Naročnina Dnevno I zrt o | n za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo BeieCno 33 Din nedellska Izdala celoletno vJugo-elevlji SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo le v Kopitar/evl ulici št. 6/JII Rokopisi »e ne vračalo. nelranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva šl. 232S Cene oglasov 1 »tolp. pelll-vrsia mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm višine po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO d Id p Pri večjem O naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po preznlKu Uprava le vKopllarfevl ul. it.fi - Čekovni račun: C/ubltana šlev. I0.650 ln 10.349 xa lnserate, Sarajcvošt.7503, Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunai št. 24.797 Podaljšanje stanovanjskega zakona na dnevnem redu Jutri izide v Slovencu v celoti naiboSI napeta in tajinstvena povest na]duhovite?šega sodobnega angleškega pisatelja: G. K. Chersterstona: Znamenje zlomljenega meca Ta povest je nekaj za nas doslej čisto nenavadnega in take vrste, kakršnih nismo sploh še imeli v prevodu Polna tajmstvene groze kakor blisk v najtemnejši noči razsvetli eno največjih ugank človeškega življenja in vesoljstva: Kako se v človeški zgodovini dogaja večkrat, da se storijo najusodnejši sklepi, ki stanejo življenje tisočev in tisočev, zato, da se zabriše sled kakemu osebnemu zločinu. Dogodek, ki jc vzet iz bojev Angležev v Ameriki, se od vrstice do vrsticc stopnjuje do konca na način, da se bere brez oddiha, z mrzlično napetostjo in nepopisno globokim vtisom v dušo. Nedeljski »Slovenec« bo odslej prinašal večkrat take izredne povesti. „Hegemonisti" Sedanja vlada se bistveuo razločuje od vseli dosedanjih vlad, kar smo jih imeli pri nas, v tem, da pametne, stvarne in izvedljive predloge opozicije sprejema in jih uveljavlja Tako je vlada zadnji čas sprejela predlog o pomoči pasivnim krajem s tem, da se tam pospešijo javna dela, in včeraj je vlada sprejela predlog za podaljšanje stanovanjskega zakona. To sta samo dva zgleda iz najnovejšega časa, zasledimo jih pa lahko vsak teden. To je novost v našem parlamentu. Novost, ki je napram dosedanjim razmeram posebno značilna zato, ker ima sedanja vlada dvotretjinsko kompaktno večino, ki bi se ji iz zgolj taktičnih ozirov ne bilo treba ozirati na nikake zahteve opozicije. Razloge, da je sedanja vlada prelomila s staro prakso in se oprijela modernih demokratičnih metod, moramo iskali samo v principih, ki jih je vlada postavila za vodilo pri vodstvu svojih poslov. Ta načela so last najboljših zapadnih demokracij in prestala so že stoletno preizkušnjo, v kateri so se izkazala kot najsigurnejša pot k napredku. Po teh načelih vlada iu njena večina vodita državno politiko, upoštevata pa vsak dober glas in nasvet, naj pride od koderkoli. Vse ustvarjajoče sile naroda se morajo združiti in uveljaviti, četudi imajo posamezna parlamentarna zastopstva deljene vloge. Tako postopanje dviga parlamentarizem, oplodi njegovo delo, daje narodu vero v pošteno ravnanje najvišje oblasti, blaži politična nasprotstva, opoziciji vliva veselje do stvarnega dela, uničuje demagogijo, vladi pa utrja stališče, ker jo obeležuje kot stvarno in objektivno pospeševateljico vseh konstruktivnih sil v parlamentu. Taka vlada pomeni pri nas velik napredek. Skrajni čas je že bil, da smo se dvignili na to stopnjo iu veseli morajo biti tega dejstva vsi prijatelji naše mlade demokracije. Sedaj zopet lahko upravičeno verujemo in pričakujemo, da se bo nivo našega parlamenta dvigal, da smo preboleli krizo, ki je bila grozeča nevarnost za življenje našega parlamenta in parlamentarne vlade. Če bo le količkaj dobre volje tudi na strani opozicije, bo naš parlament hitro prešel iz večnih nervoz in afer v zdrav soliden ton, ki daje vedno novo življenje in ki mu boj za oblast ni edini cilj, ampak je politična borba le sredstvo za Iskanje novih potov za boljše uveljavljenje zahtev naroda in države. Sedanja vlada, ki je prelomila v tem pogledu negativno tradicijo, se je kvalificirala kot uajmodernejša in najnaprednejša naša vlada. Zato vpitje na »hegemoniste«, ki še odmeva po samostojno-demokratskem tisku, ni drugega kot brezvestno, zavestno varanje javnosti. To varanje je toliko smešnejše, ker vpijejo ljudje, ki so v državi in inozemstvu znani kot organizatorji terorizma, zaščitniki špekulacijo lia tuj račun in so na oblasti nnjgrše zlorabljali javne funkcije za strankarske in zasebne interese. Kdaj smo pod vlado samostojnih demokratov slišali, da bi bila sprejela le en sam še tako utemeljen predlog opozi- r Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je v glavnem potekla precej mirno. Stjepan Radič je lahko govoril svoj obširni govor ob popolnem miru in redu, ne da bi vladalo zanj kako posebno zanimanje. Pred dnevnim redom je dobil besedo Ivan P u c e 1 j, ki je zahteval, da se zapisniki vodijo tudi slovensko. Ta predlog ni bil sprejet. Pucelj je vsled tega ogorčeno zaklical: »Zdaj ste sužnji radikalov!«, nakar mu je minister Pera Markovič odgovoril: »Kaj vi, gospodin Pucelj, zmeraj tukaj brbljate! Včeraj sle trdili, da jaz ne znam slovensko. Ko ste leta 1921 prišli v Valjevo kot minister, niste govorili, da ue znam slovensko.« Ta odgovor je Puclja tako umiril, da je takoj zapustil skupščinsko dvorano. V razpravo je prišel nujni predlog o spremembah in dopolnitvah stanovanjskih zakonov od 15. maja 1925, 23. oktobra 1926 iu dne 29. oktobra 1927. Te spremembe odrejajo, da se do 31. marca 1929 podaljšajo odredbe 'a zaščito stanovanjskih najemnikov in zlasti uradnikov, delavcev in vpokojencev. Ta zakonski predlog ima sedem členov. Minister za socialno politiko je sprejel nujnost tega predloga. Nato se je izvolil poseben odbor za proučevanje tega načrta. V njem sta od Jugoslovanskega kluba Stjepan B a r i č in Franc K r e m ž a r. Radičev poslanec Rude B a č i n i č je predlagal resolucijo, da se v finančni zakon 1928/29 sprejme amandman o zamenjavi kronskih uovčanic v bivši tretji coni v Dalmaciji v razmerju 1 : 4. Finančni minister nujnosti tega predloga ni mogel sprejeti. Stjepan Radič, ki je nato govoril, je izvajal, da je dosedanja razprava pokazala in da mora to vsak objektiven človek priznati, da bi bila velika korist za nas in morda celo rešitev, če bi vlada stalno bila v skupščini, ne pa, da jo je treba še prositi, da pride kdo od njenih zastopnikov na skupščinske seje. Zato bi morala tudi večina protestirati proti temu, da vlada zapostavlja parlament. Vlada je stvarno že smrdljivo truplo in smrad tega trupla je zastrupil vso državo. So večje truplo r Belgrad, 23. marca. (Tel. »'Slov.«) V pričakovanju sprejetja proračuna so vsa vprašanja stopila v ozadje. Poslanci so večinoma že vsi zbrani v Belgradu, tako da je pričakovati v ponedeljek ob glasovanju izredno velike udeležbe. Opozicija zahteva, da bi skupščina takoj po glasovanju šla na daljši odmor, česar pa vlada ne more sprejeti, ker je odločena, da skupščina nadaljuje z delom. Kakor smo poročali, bo predložila zakon o posojilu in o stabilizaciji dinarja, nato pa razne zadeve, v kolikor bodo skupščinski odbori dokončali delo o raznih zakonskih predlogih, ki se nahajajo pred skupščino. Pričakovati jc torej precej živahnega parlamentarnega zakonodajnega dela. Vladna večina nadaljuje z razpravo o predloženih amandmanih. Zvečer je imela sejo, ki je trajala štiri ure v skupščinski sobi za ministre. Na tej seji so bile sprejete razne spremembe in zboljšave že predloženih amand-manov. Demokratski klub je imel popoldne sejo, na kateri je istotako razpravljal o amandmanih. Pri tej priliki je prišlo do burnih prepirov glede amandmana, da poslanci ne morejo biti člani upravnih odborov pri bankah in drugih takih podjetjih, nad katerimi izvršuje država nadzorstvo. Do končnoveljavnih sklepov ni prišlo. Poslanca Radovič in Pera Markovič sta bila odločno proti temu. Nj. Vel. kralj je danes sprejel v avdienco prvega podpredsednika radikalnega glavnega odbora Aco Stanojeviča. Avdienca je bila kratka. Prvi podpredsednik je kralja obvestil I cije? Kdaj smo brali, cla bi PPŽ režim napravil koncilijantno gesto? Saj je samostojno-demokratska stranka ščitila celo javno teroriste in morilce nedolžnih državljanov, ker so bili teroristi slučajno njeni prijatelji. In dokler je bila la stranka na vladi, dokler jc imela kaj vpliva, je bilo ozdravljenje nemo-цосе. Izboljšanje je moglo nastopiti šele se- pa je vladna večina in v tej je jedro celega problema. Kljub temu je bilo v parlamentih ostalih držav dosti manj tako stvarnih razprav, kakor so se poslednje dni vršile v našem parlamentu. Nato hvali strokovnjake dr. Krajača, dr. Žerjava in Demetroviča. Napada predsednika vlade, ki ga imenuje »oberpoli-cajaca4>: in pravi, da bi ne bil nikdar izvoljen, če bi ne bil predsednik vlade. Odločno protestira proti temu, da tudi vladna večina ne prihaja na skupščinske seje in da ne mara poslušati, kaj njegovi poslanci govore. Nato govori o nettunskih konvencijah, ki jih je treba bolj pazljivo prečitati, vendar bi se lahko tudi v tem zedinili. Nato odgovarja vojnemu ministru radi njegovega znanega nastopa in pravi, da se ravno iz njegovega nastopa vidi, kako nevarno je, če je vojak vojni minister. (Radikali: »Kaj pa, če je general predsednik vlade, kot ste vi predlagaliPredsednik vlade je druga stvar. On je oseba kraljevega zaupanja, vojni minister pa zaupanja parlamenta. Po Radičevem govoru, ki je v tem zmislu govoril dve uri, je dobil besedo U r e k , če-gar nastop je bil enak vsem njegovim dosedanjim nastopom. Na popoldanski seji je prvi govoril Nastas Petrovič, ki najostrejše kritizira vlado, posebno njeno delo v finančnem odboru. — Radičevec Drljevič je v kratkem govoru kritiziral amandmane, ki pomenjajo, da se v zakonodajstvo vnaša popolna desorientacija. Poslanec celo trdi, da je večina teh amandma-uov protiustavnih in protizakonitih, zato ne bo samo glasoval proti, marveč bo tudi vedno delal na to, da se sedanja vlada zruši. — Samostojni demokrat Nikola D r a g i č e v i č ;'e govoril o vladni politiki v Vojvodini. Odločno je protestiral proti postopanju z občinami. Občine, kjer so se volitve iz"ršile že pred meseci, še vedno ne funkcijonirajo tam, kjer je opozicija v večini. — Samostojni demokrat G o s t i č je govoril o razmerah v Vojvodini in Sremu. — Nato je govoril radičevec Mate K r a 1 j i č. o delovanju glavnega odbora, ki nikakor ni naperjeno proti vladi, marveč gre vse stremljenje radikalnega odbora za tem, da se razmere v radikalni stranki povsem normalizirajo in razčistijo. Radikalni glavni odbor je v zadnjem času zelo agilen in je sklenil, da bo imel vsako soboto seje in razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo organizacije NRS. V tem pogledu vlada med predsednikom vlade Vukičevičem in prvim podpredsednikom Sta-nojevičem popolen sporazum. Po tem sporazumu bo vodil glavni odbor vse strankine zadeve, poslanski klub pa po predsedniku vlade in predsedniku kluba Velji Vukičeviču strankino politiko. Novi amandmani r Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Danes so se narodni skupščini predložili novi amandmani, med njimi sledeči: 1. Država jamči za posojila belgrajske občine v višini 400 milijonov dinarjev za javna dela v Belgradu. 2. Finančni odbor dela vedno tudi, kadar je skupščina odgodena iu razpravlja, dokler se ne izvoli nov finančni odbor. 3. Z dnem 31. marcem 1928 se ukine ministrstvo za izenačenje zakonov. 4. Ustanovi se nadzorstvo nad porabo gozdarskih fondov iu fondov za pogozdovanje, kakor tudi za fonde za kolonizacijo in izseljeništvo. Ravnotako se uvede nadzorstvo nad dohodki razredne loterije. Agatanovič v avdienci r Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Prvi podpredsednik narodne skupščine Radoslav daj, ko je SDS odžagana in za nedogleden čas izločena iz vsake vlade. Novi duh, ki veje v našem parlamentu, duh stipnosti in napredka, je največji in najslvarnejši dokaz, da je SDS največja rana in najtemnejši madež na našem političnem življenju. Natolcevanje te stranke ne more omadeževati nobene vlade, najmanj pa sedanjo. A g a t o n o v i č je bil danes dopoldne v avdienci, da se kralju predstavi kot novoizvoljeni prvi podpredsednik uarodne skupščine. Preiskovance gospod, afer r Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Anketa za preiskavo tako zvanih gozdarskih afer, dela dnevno. Po obvestilih bo anketa do dne 1. aprila proučila vse dolgoletne pogodbe za izrabo gozdov. Po 1. aprilu bo anketa odpotovala v Sarajevo, da tam nadaljuje delo. Nato bo obiskala vsa ostala gozdarska podjetja, da se ua licu mesta prepriča o tem, kako stojijo stvari. Vtis romunsko-grške pogodbe je ugoden? r Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Vesti o sklenitvi prijateljske pogodbe o nenapada-nju in obvezni arbitraži med Romunijo in Grčijo so se v vseh tukajšnjih krogih sprejele z odobravanjem. Merodajni krogi vidijo v tej pogodbi nadaljevanje tiste politike, ki gre za tem, da se učvrsti mir na Balkanu. Pri presoji tega koraka gredo celo tako daleč, da so mnenja, da je to prvi korak k ustvaritvi balkanskega Locarna. Na vsak način pomenja ta pakt zelo velik napredek pri vzdrževanju miru na Balkanu. Zato ga tukajšnja javnost pozdravlja. V Grčiji so mnenja deljena. v Atene, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Dočim republikanski listi z veseljem pozdravljajo ro-munsko-grško prijateljsko pogodbo, so monar-histični listi zelo rezervirani. Radikalni mo-narhistični »Katimerini« izjavlja, da pogodba daleko ne pomeni nobene zveze med obema državama. Po mnenju lista je nemogoče odstraniti rano iz duše romunskega naroda, pri-zadejano s tem, da je bila romunska prince-sinja Elizabeta odstranjena z grškega prestola. Do zveze med obema državama tako dolgo ne more priti, dokler ostane odprto vprašanje državne oblike na Grškem. — V zvezi s podpisom grško-romunske pogodbe je danes ministrski predsednik Zaimis obiskal romunskega poslanika Rascana, da se mu zahvali za sodelovanje pri sklepanju pogodbe. Pred novimi nemiri v Grčiji v Atene, 23. marca. (Tel. »Slov. ) Vlada demantira vse vesti o gibanju, ki ga je po-krenil bivši ministrski predsednik general Kondilis, da s pomočjo gotovih vojaških krogov prevzame vladno oblast. Kljub demantijg pa je vlada ukrenila obsežne varnostne mere. da prepreči vsak poskus puča. „Times" жа poravnavo jadranskega vprašanja r London, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Današnje »Times« prinašajo značilen članek rimskega dopisnika o jadranskem vprašanju V članku se naglasa važnost šestmesečnega podaljšanja odpovednega roka za pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Po dopisnikovem mnenju se bo spor med Jugoslavijo in Italijo lahko poravnal, ako bi se zadovoljivo uredili odnošaji med Rimom in Parizom. Sporazumu med Italijo in Francijo bo sam po sebi sledil tudi sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Če bi Jugoslavija odobrila nettunske pogodbe, bi to pomenjalo velik napredek. Italija bi bila gotovo pripravljena na kompromis. Jugoslovanskim željam, da bi se dala zadovoljujo-ča razlaga tiranske pogodbe, bi se lahko ugodilo na ta način, če bi albanska vlada dala novo razlago te pogodbe. Danes ni več predpostavljati, da ima Italija teritorialne namere na Balkanu. Kajti solidarnost med balkan--skimi državami se je zelo okrepila. Načrte za enodružinsko h*šo z vsemi navodili, proračunom in pojasnili iz peresa našega najboljšega strokovnjaka prinese „SLOVENEC" v nedeljo 23. t. m. na svoji tretji (3.) strani. Kdor h o?, o z najmanjšimi stroški priti do prijaznega in zdravega doma zase in za svojo družino, naj si omisli nedeljskega jS loven ca*. lf ponedeljek iSasoninfe o proračunu MALI OGLASI Vaaka drobna vrsHca t-SO »In alt vaaka besede. 