čil slovenski dnevnil^^ v Združenih državah
Velja za vae leto ...	$6.00 |
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list ^slovenskih .delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelsea S—3878
Entered as Second Class Matter 'September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelses 3—3878
NO. 227- — ŠTEV. 227.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 28, 1931. — PONDELJEK, 28. SEPTEMBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK a**!*-
JAPONCI OBSTRELJUJEJO BEZECE KITAJCE
Preiskava o vzrokih Collingsove smrti
MUNIC1JSK0 SKLADIŠČE PRI MUKDENU V PLAMENIH -ZAVZETJE VAŽNIH POSTOJANK
Svet Lige narodov bo zaradi zapletenega položaja, ki je nastal v južnem delu Mandžurije, se ves teden zboroval. — Japonci so streljali na vlak, na-katerem se je nahajal angleški poslovodja mu-kdenske železnice. — Kantončani zahtevajo odstop načelnika nacijonalistične vlade, Kaj Seka. Dijaške demonstracije.
PEIP1NG, Kitajska, 26. septembra. — Poročila iz Ženeve naznanjajo svetu, da je dejal tamošnji zastopnik Japonske, da bodo Japonci za vsako ceno ščitili svojo lastnino v Mandžuriji.
Navzlic temu pa postaja položaj zelo zapleten, in svet Lige narodov je sklenil še cel teden zborovali ter ukreniti vse potrebno za dosego sporazuma med Kitajsko in Japonsko.
Da ni vse tako, kot pravijo Japonci, je razvidno iz poročila angleškega upravitelja Peiping-Mukden železnice. Thomson je sporočil angleškemu konzulu v Tiensinu, da se je nahajal s svojo družino na vlaku, ko se je naenkrat pojavil japonski vojni aeroplan in letalci so začeli streljati s strojnimi puškami na vagone.
Na vlaku so bili samo civilni begunci. Dva potnika sta bila usmrčena večje število jih je bilo pa ranjenih.
Angleško poslaništvo bo najbrž poslalo v Tokio odločen protest.
Glavni stan generala Canga je pozneje sporočil, da so japonski letalci obstreljevali dva nadaljna vlaka. Municijsko skladišče pri Mukdenu je v plamenih. Japonsko vojaštvo je zavzelo več nadaljnih strategičnih postojank. Važno mesto Tungliao severno od Mukdena se nahaja v Japonskih rokah.
NADZIRANJE PRIDELKA _JEČMENA
Vlada popisuje pridelek ječmena. —Najbrže misli dovoliti pivo. — Poljedelski tajnik na delu.
KANSAS OXy, Kans., 26. sept. Poljedelski ir.jjnik Hyde je rekel d3jn.es, da je bil prezgodaj objav -j ljen načrt vla'de, dli pcpiše pride-letk <jd-m:tm in s tem d;žene, v koliki meri bi bilo poljedelstivu po-magano, ako bi bilo pivo znpet dovoljeno.
Hyde pravi, da so g1 i washing -tonski poročevalci zalotili nepripravljenega in so izvedeli za vlad in insert, predno ga je sam ž:lel naznanita.
Nato je dodal: — Ta popis je imela vladi v svojem nanrtu že dalje časa, toda se ne bi bil še tako kmalu pričel izvrševati. Zd'3-j pa moramo taikoj zaiieti.
CAMPBELL PREROKOUJE VRNITEV PIVA
V New Yortkiu je 64,000 "speaks". Operna pi/jaaa se 'dobi v vsaki državi.
Stalno gre dežeiS} nasproti odpravi 18. aimfndmeanbi.
Vsak polten suhašJki uradnik izgubi službo. Tudi jaz sem jo izgubil. Ne moreš drugače, kot prliznntii. da j d prohibicija šala. — Amerika popije min ago apcijnih pUjac. Taika je izjavil Maur ice Orlmpbol,
General Cang smatra vse to za drzno izzivanje prohibi^ TflT^ZZ
1 državo New York, ki je bil v 3 vol ji službi najj hujši nasprotnik prodaji pfcva jjn viniii.
POLICIST JE USMRTIL NAPADALCA
Zasledovani zamorec je streljal na policista in g?, ranil, pa je s smrtjo plačal ta svoj čin.
PoJiciat Charles Klcine je !bll nevarno cibstxeljcn y 'boju s črnim oskrbnikom st*.jnavanj3ke hiše v Bronx-u, N. Y.
TD^krbndk Edward Fr-tntklisn, čr-no:, njegerva ežrta, dva druga črnca in William Oworrs, bel stanovalec v hiši, so igrali poker v Frank-Imavem atatn!OV3inj>u. Med igro se je prii:l prepir. Owens ie poklical policista Kleina.
Ko Kleine atopi v Franklinovo stanovanje, je Franklin grazil o-
FRANCOSKA DRŽAVNIKA V BERLINU
Francoska ministra Laval in Briand sta se dolgo posvetovala s člani nemškega kabineta. .
BERIN, NerrJjija, 27. septembra. Na tisoče Borlinčanov se je d^nes zbralo v b! zini Patsdanuske postaje ter čakalo prihc.da francoskih ministrov La>vala in Brianda.
Ka sira •dssp&S*, jima je zaitla mni:iž±ca navdušeno nUEsdratviljati.
— Živel mir! — Nikdar vtf: vojne! — so krXali ljudje, ki so trikrat prodrli policijski korden.
Ministra so od/vedli v hotel Ad-lon, kjer sta se pozneje povila bema črra~ema z revolverjem. Klei- j na balkonu in se zahvalila za spre-ne potagne revolver, Framkliin. pa ^ jem.
ab:ži na dvorišče in Kleine za i p-poldne sta obiskali rctzne čla-n)im Fr3(nklin taikoj ustreli na ne nemškega kataneta in se ž njfi-Kle na, ki se ranjen zgrudi na tla. Kloine, ležeč na tleh, štirikrait u-streli na Franklina in gn usmrti. Kleiine je bil prepeljan v bolnišnico in 'ko so rmi zdraivrnrJki obvezali r:no. so ga poslali na njegov dom.
ter je naročil svojim vojakom, naj ne stopajo v akcijo.
Iz Kantona poročajo, da so vprizorili študenti velike demonstracije proti japonskim vsiljivcem. Študentje pozivajo Japonce, naj nemudoma zapuste zasedeno ozemlje, češ, da bo prišlo v nasprotnem slučaju do vojne.
Voditelji kantonskih vstašev, so pa kljub temu izjavili, da toliko časa ne bodo nastopili proti Japoncem, dokler ne odstopi načelnik nacijonalistične vlade v Nankingu, Cang Kaj Sek.
TOKIO, Japonsko, 26. septembra. — Iz Mukdena poročajo, da je začelo goreti ogromno municijsko skladišče ob mandžurski meji. Poleg skladišča je municijska tovarna, ki je ena največjih na svetu.
Poročilo pravi, da zaenkrat še ni znano, kako je izbruhnil požar. V tovarni je bilo zaposlenih na tisoče kitajskih delavcev, ki so delali pod vodstvom tujezemskih strokovnjakov.
CANG-CUNG, Kitajska, 26. septembra. — Japonsko vojaštvo je zasedlo danes tukajšnjo elektrarno. To mesto leži ob najbolj severni točki ju-žno-mandžurske železnice.
Japonci so poslali oklopni vlak v Taonan, češ, da morajo zaščititi tamošnje japonsko prebivalstvo.
PROTIKATOLIŠKA GONJA V MEHIKI
MEXICO CITY, Mehika, 26. sep. Ltat Excelsior pravi, da se proti-•catollšica fpenj a, katero je pričel 0 We rner drSaive \Srra Crus, Teje-da, mililo iiai in da (bodf ratzne c-mojdtove katoli ške ctrtove do kor.da krta. po celi deink v popotni veljavi.
NOVI MOST ČEZ HUDSON
Ko bo odprt Geroge Washington Mamori:(l BrJdge čez HuidJsan, rco moral vsalkdo, ki bo s: 1 peš čes irurist, pla'ctaita 10 cenitov; kder pa se 'bo peljali z avrtomzbilom, bo plalilzl s?.-ono 5 cemtov. To pa vtsTcd te^a, keT je HaCkensaok Coax:h G>l sklenila, da ba vozila pdtnčike po 5 centov čez most. Vsask truck, avtomobil sli pa bos pa mera pJičati tx prejvoz $1.
BRESKEV SE NE
IZPLAČA TRGATI
BUFFALO. N. Y.. 25. septembra. Farmerji ne bcido trgali breskev in melon, iker se ne izplača. Breskve se pH zidat jvtjo po 25 centov bušelj.
mi clalj časa posvetovala.
Zastopnikom časopisja sta rekla, da je po njunem mnenju že pulažen te me tj za boljše in pri-jalteCij3k: odinoi-aue ter dn bo kmalu kona2 depresije, ki ogroža Nemčijo.
Pozneje sta polozltx na Strese-mannw grob venre. Spremljal ju je francoski poslanik Poncet.
ZDRAVNIK NI HOTEL
ODGOVARJATI K0R0NERJU
HUNTINGTON, L. I., 27. septembra. — Sod-
nijska preiskava o smrti Benjamina P. Collings je bila nenadoma v velikem neredu prekinjena. Preiskavo je vodil okrajni coroner dr. William B. Gibson in zaslišal dr. Otto H. Schultza, ki je napravil avtopsijo na Collingsu, ki pa ni hotel odgovarjati na vprašanja, vsled česar je prišlo med obema do ostrega prepira.
Dr. Schultze na coronerjev poziv že v petek ni prišel, vsled česar je poslal ponj policista, toda predno se je polieman vrnil, je dr. Schutze že prišel v sodno dvorano.
JACK P1CKF0RD UMIRA
HOLLYWOOD, Gad., 24. septembra. — Sloviti igra&ec Jajjk Plckfcrd je blizu smrti na svojem domu. Oskrbuje ga dr. Lewis in (tri bolniške 'Strežnice. Imel pljučnico in je že sklriro dkreval, ko pa se je z aero-pirjnom pciljal na pajrob svajegu pri^jaAslja, se je zopet prehlad. 1 in se . mu ije bolezcin povrnila.
KAKO PUSTITI OTROKA
WASHINGTON. D. C., 26. septembra1.. — Mrs. Margairet McLean je Stalil pri Union Bus pc?tai>L. ko je prišel bus iz New Yr.irtaa. Mlada ženska, noseč dt-roka in zarvjte^k, izstopi in prosi Mrs. McLean, da drži o-trckra ra par minut.
Držala je otroka dve uri, potem pi pcikliojla policijo. OtrOk 'je bil poslan venkrto v Gallin^er bolnišnici.
Dr. Schultzeju se je poznalo na obrazu, da je bil jezen, ker je bil na tak način pozvan za pričo. Sede na stol za priče in coroner gi izprašuje kot vsako pričo za njegovo ime, stan itd.
—	Ali ste napravili avtopsijo na telesu Collingsa 16. septembra? — vpraša dr. Gibson dr. Schultza.
—	V sredo teden, ako je to bil 16. september, — odgovori dr. Schultze.
—	Ali imate kak zapisnik o tem V
—	Zapisnik imam v možganski omari.
—	Kaj je bil naposredni vrroš smrti?
—	Collings je utonil.
—	Ali je bilo kaj drugega, kar je pomagalo k njegovi smrti?
