RAČUNALNIŠKI TEČAJI 1/93
Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah z največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Tečaji se izvajajo v naši učilnici v Zagorju. Polje 4.
OSNOVE + DOS
V	tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva, potem pa vas naučimo delati v operacijskem sistemu osebnega računalnika.
Trajanje: 16ur	Cena: 10.200,00
WORDSTAR ■ OSNOVNI TEČAJ
V	osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo.
Trajanje: 16ur	Cena: 10.400,00
WORDSTAR • NADALJEVALNI TEČAJ
Razširitev osnovnega znanja. Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi. ...
Trajanje: 12ur	Cena: 8.300,00
QUATTRO PRO
Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgrajenih funkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave grafov.
Trajanje: 16ur	Cena: 11.100,00
DBASE
TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV:
	MAREC	APRIL	MAJ
OSNOVE + DOS	16.-19. A 06.-09. A 13.-16. B	04.-07. A 11.-14. B
WS OSNOVNI	16.-19. B 06.-09.B 13.-16. A	04.-07. B 11.-14. A
WS NADALJEVALNI	29.-31. A 28.-30 B	19. 21. B
QUATTRO PRO	23.-26. A 20 -23. A	18.-21. A
DBASE	23.-26. B 20.-23. B	25.-28. A
WINDOWS	28.-30. A	26.-28. B
Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure
Program za delo z bazami podatkov.
Trajanje: 16ur
WINDOWS
Če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven Cena: 11.100,00 rednih terminov.
Informacije: ORIA COMPUTERS Zagorje ob Savi. tel. (0601)61 477, vsak delavnik med 8. in 15. uro.
Je program grafičnega okolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba.
Trajanje: 12ur	Cena: 8.100,00
Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na štev. (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverite, če je mesto v terminu še prosto.
Poleg teh izvajamo še naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru:
Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun Št. 52720-601-144445.
Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj.
CLIPPER, 16 ur SUPER PROJECT, 18ur DESIGN CAD, 16ur
LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE, 12ur VENTURA PUBLISHER, 16ur
Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj: 10% 4 in več oseb:	20%
Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež In druge HW/SW usluge.
Komunalno - stanovanjsko podjetje Hrastnik
objavlja
JAVNI RAZPIS
za nakup stanovanj in poslovnih prostorov v objektu "OJSTRO 2" v Hrastniku.
Objekt ima 42 stanovanj in sicer:
-	garsonjere v izmeri od 27-30 m2,
-	enosobna v izmeri 40 m2,
-	dvosobna v izmeri od 53-58 m2.
Stanovanja bodo vseljiva v letu 1994.
Okvirna cena m2 stanovanjske površine je 2000 DEM.
V objektu so na razpolago tudi poslovni prostori v skupni površini 269 m2.
Poslovni prostori so zgrajeni do III. gradbene faze, cena za m2 pa znaSa 1000 DEM.
Podrobnejše informacije o pogojih nakupa dobijo interesentje na sedežu KOMUNALNO-STANOVANJSKEGA PODJETJA HRASTNIK, Cesta 3. julija 7 (2. nadstropje) ali po telefonu 41 802 ali 41 704 interna 422 in 413.
Javni razpis traja 30 dni od objave.

mm
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
S
r
UVODNIK
Zasavje nima velikokrat možnost gostiti politike z državnega vrha, pa saj smo tudi na Zasavčevih straneh že velikokrat ugotavljali, da še tu rojeni politiki domačijsko ljubezen bolj na široko jemljejo.
Eden zadnjih poluradnih obiskovalcev je bil Janez KopaC, denarni šef v slovenskem parlamentu. Ko je svoje vtise iz zasavskega potepanja strnil za sobotno prilogo (in jih mimogrede zacinil še z lubadarji), je v teh krajih požel veliko muzanja in očitkov pobalinskosti hkrati. Vsa zadeva je dobra vsaj za nekaj - namesto, da bi se ukvarjali s problemi blokiranega raCuna, se lahko z Janezovim pisanjem.
Če bi ta uvodnik pisal pred tednom dni, bi sebi in Vam lahko nalil "nula tri" lepše prihodnosti z znano: Saj bo kmalu pomlad. Pa ne bo nic. Prišla je namreč tiste dni, ko je med Zagorjem in Trbovljami gorelo na kakšnih šestih hektarih.
V ogledalu: Anica Žibert
Zasavčeva svetilka
Eksplodirala gostilna
Katastrofalen požar
£«****•
NOVIC%M
Rafael K. in Branka M. sta 18. marca dopoldan in popoldan Čistila njivo in urejala fižolovke v bližini hiše Sklendrovec 35. Okoli 16.45 ure sta odpadke, zložene na njivi, zažgala. Močan veter je del odpadkov odnesel na bližnji rob travnika, trava je zagorela in požar se je razširil na gozd in nad hišo. v požaru, enem največjih v zgodovini Zasavja, je pogorelo okrog 500 hektarjev gozda, ogroženih je bilo več stanovanjskih hiš. V gašenju je sodelovalo več kot 100 gasilcev, požar so gasili tudi s helikopterjem. Zaradi požara je bil? 19. marca med 6. in 11. uro zaprta lokalna cesta Sklendrovec -Podkum. Človeška življenja niso bila ogrožena, zoper neprevidna kurilca ognja pa bodo podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Več na
straneh 14 in 15.	____
M.P.
Dušan Hauptman
nič več za reprezentanco?
Iz Zasavja z ljubeznijo
n77J| Trideset let 1 ^ revirskih likovnikov
Križev pot / v Zagorju
Kdaj bo odblokiran / trboveljski proračun?
Boljši dnevi
/ radeškega nogometa?
a
KOLEDAR
DOGAJANJ
13. marca - Rezultati ankete, ki jo glede uvrstitve glasovanja o nezaupnici vladi na skupščinski dnevni red izvedejo trboveljski Narodni demokrati, so taki: od desetih strank v občini nanjo ne odgovorijo tri. To so (večinska) SDP, SS IN DS. Bodo v skupščini o vladi torej sploh rekli katero ali ne ?
15.	marca - V Zasavju se bojijo, da bi na progi Ljubljana
-	Zidani Most ukinili dva (premalo zasedena) vlaka, zato nameravajo protestirati tako pri Slovenskih železnicah kot pri Vladi. Samo da vlak prej ne bo odpeljal.
16.	marca - Po podatkih trboveljskega Oddelka za varstvo okolja so kolikor toliko dober zrak Trboveljčani dihali tudi v februarju. Nekoliko so k temu pripomogle tudi ugodne meteorološke razmere.
17.	marca -Za vse, kijih zanimajo zadeve okrog gradnje nove cerkve v središču Trbovelj (na mestu, kjer stoji Mestnikova hiša): IS pravkar proučuje, kaj storiti. Ali naj ves postopek ponovno prepusti odločitvi skupščine ali kaj? Ta ga je, kot je znano, enkrat že "odstavila".
18.	marca - Pa še ena anketa, ki sojo izvedli v Trbovljah
-	tokrat o pripravljenosti občanov na priključitev na vročevod. Rezultat: lc-ta se jim zdi skorajda nekoliko predraga, ali kot seje izrekla večina - zanjo bi z veseljem najeli ugodno posojilo.
18.	marca - Pozno popoldne sc oglasijo gasilske sirene: v vasi Šklcndrovec divja hud požar, ki ga je zanetila človeška nepazljivost. K sreči žrtev ne zahteva.
19.	marca - S skupnimi močmi uspe zagorskim, trboveljskim gasilcem in policijskima helikopterjema okrog poldneva požar omejiti. Popolnoma ga lahko pogasi le dež.
19.	marca - V Litiji pozdravijo pomlad s pesmijo. Številnemu občinstvu sc v dvorani na Stavbah predstavijo moški pevski zbori iz Litije, Šmartna in Polšnika.
20.	marca - Dežja od nikoder, čeprav ga napovedujejo. Namesto njega se v deželi oglasi pomlad. To soboto je prišla -natanko ob 15.41 uri.
Polona Malovrh
ZASA VC Izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantii». Časopisni svet: Sandi Češko. Robert Hal/.er, Franci Kadunc, Branko Klančar. Jane/. Knez, Darka Lipičnik. Jože Ran/.inger ml. Glavni urednik: Roman Rozina. Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič. Barbara Kus. Ivana Laharnar. Polona Malovrh. Fauci Moljk, Tomi Pucelj, Maja Sevljak, Suzana Sivka. Stane Šterbucl. Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc. Zagorje ob Savi. Tisk: Tika. Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61 -013 (tudi fax). 61-177.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (st. 23/283-92. z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere sc plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UJAQ3J00 V
V
Anica Zibert
25. marec je praznik vseh mater. Tudi tistih o katerih se ne govori prav veliko, ki svojih otrok ne rodijo, pač pa samo vzgajajo. Je tudi dan rejnic. Za to, da vzameš v objem poleg lastnih še tuje otroke, moraš imeti veliko, toplo srce - in Anica Žibert ga ima.
Rodila se je na Bregu pri Litiji v družini, ki je štela 10 otrok. Najbrž bi še vedno živela tam, če se ne bi v njihovo vas prišel mlad Trboveljčan učit za kolarja. Usoda ju je vodila od Litije do Zagreba in Trbovelj, kjer sta se ustalila in zgradila hišo. Rodila se jima je hčerka in njuno življenje bi teklo mirno, če ne bi Anici postalo dolgčas. Navajena je bila številne družine in tako sta se odločila za rejo. Od takrat naprej v hiši ni bilo več dolgčas. Otroci so prihajali in odhajali. Celih deset let je bilo pri njej kar 5 rejenčkov, vedno več kot eden. "Za prvega sva morala prosit, potem so jih pa kar nosili," pravi Anica.
Nikdar ni rekla ne. Nekateri otroci so bili v groznem stanju, ko so prišli k njej. Oslabeli, zanemrajeni, nekateri duševno izčrpani in prizadeti. Več kot trideset jih je našlo pri njej svoj dom. O vsakem ve kaj povedati, vsa njihova imena ve. Njeni otroci so njeno življenje. Ves čas govori o njih. O sebi ne. Pravi,da nima ničesar povedati. Prejšnji teden je bila na morju brez otrok - prvič v življenju si je vzela malce časa zase.
Anica je edina rejnica v Trbovljah. Vsak zadnji torek v mesecu gre na sestanek, kjer se srečuje s starimi mamami, ki imajo v reji svoje vnuke. Pomagajo si. Trenutno skrbi za dva otroka. Kuha, pere, lika, hodi na roditeljske sestanke, pomaga pri domači nalogi. Ko je imela 50 let, je naredila vozniški izpit. "S časom je treba naprej," pravi. Stara je 74 let. Drugo leto bo praznovala40 obletnico svojega rejniškega materinstva. Veliko njenih otrok redno hodi k njej. "Kam pa naj gredo, to je njihov dom," pove. Njena duša pa ima še vedno dovolj prostora, še vedno si želi otrok. Njen nasmeh je poln življenja in ko pogledam v njene oči si mislim: Anici ni treba govoriti o sebi, zanjo govorijo njeni številni otroci in oči, polne ljubezni.
Mateja Vidgaj

Pogovor s poslancema
Pretekli petek so se na zaprti seji za javnost zasavski politiki in gospodarstveniki pogovarjali z republiškima poslancema Miranom Potrčem in Miranom Jeričem. Pogovor s hrastniškimi gospodarstveniki sta sklicala poslanca, na pogovor pa so ju ob tej priložnosti povabili tudi člani Sveta revirskih občin. Na sestanku z direktorji so le - ti opozorili na težave, ki jih imajo zaradi slabih sistemskih rešitev. Tako na nejasno energetsko strategijo države in zaradi tega nejasno usodo zasavskih rudnikov, slab odnos države do izvoznikov, ki pesti tudi hrastniške izvoznike (predvsem naj večja Steklarno in TKI) in neurejen plačilni promet.
Zakaj so se na Svetu revirskih občin srečali in pogovarjali o oblikah sodelovanja le s poslancema v Državnem zboru (v bistvu sta strankarska poslanca) ne pa tudi poslancem v Državnem svetu (Sandi Češko), ki so ga Zasavci izvolili za zastopanje njihovih interesov, ostaja vprašanje. Na zaprti seji so govorili predvsem o proračunskih žuljih, saj tudi v Zasavju opozarjajo na vrsto nerazjasnjenih vprašanj, na
katera bo morala državna vlada čimprej ustrezno odgovoriti.
M.P.
Cerkev znova aktualna
Pred šestimi meseci so v trboveljski skupščini poslanci "zavrgli" predlog Programskih zasnov kot dopolnitev družbenegaplanaobčine in s tem tudi gradnjo nove cerkve na mestu, kjer sedaj stoji Mestnikova hiša. Posledica takšnega (prò t i) gl aso vanj a je b i 1 a ta, da so morali ves postopek vrniti v obravnavo IS. Ta ga sedaj ponovno proučuje, odločiti pa se bo moral, ali vse skupaj sploh uvrsti znova na dnevni red skupščine ali kaj?
Na skupščini pred pol leta "močnih" pripomb, zakaj poslancem gradnja cerkve ni pogodu, sicer ni bilo. Več sojih našteli občani v okviru javne razgrnitve: od vprašanj, kako si lahko nekdo brez vsakega dovoljenja privošči in na hišo obesi zvon (tedaj križa, ki gaje moč videti na severni steni, še ni bilo) do tega, da v njej že opravljajo tudi obrede. Med vsemi pripombami smo našli tudi takšne, ki so govorile v prid gradnji cerkve. Sedanja župnijska cerkev je po nekaterih mnenjih
Zmanjševanje proizvodnje
V	rudnikih so že pred časom napovedali, da ho poslovno leto 1993 še dosti težje, kot je bilo preteklo. Nedorečen ost energetske politike in manjši odvzem premoga v ljubljanski toplarni vplivajo na gospodarjenje. V podjetju za letos sestavili delovni načrt, ki je po obsegu produkcije še manjši. Zaradi tega proizvodnja dohodkovno ne bo omogočila tistega, kar hi morali doseči. Čeprav so januarju pridobili manj premoga, bodo ta mesec v celoti ujeli zamujeno, računajo celo na manjši presežek.
Že aprila in maja bodo prisiljeni omejevati proizvodnjo, zato so pred kratkim sprejeli precej ukrepov za preživetje do konca avgusta. Maja gre namreč TET v načrtovano popravilo, toplarna ho prevzemala samo toliko količin goriva, kot ga potrebuje. Na deponiji bo prostora za kakšnih 60.000 ton, vse to narekuje ustrezne mere. Mednje so uvrstili tudi potrebo, da kar največ jamskih delavcev najpozneje do konca avgusta izkoristi svoj letni dopust. Novih polj ne bodo odpirali. Če bo treba, bodo celo zmanjšali število delavnikov. V Velenju so se že odločili, da že od prejšnjega petka delajo samo štiri dni na teden, ker je to edini izhod iz nastale situacije, ko poraba lignita ne bo tolikšna.
V	naših premogovnikih so začasno ustavili vsa druga pripravljalna dela, razen graditve novegajaška v Hrastniku, zaostrili so nabavo. Varčujejo kjerkoli je to mogoče, kakšen bo uspeh teh prizadevanj, bo mogoče ugotoviti že pred koncem polletja.
Milan Vidic
za večino vernikov kar predaleč. Dejstvo pa je, daje komisija, ki je obravnavala lokacijo morebitne bodoče cerkve, med štirimi različnimi za najbolj primerno določila ravno to - na mestu Mestnikov hiše. In na tej investitor, župnijski urad Trbovlje, tudi vztraja. Čeprav so pristojni v občini mnenja, da bi se zadeva ob 13 religioznih objektih v občini morda dala rešiti tudi drugače.
A.H.
Suša in suša
Naše kmetijstvo je že v začetku leta pred nekaterimi resnimi preizkušnjami. Zaradi suše v višje ležečih krajih vse bolj pri-mankuje pitne vode, po drugi strani pa se suša vse bolj kaže tudi na rasti ozimine. Zasavsko kmetijstvo temelji na živinorejskem pridelovanju. Živinoreja se je v letih 1980 do 1987 lepo razvijala, zatem je pričela pešati. Pešanje se še danes ni ustavilo. V zagorski občini, kjer se s kmetovanjem ukvarja okoli 300 čistih kmetov, vzporedno pa še najmanj
osemsto, so leta 1987 redili skoraj
5.000	govedi, lani je to število zdrsnilo vsaj za petino. Manj je tudi konj in drobnice. Tudi odkup mleka ni več tolikšen, kot svoj čas, ko so ga kmetje pripeljali v zbiralnico 2,23 milijona litrov. Kmetje so še leta 1987 prodali okoli 590 ton živine, lani znatno manj. Še okoli leta 1985 so kmetje na en hektar obdelovalne zemlje prodali le 121 kg žive teže govedi ter 456 litrov mleka. V letih 1985 do 1988 so prodali že 146 kg žive teže govedi in 527 litrov mleka, kar je bilo za tisti čas ocenjeno za dokajšen uspeh.
Kmetje zatrjujejo, daje prava suša tudi sicer v izvajanju dogovorjenih ukrepov na področju kmetijske politike. Želijo doseči zaščitne cene za osnovne kmetijske pridelke, ki bodo pokrivali stroške vsaj na nadpovprečno učinkovitih kmetijskih gospodarstvih. Suša je tudi v sproščanju nekaterih cen, saj se kmetijski pridelki že lep čas niso podražili, vse večji so pridelovalni stroški in vse več je tudi dajatev in prispevkov.
M.V.