50 par. Na|man|it oglaa 3 ali 3 Din. Oglasi natl devet vratlc ae račune Jo vlic. Z« odgovor znamito: Na vpraianja brez znamke ne odgovarlomot Učenec zdrav in z dobrimi šolskimi spričevali ali mlad trgovski pomočnik sc takoj sprejme v mešani trgovini I. Beranič, Maj-Sperg, poŠta Ptujska gora. Iščem mesto BRIVSKEGA VAJENCA. Naslov pove uprava Slovenca št. 2395. Priden in pošten, mlad kovaški pomočnik išče mesta. Naslov pove uprava lista pod št. 2446. l/otorn tr2°v- a,i in" IVCllCl U dustrifsko podjetje bi sprejelo bivšega bančnega uradnika v službo z večjim kapitalom? Cenj. ponudbe se naprošajo na upravo lista pod »Verziran«. 2150 Gospodična iz fine hiše, S trg. izobrazbo, želi kot praktikantinja tudi 3 mesece brezplačno v kako trgovsko podjetje ali kako drugo slično pisarno. Cenj. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Praktikantinja«. Pros/e s/i/гЗе Izurjene rezkalce (frezerje) z dnevnim proizvajanjem 250 do 270 parov išče trgovina čevljev in sandal za takojšen nastop. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2397. Sprejme se krojaški pomočnik dobro izvežban za vsa dela. Prednost imajo z dežele. Naslov pove uprava lista pod štev. 2443. ~Dve sobarici zdravi, redoljubni, snažni in sposobni, potrebuje hotel »Splendid«. Ponudbe s fotografijo poslati: Direkciji hotela »Splendid«, Dvorska 5, Beograd. Opremi], sobo želi s 1. aprilom soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod » Stalen LEPA HIŠA v industr. kraju Črna na trgu naprodaj pripravna za trgovino in obrt. - Gutovnik Ivan, Javorje pri Črni. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: KATI VAJT, Kranj. Prodam novo nič rabljeno mungo (Wascherolle) ceno. Naslov za nizko v upravi. J6foproefa? Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah. ČER NE, fovelir, Liubljana, Wolfova ulica št. 3. Vabilo V. redni občni zbor il M Motvoz l* tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 GOSPODINJE I едцодм PRIDE! Prodam večjo količino terovep olja za impregniranie lesa po 3 Din kg. — M. Kavčič, Zg. Šiška 125, Ljubljana 7. Dve spalnici 1 če^njevo in 1 hrastovo, table iz rezanega lesa, lepo politirane, tudi znotraj lepo izdelane, prodam po 4500 Din franko Ljubljana ali kolodvor. -Ogleda se vsak dan pri Josip Štolfa. mizarstvo, Krašrja, nošta Lukovica pri Domžalah. I GRAHAM - MOKO 'nudi 5 kg po povzetju za 40 Din s poštnino vred i Valjčni mlin v Sevnici. V zalogi so vedno lastni mlevski izdelki in sicer vseh vrst pšenična moka iz najboljše banaške pšenice, koruzna moka in činkvantinski zdrob. Zahtevajte cenik! nseriralte v Slovencu!" 99 li Ljubljani, z. z. z o. z. se bo vršil dne 3. aprila 1928 ob 16. uri v posvetovalnici Vzajemne posojilnice — Miklošičeva cesta št. 7. DNEVNI RED : 1. Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje o rač. zaključku za 1. 1927. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Z СЛ M s 53 > 5— S СЛ r O < M 2 П C ii Stavbnega tehnika z vsaj 3 letno prakso, spretnega v risanju in pisanju sprejmem za Ljubljano od 1. aprila naprej. _ Reflektira se le na prvovrstne moči. — Ponudbe pod »Železobeton 1928«, poste restante, glavna pošta. Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke: Blal Jantar pleskar Ltublfana, Dren KloktroinStalaetje za luč in pogon, prodaja lil previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica ElektropodUtje, Ljubliana VII. Jornejeva o. 5, telef. 3252 K. Pečenko trgovina vseh vret usnja In čevljarskih potrebščin Llubllana. Sv. Patre tasta 32 PRISTOU & BRICELj frkoslikarja, Ljubljana ReslievB c. 4 • Sv. Patra c. 39 Telef. 2908 Ustan. 1903 Franc Ocvlrh mesar Liubljana, Podanika ceita 53 (Šolski drevored) Franc rujan krovec Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Gmelch Dr. J., Passionsbilder im Lfchte der Gcgenwart. Fastenpredigten. 120 str., nevez. 38 Din. Gmelch Dr. J., Kralt und Friede. Predigten iiber die Beicht. 64 str., nevez. 21.50 Din. Heider K., Jesus Christus und die Menschenscele. Sechs Fastenpredigten. 52 str., nevez. 22 Din. Murć-Winands G. J., In jenen aussersten Stunden. Fastenpredigten iiber das Leiden und Sterben Jesu Christi. 214 str., nevez. 56 Din. Obendorfer A., Die Seelenleiden Jesu. 7 Fastenpredigten, 79 str., nevez, 32 Din. Obweger J., Das Bild des gekreuzigten Eitosers. Fastenpredigten. 64 str., nevez. 18 Din. Obweger J., Oelbergstundcn. Fastenpredigten. 48 str., nevez. 13.50 Din. Restle P. C., Das grosse Geheimnis. Fastenpredigten iiber die Ehe. 80 str., nevez. 26 Din. Schilgen H. S. J., Um die Rcinheit der Jugend. Ein Buch iiber die Erziehung zur Keuschheit fiir Eltern, Seelsorger und Erzieher. 175 str., nevez. 52 Din. Schilgen H. S. J., Du und sie; Des Jungmanns Steilung zum Madchen. 165 str., nevez. 40 Din. Schilgen H. S J., Junge Helden. Ein Aufruf an Jungmannen zu edlem Streben und reinem Leben. 207 str., nevez. 39 Din. Schilgen H. S. J., Im Dienst des Schopfers. Ein Buch iiber die Ehe fiir katholisehe Braut und Ehelcute. 93 str., nevez. 29 Din. Strobele G., Der Kampf gegen Christus. Passionsbilder. 61 str., nevez. 24.50 Din. Strobele G., Unter den Portalen des blutigen Karfreitags. Passionsbilder. 61 str., nevez. 25 Din. Tongelen v. Dr. J , Der Heiland am Oelberg und die moderne Welt. Fastenpredigten. 104 str., vez. 47 Din. Welser B., Wahrheit und Gnade. Predigthandbiichlein fiir den Weihnachts und Osterfestkreis. 190 str., 36 Din. Kupim vsako množino Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa Nežica ro». Mlaker soproga trgovca in redna učiteljica dne 21. t. m. ob pol 24 po kratkem in mučnem trpljenju, pre-videna s tolažili sv. zakramentov, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb diage nam pokojne se vrši v soboto 24. t. m. ob pol 11 iz hiše žalosti na Ptujski gori na pokopališče pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Prosimo tihega sožalja Sv. maša zadušnica bo v soboto 24. t. m. ob 11 pri Sv. Lovrencu. Mlin-Moste pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, 24. marca 1928. Globoko žalujoči soprog Zvonko, sinček Marjan, hčerkica Irenica in ostalo sorodstvo. v debelosti od 10 cm naprej in v dolžini 1 m in 2 m. Plačilo ob prevzemu v gotovini ali potom akreditiva. — Cenjene ponudbe na NANDE FER-JAN, lesna trgovina, Jesenice — Gorenjsko. Slamo za hrano prešano, ovseno, pšenično, ječmenovo in slaino v snopih dobavlja promptno in v presledkih po najnižji ceni MAVRO L6BL I SIN, Čakovec. rite Domači vrt Spisal M. Humek. Broš. 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Liubljani Zahu&la Za dokaze toplega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, svaka, zeta in brata, gospoda Franca Gerec ter za spremstvo na njegovi zadnji poti, bodi vsem prijateljem, znancem in darovateljem krasnih vencev izrečena najiskrenejša zahvala. Posebno se pa zahvaljujemo preča-stitima domačima duhovnikoma, zlasti gospodu župniku in oblastnemu poslancu gosp. Podvinski za ganljiv poslovilni, odnosno nagrobni govor, gospej Cirnski, ki je rajnemu stala ob strani ob smrtni uri, gospej Kosovi za tolažilne obiske, ter tukajšnjim korporacijam in sploh vsem, ki so sc pogreba udeležili. Pišece, dne 20. marca 1928. Žalujoči ostali. SŠSS- 91 Sir H. Rider Haggard: Kieopatra, egiptovska kraljca Pri teh besedah je vzdignil glavo. Na obrazu so mu je videla velika žalost. Razmršeni lasje, osiveli od starosti, so mu viseli okoli vpadlili oči in tudi šop neobrite brade je bil siv. Oblačilo je bilo umazano in njegova zunanjost je bila bednejša od največjega siromaka pri tempeljskih vratih. Do tega je torej ljubezen Kleopatre priv./dla zalega in slavnega Antonija, ki je bil nekoč gospodar sveta! »Kaj želiš od mene, dvornica,« je vprašal, »ki bi najrajši tukaj sam poginil? Kdo pa je ta človek, ki prihaja zijat propadlega, veroiomnega Antonija?« »To je Olimp, plemeniti Antonij, tisti modri zdravnik in vedeževalec, o katerem si bil že veliko slišal. Kieopatra, ki vedno skrbi za tvoj blagor, dasi ti kaj malo misliš nanjo, ga pošilja, da te ozdravi.« »Ali more tvoj zdravnik ozdraviti tako tugo kakor je moja? Ali mi morejo njegove zdravilne pijače vrniti moje ladje, mojo čast, moj mir? Ni mogoče! Zato proč s tvojim zdravnikom! Kakšna sporočila prinašaš? Hitro! Ven ž njimi! Ali je morebiti Kanidij premagal Cezarja? Samo to mi sporoči in cela pokrajina bo tvoja nagrada — ako pa je Oktavi jan mrtev, dobiš dvajset tisoč sestercijev! Govori — ne, — ne govori! Rojim se, da bi odprla usta, kakor oe še nikoli nisem bal ničesar na tem svelu. Gotovo se je kolo sreče obrnilo, kaj, in je Kanidij zmagal? Ali ni tako? Hej — ven z besedo! Ne morem več prenašati!« »Plemeniti Antonij!« je rekla, »utrdi svoje srce, da bos slišal to, kar ti moram povedati! Kanidij je v Aleksandriji. Pribežal je od daleč z vso hitrico in njegovo sporočilo se glasi: Sedem dolgih dni so legije Čakale, da se vrne Antonij, da jih popelje do zmage kakor prejšnje čase, in so zavračale vse ponudbe Cezarjevih odposlancev. Ampak Antonij sc ni vrnil. Za Jugoslovansko tiskarno V Liublianii Karel Себ, Nato se je raznesel glas, da je bil Antonij zbežal v Tanarus, kamor ga je vlekla Kieopatra. Nad človekom, ki je prvi prinesel ta glas v tabor, so legijonarji besneli in ga pobili do smrti! Toda prihajale so venomer nove govorice in naposled ni bilo več mogoče dvomiti, da je bila resnica v njih Nato, Antonij, pa so se tvoji častniki drug za d ni »i m. izmuzali k Cezarju; kamor pa gredo častniki, gredo tudi vojaki. Ampak to še ni vse. Vsi tvoji zavezniki — Rokh iz Afrike, Tarkondimot iz Cilicije, Mitridat iz Koma-gene, Adalas iz Tracije, Piladelf iz Paflagonije, Ar-helaj iz Kapadocije, Herod iz Judeje, Amint iz Gala-cije, Polemon iz Ponla in Kalil iz Arabije — vsi so pobegnili ali pa veleli svojim poveljnikom, da naj pobegnejo, odkoder so prišli; njihovi poslanci že prosijo mrzlega Cezarja milosti.« »Ali si že na koncu s svojim krokanjem, ti krokar v pavovem perju, ali pride še kaj več?« je vprašal nesrečnež in vzdignil svoj bledi, drhteči obraz iz zavetja svojih rok. »Povej mi še kaj! Povej mi, da je kraljica mrtva v vsej svoji lepoti, reci, da stoji Okla-vijan pri Kanopskih vratih, in da vsi duhovi iz pekla z mrtvim Ciceronom na čelu na vse grlo oznanjajo padec Antonija! Res, zberi vsako gorje, ki more priti nad onega, ki je nekoč bil velik, ter ga spusti na sivo glavo njega, katerega v svoji dobrotnosti še vedno blagovoliš nazivati ,plemeniti Antonij'!« »Ne, gospod, končala sem.« »Dobro, in končal sem tudi jaz — končal, popolnoma končal! Docela je končano in jaz takole zapečatim konec!« S temi besedami je pograbil meč z ležišča in bi se bil gotovo usmrtil, da nc bi bil jaz skočil naprej in ga prijel za roko. Ni bil moj namen, da bi že umrl; kajti ako bi bil umrl tisto uro, bi Kieopatra sklenila mir s Cezarjem, ki si je bolj želel smrti Antonija kakor da bi Egipt propadel. »Ali si blazen, Antonij? Ali si res strahopetec?« je vzkliknila Karmion, »da se hočeš na tak način rešiti svojega gorja in pustiti, da hoja zaveznica sama kljubuje tugi in nesreči?« »Zakaj ne, ženska? Zakaj ne? Saj ona ne bo dolgo sama. Cezar ji bo delal družbo. Oktavijan ima rad zalo žensko, dasi je tako nrzel. In Kieopatra je še vedno lepa. Sedaj pa ti govori, Olimp! Zadržal si mi roko, da nisem sam sebe usmrtil, sedaj mi še svetuj s svojo modrostjo. Ali naj se torej podam Cezarju in naj iaz, triumvir, dvakrat konzul in poprej neomejen vladar vzhoda, stopam v njegovem zmagoslavnem sprevodu po onih rimskih ulicah, po katerih sem sam stopal zmagoslaven?« »Tega ne, gospod,« sem mu odgovoril. »Ako se podaš, si izgubljen. Vso zadnjo noč sem opazoval zvezde glede tebe, in sem videl tole: Kedar se tvoja zvezda približa Cezarjevi, obledi in izgine, kedar pa se odmakne od njene svetlobe, se sveti v vsej svetlobi, ki je enaka njegovi. Ni še vse izgubljeno in vse je mogoče dobiti zopet nazaj, dokler ostane le en del. Še vedno je mogoče držati Egipt, še vedno je mogoče postaviti nove vojske na noge. Cezar se je bil umaknil. Še davno ni pred vrati Aleksandrije in morebiti se da potolažiti. Tvoj duh ti je v svoji mrzlici še telo vžgal; bolan si in ne moreš prav soditi stvari. Glej, prinesel sem pijačo, ki te popolnoma ozdravi, saj veš, da sem jako vešč v zdravilstvu,« in tako rekoč sem mu podal steklenico. »Pijačo, si rekel, človek?« je vzkliknil. >Bolj gotovo je strup, ti pa morilec, ki ga je poslala lažna kraljica, ki bi se me rada iznebila sedaj, ko ji ne morem biti več na uslugo; Antonijeva glava je dar za mir, katerega hoče poslati Cezarju — ona, zavoljo kater« sem vse izgubil! Daj mi pijačo, pri Bakhu! Izpiti jo hočem, in najsi je najbolj smrtonosna pijača!« »Ne, plemeniti Antonij, ni strup in jaz nisem morilec. Glej, sam jo hočem poskusiti, če hočeš,« in prinesel sem pijačo k ustnicam, ki ima moč, da raz-vname človeku žile. 111=111! c P • e-i s » 05 C « » J c N . б И < s £7 SO ^ « s s to p? ? * t e_ C O •-» 63 C S' C a D 'n • M = n 5; f 9 < o ^ » « < N o rc t" V m N U -J . — ^ _ N N 10» If g < ' -J) t- £ g n a 0Q S. u S. o, < 7 1 F ™ " w x p eo O » ч S e- 5 s" £ Б v* lilEIIIE izdajatelj' dr, Fr. Kolovec, Urednik; Franc Teraetflavt Prehod čez železnico na Dunajski cesti Zadeva prehoda čez železniško progo na Dunajski cesti je prišla v odločilni štadij. Ze na več anketah sem iz praktičnega vidika zagovarjal podvoz. Ako imamo pred seboj pravi pomen prehoda čez železnico od središča mesta na novi severni del mesta, skoraj ni dru- gotovo čakal ua odprtje rampe, kakor to delajo skoro vsi pešci, ki se ne poslužujejo prehodnega mostiča. Nadvoz po Dunajski cesti bi osredotočil preveč prometa ravno na to točko prehoda, medtem, ko bi podvoz bil blagodejna razbremenitev prehoda na Dunajski cesti. i -«Vj| f £--—V4 .<' -^r-^i-'v- ' '- -ТЧЦА-^.и.^ I ---V --"--" gega mogoče, kakor podvoz, ki bi se izvršil na ozemlju železnice. Prehod pod železnico nima nikake zveze E Dunajsko cesto ter bi ista ostala, kakor je sedaj, neizpremenjena. Podvoz bi služil za prehod tramvajske proge, kolesarjev, avtomobilov, dovoz in odvoz od carinarnice ter razbremenitev prevoza preko proge čez železnico pri rampah Dunajske ceste. Praksa kaže, da, ako bi bil tudi tik ob Dunajski cesti nadvoz, bi se ga težki vozovi malokdaj ali nikdar posluževali, kajti vzpon bi ne bil prijeten za težki tovor ter bi voznik Podvoz je pomaknjen toliko vzporedno od Dunajske ceste, da je vzpon 3.5 odstotkov, kateri ne sme biti višji radi težkega tovora. Od izhodne točke na severnem delu gre vzpou na dva kraja, pri vhodu v podvoz pa samo z Dunajske ceste ter se napravijo lahko tudi od kolodvora do podvoza za pešce stopnice ali pot z vzponom circa 5 odstotkov. Podvoz, kakor sem ga opisal, ima seveda dobre in slabe strani, pričakujem pa, da tisti, ki se za stvar zanimajo, objavijo druge načrte, ki bodo boljši. Fr. Pust. Doljševiki skušajo na vse moči, da izobrazijo prebivalstvu strokovno. Slika liani predstavlja rusko šolo, v kateri se pripravljajo delavke na delo v tovarni. Katastrofa v dnevnem kopu Liebenwerda V dnevnem kopu premogovnika Bubiag, okrožje Liebenwerda v Prusiji, so zgradili v zadnjem času velik železen most za odpravljanje premoga. Most je počival na tračnicah in ni bil še popolnoma gotov, posebno ne zadostno zasidran. Dne 21. t. m. je bilo na mostu zaposlenih približno 50 delavcev, ko je nenadoma nastal silen vihar, ki je mnogo tisoč ton težki most podrl in pokopal pod seboj delavce in monterje. Takoj je prihitelo na pomoč rudniško delavstvo in gasilstvo, toda reševanje je bilo silno otežkočeno, ker je bilo treba težko železo s kisikovimi aparati razrezati, predno so mogli do ponesrečencev. Izpod razvalin so izvlekli prvi dan 11 mrtvih in 7 težko ranjenih, število žrtev jo pa še višje. Oblasti so uvedle preiskavo proti podjetju, če ni zagrešilo pri zgradbi mostu kake malomarnosti. Italijani киршејо francoske kmetije Pri pogajanjih, ki se sedaj vrše med Francijo in Italijo, igra italijansko prodiranje v Južno Francijo zelo važno vlogo. Kakor znano, v Franciji že desetletja strahovito pada število rojstev — ne samo v mestih, marveč tudi v kmetskih slojih. Zato na deželi manjka rok za obdelovanje zemlje in cele kmetije ostajajo neobdelane ter so na prodaj. Kakor poroča glavni ravnatelj francoske kmetsko - strokovne zveze, Ch. Brillaud de I.aujardiere, v »Matinuc, je bila leta 1914. v Gascognei domalega vsa zemlja na prodaj. V pokrajini Gers je bilo istega leta 59.000 ha neobdelane zemlje in 25.000 kmetij zapuščenih. Nato se je v Toulouse osnoval odbor, ki je organiziral skrb za obdelavo zemlje. Začeli so prihajati sosedi — Italijani, pri katerih so razmere ravno obratne: premalo zemlje in preveč rok. Prišlo je leta 1916. 