—	Pomagalo k smrti? — pomi-šlja dr. Schultze, — zvezan je bil na rokah in nogah in vržen v vodo.
—	Še kaj drugega? — vpraša Gibson, očividno hoteč prisiliti dr. Schultza, da bi izpovedal o Colling-sovi rani na glavi.
—	Ne, odločno ne! — je izjavil dr. Schultze.
—	Ali je bil na njem kak znak ; nasilja?
—	Da, — pravi dr. Schultze, — povedal sem, da so bile njegove roke in noge zvezane. To je nasilje.
meni ne morete najti nikake krivde in jaz to vem.
Coroner je minila potrpežljivost. Nejevoljno se ozre na državnega pravdnika Blue, katerega vpraša:
— Kaj priporočate, da napravimo z dr. Schultzem?
HOOVER GRE NA POČITNICE
WASHINGTON, D. C., 26. sejrit. Predsednik Hocrver 'je odšzl na pz-fcitnice v svojo kemjpo Raipititrtn.
Spramljiil ga Se governer iz Pert o Rida Theodore Roosevelt, ki bo najbrže imenovan aa governerja na Fi-lipanah.
112 PREMOGARJEV
UBITIH V AVGUSTU
WA6HNGTON, D. C., 2G. sept. Uraid za rudnike je natznanil, da je b'lo meseca iiVrtgusta' ubitih 112 rudarjev v premogovnikih, aFi 51 manij kot lamako leto.
! Gibson je postajal rdeč in vse je
VIHAR PODRL STREHO SOLE kazalo, da pride do viharja
—	Ali niste opazili razbito glavo?
—	Ne maram odgovoriti.
—	Ali hočete imeti ne sebi krivdo, da se upirate sodišču?
—	Nimam nobene krivde. — odvrne trdo dr. Schutze. — Na vaša vprašanja ne bom odgovarjal. Na
RICHMOND, Ind., 26. sr'ptembra. Osem otrok je bilo nevarno ranjenih, ko 'je vihar podrl streho nove šole v Bdstcn, Irrd. Streha je padla tgtld-rizi strop v šolsko sclbo. Ob istem čatsu je bilo v šoli 200 otrok.
Blue se ozre proti njemu in v zadregi molči.
Dr. Schultze vstane, kakor bi hotel iti, približa se pravdniku in mu "kot svojemu dragemu prijatelju, pravdniku iz Suffolk County" reče. da je bila njegova naloga samo pričati o vzroku smrti, kar je tudi storil. Blue prosi dr. Schultza, da zavzame svoje mesto in naj na svoj način razloži, kaj je našel pri mrtvecu. Dr. Schultze nato navaja samo nekatere številke, iz katerih je mogoče dognati, koliko soli morske vode je bilo v posameznih telesnih delih Collingsovega trupla. Nato razlaga o kuhlnjki soli itd. Blue ga skuša privesti do tega. da bi pričal o stanju Collingsovega trupla in okoliščinah njegove smrti. 7-lasti glede rane na glavi.
— Da. da, — pravi dr. Schultze. one male stvarice, toda brez vsakega dvoma je nastala njegova smrt, ker je utonil v slani vodi. Vse drugo je za mene postranska stvar. Prosim vas, da me ne mučite več 5 takimi vprašanji.
Dr. Schultze vpraša Gibsona. ako sme prižgati cigareto: Gibson mu dovoli.
_Ali smejo tudi moji prijatelji
kaditi v sodni dvorani? — vpraša dr. Schultze. Gibson pravi, da tega ne dovoli, nato pravi dr. SchuU -ze: — Potem pa tudi jaz ne bom, ako moji prijatelji ne smejo. Dr Schultze vzame svoj klubuk. po-treplje Gibsona po rami in odide iz dvorane.
_ Vpričo take tragedije, kot je
ta, pa imamo še šaloigro. — pravi pravdnik Blue in odide.
jjMeglede kje živite
v Kanadi ali Združenih Državah
ŽELEZNIŠKA NESREČA
EDMORE, Mii3h., 26. septembra. — Dva železniška uslužbenca sta biha Ubita, ko je .vlaik skočil s tira pri Pere Mairqei tite.
List pravi dalje, da se priprav-Ijajo postave, ki b:<ds določevale število dovolo:!nih duhovnov, po držarvah Chihuahua, JaCčsco in Agua Calieavtas in di bcido prišle v veljtarvo tekom enega meseca.
STARI MLIN ZA
FORDOV MUZEJ
WILMINGTON, Del., 25. septembra. — Notranja opremi neikega mlina v Rehcfboith, Del. obstoječa iz mhnskegai kamna in nekaj koles, je bila prrpsfljjanr?j v D^itrCS, Miich. Mlinski kamera je star 130 let. Domneva se, da je ta kamen kupil Henry Foald za ervttj muzej.
KONEC VOJNIH DOLGOV
YORK, Anglija, 26. s:ptem;bra. — General Jan Christian Smuts iz Južne Afrjke, je rekel, dra moratorij vojnega, dolga, ki je bil sprejet na proporočiia predsednika Hoover ja, pomeni novo dobo za vse narode in da ne bo nikdar prekii-cam.
— M:ira'tcrrj ije bil prvi korak in ž Pj m ni mogoče več	— je
rekel Siruuts. — Nemogoče je po tefj rvelrki potezi preidssdnika Hoover j 3: iti natsa'j k staremu sistemiu in še enkrat poskušati stiskata kri iz 'kamina, da se dobi od Evrope, česar iz nje M mogclže dobiti.
MEHIKA ZAPIRA RUDNIKE
RERMOSILO, Mehika, 26. sept. Tisd- melnffcatnafcih rudarjev je dfc-nes brez deda fco so zaprli bakreni rudnik Mcn'teasum O^per Co., ki še b&l nenjvečdi rudnik v državi.
I
(I
je zanesljivo varno'in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljene®* toftm v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo tormj denar doma, kros nnn<> oadaljnib potov in stroškov.
V PITTSBURGH!!
ZAPIRAJO BANKE
PITTSBURGH, Pa., 26. septembra. — V sob:fco so bile v Pitts-burghu aopet zaprte štiri Staite Banke. Skupno ž njimi vje bila zadnji teden zaprtih deset pšittabur-škzh bank.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene ■ naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, kater« dostavljamo potUJa*
teljem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaj« nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih si« čajih tudi na sodni JI v stari domovini.
Sakskr State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
-Telephone BA relay 7—0880 an 0381 —" "
GOZDNI POŽAR
V CALIFORNIA
---v
UKIAH, Ca!.. 26. septembra. — VlaJdne, <iržajvtie in okrajjme o4>la^ sti so na delu, da bi pogasile v Mendocino Ooutnty velik gozdni pečar, ki je zmjvecja, kar ga ljudje pora.-« aijo.	\
Vefc tisoč aikrav goadov je že pogorelo in gasilci niso teas vekikemU počami, zato se [trudijo samo, da rečSjo mala mesta to vasi.. Do se-dad ^ požar upepedil deset hiš in mnogo	tf^nkksteh postopa
ter anasp mofitonj.
- O L
ODA
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER, 28, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A.
"Glas Naroda"
Owned and Published by
HiOTENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Benedli, Treai.
of
w. ltm
of the corporation end addresses of above officers: Boronrh of Manhattan, New York City, N. Y.
"QUI NARODA (Voice mt thf People)
issued Every Day Except Sundays and Holidays
k celo leto velja list sa Ameriko n Za New York za celo leto
'In Kanado-------------.$6.00
Ba pol leta-----------$3.00
It Četrt leta ------------------------$1.50
$74)0
Za pol leta -----------------------$3.60
Za Inozemstvo sa celo leto--------$7.00
Za pol leta ....................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Ol— Narode" tihaja vsaH dan tavzemM nedel) In prasnlkov.
Dopisi bra podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli podUJaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pnrimo, da m nam tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NABODA", 21« W. 18th Street, New York. N Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
NEVAREN PREDLOG
Na konvenciji Ameriške Legije je bil predložen odseku za resolucije nenavaden predlog, namreč, naj se list vari narodni obrabili svet, kakoršni je posloval za <"as<; vojne.
Ta svet naj bi obstajal za časa depresije ter naj bi imel isto moč kakor jo je imel med vojno. Njegova naloga bi bila, napraviti konec sedanjemu 4A nemiru, neodločnosti in nezadovoljstvu*.
Postava, ki je bila sprejeta leta 191ti, daje predsedui ku pravico imenovati Itak obrambni svet. Po nazorih nekaterih legijonarjev naj bi bili v njem zastopani vodilni republikanci, demokrati in progresivci.
Kot rečeno, je ta predlog jako neobičajen. Se več — celo nevaren je. Amerika bi dobila nekako diktaturo profesionalnih politikov, ki bi utegnila povzročiti deželi najhujšo škodo.
Napačno bi bilo domnevati, da bi sedanji položaj izboljšala diktatorska oblast, tudi če bi namestu iz politikov obstajala iz naših najbolj sposobnih mož.
Vzrokov sedanje gospodarske depresije se ne siuo iskati samo v Združenih državah, ampak so raztreseni po vsem svetu in imajo svoj izvor najbrž v posledicah vojne, predvsem v zloglasni Yersai'llski mirovni pogodbi.
Narodni obrambni svet bi ne mogel izvajati na te vzroke nobenega vpliva. (Jospodje politiki bi se zainogli baviti le z notranjim položajev in bi s svojim vmešavanjem najbrž več škodovali kot pa koristili.
Predlagani svet naj bi imel isto moč kot jo je imel Hi-časa vojne. Toda niti v tem slučaju bi mu ne bilo mogoče odpraviti 4'nemira, neodločnosti in nezadovoljstva", kajti v mirnem času se narod noče pokoriti odredbam, katere smatra v vojni za nekaj umevnega. Nemira in nezadovoljstva bi obrambni svet ne odpravil, pač pa povečal.
Vsledtega je naravnost presenetljivo, da je konvencija predlog soglasno in brez debate odobrila.
Nemara je bil vzrok to, ker je bi} predlog stavljen tik pred zaključkom konvencije in mu delegati niso posvečali potrelbiie pozornost L
Ako bi bilo mogoče gospodarsko depresijo odpraviti s pomočjo kake komisije, bi bila že zdavnaj odpravljena.
Izvedba omenjenega predloga bi deželi niti malo ne koristila. Ž njim se tudi predsednik Hoover ne sftrinja, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo.
ŽIVLJENJE V LIGI NARODOV
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH
drŽav in kanade, ki Se nimajo pri
NAS VLOG. VABIMO. DA SE PRIDRUŽIJO NASlM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-' morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestpjemo po 4°/o
Sakser State Bank
~ " WW YORK, M. X.
Ženeva, 11. septembra.
Pri ogromnih nazlžkah med posameznimi ustreli v plemenskem, kultura am in ver.gkem. pogl-:idu. osobi-to pa pri na^prcitiaidli'h si interesih držav, ki sa zas&cpane v Ženevi, si človek itržko predstavlja prar/o sli&o teh iiaisedanj - Prav rta. dliatii jje mi-srl, da mor;! med t? r/ visaikem 02iru pastro drušeno vCoda.ti vriJcra nesloga in neprestan prepir. Človek bi si mislil, da so si zastopniki Rusije in F:i\j'?ke Franco e in Nemčije, Poljake in I/itve, Madžarske :n Romam'.je v-.idn:> v : --.ieh, da. zz pred-(?tavi,t:<TijL Avstrije im Nemilf.-je, Francije in njenih 33lvemifC IjuJbaznivo natsmihaljo drug drugemu in da je kontna vse društvo razdeljeno na "burčuj-fki" teber, ki gleda	če-I
lan?i Litrvlinlrtva inn^slgnVo -rprsmstvo in tlx mi'Awrb: rde?kar:o skupen o, 'ki zopeit z .nezaupanjem motri pie^je jorprntne stranke.