n
V trboveljskih upokojenskih stanovanjih na Tereziji so pred kratkim na vsa vhodna vrata v stanovanju pribili lesene deske. Sicer je vse skupaj narejeno dokaj lično, pa vendar so zapleti. Stanovalci so nezadovoljni, pravijo, da jih to moti. Zakaj?
Odspravili smo sc po sledeh klica ogorčenega upokojenca, ki je dejal, da sedaj upokojence v Trbovljah zapirajo v kurnike. Skušali smo ugotoviti, kaj je res in kaj ni. Upokojenci, ki jesen svojega življenja preživljajo v teh stanovanjih so vse do sedaj imeli steklena vrata. Skozi njih je v stanovanja prihajalo dovolj svetlobe in tega so vajeni. Po besedah Franca Omahneta, ki z ženo tu živi že devet let, je les na vratih povsem nepotreben. Pred tem posegom so odgovorni res sklicali sestanek hišnega sveta, vendar stanovalci niso bili pravi čas informirani o tem. Razlog, da so na vrata pribili deske pa naj bi bil nesmiseln.
Deske naj bi namreč preprečile izgubo energije, ki uhaja skozi steklo. "Stanovanja so bila vedno topla, radiatorje smo celo zapirali in prav nič nam ni dalo slutiti o kakšni nepotrebni potrati energije," dodaja Franc Omahne, ki je, kot večina ostalih stanovalcev, proti lesu na vratih.
Problem pani v tem, da zdaj vrata kvarijo izgled stanovanj. Problem je v tem, da so torej svetle in od sonca obsijane veže spremenjene v temne, turobne prostore. To ne ustreza nikomur. Sicer sem skušal poiskati kakšnega stanovalca, ki odobrava zatemnitev veže na račun varčevanja z energijo, vendar ga nisem našel. Je ta problem stanovalcev banalen? Za marši koga mogoče je. Vendar je treba upoštevati, da so starejši ljudje bolj občutljivi na nekatere stvari, ki se mladim zdijo povsem postranske.
In kaj pravijo odgovorni? Franc Zupan, direktor Komunalno obrtne dejavnosti pravi, da so izvršili ogled objekta skupaj s predstavniki ljubljanskega SPIZ-a (ZPIZ), ki je lastnik tega stanovanjskega kompleksa. Na kraju samem so ugotovili, da so vrata izsušena, steklo pa pri vsakem odpiranju ali zapiranju močno ropora. Zaradi tega, in zaradi dejstva, da imajo ta stanovanja zelo visoko ceno ogrevanja na kvadratni meter, so se odločili vrata popraviti in obenem ustrezno izolitati. Tako so odstranili steklo, na vrata namestili les, pod les pa izolacijski material. Po Zupanovih besedah se je s tem popravilom strinjalo 90 odstotkov stanovalcev.
Morda bi lahko upravljalci stanovanj poiskali tudi primernejšo rešitev, ki bi vzbudila manj nepotrebne jeze. Vrata bi lahko popravili in obenem bolje izolirali z dvojnim steklom. Pa bi bil volk sit in koza cela. Seveda bi bilo to verjetno dražje. Ali pa tudi ne. Vsekakor pa bi morali pri tovrstnih posegih upravljalci bolj tankočutno ravnati s
S,an0Valci-	Jure Nagode
		
Na temle prostoru v Zasavcu smo doslej grajali vse tiste, ki jim naša okolica ni mar. Pri tem nismo iskali tistih, ki bi morali vložiti velike denarje, če bi hoteli polepšati okolje in ga prilagoditi normalnim razmeram, pač pa tiste, ki bi lahko prijetnejši videz in občutek za soljudi dosegli le z malo dobre volje ali pa celo le z doslednim izpolnjevanjem nalog, za katere so plačani. Tokrat uvajamo novo rubriko, ki bo občasno zamenjala sramotni steber - Zasavčevo svetilko. Prižgali jo bomo tistim, ki so svoje delo opravili nadpovprečno dobro, se spomnili zadeve, ki je marsikomu polepšala dan, uredili okolico v zadovoljstvo vseh, brez priganjanja, opominjanja in slabe volje pospravili sosedov prostor in podobno. Skratka, Zasavčeva svetilka bo svetila na čast tistih, ki so naredili več, kot bi bilo po splošnem prepričanju okolice potrebno storiti. Seveda pričakujemo, da nam boste pri tem pomagali.
Za prvič smo izbrali tole fotografijo. Posneta je bila na poti od Renk do Polšnika, v klancu sredi gozda, daleč od najbližje hiše. Neznanemu okoljevarstveniku seje zdelo potrebno opozoriti na odgovornejšiinbo^ vesten odnos do narave, ki je v tistem predelu, kot smo lahko opazili, še vedno čista. Brez divjih odlagališč odpadkov in smetišč, kakršnih drugače v samotnih predelih ne manjka. In čista naj tudi ostane!
Tekst in foto: S.š.
MKmCm
—1 Lj U b I j ©PI Ì. Par dni zatem, ko so našega Janeza Drnovška - Gablea v samostojnem Delu označili z "mešanico plahosti in hladnokrvnosti, nerodnosti in elegance ter zunanje zmernosti in lihe zagrizenosti...", je doživel še enega svojih vrhuncev. Zveza častnikov mu je podarila zaslužnostno plaketo. Naslednji korak bi lahko bil čin desetnika.
_j Zbliževanja. Medtem ko socialdemokratski stranki na državni ravni ne kažeta pretiranega navdušenja nad povezovanjem, paje vZagorju drugače. Pučnikovec Alojz Pavlovič - Črpalkar si je prav tako kot prenovitelj Tomo Garantini -Lekarnar kupil nov avto. Da ne bi kdo imel slabši izhodiščni pogajalski položaj.
_] NÌ ni VlskeCS. Slavko Kmetič - Mašinfirer, aktualni občinski in bivši republiški poslanec, sicer pa sindikalni šef železničarjev, tokrat resni nič kriv. Smo se pa nanj takoj spomnili, ko so ukinili dva vlaka med Zidanim Mostom in Ljubljano.
_l Obveznice I. Parlamentarni šef za finance, bivši denarni minister in Zasavcev kolumnist Janez Kopač - Kramp med besedama Trbovlje in stečaj ne vidi bistvenih razlik. Najprej se je nekaj časa ukvarjal s stečajem Iskre, zdaj se s stečajem občine,...
_] Obveznice II. Na trboveljski občini zaposleni so sc najbolj bali, kakšne bodo plače, ko imajo blokiran proračun. Po prvem izplačilu so ugotovili, da je vse skupaj zelo v redu; vprašanje je le, če bodo tudi v prihodnje zraven še poračuni.
_J Obveznice III. Da posel z obveznicami ni nujno slab, dokazuje tudi zagorska Agencija za razvoj, ki skrbi za zagorske. Direktorica Agencije Marija Leskovšek - Ekonomistka je naračunala nekaj tisočakov dobička.
_J Obveznice IV. Še največ prihranka pa beleži litijski premier Slavko Rokavec - Govornik. Tam so sc namreč na izdajo obveznic le pripravljali, izdali pa jih niso nikoli.
!~) Prisilna Uprava. Najresnejši trboveljski kandidat za stečajnega upravitelja občine je Jože Andrej - Čibej - Rdeči. Temu predlogu nasprotujejo opozicijske stranke, ker je Rdeči rdeč do zadnjega lasu na glavi.
; I Nesrečnik. Matjaž. Švagan - Čižck je očitno strokovnjak za računske probleme. NjcgovaeLDccS ima blokiran račun, občina živi na robu proračunskih lukenj. Sc sreča, da seje pravočasno odpovedal Zasavcu.
_] Ekologija. Ta teden je dircktorovanjc v hrastniški kemični prevzel Roman Lebar - Posebni odpadki, ki sc že vseskozi z ekologijo ukvarja. Prav zanimivo je, da vsi ekologi slej ko prej pristanejo v okolju prijaznih tovarnah.
_] M Od rOSt. V Zagorju so imeli dneve italijanske kuhinje, v Trbovljah dneve dalmatinske kuhinje,...kot da ne bi bili vsi skupaj v zosu.
Sandi Češko - Čvekič, zasavski svetnik, odličnemu skakalcu Primožu Ulagi - Planici: "Če bi ti uspel odskočiti tako daleč kot nekateri bivši komunisti, ki so danes v kmečki, krščanski ali Jelinčičevi stranki, bi še danes imel rekorde na vseh skakalnicah."
loto: Branko Klančar


