza ljudsika ustvarjalna moč. Film je zajel samo najvažnejše prizore, spremlja pa ga glasba Cirila Cvetka, ki temelji na narodnih motivih iz tistih krajev in 6e lepo ujema s slikami. Škoda
V nedeljo 13. t. m. je bil v Domu kulture v Gornji Radgoni okrajni plenum Ljudske prosvete. Od 90 delegatov se jih je kljub izredno slabemu vremenu udeležilo 78 ali 86%. Posebno veliko požrtvovalnost so pokazali iz Velike in Crkvenjaka, ki so napravili 20—30 km dolgo pot. Dobra udeležba na plenumu in dobre predpriprave za plenum kažejo, da zanimanje za ljudskoprosvetno delo v okraju raste.
V tem letu je bilo v radgonskem okraju ustanovljenih osem izobraževalnih in dve kulturno-umetniški društvi. V Apačah, na Veliki In na Ledineku pa imajo že pripravljalne odbore za nova društva. Radgonski okraj ima že 67 knjižnic. Nekatere izmed teh obstajajo, na žalost, samo na papirju, ker knjižnice nimajo svojih knjižničarjev, ki bi knjige izposojali ljudstvu. So pa tudi zelo dobro organizirane knjižnice, n. pr. v Podgorju in na Spodnji Ščavnici ter drugod, kjer knjižničarji svoje delo zelo vestno opravljajo. Dokaz za to je veliko Število bralcev in izposojenih knjig.
. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi izobraževalnim in analfabetskim tečajem, ki so sicer v teku, a še niso v do-voljni meri zajeli vsega vaškega prebivalstva. Krajevne komisije za organizacijo teh tečajev bodo morale temeljito poprijeti za delo, da bodo doseženi za-željeni uspehi.
Ljudska univerza, ki obstaja zaenkrat le v Gornji Radgoni, je imela v razdobju od zadnjega plenuma 12 predavanj. V kratkem pa bodo odprli ljudske univerze tudi v Apačah, Vidmu, Crkve-njaku in Radencih. Omembe vredno je delovanje lutkovnega gledališča v Cerkvenjaku, snujeta pa se še lutkovna odra v Radencih in v Gornji Radgoni.
Kultumo-umetni ško društvo v Gornji Radgoni je eno izmed najdelavnejših. — Pevski zbor in orkester, ki ju vodi tov. Jože Bezjaik, žanjeta povsod lepa priznanja. Igralska družina KUD v Crkvenja-ku pa je med vsemi v okraju najboljša.
K.
Nove knjige in revije
Republika, časopis za književnost in umetnost, štev. 10—11, leto V., Zagreb 1949.
Pregled, mesečnik za politička, ekonomska i kulturna pitanja, štev. 7—8, leto IV., Sarajevo 1949.
Narodna država, mesečnik za pitanja državne uprave, privrede i kontrole, štev. 8—9, leto III., Beograd 1949.
Ljudski pravnik, izdaja Društvo pravnikov LRS, štev. 9, leto IV., Ljubljana 1949.
Kmečka žena, izdaja Glavni odbor AFZ Slovenije, štev. 10, leto III., Ljubljana 1949.
Pionir, izdaja Mladinska knjiga, štev. 3, leto VIII., Ljubljana 1949.
Medicinski glasnik, mesečni časopis za primenjenu medicinu, štev. 10, leto
III., Beograd 1949.
Naša žena, glasilo Antifašistične fronte žena Slovenije, št. 10, leto VIII., Ljubljana 1949.
Prosvjetni radnik, štev. 8—9, leto
IV., Sarajevo 1949.
Magyardzo, štev. 9, leto I., Novi Sad 1949.
je le, da filmski snemalci v filmu niso mogli ohraniti pristnih prirodnih zvokov, zvoncev, pesmi itd.
Film »Ptuj« zgodovinsko mesto nam prikazuje ostanke materialne kulture v v tem kraju vse od rimske dobe naprej. Brez dvoma je Ptuj eno najvažnejših zgo-dovinskih mest v Sloveniji in snemalec Milan Kumar, ki je snemal tudi »Kurentovanje«, nas popelje skoasi V6e oddelke znamenitega ptujskega muzeja in po mestu eamem, ki je polno zgodovinskih prič im lepih prizorov. Spremno glasbo je napisal tov. Marjan Lipovšek.
Aco Šopov:
PESEM O H E L A D I
(Fragment)
prekletstvo naj
Marti!
V smoidniku, dimu
in krvi
v grohotni kanonadi,
Helada postala je plen, pala je,
mati,
Helada.
Rjove beli Egej,
skrit pod črnim oblakom, za naše muke, za ves nepokoj,
O, zakaj devet let smo pojili jo s krvjo, zemljo našo cvetočo, in nebroj njene dece brez groba
in sledi,
mati,
v to mrko mrtvo jutro z mrtvimi gleda očmi?
Helada!
Helada!
pade, mati, na tiste —
ki ubili so danes
našo mladost
in naše detinstvo!
Za Markosa,
za vse naše noči neprespane,
za vse, kar ljubili smo silno in vroiče,
za puško, ki držim jo v desnici,
vse!
Za vse!
za za vse!
kot črv mi grize srce
Zakaj devet ran
na prsih nosim, zakaj devet let
strašno v borbi trpim? Danes, mati moja,
prav pred zoro jasno v izdajalski roki
svoboda je ugasla.
Mi pa mislili smo
da nam vzide zarja, ki sanjali dolgo
smo jo mi
in Grki!
pobrateni bodo —
od morja
do morja,
narodi v ljubezni
srca si ogreli..,
Svoboda —
. kot plamen
je v očeh gorela,
našli pa smo samo
izkopane jame.
Pomni ga, o, mati,
ta zločin krvavi: s kačjim strupom, zverski, brez 6rca
brez srama,
60 ubili našo
prekletstvo večno naj pade
na ubijalca, mati, Zaharijadesa!
Oj, zbogom, rodni kraj, požgano selo moje, jaz ranjen zadnjikrat 6tojim na pogorišču tvojem.
Puste so borcev streh«, mrtev je njihov prag, tam žetev krvavo žanje in besno piruje vrag.
Vem pa •
da pride čas
za nove
barikade!
In Helada bo spet svobodna.
Od vseh mrtvih,
v bodočnost!
kot lava
živih
• in mene.
kot reka,
stotonsiko kladivo —
lepa,
mlada...
A moj domači kraj
cvetel bo v širnih poljih,
prišla bo
pomlad — maj v Lerin,
Kavalo,
Strumo.
Egej bo sinji
in ljubljen
šepetal čudovite besede!,.,
O, za te dni in za te zarje, domovina moja, domovina trpeča,
6em 6e strastno boril
in v boju
padel!
Prevedla N. Carevska
f  '
Nov proizvod Triglav-filma: »Ptuj, zgodovinsko mesto«, prikazuje ostanke materialne kulture od rimske dobe naprej
Mestni muzej
V LJUBLJANI
Mestni muzej v Ljubljani je ena najmlajših muzejskih ustanov v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1935., odprt pa 15. septembra 1937. Je v svoji lastni zgradbi, v bivšem Turjaškem (Auerspergovem) dvorcu v Gosposki ulici, kjer nudi s klasicistično prezidano fasado lep arhitektonski zaključek Napoleonovega trga.
Razumljivo je, da je zamisel novega specialnega mestnega muzeja spričo bivšega Deželnega muzeja za Kranjsko (ustanov. 1821) — današnjega Narodnega muzeja — v preteklih desetletjih le težko prodirala, vendar je končno našla svoje uresničenje v zasilnem in še do današnjih dni nespremenjenem provizo-riju. Pomen in naloge posebnega mestnega muzeja za Ljubljano so bile tudi v preteklosti večkrat poudarjene, zlasti v zvezi z naraščanjem inventarja Narodnega muzeja in z vedno večjim dotokom novo pridobljenih predmetov. V tej stiski za prostor je prejel novi Mestni muzej v času svoje ustanovitve od Narodnega muzeja zbirke stilnega pohištva, nekaj umetno-obrtnega inventarja in zgodovinskih ostalin, za mestne starine same in ostalo gradivo (razvoj mesta) pa je bil vse do sedaj v večni zadregi. Razume pa se po sebi, da zahteva rešitev postavitve razširjenega, spopolnje-nega in obnovljenega mestnega muzeja, najživahnejšo akcijo, že zlasti glede premagovanja osnovnih in tehničnih težav, pridobivanja novega gradiva, novih razstavnih in depojeidh prostorov.
V	skladu z današnjimi potrebami
I pripravlja Mestni muzej realizacijo 6vo-J j ega triletnega programa (v okviru svojega delovnega plana) ter je na najboljši poti, da uresniči načrt svoje prve etape, to je postavitev zbirk prazgodovinske in rimske dobe (barjanski neolitlk, Emona). Poleg tega prireja obsežno razstavo s prikazom Ljubljanskega barja in z osvetlitvijo njegovih zemljepisnih, geoloških, prirodopisnih in kultumo-zgodovinskih značilnosti. V kratkem bodo oddana tudi naročila za izdelavo zgodovinskih slik, katerih razpis je objavilo mestno poverjeništvo za kulturo in umetnost. Obenem je vodstvo Mestnega muzeja nekaj časa vodilo nekaj najnujnejših konservatorskih del na področju spomeniške zaščite. Na primer konservaeija in odlivanje kipov Mislejevega semeniškega portala, ureditev Navja in Rimskega zidu na Mirju. Navedena dela se bodo v prihodnjem letu nadaljevala, vendar pa naj bi to področje prevzel poseben spomeniški referat za mesto Ljubljano, le tako bo območje neposredne upravne in strokovne muzeološke izgradnje Mestnega muzeja olajšano in ojačeno.