VkSjtsb Vsemu tecnu pa so za.rtcp-'ftikl držav v Ženevi netkakaro sicer raznolika družba, tki pa se drž: cb-če -veljaTraiSh manir in form. da le rodke Gcčvlj pride do kakih burnejž.h prizorov. Mnogo je nesritdovolrjnežetv. ki praivi":j3, da se v Ligi narodov coda-!; s bc\j udl:Lnai'iu:je|jo nekaki brezbarvni ctoiJaji, vse se .vrši v oblikah '.risake preivojne diplomacije, vse £2 (Izravnam v rokaivicah in vsaka ugotovitev se peve tak d nežne da fiagulblia ma snujem uScin&u in pern :inu.	je Litcrv-ec Galvanaus-kaij udaril s pestjo P a rr. ei n. zato-p-urt-nil vrata, da se je streslo dru-štivo n»:lr<?d:ir, v Ženevi ni več tilo junaka.	*
Zastopniki pCrameznSh. držav zd pomešani med seboj, kafltor bi se že v naprelj hotele izločiti vse .politične rkupne v kerist, širnega sporazuma. Tako sede fivciccefei proirtav-nisi med ruetko in turško delegaci-ja, ittidau med zastopniki dveh držav, ki spl^h nista olizinuzi Lige na-rcdrlv. MeSLo jim. je dloločeno na skrajnem lev:>m krilu veiLike mize v podobi podkve. Turški zunasuji minister dr. Te-vfik brj vebu.ja na prvi pogled doj-em, da ni Turek, marveč je do naljmanjsih pcdrcbnc^.ti ili-čen tipom, ki se piiejo navadno K:ihn, G-oldiatein -ja prclcbno. Sele pri natanoneim c-parovanju s£' izkaze. ida so njegove črte pač pridni znaiki prednjeazrjskih ljruiistev. Rus L^tvinav iki je pravi Ži-d, pai zopet nima enih izracDtih ičirt svojega naroda.. kaikor 'j'ih kaž? croit^ajfna na slikraih :n karikaturah; širckiilpleč je in močan, kar sicer ni cdV.kiai njegovih sonarodffrj afkov. Ako Turku, ki šzgldda k:(kor Ž: d in Židu, ki iziie-da ikak?r da ni Žid. dodamo tv novega franciriskega poslanika Fran-coisa Pooceta ž nijegwimii brki in večnim mcnokljem patem je slika t.i'gx inltimoieigyi kot'oka gotova.
Lirtvinav gov^iri na razipn?tvah ain-gleakc in dl:(kler preva jalec pripoveduje njegov govor francoski se 3o-vj d'iplcmait močno d :i"lgcL-a:5i. Igra lse s Sivinčnikam, ah pa spra-šilje kaij sa1:»je;ga seseda Framuoz-at
N*ji drugem koncu mize se di Dino Grandi, italics tiski zastopnik, črne -iais, črncCcraid, in teminctpcllt. Zdi ee, ad je -vse pcletlje prebil pod piaoiin-akim solncem, ki ga je močno epa-lilo. Saimozajversst, s kaJtero si gladi sVojo glatvi:,, j? ;če,'5to močno pretirana. V njegovi nsiprteredini bližini sedi 1'itov^ki zunanji m/rahrter Zanincs. temu (ri2sproti pa Pcljaik Zafleski. Huda na-sfprotntika si ves ča)> pripovedujeta neklad resnega. Mendla ven-dair ne gotvttrf&a o vikoskem sporu.
Oče alsrvbrc«-nemške carinike unije minister Curtius sedi rtaiapTtlti Schobru. Nekauteri jih opazujejo že ves teden, <pti: še ni3o veidletli, da bi bila Sejpregovorala drug z drugim. Mordai se pamenku'jeta donra, ali -pa je Curtius še vedln^ neutolatzlrjiv, ker mu je Scbcber ip:r.eti s svejo slabo 0j*gl«Sčinlo pcflcviairjl vso igro. Desno od Ourtiiisa je md^fco Icirda Cecila, ki je skoro najstarejši med visemi de-le^atL Hjegov najljubši opravek 'je risanje. Brez presttatnka riše raane
KRITIČNI DNEVI NA BORZAH
pjnitabibe in okraske, ik)2.aar ipa mu poj»d-e p3lp"r, si ga- izposodi pri sosedu ter riše daiHi-e. R.c£ca se mu trese, ali lord ne opušča te šolarsk? zabave.
Talko sede Okoli rruze državniki, ki jim je pcrveTijetna 'gradba Panevrc-pe. Zialsedamje komiteja z?a prouče-evropske zveze je potekala do-•slej ik^ov znam snj u izjav c.dn£ga jfijvkiova. Mož govori mimo, toda prehslja '.:-e3fo v zl-vajhne'j^i .ton ter ne š ti Idi tudi pek&čih op.Tk. Svojega tajnika Borisa Steina ima s se-fc:jj šivano zavcijtr dručVi?. kacti vse ri sJ:tp •suC 3 ^am, 7\i pajaimiia pa se obrača na svojo soprogo, ki sedi ne-kol ko dalje stran med turškimi ek-npDrti. GH:t3pa Ictviciowa n ar brž go-vodi d Aro francoski. Ka dar tolmač prova'ja sopregove beicd? .'v ffineo-je nemirna in vsiik stiar/ek se ji zdi preveden nepopoin»:\ Včr.jih se zg-edi. da krikne preiti prevr^tjaLru. kaij:ti kot e.kispent nima pravice, vtikati se v razpravo. Zborcvailci imajo potrpljenje, češ: kaj ho»5eš dami.
Kacfcir gcvnri s»:iprog, ga gospa vemo pcolušiat, iz oči ji sije adobm-nje. ki zbornici dokazuje, dii je dobra ž^nia- in verna druž:t?a. Med go-vor:m se čuti Dl/Urincv nekoliko ne-svDinEia. Misli mu segajo v arsenal fboljševiške ideolojije, pa jih hitro prek':ne. zavedajoč se, da nima obi: aijne-^a	tega
p^v.i kcik pekcč dovtip na "fauržu-je". Ko gix je l^rd Ce^ii ^raflal, za-kl3ij Rusija ni clanica Lige narodov, •je brutalno zavrnil lorda: "MT-rslim. da bo bo)j še, da vam ne povem, zakaj...." Po?luialcL se cb takih prilikah smejejo. Litviru:/v pa vtsCcne o-be raki v žep. j.a jih v naiie-lnjem tiranutku sp:it vzrame iz ž:pn in govori mirno dalje.
SvDje nazore pmavlja do obupne en.o"ično3ti. Vsnfk	dru-gi sta-
vek je: "Prefenrence so naperjene preiti Rusiji". Vsak svoj govor pa končuje s stcreot pn'm ceterum cen-sdo: "Moj predlog za gospodarsko napadanje meče<te kaiker žago iz od-barai v odbor, dokler ne pade v pod-rdbor, kijer obleži in zaispi". Ko je pri krajju z g-cverom, se nagne nad mizo in pi^še kcno'ipt za avojo na-Klednijo i^fjtehro, kaliti ve. da njegove besede ne bodo izrez otfrrovom. Cb koncai se je odide v družbi avoje soproge, 'kalk:tr j e bil prišEil "'n nihče ne moti 's kaJkim vprašanjem te le-ipe zakonske sloge.
Dandanes govori in piše ves svet f Na borzah pa sa doživeli že tudi samo o gospodarski krizi in zadnja ' dneve, ko borzijanci niso nič kri-leta smo doživeli nekaj tako hu- čali, pa so vseeno bili v silni nc-dih gospodarskih polomov, da jim l varnosti za svoja premoženja.
v zgodovini skoor ne najdemo pri-ra. Takih "kritičnih dni", "črnin petkov" in podobnih datumov pa
Sredi preteklega stoletja je v Londonu propdala neka velika banka. Ta padec bi bil lahko postal
ne pozna samo najnoveja gospo-1 za vse angleško, pa tudi za svetov-

darska zgodovina, ampak jih pc-zna tudi preteklost. Preteklost nam pa tudi kaže, da so znali spretni in dalekovidni ljudje tudi take "črne dni" prav dobro izkoristiti v lasten prid.
Napoleonova doba n. pr. ni bila nič manj kritična kakor je današnja. Večne vojske so celo Evropo izčrpale do mozga in ljudje so dan na dan prerokovali, da si Evropa ne bo nikdar več opomogla. Tudi tedanje evproske vlade so bile vse obupane in nihče ni vedel več ne
naprej ne i^azaj, kajti nihče ni mogel prerokovati ali bQ mogoče nemirnega Napoleona ugnati ali ne.
Takšno je bilo mišljenje ljudi še par dni pred bitko z Napoleonom in njegovimi nasprotniki pri Wat-erloo-ju. V tej bitki je bil Napoleon premagan (18. junija I. 1814-
Še tisti večer pa je jezdil v divjem diru neki mož iz malega kra-"Belle Alliance' preti francoski o-bali. Takoj ponoči se je dal prepeljati na angleško obalo, naslednjega dne zjutraj pa je odhajal v London. Proti poldnevu je prišel na londonsko borzo, kier je dal svojim zaupnikom tajni nalog, naj pokupijo vse pruske državne vrednostne papirje, kar jih morejo le dobili. Ti papirji so bili takrat zelo poceni. Šele proti večera pa so zvedeli londonski borzijanci, da ie Pruska pri Waterloo-ju zmagala in da ni nihče drugi kupoval pruskih papirjev kakor sam Rothschild. Takrat pa se je začela cena pruskih državn:n papirjev nenadoma siln0 dvigati ž njimi vred pa tudi cena drugih vrednot in takrat je Rothschild v Londonu "zaslužil" ogromno premoženje!
"Črne dneve" so doživele svetovne borze tudi 1. 1927. meseca majr*.. Na borzah v Berlinu, na Dunaju in v New Yorku so začele padati cene najbolj solidnih vrednot na polovico nekdanje vrednosti in še nižje. Milijonska premoženja so se razkadila v pra?en nič, in tega u-sodnega leta se je pričela kriza, ki je še danes čutimo vsepovsod.
OROŽNIKI ISCEJO
MASARYKA
Nad dogodkom, ki se je primeril te dni predsedniku Masayrku v njegovem poletnem bivališču By-strički na Slovaškem, se ljudje mnogo smejejo.
Predsednik je bil kakor vsak dan na svojem jahalnem izletu. "V pii-merni oddaljenosti sta mu sledila dva orožnika na konju, da ga čuvata. Hipoma je dal predsednik konju čutiti ostroge in je oddrvel. Orožnika sta ga izgubila spred oči in sta bila seveda v nemajhnih skrbeh. Povprašala sta razne ljudi. da-li so videli sivolasega gospoda na konju. Med drugimi sta vprašala tudi nekega kmeta. Nihče jima ni vedel nič povedati.