DISKONTI TRBOVLJE, ZAGORJE, TROJANE:
-	vse vrste svežem mesa
-	vse vrste mesnin izdelkov
^ NADALJUJEMO TRADICIJO MESNIH IZDELKOV ZASAVSKIH MESARJEV.
Poznajo nas širom domovine, od tod tudi naš slogan:
7pmz
krajevne vesti
Kmetijsko
svetovanje
Z reorganizacijo kmetijsko pospeševalne službe v javno kmetijsko svetovalno službo so bili za območje občin imenovani odbori za svetovanje in nadziranje dela kmetijske svetovalne službe. Tako je tudi trboveljski IS novembra 1991 imenoval člane odbora, ki so se ukvarjali s kmetijsko politiko v občini.
V občini Trbolje spadata v demografsko ogroženo območ je KS Dobovec in naselje Vrhe. Osmim prosilcem za sredstva za razvoj teh območij so lani razdelili denar za dodatne dejavnosti iz programa pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1992 (337.000 SIT). Razpravljali so o ukrepih za ublažitev posledic suše in na
podlagi prejetih vlog izdelali pregled upravičencev do regresirane koruze. Na zadnji, peti seji odbora so poročali o delu kmetijske svetovalne službe za leto 1992 in programih za delo te službe v letu 1993.
Splošni kmetijski svetovalec naj bi nadaljeval naloge iz lanskega leta na področju poljedelstva in travništva. Organiziral bo predavanja na področju govedoreje in motiviral kmete za ureditev sadovnjakov (gosti nasadi), uvajal vodenja ekonomike kmetijstva na kmetijah, pripravljal dokumentacije pri urejanju kmeti jskih zemljišč, nudil pomoč kmetom pri izdelavi dokumentacije za pridobitev sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij... Kmetijska svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pa bo skušala v letošnjem letu motivirati čim več kmetij za že vpeljane in tudi nove
dejavnosti (npr. izdelovanje domačih izdelkov - košar, peharjev) ter vzpodbujala zanimanje za vse oblike kmečkega turizma. Pomembno bo tudi delo z aktivi kmečkih žena in mladine.
Sedaj se v trboveljski občini ukvarja s peko kruha, peciva in potic (tržno) pet kmetij, z gojenjem šampinjonov dve, pridelavo zelenjave tudi dve, s predelavo mesa v suhomesnate izdelke, mleka v sveže mlečne izdelke, predelavo lesa pa po ena kmetija. Na kmetijah pa se že pripravljajo še za vzrejo rib, divjadi in kužuharjev
Mija Južina
Zanemarjeno
naselje
Pod krajevno skupnost Ivan Keše spada razen ulice Sallaumines tudi Kešetovo, Vreskovo, Pod gozdom in Dom in vrt. Na Sallaumine.su se ubadajo z različnimi problemi. Eden od vzrokov za to je premajhna dejavnost ljudi, vsak gleda le nase, nočejo se niti malo potruditi, da bi si izboljšali pogoje bivanja. V začetku, ko je to naselje nastalo, je bila okolica krasna:	zelenice zelene -
nedotaknjene, drevje je veselo rasilo, klopi lepo pobarvane in cele, igrala vredna svojega imena. Danes je vse uničeno in nihče sc ne spomni, da bi to uredil, izboljšal. Zaradi nevarnosti, ki lahko nastanejo pri igralih pri otrocih, je KS Ivan Keše predlagala Spektru, naj igrala in uničene klopi odstrani.
Hišnih svetov uradno ni več -ena izmed velikih storjenih naptik. Tiikrat so obstajali ljudje, ki so stanovalce spodbujali k sodelovanju pri različnih akcijah. In... v tistih časih je še nekako šlo, danes pa... Nikomur ni jasno, kakšni problemi sploh obstajajo. Ali se kdo sprašuje od kod nastajajo tolikšni stroški, kdo plačuje obratovalne stroške lokalov, ki so začeli delovati v prostorih, ki so bili in so še namenjeni kolesarnicam?! Mar so to stanovalci? Kdo ve...
Okras Sallauminesa je (bila) fontana. Bila naj bi kot vzor, kot
okras za razkazovanje, ne pa za polnenje s kamni in drugimi stvarmi. Zaradi otrok, ki to počnejo, sojo morali čistiti tudi po dvakrat tedensko. Parkirišča so, glede na številčne stanovalce, premajhna. Prometna urejenost - znak kot da ne obstaja. Po naselju je dovoljen prevoz le za trgovine (samo do
9.	ure) in za banko. Tega nihče ne upošteva!
Lastnina se uničuje vse bolj: okna na (pohabljenih) vratih razbita, vratca dvigal "odtrgana", po kleteh svinjska nesnaga, stene uničene... Stanovalci naj bi se zopet začeli srečevati in se s predstavniki Spektra pogovoriti o teh težavtih. Ter skušali začeti nekako reševati nakopičene probleme. Veliko uspeha, saj ga bodo potrebovali!
Biserka Vodunec
Zakaj nova imena
Tudi v laški občini prihaja do pobud po spremembi imen ulic in naselij, prvo takšno je že v letu 1992 dala Narodno demokratska stranka. Na zadnji seji občinske skupščine so delegati sprejeli Sklep o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije, ki naj bi se spoprijela s tem zahtevnim in občutljivim področjem. Najbrž ne gre prezreti dejstva, da bo morala komisija delati neodvisno od dnevne ali prevladujoče pol it ike in ideologije, da bo upoštevala predvsem sugestije krajanov in bo svojedelo nenehno strokovno utemeljevala. Krajani in ustanove nad tem predlogom niso najbolj navdušeni, saj so mnenja, da nosi prevelike stroške, ki jih žal predlagatelji niso pripravljeni pokriti. V radeškem svetu KS so menili, dii naj vsaj v Radečah ostanejo takšna imena ulic kot so, saj navsezadnje ni dolgo tega, kar so nekatera šele dobila svoja imena in so se jih ljudje komaj navadili. Zakaj bi jih torej spet spreminjali?
F.K.
Kaj bo % Tršarjem
Mladinski počitniški dom v tem kraju na istrski obali je se vedno zaseden. V njem bivajo hrvaški vojaki. Zagorski občinski predstavniki so letos že nekajkrat skušali zvedeti ali nameravajo sedanji stanovalci še tudi letos ostati v n jem alf ga bodo izpraznili. Pravega odgovora niso prejeli; komandant brigade je, ko so ga vendarle dobi li k telefonu, izjavil, da se morajo obrniti na glavno povel jstvo hrvaške vojske. Ta se o tem vprašanju nima časa pogovarjati.
22. aprila se bo v Gradcu sešel mešani slovensko -avstrijski komite, ki sicer upravlja s počitniškim domom zagorske mladine. Na seji bodo skušali ugotoviti, kaj še ukreniti za to, da hi dom spet služil svojemu namenu, kajti sezona se naglo bliža in letos bi utegnili avstrijski in zagorski šolarji spet letovati v svojih prostorih. Istra je daleč od vojne in starši bi po vsej verjetnosti to poletje pokazali več posluha za letovanje svoj ih otrok. Kakšen Im> razplet sestanka v Gradcu in ali lahko predstavniki avstrijske štajerske deželne vlade v Gradcu karkoli vplivajo pri hrvaški vladi, je drugo vprašanje. Zagorski občinski možje so odgovorne vojaške predstavnike v vrsarskem počitniškem domu seznanili s tem, daje ta tudi last štajerske deželne vlade, ker so vložili znatna sredstva v njegovo prenovo in povečanje zmogljivosti. Vendar tudi to ni vplivalo na odgovor, kdaj bodo prostori spet namenjeni otrokom. Vendar je doka j nedvoumno, da do razpleta še pred sezono mora priti, saj hrvaška država pravkar ureja veliko spornih vprašanj s Slovenijo. Morebiti Im> ugodno razrešeno tudi vprašan je Vrsarja.
M.V.
tfteAvc
krajevne vesti
Lokalna samouprava
Začenjamo priprave na uvajanje precejšnjih sprememb na področju lokalne samouprave; narekujejojili spremembe v slovenski ustavi in Evropska listina o lokalni samoupravi. Ker ho Slovenija verjetno že maja postala polnopravna članica Sveta Evrope, jo še posebej obvezuje k ratifikaciji Evropske listine. Pred kratkim smo dobili teze o lokalni samoupravi, ki bodo dob ile svoj e mesto na širših posvetovanjih na to tematiko.
Čeprav gre za precejšnje spremembe na tem področju, so za zdaj marsikje vseeno v ospredju določila o ustanavljanju novih občin v dveh, treh letih, če se ne bo kaj zalomilo. Računajo na vsaj dvesto občin. Njihovi organi bodo občinski oz. mestni sveti, župani in po potrebi odbori za posamezna področja. Obstaja predlog, da bi Državni zbor sprejel poseben zakon, s katerim bi v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, izpeljati volitve občinskih svetov v sedanjih občinah, ki bi imeli omejen mandat - do oblikovanja novih občin. S tem hi odpravili sedanje nenormalne razmere zaradi obstoja trodomnih občinskih skupščin. V nekaterih slovenskih občinah so Že skušali odpraviti oba zbora oz. se že nekaj časa sestajajo vsi trije zbori na skupnih sejah, ločene pa so povsem opustili. Tudi sicer je delovanje občinskih skupščin v nasprotju z obstoječimi razmerami, Zato so upravičene zahteve po čimprejšnjem spreminjanju, kar zahteva precej zakonskih podlag.
Ob tem ne moremo mimo vse pogostejših trditev, da lokalne samouprave - zlasti v občinah, skorajda ni več. Država sprejema nase večino pristojnosti; najprej smo to doživeli na davčnem področju, zdaj gredo stvari še dosti dlje. Ko bomo začeli pravo razpravo o lokalni samoupravi po novem, se bomo znašli oh spoznanju, da nam tudi ta jemlje večino pristojnosti.
Milan Vidic
Radeški odpadki
V letu 1992 jc radeško komunalno podjetje na deponijo Hotcmcž odložilo 7.100 kubičnih metrov odpadkov (komunalnih in občasno tudi industrijskih - papir). V tem letu so deponijo tudi uredili in jo zavarovali pred nekontroliranim odlaganjem vseh vrst odpadkov. V tem času so se aktivno vključili v reševanje racionalnega zbiranja in odlaganja odpadkov - regijski IKROS. v katerem sodelujejo občine Domžale. Litija. Zagorje, Trbovlje. Hrastnik in spodnji del laške občine Radeče. Po tem konceptu ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov jc v prvi fazi za območje Radeč predvidena deponija Unično. K temu so v dogovoru s hrastniškim komunalnim podjetjem pristopili že v marcu tako. da bodo odslej radeški komunalei odpadke vozili na omenjeno deponijo. S tem se bodo bistveno podražile cene teh storitev, rešen pa bo problem Hotemcža. saj bodo tamkajšnjo deponijo zaprli.
F.K.
D en adori alizacija v Hrastniku
V obdobju od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (december 1991) do konca februarja 1991 je bilo v občini Hrasnik pri upravnem organu vloženih skupaj 41 zahtevkov za denacionalizacijo, od tega 40 s strani občanov, s stani KZ Dol pa trije. Največkrat gre za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij in kapitala (trije zahtevki), kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev (osem zahtev), stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč (28 zahtev), en zahtevek pa se nanaša na odškodnino za zaplenjeno trgovsko blago večje vrednosti. V obdobju izvajanja zakona so bili štirje zahtevki za vrnitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču zavrženi, v petih primerih je postopek prekinjen, ugodno je bilo rešenih pet zahtevkov. Ključni problem nepopolnih vlog je pomankanje
povezave katastrstkih in zemljiško-knjižnih podatkov za tiste k o., ki so prešle v novo k.o. Hrastnik-mcsto. Trenutno je pretežni del postopkov v fazi cenitve, o nekaterih zahtevkih pa ni bilo mogoče odločiti, ker ni bil ustanovljen Odškodninski sklad.
M.J.
Obnovili bodo cerkev
Dolska farna cerkev svetega Jakoba je potrebna obnove. Potem, ko so pred leti prenovili zvonik, se nameravajo sedaj lotiti celotne fasade, ki že ogroža mimoidoče. Župnik Marijan Veternik je že pričel z akcijo za obnovo cerkve. Enkrat mesečno zbirajo denar namensko za fasado pri nedeljski maši, sedaj pa se bodo lotili še drugih projektov. Dolane bodo skušali vzpodbuditi z zabavnim večerom v dolski dvorani. Na njem bodo nastopili možki in ženski zbor Svobode Dol in čarodej - sam farni župnik Marijan Veternik. To bo šele začetek zbiralne akcije za dolsko cerkev, saj morajo zbrati za obnovo kar okrog 9 milijonov tolarjev.
M.P.
Litijsko
kmetijstvo
Kmetijstvo in kmetijska politika sta ena glavnih področij človekovega življenja. Pridobivanje hrane, ki je v tesni zvezi s to dejavnostjo pa eno od temeljnih zagotavljanj človekovih potreb. O lem je tekla beseda v nedeljski oddaji televizije Signal Litija. V živo jo je vodila Maja Scvljak. gostje so bili direktor Mesarije Tomaž.Gradišek, direktor KZ Litija Vinko Košmrlj. koordinator Slovenske kmečke zveze Franc Rokavec in predstavnica kmetov Marija Zaje. Predstavili so zahteve slovenskih kmetov do vlade Republike Slovenije, razjasnili problem uvoza in izvoza mesa iz. Slovenije in Hrvaške, razložili razmerje med odkupno in prodajno ceno kmetijskih proizvodov terse pogovarjali o davčnih obveznostih. ki bremenijo kmeta. V pogovoru so sodelovali tudi gledalci, ki so svoja vprašanja sporočali po telefonu.
M.S.
Kmetijsko
tekmovanje
V soboto so se mladi na Vačah pomerili v znanju o kmetijstvu. Sodelovale so ekipa iz Sobrač. Priinskovega, Dol in Jevnice. Tekmovali so v treh težavnostnih stopnjah. Prvo mesto jc dosegla ekipa Primskovega, drugi so bili Vačani. tretji Sobračani. na zadnji dve mesti pa sta se uvrstili ekipi Dol in Jevnice. Tekmovanje so s prijetnim programom popestrili učenci Osnovne šole Vače.
M.S.
Savna
Solarij, nova individualna savna im masaža v hrastniškem bazenu so v začetku zbudili pozornost, zdaj pajc obisk vse slabši. Vzroke lahko iščemo v ceni. ki v primerjavi z drugimi podobnimi objekti ni visoka, ali pa ljudem ni mar evropski standard. Obiskovalci bazena in savne, predvsem jo uporabljajo Trboveljčani, lahko prihajajo odslej tudi ob ponedeljkih, ko so bazen prejšnja leta zasedli le hrbteničarji.
F.M.
Avtomobili na pločnikih
Na Dolu v ulici VD V brigade na pločniku večkrat dalj časa stojijo parkirani avtomobili. Tako morajo otroci, ki sc vračajo iz. šole. stopati na cesto. Zato člani šolske prometne službe te dni pošiljajo voznikom listke, na katerih jih obveščajo o akciji -10 odstotkov in jih informirajo o tem. da na cesti umre vsako leto za dva razreda otrok.
F.M.
Vrtec na Gorenjskem
Otroci hrast inške in dolske male šole in sredinčki so preživeli teden na Gorenjskem v počitniškem domu DPM Pionir. Smuči žal niso uporabili, ker je zmanjkalo snega, so pa uživali na sprehodih v Jasno. Tamar in Planico. 61 otrok jc spremljalo sedem vzgojiteljic.
F.M.