Današnje kultumo-zgodovinske zbirke so nameščene v 14 dvoranah drugega nadstropja, v pritličju je še vojnozgodovinski oddelek, ki pa zaradi pomanjkanja prostorov razstavno ni urejen. Dosedanje zbirke muzeja vsebujejo v glavnem stilno pohištvo in dekorativno stanovanjsko opremo (slike, zrcala, lestenci, peči, nekaj umetno-obrtnih predmetov itd.), kar je Mestni muzej prevzel od Narodnega muzeja. To in podobno gradivo je
bilo last nekaterih gradov (Cojzov grad Brdo, Novo Celje itd.). Pohištveni in ostali opremni inventar izvira torej iz izven-ljubljanskih krajev in nima nikakršne posredne ali neposredne zveze s pravim zbiralnim področjem Mestnega muzeja v Ljubljani, čeprav predstavljajo eksponati zares pomembne in dragocene komade stilno in kvalitetno razvite stanovanjske kulture preteklih dob, od gotike pa do bidermajerja.
Inventar dvorane županov, 6like in grafični prikazi mesta, portreti meščanov, do neke mere še dvorana z zapuščino Viktorja Smoleta ter posamezni komadi empireja in bidermajerja, to je prilično vse, kar je v Mestnem muzeju gradiva ljubljanskega izvora. Najosnovnejši pogoji znanstveno-strokovnega razvoja, to je zbiranje, evidentiranje, urejanje, vzdrževanje in preučevanje inventarja iz preteklosti, doslej niso bili muzeju zagotovljeni. Vse to zahteva čimprejšnjo rešitev in zagotovitev možnosti za zgraditev ustrezajočega muzeja. V pritličju poslopja j* nameščena tudi restavratorska delavnica varstva mestnih umetnin.
Mestni muzej mora biti po svojem bistvu zgodovinski in kultumo-zgodovin-ski muzej, ki naj prikaže v svojih zbirkah ekonomsko-socialni, politični in kulturni razvoj svojega področja, v našem primeru mesta Ljubljane od prazgodovine do prve petletke. Kakor ostali republiški in pokrajinski muzeji, vrši tudi Mestni muzej važno in pomembno druž-beno-politično funkcijo na sektorju izgradnje socialistične kulture. Delo v muzejih mora biti povezano b splošnimi stremljenji po dvigu kulturne ravni in po izobrazbi našega delovnega ljudstva. Ljudsko-prosvetna funkcija muzeja odpira na t* način celo vrsto novih vpra-
šanj, katerih pravilno in pravočasno rešitev zahtevajo napori v produkcijo vključenih množic. Muzejske zbirke naj prikazujejo na podlagi pomembnejših muzejsko kvalitetnih originalnih predmetov ter drugih razstavnih pripomočkov v živo zajetih in zato dobro zaznavnih in nazornih skupinah (slikah) zgodovinsko dokumentarno gradivo, ki naj v celoti zajame najznačilnejše, najbolj tipične pojave zgodovinskega, geografsko-gcološkega, topografskega, urbanističnega, socialnega in kuilturno-zgodovin-skega razvoja Ljubljane. Muzej naj bo znanstveno fundiran in estetsko prikupen organizem, pregleden in nazoren tolmač najbitnejših potez razvoja materialne in duhovne kulture prebivalstva Ljubljane. S pomočjo dob rili primerov in skrbno odbranih eksponatov naj bo muzej zrcalo velikih zgodovinskih stremljenj, dejanj in del najplodnejših dob mestne preteklosti, tako poedincev in znamenitih mož kakor družbenih razredov in stanov. Prikazati je treba eko-nomsko-6ocialno strukturo družbe, razna delovna področja, delovne odnose, skratka okolje in pogoje, v katerih 6e oblikuje človek z vsemi značilnostmi življenja svoje dobe.
Mestni muzej v Ljubljani ima po svoji današnji obliki in po »voji planirani bodoči strukturi popolnoma drugačen položaj in drugačen značaj kot ostali mestni muzeji v LRS. Kot muzej glavnega mesta Slovenije ima do neke mere še posebne reprezentativne dolžnosti in' določene vsebinske momente, kar bo prišlo do izraza na primer v zbiranju in razstavljanju gradiva zaslužnih slovenskih mož, ki so delovali v Ljubljani ali so morda celo po svojem poreklu Ljubljančani, nadalje v poudarku mesta kot političnega, gospodarskega in kulturnega
središča Slovenije, zlasti od XIX. stoletja naprej (Prešeren, Levstik, Jurčič, Cankar in drugi). V Ljubljani so delovale številne ustanove in društva, ki imajo občeslovenski pomen in katerih delovanje bo treba prikazati deloma tudi v muzeju mesta Ljubljane, bodisi v sestavu predvidenih trajnih zbirk ali samo začasno, in to toliko časa, dokler pro-vizome vključitve v Mestni muzej no nadomesti namestitev v novih specialnih muzejih in zbirkah (n. pr. v gospodarskem, industrijsko-tehničnem, obrtnem, kultumo-zgodovinskem, turističnem, gledališkem, glasbenem, fizkultumem muzeju itd). S prenosom takega gradiva še dolgo vrsto let ne bo mogoče računati. Zato bo ena najvažnejših naloig Mestnega muzeja, da skrbi za varstvo in po po* trebi tudi za deponiranje in razstavljanje navedenega gradiva vzporedno in koordinirano z republiškimi ustanovami, predvsem z Narodnim muzejem in z zavodom za varstvo kulturnih spomenikov LRS. Razmejitev območja, zbiralnega in razstavnega področja med posameznimi ! muzejskimi ustanovami in galerijami se ravna po določenih načelnih vidikih. Tako je n. pr. prav Narodni muzej, še zlasti v dobi pred svojo diferenciacijo in reorganizacijo (etnografski, prirodoslovni muzej) prevzemal vlogo mestnega muzeja in polnil svoje zbirke z inventarjem, ki bi ga moral sicer prevzemati mestni muzej, če bi bil tedaj že uresničen. Ta okolnost je nedvomno precej zavirala ustanovitev Mestnega muzeja, češ, saj Ljubljana že ima svoj muzej. S smotrnim, to je po posebnih nalogah določenim in pospešenim delom, bo moral Mestni muzej marsikje nadoknaditi zamujeno in izpolniti vedno bolj občutno vrzel v organizaciji muzejskih področij«
J. Sijaneo.
15! loiii pron sioioiisiioni ohiis
poslužuje tudi gestapovskih agentov
Pred okrožnim liudskim sodiščem v Ljubljani je bila 10., 11. in 14. t. m. razprava proti špijonski skupini Alojza Brvarja, Ta skupina je pod krinko pri-»tašev resolucije Informbiroja uporabljala vsa sredstva od špijonaže, sovražne propagande, ilegalnih organizacij pa do terorja, da bi zrušila ustavno ureditev v FLRJ in naše partijsko in državno vodstvo ter omogočila »zdravim silam« z izdajalcema Hebrangom in Žujevičem na želu prevzeti oblast in upravljati »jugoslovansko gubernijo«.
Razprava je nazorno pokazala, kako Informbiro v borbi proti FLRJ uporablja v6a sredstva m kakšne so tudi »zdrave sile«, ki naj bi prevzele oblast v FLRJ. Pred sodiščem so se zagovarjali Alojz Brvar, trgovski pomočnik in gostilničar,. Avgust Stare, bivši posestnik in gostilničar, Ivan Stare, železničar, in Ciril Traven, brivski pomočnik.
Prvoobtoženi Brvar je bil med vojno agent Gestapa, kasneje pa je vstopil v
nima oficirji v Ljubljani, ti pa so ga po svojem odhodu povezali na sovjetski konzulat v Zagrebu.
Leta 1946. je Brvar pridobil za sovjetsko obveščevalno službo Staneta Virška in soobtoženega Avgusta Stareta ter jima obljubil bogate nagrade za vohunsko delo. Brvar je kot sovjetski agent po obavi resolucije Informbiroja vzdrževal stalne stike s sovjetskim konzulatom v Zagrebu, kjer je oddajal 6Voja vohunska poročila. Obenem je vzdrževal vohunsko zvezo s soobtoženim Avgustom Staretom, ki je po objavi resolucije Informbiroja pričel organizirati »akcijski komite«. V ta komate je Avgust Stare vključil vohuna Brvarja, ki je imel nalogo vzdrževati zveze s sovjetskim konzulom v Zagrebu zaradi dajanja vohunskih poročil, dobivanja navodil in organiziranja zvez z inozemstvom.
Avgust Stare je nameraval vključiti v komite brata Ivana, Jožeta Jurančiča, Valterja Šušteršiča in druge, ki naj bi
Der Kommandtur d.SipA u.d.SD in der iintersteiermaric«
Trifail, den ‘5.2.1943
V- P e r b o n
Dcc Romman&cur trt Oidmbritopolijci uni) fceo 6D m 6cr Untttftncimath
Ocbcime žMnat&polijci .HuficnSicnftfteUc Itifail
in partijskemu vodstvu v FLRJ. Po drugi strani pa Brvarjev primer zopet kaže na to, kako se sovjetska obveščevalna služba ne pomišlja uporabljati tudi zakrknjenih izdajalcev in gestapovcev, da bi zbraia »zdrave sile«. Agent Gestapa in sovjetske obveščevalne službe Brvar je tipičen primer »internacionalista« in »patriota« informbirojevskega kova.
Avgust Slare je bil že v bivši Jugoslaviji pristaš individualnega terorja in udeleženec kriminalnih akcij, ki naj bi po njegovi teoriji rušile tedanjo oblast. Ciril Traven, lumpenproletarski in moralno pokvarjen element, je bil po osvoboditvi obsojen na leto dni prisilnega dela zaradi malomarnega opravljanja službe in poneverb, Ivan Stare pa je v svoji ambicioznosti menil, da mu bo delovanje na liniji Informbiroja omogočilo uveljaviti njegove bolne ambicije. Nič čudnega ni, če so se osebe takega kova odzvale informbirojevskemu pozivu k zbiranj« »zdravih sil« in se vključile v
MfoU.fc.-3’ MBrs 1943 ..
gmirvf Ut. 2®
1.Žanamai B r w a r Dcchnamc:
Gcfcurtatač: 18.6.1918 Beruf: Gaatwirt
Pol.gcm.Wohnaort:
Vornamet Aloii Rel»igion» r.k. Geburtaortt Drochenbach Staataangeh.: D.R*a.w. Ragaezu^eh.i Arier Volkstuo* Slowene
D**»
>• 8	,	»O
 r  _____________________________
El«?.-A. S MR?.