Čez nekaj časa pa je omenjeni kmet srečal predsednika, ki ga ni poznal in mu je zaklical: — Halo, Halo! Ne jahajte po tej poti dalje. Orožniki vas že iščejo!
no gospodarstvo usoden, če ne bi bilo nekaj mož ohranilo svoj mir in prisotnost duha. Ko so namrej ljudje, zlasti mali hranilci, zvedeli za polom dotične banke, so navalili tudi na druge banke in so zahtevali svoj denar nazaj. Takrat pa so se pod vodstvom "angleške banke ' združile vse banki in so sklenile izplačati vse vloge na zahtevo vlagateljev do vinarja. Tudi vrednostne papirje so ljudje razpredajali, toda banke so pokupile vse. Končno banke nico imele več drugačnega denarja na razpolago kakor bakrenega, ampak izplačevale so še vedno vsako zahtevano vsoto — in to je pomagalo: Ljudje so rekli: Saj le nI tako hudo in so začeli denar zopet vlagati, s tem pa je bila stvar zopet v redu, ker so se bančne blagajne začele zopet polniti.
900 MRTVIH VSLED
AVTOMOBILOV
CHICAGO, H!.. 27. septembri. — Danos je dosegi d i levilo mrtvih vsle-d avitzanobilrklh nezgod število 900. ko je v St. Anno bolnišnici umrl za paSkodfcucrii Patrick Morgan. star 86 let.

V
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilc
HNQU8H SLOVENK B KADE K)
ftŠM
$2.—
Aftrttiu gm prt
KNJIGARNI GLAS NARODA
SI« West I« S treat K«w iMk Cttj
TUDI VZROK LOČITVE ZAKONA
TRENTON, N. J., 27. septembra. Kc-t je iiiHo&il: >od"Jle v Newaifc. N. J., je zadosten vzrok za lečitev zak3:ina. ak3 žen-i sune moža v hr-bat, kadar vozi avtomobil. Na. podlagi t?ga je dz.bil Thcma-s J. Binn pred sod ečem zadoščenje in ločitev od sveje žene. Pa n.Hgcva žena ni imela samo tega greha nad sefcf^j, temveč je tudi mcitača vanj krožnike in sklede in je tudi njegovo obl:ko vrgli skozi okno na ulico.
15 LET KRADEL
Max Schwartz, st'ar 50 let, je bil v^'TJ'j a ret ran p3d obdolžilo, da je tekcm 15 let avoje službe pri Tod-hunter Company v Losng Island City, N. Y. pokradel zu $3000 de-koratiivneiga železa.
Že voli delavcev je Ibilo odsl;vljenih. ker čl:> bili na sumu. da so kradli železo v tovarni. Včeraj pv. $o dotekivi zasačili S~hwart?a ko ravno v neki trgovini železnine prodajal ukradeno blago.
SAMCI NAJ POMAGAJO BREZPOSELNIM
SARNIA, Ont., Oatnada, 25. sept. NeteaipcatemL mStalj?. ibodo priporo čali mestnem uradu, da nad pripord&a samcem, ida se ne ženijo, da se o-lajša breme odbora oflajjšanlje bede med družinami.
717 — 24 STREET
LETOŠNJI PRIDELEK
je najmanjši v zadnjiH desetih letih, je pa zato letos najboljše kakovosti.
Jaz razpolagam % vinogradi raznih vrst, kjer grozdje pozneje dozori in je po UGODNIH CENAH.
Fliite ali brzojavite takoj po cene.
WALTER PREDOVICja
s£cramj:nto, cal
TURČIJA IŠČE POSOJILO
ANGORA. Turčija, 27. septembra. Predsednik Mustrafa Kemal je do-ldiil, da pošlje prejšnjega finančnega ministra Sara.d'jo!t:ma v Združene države, da najde kako posojilo za Turčijo.
DRUŠTVA
,1 ,
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
O GLAS U J T E
"GLAS NARODA" j» čiU urno v»m članftro, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici,
** - _ _ . . _. ... _ .. CHE ZA OGLASE SO ZMERNE
V želc-ani£'jtem. vozu so sedeli trije mošič.
Dva duhc-vnika in Ičl .r/ek. oblečen v civilno obleko. Pa prani prvi duhovnik:
—	Z ljudmi v moji fairi sem zelo sadovoijen. Kamorkoli pridem, go-vcirr: — Gci pš. d 50 prišli, ©:'spod so tukaj.
DrugI starejši duhovnik pravi: — Meni ra n? pravijo g;vpod. meni pr: \qjo pre ča stiti. Dober dan, pre-Kje ste bili, preča- ~ti? K m gre3te, prečas ti bi?
Tujec nekaj Č3 sa molil, nato pn pravi :
—	V teen pj^lcdu pi vaju tltam. gospoda.
—	Kako to? — se zbudita duhovnika.
—	Kadar j r; stopim v liišo, mi pr: vijo: — Preljubi Bog!
Začudeno gu gledala duhovnika in -vprašata: — K^^ pa rte. prijatelj. da vas na^p.vaijo s takim imenom?
—	Jaz sem davčni ek?ckutor. — Ko at op:m v hišo. se prime g—p~dar za gla.vo in vzklikne: — O ti preljubi Bog!
*
—	Take kot j~; moja žena. ni nikjer na svstu — je hvjlll svojo 2akcci5ko pclov.c.j mlad n^vapar^-čence.
—	Rečem ti. ona ima p i.not za tt.*a
Pr'ijate'j p r.ar mu pa piv,vi"
—	3 j sem ti vedno gave ril: To vzftr.i »li pa n:(::ne. Ta je zoj*: r.-i-b^lj prrpra-,-na.	b: se mcral srn "lit;": vajin ?3tkco, ee bi ena ne
imela pameti zi dva.
*
Rojak je stavil, da b3 predel trideset. češpljevih. emckcr.v
Dcse^, jih je nvma-^lcnaa p:ipra-vil. pri dvajsetem, so se mu pa 21-čili up'rati. Ko je osemindvajsetega požiral, je že krvarvo gCcrfvl. d. ii n mu je dovE-tmdr/ajs£ti akoro v gol-tan-cu obtičal.
Tridc^tc-ga cm:ka pa za vc s .-.vet ni mogel pojesti Jesen je bi. !<cr'je izgubil sta.vo in žalestn!: j: gleda! trideseti amok na krožniku pred seboj.
—	Če bi vedel. — je ramrmral.— da mi boš ti cstal. bi ttibe najprej poje del....
*
—	Sami ne vem. karj naj 't:rim.
—	je vz;dLhova!ii rojakinja. — Zdravnik je bil pri irtojeim bolnrm možu in je rekel, da bi povzročila njegovo smrt. če bi mu dali kaj dru-gegv. piti kot vod?.
—	No, pa mu vede daj — so ji sve t ova !e pritj a t e l j iioe.
—	Ja, *če b: mu v:-de dala. bi pi
ca prr.-zrcčil mej d rmrt.
*
Ako ima neporrčena" žoii-ik-i o-troka, mori v gi:tovih slu:ajih priseči, kdD je njegov c*?e. To je 'seveda sitno in neredno. Poročene ženske 3: v tem oziru d^ati na bo-ljšem. Pordžene namref ciiosta^mo zvr-
žejo očeto\'sjtv»j nra svojega moža. *
—	Naj bo tako aili tako — ge modroval i<:'jak — dela nim/am. lačen sem, ker ne gre zlepa, pcm pa s sleparijo pokusH.
In je šel v restaivracijo ter n*a-rdiil dobro večerjo. In ker mu je jed prijala, je naTočil še dva por-eijonai. Ko je brisal krožnik s kru-h:m. je pri sosetinji mizi opazil nekaj neObiaagneiga.
Gost pri sosednji m!,zi je po večerji pozval rtataJca^ja. k sebi in mu neikaj zašepeta! v uho. Natakar ni nič rekel, ampak j3 šel po gospodarja. Gosp:dar je prišel, prijel gosta za ovratnik in pas — natakar 'je bčl medtem odprl vrasta — in ga brcnil na ulico.
Rojak je pozval natakarja k sebi in ga -vpraša! zakaj vse to.
—	O rtič, — je odvrnil natakar
—	denarja ni imel. Prišel je sem in se deforo najedel, nato ml je šele petvedal, da nima denarja. Pa smo ga vrgli na ulico. T2&0 delamo pri nas s taakimi ljudmi.
Rojak rtara3t še črno kavo in debelo CL2j3!ro, katero spravi previdno <v žep. Nato gre sredi re^tarv-pjnta, se globoko -skloni in se prime za kolena ter čaka.
Gostje se čudijo temu početju, prtddta Ttstt akar in gospodar ter ga vprašata, ka'i to ipiomeni.
—	I nl4 — odvrne rojak In zaf-trtiži — večerjo bi rad pJalal
±
GLAS NARODA"
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER, 28, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A.
KRATKA DNEVNA ZGODBA

rr^rTrM Tf^Wjg^PM
(y t m < -M
ANTE BEHVAR;
ALI IMAJO 2IVALI PAMET
Nekateri ljudje trdijo, da imajo čivali pamet, drugi pa pravijo, da je nimajo. Povedati vam hočem nekaj zgcdbic iz živalskega življe-ijenja. da si sami ustvarite sodbo.
Neki posestnik, ki je bil tudi rtra ton lovec, je imel krasnega lovskega psa. Pes je bil čistoknni 'rski setter. Bil je zvest in dober. Gospodar ga je imel zelo rad. Po-festnik je imel tudi prijatelja in tiski prijatelj je imel tudi psa, volč-jaka. Tud ta pos je bil dober čuvar in zvesto vdan svojemu gospodarju. Med tem. ko sta bila gospodarja med seboj zelo dobra prijatelja. sta njuna psa sovražila drug drugega, kakor pes in mačka. Kjerkoli sta se srečala, sta se spoprijela in začel se je hud boj, ki je tra'al, dokler ju ni ta ali oni u-med gospodarjev s palico razgnsl. Oba psa sta pa imela skupnega sovražnika: to je bil velik mesarski pes, ki se je vedno pred mesarije-grel na solncu. Kadar je prišel setter ali pa voičjak mimo mesarijo, se je mesarski pes zagnal vanj ir. ga temeljito obdelal.
Neko; je še! posestnik s svojim sotterjem na izprehed. Ko sta se bližala mesnici, je setter pritekel k svojemu go-pedarju in mirno korakal ob njegovi strani. Medtem ga je bil mesarjev pes že opazil. Stekel ie k njemu in ga zgrabi! za vrat. Setter re je branil z vsemi štirimi, vendar pa je bil mesarski pe? mnc^c večji in močnejši od njega, tako da je naposled ves onemogel in krvav obležal. Ko je mesarski pes videl, da je premagal sovražnika, se je dostojanstveno vriih na prag mesnice. Posestnik se jc sklenil k svojemu setterju in mu pregledal rane. Setter se je kmalu opomogel. Vstal je. se stresel in hvaležno gledal svejega gospodai -j a ki ga je bežal po glavi. Nenadoma pa je zdirjal mimo mesnice in zavil ckcli ogla na dvorišče, kjer je stanoval posestnikov prijatelj s svojim volčja kom. Voičjak je ležal na hišnem pragu in leno mežikal v toplo poletno jutro. Ko je zagledal svojega sovražnika, mu je š-.i renče naproti. Komaj je prišel do njega, ga je začel duhati in mu li-zatl krvavo rano na vratu. V naslednjem trenutku sta jc oba u-brala v dir, naravnost proti mesnici. Tam sta se zagnala v skupneg't sovražnika — mesarskega psa in ga jela neusmiljeno grizti Zdaj, ko sta bila dva, je moral mesarski pes odnehati in začel je bežati. Setter in voičjak sta stekla za njim in gotovo bi ga bila ubila, da hi pri-
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
šl seterjev gospodar, ki je naposled ukrotil oba divjaka. Voičjak se je vrnil domov in setter je nadaljeval z gospodarjem svojo pot. Posestnik s? je sam pri sebi čudil, da se nista voičjak in setter stepla, kakor po navadi, ampak sta šla složno na skupnega sovražnika. Mislil je, dr. bosta odslej prijatelja. Pa se je zmotil. Ko sta se drugi dan psa srečala, se jim je takoj spet najc-žila dlaka. Složna sta bila le takrat, ko je bilo treba skupnega sovražnika enkrat za vselej ugnati v kozji rog.