"Vse se je zgodilo v trenutku," pravita Trboveljčana Boris in Marinka Kuder "spali smo, nenadoma nas je zasulo steklo." V torek, 16. marca okrog šestih zjutraj je v gostišču Brin v Trbovljah (mnogi ga poznajo po ljudskem imenu "vesela truga") odjeknila močna eksplozija. Zakonca Kuder sta pred enim mesecem kupila novo kuhinjo s številnimi gospodinjskimi napravami, ki potrebujejo močnejši dotok plina. Ker je pritiskal mraz pa tudi finančno sta bila zaradi nakupa kuhinje bolj šibka, sta kot začasno rešitev štiri 35-kilogramske jeklenke postavila v garažo in dve priključila na napeljavo.
Strokovnjaki bodo razsodili kje in čigava je napaka. Plin je začel uhajati, vžig je najbrž povzročila zamrzovalna skrinja. Eksplozija je bila tako močna, da so se šipe tresle vse do gasilskega doma pri komunali in še naprej. Boris in Marinka ter njuna dva šoloobvezna otroka so spali v hiši. "Ko naju je vrglo pokonci, sva najprej pomislila na otroka. Povsod je bilo polno stekla, stoli, mize, podboji, vse je ležalo povprek. Iz hiše je pometalo vsa okna. Bosa in v pižami sva se prebijala po drobčkih stekla do otroške sobe. In nihče nima niti praske na podplatu!" Vzela sta jokajoča otroka v naročje in zbežala iz hiše. .Strah ju je bilo, da bo še enkrat počilo, plin se je močno čutil in Boris je takoj pomislil, kaj seje zgodilo. Pritekli so sosedje in šele takrat sta Boris in Marinka začela doživljati pravo moro. Pred štirimi leti sta kupila gostilno. Z veseljem sta vlagala vanjo svoje življenje. Boris je precej inventarja naredil sam, uredila sta prijetno teraso, razširila ponudbo in vse več ljudi je prihajalo k njima. Končno jima je uspelo kupiti novo kuhinjo in kmalu še nov avto. Zdaj ni več avta, ni garaže, ni kletnih prostorov, terase, poškodovan je lokal in stanovanje nad njim. Spet sta na začetku.
Strah je Kudrovim zlezel v kosti in še lep čas ga bodo nosili s seboj. Vendar so srečni, da so sploh živi. Bogatejši so za strašno izkušnjo, veliko bolj cenijo življenje, kot so ga prej. Poleg tega v nesreči niso ostali sami. Kakršenkoli je že svet, ljudje so vendarle lahko dobri. Ogromno ljudi ji maje ponudilo pomoč. V besedi, delu, materialu, denarju. Sosedje, obrtniki, sorodniki in gostje prihajajo in ponujajo pomoč. "To nam daje moč," pravita. Tudi zaradi vseh teh dobrih ljudi bosta začela znova in še boljše kot prej.
Mateja Vidgaj Foto: Branko Klančar
Ekologija in denar
V zadnjih dveh letih so sc imisijske koncentracije žveplovega dvokisa v Trbovljah znatno izboljšale. Da bi na tem področju storili še več, bi morali po sanacijskem programu varstva zraka, ki gaje občinska skupščina sprejela v letu 1990, do leta 2000 na vročevod priključiti še 1400 stanovanjskih enot v večstanovanjskih hišah oz. tista individualna kurišča, ki se nahajajo v bližini že zgrajenega vročevodnega omrežja. Sicer pa omenjeni program poleg ogrevanj a mesta z vroče vodom iz primarnega vira za Savo predvideva še uporabo zemeljskega plina v toplarni Polaj, v individualnih kuriščih, kjer priključitev na vročevod ne bi bila ekonomična, pa kurjenje z ekološko čistejšimi energenti.
Doslej so šest kotlovnic v mestu na vročevod že priključili, poleg njih tudi okrog 300 stanovanjskih enot. Z anketo, ki sojo izvedli pred kratkim, so hoteli na Oddelku za varstvo okolja izvedeti, koliko občanov bi sc bilo še opravljeno priključiti na vročevod. Poslali sojo na 43 1 naslovov: lastnikom hiš, etažnim lastnikom in podjetjem. Odziv je bil slab. Odgovorila je slaba polovica vprašanih, na vprašanje, ali bi svoje stanovanje oz. hišo želeli priključiti na vročevod, so v večini odgovorili pogojno. To pomeni - le, če bi za naložbo dobili ugodno posojilo. Lastnika stanovanja bi takšna priključitev stala okrog 80 mark na kvadratni meter, lastnika hiše pa približno 4000 mark. Del denarja (za zunanji razvod in toplotno postajo) bi prispevala občina.
A.H.
Slaba žetev
Lanska izguba zasavskih podjetij znaša dobri dve milijardi, skoraj enkrat več, kot predlani. Še najbolj lahko spoznamo neugodno leto 1992 po tem, da je akumulacija znašala borih 300 milijonov tolarjev, le 48 odstotkov več, kot leta 1991. Marsikoga bi presenetil podatek o višini vrednosti izvoza, kije dosegla 6,8 milijarde tolarjev ali kar za 444 odstotkov več, kot leto prej. V njej je zajeta tudi prodaja na območju Hrvaške in Makedonije. Zato je čistega izvoza znatno manj, le nekaj več, kot so podjetja načrtovala. Večino številk i/. zaključenih računov za lansko leto je napihnila inflacija, zato o stvarnih podatkih ne moremo govoriti. Če vzamemo še znano resnico, da podjetja prikrojijo sklepne račune svojim potrebam, nismo daleč od tega, da zaključni računi ne odražajo resnične podobe razmer. Četudi veljajo za uradne listine. Kol uspeh lanskega poslovanja lahko štejemo zmanjšanje zalog blaga oziroma izdelkov. Očitno so vsepovsod spoznali, da so mimo časi, ko so smeli delati zaloge v skladiščih, ker so računali na možno prodajo. Danes to ni niti racionalno niti dohodkovno utemeljeno.
Tačas nas že zanimajo prvi podatki o četrtletnem poslovanju. Prvi trije letošnji meseci so namreč bili marsikje na las podobni lanskim, marsikje celo slabši. Ponekod pa, kjer dosti izvažajo, ugotavljajo rahel premik na bolje, zlasti potem, ko seje začel tudi podjetniški menjalni tečaj vsaj nekoliko hitreje približevati rednem menjalnem deviznem tečaju.
M.V.
mm:
In-tact
V 7. številki Zasavca je bil objavljen članek z naslovom Zgodba o obveznicah, ki ga je zapisal(a) M.P. Da objavljena "zgodba" vsaj nekoliko izgubi pravljični nadih jo dopolnjujemo z nekaterimi dejstvi. Sedmi člen pogodbe, o kateri govori zapis M.P., ima naslednjo vsebino: "Pogodba stopi v veljavo, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki, preneha pa. ko ne obstaja več skupni interes o sodelovanju, kar pogodbeni stranki ugotovita sporazumno. Minimalni odpovedni rok je šest mesecev. V času odpovednega roka sta obe pogodbeni stranki dolžni izpolnjevati vsa določila te pogodbe."
Smisel določb tega člena je predvsem v tem. da odpovedni rok daje možnost: naročniku naših storitev, da poišče v tem času novo kadrovsko rešitev oziroma nam kot izvajalcem, da poiščemo nov "trg” za prodajo uslug, ki so bile do sedaj 100 % vezane na Agencijo (ga. Marija Leskovšek). Pogodbena razmerja se ne bodo zapletla (tako piše v članku) po naši krivdi, ker jih bomo kot izvajalci storitev še naprej striktno spoštovali.
Torej In-tact. d.o.o. mesečno ne bo ob okrog 4000 DEM. ki bi mu "pripadali" kljub odpovedi pogodbe še 6 mesec (tudi to je zapisano v članku), temveč bo v skladu z določili pogodbe v tem obdobju opravljal storitve in zu njih seveda zahteval pogodbeno dogovorjeno plačilo. Glede na to. da je IS občine Zagorje ugotovil strokovno neoporečnost uslug, ki jih opravlja naše podjetje za Agencijo (ga. Marija Leskovšek), ne vidimo razloga za eventuelno neporavnavanje teh obveznosti.
Prepričan sem. da sc "zgodba o obveznicah" ni zapletla zaradi našega soclovanja z Agencijo in da tudi (vsaj ta segment) ne bo doživel razpletu na sodišču kol je z.apisal(a) M.P. To moje pre-
pričanje temelji predvsem na dejstvu, da tako v IS občine Za-goije. kakor tudi v UO Agencije za razvoj (ta je naš pogodbeni partner) "sedijo" razumni ljudje, od katerih ima večina ogromno izkušenj na podjetniškem področju, na osnovi česar se zavedajo, da pogodba ni ljubezensko - čustveni temveč izrazito poslovni dokument. V prepričanju, da boste moje pismo v celoti objavili se vam zahvaljujem in vas z vsem dolžnim spoštovanjem pozdravljam.
Ludvik Fain, dipl.inž.arh., direktor In-tact d.o.o
Spoštovani
Očitno ste Zgodbo o obveznicah brali kot pravljico, čeprav je vest le zapis o sklepu predsedstva Skupščine občine. Nikjer ni zapisano, da se bodo pogodbena razmerja zapletla po krivdi Intacta. niti to, da bo In-tact ob 4000 DEM mesečno. Menda pa se le strinjate z navedbo v članku, da se bodo zapletla pogodbena razmerja in da je lahko In-tact ob 4000 DEM mesečno, če Agencija (na predlog sklepa IS) prekine pogodbo takoj. Kako boste dobili 24000DEM (za 6 mesecev) nazaj, je vaša stvar. Velika je seveda verjetnost, da le preko sodišča. Na to možnost (ne pa že dokončno dejstvo) opozarja avtor članka. Prav zaradi tega. ker odnosi med vašim spoštovanim podjetjem in Agencijo niso ljubezenski, ampak poslovni. V upanju, da je vaš odgovor s tem pojasnilom izgubil pravljični navdih, vas s spoštovanjem pozdravljam.
Marko Planinc, odgovorni urednik
Sporočilo za javnost
V zvezi z reševajem blokade ZR proračuna Občine Trbovlje sporoča Občinski odbor LDS Trbovlje naslednje:
Kot parlamentarna stranka v občinski skupščini in kot
Trboveljčani, ki nam ni vseeno, smo skušali tvorno pristopiti k sanaciji stanja po polomu občinskih obveznic (ki smo jih, mimogrede, že prej odsvetovali skupaj z Zelenimi). Temeljito smo proučili nastalo situacijo in stopili v stik z določenimi strokovnjaki iz republike in občine. Naš možni začasni upravitelj in njegova (sanacijska) skupina je tako rekoč oblikovana in v grobem tudi program reševanja. Nikakor nismo želeli in ne moremo vleči potez mirno obstoječih institucij (IS. skupščina). Že zato, ker bi prišlo do blokade v skupščini, saj ima vladajoča SDP v njej premočno večino. Želeli smo konstruktivno sodelovati in v preteklem času opravili ničkoliko razgovorov z vladajočo SDP, z IS in predsednikom Skupščine.
Sestanek, kije bil organiziran v preteklem tednu, med delom t.i. sanacijske skupine LDS (udeležil se ga je tudi g. Kopač) in predsednikom IS in Skupščine g. Bcravsoin in g. Majnardijem. je sicer nakazal možne poti skupnega reševanja problematike, vendar pa se stališča predsednika skupščine in IS od naših diametralno razlikujejo. Poskušali smo spoznati vizijo reševanja (s strani IS Trbovlje) predlaganega začasnega upravitelja g. .LA.Čibeja. Njegova stališča se sicer v niansih razlikujejo od Beravsovih in Majnardijevih, vendar je po njegovem mnenju glavni krivec za nastalo situacijo republiška vlada. V njej in njenem proračunu vidi edinega rešitelja nastale situacije.
Stališča, ki j ih zagovarja skupi na LDS-a. temeljijo na tem. da je za nastalo stanje odgovorna občina sama in ji s tem v zvezi pripada tudi breme, ki ga mora prevzeti zaradi nespametnega in pretiranega zadolževanja. Ko so izčrpani lastni viri in možnosti (notranjih rezerv občina nekaj vsekakor ima), se šele vključi LB d.d. Zasavje in republiška vlada. Vendar ne z enkratnim zneskom kot nepovratno pomočjo, pač pa kot pomoč pri posameznih projektih, ki so potrebni za odpravo blokade. Sporočilozajavnostjc nastalo zalo, da naši volilci, zlasti pa Trboveljčani, sprevidijo, da ne sedimo križem rok. vendar zaradi premočne večine SDP-ja v
trboveljski skupščini in nestrinjanja z načinom reševanja problema te stranke začasno prekinemo vse naše skupne aktivnosti.
Robert Jerman za LDS Trbovlje
Naš Zasavc -tednik
Upravičeno lahko rečemo, da je naš časopis in nanj smo lahko ponosni, saj je aktualen, vsebinski, objektiven, kvaliteten in zanimiv. Tri leta za časopis, četudi lokalni, je kratka doba, a opravljeno je bilo veliko delo. Zahvala za to gre pravilni oceni potreb po tovrstnih informacijah v Zasavju, določenem riziku glede financ in pestrem programu, ki so ga in ga še zagotavljajo znani in sposobni, ter uspešni in prizadevni novinarji Zasavja z bogatimi delovnimi izkušnjami in prakso.
Primerjava s kvaliteto in vsebino sedanjega tednika s prejšnjim Zasavskim tednikom, kije izhajal v 60-lih letih.je več kot očitna v prid današnjega Zasavca. Tako po skladnem formatu, simpatični naslovni strani, kvalitetnem papirju in kar je najpomembenjc - po skrbno izbranih temah in stalnih aktualnih rubrikah. Popestritev tednikove vsebine je odvisna tudi od zunanjih sodelavcev iz družbenih organizacij in društev, ki naj bi pomagale s podatki in prispevki o svojih aktivnostih in načrtih.
Prepričan sem. da bo Zasavc ostal takšen kakršnega si želimo. Menim, da bo v Zasavju postal tudi družinski časopis, saj je primeren za vse kategorije bralcev.
Zasavcu in njegovim delavcem - srečno!
Zadovoljni naročnik in bralec Rudi Matko, Trbovlje
Spoštovani bralec
V uredništvu smo veseli vsakega pisma, čeprav je vaša hvala pretirana. Časopisu še marsikaj manjka, vendar upamo, da bo vsaka številka boljša. Omeniti moramo le primerjavo z Zasavskim tednikom, ki seveda ne vzdrži. Danes so časi drugi. Za takratne je bil zasavski časopis vreden vse pohvale. In Zasavci so ga radi prebirali. Upamo, da je tako tudi z našim Zasavcem.
Uredništvo
YC
E
HE Vrhovo -tema številka ena
Kljub 38 milijonom nemških mark, zakaterejejamstvo glavnemu investitorju HE Vrhovo, Savskim elektrarnam Ljubljana, dala vlada Republike Slovenije, je stanje na tem največjem slovenskem gradbišču na pol poti. Stroji, ki že nekaj časaurejujejo brežine Save oziroma bazena HE Vrhovo so se ustavili pred Radečami. Dovoljenjaza poseg v mesto Radeče, kot najbolj občutljive točke omenjenega gradbišča, še vedno ni.
Vendar to ne pomeni, da si izvajalci, skupaj z investitorjem, in vodstvo krajevne skupnosti ne prizadevajo, da bi zadevo spravili z mrtve točke. Že nekajkrat so sedeli skupaj in iskali najboljše možne rešitve in nenazadnje zahtevali odgovore na določena vprašanja. Rezultat pogovorov je sprememba ureditvenega načrta za področje ob izlivu Sopote v Savo. To pomeni novo kvaliteto predvsem v zaščiti Radeč, saj se spreminja tesnilna zavesa oziroma njena lokacija, ker pomeni dodatno zavarovanje Starograjske ulice in nekaterih novih objektov. Poleg tega Radeče namesto magistralne ceste ob Savi dobijo regionalno in še nekatere druge dokaj ugodne rešitve tega prostora. Kakorkoli že, prizadevanja tokrat tečejo v pravo smer, saj sc tako izvajalec del Smelt, kakor tudi investitor SEL zavedata, da brez vseh resnično dobrih rešitev za mesto Radeče, vstopnice na ta del gradbišča ne bo.
Franci Kadunc
Vzorčna hiša
Del KS Alojz Hohkraut je tudi Šuštarjeva kolonija, po domače "Bauer kolinija". Gre za stare, dotrajane hiše. Postavili sojih med svetovnima vojnama za rudarje. Na Šuštarjevi 17 se že nekaj mesecev tri izmed štirih družin grejejo s plinom. Ker je bil dimnik potreben temeljite adaptacije, se je družina Hren pozanimala, kako najceneje priti do nje. Razmišljali so tudi o spremembi načina ogrevanja. Za spremembo so navdušili tudi dve izmed ostalih strank v hiši. Stroški za napeljavo so bili visoki, saj je bilo potrebno hišo toplotno zaščititi in napraviti fasado. Po modelu "iz starega na moderno" so stanovalci plačali le napeljavo plina, za izolacijo ter fasado je poskrbelo podjetje Europlin, nekaj denarjaje prišlo tudi iz republike, iz tako imenovanega "ekološkegadinarja". Gre za eno prvih hiš v Trbovljah, ki se ogreva na ta način, zato lahko to hišo imenujemo tudi vzorčna.
T.Š.
"Kmetovalec” za kmetovalce
Trgovina Kmetovalec na Izlakah posluje že drugo leto, njena osnovna dejavnost so rezervni deli za kmetijske stroje, največ zakosilnice BČS in celoten program SIP . Pri njih je mogoče dobiti verige in dele za motorne žage, seveda tudi žage. Za kmetijsko dejavnost imajo na zalogi kardanske gredi in dele zanje, druge rezervne dele za traktorje od zračnic, akumulatorjev do
Finančni trg in trg kapitala
V tržnem gospodarstvu, za katerega smo se odločili tudi v Sloveniji, nastajajo v posameznih gospodarskih celicah finančni presežki (akumulacija) in finančni primanjkljaji (deficiti). Ker nekateri, ki so ustvarili pesež.ke, teh ne nameravajo porabiti in jih želijo investirati, drugi, ki imajo primanjkljaje, pa Želijo pridobiti akumulacijo, potrebujemo nek mehanizem, ki bo omogočil zadovoljiti interese enih in drugih.
Tak mehanizem je finančni trg oziroma trg kapitala kot njegov del, ker sc pretok akumulacije običajno izvaja za daljše obdobje, več kot eno leto. Ta trg omogoča prenos akumulacije od enih subjektov na druge. Imamo dve obliki: posredni prenos in neposredni prenos, kjer sodelujejo poleg posojilodajalca In posojilojemalca kot posredniki nedenarne finančne institucije. Ta način prenosa akumulacije se opravlja s tržnimi finančnimi oblikami, kijih imenujemo vrednostni
jermenov, vse vrste žit, ki jih na željo kupca tudi zmeljejo, razne vrste gnojil. Živinorejci lahko dobijo tudi napajalnike, molzne stroje in rezervne dele. Tudi za vrtičkarje je poskrbljeno, saj imajo na zalogi vsa orodja, kijih pri tem potrebujejo. Lastnik trgovine Milan Razpotnik omogoča nabavo materiala ob vsakem času. saj je trgovina odprta od 7. do 20. ure vse dni v letu.
M.K.
Novost pri študiju
Ekonomsko poslovna in tehniška fakulteta v Mariboru za študijsko leto 1993/94 razpisujeta nov študijski program - gospodarsko inženirstvo. To je visokošolski, interdisciplinarni program s
strojniško, elektrotehniško in gradbeniško smeijo. Cilj študija je na visoki stopnji izobraževati gospodarskega inženirja, ki bo usposobljen za opravljanje strokovnih, razvojnih in vodstvenih opravil, ki zahtevajo tehniška in ekonomska znanja, združena z znan-ji organizacije in informatike.
Za redni študij imajo predvidenih 120 mest, 45 na strojinški, 45 na elektotehniški in 30 na gradbeniški smeri. S posameznimi opravljenimi diferencialnimi izpiti se v 2. letniku lahko vpišejo kandidati, ki so že končali višješolski ekonomski ali tehniški študij, v 1. letnik pa se bodo kandidati s končano gimnazijo, sredno tehniško ali ekonomsko usmeritvijo lahko vključili brez preizkusa znanja.
I.L.
Obetaven avtomobilski trg
Kot večina vzhodnoevropske industrije tudi avtomobilska močno prodira na naš trg. Vzhodnoevropski avtomobili zasedajo številna parkirna mesta po naši deželi. Vzroke za to najbrž ni težko najti. Med poglavitnimi vzroki je cena, ki je,ob primerjavi z zahodnimi avtomobili, znatno nižja. To pa ne pomeni, da so ti avtomobili dosti slabši od njihovih tekmecev z zahoda. Potem so tu še ugodni pogoji plačila, od raznih bančnih kreditov do tako imenovanega leasinga.
Seveda priporočamo zagretim kupcem in ljubiteljem teh "poceni" avtomobilov, da pred dokončno odločitvijo za nakup dobro pregledajo in pretehtajo vse možnosti, ki jim jih avtomobil ponuja. Ob doslej znanih modelih Lada in Škoda se na našem tržišču pojavlja še Tavria. Ime je morda neznano, vendar če vam povemo, da je to naslednik pred časi zelo popularnega zaporožca, veste, o čem govorimo. Avto prihaja iz Ukrajine, zastopnik za Slovenijo pa je Commerce p.o. Ljubljana. Avto je na prvi pogled malce podoben Ladi Samari, le da je manjši. Njegovi tehnični podatki nam govorijo, da ima avto 11 (K) kubični motor, ki zmore 53 konjskih moči. Glede na to, da so vzhodni avtomobili znani po veliki porabi goriva, vas bo najbrž presenetil podatek, da ta avtomobil porabi pri mestni vožnji le 6,81 goriva. To ježe povsem primerljivo s porabo mnogo dražjih in varčnih avtomobilov.
Odločitev bo vaša. Mi vam lahko le svetujemo. Kupec, ki po eni strani upošteva ceno in istočasno sanja o udobnem, modernem in kompaktnem avtu, bi si ga moral natančneje ogledati. Tavrio si lahko ogledate v pooblaščenem servisu v Zagorju v bližini bencinskega servisa. Povemo vam lahko še to, da boste za avto odšteli okrog 8.800 DEM do registracije.
Ce boste kljub temu šc ved no oklevali glede nakupa avtomobila, vam izdamo še nekaj ponudb. Za Škodo Favorit LX boste odšteli 11.936 DEM do registracije, za l.ado Samaro 1300 s pet imi vrati pa 779.179,00 SIT. Samaro lahko dobite v Trbovljah na "Volanu", če pa želite morda še metalno barvo, boste odšteli 40.000 SIT več. Vsem tistim, ki prisegajo na francosko varčnost in kvaliteto, naj povemo, da so se 17.3.1993 citroenova vozila pocenila za 5%. Več informacij o ponudbi dobite v Avtoservisu Špajzer v Trbovljah.
Gregor Naglav