Mlineche Kr.4, Gde.Edlingen Sonat.Aufenthalt: —
2. Deckbezeichnungi
3. Auafuhrl. Pera.Bescbreibungt 170 en grooo, achlank, ovales Geaicht» braune^Augen, Haar braun, brauner Llppen-bart,
let Lichtblld vorhanden? Wird nachgereicht,
5. Seit wann Tatig? Seit 2.2.1943
Wie lat c* le Verblndung zuatanda gekomaen?
Wurde ala Banditen-Verbindung«mann feategnoiainen«
6. Oertlichea Arbcitapebiet*
Klinache, HI. Berg, Limbarska Gora, Waatach, Galleneck.
t7. Auf weicherc Gebiit tatlg? V-Mann zu den Banden.
8. 'Beuttellung dar Paraom Intelligant, eehr echlau, gutea EinfUhrungavernagen.
Konucandeur der Sipo and dea SD in der Unterateiermark Referat jV N
lnUarburg /Drau.
Betnff ti
V - Mann B r w a r Alola.lediger- Gaat*irt geb.18.6.1913 in Drochenbach,wohnhaft Mlinache Nr. 4 Gemeinde Kdlingen Deutacher Relchaangehttriger a.W*
Der im Betrefffl genannt«"V-Mann b r * a r war bel der hiaaigan Uienatatalla ala V-Peraon zu den Banden tatlg. B.der bi6her gutea Material brachte hatte aein Tfttigkeitafeld in Mlinache und Umgebuhg.Seina Ar^eit ala V-Mann der Geheiinen Staatapolizei iat aua bieher noch unbekannten Grtinden den Banden bekannt ge-worden.B.wurde bereita 2 Mal von kommuniati8chen Bandi-ten aufgeaucht,die ihn ermorden wollten.|Aua dieaen
Dokument, ki dokazuje sodelovanje Alojza Brvarja z gestapom. — Brvar je začel sodelovati z gestapom 2. februarja 1943. Bil je zaupna oseba gestapovske postojanke v Trbovljah, in sicer z nalogo, da naj vzdržuje zvezo s partizani. Področje njegovega dela so bile Mlinše in njegova okolica
sovjetsko obveščevalno službo. Leta 1942. je bil Brvar povezan s partizani na terenu Medija-Izlake. Kljub večkratnim pozivom ni hotel vstopiti v NOV in se je izgovarjal, da mora urediti še nekatere posle v zvezi s svojo gostilno, ki je bila zanj važnejša od borbe proti okupatorju. 27. januarja 1943 se je Brvar dogovoril s partizani za sestanek na Dolgem brdu, nakar bi moral oditi v partizane. Toda Brvar je ta sestanek izdal gestapovskim raztrgancem, nato pa v zgodnjih jutranjih urah vodil nemško policijo na Dolgo brdo. Policija je hišo obkolila in le prisebnost in junaštvo obkoljenih partizanov je preprečila smrtne žrtve. Vendar pa so bili zaradi Brvar-jevega izdajstva v tej borbi hudo ranjeni Franc Kokole, Ernest Kokole, Dionizij Kokole, Ludvik Kokole in Vilko Vrezec. Nemški policisti so izropali hišo, domače pa zaprli in jih mučili na sedežu Gestapa v Trbovljah.
Brvar se je po tem izdajstvu odpeljal v avtomobilu na sedež Gestapa v Trbovljah. Tu je bil nekaj dni navidezno zaprt in se vključil v Gestapo. Kot agent Gestapa z ilegalnim imenom »Mili« je dobival točno določene naloge za vohunsko delo v borbi proti partizanom. Na razpravi je bilo z originalnimi gestapovskimi dokumenti, z izjavami prič in s priznanji obtoženca dokazano, da je Brvar kot gestapovski agent v tej dobi izvrševal svoje vohunsko delo in dostavljal Uestapu dragocene podatke o partizanskih taborUfiih, o organizaciji OF na terenu, o partizanskih enotah, njihovem komandnem kadru, številčnem stanju, oborožitvi, prehrani, razpoloženju, premikanju in tako dalja. Na osnovi Brvar-jevih poročil so nemški okupatorji organizirali hajke proti partizanom, okrepili so teror nad civilnim prebivalstvom ter tudi ubili Franca Kokoleta, potem ko je Brvar »poročil Gestapu, da 8e Kolole nahaja ranjen v taborišču.
Obtoženi Brvar je bil v svojem delu ta"° vnet, da se je kompromitiraj. Ker J1111 je bilo vohunsko delo na domačem ■erenu s tem onemogočeno, ga je gestapovec Kahla poslal v nemško vojsko. Kot gestapovski vohun je Brvar deloval med beloruskim prebivalstvom v okolici Orše ter je pri tem zvedel za smer, v kateri je bilo partizansko taborišče v Saharovskem lesu. Gestapo pa ga je kot preizkušenega agenta poslal v taborišče beloruskih partizanov, od koder je bil, Potem ko je povedal svoj življenjepis, okrvavljen s krvjo izdanih slovenskih Partizanov, poslan v enote Rdeče armade. Vključen je bil v sovjetsko vojaško obveščevalno službo ter uporabljen kot Padalec v zaledju sovražnika.
Obtoženi Brvar je bil jeseni 1945 na Dunaju demobiliziran in je tedaj podpolkovniku Ivanovskemu podpisal izjavo o *odelovanju s sovjetsko obveščevalno službo. Sovjetska obveščevalna služba je obtoženega Brvarja odposlala v domovino z nalogo, da proučuje teren in se Poveže s sovjetskimi obveščevalnimi oficirji. Podpolkovnik Ivanovski je že na Dunaju leta 1945, govoril Brvarju, da je “Ugoslavija kapitalistična država, ki ni **vedla revolucije, ter mu v tej smeri dajal navodila za njegovo delo. Po prihodu v domovino ie je Brvar v Ljub-*'*ni novezal s sovjetskimi obveičeval- .
prišli kot delegati »zdravih sil« iz raznih krajev Slovenije na ustanovni sestanek, na katerem bi sestavili ilegalni centralni komite, ki bi vodil borbo za zrušitev državnega in partijskega vodstva v FLRJ po navodilih iz Moskve.
Vsa obtoženci so z veliko vnemo pričeli pridobivati »zdrave sile«. Pri tem delu so vneto širili klevete moskovskega in budimpeštanskega radia, grozili z represalijami ter pozivali svoje somišljenike, naj zbirajo in hranijo orožje ter municijo za pobijanje »titovcev«.
Ko je Avgust Stare ugotovil, da so organi državne varnosti odkrili njegovo izdajalsko in vohunsko delovanje, se je oborožen umaknil v ilegalo z namenom, da pobegne čez mejo in se v inozemstvu vključi v izdajalske emigrantske centre. Skrival se je pri bivšem trgovcu in kulaku v Vojniku pri Celju, kjer je bil odkrit in aretiran.
Preteklost obtožencev jasno kaže, kaj je te ljudi privedlo na pot izdajstva socialistične domovine. Brvar je kot moralno propadel tip, zakrknjenec in agent Gestapa kaj zlahka prešel v drugo obveščevalno službo in se po navodilih te obveščevalne službe brez pomislekov vrgel v borbo proti lastnemu ljudstvu. Brvarjev primer nazorno kaže, kako se danes pod krinko resolucije Informbiroja zbirajo agenti najrazličnejših obveščevalnih služb v rovarjenju proti državnemu
borbo proti zgraditvi socializma v naši deželi in našemu državnemu in partijskemu vodstvu. Razprava je nazorno pokazala, da se Informbiro v gonji proti naši domovini poslužuje tudi takih sredstev, ki niso v rabi niti v kapitalističnih državah.
Obtoženci so 6e v svojih zagovorih sklicevali na zvestobo Sovjetski zvezi in Stalinu. Toda s tem so napravili kaj slabo uslugo svojim gospodarjem. Krivda vseh obtožencev je bila na razpravi vsestransko dokazana. Ljudsko sodišče je po končani razpravi izreklo sodbo, po kateri je bil Alojz Brvar obsojen na 20 let, Alojz Stare na 14 let, Ivan Stare na 6 let, ln Ciril Traven na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Javni tožilec si je pridržal pravico pritožbe zoper odmero kazni za Alojza Brvarja.
Razprava je vsekakor poučen dokaz, kako bedne so »zdrave sile«, na katere se poskuša opirati Informbiro v gonji proti naši domovini. Budnost in politična zrelost našega ljudstva je tem izdajalcem preprečila, da bi nadaljevali svoje škodljivsko delovanje. V tesnem sodelovanju z organi UDV je naše ljudstvo, ki pod vodstvom našega v borbi preizkušenega Centralnega komiteja kljub vsem nepričakovanim težavam uspešno gradi socializem, pravočasno odlmlo te škodljivce, špijone in diverzante ter jih izločilo iz svoje srede.
Ukrepi za poseelitev nakladan ja
n razkladanja vagonov
Zmogljivost tovornih vagonov je še mogoče povečati. Tako bomo z istim številom vagonov prevozili mnogo več blaga kakor doslej. S tem bo omogočeno, da bo železniški promet zmogel čedalje večje prevozne naloge in da bo hkrati tudi cenejši, kar bo vplivalo precej tudi na dvig Življenjskega standarda vsega delovnega ljudstva. Zdaj j0 minister za železnice izdal odredbo o nakladanju in razkladanju železniških vagonov.
Po odredbi sta dolžna tako pošiljatelj kakor prejemnik železniških pošiljk qa-ložiti ali razložiti vagon v predpisanem času. Da b; ge nakladanje in razkladanje čim bolj pospešilo, odredba predpisuje nepretrgan delovni čas na vseh železniških postajah in razkladališčih — v nedeljo, ob praznikih in ponoči.