343 Italijanov; število pa je rastlo od leta do leta in je doseglo leta 1925. 13.269 novih izseljencev. Francozi so se začeli resno vznemirjati. Italijani so pač že vedno hodili v Francijo kot sezonski delavci; toda preje so se zadovoljevali z denarjem, ki so ga odnašali z dežele, danes pa se večina trajno naseljuje na francoski zemlji, ki jo poceni kupujejo. Ponekod v južnozapadnih departementih so italijanske naselbine že tako goste in sklenjene, da imajo lastne banke, lastne liste, lastno trgovino, lastno dušno pastirstvo. Vrši se pravzato prodiranje v francosko ozemlje. Iz francoskih kmetskih krogov prihaja sedaj zahteva, da naj sc francoska zemlja s primernimi zakonskimi določbami zavaruje pred odtujenjem. Detnišnice na prodaj Iz Anglije prihaja vest, da je število zločinov tako padlo, da se kriminalisti boje za svoj obstoj. Država daje na prodaj nič manj nego 20 svojih jetnišnic! Angleški listi prinašajo takele oglase: »Velika, dobro zidana jetnišnica, kompletna z vešali in upravuimi poslopji na prodaj.c Z vešali seveda večina ljudi ne ve kaj pametnega storiti, drugače pa ne manjka kupcev za jetnišnice, le prepoceni bi radi kupili. Tako si je hotel nekdo breconsko jetniš-nico preurediti v letovišče. Zgradba ima krasno lego v Walliških gorah in zrak je zunaj celic izvrsten. Toda ponudil je le 4000 funtov, kar je država dostojanstveno odklonila. Zelo poceni je šla jetnišnica v Stornowa-yu na Hebridih — nekdo jo je kupil za 25 funtov. Zato je pa kaznilnica v New Castle vrgla svojih 135.000 funtov. Brezupno je če glavobol vsled prehlada napora onemogočuje duševno delo. - bi' postanejo v takih slučajih rešitelji. Prepode mučitelje, veselje do dela in življenja se povrne. — Pristne samo v originalnem zavoju „ЛШеИЛеШ". Smrten skok z Effeiovega stolpa Parižan — 35 letni urar Marcel Gayet ee je že dalj časa pečal s sestavo padala. Poizkusi so se dobro obnesli, nakar bi se bil Gayet rad izkazal pred Parižani. Prosil je za dovoljenje, da bi se smel spustili z Eiffelove-ga stolpa, toda policija je dovoljenje odrekla. Dne 20. t. m. se je Gayet s svojim padalom skrivoma utihotapil v prvo nadstropje Eiffe-lovega stolpa in počakal, dokler se ni ploščad izpraznila. Ko je ostal sam, si je hitro pritrdil svoj aparat in se z njim vrgel iz višave 80 m. Toda padalo je topot odreklo iu Gayet je tre« šči! na tla in obležal /. zdrobljenimi udi. P. Hagcu, družbe Jezusove, ravnatelj vatikanske zvezdarne, Id je obhajal letos 801etnico svojega rojstva. P. Hagcfl je veliko doprinesel k moderni astronomski znanosti, Jan Plestenjak: Občni zbori Občni zbori so prav za prav redne ali celo Izredne slovesnosti s prav posebno ovenčano častjo. Na občnih zborih se krešejo misli, sila učene ideje in kdor jih zna bolje stresati in oblačiti v misterijozne kostume, postane predsednik, ali pa vsaj tajnik, odbornik pa na vsak način. Biti predsednik je častna pa nevarna dolžnost, biti mora krotilec, energičen, elastičen in če nisi dosti star, precej velik in če nimaš pisane zgodovine za seboj, ne vtikaj se v predsedniške skrivnosti. Naša najmlajša fara ima organizacijo in ker je že organizacija v fari, se vrše z vso slovesnostjo seveda tudi občni zbori. Organizacija je še ndada in so temu primerno slovesni tudi občni zbori, to se pravi, da so silno zabavni. Baje so pri starejših organizacijah nekoliko dolgočasnejši, tako sem vsaj čul. Naša fara je sklicala občni zbor na nedeljo, to pa zaradi poluoštevilnosti članstva, da bi ja ne zamudilo slovesnosti in pa slavnostnega govora novega predsednika. To niso malenkosti, prosim. Novi predsednik se mora predstaviti ne samo v črni obleki, iemveč tudi z dobro naštudiranim govorom in programom. Program! ,Ta, brez programa bi organizacija zamrla že v kali. Progrnm je pa predsednik, duša programa tajnik, gibalo blagajnik, tako pravijo v naši najmlajši fari. In pa pravila! Po pravilih je vse treba delati, tudi nepopisan prostor v pravilih je silno važen, tako trdi duša naše slavne organizacije. Torej na nedeljo je bil občni zbor sklican. Ker ljudje še iie poznajo živega ustroja organizacije, je bil kandidat za novega predsednika primoran, da je stopil od moža do moža, od deklela do dekleta — v zadregi iz- jecljal potrebo udeležbe in slične nazive, last vsaiToroj, dragi moji, kajne, sedaj se bomo pogovorili zaradi novega odbora, kajne,< je povzel kandidat in sicer v tako veličastni pozi, da so zagorela lica še njegovi bledi in okosteneli ženi. »Torej, dragi moji, kajne, ker poznam položaj in ker sem dolgo premišljal, kakšen iii bil najboljši novi odbor, sem po dolgem premišljevanju, kajne, prišel do spoznanja, da je treba v odbor izkušenih, v vseh pano-I gah podkovanih ljudi in to smo mi, ki smo že marsikaj preživeli in doživeli in imeli dosti notranjih bojev, Врјешкоу je treba, kajne, dragi moji, in bojevniki, smo mi, in ne brei vere, kot so nam očitali. Smo kremeniti možje in zato bi predlagal, da se izvoli sledeči od« bor. Navedel je kopico imen, med temi tudi tri starke, katere naj se na stara leta izvež« bajo tudi v organizaciji. Zgovorne so in to je že nekaj, če ne vse. »Za predsednika bi predlagal sebe, kaj« ne, ker sem izvežbati, imam železno voljo, veselje do dela, kajne in pa, da se mi ua ta način popravijo krivice, kajne,« je moledoval kandidat z vsem ognjem. Opozicija je kimala v kolu, kandidatovi prijatelji so pa kimali in preslišali kandidatov imprimatur. "-Jaz sprejmem, ti sprejmeš, ti tudi, ti tudi in Vi mati tudi. Dolgo sem delal na to, kajne, da pride v odbor tudi izkušena mati in sedaj, kajne, se je želja nas vseh ures« ničila.c V očeh novega predsednika je каг gr> telo in zmagovito je pogledoval svojo žarefie ženo. češ, vidiš, draga Maruša, kajne, zmaga je na moji strani. vTako, tako, mi hočemo poštenost,« je zamoinljal pijan glas. »Jaz sem sicer malo trd danes, povem pa, da sem za poštenost in za napredni boj," je nadaljeval pijani glas, Prevpil ga je predsednik. »Kajne, dragi moji, občni zbor je potekel mirno, o p o n i c i j a ni mogla do besede, kajne. Mi smo iskreni in, kajne, vedno za iskrenost in ker je bilo premalo iskrenosti, sem moral kajne skrivoma poučiti naš glavni odbor, kaj in, kajne, tudi, kako je delal stari odbor. Kajne, ker iskrenosti ni bilo. Mi smo pa. kajne, iskreni, delali smo iskreno in delali bomo iskreno, kajne. Pozdravljam Vas, resne bojevnike za naše pravice. Jaz. kajne, Vam bom dober predsednik, mil sodnik In vdan svelovaler. v vseh dvomih, telesnih te. žavah iu spornih vprašanji^ kajne- Tega je O trednlešoftkem zakonu Zdi se, da stopa vprašanje srednješolskega zakona v odločilen stadij, to je, da pride po dolgih letih slednjič res pred skupščina Mnogo je bilo že dehnt o predlogu tega zakona, vendar je v njem še cela vrsta stvari, ki niso zadovoljivo rešene. Opozoriti hočemo le na nekaj načelnih strani. Težko je zamisliti v tako neenakih In neurejenih razmerah zakon, ki bi ustrezal vsem upravičenim zahtevam. Biti bi moral res zelo širokogruden, orisati le idejni okvir, podrobnosti pa prepustiti željam naroda v posameznih pokrajinah. Ravno o tem pa sedanji načrt ne vodi nikukšnega računa; specialne polre-be staršev, mnenje profesorskih konferenc ne pridejo tako rekoč nikjer do veljave. Je tedaj zelo nedemokratičen. In če pride pred par-lameut, bodo odločevali zopet predvsem enostranski politični vidiki, ne pa dejanske koristi šole in ljudstva. Interesantno je in zelo značilno, da so v najnovejši stilizaciji predloga dosledno brisani prosvetni inšpektorji, ki so jim bile prej odmerjene nekatere — čeprav manjpomemb-ne možnosti udejstvovanja. Sedaj sta predvideni samo dve instanci: minister in direktor, tretje vmesne instance ni: torej popoln centralizem. Da taka ureditev ne bi bila zdrava, za naglo in uvidevno poslovanje šole koristna, je pač jasno. Da bi bila potem politika izključena iz šole, kdo bo verjel? Saj je prosvetno ministrstvo samo eminentno političnega značaja. Ali in kedaj pa bodo osnovani večji prosvetni inšpektorati za več oblasti skupaj. ki bi imeli širši delokrog, to vprašanje je zavito v temo negotove bodočnosti. Stvar pa je tem večje važnosti, ker bi se po novem oddajala stalna mesta direktorjem in profesorjem po natečaju na predlog ožjih komisij v centrali. Privatnim šolam načrt že prej ni bil naklonjen, sedaj bi oviral še druge nedržavne (oblastne, mestne itd.). Ne le, da stavlja nanje irte zahteve v materijnlnem oziru kot na državne, ampak jim ne daje tudi nobene večje prostosti v pogledu tipov. Po novem ne bi zadostovalo več, da bi delali učenci maturo na lastnem zavodu pod predsedstvom odposlanca prosvetnega ministra, temveč bi morali polagati učenci vseh nedržavnih srednjih šol višji in nižji tečajni izpit na državnih zavodih na stroške dotičnih šol. Te nedržavne šole vendar kolikortoliko razbremenjujejo državne, ki so itak prenapolnjene m jih vlada hoče še bolj omejiti. Ali bi ne bilo bolj logično, da b' država vzpodbujala druge faktorje, da jo razbremene. mesto da jim dela še večje te-»ve kot jih že imajo s takšnimi šolami? V lem oziru so drugod po svetu mnogo bolj uvidevni in dajejo pri nedržavnih ravno srednjim šolam več svobode in možnosti razvoja. Tudi pri ustrojstvu državnih srednjih šol samih se vidi pretiran unilarizem. Prodvi-deni so samo štiri- ali osemrazredni zavodi, o možnosti kakih poskusnih tipov ni govora. Kateri predmeti in v kakšni izmeri naj se uče v posameznih tipih, je še vedno neizvestno, dasi je prodrlo spoznanje, da bi se moralo tudi v tem oziru priti enkrat na čisto. Kaj je z omejitvijo snovi za manj sposobne, oziroma z izbiro predmetov po želji in nadarjenosti dijakov, kaj je z neobveznimi predmeti in kar je še takšnih in drugačnih reform po drugih naprednejših državah? Pri nas mislimo, da je glavna in zadostna reforma v tem, če uvedemo čim več izpitov in preuredimo redovanje. To je čisto zunanja rešitev, ki ne gre stvari do dna. Današnja pedagogika gre za tem, da se izpiti omeje. Ce gre že za selekcijo učencev, bi bilo naravno, da se izvrši ista v gotovi meri koj ob vstopu v srednjo šolo. Veliko neuspehov pride odtod, ker vstopajo učenci v srednjo šolo večkrat premladi, vse premalo razvili. In če se uvedejo strožji pogoji za prestop v 3. in 7. razred s tem, da se zahtevajo vsaj dva, ounosno štirje najmanj dobri redi, bi bilo prirodno, tia se uvede mesto nižjega tečajnega izpita za prestop v 5. razred zahteva treh najmanj dobrih redov. In če se učencem, ki tem zahtevam niti jeseni ne zadoste, dopušča, da delajo po enem letu privatni izpit, potem so v gotovem oziru učenci z nezadostnim uspehom ua boljšem, ko lahko razred v šoli ponavljajo. Znano je, da ravno večji trop ponavljavcev uspešno delo v razredu močno ovira in zato bi bilo logično, da so tudi za take odrede strožje meje. da bi smeli n. pr. ponavljati razred pri današnjem navalu le dijaki z 2, odnosno 1 nezadosinim redom, sicer pa naj bi polagali izpil drugo leto privatno, če že mislijo, da morajo študirati. Na ta način bi se splošni nivo šol precej dvignil in uspehi bistveno zboljšnli (merodajni so seveda uspehi koncem šolskega leta po završeni klasili-kaciji jeseni, ne pa ob posameznih trimesečjih, kajti pri tem je, kot skušnja uči, velika razlika). Največja težava pri šolskih zakonih je pri nas v tem, da so razmere v različnih delih države tako silno različne. Kar je na enem koncu države mogoče dobro in se smatra žo za velik napredek, je na drugem koncu ne-prikladno in pomeni lahko nazudovanie. Pa tudi v načelnih stvareh (uprava, nedržavne šole. tipi, predmeti, izpiti itd.) bi se dalo marsikaj hitro rešili v splošno zadovoljn ist, ko bi prodrlo načelo, da je gotova diferenci-Jarija včasih koristna in potrebna ali mogoče celo edini izhod iz drugače komaj premostljivih težkoč. Skoda, da prihaja to spoznanje Z razorožitoiio ne bo nič Ruski načrt ni izvedliiv , v Žoneva, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Predsednik Loudon je danes predlagal varnostnemu komiteju resolucijo, s katero varnostni komite ugotavlja, da ruski načrt za razorožitev, dasi odgovarja človečanskemu idealu, v sedanjih razmerah ni izvedljiv in bo izvedljiv šele tedaj, ko bodo mednarodni organi mirovnega postopka ojačeni za urejevanje konfliktov s sistemom sankcij. Zato se ruski načrt ne more sprejeti za podlago dela komisije, ki bo morala pač nudaljevati sedanjo pot. Navzlic temu pa naj se določbe ruskega načrta proučijo v to svrho, da se vidi, ali ne izha-hajajo iz njega koristne pobude za drugo či-tanje načrta potom zmanjšanja in omejitve oboroževanja. Sklepanje o tej resoluciji se je odgodilo do konca sedanjega zasedanja. — Lilvinov je popoldne naznanil, da bo sovjetska delegacija, ker je njen prvi načrt za popolno in splošno razorožitev doživel odklonitev, še danes zvečer ali jutri vložila nov načrt za delno razorožitev v splošnem okvirju. Države na" oovedo, kako so oborožene v Ženova, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji varnostnega komiteja je nemški delegat grof Bernstorff branil svoj predlog, da se v vojaškem letnem poročilu, ki ga izdaja Društvo narodov, popolnom;* in odkrito poroča o stanju oborožitve posameznih držav, za kar »o se obvezale države, članice Društva nnrodov. Angleški delegat Cushenden Je ugovarjal temu, da bi se takoj razpravljalo o nemškem predlogu, in predložil hitro pripravljeno resolucijo, da se nemški predlog odgodi do drugega čitanja in med tem posveča pozornost posameznim vladam. Italijanski delegat De Marini pa je zahteval, da se ta določba sploh črta. Orof Bernstorff je izrazil potem svoje začudenje, da se že pripravljeni predlog odgodi na zadnje zasedanje, ter je izjavil, da je po ruskem predlogu hotel samo izraziti željo, da bi Društvo narodov prišlo do poguma in avtoritete, da bi se storilo vse, da se razorožitvi napravi vsaj prvi korak. Nemčija je izstavila menico za razorožitev; če se hoče menica sedaj prolongirati, naj se vsaj nekaj plača na račun, tembolj, ker je nemška razorožitev najpopolnejša in prav za prav v protislovju s paktom Društva narodov. Bernstorff je zahteval, da se čimprej skliče prva mednarodna razorožitvena konferenca. Dalje so govorili še Litvinov in Cushenden ter švedski delegat Hennings in končno argentinski delegat Perens, na kar se je radi pozne ure seja zaključila in se bo nadaljevala jutri, Praga in MosVva se res poga afa v Ženeva, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Ruska delegacija potrjuje praške vesti o rusko-češko-slovaških pogajanjih za trgovinsko pogodbo. Upanje je, da se bodo pogajanja v kratkem začela v Pragi. Tituiescu da'e ekspoze iz Ženeve r Bukarešt, 23. marca. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici in v senatu se je danes prečitala izjava romunskega zunanjega ministra Titulesca v optantskem vprašanju, ki jo je poslal iz Ženeve. Tituiescu izjavlja, da je svet Društva narodov izdal svojo odločitev v mnenju, da Romunija mirno lahko stopi pred razsodišče, ker pod nobenim pogojem ne bo izgubila procesa. Romunija pa v lem vprašanju ne more prevzeti niti najmanjšega rizika, ki bi jo izpostavil nevarnosti katastrofe. Poslanska zbornica je Tituiescu izrekla zaupnico. Ministrski predsednik Bratianu je izvajal, da Romunija priznava načelo razsodišča in ga smatra za pravilnega, toda samo v ju-rističnih vprašanjih med dvema državama, ne pa v vprašanjih, ki se tičejo sporov med last- r nimi državljani. Voditelj uarodnokmelske stranke Maniu izjavlja v »Ciirentulu«, da je z napredovanjem svoje akcije zelo zadovoljen. Vse se je zgodilo tako, knkor je računal; Bratianova vlada mora pasti. Ce bi ta režim ostal dalje, bi moralo to voditi do porušenja narodnega edinstva. Končal je: »Nočem priti zopet pod tujo oblast, temveč hočem rajši ležati v grobu.« Notranji minister Duca izjavlja v listu »Lupta«, da stranki, kakor je narodnokmetska stranka, ki dela s sredstvi javne ceste ter grozi z revolucijo in rušenjem narodnega edinstva. noben vesten politik ne more izročiti oblasti. 0 vladni krizi ne more biti nobenega govora. Mad'ari bodo orotestirali v Budimpešta, 23. marca. (Tel. »Slov«) Madjarska vlada bo radi zadnjega dogodka na romunsko-madjarski meji izvršila v Bukare-štu ustno in pismeno demaršo. Rothermere gre k Mussoliniiu London, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Lord Rothermere se je odpeljal v Rim ,kjer bo ostal teden dni in se sestal tudi z Mussolini-jem. Njegova pot se spravlja v zvezo z akcijo lorda Rothermera. da se spremeni trianonska mirovna pogodba in da zagotovi Rothermere Mussoliniju svoje sodelovanje. V njegovem časopisnem koncernu se stalno namiguje na ozke odnošaje med Rothermerom in Musso-linijem. Trdi se, da se hoče fašistovska vlada pri podpiranju Madjarov posluževati Rothermera kot sredstva, ker sama na mara javno nastopiti za spremembo mirovnih pogodb. ItaSifansks apetit po Tangeru v Rim. 23. marca. (Tel. »Slov.«) Obnašanje Italije v tangerskem vprašanju je vedno bolj nejasno. Medtem ko je pred začetkom konferenre napravljala vtis, kakor da hoče v bistvu varovati samo svoj prestiž, izraža danes v »Tribuni« sledeče želje: 1. Udeležba v notranji upravi cone; 2. udeležba pri justični upravi kot kompenzacija za lo, da se odreka kapitulacijskim pravicam; 3. udeležba pri vseh tehničnih kontrolnih odredbah, ki naj služijo za to, da se zajamčl reelna nevtrali-zacija tangerske cone; 4. samostojno varstvo lastnih gospodarskih interesov v mednarodni coni. ki trajno rastejo. tako počasi in je zvezano s tolikimi žrtvami, ki bi jih ne bilo treba, da se more razvijati šolstvo, kot se je drugod, polagoma, mirno iu organrčno samo iz sobe. Mussolini odlikoval somišljenike v Litvi v Kovno, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Kot znak miselnega prijateljstva med diktatorjem Mussolinijem in Woldemarasom se smatra, da je bilo 11 prominentnih litvanskib generalov in politikov odlikovanih z italijanskimi redi Wolde:i>aras skuša tudi na zunaj posnemati svoj veliki italijanski ideal, ker se obdaja z gardno stražo pod poveljstvom polkovnika Skorupeskasa, ki je bil poprej v Italiji v svrho študija. Ta garda, ki bo uniformirana z zelenimi srajcami, bo vršila naloge telesne garde za Woldemarasa. Jeftič - dunajski ooslanik pri Hamischu v Dunaj, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Jutri °4. t. m. ob 12. uri bo zvezni predsednik dr. Ilainisch sprejel novoimenovanesa jugoslovanskega poslanika Bogoljuba Jeftiča, ki mu bo predal svoja poveriIna pisma. Poslanika bo spremljalo osobje poslaništva. Bolgari nas zopet napadaio v Sofija 23. marca. (Tel. »Slov.«) Vladi blizu stoječi list »Slovo« danes ostro napada jugoslovansko vlado in diplomacijo, ki se poslužuje dvomljivih obtožencev in aretirancev, da dokaže, da bolgarska vlada podpira mace-donsko revolucijonarno gibanje. Tako je v procesu proti morilcem generala Kovačeviča v Stipu porabila izpovedbe obtožencev, posebno glavnega obtoženca Kraljeva, da opraviči zaporo meje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je Jugoslavija obtoževala že tudi neko drugo državo (Hal jo), vendar jugoslovanska vlada te države ni imenovala in tudi ni zaprla proti njej meje. Združitev ljudskih strank Praga, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Oovorice o združitvi obeh češkoslovaških ljudskih strank se še vedno vzdržujejo. Če bi se Šram-kova in lllinkova stranka združili, bi bili najmočnejša stranka v parlamentu, ki bi razpolagala s 56 poslanci, dočim jih imajo agrarci samo 46. V zvezi s tem se trdi, da bi tako ojačen ljudski klub zahteval ministrsko predsedstvo zase. Želja po slrnitvi obeh strank ле je izrazila tudi od strani volivstva, zlasti na Moravi. Češka ljudska stranka naj bi opustila agitacijo na Slovaškem. — Predsednik slovaške ljudske stranke Hlinka poudarja možnost koordinacije, izključuje pa subordinacijo svoje stranke. Do združitve, pravi, še ne bo prišlo, obe stranki pa l>oste delovali druga poleg druge. Francosko-ruska dogajanja odgodena v Pariz, 23. marca. (Tel. »Slov.-f) Po ameriških vesteh namerava sovjetska vlada kot represalijo proti francoski narodni banki radi odredb proti ruskim pošiljatvam zlata v New Vorku odgoditi francosko-ruska pogajanja o dolgovih na nedoločen čas. Praga odMkov-la nuncila МггтзддРа v Praga, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški poslanik v Varšavi dr. Birsa je danes izročil papeškemu nunciju MarmagijiJu češkoslovaški red belesra leva. Tridesetletnica škofovanja dr. A. Degliča Danes je minulo 30 let, odkar je sarajevski pomožni škof dr. A. J e g 1 i č po odloku papeža Lecna XIII. postal ljubljanski škof. Dolga doba teh trideset let v eni škofiji je prepolna vsebine neutrudljivega dela in molitve, žrtev in trpljenja za svoje ljudstvo. S spoštovanjem zre k tej veliki osebuosti vsak, ki v resnici ljubi slovenski narod; misliti je treba le na čas izza konca svetovne vojne! Z ljubeznijo in vdanostjo gleda na svojega nadpastirja vse verno ljudstvo njegove škofije, saj čuti njegov ogenj apostolske gorečnosti in očetovske skrbnosti. Čez meje škofije, čez meje Slovenije, če? meje Jugoslavije sega odsvit njegove velike osebnosti. Ljubezen do Kristusa, do ljudstva do domovine ga je vedno napolnjevala, zale je njegovo delo, sicer polno žrtev, blagoslovljeno in neizmerno veliko. Ljubljenemu škofu želi hvaležni slovenski narod, da bi mu še dolgo pastiroval in ga vodil na poti k večnim ciljem! Slovenci v Italiji Obisk Generalnega Jašistovskega tajnika. V nedeljo 25. marca obišče Trsi generalni tujnik fa-šistovske stranke Augusto Turalti; tudi Gorica bo deležna obiska. Fašisti se velikopotezno pripravljajo na spodoben sprejem drugega Mussolinija. V Gorico in Trsi so bili sklicani vsi fašistovski tajniki na deželi. Vodstvo fašistovske slranke je naložilo hišnim gospodarjem, da poskrbijo, da bodo najemniki ob prihodu ekscelence Turattija raa-svetili stanovanja. Obisk je seveda političnega značaja in ima predvsem namen vlili tržaškemu prebivalstvu, ki ga lare silna beda. upanja v boljšo bodočnost in vere v silo fašizma. Za poitnlijunievnnje imen Med trgovskimi in Industrijskimi krogi je zadelo poitalijančevanje rodbinskih imen na velik odpor, ker bi morebitne izpreineinbe o/.nafbe tvrdk zelo škodovale poslovnim zvezam. Tržaški fašisti so se obrnili na pravosodnega ininislra, naj dovoli, da smeio podjetniki za nekaj {asa nosili obe imeni, t. j. staro in novo. Minister Rocco je v to privoli! — Društvo javnih nameščencev je izdalo poziv na svoje Člane, naj čim prej storijo svojo patriotično dolžnost iu si po-italijančijo priimek. — »Vedeitc deli lsouzo«, glasilo fašistovske stranke na Goriškem, zahteva, da je treba tudi na Goriškem brez mehkočulne obzirnosti vrniti starodavno lice družinskim imenom, ki so vsled pritiskov in vplivov postala barbarska!!). S tem bo še enkrat izpričano, da so te zemlje po pravu zgodovine, kulture, zemljepisja in narodnosti bile, da so in da ostanejo za vselej italijanske.« Zopet duhovnik vzel slovo. V četrtek ee je poslovil od Gorice č. g. David Duklorič, bivši tajnik Zadružne zveze, da se preseli v Jugoslavijo. Težko se je loči! od zemlje, na kateri je zrastel, težko ga bo pogrešala zemlja, ki jo je oral s čudovito vztrajnostjo dolga lela. Z enim samim podpisom je eksponent rimskega .diktatorja uničil veličastno stavbo vZadružne zveze«. pR kateri je pustil Doktorič svoje najboljše sile, i/.rvati pe ni mogel zrna zadružne ideje, ki so ga za-sejali med narod Doklorič in drugi zadružni organizatorji na Goriškem in ki bo /.opel vzklilo, ko poleže vlliar. David Doktorič lahko reče, da ie uravnal svoje življenje po nauku goriškega slavčka: Ne le kar veleva mu stan. kar more to mož je storiti dolžan Nerazumljivo šikaniranje naših ljudi. V istem času, ko se diplomacija trudi, da bi oriSlo med našo državo in Italijo do boljših odnošajev, se ju preganjanje Slovanov v Italiji pooslrilo. To postopanje napravlja vtis, da italijanski krogi ne mislijo resno na zbližanje, ko njihovi listi sami pri- . znavajo, da ni mogoče zbližan.|o med državama brez zbližanja med narodoma; moti se tiati, ki meni, da pojde naša javnost preko vsega, kar se prav v teh delikalnih trenutkih dogaja na Primorskem. In jasno je, da ministri v parlamentarni državi morajo računati z javnim mnenjem in da se s takim postopanjem napram naši manjšini v Italiji mečejo polena pod noge ljudem, ki se resno trudijo, da bi prišlo vsaj do strpnega življenja med obema državama. — Za sistematičnim uničevanjen: zadružne organizacije in nasilnih poitalijančevanj rodbinskih imen se moramo danes bavili z osebnim preganjanjem. Poročali smo že o izgnanju duhovščine in o odpustu 35 učiteljev iz službe. Prav t« dni se je poostrilo policijsko nadziranje slovenskega razumnišlva, ki je Se ostalo v Italiji. Nikdo se ne more več ganiti iz mesta in če gre obiskal starše, mora javiti policiji. Goriški prefekt je slavil poslanca Besednjaka pod stalno nadzorstvo, po vseh polih ga spremlja detektiv. Sivolasega voditelja tržaških liberalcev je prišel budil detektiv ob 11 ponoči, da se informira, ali je doma. Isto se je zgodilo nekaterim drugim uradnikom. Ljudje, ki so radi raznarodovalne politike prišli ob kruh, ne dobijo potnega lista in so po več mesecev brez službe. Odkod naj vzamejo kruh njihove družine? Slovenskemu inleligenli jo postalo življenje na Primorskem nevzdržno V istem času pa dviga italijanski tisk proteste proli ^barbarskemu« postopanju napram Italijanom v Dalmaciji. Slovo župnika iz Klanca. Dne 20. t. m. se jc moral posloviti od svojih t'aranov g. župnik Jakob Soklič Prejšnje dni so karabinerji skrbno čuvali župnišče in cerkev, prepovedali vhod k župniku; njega samega so klicali v orožniško pisarno, ga strašili z aretacijo in napadom fašistov. Aretirali so Štiri može. med njimi predsednika pevskegr cerkvenega zbora g. Josipa Pelrinja Slarčkn Jakoba Slavca iz Ocizle so celo pretekli. Po blagoslovu so razgnnti iz cerkve vse ljudstvo — Na dnn odhoda je moral maševati pri zaprtih vratih, a ljudstvo je udrlo v cerkev; celo k sv. obhajilu so morali ljudje se prerili skozi oroiniški kordon. Le s pomočjo brzegn avtomobila je župnik odnesel zdravo kožo. Kljub orožnikom in fašistom so otroci s» pridrenjali k avtomobilu in obsuli odhajajočega s cvetjem. Jok, stok in vik »o se razlegali po vasi, kot pri pogrebu jp bilo. — Tako se dobro istrsko ljudstvo poslavlja ml svojih dobrih dušnih pastirjev — ker slovenski duhovnik v Istri — jc velika, velika redkost. Krvavi kmetski ounti v Rusiji Kovno, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Iz Ru sije prihajajo vesti o knietskih vstajah radi na silja pri oddaji žila. V guberuiji \Yatka je prišlo do prave bitke. Kmetje so imeli še b vojnih časov orožje pri sebi, s katerim so pre gnali vojaštvo in sovjetske uradnike. Vojaštvo je dobilo ozačenje, na kar so se kmetje udali. gom. Družbo »o tvorili večinoma Madjari, ki ho pod raznimi pretvezami izvabljali dekleta in Jih oddajali v javne hiše. V zvezi s tem odkritjem je zagrebška policija aretirala v Zagrebu nekega madjarskega državljana, ljubljanska policija pa je na podlagi podatkov zagrebške policije aretirala na Rakeku nekega ^loškega in neko žensko, oba Madjara. Maribor □ Knjige Goriške Mohorjeve dražbe se v Mariboru lahko naročijo pri vratarju frančiškanskega samostana, kjer je zastopstvo družbe za celo Štajersko. Katere knjige izda Gor. Moh. družba je »Slovenec« objavil pred par dnevi. Priporočamo! □ JSZ v Mariboru za skupine delavcev in nameščencev ima v nedeljo 25. marca ob 9. predpoldne redni letni občni zbor v društveni dvorani, Koroška cesta 1. Vsled važnega sporeda so naprošeni vsi člani, da se občnega zbora sigurno udeležijo. □ Zadeva s komunisti, aretiranimi na severni inejL V sredo popoldne so aretirali v dunajskem vlaku v St. Ilju organi obmejnega policijskega komi-sarijata 10 komunistov. Aretirani so vsi Srbi, med njimi cclo dva bivša poslanca iti samo en Slovenec z Ljubljane. Prijeti so bili oddani okrajnemu glavarstvu levi brc", ki je kaznovalo vsakega na 3 mesece zapora in to radi nedovoljenega prekoračenja meje. Omenjena desetorica je odšla pred par meseci iz naše države skrivoma v Avstrijo, brez tozadevnega oblastnega dovoljenja. Vračali so se v vlaku in so jih prijeli. Po obsodbi jih je oddala policija v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Zadeva z obsodbo ni končana, ampak se še vrši preiskava, zakaj so odšli komunisti skrivoma v Avstrijo in zakaj so se hoteli vrniti. □ Strelske družine Ruše ustanovni občni zbor bo v nedeljo 25. marca ob 3. uri popoldne v gostilni Mulej. Vabljeni vsi, ki žele pristopiti. _ " ' " Včeraj zjul moška z zelo hitrimi koraki prišla iz Prešernove Tihotapci saharina. Včeraj zjutraj sta dva ulice na Aleksandrovo cesto. Tukaj sta opazila stražnika in se zbegano pogledala. Stražnik ju je hotel vprašati za legitimacije, a sta zbežala proti Kopališki ulici. Seveda jima je stražnik sledil. Eden moških je nosil zavoj, ki ga je vrgel na ulici v b'ato. Stražnik je zavoj pobral ter našel v njem saharin. Tihotapca sta sicer srečno odnesla pete, vendar policija upa, da ju izsledi. □ Izgnana je bila v mesecu februarju Riedl Jo-žela iz mariborskega policijskega okoliša za dobo 2 let. Včeraj zjutraj pa jo je stražnik dobil v večji veseli družbi in jo aret:-al. Omenjena je zopet raj-žala v policijski т r, kjer bo radi prestopka prepovedanega povratka presedela nekaj dni. □ Nesreče. Potnik Dimitri Ivan je v četrtek popoldan padel v Frankopanovi ulici in začel bruhati Kri. — Rotar Štefan, kolar v Sp. Polskavi si je pri delu /lomil desno nogo. — 70-letni starček Breznik ože je dobil srčne krče. Vse tri je mariborski re-ilni oddelek prepeljal v splošno bolnico. Celje '& Za materinsko proslavo, ki se vrši jutri v nedeljo na god .Marijinega Oznanenia ob 4. pop. v Narodnem domu ,se dobe danes vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa od 3. pop. dalje pri blagajni v Narodnem domu. 0- Letni časi t in »Stvarjenje«. Ko je »Glasbena Matica« pred leti izvajala ^-Letne čase«, je vsakdo mislil, da Haydn ni mogel skomponirati še kaj boljšega.1 Vendar je splošna sodba od nekdaj, da je najboljše flaydnovo delo »Stvarjenje«. Za to kompozicijo je prejel Haydn veliko število odlikovanj. Sam je izjavil o tem delu: »Nikdar nisem tako pobožno molil, kot pri komponiranju »Stvarjenja«, da se mi je delo tako posrečilo.