POGLED ]
parketa
i Umirjeno zatišje na borznih sestankih
Za dogajanje na botzi je bilo v preteklem tednu značilno
■	zmanjšanje prometa z vrednostnimi papirji. Predvsem je i bilomanj poslov zrepubliško obveznico RSLI. Promet je bil I svoje čase tudi do J mio DEM na borzni sestanek. 'Zdaj pa
je padel najprej na 1 milijon DEM, nato pa celo na 800.000 ' DEM. Poleg tega sta burili duhove tudi dve obveznici,
I Lesnina in Juteks. O pivi je bilo izrečenega že mnogo.
I Juteksova obveznica pa očitno postaja tema dneva in samo | želimo si lahko, da se ne bo pridružila plejadi propadlih I obveznic a la Meblo, delno tudi Trbovlje in se\'eda Lesnina.
Tako lahko rečemo, da je v središču pozornosti še vedno m obveznica RSL2. Njeni tečaji so se v preteklem tednu zvrteli m I najprej med 93 in 94. Konec tedna pa so presegli nivo 94.
Tudi promet s to republiško obveznico, ki jo na nekaterih preteklih botznih sestankih presegal celo milijon DEM, se 1 je pretekli teden gibal med 300.000 in 500.000 DEM.
■	Zgodilo pa se je celo nekaj, česar že dolgo ni bilo na
■	kakšnem borznem sestanku. Ker so borzni posredniki | | smatrali, da je tečaj RSLI pri 114,8 prenizek za prodajo in
3 pri 115,4 previsok za nakup, ni bilo na enem od borznih 2
■	sestankov sklenjenega nobenega posla. Res izjemna situacija. M
Obveznica Insiline, ki bijo lahko imenovali tudi "stečajna "
" obveznica, kotira na tečajnici pri tečaju okrog 4-5% nominalne vrednosti. In če rečemo, da ji je porastel tečaj za ®	9 % na nivo 4,6, zveni to že skoraj tragikomično. Jasno, da
1 so donosi pri tej ceni astronomsko visoki, preko 6000, toda 3 I kdo si želi imeti tak vrednostni papir, ki ga ne moreš I vnovčiti, v svojem portelju!	S
Vodstvo Juteksa je objavilo v časopisih neke vrste javni
■	poziv, da naj lastniki njihovih obveznicpotipežljivopočakajo
i do konca leta na izplačilo zadnjih dveh kuponov, ki -, vključujejo tudi glavnico. Poleg tega imajo tudi možnost za zamenjavo obveznice v delnico po L L1994. Vse skupaj je več kot sumljivo, saj kaže, da so likvidnostne težave Juteksa	-■
takšne, da ni sposoben poravnavati svojih obveznosti.
I Eksplicitno sicer niso rekli, da ne bodo izplačali kuponov, č | vendar vse smrdi po še eni aferi z vrednostnimi papirji.
.<	Da pane bomo govorili samooproblematičnihobveznicah, |
I omenimo še obveznico Gorenja, ki se ji zadnje čase spet i dviga tečaj in je že dosegel 95, topa je nivo, kjer je že bil pred ■ l izplačilom kupona. iMstniki teh papirjev si seveda lahko " zadovoljno manejo roke. Tudi obveznice občine Zagorje se '
' kar dobro držijo s tečajem okrog 77, pa celo tja do 78 in I mogoče je kriza nezaupanja v ta papir zaenkrat premagana.
■	Med delnicami pa zadnje čase blesti delnica Dadas, ki je m I dosegla ceno preko 23.000 SIT, promet z njo pa je tudi kar I I obetaven. Očitno poleg borznih sestankov zelo uspešno |
■	deluje tudi OTC trg vrednostnih papirjev, kar seveda vpliva
i na manjši promet. Vendar počakajmo z ocenami, saj je ■ lahko takšno stanje le začasno in bodo v kratkem razmere »
|	Milan Povirk |
L...............---J
Stanetov
štrbuncelj
Se še spominite časov, ko smo tekmovali, kdo bo dalj časa v bolniški in komu bo medtem lepše? Samo nekaj let nazaj je to, pa vendar se zdi neskončno daleč. Na Radiu smo posušali "subverzivne" oddaje, v katere so se oglašali poslušalci in trosili svoje izkušnje o tem, kako lepo je biti v bolniški in kaj so storili za to, da bivnjej tudi ostali. Oglasil se je na primer poslušalec in svetoval globok urez čez stegno. "Če to rano potrosiš s soljo," je dejal, "ti fris tako zmečka, da ti vsak zdravnik vetjame, da si hudo bolan. "Ali pa drug nasvet: "Nad odprtim plinskim štedilnikom držiš prst tako dolgo, da ti povsem zamrzne. Nato ga nastaviš (prst, seveda )na rob mize in udariš po njem. Takoj ga zlomiš in bolniška je tu!"
Profesionalci s tega področja so znali vsak trenutek svetovati, kaj pri katerem zdravniku vžge in kaj pri drugem nikakor ne bo dobilo ocene bolniška.
Nato so prišli časi, ko se delu po nemarnem nismo več izogibali, pač pa smo delo izkoristili (po črednem nagonu) za izmenjavo mnenj o tem, kaj jev danih okoliščinah modro storiti. Kajpak so bila po sredi vprašanja naše osamosvojitve in prehoda ne le iz Jugoslavije v "samostojno, suvereno državo ", pač pa tudi iz socializnta v kapitalizem. Takrat se to še ni tako imenovalo. Namesto krute besede kapitalizem, ki je imel zlasti pri mlajših rodovih negativen predznak in so sega izogibali, kjerkoli seje le dalo, so se uporabljale druge besede. Bolj nežne in v glavnem so bistvo bolj zamegljevale kol pa ga odkrivale.
In nato so nastopili časi, ko tudi bolni nočemo več v bolniško. Časi postajajo vse bolj neusmiljeni, delodajalci, predvsem zasebni, pa so se jim med pivimi prilagodili. Vzdržati tekmo na trgu pomeni imeti v podjetju kopico za delovselej pripravljenih ljudi, ki ne bodo venomer spraševali, koliko je ura in se ob vsaki naduri sklicevali na svoje zdravje. Delodajalca seveda zanima le opravljeno delo in izpolnjena pogodba, ki prinaša denar. Med njimi so se tudi v Zasavju našli takšni, ki so na del pogodbe o plačilu za opravljeno delo, preprosto pozabili. Človek potrpi mesec dni, nato pa mu je tega dovolj: vzroji, izbruhne in - se znajde na cesti. Tam pa je že toliko drugih!
Nekdanji samoupravljalci spoznavajo, da gre zdaj zares in da bodo morali poslej, če bodo hoteli preživeti svojo družino, res krepko prijeti za delo. V delovnem okolju ne gledajo lepo tistih, ki jim ni do dela, niso dobrodošli listi, ki nenehno nergajo in zganjajo nemir, da o tistih, ki jim pride prav vsak izgovor za nedelo sploh ne govorimo. Zato nekateri vztrajajo bolni za stroji, zato je vse več tihih in prestrašenih.
Stane Šterbucl