Ce bi vagon ne bil pravočasno naložen ali razložen, plača pošiljatelj oziroma prejemnik zamudnino. Zamudnine so določene, ko Je za nakladanje ali razkladanje postavljenih nad deset vagonov, takole: do ene ure 20 din, za 2 uri 40 din, za tri 60 din, za štiri 90, za pet 120, za šest 150, za sedem 190, za osem 230, za devet 270, za deset 320, za enajst 370, za dvanajst 420, za trinajst 480, za štirinajst 540, za petnajst 800, za Šestnajst 070, za sedemnajst 740 in za osemnajst 810 din z« vagon. Za vsako nadaljno uro znaša zamudnina 100 din več. če pa je hkrati postavljenih za nakladanje ali razkladanje do deset vagonov, znaša zamudnina: za prvo uro 30 din, za dve ur; 60, za tri 00, za Štiri 130, za pot 170, za šest 210 itd. Za osemnajst ur zamudo zjMuša zamudnina 990 din. m vsako na-
daljno uro pa še 120 din.
Naročnik, ki vrne za nakladanje naročen vagon nenaložen, plača 1500 din globe, ker ni začel v predpisanem času naikladati. Naročnik pa, ki odpove naročen, že postavljen vagon za nakladanje, plača 500 din.
Za prekoračenje nakladalnega ali raiz-kladalnega časa do 6 ur se uvede disciplinski postopek proti voditelju in odgovornemu nameščencu podjetja, ustanove ali organizacije. Za prekoračenje nakladalnega ali razkladalnega časa od 6 do 18 ur |e določena kazen za odgovornega voditelja in uslužbenca do 10.000 din. Prekoračenje časa nad 18 ur pa je že prestopek, ki ga mora železniški organ javiti javnemu tožilcu.
DELA PRI OSUŠEVANJU SKADRSKEGA JEZERA
Dela pri osuševanju Skadrskega jezera uspešno napredujejo. Eno večjih sedanjih del je nasipavanje nasipa ob reki Morači. ki se izliva v jezero in ki je doslej stalno poplavljala veliko polje.
Za nasip bodo morali navoziti 105 tisoč kubičnih metroV zemlje. 22.000 ilovice in 27.500 kamenja. Spočetka so delali po večini brez strojev in tehničnih naprav. Delovne brigade prve izmene so vdelale v nasip 59.000 kub. m materiala. Do sedaj so končali nad 82% zemeljskih del. Frontne brigade presegajo norme. Tako 21. titograjska brigada vsak dan preseže normo do 30%. Uspešno gradijo tudi 312 m dolg most čez Moreča
Po Ljubi rlani
Prti meta urški institut v nas? drsali
V predaiprilski Jugoslaviji je pričel me laturški oddelek teh nične fakultete z delovanjem šele leta 1940, ko je nacistična Nemčija onemogočila študij Jugoslovanom na nemških mettalurških visokih šolah, Po osvoboditvi avgusta 1947. leta pa so pričeli v Ljubljani graditi velik in modern metalurški institut, ki bo poleg šoli služil tudi operativnemu delu. Ta inštitut ima doslej zazidane površine okrog 1800 m5 V cestnem traktu, ki ga vidimo na sliki 60 razmeščeni razni laboratoriji za podrobno delo. V štirih paralelnih lopah bo električna oprema inštituta, oddelek za pripravo rud in študija z rudami, majhma jeklarna, livarna, kovačnica, kalilnice in mehanična delavnica. Vsi apara-ti, ki so ie pripravljeni za te delavnice, so predvideni za aktualne in danes nujne raziskave.
Da 6e raziskovalno delo ne bo motilo s poukom študentov metalurgije, ki prihajajo iz vse države in jih je danes vpisanih na ta oddelek že 250, poleg te>ga inštituta grade tudi novo zaiključeno šolsko poslopje. z učilnicami in laboratoriji, v katerih si morajo mlajši študentje pridobiti 6vojo osnovno prakso Zgraditev metalurškega inštituta je velikega pomena za naše gospodarstvo, ker bodo v njem raziskovali kako bi lahko iz domačega premoga izdelali koks, pa tudi železne rude imajo v naši državi
svoj značaj, tako da potrebujejo posebne rešitve: enako je s pridobitvijo potrebnih jekel’ iz domačih surovin, tako da bi bila naša strojna in elektrotehnična industrija tudi glede najbolj žlahtnih jekel neodvisna od uvoza iz inozemstva. Proizvodnja pisanih kovin, bakra, živega 6ret>ra, svinca, antimona, cinka itd. zahteva rešitev mnogih problemov, zlasti glede izkoriščanja onih nizkoproeentnih rud, ki 60 jih pred vojno podjetja v inozemskih rokah odlagala na naeipe. Energetski oddelek tega inštituta bo moral skrbeti za čim boljše izkoriščanje goriv in za pretvorbo teh v bolj plemenite oblike.
Frontovci 60 v letošnjem letu pridno pomagali pri gradnji tega instituta, da je sedaj že pod streho. Delavnice bodo do 29. novembra verjetno že kompletno opremljene, da bodo lahko pričeli že z delom.	D.	M.
RL0 S. doslej n§ upošteval predlogov volivcev
Te dni je bil na terenu Dolenjska cesta zbor volivcev, na katerem je zastopnica RLO Danica Lukaščik raztolmačila velik pomen zborov volivcev, na katerem lahko volivci kritično pregledajo delo RLO in stavljajo predloge za nadaljnje delo.
Teresnki sekretar tov. Rupnik je nato kritiziral, da je RLO nudil terenu premalo pomoči. V tem letu je teren dal že mnogo predlogov, kje naj bi se ustanovile razne delavnice, vendar teh predlogov rajon ni upošteva!. Na vse te predloge niso prejeli niti odgovora, kaj šele, da bi našli kakega razumevanja. Tov. Kolnik je omenil, da je ležal krompir dva dni na nezavarovanem prostoru in delno zmrznil, ker ga poslovodkinja zadruge na Dolenjski cesti 23 ni hotela
siprejeti, češ da »iona prostora. Žene so se pritoževale, zakaj v zadrugah ni jajc, dočim eo na prostem trgu po 20 do 25 dinarjev. Prav tako se zanimajo, zakaj ni otroških nogavic.
Tov. Stepišnik je nato poudaril velik pomen ljudske inšpekcije, ki naj vse take nepravilnosti razišče in ukrene potrebno, da se stanje popravi. Volivci so bili z diskusijo zelo zadovoljni in so na koncu izrazili željo, da bi odborniki večkrat poročali o delu RLO.
Po zborih volivcev bodo odborniki RLO temeljito pregledali predloge in kritiko zborov volivcev, nato pa svojim volivcem poročali, kako je RLO te predloge realiziral, odnosno zakaj 6e ta ali oni predlog ni dal uresničiti.
, , . in str drte&nh fara«ev
R A P G O N A
Frontovci so zamenjali nedelavni odbor 0F
Odbor OF v Črncih je prepuščal vse politično delo na vasi vnemar iri se ni zanimal ne za davke, jesensko setev in drugo. V začetku oktobra pa so se dobri frontovci v Črncih naveličali takega odbora in javili na okraj v Radgono, da bodo izvolili nov odbor OF, ki bo delaven. Na volivnem sestanku so se zbrali vsi frontovci in mladina, medtem ko predsednika in sekretarja OF odbora sploh ni bilo. Že po nekaj dneh so se pokazali uspehi novega odbora. Članarino, ki že več mesecev ni bila pobrana, so pobrali vso, vaščani so se vsi vključili v OF, na tečaj OF v Radence bodo odšli trije člani odbora, organizirali so že izobraževalni tečaj, kamor se je vključilo 40 odstotkov prebivalstva, pričeli so urejati zadružni dom itd.	T. V.
Stirikrnt udarna mladinska del ov n a brigada »Draga Seltn-f e r J hi. Tc dni se je vrnila z avtomobilske ccste »Hratsva in enotnosti« III. mladinska radgonska brigada »Draga Sellngerja«, ki Je bila zaposlena na IV. sckcljl url zemolj-skih delili In pripravljanju materiala za tlakovanje ceste. Brigada sl jo s svojim uspešnim delom priborila naslov štirikrat udarne brigade. Od 2C6 udeležencev lz vrst kmečko mladine ln učencev v gospodarstvu jih Je prišlo domov 39 udarnikov. 61 pa jih Je bilo pohvaljenih. Zavezali so se, da ostanejo v akciji en mesec, delali pa so Se 17 dni delj. Normo so presegali povprečno zn 250 odstotkov. V prostem času pa so sc usposabljali t predvojaškl vzgoji. Priredili so štiri večje ln več manjših kulturnih prireditev. Ob vrnitvi so v Radgoni priredili parado. Na čelu brigade se je blestel transparent 7, napisom »Tretja radgonska mladinska brigada je častno Izvršila naloge dane Partiji In Titul« Grafikoni so prikazali veliko delo te mladinske brigade za skupnost. Mladinci so se tudi usposobili za dobre terenske delavce. 30 od njih pa so jih sprejeli kot kandldato za člano Partijo. K. I.
V predvojaškl vzgoji jo mladina radgonskega okraja dosegla prav lepe uspehe. V lfi centrih je rodno obiskovalo vajo 8SI mladincev. Najboljše uspehe pa sta dosegla centra Lutverci in Apače, kjer je bila udeležba vedno stoodstotna, disciplina pa prav dobra. V nekaterih centrih ni mladina redno zahajala k vajam, zato jo vojni odsek v soglasju s svetom za predvojaško vzgojo pri OLO sklenil, do se za centro Cerkvenjak. Benedikt, Dražen vrh, Apačo, Radenci in Gornja Radgona organizira šestdnevno taborjenje. Zn predavatelje na taborjenju so postavili najboljšo rezervne oficirje im podoficirje. Med drugim so predelali zakon o vojni obvoznosti !n predvojaškl vzgoji ter imeli dnevno praktične vaje. V Cerkvenjaku je bila udeležba najboljša, slabše pa so je izkazal center Dražen vrh in Nnsave.