« j® Požar. Trgovec z barvami F. Čuk ima v Kirbiševem poslopju v Benj. Ipavčevi ulici št. 13 v najemu prostore za skladišče in delavnico. V sredo 21. marca ob 0. dopoldne je bušnil iz skladišča ve-lrkanski črni dim in povzročil po mestu mnogo raz-burjenja. Mislilo se je, da so se vnele zaloge olja in oljnatih barv. Vendar pa je slučaj ostal brez težjih posledic. Delavec P. F. je namreč kuhal v kotlu okoli 40 1 nekega olja. Premočen plamen je švignil v olje, ki se je hipoma vnelo. Nastala je eksplozija, vsled katere so na oknih popokale šipe in je odletelo z zidu nekaj ometa. Pozvani požarni brambi ni bilo treba stopili v akcijo, ker je F. P. s pomočjo nekaterih drugih ogeni že sam pogasil. Lastnik skladišča ima okoli 4000 Din škode. ,XhiffDferrta k KINA VINO г železom, najučinkovitejše sredstvo proti slabokrvnosti. • Dobiva se v vsaki lekarni. & ве en požar bi bil lahko nastal prošlo sredo V Aškerčevi ulid št. 7 stanuje kot podnajemnica pri šivilji A. M. neka T. J. Šivilje običajno ni doma, ker liva po hišah, tokrat "nekje pri Žalcu. V sredo je T. J. zakurila v štedilnik, pustila štedilnikova vratca odprta in odšla v trgovino Ravnikar. Skozi odprta vratca je švignila iskra na papir, ki je visel na steni. Papir se je vnel in kmalu zapalil še nekatere bližje predmete. Med tem se je že vrnila T. J. in ogenj sama pogasila. Vendar pa sta zgorela dva para ženskih čev jev in en dežnik, vse last A. M. Izgubljeno. F. M. je zgubil na Jožefovo. okoli pol 13 na roti od cerkve Sv. Jožefa do Sp. Hudinj blagajniško Imjigo oblačilnice »Ilirija« v Ljubljani. — Isti dan dopoldne je na Glavnem trgu R. F. zgubila svojo črno usnjato denarnico z vsebino 100 dinarjev. — Kdor je eno ali drugo našel, naj najdeno izroči celjski policiji. DodIsJ Litija Sredposten sejem je že od Valvazorjevih čn-sov največji od vseh sejmov v Litiji, a letos ni dosegel slave svojih prednikov, dasi je bflo vreme ugodno. Silno veliko je bilo kramarjev, da so bile stojnice druga pri drugi po vsem trgu. Potrebno je, da se Gradec združi z Litijo, da ee bodo stojnice potem pričele precej pri kolodvoru. Blaga torej veliko, a kupcev malo, ker nI denarja. Kmalu popoldne so ljudje kar zginili s sejma. Pač pa moramo pohvaliti vnemo Dolenjcev za sadjerejo, kajti cel gozdiček cepljenih dreves pri cerkvi je bil do zadnjega kmalu • rnznrodnn. Pri Sokolskem domu pa ee je nagnetlo toliko živtne. da otroci niso mogli do šole. Prav bi bilo, da sp da otrokom semanje dni prosto, sicer se lahko pripeti kaka nesreča. Tudi je treba poskrbeti za drug dohod na živinsko sejmišče, morda mimo sodnije. Živine je bilo prignane do '100 glav, a se je je malo procHo, ker ni bilo kupcev. Tatvin ni bilo, kakor so običnine na take dni. Naibolje so menda še opravili gostilničarji, ker po Litiji je bilo proti večeru precej glasno. V litijski cerkvi je bilo na pevskem koru zadnje čase pokradenih precej pevskih not, parti-tur in pesmi. Najbrže je priliko porabil kak potujoč organist brez službe, ki bo ukradene note prodal k"keniu organistu. češ, da so njegova lastnina. V Smartnem jp zadn'o nedeljo v Društvenem domu predaval g. dr. Rožič o Primorski, o zgodovini fpšizma in pojasnjeval predavanje s ekioptič-nimi slikami. Udeležba je bila bolj pičla. Prihodnjo nodeljo pa se istotam pripravlja materinski dan s pestrim in zanimivim sporedom. Matere so zlasti vabljene! Trbovlje tž Trbovlje. Materin dan priredi Katol. prosv. društvo v Trbovljah v nedeljo, dne 25. marca 1028 ob pol 4 po]X)!diie v Društvenem domu. Vstopnina Din 5, 4, 3; za otroke Din 1. PLENARNA SEJA OBČINSKEGA ODBORA. Navidezno mrtvilo, ki je vladalo od časa, ko se je predložil občinski proračun za leto 1928 oblastnemu odboru, katerega je ta s priporočilom odposlal v potrditev finančnemu ministrstvu v Belgrad, je po potrditvi proračuna prenehalo. Po preteku enega tedna, odkar je bil proračun potrjen, se je sklicala za četrtek plenarna seja z obširnim dnevnim redom. Poročilo g. župana Sitterja je bilo zanimivo. Proti občinskemu proračunu se je TPD pritožila. V pritožbi se je navedlo več stvari, ki so bile netočne kakor n. pr., da daje TPD gradbenega nadzornika občini brezplačno na razpolago in da ni končna svota letnega zaključka prava. Županstvo je vse te in druge netočnosti izčrpno pojasnilo in tako je bil z malenkostnimi spremembami proračun odobren. Črtana je bila plača gradbenega in socijalno-političnega referenta, koje mesta še niso zasedena, se pa službi takoj razpišeta, za tri mesece, postavka za gramoz se je zvišala za 10.000 Din, ravuotako prodaja uradnih tiskovin. Črtalo se je posojilo 2 in pol milijona, katero bo pa posebej odobreno, ker se bo denar rabil za investicijo novih naprav. Črtala se je tudi vsota za hrastniško šolo, ki se bo istotam stopnjema dovolila, in nada je postavka za amortiziranje posoiila, ki se bo najelo. Tako se je doklada znižala od 153 na 117 odstotkov. Sporna zadeva z nadarbino radi kaplanije se je končno jx> dolgih letih rešila. Občina, ki je pri-zidala pred veliko leti h kap'aniji mali prizidek, je prejemala naiemnino, medtem ko je nadarbina plačevala davke. Že gerent Fortič je vzel zadevo v roke, dal prepisati stavbo v nadarbinsko last in ko ie odstopil, se je stvar vlekla naprej. Ker se je občini od strani odvetnikov odsvetovalo tožiti nadarbino, je končno finančna prokuratura dala kaplanijo prepisati v zemljiški knjigi. Revizijsko poročilo je podal g. Klenovšek. Celokupni blagajniški promet v gotovini je znašal v 1. Ljubljansko gledališče DR4MA. Začetek ob 8 ivečer. Sobotn. 24. marca ob 15. nri: SNEGULČICA IN 6KRAT.IE. Mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. — Ob 20. uri: CVRANO DE BERGERAC. ?nižnne cene Izven. Nedelja, 25. marca ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: MLADOST. Izven. Ponedeljek, 26. marca: SESTRIČNA IZ VARŠAVE. Red C. Torek, 27. marca: Zaprto. OPTRA. Začetek ob pol 8 »večer. Sobota, 24. marca ob 15. uri: JULIJ CEZAR. Igrajo dijaki L državne gimnazije. Izven. — Ob 20. uri: MATI. Na korist materinskega dneva. Izven. Nedelia, 25. marca ob 15. uri: MARTA. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah, — Ob 20. uri: LADY X. Opereta. Izven. Ponedeljek, 26. marca: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 24. marca ob 20. nri: ORLOV. Ab. C- Kuponi. Nedelja. 25. marca ob 15. uri: DOBRI VOJAK SVEJK. Kuponi. — Ob 20. uri: UR H GROF CELJSKI. Prvič. Izven. Celjsko gledališče 6obotn, 24. marca ob 8. zvečer: PAS1JON ali TRPLJENJE IN SMRT JEZUSA KRISTUSA. Abo-nement. Nedelja, 25. marca ob I. jiop.: PASIJON ali TRPLJENJE IN SMRT JEZUSA KRISTUSA. Za okoličane ugodno železniške zveze. Orel Ljubljansko orlovsko okrolje. V nedeljo 25. t. m. se vršijo splošne tekme nepreklicno v Ljud- skem domu: čPni odsekov naj svoje nedeljske dolžnosti opravijo že pre;e, da morejo biti ob tri četrt na osem na tekmovališču. Naše difeštvo Borci! Kršč. soc. akad. klub »Borba« ima danes 24. t. m. ob 20. nri zv. sestanek z razgovorom, ki ga bo vodil g. dr. Stanko Oogala. Cerkveni vesfnlk Križanska noska Marijina družba obhaja praznik Marijinega Oznanenja jutri v nedeljo z'božjo službo v Križanski cerkvi zjutraj in zvečer ob 6. uri. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. Prireditve in društvene vesti Ljuhljn na. Sentpotersko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob 6 predavanje za mladino, pa tudi odrasli vljudno vabljeni. Ljudska univerza v Liub jani priredi v okrilju Društva slušateljev filozofske fakultete v ponedeljek, 26. t. m. predavanje s skioptičnim slikami o »Življenju v Indiji«. Predaval bo znani indijski predavatelj in propagator etičnih idej Soran Singa. Oni ali kraji. Šmartno pri Litiji. Proslava materinskega dne se vrši v nedeljo, dne 25. marca ob pol 3 popoldne v Društvenem domu. Namen proslave je, pokazati materam dolžno hvaležnost in utrditi medsebojno družinsko vzajemnost, ki ee je v povojnih časih lako zelo zrahljala, in je temelj družinske sreče. Na programu proslave je petje, deklamarija, govor in igra. Vstopnine ni, prostovoljni darovi za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo. T>olxvedovanfa Izgubila se jc včeraj na poti od Dunajske ceste do Bežigrada mala otroška, skoraj nova pelerina. Pošten aajditelj naj jo odda na ravnateljstvu oolicue. Qaho nežno je in čisto skozi in skozi par-fimirano, prijetno osvežujoče, svet= lo v barvi. Lepo zavito. Elida kvaliteta, najpriljublje-nejše milo, favorit vseh 1927 4,099.920.97 Din, književni promet pa Din 55,687.675.30. G. ravnatelj Vodušek je jx>ročal o najetju posojila 2 in po milijona pri Kranjski hranilnici. Posojilo je oblastni odbor že dovolil proti amortizaciji na 15 let. Rudarju-upokojencu g. Brečku se proda proti odplačilu na 5 let stavbeno zemljišče ua opekami. Prevedba občinskih nameščencev se je izvršila v tajni seji. V občinsko zvezo se je sprejelo 45 oseb, trem se je pa sprejem zagotovil, ako dobe naše državljanstvo. Tržni red se je sedaj, ko so se na tržnem prostoru zgradile lope in paviljoni, reguliral sledeče: Točka od 1 do 9 ostane kot je bila. Točka 10. Od občine [»stavljeni paviljoni se bodo oddali draž-benim potom za vzklicno ceno 75 Din mesečno au 900 Din letno. Od stalnih stojnic se bo plačalo mesečno 100 Din, od stoinic ob tržnih dnevih 5 Din. od vpreženega voza 10 Din, od košar, vreč Itd po 1 Din. Točka 11. Kazni za prestopke tržnega reda se zvišajo od 20 kron na 50 Din, zapor se zniža od 48 na 24 ur. Prekupčevalci ne bodo smeli pred 11. uro na trgu nakupovati. Leskovec pri Krškem Prostovoljno jrasilno društvo. Že nad eno leto je tr.Val v tem društvu razdor. Posledica tega jo bila, da je bilo društvo izključeno Iz Jugosl. gasilne zveze. Ker oblrst separatistično urejenih in predloženih pravil ni odobrila, je bilo društvo uradno razpuščeno. Na novo pn sta društvo ustanovila g. Fr. Arh, ki je odločen in ugleden mož in g. Vinko Butkovič. Dne 17. t. m. je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen novi odbor in so se vpisali novi člani. Prepričani smo, da bo v novem društvu vladal najlepši red in nejiristr nost. Želimo, da bi se to društvo vedno in povsod 7.1-; vedalo svojo plemenite naloge: pomagati bližnjemu. Zdravstveni zastop. Naše zdravstveno okrožje obsega občino Krško in Cerklje. Dne 4. t. m. je bil izvoljen novi odbor, in sicer zn načelnika g. Franc Arh in za podn-čelnlka g. Ivan Kolešnik. Oba sta pristaša SLS. kakor tudi vsi oetali odborniki. Društvo »Sponenik padlim?, ki je odsr-k našega prosvetnega društva, agilno deluje. Edino mrzlo, zimsko vreme je ovira, da prostor, tyjer bo stal spomenik še ni splnniran in betoniran. Kmetijska nadaljevalna š"la. ki je trajala več mesecev, se je končala z lepim uspehom. Sv. birma bo pri nas že 22. aprila na nedeljo. vzrok preložitve ni posebno tehten. Toda bodisi preložitev utemeljena in potrebna za eplošnoet ali ne, zdaj stojimo pred dejstvom in treba ee bo po odloku ravnati. Volitve dne 1 aprila so zelo važ> ne. Novi občinski odbor čaka težka naloga: ceste v Rušah so v škandaloznem stanju, tonemo tako rekoč v bhtu; eeste se izredno veliko uporabljajo radi lesne trgovine in okrajni zaslop stori premalo za uje. Zato se bo morala občina sama pobrigati za svoje ceste in sodelovati z okrajnim zaetopom, da ee ceste izboljšajo. In to v Rušah ne bo tako težko kakor kje v Halozah; gramoza se najde v vsakem kotu dovolj, treba bo samo krepke roke, ki ga bo nakopala in spravila na ceste. Drugo vaz* no vprašanje za sedanji čas je preskrba revežev in sirot. Beda raste od due do dne, prebivalstvo se naglo pomnožuie, treba bo doma za reveže in sirote. Nujno potreben bi bil tudi otroški vrtec za deco raznih revnih staršev: očetje delajo v tovarni, matere grejo tudi po svojih opravkih, otroci pa ostanejo brez nadzorstva in se lovijo po cestah m trgu. Govori se, da bi se v Rušah otvorila meščanska šola. Ni gotovo, da bi imela obsitnek, ker je Maribor preblizu, to pa je gotovo, da je prej nujno potreben otroški vrtec. Vse toži, da je deca čez mero rrzposajena. Ni čudno, ko pa ni nadzorstva! Želimo torej novim odbornikom socialnega čuta in razuinevunja za dejanske potrebe ruških občanov. Kočevje Z okrajnega glavarstva. G. Fr. Šink, praktikant je bil brzojavno pozvan v notranje ministrstvo v Belgrad, g. Musec, sluga, gre v Radovljico, gdčna. Olga Medvedova je reducirana. Lovski blagor. V Kočah pri Kočevski reki je g. Naglič ubil s sekiro divjega prešiča. kmalu nato je enega ustrelil; v istem revirju so kočevski lovci napravili pogon na prešiče in je g. Truger, uradnik v Mestni hrani niči, ustrelil divjo svinjo s šestimi mladiči, nekaj dni pozneje pa ing. Jenčič v Polomu divjega prešiča. »Divji prešiči« v »Slovencu« so povzročili jako živahno debato in komentarje in krajevni časopis je o tem obširno poročal s šjx>rtnega iti praktičnega stališča ter s tem zaključil debato, ker hoče imeti mir pred divjimi prešiči. • * • Središče ob Dravi. Orlovska akademija ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 18. t. m. se je vsled smrti g. kaplana Karla Gučka preložila na nedeljo, dne 25. t. m. Vrši se ob pol 8. uri zvečer v Društvenem domu z Istim sporedom. — P a s i j o n, predstavlja tukajšnji Ljudski oder na cvetno nedeljo, dne 1. aprila ob 4 pop. in na velikonočni ponedeljek, dne 9. t. m. ob 3 i ti7 popoldne. Vstopnice se dobe po 8, 6 in 4 Din pri g. R. Lukačiču v Središču. Ruše. Novica, da so občinske volitve preložene, je marsikaterega neprijetno presenetila. Vsako zavlačevanje tnko vRžnega opravila k-ltor so volitve vzbudi nevoljo. zanimanje se /.manjša, delo ee pomnoži iu uspeli je uavodno ueudovoiiiv. Tudi IV. KOLO PRVENSTVENIH TEKEM LNP. Hermes :Slavija — Ilirija :Jadran. Na prostoru SK Ilirije se odigrata jutri po« poldne prvenstveni tekmi med Hcrmesom in Slavijo ter med Ilirijo in Jadranom. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu, lo skrajno poslabšanje vremena in terena bi jih moglo preprečiti. Prva dvojica nastopi ob 14., druga ob 15.40. Prvenstveni tekmi rezervnih moštev, ki bi se morali vršiti dopoldne, je LNP odgodil na kasnejši termin. Tekmi IV. kola jutri ne moreta prinesti bistvenih sprememb v prvenstveni tabeli. Ilermcsu, ki stoti za enkrat še na 5. mestu, se pač nudi prilika, da z dobrim rezultatom proti Slaviji napreduje na 4. mesto, pred SK Slovana. Nasprotno bi event. poraz Hermesa pripomogel Slaviji, da zasede 5. mesto ter prepusti zadnje Hermesu. — Ilirija abeolvira jutri že svojo predzadnjo tekmo; ))0 tekmi z Jadranom ima nnsloplli samo še proti Primorju. Ako bo trajala indispozicija ilirijanskega moštva še dilje, utegno imeti jutri z Jadranom mnogo posla. To zlasti, ker treba računati s tem, da se bo skušala Jadranova enajstorica rehabilitirati pred publiko po drbaklu, ki ga je preteklo nedeljo doživela proti Primorju. PELTZER 0 AMERIKI. Na lepem parnikti »Columbusc se je pri peljal Peltzer iz Amerike nazaj, po štirimrsečrik odsotnosti. Še isti večer je imel v slavnostni dvorani bremenskega stadiona predavanje o svojih ameriških vtisih. Dejal je, da jo potoval v Ameriko v prvi vrsti zato, da je študiral tam ameriški način tekmovanja, ameriško tehniko in taktiko v teku. Zelo mu je bilo žal, da mu nemški športni urad glede startov ni šel bolj na roko in da eo znali v Nemčiji pomen njegovega potovanja tako malo ceniti. Svojim porazom v Ameriki s sportnegu stališča ne pripisuje velikega pomena, ker so tekli njegovi nasprotniki zmeraj po določenem načrtu, da ga -zmehčajo« (um mirh zu zermOrben). Lesene tekali'če mu tudi ni prijalo. Do olimpijskih igoi ne bo stopal v ospredje, da ne bi vsi inozemski nasprotniki videli v njem prvega fnvorita in bi potem vsi navalili nanj. Po olimpijskih igrah ee hoče podfiti dr. Peltzer za daljšo dobo v Zedinjene države, da bo predaval tam na univerzi Columbla, kamor je povabljen. Za časa bivanja v Ameriki bo stopil v knkien nemški ali pa tudi ameriški 9T*>r»ni klub. Vidimo, da »Dolarija« zelo vleče. P:.olino je tam, Kohlemalnen, Steenros, Vierkfltter, Cigani- • ievič itd., itd. Sedaj še Peltzer, čeprav ie >čiet amater«. / / a//e novega KOLEDAR Sobota, 24. marca: Gabrijel, arhangel, Simeon, Latin. — Jutri: Oznanenje Marije Device. Novosadska vremenska napoved za dan 24. marca: Burja po celi državi. Mestoma precej dežja. Temperatura se bo zvišala. Dunajska vremenska napoved га 21 marec: Sedanji značaj vremena b- . bistvu osf t dalje. Na zahodu se začne poslabšanje. Vreme v Belgradu 23. marca: Močna k> žava. Stalno oblačno. Precej hladno. ZGODOVINSKI DNEVI 24. marca: 1002 je umrl goriški knezoškof kardinal Jakob Missia. — 1903 je bila premijera Parmo ve opere »Amaconke«. — 1849 je umrl kemik Johann VVolfgang Doebereiner. — 1913 so zmagali Bolgari nad Turki pri Catal-dži. — 1834 se je rodil angleški pesnik Willi-am Morris v Londonu. — 1841 se je rodil belgijski pesnik Camille Lemonnier. — 1844 je umrl danski kipar Albert Thorwaldsen. — 1882 je umrl ameriški pesnik Heurv Wads-worth Longfellow. — 1905 je umrl francoski pisatelj Jules Verne. * * * k Občinske volitve v Rušah je okrajni glavar ua prošnjo ruških obrtnikov preložil od 25. marca na nedeljo 1. aprila. Na tiho nedeljo je namreč v Rušah od davnej cerkveni shod v čast trpečemu Zveličarju. To nedeljo pride precej tujcev v Ruše; če bi bile pa ta dan volitve, bi morale biti gost;lne zaprte od sobote do ponedeljka in tujci ne bi nikjer našli okrepčila razen morda v kavami in brezalkoholni gostilni. Zalo so vložili gostilničarji prošnjo na okrajno glavarstvo za preložitev volitev in bili so uslišani. k Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Prestavljen je g. Andrej Stakne, doslej kaplan na Prihovi, v Središče ob Dravi; g. Franc Slana, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim, pride na Prihovo. Župnija Devica Marija v Puščavi je razpisana do 5. maja. ★ V pokojen je tajnik ljubljanskega poštnega ravr. ' i Iviiu Rozman. -k Sodniški izpit sta napravila včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. dr. Srečko Grmovšek iz Maribora in Juro Lesjak iz Celja. •k Umrla je, kakor se nam porpča iz Škofje Loke, dne 21. marca ob pol 4 zjutraj gdčna Minka Jainnik, p. d. Balantinčkova Micka s Trate (kolodvor). Pokopali so jo v četrtek popoldne. Pokojnica je bila 43 let kuharica pri trgovcu g. B. Thalerju v Lukeževi V veliki diorani ђо1е!а limona bo 25. mcrca ob 3 popoldne: Žrebanje šiadionske loterije treba kajne, in lega smo pogrešali, kajne. To sem čutil, in čutim danes, kajne, še bolj. Posvetil Vam bom v najskrivnejše resnice sveta, do največjih skrivnosti se bom povzpel; vse je na svelu mogoče, kajne; študija je treba, volje in moči, kajne. Le meni zaupajte, ne bo Vam žal, sem izkušen, kajne, oženjen in oče številnih otrok in bil dober organizator tudi med delavci, ki so mi bili pa žalibog nehvaležni, kajne. Tako je! Zato, kajne, na delo za razredni boj. Mi smo vsi prole.tarci, prav vsi ljudje na svetu, zakaj bi nam komandirali fraknrji in advokati ali pa kapitalistični klerikalci, kajne. Jutri naj se novi odbor javi v moji sobi, da dam natančna navodila, kajne. Kako bo treba delati in kakšno taktiko, kajne, bomo zavzeli, da poderemo nasprotnike, pristaše starega odbora kajne. Živela solidarnost, človečanstvo, prepojena z ljubeznijo do bližnjega. živel razredni boj, smrt nasprotnikov naših teženj, kajne.« Tako je govoril gospod predsednik in ljudstvo je bilo navdušeno, tako, da je moralo svoje navdušenje obilno zaliti v najbližji društveni gostilni, še žene tisti dan niso godrnjale in celo predsednik, ki je drugače hud abstinent, je nalil čašo, jo visoko dvignil, ker mu je bilo pa še vse prenizko, je sam stopil na stol, nagnil kozarec na zdravje vseh, ki so dobre volje, iskreni in navdušeni razredni bojevniki. Tako je potekel slavni tn slavnostni občni zbor in slavno in slavnostno deluje novi odbor. Vešča roka predsednikova ga Ščiti, da ne zaide nn križpotja. In naša fara pravijo, da napreduje, da bo napredovala in da v kratkem pod protek-toratom predsednika doseže najvišjo kulturne viiine. Živela naša laral hiši. Marsikateremu je bila dobra Minka znana. ir Plačila po poštnih nakaznicah dohajajo k nam včasih s prav veliko zamudo. Tako so nam došla včeraj plačila za Slovenca, oziroma Domoljuba, ki so bila izročena pošti v dneh 13., 14., 15. marca. Kakor smo se uve-rili, tozadevno ne zadene nikaka krivda domačih oddajnih pošt. к Privatni izpiti na meščanskih šolah. Privatisti, ki žele polagati izpite na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, morajo za redni rok v juniju vložiti prošnje do 15. maja ua prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani, za rok v avgustu pa do 1. avgusta. Prošnje za privatne izpite čez en razred na meščanskih šolah izven Ljubljane jo vlagati pri ravnateljstvih. Privatisti, ki žele iz posebnega vzroka opravljati izpit na meščanski šoli v šolskem okolišu, kjer ne bivajo, morajo svoje pravilno kolkovane prošnje predložiti po prosvetnem oddelku velikega župana ministrstvu prosvete v Belgradu. •k Manjšinjska šola v Slovenski krajani. Kakor se doznava, je prosvetno ministrstvo odredilo, da se v občinah Slovenske krajine, kjer to zahteva narodni značaj, otvorijo madjarske, oziroma nemške manjšinjske osnovne šole. ................................... Danes ^ečer ob 8 vss ч opero na materinski dan tк Sprejemanje poškodovanih bankovcev. Dodatno k odredbi št. 101.754 ex 1927 pojasnjuje poštno ravnateljstvo po dobljenih informacijah od Narodne banke sledeče: Za bankovce, kateri so poškodovani ali razcefrani samo na belem robu, ne odtegne Narodna banka nobenega zneska. Taki bankovci naj se na poštah neovirano sprejemajo. — Posebno je paziti na bankovce, ki so na videz celi in jih na koncih nič ne manjka, ampak jih manjka v sredi. Doslej še ne izsledeni zlikovci izre-žejo iz deset ali več bankovcev 1 cm ali več širok pas, pridenejo manjši del k drugi polovici ter dobe ua ta načiu po vseh desetih izrezkih enajsti bankovec. Največ se to dogaja pri stodiuarskih bankovcih. Zdi se, da dela to en sam človek, oziroma ena sama sleparska družlia, zakaj sestavljena dela bankovcev sta zlepljena vedno z enakim finim in tenkim lepilnim papirjem. Tak bankovec se spozna samo po tem, da je približno 1 cm krajši od pravega in predstavlja vrednost 70 do 90 odstotkov nominalne vrednosti. Pošta ga ne zapleni, a v plačilo ga tudi ne vzame, ampak ga proti potrdilu odvzame in ga z dopisom vred pošlje Narodni bauki v zameno. — Zadnji čas je prišla Narodna banka še na drugo slepar-stvo s stodinarskimi bankovci. Stodinarski bankovec predvojne izdaje ,ie prerezan na dve polovici. Vsaka teh polovic pa je zlepljena s polovico desetdinarskega bankovca predvojne izdaje. Tako zlepljene bankovce dajejo sleparji med ljudstvo za stodinarske bankovce. + Polovična vožnja za romanje na Trsat je že dovoljena. Podrobnosti se objavijo prihodnje dni. Na vsa vprašanja sledi odgovor poštnoobratno. Prijave sprejema >Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. •k jllezdno gibanje krojaških pomočnikov. Krojaški mojstri v Splitu so odpovedali kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena med njimi in pomočniki. Vsled tega je naslalo poostreno mezdno gibanje, ki bo skoraj gotovo končalo s štrajkom. * Smrtna kosa. Pri Sv. Miklavžu na Polju je umrl po dolgi in mučni bolezni tamoš-nji poseslnik g. Viktor Vreča v starosti 36 let. Rajni je bil poročen z Rezi ko Goleč iz znane Golečeve hiše. Bil je zvest pristaš SLS in občinski odbornik. Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob dveh na domače pokopališče. •k Novo rusko inesto. Povodom šestdeset-letnice rojstva Maksima Gorkega je ruska vlada preimenovala mesto Voropanovo v provinci Stalingrad v G o r k i j e v. Gorki se je namreč v tem meslu leta 1890 mudil kot delavec. •k Pravilnik za davek na dohodek od ue-samostalnoga dela in poklica (uslužbenski davek) izide koncem prihodnjega tedna v Uradnem listu ljubljanske in mariborsko oblasti v celoti. Naročila na to važno številko sprejema že sedaj upravništvo Uradnega lista. k Izšel je najnovejši telefonski imenik za Slovenijo in Hrvatsko v eni knjigi. Dobiva se komad po 25 Din nn glavni pošti v oddelku za oddajo brzojavk iu pri filijalki Ljubljana 3 (Virantova hiša). Spremembe, katere so nastale med tiskom, bo objavilo poštno ravnateljstvo s posebnim dodatkom. k Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani opozarja interesente na prvo javno ustmeno oferlno licitacijo za prevzem pleskanja deželnega mostu čez Savo v Radečah pri Zidanem mostu, ki se bo vršila 11. aprila. Stroški so preračunani na 85.000 Din. Natančni pogoj j so razvidni iz razglasa na uradni deski In v Uradnem listu. k Po tolikih letih so vrnil iz ruskega ujetništva in ue ve, kam. Mariborska policija ima BISEPNOBELI ZOBJE DEHTEČA LISTA v oskrbi leta 1908 rojenega Martina Avrigo, ki izpoveduje, da se je vrnil po dolgih letih iz ruskega ujetništva v domovino. Prišel je preko Bratislave, kjer mu je tamošnji naš konzulat izstavil potni lisi za našo državo. V Mariboru je še povedal, da je odšel na rusko fronto prostovoljno kot »Jungschiitz« in bil kot tak tudi ujet. Povedal je tudi, da je sin vratarja na kolodvoru v Ljubljani, ki pa je umrl med vojno. Vsa poizvedovanja policijskega komisarijata po železniškem vratarju Avrigi po celi Ljubljani so se izkazala brezuspešna, ker je to ime nepoznano. Z zgoraj omenjenim ruskim njetnikom ne vedo kam. Ako bi bilo komu znano ime Avriga, naj to j javi mariborski policiji, da bo znala odposlali i fanta na pravi naslov. •k Invalid v ognju. V vasi Duljinah pri Mostarju je nastal v hiši kmela Čutukoviča požar, ki je radi silnega vetra uničil vso hišo. Cutukovič je klical na pomoč, iz hiše pa ni mogel uteči, ker sta mu obe nogi amputirani. Ko je bila hiša vsa v plamenu, so se kmetje spomnili, da je Cutukovič v hiši. Eden izmed njih se je izstavil smrtni nevarnosti, planil v gorečo hišo in prinesel ven Čulukoviča, ki je bil že napol spečeu, toda še vedno pri življenju. Nahaja se sedaj v bolnici. *k Velika poneverba v Subotici. Subotiška policija je aretirala Adolfa MUllerja, vodjo subotiške podružnice tvrdke Blum in Popper iz Hamburga. Proti njemu je vložila ovadbo tvrdka sama. Pred kratkim se je mudil v Subotici tvrdkin inšpektor in pregledal delovanje podružnice ter ugotovil neke nepravilnosti, Miiller je veljal v Subotici za resnega in poštenega trgovca ter je užival velik ugled. Inšpektor tvrdke iz Hamburga je ugotovil, da je v sporazumu z blagajnikom vodil nepravilno knjigovodstvo ter da je manj vpisoval, kot je prejemal denarja. Na ta način je oškodoval tvrdko za 250.000 Din. Mtillsrja so na policiji zaslišali, nakar so ga prepeljali v sodne zapore. ■k Nezgoda v zagrebški parfumeriji. V četrlek ob 1 popoldne se je v zagrebški parfumeriji »Ledar v poslopju kina Balkan nenadoma porušil strop in pokopal pod seboj — nešteto stekleničič parfuma in kozmetičnih sredstev. V parfumeriji sta se tedaj nahajali dve osebi, ki pa sta se k sreči nahajali v levem delu prodajalne, kjer se strop ni podrl. Škoda znaša okoli 40.000 Din. * Pri haemeroidah, zaprtju, ranltvi črevesa, tvorih, krvavenju debelega črevesa, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ler omotici dosežemo z vporabo naravne -Franz-Josek-grenčice vselej prijetno polajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca *Franz-Josef«-vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes ob treh popoldne di iaška predstava v opernem gledališču: ŠEKSPIPJA: 1UU1 CEZAR Igrajo dijaki I. drž. gimnazije N0CNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkovzy nn Meslnem trgu. © Materinski dan v operi drevi ob osmih. O Za današnjo dijažko predstavo Julija Cezarja«; je na razpolago še več vstopnic. Dobe se v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10 do pol 13. Predstava se začne ob 3 popoldne v opernem gledališču, na kar posebej opozarjamo. — Za večerno torkovo predstavo se bodo dobil« vstopnice v predprodaji v ponedeljek in torek isto-tam. 0 Odpovedana seja občinskega sveta. Za včeraj ob 5 popoldne jo bila napovedana seja ol>činskega sveta. Ker pa niso bili vsi oltčin-ski svetniki pravočasno o seji obveščeni, je bila la i/, formalnih razlogov odpovedana. Prihodnja seja se bo vršila v torek 3. aprila. © Jubilejna diploma, ki jo je izročilo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov g. R. Vrančiču v priznanje njegovega petindvajset- letnega dramatičnega delovanja, je izstavljena v oknu Jugoslovanske knjigarne. Diplom« je izvršil g. Janko Trpin iz Jugoslovanske ti skarne. Po originalnem zamisleku in po umetniški izvršitvi vzbuja splošno pozornost. © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Predprodaja vstopnic za igro »Številke gospe Rožmarinke.;, ki bo vprizorjena jutri ob pol 8 zvečer na odru Rokodelskega doma, js danes od 6 do 8 zvečer in jutri od 10 do 12 dopoldne v društveni sobi v Rokodelskem domu, Pomenskega ulica 12. © XXII. prosvetni večer Prosvetne zveze, ki se jo snoči vršil v Unionu, je bil posvečen Podkarpatskj Rusiji, katera je sestavni del Češkoslovaške na njenem skrajnem vzhodneir delu. Predaval je o tem predmetu g. Šedivy ki nam je predočil v besedi in sliki domovine slovanskih bratov, ki se še niso odločili, kateremu uarodu uaj pripadejo. Pred predavanjem sta odigrala v splošno zadovoljstvo g. Sonc in gdčua Leskovčeva dvoje glazbenih točk. — Prihodnji petek bo v okviru prosvetnih večerov v tej seziji zadnje predavanje Predaval bo zopel g. šedivy o Češkoslovaški © Promocija. V soboto 24. marca ob 12 bosta promovirana na tukajšnji univerzi gg. abs. pravnika Od on Planinšek iz Šoštanja in Vilko Vujčič iz Ljubljane za doktorja prava. © Gradbena delavnost v Ljubljani. Velika stanovanjska hiša, ki jo gradi trgovka ga. Mila Kambič na vogalu Gledališke in Gajeve ulice, je že pod streho. Hiša je trinadstropna iu šteje 11 stanovanj po tri in Sliri sobe. Stavbo gradi stavbna tvrdka G. Tonnies. — Do-gotovljena v surovi zgradbi je tudi stanovanjska hiša, ki jo gradi Zbornica za TOI na Blei-\veisovi cesti. Hiša bo imela osem stanovanj. Na dvorišču je zgrajena garaža in stanovanje za šoferja. © Javnim nameščencem! Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani iskreno vabi vse člane, da so današnjega občnega zbora, ki se vrši ob pol 20 v konzunmi kleli na Kongresnem trgu 2, polnoštevilno udeleže. Obenem prosimo vse člane, ki še dolgujejo na članarini, da isto čim prej poravnajo. Onim članom, ki so že delj časa v zaostanku, smo poslali položnice in jih prosimo, da označeno vsoto, če mogoče, takoj poravnajo. Tisti, ki pomotoma niso dobili položnic z obračunom, naj se sami javijo. Vse prijatelje našega društva po ponovno vabimo za pristop. Članarina anašs le 2.50 Din na mesec in je zelo nizka napram koristim, ki jih ima član od društva v slučaju potrebe. — Odbor. © Obrtniška stavbna zadruga poziva lastnike zemljišč v Ljubljani in v perifernih kra jih občin Moste, Jezica, Vič, naj v najkrajšem času sporoče svoje ponudbe, opremljene s si-tuac'jskimi skicami, izmero parcel, njih število in ceno za kvadratni meter na njen naslov v Rokodelski dom v Ljubljani. Posredovalci izključeni. Upoštevajo se le pismene ir s situacijskimi skicami opremljene ponudbe © Mestna ljudska kopel v Kloodvorski ulici bo radi snaženja dne 27., 28. in 29. marca zaprta. © Dr. Ivan Pintar, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo, začasno ne or-dinira. 2449 © »Crontia«, zavarovalna zadruga v Zagrebu, je podpisala 6 odstotnega nbligacijsko-ga posojila mestno občine ljubljanske iz leta 1927 za znesek 200.000 Din. © Sala ali tatvina? Hlapec Frnnc Zore, ki oskrbuje v konjušnici v Švabičevi ulici nastanjene konje tvrdko Breznik in Fritacb, jo predvčerajšnjim opazil, da je nekdo porezal vsem konjem dolge rope, žimo pa odnesel. © Kolesar prevrnil košaro z jajci. Malce komična, toda zelo resna nezgoda se je pripetila v četrtek dopoldne ižanskemu dekletu Tončki Z. Nesla je v Ljubljano zvrhan jerbns jajčk in zobotrebcev, ki jih delajo na Ižanskem. Že blizu mesta pa se je zadel vanjo neki kolesar s Posavja. Dekletu je padel jer-bas z glave. Dekle je strahotna opazilo, da so se jajčka in zobotrebci spremenili v jerbasu v eno samo veliko jajčno omeleto. Dekle jc oškodovano z,a 72 jajc in 400 šopkov zobotrebcev in trpi 130 Din škode. Neprevidnega kolesarja so že izsledili in plačati bo mora' ^šmornc. © Izsledena drnlba trgovcev t deklet«. Zagrebška policija je prišla te dni na sled Široko razpletenj družbi tnrovcev z tivlm bla- da cktfia илжге Mladost Drama v treh dejanjih. — Spisal Max Halbe. Režiser Milan Skrbinšek. »Mladost« ima sicer v nemškem poetičnem naturalizmu lepo ime, vendar ni pravega razlo«n, la se danes nanovo vprizarja pri nas. Na nemških odrih ima že značaj domačega literarnega klasicizma, pri nas pa je zgodaj prišla na čitalnične odre. Poinen lake uprizoritve pa bi bil le kot izredno globoko zajet študij, kajti igra je neizčrpna v občutju ln dramatičnih raznolikostih — pravi poetično izbrani in preprosto obdelani naturalistični register. Njeno bistvo je čisto naturno prebujenje silnega življenja in njegova tragika. Bebec Antandus. ki razkrije dogodek med Ivanom in Anko, je že iz Haupmanove naturalistične delavnice; njegov ie dolgo pripravljeni strel vendar enotno zaključi zgodbo, ki bi sicer trajala dalje, brez pravega konca. Oba duhovnika, župnik Hoppe in kaplan Žigovski imata sicer v drami dobršen interes, vendar predstavljata samo dvoje nasprotnih življen»kih nazorov; drama se ob njima razvije, tudi kljub vsemu pritisku Žigovskega. ki sili Anko v samostan in je zastopnik katoliške strogosti. Zigovski v teui tonu ni naturalislično-resni-čen; popolneje je v stilu igre izdelan župnik. — Uprizoritve nc moremo prišteti med najboljše — kljub vsej veliki luči in njeni dobri uporabi in kljub ptičjemu petju tragična končana idila v žup-nišču ni prišla do pravega občutja. Potek igre je bil trd, monoton, hrez pravih oddihov in akcentov. Mlada dva, Anka in Ivan sta z gdč. V. Juvanovo in g. Jiinom dobila dvoje zelo pripravnih igravcev, ■ ki pa še nisla izčrpala vse preproste resničnosti svoje igre. Ti dve vlogi iščeta umetnikov. Župnik g. Cosarja je imel precej dobrodušnosti, ne pa dovolj moške zrelosli. Te zrelosti je bilo preveč v kaplanu g. Skrbinška, ki je postavil še več ideologa kot ga je pri pisatelju in s tem prinesel marsikaj, kar nI bilo občutju igre v prid. — Aman-dus g. Jermana je imel mnoge dobre strani, vendar je bil mestoma prebrulalen. — Obisk je bil zelo slab. F. K Nova Muzika - Konec.) Osterc se je v »Solncu v zavesah- na Pretuerjev lek^t tu prvič predstavil široki javnosti. Študiral je v Pragi pri prof. Jiraku; videl sem njegove rokopisne instrumentalne komorne reči najnovejšega kalibra in mislim, da bo i vzgojno uplival na razvoj naše moderne komorne glaske, ki trna prej bodočnost kakor baročna, vsekakor idealna opera, orkesterska simfonija ali v glasbo oblečena poezija. »Solnce« je podrobno delo atonalne, loda k linearizmu in realizmu nagnjene smeri. Skladba ua površnega poslušalca ne bo napravila efekta, ker je polna drobčkanih lines in kontrastov, kakršne masa, ki se lovi za zvokom in liriko presliši. »Mala koračnica« je iz 1. 1927. Igračka, uolranje sorodna po neki zdravi, robustni čutnosti Kreneku ali Prokofjevu. Mihovil Logar je za javnost vseskozi homo no-vua; njegov.a vizitka pa, s katero se je predstavil, naitireč »Romanca o dišavi smrekove smole za klavir, ni na]boIjše priporočilo za nekoga, ki hoče 1. 1928. biti v reviji z naslovom »Nova muzika« zastopan. Ce oni dišeči programsk naslov zameniš s »scherzino« ali kaj podobnega, dobiš v skladbi zagrizenega De-bussyjevca, ki se lovi za ušesnimi prijetnostmi in presenetljivostmi harmoničnega značaja in parkrat se ti zdi, da čuješ ceio odlomke iz Puccinijeve »Angelike« cukrasto udariti z vzporednimi kvintami na uho. To ni v 1. 1928. nič. Toda, počakajmo, morda se nam drugič ugodneje prikaže! Za mladi svet je poskrbljeno (bravo!) v prilogi »Mala Nova Muzika«, kjer srečamo premrlovo ljubko, kratko »Otroško kolo« za glas in klavir in p:av elcktno Pavčičcvo »Uro«, ki ima v tekstu in žanru sorodnosti z Musorgskega »Otroškimi«; prav tako je v njej zadet otroški ion in humor. Za klavir je v prilogi Osterčcva že omenjena koračnica, pa Adamičev »Kanon« za dve vijolim. Tudi ta račji kanon, ki se prav tako bere naprej kakor nazaj, je majhna igračka, toda značilno za moderno občulevanje glasbenih nalog pa je, da hodijo skladateljem lake stvari po glavi kakor v renesansi. To je v pravem pomenu besede »objektivna« muzika, ki ima vse pogoje muzike v sebi in svoji formi in se čisto nič ne briga za tvoje uho in sentiment in tvoje »štimunge« in kaprice. V literarni prilogi je urednikov kratek uvod, dalje moj poskus sintetičnega obrisa sodobne glasbene forme, Osterčev Pregled struj sodobne glasbe, Sestovo stališče do opere in režije — mislim, da je potreba po tem, da se na sebi baročna opera danes spremeni v mumijo, vsekakor nujna! — Sancinova razmišljanja o glasbeni vzgoji naraščaja. Sledi operna in "koncertna kronika, osebne in druge vesti in zanimivosti iz glasbenega življenja itd. Takale je naša »Nova Muzika«. Podprimo jo vsi! S. V. Pasijon v Celju Kakor vsak narod, tako zaznamujemo tudi Slovenci početek Svojega gledališča v prikazovanju reli-gijozmh prizorov. Najpriljubljeneiša snov takih nabožnih iger jt bilo Kristusovo trpljenje. Začetek slovenske dramske književnosti je pasijonska igra Antona Šusterja'-Drabosnjaka. Slovenski tekst te igre, ki so jo igrali koncem 18. in začetkom 19. sto'etja na Koroškem, nam je še ohranjen. Kako so se pasijoni priljubili našemu, ljudstvu, je razvidno iz tega, da se je Drabosnjakov »Pasijon« igral še leta 1911 v Ti-njah na Koroškem. Razni pesniki so se v poznejših časih lotili te priljubljene snovi in tako so nastale pasijonske igre za gledališče. Eden takih »tealerskih« pasijonskih iger je Deutschov »Pasijon«, ki ga vprizori celjsko mestno- џ edališče v Hnžgarjevem prevodu v soboto in nedeljo 25. t. m. »Pasijon « je d e s e t a premijera v letošnji sezoni. Ako pomislimo, da se more v Celju igrati vsaka igra komaj po dvakrat, moramo priznati, da je vršilo uaše gledališče z občudovanja vredno požrtvovalnostjo svojih članov brez državne subvencije in z le skromno jx>dporo mestne občine in mariborske obl. skupščine veliko kulturno delo. Premijera »Pasiiona« bo toraj majhen jubilej našega gledališča ter je pričakovali, da bo občinstvo z obilnim posetom dalo našim igralcem vzpodbudo in vese je do nadalinega dela. Igra sama je efektno zgrajena ter bo s svojimi lepimi, živahnimi prizori gotovo zelo ugajala, lnscenafcija g. ravn. B r a t i n e, k vodi režijo, je popolnoma nova in slikovita. Zaposlenih je nad 50 oseb, glavne vloge so v rokah naših najboljših igralcev, v vlogi Kristusa pa nastopi kot gost g. K a u k I e r . član ptuiskega mestnega gledališča, ki je v tej vlogi žel velike uspehe. , Repriza Pasijona« bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne. Na to predstavo opozarjamo zlasti prijatelje našega gledališča izven Celja. Pred-prodaja vstopnic ie v knjigarni Ooričar & Leskovšek. Oton Župančič v italijanskem tisku. - V IV. zvezku it. slavistične revije »Rivista di letterature slave«, ki jo že drugo leto izdaja »Insti-tuto per 1'Europa Orieiitale-< je A. C r o n i a , docent srbsko-hrvatskega jezika na univerzi v Rimu, zaključil svojo razpravo o Otonu Zupančiču. — Revija je posvečena vsem slovanskim literaturam. Sodelujejo tuđi Slovani. Njen ravnatelj je E. Ga 11 o, prolesor slovanskih literatur v Neapliu, ki je obenem ravnatelj druge it. slavistične revije »L'Europa Orien-tale«. Predavanje Ljudske univerze v Ljubliani o Indiji. V ponedeljek, 26. 1. in. ob 20. uri predava v veliki kazinski dvorani v Ljubljani Indijec Soran Singa o »Življenju v Indiji«, s skioptičnimi slikami. Prihaja iz Belgrada. kjer je moral radi velikega navala občinstva predavati celo vrsto večerov. Šoran Sing želi seznaniti Evropo s svojo slavno starodavno domovino. Za akademike in poznavalce angleškega jezika bo predaval posebej v torek ob 17. uri v univerzi-teni zbornici o Tagoru. Po pokroviteljstvom »Jugo-slovansko-angleškega društva • —• Društvo slušateljev filozofske fakultete. / / « wimiQiD vrvemehs Nenavaden samomor V Varšavi je policaj Anion Spoltiik videl, kako se je neko zgubljeno dekle na ulici zgrudilo. Pristopil je bliže in videl, da se je nesrečnici udrla kri. Takoj je pozval bližnji avto, da bi dekleta odpeljal v bolnico. Toda šofer se je branil, češ da se bo avto s krvjo zamazal. Prišlo je do ostrih besed, ki so privabile mnogo radovednežev. Množica se je postavila za šoferja. V tem je izgubljala bolnica vedno več krvi in bati se je bilo, da na mestu umrje. To je redarja tako razburilo, da je potegnil revolver in se ustrelil z besedami: »Ne izplača se živeti na tako hudobnem in sebičnem svetu!« — Ko je izvedel za ta čin Spolnikov tovariš in prijatelj, se je ustrelil še on. Resnica in domišljija o materi zemlji Angleški znanstvenik dr. I. H. Jeans je te dni v Royal Society of Arts v Londonu predaval o vesoljstvu in razvijal sledeče misli: Ako računamo, da je naša zemlja stara 2000 milijonov let, potem človeštvo ne bo dosti starejše uego 300.000 let. Smo komaj na začetku naše civilizacije in še strašno neizkušeni. Dolgo bi morali iskati tako mlad planetni sistem kakor je ta, ki mu pripada naša zemlja. V miljardi zvezda, ki obdajajo naše solnce, ni nič manj nego 10.000 planetnih sestavov. Za več takih sestavov je nedostajal čas. Vesoljstvo poraja samo vsakih tisoč milijonov let po en planet. Postanek novega planeta je odvisen od slučaja: dve zvezdi si morata priti tako blizu, da nastanejo plinski repi, ki se potem zgoste in stvorijo nove planete. Ta slučaj se ne pripeti pogosto. Mi smo, kakor rečeno, mladi; toda samo mi. Planetni sistemi še vedno nastajajo, vendar je višek v tem razvoju že davno prekoračen. Vesoljstvo se vsled radioaktivnosti topi. Vse zvezde se tope. Človeštvo se nahaja v podobnem položaju kakor severni medved na ledeni gori, ki se je odtrgala od ledu na severnem tečaju in se na svojem potu v gorkej-še pasove neizbežno taja in bliža svojemu koncu. Solnce izgublja po svoji radioaktivnosti vsako minuto 250 milijonov ton svoje snovi. To se pravi, da tehta solnce v vsakem danem trenutku 360 milijard ton manj nego pred 24 urami. Radioaktivnost zvezda učinkuje kakor oddaja premoženja. Kljub temu pa ima človeštvo, zatrjuje dr. Jeans, pred seboj še neprimerno daljšo bodočnost nego je dosedanja kratka zgodovina človeštva. V bilijon letih bo solnce po vsej priliki precej isto, kakor je danes, in zemlja se bo še vedno vrtila okolu njega. Vrtenje bo pa nekoliko počasnejše in leto bo nekoliko daljše. Podnebje pa bo postalo vsekakor znatno mrzlejše in vsi zakladi premoga, petroleja in lesa bodo popolnoma porabljeni. Zaradi tega bodo pa ljudje še vedno lahko prebivali na zemlji. Mogoče je, da zemlja potem ne bo mogla več prehraniti toliko ljudi in veselje do življenja se utegne zelo zmanjšati. Na drugi strani bo pa človeštvo potem toliko starejše in modrejše. da bo kos položaju. Konec sveta torej še ne pride tako brf — vsaj po računih dr. .leansa ne. Francoska kolonija za kaznjencc Francoske oblasti so poslale te dni novo skupino kaznjencev, ki so obsojeni na prisilno delo, na otok St. Martin de Ke. Med kaznjenci se je nahajal zdravnik dr. Bougrat iz Marseille-a, ki je v svojem stanovanju umoril in oropal nekega bančnega blagajnika. Zlata Francija V Franciji so našli velike sklade z zlatom in srebrom. V okolici Grandryja, departemenl Nievre, so odkrili sklad kremenjaka, ki vsebuje po 52 gramov zlala in 415 gramov srebra na tono. Po zadnjih uradnih podatkih je v Franciji 182 krajev, kjer se nahaja zlato. Ru-dosledba v Raucourtu departement Nord je dala 24o gramov srebra in 39 gramov zlata na tono, ker presega celo slovite Iransvaalske rudnike. Misteriozen napad na patra jezuita Nemški katoliški listi poročajo, da je bil v Rimu ponoči napaden znani pater Družbe Jezusove Tacchi-Venturi. Napad ni imel resnih posledic. Pripisujejo ga nasprotnikom sedanjega režima, ker je pater Taccbi-Venturi znan kot osebni prijatelj Mussolinija in v cerkvenih zadevah posreduje, seveda ne-oficijelno, med Vatikanom in italijansko vlado. Ta sum je tembolj opravičen, ker je, kakor poročajo isti listi, dobil pater Venturi nedavno seznam onih oseb, ki so jih postavili nasprotniki sedanjega režima na proskripcij-sko listo, ako bi Mussolini in njegov režim padel. Orel napadel letalo Letalo, ki vzdržuje zračni promet med Krakovom in Dunajem je dne 2L t. m med potjo napadel velik orel. Roparica se je s tako silo zagnala proti letalu, da je za hip izgubilo ravnotežje. Orel je padel mrtev v globino. Letalo se je precej poškodovalo. Največje okulistično sleparstvo v zgodovini razkrinkano Splošno bo znano delovanje monakov-skega praktičnega zdravnika dr. barona pl. Schrenck - N o t z i n g a , ki je skušal znanstveno dokazati resničnost takoimenova-nih »materijalizacijskih pojavov« v okultiz-mu ter je fotografiral duhove! Proti Schrenck-Notzingu je nastopil kot neizprosen nasproN nik dr. Max Kammerich, ki je še nedavno izdal knjigo »Most na oni svet«, v kateri razkrinkava »materijalizacijske pojave« kot sleparijo, in to kot zavestno sleparijo. Schrenck-Notzing je skušal objavo te knjige z vsemi sredstvi preprečiti, knr se mu pa ni posrečilo. Sedaj je izdal Schrenck-Notzinga njegov zadnji »medij« Kari Kraus in v javnosti izjavil, da so bili vsi poizkusi »materijalizacijec navadno sleparstvo. Schrenck-Notzing je skušal z grožnjami Krausn prisiliti k molku, toda dr. Kemmerich je takoj v javnosti razkrinkal tudi ta poizkus. S tem je končno napravljen konec največjemu okultističuemu sleparstvu v zgodovini. Sir H. Rider Haggard: U2 Kleopatra, egiptovska kratica »Daj mi jo, zdravnik. Ubupni so srčni. Tako, vidiš! — Ej, kaj je to? Tvoja pijača je res čarobna. Meni je, kakor da se moja tuga vali od mene kakor viharni oblaki pred južnim viharjem in vrelec upanja se pojavlja v puščavi mojega srca. Zopel snm Antonij in zopet vidim sulice svojih legij, ki se leskelajo na solncu, in slišim gromovite vesele klice, ko Antonij — ta priljubljeni Antonij —• jezdi v vsem bojnem blesku vzdolž svojih čet, stoječih v dolgih globokih vrstah! Še je upanje! Se je upanje! Še lahko doživim, da bo mrzlo čelo Cezarja — onega Cezarja, ki se nikdar ne zmoti razen iz polilike — oropano svojih zmagovitih vencev in venčano s sramotnim prahom! »Da!