na

Četrtek, 18. ma ree, je bil prav pomladansko topel, lep in sončen dan. Na žalost tako zelo lep, da marsikdo ni niti opazil vetra, ki je vztrajno pihal. Na žalost dveh domačinov iz Šklendrovea pri Zagorju, ki sta si ta dan izbrala za čiščenje polja in nato sežiganje odpadkov; na žalost njunih sosedov, ki so naslednjih 24 ur trepetali za svoje domove, ki so se jim ognjeni zublji približali na nekaj deset metrov; na žalost več kot sto gasilcev, ki so popolne prebili v dimu in vročini namesto v prijetnem domačem okolju. In so to isto počeli še cel naslednji dan, ko sosejim pri nevšečnem opravilu pridružili še pripadniki letalske enote slovenske policije z Brnika.
Vse seje začelo z drobnim dimom, ki se je s hriba ob dolini Šklendrovea sukljal proti nebu. Dim, kot jih v teh dneh vidi vsakdo izmed nas, če sc le malo ozre po okoliških njivah ali travnikih. Očitno je, da le malokdo upošteva odlok o prepovedi kurjenja na prostem, ki je bil sprejet zaradi dolgega sušnega obdobja. Vreme je seveda kot nalašč za pomladanska čiščenja in vsakdo pravi: "Meni se to že ne bo zgodilo." Pa vendar seje ravno "to" samo
v četrtek v Zagorju zgodilo kar trikrat. Eden od teh treh je bil požar, kije požrl kar 600 hektarjev podrasti in manj kvalitetnega gozda ter nekaj starih, opuščenih domačij. In čeprav so strokovnjaki ocenili gozd kot manj kvaliteten, je tudi teh 600 hektarjev po svojih močeh pomagalo dihati že tako nadušnemu Zasavju. Zdaj nekaj časa ne bo.
Na območju Zasavja je bilo po podatkih inšpekcijske službe v preteklem letu 81 požarov, od tega 38 v naravnem okolju, 21 v stanovanjskih in gospodarskih objektih in 2 manjša požara v industriji. Največ požarov je bilo v Trbovljah, kar 45, v Hrastniku 21 in v Zagorju 15.
Največjih požarov se spominjajo v Hrastniku in sicer I. 12. 1984 v Rudniku in 22.8. 1990 v Steklarni. To sta bila tudi ena največjih požarov v Sloveniji. Že letos pa v h rast niški občini beležijo 12 požarov, v Trboveljski podobno, v zagorski pa kar nekaj deset.
Za povzročitelje požarov so predvidene le mile kazni. Mili Kegnncin, sodnica za prekrške, je povedala, da občinski odlok o varstvu gozdov predvideva sankcije za povzročitelje požarov. Tako odlok predvideva denarno kazen od 100 do 30 tisoč (še vedno) din za pravno osebo, če neti ogenj v gozdu, na kmeti jskih površinah in stanovanjih. 500 din pa lahko fizični osebi zaračuna policist ali požarni inšpektor, ki osebo zaloti pri netenju ognja. Kegancinova je še dodala, da je ta odlok star in da bo (je že) zagorska skupščina razpravljala o novem odloku in zvišanju denarne kazni. Skoda, povzročena s požarom, in stroški gašenja se lahko izterjajo s civilno tožbo proti povročitelju. Tudi v Hrastniku so kazni nizke, in sicer 20(H) tolarjev za kurjenje lire/, povzročene škode na travnikih in gozdovih. Zakon o požarni varnosti je še bolj katastrofalen : predvideva le 60 tolarjev kazni za delavca, ki kuri, kadi,., in 100 tolarjev za odgovorno osebo, če je s tem dejanjem ogrožena požarna varnost.
• .V
A
-=a*^.— r
Ognjeni zublji so razsvetljevali noč.
foto: Tomo Brezovar
Požara, ki ga je kmalu po alarmu ob 17. uri gasilo 110 gasilcev in je ob pomoči vetra dobival vedno večje razsežnosti, do večera ni bilo moč zatreti. Zato so se s temo gasilci začeli umikati s težko dostopnih pobočij v dolino. Čeprav so nekateri domačini in opazovalci navrgli marsikatero pikro na račun odhajajočih gasilcev, bi bili najbrž taisti kritiki vsaj tako glasni na račun odgovornih, če bi se kateremu od gasilcev ponoči kaj zgodilo. S pregretih pobočij seje namreč začelo
Helikopterska pomoč.
foto: Tomo Brezovar
C
krušiti kamenje in nekaj gasilcev je v temi v zadnjem trenutku in bolj "po posluhu" odskočilo v stran ter se tako izognilo poškodbi. Čeprav seje naslednje jutro že navsezgodaj med "firbci" govorilo, da so vsaj tri gasilce odpeljali v bolnico in daje eden menda celo v kritičnem stanju, se k sreči nobenemu od gasilcev ni nič zgodilo. Najbrž sta jo še najslabše odnesla povzročitelja tega požara, ki sta skušala ogenj, ki jima je ušel, najprej pogasiti sama. Ob prihodu gasilcev sta bila namreč že kar hudo zadihana in osmojena od dima.
Za ilustracijo o razsežnosti požara naj bodo še podatki, da so dim iz Šklendrovca zavonjali tako v centru Zagorja, kot tudi v Trbovljah, celotna dolina Šklendrovca se je zavila v gosto dušečo "meglo", pepel pa je naletaval kot drobne snežinke. Škodo, ki jo je povzročil ta, v Zasavju naj večji in tehnično najzahtevnejši požar v naravnem okolju zadnjih nekaj desetletij,je zaenkrat še težko oceniti, saj morajo svoje povedati strokovnjaki za gozd. Zagotovo pa je, da so se samo stroški gašenja močno približali znesku 20 tisoč nemških mark. Jože Brodar, eden od pilotov policijskega helikopterja nam je povedal, da stane komercialna ura letenja helikopterja 2000 DEM. Ker sta dopoldan gasila dva, popoldan pa je nadaljeval eden, znese skupaj z vmesnimi poleti na Brnik po gorivo nekako osem ur letenja. Ker gre za nesrečo, bo izstavljeni račun upošteval sicer le amortizacijske stroške letenja helikopterja, ki pa niso bistveno nižji. Potem pa so tu še uporaba gasilskih vozil, porabljena voda, izostanki z dela,... Plačniki pa seveda vsi davkoplačevalci. Ali če uberemo daljšo pot, računi sc bodo poravnali iz republiškega sklada za zaščito in reševanje, ta se financira iz proračuna, ki pa se spet konča pri davkoplačevalcih. Le gasilci (morda bo kdo rekel:"Kot v dobrih starih časih...") še vedno ne zaračunavajo svojih delovnih ur in vloženega truda.
Helikopterji, ki so drugi dan požara pomagali pri gašenju, so zajemali vodo iz štiri tisoč litrskega bazena, ki je bil postavljen na sredini zagorskega nogometnega igrišča in so ga sproti polnili gasilci z vodo iz bližnjega potoka Kotredeščice in iz gasilskih cistern. Helikopter je vodo zajel v veliki meh, ki gaje imel pritrjenega
Na pogorišču.
foto: Jože Razinger jr.
pod trupom, brez pristanka. Mariin Rebolj, mehanik na helikopterju, nam je povedal, da so naenkrat zajeli od osemsto do tisoč litrov vode, ki so jo potem odvrgli nad požariščem. Za pot do Šklendrovca in nazaj, je helikopter porabil nekaj več kot pet minut. Tako so preko celega dneva zlili na celotno območje požara približno 40 kubičnih metrov vode oz. 40 tisoč litrov.
Janez Groboljšek,poveljnik zagorskih gasilcev, je dejal, da bi brez pomoči helikopterjev le stežka obvladali požar takšnih razsežnosti. Ob njihovi pomoči
Gašenje.
foto: Jože Razinger jr.
pa jim ga je uspelo vsaj zadušiti. Povsem pogasilo ga bo namreč šele prvo večje deževje. Ob tako nedostopnem terenu je nemogoče, dabi "zalili" celotno področje, kije bilo zajeto s požarom. Tako je ostalo še veliko tlečih štorov, podrastja in korenin, kijih lahko veter spet razpiha v ogenj. Potrebno bo torej še nekaj dni nadzorovanja terena ter upanja na čimprejšnje padavine. Potarnal je tudi nad slabo zakonodajo, ki skorajda ščiti takšne malomarne "požigalce". Kaže pa tudi, da vsi plakati in opozarjanja na prepoved kurjenja na prostem le še vzpodbujajo ljudi, da počno prav to. V marcu so do sedaj imeli v Zagorju že več deset gozdnih požarov, ki so se resda končali z veliko manjšo škodo, kot jo je povzročil ta. Vendar pa se iz tega vidi, kako nizka je raven požarne osveščenosti naših ljudi. Ponavadi je ta združena še z bolj ali manj malomarnim odnosom do ognja in preventivne zaščite.
Zato naj ne bo odveč še eno opozorilo vsem, ki vas je lepo vreme zvabilo pospravljat polja, travnike al i pa le okolico stanovanjske hiše. Ne kurite trave, dračja in drugih odpadkov. Počakajte na prvo deževje. Odpadke boste lahko še vedno sežgali, okolica pa bo veliko bolj vama. Če kljub vsemu mislite, da razne prepovedi za vas ne veljajo, zakurite vsaj na sredini njive, daleč od suhe trave, imejte pri roki lopato in ne počnite tega niti ob rahlem vetru. Ko sc ogenj zavihti iz služabnika v gospodarja, je prepozno.
Jože Ranzinger jr

Šport je trenutno v središču zanimanja slovenske javnosti. Vse oči so bile v zadnjem času uprte v dvorano Tivoli, kjer so potekale mnoge zanimive hokejske in košarkarske tekme. Še posebej je ljubitelje košarke pritegnila poslovilna tekma Petra Vilfana, na kateri se je kapetan Smelta Olimpije Dušan Hauptman v imenu igralcev zahvalil Petru za skupno igranje. Dušan se, podobno kot mnogi Litijani, vsak dan vozi iz Litije "na delo" v Ljubljano. Večkrat pot prevozi kar dvakrat na dan. Že dolga leta je košarkarski profesionalec, najboljši košarkar, ki so ga kdajkoli vzgojili v Litiji. S svojo mirno roko in trojkami se je uveljavil v slovenskih in evropskih košarkarskih dvoranah. Tako v dresu svojega kluba kot reprezentance. Ni se odločil za življenje v glavnem mestu, čeprav bi se lahko, ampak je ostal v Litiji. Čeprav je že v zrelih igralskih letih, še ne razmišlja posebej zavzeto o odhodu s košarkarskega parketa...
Začeli ste v pionirskih vrstah KK Litija, kam vasje potem vodila športna pot?
Pionirske in mladinske tekme sem odigral v Litiji, nadaljeval pri trboveljskem Rudarju in kasneje v Celju. Tam sem igral v takratni drugi državni ligi.
Kako ste potem prišli k Olimpiji? Je bila odločitev težka?
Po treh letih igranja v Celju so me opazili strokovnjaki Smelta Olimpije. Odločitev je padla takoj, saj si vsak mlad igralec želi napredovanja in zato sem se odločil, da odidem v Ljubljano.
Preboj v prvo peterko ekipe je bil verjetno težak.
Resje. Kot mlad igralec sem sc moral najprej prilagoditi novemu okolju. V začetku sem res bolj grel klop, vendar so s časom prišle tudi moje minute v igri, ki so bile vse daljše.
S klubom ste obredli ves svet. Ali vam na vaših potovanjih ostane kaj časa za turistične oglede mest?
Res sem bil že na vseh kontinentih, vendar pa za ogled mesta običajno zmanjka časa. Če gremo na tekmo, vidimo le letališče, hotel in dvorano, kjer igramo.
Včasih si mesto ogledamo le iz letala.
Kateri so bili vaši naj večji tekmovalni uspehi?
Če sc povrnem v bivšo prvo državno ligo, je to zagotovo drugo mesto med strelci v ligi, v kateri so takrat igrali zvezdniki, kot so Petrovič, Kukoč, Paspalj
in drugi. Imam tudi šest nastopov za takratno A reprezentanco. Nenazadnje tudi naslov najboljšega strelca in igralca slovenske državne lige. Med uspehi z ekipo pa velja omeniti dvakratni nastop v linalu jugoslovanskega pokala, nastop v pokalu Radivoja Korača in pa lansko polfinale v pokalu pokalnih zmagovalcev. Potrditev mojih igralskih kvalitet, pa je tudi uvrstitev v slovensko državno reprezentanco.
Kako ocenjujete letošnje nastope vaše ekipe v evropskem pokalu in SHA ligi?
V evropskem tekmovanju smo prišli skoraj do polfinala, v SB A ligi pa smo bili prvi lavoriti. Na dunajski finalni tekmi smo to tudi dokazali. Glede na pomlajevanje ekipe mislim, da ob pričakovanem naslovu državnih prvakov, sezono lahko ocenim za uspešno.
Peter Vilfan je že odigral svojo poslovilno tekmo, sliši pa se, da ste zdaj na vrsti vi?
Govori sc marsikaj, vendar me pogodba s Smeltom Olimpijo veže še dve leti. Sodeč po pogovorih v klubu name še naprej resno računajo. Tudi sam še ne mislim prenehati z igranjem vsaj še dve do tri leta.
S katerim slovenskim košarkarjem najraje igrate?
Tu ni dileme. To je Jurc Zdovc. Prej in tudi sedaj, ko igra v Franciji, so najini odnosi res prijateljski. Na skupnih pripravah sva bila vedno "cimra". Tudi izven igrišč je Jurc pravi prijatelj.
Se boste po končani športni karieri morda poizkusili kot trener?
Trenerskih ambicij nimam, verjetno pa sc bom spustil v kakšno poslovno stvar. Morda bom zaigral tudi še za KK Litija.
Litijski košarkarji so se letos po dolgem času vrnili v L slovensko košarkarsko ligo. Kaj mislite o

Dušan Hauptman in avstrijski kancler Vranitzki.
njihovem uspehu?
Po tolikih letih truda igralcev in uprave kluba s predsednikom Gradiškom načelu, je to zagotovo velik uspeh, vendar se bodo težave pojavile šele sedaj.
Kakšne težave mislite?
Nastopanje v višji ligije ogromen strošek za klub. Litijsko gospodarstvo ne bo moglo veliko prispevati, sponzorja pa je danes težko najti. Kajti sponzor mora najti svoj interes, da bo denar, ki ga vloži, dobil nazaj.
Tako kot Smelt?
Ja, čeprav je to nemogoče primerjati. Naš klub nastopa na vseh kontinentih sveta, pa tudi Smelt je svetovno znano ime. To je dobra povezava poslovnosti in športa.
Bo Smelt še pokrovitelj Olimpije?
Mislim, da. Če bo našel interes tudi preko športa, se ne bo problem dogoriti. To je stvar odgovornih ljudi v klubu in Smeltu.
Povrniva se nazaj h KK Litija. V prvi peterki razen Merčona ni nobenega Litijana. Kaj hi rekli na to?
K velikemu uspehu kluba so pripomogli tako Pavle Polanec, kot Lojze Šiško, Željko Jocovič in Grega Peterlin, vendar pa lahko tu pohvalim tudi Braneta Merčona, borbenega Sorška pa tudi Gorazda Pavliho.
Mislite, dajeta igralski kader dovolj močan za igranje v 1. SKL?
Problemi bodo nastopih že pri tem, kako zadržati Lojzeta Šiška, ki je šolan "playmaker", takšnih igralcev pa je v Sloveniji bolj malo. Brez njega pa si ni moč predstavljati prve peterke litijskega
prvoligaša. Potrebovali bodo igralca, ki bo dosegal na tekmah povprečno 25 do 30 košev in ki bo nase prevzel odgovornost, tudi v najbolj odločilnih trenutkih tekme. Potreben bi bil tudi center, ki bi pod košem lovil odbite žoge. Polanec, Jocovič in Peterlin bodo to breme igranja v L SKL težko nosili.
Kaj pa podmladek litijske košarke?
Kolikor vem, je delo v pionirskih vrstah uspešno. To dokazujejo tudi lepi uspehi, saj so lansko leto litijski pionirji igrah v finalu pokala Mars, ki velja za neuradno slovensko pionirsko državno prvenstvo. Res pa je tudi, da iz množice mladih igralcev lahko računaš na največ dva res kvalitetna košarkarja.
Vi ste tudi stalni član slovenske reprezentance, katere trenerje postal Janez Drvarič. Ali mu bo uspelo sestaviti dobro ekipo?
Janezje gotovo kvaliteten trener. Nekaj časa že trenira klube v Italiji. Morda bo imel nekaj težav s prilagajanjem na naše razmere, predvsem pa bo moral med seboj in igralci vzpostaviti pravilen, avtoritativen odnos. Reprezentanca bo zelo močna, saj je državljanstvo dobil Radisav Čurčič, ki igra v profesionalni NBA ligi. Tuje tudi Tcoman Alibegovič, trenutno najboljši igralec druge italijanske lige. Ne morem pa mimo Jureta Zdovca, kije eden najboljših obrambnih igralcev na svetu in pa odličen vodja moštva.
Reprezentanco Slovenije letos čakajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Z
vami ali brez. vas?
Mislim, da brez mene, kajti potrebujem nekaj aktivnegaodmorapred novo sezono. Lansko leto pravega počitka nisem imel in to se je precej poznalo na začetku sezone, ko sem bil v slabi formi. Konec koncev pa tudi družina zahteva svojega očeta.
Omenili ste družino. Ste oče sina in hčere. Gre kdo od njiju po vaših stopinjah?
Težko je to reči že sedaj, saj sta še premajhna. Sina bolj kot šport zanima glasba. Hčerka pao športu še ne ve veliko. Sicer pa bomo videli, kaj bo prinesel čas.
Kako izgleda vaš delavnik?
Moj delavnik je zelo natrpan. V glavnem se dvakrat na dan vozim iz Litije v Ljubljano. Treninge imamo običajno dopoldne in zvečer, vmes pa si vzamem nekaj časa za počitek.
S čim se ukvarjate v prostem času, če ga sploh imate?
Tiste ure, ko sem prost, sem najraje z družino, sicer pa rad odigram dobro partijo tenisa. Rad sc ukvarjam z vsemi dejavnostmi, ki mi koristijo pri treningu in igranju košarke.
Spremljate tudi druge športe?
Vedno, kadar imam čas. Sicer pa veliko berem dnevno časopisje. Športniki tako ah tako redno spremljamo druge športnike in njihove uspehe, saj eni drugim želimo čim boljše rezultate.
Stane Kokalj
DOHODNINA
Republiška uprava za javne prihodke, izpostave
Hrastnik. Trbovlje. Zagorje
obveščajo občane, da poteka sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 v rednem delovnem času -
vsak delovnik od 7.-15. ure (sreda od 7.-17. ure)
v prostorih izpostav:
V Hrastniku na Cesti 1. maja 56 (bivša pošta pri križišču),
V Trbovljah na Ulici 1. junija 36 (bivša stanovanjska skupnost),
V Zagorju v prostorih občine.
Sprejem napovedi bo po 8.3.1993 tudi v podaljšanem času in sicer: od 22.
do 26.3. od 7.-20 ure. V soboto, 27.3. bodo sprejemali napoved od 8.-18. ure, v nedeljo, 28.3. od 8.-12. ure, od 29.-31. pa od 7.-20. ure.
Izognite se gneči zadnje dni v prostorih uprav inoddajte napovedi za
dohodnino čimprej.
7£EAHC
SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE TRBOVLJE, Trg revolucije 28, Trbovlje,
na podlagi določb Statuta podjetja razpisuje «XAX/TNJO DRAŽBO
za prodajo naslednjih nepremičnin
1.	Dvosobno stanovanje na Vodenski cesti 30 v Trbovljah, številka stanovanja 1, v skupni izmeri 60 m2.
Izklicna cena stanovanja je 1.170.000 SIT ali 18.000 DEM. Stanovanje je nezasedeno.
2.	Dvosobno stanovanje na Vodensk cesti 46 v Trbovljah, številka stanovanja 1, v skupni izmeri 53,02 m2.
Izklicna cena stanovanja je 1.033.890,00 SIT ali 15.906 DEM. Stanovanje je nezasedeno.
3.	Dvosobno stanovanje na Sallauminesu 9-A v Trbovljah, številka stanovanja 37, v skupni izmeri 62,50 m2.
Izklicna cena stanovanja je 4.062.500 SIT ali 62.500 DEM. Stanovanje je zasedeno do meseca julija 1993.
Javna dražba bo 06.04.1993 ob 11.00 uri v prostorih SPLOŠNO OBRTNEGA PODJETJA TRBOVLJE,
Trg revolucije 28, Trbovlje.
Plačilo stanovanja je v tolarski protivrednosti, po prodajnem tečaju Ljubljanske banke, banke Zasavje Trbovlje, d.d.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe (državljani Republike Slovenije), oziroma njihovi pooblaščenci, ki se morajo izkazati s pisnim pooblastilom in vplačani varščini 10% izklicne cene na žiro račun:
Splošno obrtnega podjetja Trbovlje, št.:52700-601-11581 pri SDK Ljubljana, podmžnica Trbovlje.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 3 dni po opravljeni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje.
Pogodbo mora kupec skleniti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi ter nakazati znesek kupnine v 8 dneh po sklenitvi pogodbe.
Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8 dneh in plačal kupnine v določenem času, se smatra, da ostopa od dražbe - nakupa, plačana varščina pa se smatra kot skesnina in zapade v korist prodajalca.
Vsi potencialni kupci imaio možnost ogleda stanovanja po predhodni telefonski najavi na telefon 0601/21 854.
Kontaktna oseba je Zvonka Pogačnik.
Kupec plača prometni davek ter vse druge dajatve,nastale v zvezi s prenosom lastništva.
Udeleženci dražbe naj predložijo fotokopijo potrdila o slovenskem državljanstvu v izogib kasnejših težav.

GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE
Cesta Tončke Čeč 44/61420 Trbovlje; Telefon: (0601) 22 944
d.o.o.
GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE
objavlja prosto delovno mesto
PRODAJNEGA REFERENTA
za prodajo na domačem in tujem trgu, s povdarkom, vsaj na začetku, na domačem trgu.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	višješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri
-	eno leto delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskega poslovanja
-	aktivno znanje enega svetovnega jezika - nemško ali angleško
ali - srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskega poslovanja
-	aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika - nemško ali angleško
Vsi interesenti morajo imeti opravljen izpit B kategorije.
Interesenti, ki izpolnjujejo predlagane pogoje naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 2. aprila 1993 na naslov:
GEP TIKA TRBOVLJE, C. Tončke Čeč 44, Trbovlje
Zopet je pred vami televizijski in radio program za naslednji teden, ter program kulturnih prireditev v Zasavju. Naj vas spomnimo, da si lahko v tem tednu v Zasavju ogledate kar nekaj slikarskih razstav. V Delavskem domu Trbovlje razstavlja svoja dela akademski slikar iz Zagorja Samo Šiles. V Zagorju pa si lahko do konca meseca ogledate slikarsko razstavo slikarke Stanislave Sluga - Pudobske.
Ljubitelji glasbe lahko obiščete koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje v Delavskem domu Trbovlje. Kam na kulturne prireditve, si preberite na 24. strani revije.

Zasavski kinematografi vabijo na ogled filmov, ki trenutno polnijo kino dvorane v svetu. V Trbovljah si lahko ogledate ameriški pustolovski ljubezenski film Poslednji mohikanec, ter 25.3. zadnjič Prvinski nagon. V Hrastniku bodo predvajali ameriško melodramo Ocvrti zeleni paradižniki, v katerem igrata dve dobitnici Oskarjev. Zagorski kino pa ponuja italijansko komedijo Mediteraneo. Knjižni molji! Obiščite knjižnice, saj le te ponujajo vrsto zanimivih knjižnih novosti. Katere, si lahko preberite v reviji Zasavc. Upamo, da bo lahko vsakdo izmed vas našel nekaj za krajšanje prostega časa. Pa lepo se
unejie.	Redakcija
27.3.1993
SOBOTA,
SLOVENIJA 1
9.20	RADOVEDNI TAČEK:
Oblak
9.30	A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH,
otroška
/v nadaljevanka, 4/5
10.05	OSCAR JUNIOR 10.15 TOK, TOK, kontaktna
oddaja za mladostnike
11.00	MAGNUM, ameriški film
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK, ponovitev
14.05	FILMSKO POPOLDNE
14.05	POPOLNA TUJCA,
:	ponovitev ameriške
nanizanke, 23/28
14.30	OBČUTEK ZA SMRT,
: ; ponovitev angleške
nadaljevanke, 1/6
15.20	Ciklus filmov F. Čapa:
V ZNAKU SIDRA, češki film (čb)
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	POTOVANJE PO
ČLOVEŠKEM TELESU, 8., zadnji del nemške ■ poljudnoznanstvene serije
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3X3
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	UTRIP
20.25	EUROSONG ’93 (finalisti se predstavijo)
21.30	S.De. Abreu: NA DNU,
brazilska nadaljevanka, 4/5
22.20	TV TEDNIK 3, VREME 22.43 ŠPORT
23.05	SOBOTNA NOČ
23.05	NOČNI VIDEOMEH
SLOVENIJA 2
9.20	Planica: F WC SKOKI E K 120
10.10	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, angleška risana serija, 24/26
10.20	PET PRIJATELJEV,
angleška nanizanka, 1/ 13
10.45	KLUB KLOBUK,
kontaktna oddaja za otroke
12.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05	VELIKI KOREOGRAFI:
Roland Petit: Mesto svetlobe
13.30	Are: SVET. POKAL, VSL Ž, posnetek
14.50	Are: SVET. POKAL, VSL M, posnetek
16.20	Lj: DP ROK M-K/SLO.: P.L. Celje
17.45	Planica : ŽIVO V STUDIU (ANALIZE)
18.00	MOŠKI, ŽENSKE,
ponovitev
19.00	Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznanst vena serija, 24/27
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	BLAZNOST, angleška dokumentarna serija, 1/5
21.05	SLIKE IZ SEČUANA: Tržnica
21.35	POGLEJ IN ZADENI
23.10	SOVA
ALO, ALO! angleška /:	nanizanka, 4/18
OBČUTEK ZA SMRT, angleška nadaljevanka, 2/6
MILAN NOIR, francoski film
HTV 1
8.00	TV KOLENDAR
8.10	POROČILA
8.15	SLIKA NA SLIKO,
ponovitev
9.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.30	"EDUKON", kontaktni šolski program
11.30	ČAROVNIJA, 12/12
12.00	POROČILA
12.05	BUSH TUCKER MAN,
4/8
12.35	HUMORISTIČNA SERIJA
13.05	ALI ME JE KDO ISKAL?, ponovitev
13.50	RISANKA
14.00	POROČILA
14.05	POZDRAVI IZ DOMOVINE
15.20	RISANKA
15.30	IZ STARE SKRINJE, zabavno glasbena oddaja
16.00	POROČILA
16.10	RISANKA
16.15	TELEVIZIJA O TELEVIZIJI
16.45	TURBO LIMACH SHOW
18.00	POROČILA
18.05	TV RAZSTAVA
18.20	SANTABARBARA
(362)
19.05	V ZAČETKU JE BILA BESEDA
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIKI
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA NAPOVED
20.00	TV TEDNIK
20.20	BOŽJI SMEH, britanski
film
21.50	DOPOLNILO
22.00	PRETEKLOST V SEDANJOSTI
22.35	TV DNEVNIK 2
23.05	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA
KANAL 10 TRBOVLJE
13.30	KORISTNE
INFORMACIJE
14.00	OTROŠKI PROGRAM
16.00	100 NA URO, mladinski program
17.00	SATELITSKI PRO GRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENI COCTAIL
16.00	SOBOTNO POPOLDNE
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	SOBOTNO POPOLDNE
18.00	ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV
19.00	SLOVO

NEDELJA,
8.25
9.10
SLOVENIJA 1
ŽIV ŽAV, ponovitev F. Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA
10.15	HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI,
■ ponovitev kanadsko ameriško-nemške nadaljevanke, 3/26
10.40	Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI,
ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije, 24/27
POJEMO, ZATO SMO MLADINSKI ZBOR MARIBOR OBZORJA DUHA
19.30 19.55 20.05 20.25
21.30
22.15
22.40
TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT
ZRCALO TEDNA NEDELJSKIH 60 GALAHAT Z EVERESTA, angleška dokumentarna serija, 1/3 TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORTNI PREGLED
SLOVENIJA 2
11.00
11.30
8.35	POGLEJ IN ZADENI
9.20	Planica: F. WC SKOKI POS. K
10.05	S.De.Abreu: NA DNU,
brazilska nadaljevanka, 4/5
10.55	ALPE-DONAVA-JADRAN
11.25
OBČUTEK ZA SMRT,
angleška nadaljevanka, 3/6
HIŠA IZ KART, finska nadaljevanka, 4/5
HTV 1
8.30	POROČILA
8.35	TV KOLENDAR
8.45	SLIKA NA SLIKO,
ponovitev
9.30	HUCKELBERRY FINN IN PRIJATELJI, 25/26
9.55	RISANKA
10.00	POROČILA
10.05	HIŠNI PRIJATELJI
10.30	SEZAMOVA ULICA, 8
11.30	LJUBIM TE, SLAVONSKI DOM,
28.3.1993
20.05 NOKTURNO, britanksa '-v drama
21.00	SEDMA NOČ
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA
KANAL 10 TRBOVLJE
Prosti dan
TV SIGNAL LITIJA
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIG NAL)
18.00	STO NA URO (KANAL
10)
19.00	NINJATURTLES, risani film
12.30	VIDEOMEH		MAMA, japonski film	12.00	POROČILA		
13.00	POROČILA	13.00	POROČILA	12.05	PLODOVI ZEMLJE	8.00	NAPOVEDNIK,
13.05	EUROSONG 93	13.05	Are: SL Ž*M, posnetek	13.00	MIR IN DOBRO		SERVISNE
	(finalisti se predstavijo),	15.20	Amorebieta: SP V	13.30	PALČEK DAVID, risana		INFORMACIJE
	ponovitev		KROSU M, posnetek		serija, 12	8.45	IZBOR POPEVKE
14.35	FILMSKO POPOLDNE	16.20	Planica: ŽIVO V	13.55	MISUNDERSTOOD		TEDNA
14.35	ALO, ALO!, ponovitev		STUDIU (analize)		MONSTER, ameriški TV	9.30	EPP
	angleške nanizanke, 4/	19.30	TV DNEVNIK 2, VREME		; film za otroke	10.00	GOST TEDNA
	18	19.55	ŠPORT	14.40	RISANI FILM	10.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	OBČUTEK ZA SMRT,	20.05	MEDNARODNE	15.00	OPERA BOX	11.00	NEDELJSKI
	ponovitev angleške		NAGRADE ZA	15.30	POROČILA		INFORMATIVNI
	nadaljevanke, 2/6		KLASIČNO GLASBO	15.35	DRUŽINSKI ZABAVNIK		PROGRAM
15.50	VELIKA		21.05 NIGEL	17.20	TIME STALKERS,	12.00	IZBOR VIŽE TEDNA
	PRIČAKOVANJA,		KENNEDY IZVAJA		ameriški film	12.30	EPP
	angleška nadaljevanka,		ŠTIRI LETNE ČASE	18.50	ZAJČJE ZGODBE, 4	12.45	OBVESTILA
	2/6	21.55	GLASBENI UTRINEK	19.15	TV FORTUNA	13.00	ČESTITKE
17.00	TV DNEVNIK 1	22.35	SOVA	19.30	TV DNEVNIK 1		POSLUŠALCEV
17.10	CHARO, ameriški film		HAL ROACH	19.55	ŠPORT	14.00	NEDELJSKO
19.05	RISANKA		PREDSTAVLJA,	19.58	VREMENSKA		POPOLDNE
19.17	SLOVENSKI LOTO		ameriška burleska, 3/29		NAPOVED	18.00	SLOVO
	PONEDELJEK,			BIBBI		29.3.1993	
		14.25	OBČUTEK ZA SMRT,	19.30	TV DNEVNIK 2, VREME		ponovitev 24., zadnje
10.35	OVČAR HOBO		ponovitev angleške	19.55	ŠPORT		oddaje
	ameriška nanizanka, 7/		nadaljevanke, 3/6	20.05	SEDMA STEZA	11.15	ŠPORTNI PREGLED
	12	15.15	FOOTLIGHT PARADE,	20.30	TUJI SHOW		IN POSN. F-1
11.00
11.15
11:30
12.30
13.00
13.05
14.05
14.05
FORUM TV MERNIK NEDELJSKIH 60 VIDEOMEH POROČILA BLAZNOST, ponovitev angleške dokumentarne serije, 1/5
FILMSKO POPOLDNE HAL ROACH PREDSTAVLJA,
ponovitev ameriške burleske, 3/29
ameriški film (čb)
17.00	TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
17.15	RADOVEDNI TAČEK: Darilo
17.30	PET PRIJATELJEV,
angleška nanizanka, 7/ 13
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
21.30 OČI BOSNE,
dokumentarna oddaja
22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT 22.50 GOSPODARSKA ODDAJA R&R
SLOVENIJA 2
10.15 ZNANJE ZA ZANJE, UČITE SE Z NAMI 10.30 POJEMO, ZATO SMO MLADINSKI PEVSKI ZBOR MARIBOR 11.00 EURORITEM,
13.00	POROČILA
16.00	UTRIP, ponovitev
16.15	ZRCALO TEDNA,
:	ponovitev
16.30	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	LJUDJE IN ZEMLJA,
ponovitev
17.30	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.00	V SLUŽBI ROCK’N'ROLLA
18.50	4X4, SVETOVALNO