I. K.
GORICA V goriškem okraj« je že 56 obdelovalnih zadrug
Fronia v goriškem okraju se je obvezala, da bo v prod voli vnem tekmovanju ustanovila 20 kmetijsko obdelovalnih zadrug. Doslej so jih ustanovili že 6 in sicer 4 kmetijsko obdelovalne in 2 vinogradniški. Tako je v okraju skupno že 36 obdelovalnih zadrug z okrog 1000 ha zemlje. Pripravljajo pa ustanovitev š« novih obdelovalnih zadrug, že obstoječe pa se v predvolivnem tekmovanju širijo in krepijo z novimi člani.	-J.
TRBOVLJE
Izpolnjevanje plana v društvih in klubih
LT. — Minulo nedeljo je bilo v Trbovljah zasedanje okrajnega odbora Ljudske tehnike, na katerem so izvolili nov odbor s predsednikom tov. Otmarjem Pežarjem. Ljudska tehnika v trboveljskem okraju je kljub velikim napakam vodstva tega odbora in raznim pomanjkljivostim napravila velik nn-predek. Težkoče v delu so nastajale zaradi vo6kratnega menjavanja vodilnega kadru. Temu primerno se je tudi'število članstva dvignilo le za S23 članov. Danes žteje LT v trboveljskem okraju 1157 Slanov, ki so včlanjeni v 5 klubih LT. Od teh so 3 klubi v industriji, eden na Soli in edeu na vasi.
Poleg klubov LT pa obstajajo So naslednja druStva: 2 avto-moto s 236 člani, 2 radioamaterska s 107 člani, 2 foto-amaterska s 174 člani in 1 letalsko društvo, ki ima 104 člane, ter brodarsko društvo s 30 člani. Pretežna večina članstva je iz vrst delavcev. Celotni plan letošnjega leta je izpolnjen le z 69 procenti.
Od posameznih druStev slabo izvršujejo j svoje planske naloge fotoamatersko društvo Trbovlje, ki je izvršilo lo 80% plana, ter letalsko društvo v Zagorju, ki je izvršilo samo 38% svojih obveznosti. Prav lep uspeli pa je doseglo fotoamatersko društvo Hrastnik, ki je izvršilo že 150,43% svojih planskih nalog. Avto-moto društvo Hrastnik je Izpol nilo 86% plana, društvo v Radečah pa 82%. Radio-amatersko društvo v Trbovljah je izpolnilo 70,60% plana. Pohvaliti je treba nedavno ustanovljeno brodarsko društvo, ki je pokazalo v svojem delu odlične rezultate.
Uspehi LT v trboveljskem okraju bi bili lahko mnogo boljši, če bi bilo več povezave z množičnimi organizacijami, kakor tudi več pomoči raznih podjetij klubom in družtvom I,T, v katerih se vedno ni dovolj mladine. Uspeino dola filmski krožek v Trbovljah, ki jo pod vodstvom mladincev samo letos priredil čez 40 predstav in tudi že izvrfcll poizkusno snemanje.	8.	3.
KAMNIK
LJUDJE, KI NE IZPOLNJUJEJO SVOJIH OBVEZNOSTI . . .
V krajevnem odboru Moste se predsednik KLO škrjanc prav malo briga za delo v odboru ln prepušča vso delo le administratorju. Nič boljši od Skrjanra ni tajnik t večino ostalih odbornikov. Zato pa se dogajajo take stvari.
Janez Jerman Iz Most II Ima predpisano oddajo mleka 3i90 litrov. Do sedal ga je oddal le (94 litrov in utajil 10 arov posevkov belili žit, skrbi pa toliko bolj za župnika Iz Komende, ki ga dnevno zalaga z mlekom. Jajci, belo moko ln drugim. Kmet Josip Burgar Iz Most 1)1 moral oddati 3500 litrov mleka, a ga ni dal še niti litra. Tudi 513 kg krompirja še dolguje skupnosti. Ko so ga revni kmetje prosili, če lahko pokosijo otavo, ki je sam ni lmol namena kositi. Je prošnjo odbil in pustil, da je otava ostala na njivi nepokošena Kmet France Obrulk še do dones ni oddal 2107 kg krompirja. Obrulk Ima 12 letnega pastirja, ki ga tudi pretepa.
OLO Kamnik Je sprejel plan za obvezno rejo živine v okraju. Član ljudske skupščine OLO Peter Jagodic, pa Je zmanjšal plan na 50 odstotkov, ker bi moral tudi sam rediti večje število živine. Prav tako
ie Jagodic v prijateljskih stikih z ljudmi, akor n. pr. Lovro Kepic Iz Zej. ki je hotel v KOZ samo Iz špekulantsklh namenov, Jernej Koellj iz Suhadol, ki Je oddal namesto 3400 litrov mleka le 58( iltrov In Ima oddati še 585 kg krompirja. Iz Suhadol ne Izpolnjujejo obveznosti do ljudstva tndl Miha Bclejan, ki mora oddati še 2C19 litrov mleka, ln Miha Čebulj, ki dolguje skupnosti še 3601 kt krompirja.
Ljudska Inšpekcija v Mostah. 1(1 1:1 morala razkrinkati saboterje, se za tako delo ne zmeni. Zanima se večji drl za dobavke po-i trošnlške zadruge, kdaj se bo blago delilo lu so tudi med prvimi, ki ga pokupijo. O.
UXQ 9lQCMTt
V Sloveniji se nekateri športi prepočasi razvijajo
V Ljubljani je bila v petek popoldne anketa o stanju in možnosti napredka v športu v Sloveniji. Udeležili so se je predstavniki vseh športnih panog ter zastopniki Komiteja za fizkulturo in Fiz-kulturne zveze Slovenije.
Organizacijski sekretar FZS tovariš Serpan Edi je najprej podal kratek referat o uspehih, pomanjkljivostih in težavah v posameznih športnih panogah ter o možnostih nadaljnjega razvoja, nato Pa so funkcionarji Atletske zveze Slovenije v petih referatih otvprili diskusijo o stanju v slovenski atletiki. Iz poročil je bilo razvidno, da je slovenska atletika v povojni dobi sicer že v mnogih pogledih prerasla predvojno, da pa je njen napredek z ozirom na naglo napredovanje v ostalih republikah zelo majhen.
Glavna ovira za hitrejši razvoj so bila finančna vprašanja, ki so v največji meri zavirala delo društev in sekcij. Pomanjkanje stadionov in opreme je druga pomanjkljivost, ki je preprečevala razvoj atletike v širino. Tretji problem, ki ga bo treba v bližnji bodočnosti nujno rešiti, pa je vprašanje prehrane, po-
I sebno z« vrhunsko tekmovalce, ki bi morali za svoja izredna prizadevanja I prejemati dodatno hrano. V ta namen bi bilo treba v krajih, kjer so močnejša društva, ustanoviti menze z dodatno prehrano za atlete. Poudarjena je bila tudi potreba po strokovni izpopolnitvi tekmovalcev, brez katere ne moremo pričakovati večjega napredka, ker bi bili sicer uspehi naših tekmovalcev še nadalje plod samo njihove nadarjenosti in m ariji vas ti.
Po referatih je povzel besedo predsednik Fizkulturne zveze Slovenije tov. Zoran Polič, ki je zlasti podčrtal nepopolnost referatov. Med drugim je dejal, da so bile ovire, ki preprečujejo večji razvoj atletike v Sloveniji samo nakazane, niso pa bili postavljeni predlogi, kako naj se te ovire odstranijo in kaj je treba v konkretnih primerih storiti, da bo atletiki zagotovljen večji napredek.
Zborovalci so sklenili, da bodo posamezne športne zveze pripravile za prihodnji sestanek elaborate, ki bodo zajela vse značilne poteze v razvoju posameznih športnih panog v Sloveniji. Naslednji sestanek je bil določen za 10. decembra t. 1. v Ljubljani.
Zaključek tekmovanj v jesenskem crossu
Po vsoj državi se je 15. novembra končal enomesečni rok jesenskih crossov, katerega je predvidela Fizkulturna zveza Jugoslavije. Vendar jo bil to samo uradni termim, po katerem bodo republiške zveze lahko določile število prlrodiitev in tekmovalcev na teh tekmovanjih, ter seveda potem tudi ocenjevale delavnost posameznih društev in aktivov, njih organizacijsko sposobnost, ki eo jo lahko pokazale v zvezi z agitacijo in pripravami svojih članov za eross. Fizkul-turniki Slovenije so se zavezali, da se jih bo letošnjega jesenskega crossa udeležilo sto tisoč. Vendar pa se je po dosedanjih poročilih udeležilo tekmovanj le okoli 45 tisoč.
Medtem ko je Beograd visoko presegel obvezno število, a Zagreb dosegel na poslednjih tekmovanjih, pa je v Sloveniji na prvem mestu Maribor, kjer jo tekmovalo okoli 6500 fizkultumikov, kateremu so je s poslednjimi tekmovanji Ljubllana zelo 'približala. Razmeroma največ tekmovalcev sta dala Kamnik in Murska Sobota (prvi nad 4000. druga nad 2000).
Preteklo nedeljo in med tednom je bilo v raznih krajih Slovenije več crossov, nekatera društva in aktivi pa jih bodo izvedli še danes. Vendar je malo upanja, da bodo dosegli obvezno število.
Tekmovanje preteklega tedna:
V Zagorju so tekmovali gojenci industrijske šole. Vsega skupaj se iih je udeležilo 292. Med mladinci je zmagal Puh, med mlajšimi mladinci pa Ivnik. Po crossu se je sto mladincev zavezalo, da bo položilo norme za mladinski flzkultuml znak.