Na Dunaju je živel gospod, ki ie imel zelo ljubkega jazbečarja. Ime mu je bilo Šnufek. Lepega dne je Šnufek zbolel. Jesti ni hotel ničesar veo. Ležal js v svojem kotu in zdaj tiho zaječal. Gospodar ni v£-del, kaj naj stori, in je naposled sklenil dati Šnufka na pasjo k1.:-niko v zdravniško oskrbo. Ko so pregledali Šnufka, so ugotovili, da je zbolel na vnetju slepiča. Takoj so pa poležili na operacijsko mizo in ga omamili, da ni čutil bolečin. Čez pol ure je bila operacija končana in čez teden dni se ;e Šnufek vrnil h gospodarju in c-stal v domači oskrbi. Zdaj je bil rpet zdrav in vesel in od hude bolezni mu je ostala na trebuhu !e majhna brazgotina, ki jo .'je bil apustil operacijski nož.
Minilo je leto dni. Ko se je gospodar nekoč vrnil domov, in bilo Šnufka nikjer. Klical ga je po v=ej hiši in po dvorišču, vendar ni bilo o Šnufku ne duha ne sluha Ker je imel gospodar svojega jazbečarja zelo rad, je dal v časopise oglas: — Moj Šnufek se je izgubil. Kdor ga najde, naj ga proti visoki nagradi vrne lastniku. Tako je tudi sporočil policiji in po radiju vsemu svetu.
Toda vse to ni nič pomagalo. Šnufka ni bilo nazaj. Minil je* še teden dni, cdkar se ^e bil Šnutek izgubil, in gospodar je izgubil že vsako upanje, da bi ga še kdai našel. Ko je zvečer žalosten sedel za pisalno mizo, je nekdo pozvonil. Gospodar mu je šel odpirat in ves presenečen zagledal pred seboj starejšega gospoda z Šnufkom na rekah.
—	To je vendar moj Šnufek! — je vzklikni* gospodar in Šnufek je začel veselo lajati. — Ali me več ne poznate?
Zdaj si ga je gospodar bolj natančno ogledal. Spoznal je zdravnika s pasje klinike!
—	Vi, gospod doktor? — se je začudil. — Prosim, le noter!
Gospoda sta sedla za mizo, in zdaj je gospodar zagledal Šnuf-kovo šapico, ki je bila vsa povita v belo obvezo. — Kaj pa to?
Doktor je začel pripovedoviati. Bilo je pred kakim tednom dni. Sedel sem v svoji ordinacijski sobi in pisal račune. Zdajci pa zašli-šim pred svojimi vrati milo cviljenje, in ko se nisem takoj zmenil za to, je prešlo cviljenje v glasno tuljenje. Naposled sem vendar pomislil, da bi utegnili biti ti glaso-
■hmvrptfimmimg; um m n Mil m mi I'l'iii'Mmin n ii i iiihiiiiiiiiiiiii'mii
i!"1	. „jl ,:...„ ..:::,i;uiim
imajo velik uspeh
ii
Iz Slovenije.
j vi v kaki zvezi z menoj. Odprl sem j vrata, in glej, na mojem pragu je i sedel vaš jazbečar. Tulil je, da bi j se ga bil še kamen usmilil. Takoj j sem videl, da mu je leva sprednja j tačka ranjena. Držal jo je kvišku, kakor da bi mi jo hotel pokazati, in od nje je kapljala kri. Nesel sem ga v svojo sobo in mu pregledal nogo. Bila je zlomljena in precej zmečkana. Bržkone ga je bil kak motociklist ali avtomobil povozil. Naravnal sem mu nogo, in jo trdno obvezal; nato sem ga nesel v bolniško sebo, kjer je ležalo še mnogo drugih četveronožnih bolnikov. Povedati vam moram, da mi je bilo prav čudno pri srcu, ko sem zagledal pred svojim pragom ubogega psa, ki je bil očividn0 iskal pomoči. Pogledal sem njegovo znamko: ker imam vsak dan toliko posla z bolnimi psi, se nisem mogel domisliti čigav je. Obdržal sem v oskrbi, in ko se mu je začela noga celiti, je sedel po cele ure prer vrati in presil, naj ga spustim domov. Bal sem se, da se ne bi morda izgubil. In tudi noga še ni b-ia dovolj zdrava; zato sem ga obdržal še nekaj dni. Včeraj pa sem zagledal na njegovem trebuhu majhno brazgotino. Tedaj sem ee spomnil, da smo pred letom dni o-perirali majhnega jezbečarja n* vnetju slepiča. Pogledal sem v svoje knjige in številka na znamki se je ujemala s številko v knjigi, j Zdaj sem našel vaš naslov in tako sem vam prinesel Šnufka na-?aj. j
Vidite, tako se je Šnufek po le- I tu dni spomnil, da mu je bil no- j koč zdravnik pomagal; in ko mu i je nepridiprav povozil šapico, j? i šel poln zaupanja k njemu in cvi- j lil in tulil, dokler mu ni pomagal, j In zdaj sodite sami: ali imajo živali pamet ali ne.
Aretirani zločinci,
G katerih smo obširno poroilali, se naih:ijayo še v zapciru ptujske crož-niške posilnje. Njih oddaja sodišču S3 'je zavlekla radi nadaijnih poizvedb, kar (je orožništtvo zaiplenžlo mes3 drugim tudi stvari, 'ki izvirajo cid vli: imel v, ki so bili izvršeni že pred ivoč meseci. Lepotvi seveda vse taji-tjo, t?, jim ne bo pomagalo, ker so corpora delicti v rokah orežništva. JfcltMje 3ID3 dognati, da j;1 Marij'a D. u!-la smrti le po čudnem naključju. L'ipcvi so 'Se namreč po "izvršenem zločinu pogovarjali med s ebon v nemifkeim ježku, misleč, da jih žiibcr/ toga tjezika ne raizunns'. Dogovorili -so se, da uboge, žensko ubi-jdje, da bi ijih ne bi m 03'a izdati. Drtlo-čili so bili tudi mesto, kjer so jo nnm?rarvi:lli zakopati, K sreči sO se pa taikin opijanili, da so obležali in za'^psl'i. In šele, ki ije zadremal tud: tolzrvao, ki jo .j:1 steaižil, se je rova prdvldno oddal'jila :.n zbegala. Ako bi se iji. to ne •ptasreUilo, bi bila mrtva in t.u-di .tclavaijerv še diiines ne bi imedi ipod ključem. Hitra :n točna pi:irarila o tej zadevi so napravila na c&Azinzivo v Ptuju globok utis »n veliko zanimanje.
Po desetih letih pcjasnjen umor.
14. septembra je sprejel v litijike sodne zapoje jc«tn3>;ir Je van nekega Polanca, katerega so italijanske o-bLasti csum'ile zavrait.nega roparskega umora, izvršenega naid zSv'nskim prekupčevalcem iz P:'dgcrs pri Gorici. katerega so .tedaj n a M: oropa-nega in smrtne nova m o i»: m j enega on'do ni jvaščanL Prene sli so ga k nek:tmu gostilničarju Bizjaku, vender tje kmalu nato radi prevelike izgub? knvi Ln zadavljenih poekadto umrl. Bil'je dvaikrait pohoden s pros'ek: ill vojai3keig\i izvor a. Tedaj je spremljal ub'terga tudi njegoiv o:e, fcriteritga, «;> napadalo: udarili s puškinim "kap'itcim. p>o glav.1, vendar pa je še mogel povedaiti karsibinjerjem, k?lko se je vse izvršilo. Vraeaila sta se z sinem z sejma in rn je imel mnogo denreirja pri eabi. Oče j: opazil. da sta ju v goatilni. kjer so se
POZOR. ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safttf Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboric.h Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick NEW YORK Go wan da, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle
•	*•*	» 1	4 +*
OHIO
Barberton, John Balant, Jo* Hiii
Cleveland, Anton Bobek, Ohas.
Karlinger, Jacob Resnlk, Math Slapnlk. Frank Zadnlk
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kun^se Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton Kikelj
OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina
Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer
West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
UTAH Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Korea
Sheboygan, John Zorman
WEST ALLI8 Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Olas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta IIJO.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina sa Evropo 13 S7. za celo leto.
kupčjje iavršile, neprestano opaž o-val?, dvta meška, ki pa sta se potem nekaim iz gc stilne izgubila. Ko sta se Mračaila oče im sin po poti popoldne okoli 2. ure skozi gozd pri Ajdovščini, 3ta nenialdama skočila proti rtjima dva neznana in oddlaila nanje iz bližine nekaj strelov iz kara-binlk?, ftirlkoj rt3ito pa se je že sin zadat agrudil poleg ooeta na tlai, o»ie-ta pa iJtia napadalca pobila s kopiti :"n nvuto sina oropala. Oče je napa-c3S.piijiilvi'I katrablmjei'jitm in po op.isu S3 tedaj osumili alcičina v Dolu nahaijafjcreigase Poianca in netke-gsi Braitino, ki sta pa pobegnila kmalu nato neznano 'fcaim, dokler ee ni po tolikem čaeu peisrečilo ju.g. cro-ž-nJkdm ni3. V-3>čah. da so iZiledili Po-lainica, dočlm se klati Bratlna. ki je iprlščl preko meja iz Avstrije, nekje po Groreojskem. Orošništ^vo vrši temeljite poizvedbe. t
Napad na orožnika.
Dne 6. aprila zvdler se je vozil crožnLiki kaipl-ar Alo'j.z Cveiba-r s kolesca 'kot slu21 :eni 'kurir iz Trojan v Lukov ico. Mcid potjo se je ustavil v Krašnlji :n slučajno ns-Zettel na pretep med domao:ma fantoma Ja-neizoim Korošcem in Joisipom Hribarjem. Pc •službeni dolžnosti je interveniral in hotel zaslišali napadalca Jalneza Korita?:*, pri čemur pa« so gii c'Stali domači fan. je skušali motiti. Kc se ije Cvlbir po cprar/ljeaeai Z3i'lišaniju cepivi vil na po^t proti Lu-kovici, j a lecel ua blizu Kraš-r j? na -skupno fantov ki je ciiiv d-; no ifc.kJiCa! nar*j. Fi 3tno Kc-O'ie^ :a j VSnoenc ŠtrukeCir £.:a mu za"_cav£?a | pot in ga drug za drugim uiar:>i s J prstjo v e'eraz. Stiukel'j je pri tem. j ko ga 'je udaril vzkl knil: "Zgini hu-|dlč!" Nait^ 'je ?tiq;rat-'.l Cve'barjevo J kolo in g3 -vngttf dvaikra.t cib nato pa preiko pičita, ta'ko da se je kolo pošikddovaiSo. Nacatljnih ns^iln?-st: se je mogel Cve\:.3>r ubraniti le na ta način, da ije 'potegnil samokres in tl"'ko finite prerpodil.