« je vzkliknila Karmion, »še je »panje, samo ako boš ravnal kot možak! Oj, gospod, pojdi z nama, pojdi nazaj v ljubeče roke Kleopatre! Vso noč leži nn svoji zlati postelji in navdaja črno temo z vzdihi po Antoniju, ki se je sedaj zagledal v iugo, pa pozablja na svojo dolžnost in svojo ljubezen!« »Grem! Grem! Sram me bodi, da sem se upal dvomiti nad njo! Suženj, prinesi Vode in škrlataslo oblačilo; tak ne morem stopiti pred Kleopatro. Takoj grem!« Na ta način sva torej privedla Antonija zopet nazaj h Kleopatri, da bi l il pogin obeh toliko bolj gotov. Peljala sva ga v alabastrsko dvorano in odtod v Kleopalrino sobano; tukaj je ležala kraljica, lasje po se ji valili okoli obraza in po prsih in solze so ji padale iz globokih oči. >0 kraljico!«?: je vzkliknil, glej, zopet sem pred tvojimi nogami!«: Planila je s postelje. ;Si vendar-le prišel, moj dragi?Ej, izdajalec! Sedaj imašk je rekla. »Povej, ali |e smrt sladka?« m/MM*& m=iK= ro P? ^ Ж to D a !J »J 4* H ro < S 5 a u. t- r t- i- * 3 a > K. B PI 9 2.1 4 » N1 cr i; № — w — ~ » 7 e 1- ■o J § £ ž 3 Б ' £ s rš T - fc8 ua r. c; Vi' S A < O T t> » « m 2. S s " » % ' e to O T. p № iU ,8K§ c c 5 Б' F i-№ os Z. (O C =. 5' ? s si N. JC1 N _ S *" w ~1 N Б S t ' ?Г i imE s; ** C 04 N C" w < ^ a u 14 B. • w •• 5 > Sž F $ s s p - , 3- S 111=111= ospodarsfvo Zakonska stabilizacija dinara Že od konca leta 1025 je kurz dinarja stabilen in izkazuje prav malenkostne fluktuacije. Dosedaj je finančnemu ministrstvu uspevalo držati dinar na tej višini, čeprav z velikimi težavami. Z dotokom deviz iz lanskih inozemskih posojil kakor tudi iz ravnokar zaključenega novega posojila v znesku 30 milijonov funtov šterlingav (okrog 14 milijard Din) je zagotovljena stabilnost dinarja tud' v bodoče. Čim se je finančni minister vrnil iz Londona, jo začel takoj pnpravljnti zakonsko stabilizacijo dinarja. Izkušnje, ki so jih pri tem imele druge države v podobnih slučajih, so dale dovolj materijnla. Na kako povišanje kurz a dinarji na 10, ali pa zopet nn znižanje ni bilo misliti, ker imamo že dve leti faktično stabilizacijo in bi kakšna zopelna pertui-bacija samo ogromno škodovala. Zato je gotovo, da se bo zakonska stabilizacija izvršila na sedanji bazi 9.13 (švic. frankov za 100 Din) Nnčrt za stabilizacijo bo v kratkem dovršen, ker se mora predložiti pred emisijo novega posojila, v čemur je zopet dana garancija sigurnosti Finančni minister bo šel zopet v London in aprila meseca se bo izvršila emisija prve transe. V najožji zvezi s to stabilizacijo je tudi valorizacija kovinske podloge Narodne banke. Dne 31. dec. lani je imela Narodna banka 88.8 milj Din kovanega zlata in 17.6 milj. Din kovanega srebra ter za 346.4 milj. Din raznih dobroimetij v tujih valutah; vsa ta dobroimetja kakor tudi zliti in srebrni denar pa so bilancirana po pariteti: 1 zlat oz. srebrni Din je 1 pap., 1 švic. frank je 1 Din, 1 angleški funt je 25.22 Din itd. Sedanja vrednost teh deviz in kovanega zlntn ter srebra pa je 2 mili-jnrdi Din. S tem se pridobi vsotn nnd poldrugo milijardo Din, ki se naj porabi zn odpis državnega dolga pri Narodni banki (31. dec. 1927 43Д8 milj. Din). Valoriziranje kovinske podloge bi dalo popolnoma drugo sliko o kritju obtoka bankovcev. Zveza S'oven5je z rootfem Kakor znano se je lani železniško ministrstvo odločilo za Klodičev nnčrt zveze Slovenije z morjem, z nekaterimi spremembnmi (tunel in most). Tako se je po sedmih letih vendnr prišlo do tega, da se je lahko začelo z delom. Za rekognoscirnnje v terenu, za izdelavo splošnega in detajlnega projekta je bila razpisana 28. januar jn letos prva licitacija, ki pa je zaradi premajhnega števila udeležencev izostala. Pri drugi licitaciji, ki se je vršila 24. febr., je bilo 9 ofert, o katerih podajamo nnslednje detajlne podatke: rekogn. gen proj. det. proj. Saharov, Bgd. 750 7.0H0 18.500 Neimar. „ 800 6.200 17.900 N Gradnja, Zgb. 500 6.100 19.500 Ca iz i Mast. Bgd. 300 5.600 16.500 Damjanovič „ 300 3 300 17.330 Todorovič „ 400 4.900 16.600 Drago jevič „ 900 5.000 15.900 Pruga „ 650 7.300 18.400 Dukič. Lj. — 7.000 15.000 ti Številke so v dinarjih zn 1 km; rekognosoi-ranje skupaj 25 km, generalni projekt 25 km in detajlni projekt 58 km. Ta druga licitacija pa je bila rndi neke formalne pogreške razveljavljena in se je 16. t. m. vršila tretja z nastopnim rezultatom: rekogn. gen proj. det. proj. Saharov, Bgd. 700 6.400 17.800 Caj< i Masi, Bgd. 125 5.000 15.000 Todorov;č „ 250 4.500 14.200 Draaojevič „ 500 5.000 15.400 Dukič, Lj. zastonj 5.5(0 13.650 Op. gradj. dr. Zem. 600 5.500 15.250 Kakor poročajo, bo v kratkem oddnjn preddel oddnna ljubljanski tvrdki ing. Dukić in drug, ki je stnvila najcenejšo oferto (930 200 Din). Sedaj je želeti, da se čimprej začne z delom; predvidoma se bodo začela dela pri sami grndbi proge šele spomladi 1929. Interes slovenskega gospodarstva zahteva, da se vse delo začne čimprej izvajati, ker je že skrajni čas, da dobimo toli potrebno železniško zvezo z morjem. Ob tej priliki izražamo nado. da naj nova proga v prometnem oziru odgovarja kar najboljše in da se zlasti pritegnejo k sodelovanju tozadevni naši strokovnjaki. * * * Založnice državne hipotekam«; banke. Kakor znano, je dosedaj dobivala drž. hip. banka tnja sredstva iz vlog ter lz inozemstva (obveznice in kontokorentna posojila). Sedaj pa smatra domači trg kapitala že za tako znaten, da bo v najkrajšem času emitirala v državi 7%ne zadolžnice na 30 let s premijo ob amortizaciji. Konkurz jo razglašen o imovini Ivana Cirila Kotarja, lastnik) drogerije v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19; prvi zbor upnikov 3. aprila; prijaviti do 80. aprila, ugotov. narok 19. maja. Iz zavarovalne stroke. >Kontinentalt, zavarovalna družba v Belgradu, sklicuje za 1. april izredni občni zbor, kjer je na dnevnem redu tudi sklepanje o nadaljnjem poslovanju družbe. Kakor znano, je bila družba ustanovljena leta 1923 s kapitalom 5 milijonov Din. Mizarska stroka bo na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija zastopana v posebni skupini kot samostojna razstava. V Sloveniji se lahko ponašamo z naglim razvojem domače lesno industrije in obrti, zlasti pa našega pohištvenega mizarstva. To panogo slovenske obrtne in industrijske produkcije upoštevajo vse pokrajine naše države, treba pa je, da ee ta glas o noši zmožnosti še bolj utrdi in razširi tudi čez meje države. Upra-va velesejma bo privabila z obsežno propagando na obisk veliko število interesentov iz cele kraljevine in sosednih držav. Zato je potrebno, da sodelujejo kot rnzstavljalci prav vsi naši mizarski obrati, da bo razstava nudila celotno sliko in tako dosegla svoj namen v korist vsakega poedinca. Nai se naši mojstri zavedajo pomena te velikopotezno zasnovane akcije v procvit njihove stroke in se, v kolikor to še niso storili, čimpreje odzovejo povabilu na udeležbo. Ta razstava bo ostala tudi po zaključku velesejma. Tako bo udeležencem te razstave dnna možnost, da tudi preko leta pokažejo občinstvu svoje izdelke, nudeč jih v nakup, kar jim je sedaj vsled pomaujkanja izložbenih oken povečini nemogoče. Uprava velesejma bo na primeren način skrbela za stalen obisk interesentov ter tvrdka m na ta način prinašala nove zaposlitve ln jim širila krog odjemalcev. Mizarski obrati naj ■e torej v njih lastnem interesu čimpreje prijavijo uradu velesejma v Ljubljani. Zniianje i*ro*nih carin v Romuniji. Zbornica ta TOI opozarja vse interesente, da je državna gospodarska komisija v Bukarešti znižala izvozne ca- rinske takse za sledeče predmete: Usnje od 4 na 2 leia po kg, obutev iz usnja od 1 na 0,50 leja. Izdelki iz kože od 3 na 1.5 leje na 1 kg; olje za kompresorje od 8000 na 300 lejev od vagona; olje od kntrana črnega premoga od 500 na 300 lejev od vagona; volneni šifoni od 10.000 na 5000 lejev od vagona; Črni knvijar od 165 na 50 lejev za 1 kg; sezamovo olje od 20.000 na 4000 lejev u vagon; slad od 3200 na 2400 lejev za vagon; pecivo iz moke od 3200 nn 200U lejev zn vagon; lepilo iz moke iz krompirja in žita zn obutev od 5000 na 2400 lejev za vngon; Ječmen debeli od 4000 na 2800 lejev za vagon; ječmen oluščen od 3200 na 2500 lejev za vagon; ajda od 14.000 na 4000 lejev za vngon; očiščeno in olupljeno sezamovo seme od S000 nn 8500 va vagon, seme od solnčne rože od 6200 na 5000 lejev. Nadnlje je ludi dovoljen izvoz vseh vrst konj. Izvozim tnksn je znižana od 500(1 na 3000 lejev; za konje za klanje pa od 1000 na 500 lejev. 1Sorsca 23. marca 1928. DENAR. V današnjem deviznem prometu so radi učvrstitve denarjn v Curihu od 9.135 na 9.135 kurzi večinoma pojmstili, Berlin in Curih sta ostaln neizpremenjena, čvrslojši pn je bil Trst Vse blago je danes dnin Narodna banka. Promet je bil manjši kakor včeraj. Devizni tečaji na ljubljanski borzi '3. marca 102«. povpraš pon. srednji sr. 22.111 Amsterdam — 22S9-- _ Berlin 1358.50 1361.50 1359.75 1359.75 Budimpešta — 99 -31 — — Curih 1093-50 1096-5Г. 1095*— I095-— Dunaj 798.50 801.50 80".— 800. 6 London 277.12 277-9? 277.52 277-54 Nevv>ork — 56-455 — — Pariz — 223-82 — — Praga 1 ft8'IO 168-9 168-5' , 168.P5 Trst 300,— 300.39 — 300,— /a»reb. Amsterdam 2286—2292. Berlin 1357.86 —1360.86, Curih 1093 50—10 96.50. Dunnj 798."0— 801.50, London 277.12—277.92, Nevvvork 56.755— 56.955, Pnriz 222.62—224.62, Prnga 168.10—108.90, Trst 299.095 301.095. Belgrad. Amsterdam 2286—2292, Berlin 13^.25—1361 25. Budimpešta 991.81 —99-1.81. Curih 1093.50—10.96.50. Dunaj 799.5—801.5, London 277.12-277.92, Nevvvork 56.75—56.95. Pariz 222.82 —224.82, Praga 168.10—168.90, Trst 298.90—300.90, Solun 77.75—78.25. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 124.13, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3 2175. Dunnj 73.04. London 25.3425, Nevvvork 519.10, Pariz 20.435, Prngn 15.4225, Trst 27.4275, Sofija 3.75. Varšava 58.30, Madrid 87.20. Trst. Belgrad 33.30—33.32, Curih 363.nO— 365.50, Dunnj 263.75—269.75, London 93.39—93.79, Nevvjrork 18.90—18.91, Pariz 74.45—74.55. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5025, Kodanj 190.60, London 34.69875. Milan 37.555, Nevvvork 710.70. Pariz 27.9725, Varšava 79.69. — Valute: dolarji 709.70, lira 37.60, dinar 12.435, češkoslovaška krona 21.05. Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.375, Pariz 132.75, London 164. 75, Nevvyork 33.745. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Po pndnnju vojne škode zadnja dva dni se je ta izrazito spekulncijski pnpir, ki je podvržen največjim izpremembnm v kurzu, dnnes zopet učvrstil radi novega interesn publike za papir pri nižjem kurzu in radi dovršenih realizacij špekulacije. Ljubljana. 1% invest. posoj. 87 den., agrari 57.50 den., Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 802.50 den.. Kred zavod 155 —200, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Nihag 56 deu., Stavbna 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj 87, agrari 57 do 58.50, vojna odškodnina 436—138, april 443, maj 446, dec. 472, Hipo 59 den., Jugo 96.25. Praštediona 800, Ljublj. kreditna 135—110, Sečerana 520 —540, Slavonija 13—14, Trbovlje 500—510, Vevče 140—150. Belgrad. Narodna banka 6230 (75), vojna odškodnina 436, 435, 436. uit. marec 437, 430 (1550), uit. april 443, 440 (3700). uit. maj 446 (200). Belgr. zadruga 6000, Prometna banka 2300, Rdeči križ 55, 1% invest. po.soj. 98 (2900), agrari 57—57.50. Dunaj. Podon,-savska-jndran. 80.50, Hipo 7.95, Alpine 41.25, Leykain 10.30, Trbovlje 62.20, Krnnj-skn industr. 40.50, Gulmann 28, Mundus 180.50. Slavex 14, Slavonija 1.50. BLAGO. Ljubljana. Les: drva bukova zdrava suha fko vag. nakl. post. 2 vag. po 16; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. poet., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica 78-79 kg 2% baška 390-392.50, slav. 385—387.50, oves baški zdrav rešetan 300, moka Og vag. bi. plač. po prejemu 530—535, ajda zdrava rešetana 295, koruza nova času primerno suha kval. gar. za marec 295- 297.50, april 300—302.50, maj 305— 807.50; člnkvantin času primerno suh zdrav 305 —307.50; zaklj. —; tendenca neizpremenjena. Eksekutivna prodaja: 1 vag. orehovih neob-robljenih plohov obeljenih, zdravih I. H. lepa III. od 2—4 m s toleranco 15% 1.50—1.90 m od 18 cm širine naprej z medio 28, in sicer ca 4 kub. m. od 27 mra, ca 4 kub. m. od 37 mm, ca 2 kub. m. od 45 mm, 4 kub. m. od 52 mm Podbrdo trnnzito I. II. in III. po 1150. Novi Sad. Pšenica: bč. 340—345, potiska 345 -350, ban. 337.50—342.50. srem. 342.50 347.50; ječmen: bč., ban., sr. 295—305; oves: bč., bnn., slav. 250—257.50; koruza: bč. stara 257.50—262.50, nova 252.50—257.50, marc-april 260—265, april-maj 262.50—268, beln 257.50—262.50, bnn. 250—255, marc-april 255—260, srem. 252.50—257.50, niarc-april 260—265, april-mnj 262.50—268; moka: Og in gg 467.50-477.50, št. 2 447.50-457.50, št. 5 427.50—437.50, št. 6 370- 380, št. 7 305-315, št. 8 210—220; otrobi: bč., slnv. 207.50—212.50; promet: 7 vag. pšenice, 70 vag. koruze, 4 vag. moke, 1 vag. ječmena, 5 vng ovsa. Budimpešta (terminskn borja). 23. marca. Tendenca medla. Pšenica: mnj 33.50. 33.26, zaklj. 33.26—33.28, okt. 30.44 , 30.26, zaklj. 30.24 —30.26; rž: marec 32.14, 31.94, zaklj. 31.92—31.94, maj 31.76, 31.56, znklj. 31.52-31.54, okt. 26.22, 26.06, zaklj. 26.04 26.06; koruza: maj 27.72, 27.56, zaklj. 27.54-27.56, julij 28.50, 28.08, zaklj. 28.06-28.10. Gospod Modrijan na samofrču (Dalje.) Slovesno dvigne se nato spet samolrč v nebo. In dalje gre, ko nad veliko mesto pridejo. »Rim, Rim!« zavpije Modrijan, »tam leče Tibera in tu je svet'ga Petra velikanska kupola!« t fS IIIMIMIIIIII A samofrč kar dalje spe, ker že nazaj bil rad bi spet doma. »Ah, glejte, glejte, zdaj!« Zakliče Jakec, »kakšen lep, visok vodnjak!« A Modrijan: To krstnica je prizenska, bedak!« ' In gleda delo krasno in za hip pozabi na krmilo. Burni in fip! udari v stolp in plin počasi uhaja. Ej smola! Drugič danes Pegaz že pristaja. In skoro Pegaz je na tleh, ko v vihri strašni zbrzi naprej jx> beli cesti prašni. Kako? Tako, da padel je v avtomobil, ki ravno v hitrem tempu je pod njim drvil. Šofer pa ni imel prav nič veselja, da samofrč po cesti prepcljava. Ustavi brž, a samolrč, naprej zagnan, zgrmi naprej, udari v tla ko sodnji dan. Pred njimi vozi mleko mož. In šment poskoči z voza, se odkrije, kompliment napravi: »O pozdravljeni na laških tleh I« Ni umel Modrijan, sicer bi dal mu smeh! In ko šofer z obrazom jeznim z avtom odbrzi, vse svoje z mlekom dobri Modrijan gosti. »Ej, glejte!« klikne pevec, »skoro stolp smo prevrnili!« »Bedak!« de Modrijan, »postrani že so ga zgradili!« Z orodjem, ki so k sreči sabo je nosili, so samofrču nos najprej nared privili. nato sta ga, lahko, ker ni ves plin ušel, zanesla k plinskem drogu, da bi se naf>el. V osebi lastni Modrijan na drog svetilni vzpnč se, cevi pritrdi, glej in samofrž takoj napne sc. Brž spravijo se vanj, nad mesto vzplava, pa obrne se proti severu in žurno gre čez Alpe strme. »Olej, glej!« zakliče Jakec, »ala, vidiš, sneg!-Kaj ko bi šli se kepat v ta sneženi breg?« Pristanejo ob skali. In brž nato frče snežene kepe semtertie, v hrbet, elavfc.