V Dravljah se je crossa TD Triglava udeležilo 50 tekmovalcev.
tekmovali v je bila zalo komisija za
Ljubljanski srednješolci so
kvalitetaem crossu. Udeležba dobra. Grosa je organizirala fizkulturo pri MLO.
Crossa Mestnega telovadnega odbora Ljubljana se je udeležilo le 35 tekmovalcev, kal je vsekakor porazno število za 12 telovadnih društev v Ljubljani.
Gozdni tek smučarjev Enotnosti
Smučarski klub Enotnosti je včeraj priredil gozdni tek s startom in ciljem na . letnem telovadišču v Tivoliju Tekmovalno proge so vodile na šišenski hrib Crossa se je udeležilo okoli 80 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi znani smučarji Starman, Gaj, Magušar Janez itd.
Pri mladinkah na 1500 m je zmagala Vran Živka v času 7.30, 2 Bricelj Majda 8.37. Pri članicah pa je dosegla prva cilj v
grav dobrem času Ulaga Ema v 6.45, 2. [ratmam Gregorija. Pri mladincih na 2500 metrov je zmagal Gašperšič v času 8.07, 2. Pibernik 8.09, 3. Tončič 8.14. Člani so tekmovali v dveh kategorijah: skakalci in alpska kombinacija na 2500 m: 1. Sovre 9.42, 2. Marinc 9.58, 3. Šuštar 10.18, tekači pa na 5000 m. Zmagal je v prav dobrem času Magušar v 18.50, 2. Vozlič 19.29, 3. Velikonja 19.58, 4. Gaj, 5 Černič,
»Tek republike«
V Ljubljani bo na Dan republike (29 novembra) tradicionalni »Tek republike«. — Kakor lani se bodo tudi letošnjega tekmovanja udeležili najboljši Jugoslovanski tekači. Seniorji bodo tekil na 4000 m, mladinci na 1200 in 1600 m, ženske pa na 800 m.
Gradnja fizkul turnih objektov v Mostah
Gradnja fizkulturnih objektov v Mostah je takoj po osvoboditvi, ko se je delavska mladina pričela zanimati za vse športne panoge, postala nujna. K pravemu delu pa so pristopili šele letos, ko se je za to zavzelo novo vodstvo fiz-kultumih društev v Mostah. Mladina je s prostovoljnim delom znatno pri pom og-gla, da so se načrti pričeli uresničevati.
T
jm
H
Ivan Belič, trener rokoborbe, je na gradbišču telovadnega doma opravil 350 prostovoljnih delovnih ur
Med 300 člani SŠD Slovana danes ni športnika, ki ne bi sodeloval pri graditvi svojega športnega doma, telovadnice ali smuške skakalnice, ki jo grade na Golovcu. Skupno s člani TD IV. so do danes opravili že 4000 prostovoljnih ur. V tem času so športni dom dvignili do prvega nadstropja, smuška skakalnica in velika telovadnica pa sta tik pred dograditvijo. Poleg tega bo še letos razširjeno nogometno igrišče in pripravljen teren za košarko.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 19. novembra: Frontalno motnje s soverozapadnega Atlantika so zajele že ve« svot zapadno in severno od Alp. V Genovskem zalivu se je ustvarila močna dispozicija za sekundarno depresijo, ki bo že jutri povzročila poslabšanje vremena v Srednji Evropi. Ruski anticiklon pa se polagoma premika proti jugovzhodu, raste in povzroča močne ohladitve v tem dolu Evrope.
Vremnska napoved za nedeljo 22. novembra: Spremenljiva oblačnost s krajevnimi padavinami in jugozapadnim vetrom. Tom-neratura brez bistvene spremembo.
Ustanovljena je Zveza za drsanje in hokej na ledu
Te dni je bila v Beogradu ustanovna skupščina Zveze za drsanje in hokej na ledu, kateri je poleg vseh delegatov ljudskih republik prisostvoval tudi generalni sekretar Fizkulturne zveze Jugoslavije Marislav Kre-ačič. Predsednik Zveze je generalmajor Miloš Šumonja, podpredsednika sta dr. Nor-bert Trič in ing. Mirko Eržen, sekretarja pa Dimitrije Rajič in Djordje Babič.
Tekma za Jugoslovanski nogometni pokal Partizan II : Hajduk 4:2 (2:1)
Mednarodni šport
ANGLIJA PREMAGALA IRSKO
London. — V tekmovanju za svetovno prvenstvo je Anglija premagala nogometaše soveme Irske z rezultatom 9:2.
Manchester — Anglija je premagala Severno Irsko z 9:2 (4:0) na kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo.
Saigon, 19. novembra. V svoji prvi nogometni tekmi v Saigonu proti izbranemu krajevnemu moštvu je švedska nogometna ekipa Helsinoborg zmagala s 5:1 (1:0.
RIM. — Skupni trening najboljših italijanskih nogometašev, ki se pripravljajo za nogometno srečanje Anglija : Italija bo jutri v Fanfulii. Na trening so bili pozvani Becattini (Genoa). Amadei, Fattori, Gio-vannini, Lorenzi (Internacionale), Bomipertl, Martino, Parola, Pieoini (Juventus), Pucci-nelli, Sentimenti VI. (Lazio), Anaovaazt (Milan), Bassetto (Sampdoria), Carapollese, Moro, Nay (Torino).
PARIZ. — V Parizu se je pričel prvi turnir v hokeju na ledu, na katerem tekmujejo tri moštva iz Belgije, tri moštva Iz Nizozemske ter dve moštvi iz Francije. Največje presenečenje predstavlja poraz pariškega »Racinga« v Lieegeu od domačega »Liegeoisa« z rezultatom 6:4 (4:2, 0:0, 2:2).
SIDNEY. — Vodstvo športne federacije v Avstraliji se je uprlo predlogu, da bi na olimpijadi leta 1956 sodelovala tudi Japonska. v oditeljl avstralskega športa pravijo, da so spomini na nasilnost Japoncev med drugo svetovno vojno še vedno v živem spominu pri vseh Avstralcih.
Nogometni tekmi
Odred : Radnički ob 14,15 Železničar (Lj.) : Odred (ml.) ob 13
na stadionu ob Tyrševi cesti
S fi H
jo
RAZPIS URZOTLRNIRJA ZA PRVENSTVO LJUBLJANE
Ljubljanski okrožni šahovski odbor »-razpisal brzoturnir za prvenstvo Ljubljane. Nekategorizlrani igralci in V. ter IV. kate-gorniki bodo uvrščeni v grupah po 12 igralcev v C razred, od koder se bodo prvi štirje iz vsake grupe uvrstili v B razred. Tretje- in drugokategornikl so uvrščeni v grupah po 12 igralcev v B razred, od koder se prvi štirje plasirajo v A razred, v katerem igrajo prvokategorniki, mojstrski kandidati in mojstri. Tempo igre je za Igralce C razreda 10 sekund, za ostale po 5 sekund za eno potezo. Prijave sprejema Šahovski dom v Ljubljani do vključno 21. novembra od 8—14 in od 17—23. Točen razpored Igranja bo objavljen po zaključku sprejemanja prijav. Zmagovalcem bodo razdeljene številne nagrade
Na čast Dneva republike bodo šahisti priredili 27. novembra moštveni šahovski br-zotumir na katerem bodo sodelovala moštva JA in ljubljanske sindikalne podružnice. Prireditev bo v Domu Armade v Ljubljani. — V ponedeljek 21. novembra ob 19 bo v zvezi s tem setanek kapetanov nastopajočih moštev v veliki dvorani KSS, Prešernova ulica (bivša Bleiweisova).
USTANOVLJENO JE PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKE UNIVERZE
V petek zvečer je bil v dvorani šole na Grabnu ustanovni občni zbor Planinskega društva ljubljanskih študentov. Nabito polna dvorana dokazuje, da se je planinstvo močno razširilo med našimi visokošolci. Po referatu in diskusiji je občni zbor sprejel plan dela za prihod, nje leto, v katerem si je zadal precejšnje naloge, med drugim tudi organizacijo 50 predavanj in 90 množičnih izletov. Še posebej je omeniti, da bo društvo ustanovilo poseben odsek za pionirje-planince, e katerim jim bo pomagalo pri njih prvih korakih v planine.
Za predsednika novoustanovljenega društva je bil izvoljen tov. Cedo Makole, sekretar Univerzitetnega komiteja LMS, za podpredsednika in načelnika alpinističnega odseka pa znani alpinist Rado Kočevar.	G. R.
Namizni tenis Spartak, članski prvak države — Mladinci Udarnika iz Kranja v finalu
Subotica, 19. novembra.. — Sinodi so bilo odigrane nadalnje tekme za državno prvenstvo v namiznem tenisu. Končano je bilo prvenstvo članov, v katerem je zmagala ekipa S par taka. Spartak je igral v naslednji postavi: brata Harangozo in Gabrič. Veliko presenečenje je pripravila ekipa novosadskega Železničarja, ki se je plasirala na drugo mesto Zagrebška. Mladost, ki je veljala za favorita za prvo mesto, se bo morala zadovoljiti Sele s šestim ali sedmim mestom, kajti končni pl as man bo odločila tekma z Enotnostjo iz Ljubljano. Mladost je skoraj vse prvenstvo igrala z dvema igralcema, ker je njen najboljši igralec Dolinar prispel prepozno na tekmovanje. Zagrebški Milicioear je zasedel tretje mesto, Crvena zvezda iz Beograda četrto, 5. Železničar iz Beograda, a Lokomotiva iz Za- ’ greba osmo mesto.
V tekmovanju ženskih ekip se bosta v finalu srečala Spartak in Mladost iz Zagreba, pri mladincih pa Spartak in Udarnik iz Kranja- Pri ženskih ekipah je Crvena zvezda zasedla tretje mesto, Enotnost iz Ljubljane četrto, 5. Železničar iz Beograda, 6. Kladi var iz Celja.