Frano Korošec in Vincemo Štru-ke Jj s*.a b:!"ii cbtcže.na zločinat«va zoper držatvno c'olast in sla s:- zage-vaTjvila pred malim senatetm. Clba 3ta zanlka'n1, d'3 bi postopala napram Cvelbarju na opijani naii'n, in sta trdila, da sta) ga le branila pred napadeni nekih tujih fantov.
Štrukel je tudi zanikal, da je poškodoval Gvelbamj-u kolo. Senat ni verjel njunemu zagovoru in je obsodila Franca Korošca ca 40 dni stro gega zapora, Vinc;:rdoa Štruklja pa na: 2 meseca strogega	eba
tudi še na povračilo stroškov kazenskega postopa-nja.
Lažni pogorelci-
Župan občine Sa.veii je izdal dne 12. febru(3irj'i t. 1. Čfnjavršu Alcjzu potrdilo za prekoračenje državna maje; enako pctrdilo je dobila tudi Črnjanoio Otilija. Dne 28. marca je kcfrr. ~tn.dir žandarmerr jiske sta nice v Roiiah zalepil ČrnjaMo Otliiijo, ki je pobirali milodo-re in so izdajala za pogorelkta Herman Marjeto. Da je prišla do milcdairov, je kazala ljudem neiko potrdilo. To potrd&lo se je ade?o kc.rrtatndlru sumijovta, zato ga ji je odvzel. Naknadno se je ugotovilo da sta< Čmjoivič Anton in nje-gov brait Alctjz no.redila fetine za progjačenje milodarov na ta način, da sta todireizaia spodmji del potrdila z dne 12. fclarutarja, dobljenega cd župana v Savcih, prilepila t-a del na kos papirja, nad tem odreeikom pa zapisala, da je 2. februnrja> 1931 agorelo Herman Jožefu gospodarsko pcslrtpje, ves žilv-ež in živina, in ZJito se priporoči ta.stni;k tega potrdila 3a1 podpero.
Obtažemci so pred kazenskim senatom. detloma priznali, da so naplavili laanio tjaivnO listino in sta bala obsojena Čemjajvič Anton in Alojz TH3d 2 meseca strogega zapora in 60 Din denarne kasni. Ker tretja ob-tažeoka, Černaaivač Otilija. ni prišla k glaivrna razpravi, je sodišče skle-nsiJo. da se pitciti nsje^j na&nadno postopa.
Novo načelstvo evangelijske cerkve v Sloveniji.
Po ustamovifovi eivangelifiske cerkve v Jugoslarviji je bilo treba urediti njenio organizacijo tudi v SHqvwiigi. To se je zgodilo ma letošnjem senio-ratakem aboramnijai, ki je bilo v Ma.rlbaru. Združerto je biio z drugimi certcvemiml slORresnostnii in o-bredi.
Slavesn:/st se je pridela s svečano Bkdlbo božjo v evtaingeliosfci, Kristu-
su posvečeni župnijski cerkvi v Trubarjevi ulici, kater.; je oprar.dl doma: i pasror Baron, pridigal pa je konseniar pastor Gerhard May iz Ce'^3. Taikcj po ma»ši pa je bil po do-Idliilih ncrce U3t);ve instaliran n:(v: inšpektor mariborske evangelijske cerkvene občine, odvetnik dr. K. Kieser.
GOLOB PRELETEL
7 2 0 0 MIL.)
PARIZ. Francija. 26. septembra. Golob, ki je bil izpuščen v Arras v soverni Francoski 15. avgu?^j, je bi'1 vjet v Saigon na Kitajskem 9. septembra. To je razdalja 7200 milj.
ZEPPELIN NA POTI DOMOV
GIBRALTAR, Španska, 27. s.p:. •'Graf Zeppe-lin". ki je na potu iz Brazilije v Friedrichshafen. je danes letel preko tega mesta. Letel je tako nizko, da so se Ijud'je. ki eo šli v cerkev, skoro bali kake nesreče.
ŠTORKLJE PROSIJO HRANE.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANBT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost ! svojih ki ij en t o v, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslnžnjmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke.
TAJFUN NA JAPONSKEM
TOKIO. Japenaka, 27. septembra. — Enajst cieb je bilo žrtev trjjfuna, ki je divjal po* pokrajini med T-kiom in Yokohama. Tudi na poslopjih je velika škoda.
KELTSKI GROBOVI ,V PEČUHU.
V Lajcsmirseu na Madžatskem so zadnje čase cpaz'li vse p in o napol sestradanih štorkelj, ki eo p:lj.ie v bližino ljudi t: korekcč prosit. naj jili nakrmijo, da ne pogi-nstjo cd Laik: j te. Ptički so tako slabotni. da morejo je dva še let:ti. Pokrajina je bila še pred par leti de!oma pod vedo. 2-110 so imele štorklje tam najboljšo pišo. Potem pa s-o ljudje zgradili prekop za od€ kanje vede in ker je lete s pritim la še huda vročina, so se tla tako izsušila, da so štorklje in druge povodne ptice ostale cisto brez h:\vne.
V oMžini Pečuha so pred kratkim pri prekopavanju zemlje naleteli na več k:l'.:-kih gre o: v, v katc-ilfia s: ni-šii 43 predmet:.-/ <rabel'j. su-L-c. bi* neon ii cbroHi/ i:i lc:Kienih posod Ker -o bili Kelti v teh krajih še- v č:i u pr. Kr.. ^0 najdbe stare 2300 do 2400 lat. Iz najdenih sabelj sklepajo, da so merali biti Kelti ja.o m ::čartl in nučini ljudje. ki ■: se s rulioami berili tudi na koljih. Sed-1 In stremen niso našli. Na. zlatnikih, ki 3 bili v gro-beh. so upod:V>ljeni jerdeoi na konjih bre2 sedel. Lenjlevlna iti izdelki. pa sa brez okrasja Iz čisto navadne gline.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50

ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE,
GA DOBE ZA —
si.
75
"GLAS NARODA"
216 West 18 Street	New York, H. Y.
-GLAS N A K O P A »
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMB ER, 28, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A.
ČAKAM TE!
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
20	(Nada4j€<vantje.)
Klara prebledi in minno seda, otoraz zaJkapain v roflci. Med tankimi prsti so jd kapXute sc-zae. S tihJan sdjtfUKim g-letta malti na svotfo hčer, do katere je imela, m-ilo bolj trpka žena nrtsled njenega tihega in premiilde-ana&lja ncflqo posebno spoaltovaaxje. Klara vzdiihne. Sedaj ji je bilo tudi to vzeftx Njena l<ju|oezen bila xxtxlar tf:(ko tiha in nersefcaciaa. Srečna [je bila, da nvu 'je megla s svojo sJotncs^o najprcirfitt žlvl-jenije mia£lo prijetnejše.
Zla sobe ni zahtevala niičusair — samo da bi ga napravila (veselega in zadovclenega. S trdimi in. raskatvaimi iprstd so se dotaknili irajsve-tejšega in vmgk ob tla, da se je morala sramovaiti.
Toda mati je imela prav; z oziram d? stsirišev in iz -spoštovanja dc same sebe se je morala, v 'bodoč® izogibati Hammerijeve hiše. Morala je naijti kak izgovor, dla ne ba bilo preoiitno.
Prenmšija.
_ Kaiko slabi so ljudje! Rcjdu sem jim in brec stranskih misli pomagala, že tuidi zaraidi tega, ker me »je atara gospa tik pred svojo smrtjo prosila, miafl sc ml: Ho pobrigam za otroka.
—Da, Klara, to vse vem, — tt:da drugi ti tega ne rvrjaemjo; za vsem lem iščejo vse kaj drugega.
_ Nemogoče je, da itd kar izostala; kaj si bedo Hamrnerjeivi mislili? Za nckajj teidinov bom Š3i h teti Ani, potem pa 'bomo valili, kaj bc.
—	Da, tetko napravi, Kfcitii! Ne ves, kaiko veliko breme mi odvza-nve^ od srca. In mesto tebe bom jaz včasih poskrbela za otroka .n tudt druge stvari uredila. Drugače tudi dobra, gospa niti v grobu ne bi imela miru.
Silva nlkalkcr na raiia slilvta, ko ji je Klatra povedala, da hoče odpotovati.
_ Klara. krT predrtz\vljatd se ne morem, da va's ne bom vsak dan
videla. — iTvOtazen jo je ncipclnila že pri misli, k-rfko foo š5o brez Klare. _ in otrek, kaiko se bo cziral po sMUji teti Klari!
—	Saij se zepet vrnem, gospa Silva!
Sair.o nekaij tednov je poteklo, odikar je KJrra dpoCitvača, ko je bila Silva Hammer že v veliki zadregi. Služkinjo, ki je komaj pred nekaj dnevi pr.iia v hiio, so zafot'li pri ve&ki oepcsltenosti isn Andrej jfc Je na mestu odslovil. Toda Silva si ni mogla sacra pomagati, dokler ni-dctaili zepet rrivo služkinj
Prviz je Aniroj iziguibil avttjo pctrpcefijivost do Silve včled njene nesposobnosti in ji je očatad. Z razažljeno ošabnostijo ga zame:
—	Saj nisem tvoja dekla.	.
—	Tega tudi ne eahtevrm; zahtevam -pa, da imias gfrispciirnijstvo v redu, kar mera de Liti na tisoče i-i. Nisem v razmerah, da bd ti mogel ariati iaobraicno služkinjo, zato se moriš sauna pobrigati.
—	Jaz pi tega ne znam! — mu odgovori trmoglaivo.
—	P-item se potrudi da se naitfžoš! Zanašam se na tvojo pamet Silvia.
Govoril je tako resno in odlaino. kot še nikoli in njeno vedno pripravljeno erežje, sc".ze, so ji odpovedale. Za niše se ni zmenil, temveč je sedel k p salmi min, kjer je leaiA kup £dhfl£h zvezik:r/. da jih pregleda
Miza še ni bila pcspro.vjjonav, dasi so že davno kcnrizCi s kosilom.
Danes ji ni pcmags'1. Drugače ji je nosid krežnike v kuhinjo, jih je
gla uživeti v to malaštevitan žšvljenije. To bi moral tudi Andrej uvideti; veSSJko je žrtvovala esuna, za.Ua 'bi se moral tudi on za njo žrt-vo-vfeRi!
Njeno srce je postajo trdo proti možu, ob njeni strani, čimbolj je
komunistično straikino pisarno ter zaplendiia mnogo propatgalnictaega materijtala, toda dedo sovjetskih anuaairjav s tem ni ponehalo. Samo
mislila nja neprijetnosti sedanjega svojega poj:iž/aya — fcaikor da bi on da se sediad vrši skrivaj, bil temu kriv! Oh., njegova fveMca ljubezen -je vtenila v vsakdanjosti. Njemu so bila učenci, njegova šola, zveziki, 'katere je mocai pcpranrljclti, veš kot pa njegova ž:<na — vse to mu je bilo [bolj važno, kot pa njene skrbi in brige. Ktelko 'je 'danes poatcipaH ž mjo — kot s kako šolsurico!