0 H E V N E VESTI
Danes, 20. novembra, ob 9.30 bo v slndikai-nem domu na Miklošičevi cesti svečana konferenca letalskega društva »Milan Hudnik« v Ljubljani. Dolžnost vsakega člana društva je, da se konference udeleži. — Uprava društva.	3231
Strokovna sekcija zobozdravstvenih delavcev SlOTcnlje vabi članstvo na redni množični sestanek, ki bo v ponedeljek 21. novembra ob 20 v predavalnici interne klinike. Dnevni red: politični pregled (dr. Pretnar) in nadaljevanje predavanja dr. Palči-n ,	„	3250
Proslave Dneva republike po šolah. Po-verjeniitva za prosveto pri OBLO in OLO, ravnateljstva gimnazij, učiteljišč im srednjih m nižjih strokovnih šol. upravitdjstva se-demletk in osnovnih šol obveščamo, da po šolah obvezno izvedejo proslavo Dneva republike dne 28. novembra. Ta dan mora biti prve tri ure reden pouk. Proslave naj se izvedejo po pouku posebej za dopoldanske In posebej za popoldanske razrede. 29. in 30. november sta pouka prosta dneva. — Ministrstvo za prosveto in ministrstvo za delo LRS.
O B V E S J B £
SKUD »Milan Majcen«, St. Vld-LJubljana, ,..vse, IJjjbltelje petja, da se priglase pevski sekciji. Vaje za ženski zbor v torek
ljubitelje
«111. Vaje _______
ob 19, za moški v 6redo ob 20 v tovarni dekorativnih tkanin (Štora).	3167
Glasbena Sola II. ralona SUka-Bežlgrad otvarja svoje nove prostore v nedeljo dne 20- novembra ob 10 v Gasilski ulici 17 (dvorišče). Bedni pouk v teh prostorih se bo začel 21. novembra Vse podrobnosti na oglasni deski.	3221
VESTI IZ MARIBORA
Dežurni lekarni: Nedelj« 20.: I. mestna lekarna. Partizanska cesta 1. — Ponedeljek “1 " V. mestna lekarna, Meljska cesta 2.
Zdravniško dežurno službo opravlja do ponedeljka 21 do 8 dr. Pohar Maks, Ulica Talcev 18. Za obisk na dom je treba javiti reševalni postaji Koro&ka cesta 12, tel. 22-24.
KONCERTI
Drugo jugoslovansko glasbeno tekmovanje se zafine danes ob 9 v vel. filharmonični dvorami. Nastopa prva etapa prijavljen cev, tn sicer klavir. Ob 15 In 20 solopevoi. V mali filharmonični dvorani igrajo danes ob 15 violinisti, ob 20 pa flavte la oboa. V ponedeljek 21. je za veliko dvorano isti razpored kakor v nedeljo, v mali dvoirani nastopijo ob 15 violinisti, ob 20 klarinet. Blagajna posluje v veži filharmoničnega poslopja. Vstopnica za vsako skupino stane 10 din, prav toliko tudi knjižica razporedov. Blagajna posluje pol ure pred pričetkom.
KINO
LJUBLJANA: UNION: Zaprto]
MOSKVA: Ameiriškl barvni film »Alt-Bab* in 40 razbojnikov«, slov. dok, film »Ptuj zgodovinsko mesto«.
SLOGA: AmeriSki film »Bumerang«, si0v. dok. film »Kuremtovanje«.
Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
TRIGLAV: Sovjetski ftlm »Mlada garda I* tednik. Predstavi ob 18 in 20.	’
SISKA: Angleški film »Karneval«, Nauk in tehnika 1. Predstavi ob 16 in 18. MABIBOB: PABTIZAN: Sovjetski film »Življenje v Oitadeli«, tednik.
UDABNIK: Angleški film »Sedma tenčioa«, ObaomUr 38.
POBREŽJE: Francoski film »Potepuha v nebesih«, tednik.
CELJE: METROPOL: Ameriški film »Bruca v Oksfordu«, Obzornik 38.
DOM: ^Sovjet, film »Vlak pelje na vzhod«,
KAMNIK: Ameriški film »Plinska luč« — teci n i k
KBANJ: STORŽIČ: Sovjetski film »Trinajsto rl ca«. tednik.
SVOBODA: Avstrijski film »Srce naj molči«, tednik.
PTUJ: Sovjetski fLlm »Delo Artamonovih«, tednik.
JESENICE: ME8TNI: Sovjetski film »Akademik Pavlov«, tednik. Ob 18 ln 20.
RAZPIS
Trgovsko podjetje »Slovenija avto«, Ljubljana, Frankopanska 21, sprejme v službo 4 tovariše kot člane Industrijske zavodske narodne milice
Tovariši, ki žele vstopiti v IZNM, naj se javijo pri podjetju »Slovenija avto« v Fian-kopanski ulici 21. personalni odsek, in predložijo naslednje dokumente:
1. Zdravniško spričevalo,
2. potrdilo o voiivni pravici,
3. življenjepis, pisan lastnoročno, in dva izvoda pisana na stroj,
4. državljansko izkaznico,
5. rojstni list.
6. potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti,
7. Potrdilo, da je neoporečnega vedenja,
8. potrdilo, da ni bil obsojen za dejanje, ki ima za posledico izgubo političnih in državljanskih pravic.
9. potrdilo, da mu prejšnja služba ni prenehala po sodni ali disciplinski kazni. 480
RAZPIS
Uprava tovarne zdravil »Lek«, Ljubljana — obrat Mengeš, nujno potrebuje večje število tovarišev za službo pri industrijski zavodski milici (IZNM).
Kdor reflektira na to službo, mora biti vojaščine prost in star od 22—35 let. V to svrho naj pošlje naslednje dokumente:
1. potrdilo o državljanstvu,
2. potrdilo o nekaznovanju.
3. potrdilo o voiivni pravici,
4. življenjepis v dveh izvodih (rokopis). Zahtevane dokumente pošljite na: Uprava
tovarne zdravil »Lek«. Ljubljana, Celovška cesta 135.	3208
POZIV
Pozivamo vse dolžnike in upnike Trgovskega podjetja Jugopetrol. Ljubljana, Tyr-ševa cesta 33, da poravnajo ali prijavijo svoje dolgove oziroma terjatve za kavcije embalažo iz leta 1945, 1946, 1947, m sicer do 20. decembra 1949, Po tem roku se_ obveznosti im terjatve nastale zaradi kavcije embalaže iz let 1945. 1946, 1947 ne bodo več upoštevale.	3229
VABILO
k odkritju spomenika padlim partizanom na Vrhniki Zveza borcev NOV na Vrhniki odkrije v nedeljo 27. novembra spomenik z grobnico padlim partizanom ln vojnim žrtvam. Slovesno odkritje bo ob 15.30.
Ob 20 pa bo v Cankarjevem domu kome-moratirna slovesnost.
Vabimo člane ZB NOV. dn obiščejo ta dan svoje padlo prijatelje partizane.	3227
IZPITNI ROKI V GRADBENI STROKI
Izpito r gradbeni stroki za nazive nižjega gradbenega tehnika, nižje.ga gradbenega inženirja in višjega gradbenega tehnika bodo opravljali kandidati pred izpitno komisijo pri ministrstvu za gradnje LES v januarju 1950 po posebnem razporedu.
Kandidati naj vložo prijave za strokovni izpit na izpitno komisijo preko službenega starešine urada ali podjetja, pri katerem bo v službi, do 15. decembra 1949.
Prijavi jo priložiti:
1. Potrdilo projektne organizacije oziroma gradbpnoira podjetja o stažu:
2. delovni dnevnik:
3. morebitno odločbo o skrajšanju pripravniške službe;
4. prepis zadnjega šolskega spričevala;
5. prepis odločbe o namestitvi:
6. overovljem prepis vprašalne polo.
Prijave za strokovni izpit morajo vložiti
tudi kandidati, ki so že dostavili prijave, pa le-tern niso priložili ustreznih prilog._ Programe za strokovno izpite prejmejo kandidati na oblastnih ljudskih odborih ln pri vseh republiških gradbenih podjetjih. 3215	Ministrstvo za cradnie LRS
NABAVA. AVTOMORTLSKIH REZERVNIH DELOV PRT PODJETJU »SLOVENIJA AVTO«
V začetku tega leta jo bilo sporočeno vsem resornim ministrstvom, ustanovam, poverjeništvom za lokalni promet kakor tudi zveznim podjetjem, da je pri nabavi potrebnih avtomobilskih delov predložiti formular odnosno naročilnico.
Za vsako ali več vozil iste znamke in tiipe je brezpogojno potrebno, da se predloži posamezna naročilnica.
Pri prvi potrebi rezervnih avto-dolov. t-j. od 1. decembra t. 1. naprej, morajo biti v naročilnici sami za vsako vozilo navedeni sledeči podatki:
Znamka, tipa. tonaža, registrska številka, Številka motorja, številka šasije, leto lzdo-lave, KS. voltaža-amperaža. električni sistem, število cilindrov, število osi, velikost gum, lastnik vozila in eventualni drugi koristnik vozila.
V primeru, da je koristnik v prvem primeru t. 1. po 1. decembru t. 1. prejel ali ne potrebne rezervne dele, navaja v kasnejših naročilih samo: znamko, tlpo. registrsko številko. lastnika ali koristnika vozila ln eventualne tehnične spremembe.
V vsaki naročilnici mora biti pa tudi naveden bančni zavod, kraj in številka računa.
Na nepravilno izpolnjene naročilnice so v nobenem primerni ne bo Izdajal avtomobilski material. Tako izpolnjene naročilnice moTajo biti ne samo zn avto-rezervne dole, ampak tudi za ves ostali, pri podjetju »Slovenija avto« nabavljeni material. 477
Nove naročnike
opozarjamo na to, da obenem z naročilom plačajo tudi naročnino vsaj za en mesec vnaprej, ker jih bomo upoštevali kot redne naročnike šele tedaj, ko bomo prejeli od njih prvo naročnino.
Uprava »Ljudske prnvleet
SREČKE
za veliko decembrsko žrebanje no že v prodaji.
Izžrebanih bo 4I.CM dobitkov ln 3 premije: IM0M. 390.000 ln 200.000 din. 6. novembra je dobil premijo Jože Dolenc, železničar iz Celja.
Se je čas, da kupiš srečko in se udeležiš glavnega žrebanja tega kola.
Jugoreklam — kolektura srečk.
RADIO
Pomočila ob 8.15, 12.80, 15. 19, 22 in 23.30 -8 Veder jutranji spored —. 9 Tako žive m delajo... - 9.80 Za pi*»nrje pol ure po njihovih željah - 10 Dopoldanski koncert, na sporedu Franz Schubert Im iiriderik Cho-pln — 11 Reportaža lz tovarne avtomobilov v Mariboru — 11-20 Pojo znani slovenski pevci — 11.40 Igra orkester mariborske radijske postajo pod vodstvom Draga Lorbeka (prenos iz Maribora) — 12.40 Narodno psemi Jo vokalni ansambli — 13 Pol ure za nirje in cicibane: Se kaj o oažem Nilicu - 13.30 Želeli ste - poslušajte! -15.10 Poje obrtniški zbor iz Maribora pod vodstvom Draga Cmea (prenos iz Maribora) — 15.30 Oddaja za naše podeželje: pre-da vanj a: Politični pregled, Zadružni tečaji, Za 100 milijonov norih deviz. Izgradnja ljudske oblasti. Odslej bomo globlje orali, Svatopluk: Sef (odlomek iz »Botostorja«). vmes pester glasbeni spored — 18.30 Deset minut klavirskih skladb — 18.40 Kaj Jo schensol — 19.15 Veseli večerni spored — 20 Radijski feljton - 20.15 Italijanska komična opera — 21 Naj no vej še fizikulturno vesti — 21.10 Za ples In razvedrilo — 22.30 Dvorakovo legende — 23 Lahek sporod.
OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
MLO glavnega mesta Ljubljane razpisuje na podlagi odr-.Mlbe ministrstva za kmetijstvo LBS obvezno cepljenje vseh nad 4 mesece starih psov proti pasji steklini po sledečem razporedu:
1. 21. novembra 1949 od 9—13 na dvorišču nekdanje gostilne Novak na Rimski cesti;
2. 22. novembra 1949 od 9—13 na dvorišču nekdanje gostilne Vrbinc na Peruzzijevi o.i
3. 23. novembra 1919 od 9—13 na dvorišču nekdanje gostilne Robežnik na Viški cestis
4. 24. novembra 1949 od 9—13 na dvorišču gostilne »Pri ruskem carju« na Ježici;
5. 25. novembra 1949 od 9—13 v bivšem skladišču kuriva v Podmllščakovi ulici;
6. 26. novembra 1949 od 7—8 na dvorišču nekdanje gostilne Slovša v Sneborjlh;
7. 26. novembra 1949 od 9—13 pri župnišču v Polju;
8. 28. novembra 1949 od 9—13 na dvorišču nekdanje gostilne Žibert na Trati ob Celovški cesti;
9. 30. novembra 1949 od 9—13 na dvorišču nekdanje gostilne »Pri sedmlcl« na Zaloški cesti.
Pozivamo vse lastnike ,da pripeljejo svoje pse na eno izmed gornjih zbirališč na cepljenje. Vse psa ki ne bodo cepljeni ali za katere ne bo mogel prinesti lastnik dokazila, da so bili cepljeni, se bo pobralo in brez priziva pokončalo. Vsak lastnik naj prinese s seboj potrdilo o nabavljeni pasji znamki, ki služi kot dokaz, da je vpisan pes v pasji kataster. Poleg tega je treba poravnati za kritje stroškov takse v višini lanskega leta.	3209
OBVESTILO
»Tobak«, podjetje za promet s tobakom, vžigalicami in vrednotnicami, Ljubljana« Tržaška 12, obvešča prizadete, da bo počen-ši s 23. novembrom 1949 pričelo poslovati y lastnem provizoriju. Ljubljana, Likozar jeva ulica.
Zaradi selitve v dneh 21. in 22. novembra ne bo poslovalo.
Dosedanja telefonska številk* 89-19 ne velja več, novo telefonsko številko pa bom* Javili kasneje.	479
PRESKRBA
DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da sl bodo v bodoče lahko nabavljali meso tudi ob nedeljah.
V nedeljo 20. novembra dele meso od I do 11 poslovalnice mestno klavnice: Wolfo-va ulica, Gajeva-pasaža. Gosposvetska 6, Zaloška 22, Tržaška 81, Celovška 24, Mikloši-ftova 17 in na trsu.
gledališče
DRAMA - LJUBLJANA
Nedelja. 20 ob 14.30; Cankari »Za narodov blagor«. Izven. Predstava za podeželje (okraj I^ovo mesto in Kočevje).
Sreda, 23. o 19.30: Shakespeare: Kralj Lo-ar*. Zaključena predstava za sindikate. Četrtek, 24. ob 20.: Moli&re-Vidmar: »Šola za zene«. Zaključena predstava za LMS. Petek. 25. ob 1&.30: Shakespeare: »Kralj Le-ar«.* Zaključena predstava za gimnazije v Brežicah in v krškem okraju Sobota 26. ob 20: Cankar: »Za narodov blagor«. Zaključena predstava za sindikate. Pri današnji predstavi Cankarjeve komedije »Za narodov bk?,gor« bo igrala Katarino — Elvira Kraljeva, Matildo Ivainka Me-zatnova, Heleno Mira Danilova, Mrmoljevko Mila Kačičeva. profesorja Kremžarja Fran l^pah, hišno i>ri Grozdorih Metka Bučar-
OPERA
,<>b ?0: Hristlč: .Ohridska legenda«. Zaključena predstava za delegat* partusko konference ljubljanske oblasti, ■torek, 22. ob 20: Donizzettl: »Don Pasquar oj Z&fcljufiana _predatava za sindikate. Sreda, 23. ob 20: Hri&tič: »Ohridska legenda«.
Zaključena predstava za sindikate.
Četrtek, 24. ob 20: Verdi: »Traviata«. Zaključena predstava za sindikate.
Sobota, 26 ob 20: Musorgski: »Boris Godunov«. Gostovanje ing. Nikole Cvejiča. baritonista beograjske Opere. Izven.
Nedelja, 27. ob 20: Janaček: »Jenufa*. Izv.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 20. novembra ob 16: L. Hellman: »Kobilico« Gostovanje v Trbovljah v De-lavskem domu. Popoldanska predstava. Predprodaja vstopni pri kino-blagajni od 10—12 in eno uro pred začetkom.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 20 novembra ob 14.30: Carlo Goldoni: »Mirandolina«. Predstava za okolico Jesenic. — Ob 19.30: Carlo Goldoni: »Mirandolina«. Zadnjič.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja. 20. novembra ob 15-80: Bratko Krefti »Krajnski komedijanti«. Izven.
Predprodaja vstopnic od 10—12.
Pričetek predstav točno ob napovedani uri.
PREŠERNOVO GLEDA LISCE - KRANJ
Nodelja, 20. novembra ob 17:	8. Kolari
»Sedmorica v kleti«.
SKUD »IVAN TURSIC-ISTOK« RAKEK
gostuje v nedeljo 20. novombra v Postojni it-nvn tl? ,1?'ro ‘Sneguljčica«. Prva prod-oiSsin	14, dn,Ka predstava za
Prf.HnrA,i '	30;	Igra bo v Domu kulture.
IrTi 41 r* n .
vstopnic v knjigarni »Naša
knjiga«.
3080
polo-em
OGLASI
SA8IJO PRIKLOPNIKA sedlaateea ločilca kupimo. Ponudbe na Industrijo usnja — Vrhnika.	3228
VEČJO KOLIČINO ZAGANJA imamo na zalogi. katerega oddajamo brezplačno. Interesenti naj se javijo podjotju »Jelovica«, Škofja Loka.	3192
RAZPIS
za izbor igralcev gledališča SKUD »Jože Lacko« v Ptuju
Vsi tisti, ki želo sodelovati kot igralo! ■v novem poklicnem gledališču v Ptulu, naj Pošljejo do 1. deoombra 1949 prijave, ki naj vsebujejo osebne podatko s točno navedbo dosedanjega clodidiskega udejstvovanja in splo&no ter strokovno Izobrazbo, sedanjo službeno mesto in točen naslov blvallSča.
Roflektanti bodo pismeno pozvani na avdicije Za avdicije naj kandidati pripravijo odlomek iz katero koli dramo nil komedije in recitacijo, l lest morajo znati na pamet.
Prijavo je treba poslati na naslov: SKUD »Jože Lacko« — gledališče v Ptuju 8211
OSMRTNICA
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo,
da jo v 87 letu starosti umrla naiSa draga mama m stara mama LUCIJA JAGER. Po-P°kojn.ico bo v nedeljo 20. no-°J> 10 v St. Juriju pri Celju. Zalu-“c^rke: Minka, Ivanka, Nežka. Pavja, JO®lca ln ostalo sorodstvo.	3226
ZAHVALA
Ob težki izgubi naSega dragega Josipa *r, Knatllčn se iz vsoga srca zahvaljujemo vsem prijateljem, ki so tako lopo počastili njogov spomin, ga spremili na zadnji poti m mu dorovaill ovetja. Zahvaljujemo se Primarijem dr Breclju, dr. Hribarju in dr-Savniku, ki so storili vse, da mu olajSajo •rpljeuje, strežnlikemu os ob ju Slajmarjeve-ga doma in omkolofikega zavoda za skrbno nego, kakor tudi prijatelju-soSolcu dr. Pogačniku, ki ga jo tako prijateljsko bodril. Prav vsem se zahvaljujemo za Izraze sožalja. - žalujoči ostali.
Ure|s uredniški odbor, — Odgovorni urednik Oulan Bol« — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva ln uprave! 52*61 do 52-65 Telefon naročninskeda oddelka 30-30	—	Telefon	oglasnega
oddelka 36-85 — Ste*, ček. raSuna 601-90601-0