Bolj in boTj se je poglab^ada v svoja nesKtrčno zavest, dla je pričete bridko in krčevito -jokata. Andrej jo je slišali; nekaj čai?a jb poslu-o.š, ko pa le ne poneha in je njen jok iposfcajal vedno abupnejši, potip-Ije po njeni ptlstečji. iakuije njeno roko. Toda ničesar ni hotela vedeti o njem in se je cfornila.
(Dalje prihodnjič.)
CELOVŠKO PISMO
Celovec, 8. septembra.
Letošnje peletje je prineslo celovškemu prebivalstva v sicer zelo enekomernem življenju precej sprememb. Že volilni boj v mesecih april in maj je pokazal, da z cfaičinskimi volitvami ne bo še mi-
Gledališče je dobil v najem bivši gledailiški rawnatl'j Schwaxz, ki je v zvozi z neko dunvflsko filmsko tvrdko; ta financira celo.ižki zvočni filmski kino in plačuje najemnina 3400 S tedensko. S tem j? gledališko vprašanje likvidirano za
ru. In res! Re čel črna koalicija je nekaj let, kljub hudemu nasproto-
zasedla županski stodec, presenetila s tem prebivalstvo in razburita zlasti hitlerajance, ki so z vso gotovostjo raounaili na županski mest:?. Po udarcu, ki so ga dobili hitler! janci pri zadnjih občinskih vo-litivaCh, se je boj na cestah nekoliko pomiril in rjavosrajčniki se pokažejo v uniformah samo še ponoči, ko hočejo usirah\:wati komuniste. Svoje delovanje so preložili na detžeHa. kjer upajo na bcijše u-spehe kakor v mestu.
Celovški občinski odbor je stal po svojem konstituiranju pred važnimi na logami. Treba j s bilo spraviti mestni pil:račun v ravnovesje, 'čitati ra>?ne iz±3Jtke in zvišati razne doklade. Naijhujši udarec za pr^vaistro je bil sklep cbrnske-?a odbora, da se črta subvencij a za gledališče v znesku 70.000 S letno.
vamju hitlerijaneev in vsenemcev.
Gospodarska kriza je zadaia tudi tujskemu premetu ob Vrbskcm jeziru hud udarec. Propagando s:-delali samo v Nemčiji a ta je zaprla ravno v začetku glavne sezone avi3je meje. Tudi c-b'sk iz Madžarske je le4-os precej popustil. Mogoče bo ta. udiurec iztreznil voditelje -tujskega prometa ter jim dal pobudo za preorientacijo tujske prcipa.gMTLde.
Mesec avgust je st.ad v -znamenju ograižanja javnega miru po k:imunistih. Poulični boj med komunisti in pol^isti dne 1. ajvgusta je zahtavail, kakor znano, tudi smrtno žrtev. Preiskava je poka-z?.t>j^ da so bili pri tem delu tuji elemonti. ki žrtvujejo v srvoje temne svrhe tudi zelo veliko denarja. Deželna vlada je sicer razpustila
Pri mseh ifceh žilo žalostnih razmerah pa za/vzema celovški tisk neko čudno ataslišče do svojih čita.te-Ijev. V času, ko ljudstvih zajnimajo vprašalnja gospodarskega in po liti jnegai značaja in predvesem vprašanje, kako priti iz te hude krize, ki ijo čuti koroška dežela v peseoni veliki meri, ker je navezana1 v prvi vrsti na lesno trgovino in lesno in dustrijo, .prinaša jlD karoaki listi člamke in notice o Jugoslatviji, iz kajterih se takoj spozna tendenca, katero zasledujejo. Ob priliki atentata na jugoslovanske vlade so se koroški lasti — brez ozirai mai svkt-je politično stališče — postavili rti stališče diunaj'ske "Rečchspo-šte'', ki je ob tej priliki pokazala napram Jugoslaviji svoj prawi o-braz, medtem ko so ostali avstrijski lista zahtevali natančno pre-isfcaivo zaideive ter energično postopanje proti krivcem. In skoro ni dneva- da ne Ibi prinesel kak celovška list -kako tedencij ozetn vest o Juigoslaivija, samo da odvrne pozornost čaitaiteljev od žalostnih razmer. ki vladajo v domačem gnezdu.
Da prinašajo take presti "Freie Stimtmen", ki ne vedo, atii bi detale srtafašo umlorajoči vBenemški stranki ali bi se že udali narodnim so-cijalistom, je pa njihovem scvra-šijvu do vsega, kar ni nemško, razumljivo. Da pa krščamsko-sooijal-ni "Karntner Tagblatt" trobi v isti rog. in poLaiga še večje sovraštvo do sosednje države, je pa neki:liko nerarrumljivo. posobno v sedanjem času, ko morajo |člani i-ste stranke priznavati, da pri nj 'h ni vse stvetlo, kar se sveti in da imajo veliko dela h čiščenjem svojega lastnega hleva.
Kretanie Parnikov
tj
— Shipping Nm —
30. septembra:
Albert BalUn, Cherbourg, Hamburg Aquitana, Ch« rbourg President Harding, Cherbourg, Ham burg
1. oktobra:
Cherbourg.
Bremen
2.	oktobra:
lie de France, Havre Majestic, Cherbourg
3.	oktobra:
St. Louis. Chcrlw>urp. Hamburg Volendam, Uoulogne Sur Mer, Ilo'er-dam
5. oktobra:
Resolute,
Cherbourg, Hamburg
7. oktobra:
Herengaria. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg
9. oktobra:
EJretnon, Cherbourn, Dreinen
9. oktobra: I*-.u*is, Havre Olympic. Cherbourg
Statendam. lioulogne Sur Mer, Ilot-terdam
Koma, Xapoli. Genova
23. oktobra:
lie de Krjiiice Havre Majestic, Cherbourg
Rotterdam, B(julogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus, Napoli, Genova
24. oktobra:
George Washington, burg
26. oktobra:
Bremen, Cherbourg,
Cherbourg. 11am-
Bremen
28. oktobra:
Albert Ballin.
Cherbourg, Hamburg
29.	oktobra:
Satturnia, Trst
Stuttgart, Cher»>ourg, Bremen
30.	oktobra:
Kuropa, Cherbourg, Bremen Berengaria. Cherbourg Olympic, Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Cleveland, Cherbourg, Hajiiburg
Hamburg
Knjigarna
216 Went 18th Street
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
10. oktobra:
America, Cherbourg,
13.	oktobra:
Vulcania, Trst
14.	oktobra:
Europa. Cherbourg, Bremen Leviathan. Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg
15.	oktobra:
Dresden, Cherbourg, Hrometi Aquitania, Cherbourg
16.	oktobra :
Homeric, Cherbourg
17.	oktobra:
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg X w Amsterdam, Boulogne t-ur Mer.
Rotterdam
21. oktobra:
New York.
Cherbourg, Hamburg
4. novembra:
Hamburg, Cherbourg,
6.	novembra:
Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne terdam
7.	novembra:
America, Cherbourg,
Hamburg
Sur Mer, Rot-
IIamburg
10.	novembra:
Roma, Napoli, Genova
11.	novembra:
Leviathan, Cherbourg L>eUtSehIaJ.d, Cherbourg,
I lamburg
22. oktobra:
Berlin, Boulogne
Sur Mer. Bremen
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.)
Izbrani spisi dr. H. Dolenca lz tajnosti prirode ...............
_it
............................50
celo uimil in nož? orna žil, je icipravljul dela služkinje mesto nje, dokler j Iz modernega sveta, tr<i<> vez.....1.60
m prišla nova služkinja.	Izbrani spisi dr Ina MencinBer:
Prazni, maistni krožniki aa ji kar strmeli v obraz. Ni se mogla pri- ; o zvtwzka ....................................1^50
pratviti, da ti <jč!h prijela. Gl3tsno ihte se vrže na divam. Andrej itega ni mogel več gledati; pero cdlccd in sticipi k Silvi.
—	Kaj ti je , vendair, Silva? Ali 3i bolna?
—	Nesrečna sem da smrti.
—	K: ir moraš delati, kot tudi vsi drugi ljudje? — Nagubanii obrvi ln pravi: — Ne bodi otročja, Silvar, saj drugega dela nimaš. Odloči se in prtprerri: vse ti n!|č ne p:»maga. Niriprarvi moilo reda v kuhinji; kako •edajj tam irglecLa! S tem ne moreš čaikaiti, dokler ne d!:b:mo nove služ-klmje.
Njegov resen glais jo je 'dražil. Ostro mu odgovori, talko da se je Andrei vrnil k svojemu delu. Tcida svojih misli ni mogel zbrati; Silrino j obnatfrntfe ga je ze-lo speklo.
Vedno je še leastta na dirvanu iin se jezila.
Za kaivo se ,nd brigtafla. taiko da je šel Andraj sam v kuhinj a, isi sku- ' hal Icanro in odrezal kjns kruha.
Igračke, broširano ...............................80
iRTalee .................................................75
Jagnje....................................................30
Janko in Metka (za otroke» .............30
Jernat Zmagovat*, Med plazovi ........JS0
Jutri (Strugi tr<l«» vez
broš..........................
..................<•»
..................W
Jurčičevi spisi:
I*uiM»lna izdaja vseh lo zvezkov, lepo vezanih ................................10.—
('►. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano .....................................75
Juan iMserija (Povesti iz španskega
....................
Tudi Andrej-deik je catai ia'len. Hotel je iimeti mleffc^. Teidaij pi je morali Silva vtstaitii in g»a mu dajti. Nejevoljno in jezno (je to naredila; nobene prijarane besede ni imela do njega. In kaiko veselo je bilo vedno, polna smeha in šale, k:dar je Klatra dala otroku mleka in peciva? otrok se je smo/:l in vrisiksil veselja. S k:lkim veisoijem je Arvdire\j vedno opazoval to zabavo_Kl£.ko Ij Ubeznjiva in materinska je bila ob takem trenutku Klar:rta beseda. In kako 'jo je atrck rad imei! Silva bi m:ra-ta bita celo lj^bCLnimna, da 'je otif.lk silil pro2 od mje k drugi. Tod-a Silvu «e je smiljala in je b!.la vesela, dai^ji 'je bila vsaika nepri!jetno3t odvzelta.
Pr:iti večeru je imel Andrej še neikaj posebnega opraiVka. KJ pride domov, ije Silva še vedno ležala na divanu; miza še ni bila pogrnjena, na večerji;, sploh ni miisUla.
Nla njegovo neprijazno vprašanje odgovori kraitko, da jo boli glava tn da ji ni mogoče kaj delaiti. Andrej je molčal. Domač prepir je so-vraiil in tvidnge o:Ee jih je proti svtrUi vel ji dcžčvea dovolj.
Njeno obnašantje ga je crdiio in to 'ja je tuidi p:kazal. Nikakor ni smela misL'iti, da dela. kair hoše. Da mi3111 Andrerjčeik ni prišel iz reda, mu je sam skuhal ntfltcliko juhe, nato mu je d:*l mleka in cvibaika. Ko ga Se umaje, ga dene v pateljo.
Tak:ij nato gre tudi Siliva spat z jezo v svuCem srcu. Prvikrat mu n! »vošiIiJa lahko noč.
Poono v noč je Andrej še deliti, pceprajvil nekoijko po scfxCa in celto pesnil posodo, nafto pa je šel v posteljo. Grenko se je smejal pri misli, da mora c*i, krlteTtgi sedaj vsaflcdo pazma kot pisatelja knjige "Potna doMvljatli v Egiptu in Indiji," on, dr. Hammmer, p:Eno v noči cprajvljaiti InJhstjiika dela, ker je ni>ci?;wa žena za to nezmažnla in prelena, sam pa ee ni hot-1 izpoataiv'.ti zasramovanju ljudi j.
Oba sta ležala, ne da bi spafta; obema 30 se po glavi podle nepri-'jettto misli. Sijva je bela Uitžafljcm; svojega irjciža je dolžlia/da je odgovoren za vje neprjjxrtjnc'rti njenega žuvljeiija.
Njen apomin ji je poletel v domai^o hišo. Ako bi stairiši vedeli, kako ji Je! Toda povedal ai ji naprej, in seidiaU	trpeti po-leidice.
Z odprtimi očmi je lužaila, fcit žrtev rataburjenih milsli. Kaiko očaka ln majjima je t>la spalnica; primerjala ijo je s svojo sobo, ko je hila £e dekle; to ije bila velika soba z visokimi okni in z nrtagledam na park. Poleg tega še uma strežtonja s prijetzruim. vedenj; m sacno za r^etno po-fHMbo!
Bo|j ki (bc4j se je poglaibljala v svoje apomine. Stanlšii, ki so ijo raxs-7*dlll in cmehkužili. lepe in vesele [prjjait:ll>jčize, njeni častilci — in s clm Jih je tob a:(menjaJlia? Lrahk^ ba se smej2Ha; pred ženami profesorjev se Je morala hl niti, da ja prišla da svojega, spoatqvainaa. Ni se mo-
življenja .....................
Kako se sem jaz likal
(Alešovec) I. zvezek .....................60
Kako sem se jaz likal
(Alešovec» II. zv...........
Kako sem se jaz likal
(Alešovec( III. zvezek
...GO
..60
Misterija, roman .............................. l._ j Skrivnost najdenke ...
Možje ..................................................1.25 j Skozi širno Indijo ...
Na različnih potih .............................40' Sanjska knjiga, mala
.......................35
.......................J»0
.......................60
Korejska brata, povest iz misijonov
v Koreji .........................................30
Krvna osveta .....................................30
Kmečki punt (Šenoa) .........................60
Kuhinja pri kraljici gosji nožiei ...50
Kaj se je Markam sanjalo .............25
Kazaki ..................................................60
Križev pot patra Kupijenika .........70
Kaj se je izmislil dr. Oks .................45
Levstikovi zbrani spisi .....................90
1. z v. Pesmi; Ode in elepije; Sonet je ; Romance, balade in
legende; Tolmač (Levstik .......70
5. z v. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike .........................70
Trilo vezano ............................1.—
ljubljanske slike, Hišni lastnik. Trgovec. KuiK-ijski stražnik. Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klei**tulje, Natakarca,
I>uhovnik. it«l..................................60
IjOv na ženo (roman) .......................80
Lucifer ..............................................L—
Marjetica .............................................50
Materina žrtev .....................................50
Moje življenje .....................................75
Mali Lord ............................................80
Miljonar brez denarja ........................75
Maron, krščanski deček iz Libanona .............................................25
Mladih zanikernežov lastni živo-
topis .............................................75
Mlinarjev Janez .................................50
Musolino.................................................40
Mrtvi Gostač __________________________________Jt5
Mali Klatež ______________________________________70
Mesija .................................................50
Malenkosti (Ivan ALbrecht) ..........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ...........................25
Notarjev nos, humoreska ...................35
Narod, ki izmira .................................40
Naša vas. II. del, 9 povesti ...............90
Nova Erotika, trdo vez .....................70
Naša leta. tr«la vez .............................70
broširana .......................................50
Na Indijskih otokih .............................50
Naši ljudje.............................................40
Nekaj iz ruske zgodovina ...................35
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote 7. hojnih j m »liodov bivSe-
jd oven skesa ]«<lk:i ....................1..1I)
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25
Onkraj pragozda..................................80
Odkritje Amerike, trdo vezano .........6J>
mehko vezana ...............................50
1'raprečanove zgodbe ...........................35
Pasti in zanki .....................................25
1'ater Kajetan .................................1.—
Pingvinski otok ...................................60
Povest o sedmih obešenih .................50
Pravica kladiva ...................................50
Pabirki iz Roža (Albreelit) .............25
Pariški zlatar .......................................35
1'rihajač, i«»vest .................................60
Požigalec.................................................25
Povesti, |«*sini v prozi (Baudelaire)
trdo vezano ..................................1,—
Po strani klobuk .................................50
Plat zvona .............................................40
Pri stricu .............................................60
Prst božji .............................................30
Patria, 1 »ovest iz irske junaške dobe ...................................................30
Po gorah in dolinah ...........................80
Pol litra vipavca .................................60
Poslednji Mehikanec ...........................30
Pravljice H. Majar .............................30
Predi ržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .........................25
Prlgodbe čebelice Maje, trda vez 1.—
Ptice se'ivke, trda vez.........................75
Pred nevihto ......................................35
Popotniki .............................................60
Poznava Boga .....................................30
Pirhi .......................................................30
Povodenj ..............................................30
Praški judek .........................................25
Prisega Huronskega glavarja .........30
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1. zvezek .....................................40
zvezek .......................................40
Prvič med Indijanci .............................30
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev...................................................30
Razkrinkani Habsburžani .................50
Roman treh src ..........................„...1.20
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana ............................................1.20
Robinzon ..............................................50
Robinzon Crusoe...................................60
Revolucija na Portugalskem ...........30
Rdeča in bela vrtnica, i»ovest .........30
Rdeča megla .........................................70
Rdeča kokarda....................................1.25
Slovenski šaljivec _______________________________40
Slovenski Robinzon, trd. vez..............7.*
Sueški invalid .......................................35
Sveta Genovefa.....................................50
Solnce in sence ...................................65
Sanjska knjiga. (Arabska)
.1.50
Spomini Jugoslovanskega tlobro-voljca. 1914—1918 ........................1.25
Sredozlmci, trd. »*cz..........................60
broš................................................40
Strahote vojne ....................................„50
Štiri smrti. 4. zv..................................35
Smrt pred hišo ...................................65
Stanley v Afriki ................................50
Spomin znanega potovalca ............1.50
Stritarjeva Antho'.ogija. broš .........80
Sisto Šesto, in »vest iz Ahriu-ev .........30
Sin medvedjega lovca. Potopisni
roman .................................................30
Študent naj bo, V. z v......................35
Sveta Notburga ...................................35
Spisje. male in »vesti .............................35
Stezosledec.............................................30 j
Šopek Samotarke ..............................35
Sveta noč .............................................30
Svetlobe in sence ..............................1.20 J
Slike (Meško) .....................................60
Seržant Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, tnla vez..............00
...40
...45
St. U. (Fran Milčinskii Mogočni
prstan, narodna pra\ijii-a v t. dejanjih. !»1 str.. I.roš..................30
Št. 1». i I»r. Kari Kn-lišt Denar, naroduo gu>iMNlarski spis. imisIm-vvnil ilr. Alhin o-_'iis. ISMJ str..
h ros....................................................80
St. i::. 1 V. M. Garšim Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil
I*. Žun. 11J s-tr.. hroš......................30
Št. 15. Kdmond in Jules de G011-
court. Renee ilatiiwrm ...............
Št. 10. (Janka Sani'-ei Življenje,
|K-siui. 112 str.. l>:oš..................
St. 17. (Prosper Mariniee) Verne duše v vicali, 1 m »ves t. ]>rcvel Mir-
K.. Pretnar, mi sira......................30
Št. IV (.larosl. Vn-hli.-kyi Oporoka lukovškega graj^čaka, ves«>-l«»igra v enem dejanju. jH»sh»ve-nil dr. Fr. Itradač. 47 strani.
hrosirano ...........................................25
Št. 10. (Gcrhart Haiiotumn > Potopljeni zvon. dram. hajka \ petih dejanjih. jNislovejiil Anton
Fuutek. l'Jt strani. 1-roš................50
Št.	(Jul. Zeyer» Gor^pači in
Kemurasaki. japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bra-
ilač. 134 strani, hroš......................45
Št. lil. < Frilolin žolna • Dvanajst kratkočasilili zgodbic. II., 7" str. l»roš....................................................25
!2. novembra:
Dresden. Cherbourg, Bremen
13.	novembra:
Aquitania. Cherbourg
>I:»j«-nti<-, Cherbourg
St l.ouis, Cherbourg, liamtiurg
14.	novembra:
lie <U' Krame. Havre
Vulcania. Trst
I'rvsidi-nt Kouocvtrlt. ClierbourK, Hamburg
New Amsterdam, Il -ulogn« Sur M»-r, Hot terdam
17.	novembra:
Uremen, Cherbourg, Urtmen
18.	novembra:
New York, Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
lierliii, I^iulogne Sur Mer. Bremen
20.	septembra:
Olympie. Cherbourg liotterdam, JJoulogi.t terdam
Sur Mer, R t-
21.
novembra:
(if M ti e Washington. Cherbourg, Hamburg
25.	novimbra:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
26.	novembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
27.	novembra:
Homeric. Cherbourg Augustus, Napoli, Cenova 23 novembra:
President Harding, Cherbourg,' Hamburg
SHAKESPEAREYA DELA:
Machbet, trdo vez................................90
hrosirano .......................................70
Othelo .....................................................70
Sen Kresne noči .................................70
SPLOŠNA KNJIŽICA:
Št- 1. (Ivan Alhrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., hriširano .......................................35
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 1S1 str.T hros. .50
Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., hroš. 105 strani .....................................35
Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane i»t*sini. 1S4 str., broširano ......................................J»0
Št. 5. (Fran Mil<?inski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži
žina. veseknuodre črtice L, 7-straui, broširano .........................25
št. O. (Novak) Ljuobsumnost
.30
št. 7. .Vidersonove pripovedk*.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, broš. ................-35
Št. S. Akt štev. 113 .......................75
Štev. !>. (Univ. prof. dr. Franc
Weber.) Problemi sodobne filozofije, ."»47 strani, hroš..............70
Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue. relijefna karikatura
in minulosti. 55 str., broš..........115
Št. 11. (Pavel (iolia» Peterčkove
poslednje sanje. božieiia 1 »o vest Št. 12. (I)r. Kari Knjjliši Denar narodno-gosjKjdarski spis. in»s1o venil dr. Alhin Ojrrls. 15J6 str., hroš................................................80
Knjige poitt;umo poktnxnt proat.
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St.,
New York
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanja na ogromnih oamikih:
lie de France 2. okt.; 23. okt.
(10 P. M. (6 P. M.) PARIS 9. oktobra; 1. decembra
(5. P. M.) (1 P. M.) Ile dc France 14. nov.; 11. dec.
(Noon). (10 P. M.)
NaJkraJAa pot po lalexnicl. Vaakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana in nlavna francoska kuhinja. Izredno nizke rene.
Vprafajtn kateregakoli
pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
19 8TATE STREET NEW YORK, N. Y.
Vsakovrstne ,
KNJIGE
POUČNE knjige
POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
JI