NAMENSKI PROGRAM
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	ZNANSTVENA ODDAJA
20.35	ZNANOST, 13. oddaja
21.00	H. Hartley: VELIKA ŽELJA, ameriška drama
22.00	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, angleška nanizanka, 4/6 OBČUTEK ZA SMRT, angleška nadaljevanka, 4/6
HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ameriška dokumentarna serija, 12/ 14
HTV 1
7.50	TV KOLENDAR
TOREK,
SLOVENIJA 1
10.10	OVČAR HOBO, amriška ■ nanizanka, 8/12
10.35	V SLUŽBI ROCK'N’ROLLA
11.20 POTOVANJE PO
ČLOVEŠKEM TELESU, nemška
poljudnoznanstvena serija, 8/8
12.05	ZNANSTVENA ODDAJA
12.35	ZNANOST, 13. oddaja
13.00	POROČILA
14.40 FILMSKO POPOLDNE
14.40 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angleške nanizanke, 4/6
15.10	OBČUTEK ZA SMRT,
V * ponovitev angleške
nadaljevanke, 4/6
16.00	HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev ameriške dokumentarne serije, 12/14
17.00	TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA
17.15	A.Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadaljevanka, 5/5
17.50	OSCAR JUNIOR
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.55 ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
8.00	DOBRO JUTRO,	19.18	RISANI FILM
	HRVAŠKA	19.30	TV DNEVNIK 1
10.00	POROČILA	19.55	ŠPORT
10.05	TV ŠOLA	19.58	VREMENSKA
11.30	ALI STE VEDELI?, 7/8		NAPOVED
11.45	MALA KINOTEKA	20.05	HRVAŠKA IN SVET
12.00	TOČNO OPOLDNE	20.50	DESPERATE JOUR
13.30	MONOFON		NEY, ameriški film
14.00	POROČILA	22.40	TV DNEVNIK 2
14.05	SLIKA NA SLIKO.	23.05	SLIKA NA SLIKO
	ponovitev	23.50	POROČILA V
14.50	SPET SE BOMO		ANGLEŠKEM JEZIKU
	SREČALI, 8/13	23.55	POROČILA
15.45 16.00	THE BIG BLUE POROČILA		
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI	18.30	KORISTNE INFORMACIJE
16.35	MALAVIZIJA		(videostrani) vmes od
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE	18.30	do 19.00 slovenski
18.00	POROČILA		program radia BBC
18.05	BESEDE, BESEDE,		London
	BESEDE	19.30	SATELITSKI PRO
18.35 ■ ■ ■ i	SANTA BARBARA, 363	■ ■ ■ ■ i	GRAM
20.40	GLASBA, SHOW IN		5/6
21.40	CIRKUS NEBESA NAJ		filmov J.L.Godarda: PRENOM CARMEN,
22.15	POČAKAJO, angleška dokumentarna serija, 4/4 TV DNEVNIK 3, VREME		francoski film TV KOLENDAR
22.38 22.43	ŠPORT POSLOVNA BORZA	8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
22.55	OMIZJE	10.00	POROČILA
		10.05	TV ŠOLA
10.10	4X4	11.30	MALI SVET
10.40	SEDMA STEZA	12.00	TOČNO OPOLDNE
11.00	H.Hartley: VELIKA	13.30	MONOFON
	ŽELJA, ameriška drama	14.00	POROČILA
12.00	TUJI SHOW	14.05	SLIKA NA SLIKO,
13.00	POROČILA		ponovitev
16.00	SOBOTNA NOČ,	14.50	SERIJSKI FILM,
16.00	ponovitev NOČNI VIDEOMEH	15.35	ponovitev THE BIG BLUE
18.00	SPREHODI PO STARI	16.00	POROČILA
	LJUBLJANI, ponovitev,	16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
	9/9	16.35	MALAVIZIJA
18.25	IZ ŽIVLJENJA ZA	17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
	ŽIVLJENJE, DA NE BI	18.00	POROČILA
	BOLELO	18.05	RESNIK NI NA KONCU
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME		POTI, izobraževalna
19.55	ŠPORT		oddaja
20.05	F.Giroud: MARIE	18.35	SANTA BARBARA, 364
	CURIE, francoska	19.18	RISANI FILM
	nadaljevanka, 6/6	19.30	TV DNEVNIK 1
20.45	OSMI DAN	19.55	ŠPORT
21.25	SVET POROČA	19.58	VREMENSKA
22.05	SOVA		NAPOVED
	V AVTOBUSU, 10.	20.05	CHURCHILL,
	epizoda angleške nanizanke	21.00	dokumentarna serija, 3/5 V VELIKEM PLANU,
	OBČUTEK ZA SMRT, angleška nadaljevanka,	22.35	kontaktna oddaja TV DNEVNIK 2
20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja Kanala A
22.50 SATELITSKI PRO GRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	ŽELELI STE JIH SLIŠATI
16.00	SNOOPY
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	POVABILA IN INFORMACIJE
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	ODDAJA O KULTURI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
30.3.1993
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PRO GRAM
20.15	KONTAKTNA ODDAJA
21.15	SATELITSKI PRO GRAM
TV SIGNAL LITIJA
20.00 NINJATURTLES (risani film)
20.30 INFORMATIVNA
ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LESTVICA SLOVENCA
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
C
fa
SREDA,
SLOVENIJA 1
10.50	OVČAR HOBO,
kanadsko ameriška-■: nemška nadaljevanka, 9/ 12
11.15	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 9/9
11.40	MARIE CURIE,
francoska nadaljevanka, 6/6
12.20	OSMI DAN
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA
13.15	GALAHAT Z EVERESTA, ponovitev angleške dokumentarne serije, 1/3
14.15	FILMSKO POPOLDNE
14.15	V AVTOBUSU,
ponovitev 10. epizode angleške nanizanke
14.40	OBČUTEK ZA SMRT,
ponovitev angleške nadaljevanke, 5/6
15.30	Ciklus filmov
J.L.Godarda: PRENOM CARMEN, ponovitev : francoskega filma
17.00	TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA
17.15	KLUB KLOBUK,
kontaktna oddaja za otroke
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.40	FILM TEDNA:
Evropska
ČETRTEK
SLOVENIJA 1
10.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.30	FILM TEDNA: Evropska kinematografija: BIRTH DAY TRIP, danski film
13.00	POROČILA
14.00	FILMSKO POPOLDNE
14.00	GOOD SPORTS, 1. del
14.30	OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angleške nadaljevanke, 6/6
15.20	FATHER CLEMENTS STORY, film
kinematigrafija -BIRHDAY TRIP, danski film
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT
22.45	OČI KRITIKE
SLOVENIJA 2
10.10	IZ ŽIVLJENJA ZA
ŽIVLJENJE: DANE BI BOLELO
10.40	NAJPOMEMBNEJŠE
SE SPOROČA V TIŠINI, Lojze Lebič: Queens land music, konc. simf.
RTV
11.15	LOJZE LEBIČ: Queens land music, konc. simf. RTV
11.35	NEBESA NAJ POČAKAJO, angleška dokumentarna serija, 4/4
12.00	GLASBA, SHOW IN CIRKUS
13.00	POROČILA
16.00	OMIZJE, ponovitev
18.00	BEVERLY HILLS, 90210, ponovitev
■' ameriške nanizanke, 13/ 22
18.45	TURIZEM
19.00	SANJSKA POTOVANJA, nemška dokumentarna serija, 4/ 12
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	ŠPORTNA SREDA
22.15	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA
GOOD SPORTS,
17.00	TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA
17.15	ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50 PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.40	C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska
	ameriška nanizanka, 1/ 15 OBČUTEK ZA SMRT, angleška nadaljevanka, 6/6
	
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA
11.30	TOM IN JERRY KOT
	OTROKI, 1
12.00	TOČNO OPOLDNE
13.30	MONOFON
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO, ponovitev
14.50	SERIJSKI FILM
15.35	THE BIG BLUE
16.00	POROČILA
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
16.35	MALAVIZIJA
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 13/27
18.25	RISANKA
18.35	SANTA BARBARA, 365
19.18	RISANI FILM
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA NAPOVED
20.05	DIABOLO MENTHE, francoski film
21.45 ■ ■ ■ i	ZNANSTVENO
	nadaljevanka, 2/6
21.30	TEDNIK
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.38	ŠPORT
22.43	POSLOVNA BORZA
	
10.15	TURIZEM
10.30	SANJSKA POTOVANJA, nemška dokumentarna serija, 4/ 12
10.45	ŠPORTNA SREDA
31.3.1993
ZBOROVANJE
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PRGRAM
20.15	REZERVIRAN ČAS
21.45	SATELITSKI PRO
GRAM
TV SIGNAL LITIJA
20.00	PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	KONTAKTNA ODDAJA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	UPOKOJENCI MED NAMI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
1.4.1993
13.00	POROČILA
16.25	OČI KRITIKE, ponovitev
17.25	SVET POROČA,
ponovitev
18.00	VIDEOŠPON
18.45	ŽE VESTE
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	UMETNIŠKI VEČER: Sodobna ameriška literatura: Arthur Miller in VSI MOJI SINOVI, film

M
22.35 SOVA
ON IN ONA, ameriška ; V nanizanka, 4/13
ROSE AGAINST THE ODDS, 1/4
	
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA
11.30	POVEJTE Ml, KAJ NAJ DELAM, 6
12.00	TOČNO OPOLDNE
13.30	MONOFON
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO
14.50	ECHOES, 3/4
15.45 ■ ■ ■ i	THE BIG BLUE
PETEK,
	
9.25	OVČAR HOBO, ameriška nanizanka, 10/ 12
9.50	VIDEOŠPON
10.35	UMETNIŠKI VEČER: Arthur Miller in VSI MOJI SINOVI, film
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
14.50	FILMSKO POPOLDNE
14.50	ON IN ONA, ponovitev ameriške nanizanke, 4/ 13
15.15	ROSE AGAINST THE ODDS, 1/4
16.05	VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 9/10
17.00	TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA
17.15	HUCKELBERRY FINN IN PRIJATELJI, kanadsko ameriška nemška nadaljevanka, 4/ 26
17.40	PRVI USPEHI: Galerijska zgodba
17.45	OSCAR JUNIOR, tuja nanizanka
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	PARI
19.15	RISANKA
16.00	POROČILA
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
16.35	MALAVIZIJA
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	ZNANOST IN Ml
18.35	SANTA BARBARA, 366 19.18 RISANI FILM
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA NAPOVED
20.05	SPEKTER
20.50	HRVAŠKI
TELEVIZIJSKI FESTI VAL: Večer 'Svetlobni oder", 2/2
21.35	EKRAN BREZ OKVIRJA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	FORUM
20.30	THE LONG GOOD FRIDAY, ameriški film
22.20	TV DNEVNIK 3, VREME 22.43 ŠPORT
22.55	VEČERNI GOST
SLOVENIJA 2
11.10	ŽE VESTE
11.40	GOSPODARSKA
ODDAJA: R&R
12.10	C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 2/6
13.00	POROČILA
16.50	OSMI DAN, ponovitev
17.30	MOSTOVI
18.00	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	STUDIO CITY
22.10	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA
POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 24/ 28
ROSE AGAINST THE ODDS, 2/4 JENATACH, film
22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PRO GRAM
20.15	ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A)
cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM
HTV 1
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA
11.30	HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE: Otroštvo v
:: Agramu, 2. del
12.00	TOČNO OPOLDNE
13.30	MIKSER M
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO, ponovitev
14.50	ECHOES, 4/4
15.45	THE BIG BLUE
16.00	POROČILA
16.05	TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA, 26/26
16.35	MALAVIZIJA
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	DUHOVNI KLIC
18.10	ALPE-DONAVA-
JADRAN: slike iz srednje Evrope
18.40	SANTA BARBARA, 367
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA
NAPOVED
20.05	FILM-VIDEO-FILM
20.45	PAPER MASK, britanski film
TV SIGNAL LITIJA
18.00	VIDEOSTRANI -PRENOS ODDAJE LITIJSKO OKENCE (Radio Trbovlje)
	
14.00	NAPOVEDNIK,
	SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN
	INFORMACIJE
16.00	RADIO NA OBISKU
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	VIŽE ZA VSAKOGAR
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LITIJSKO OKENCE
19.00	SLOVO
2.4.1993	
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA
	
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PRO GRAM
20.15	INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples)
21.30	SATELITSKI PRO GRAM
	
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENE NOVOSTI
16.00	POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	MLADINSKI VAL
19.00	SLOVO

preženimo
jtìijf
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
25.3.: Prvinski nagon (am. erotična kriminalka), ob 17.00 in 19.30 - film ni primeren mladini do 15 leta starosti
26.-29.3.: Poslednji mohikanec (am. pustolovsko ljubezenski film), pet., ned. in pon. ob 17.00in 19.00, sob. ob 17.00
Zagorje - Delavski dom
26.	-28.3.: Medite ranco (italijanska komedija), sre. do pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00
27.	-30.3.: Moj mali Idalio (um. drama), sob. do ned. ob 19.00
Hrastnik - Delavski dom
25.3.	: Ocvrti zeleni paradižniki (am. melodrama) ob 19.00
27.-29.3.: Živa žica (am. akcija), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, pon. ob
19.00
31.3.	: Sanje (am. thriller) ob 19.00
Kino Dol pri Hrastniku
27.3.	: Ocvrti zeleni paradižniki
(am. melodrama) ob 18.00
Izlake:
28.3.	: Mediterane« (italijanska komedija) ob 19.00
RAZSTAVE
Izlake: Do konca marca je v Medijskih Toplicah na ogled razstava nekaterih del udeležencev zadnje slikarske kolonije - Medijske Toplice 1992.
Zagorje: V delavskem domu razstavlja svoja dela slikarka Stanislava Sluga - Pudohska. Razstava bo odprta do konca marca.
Trbovlje: V Likovni galeriji delavskega doma je odprta samostojna slikarska razstava akademskega slikarja
Sama Šilesa iz Zagorja. Razstava bo odprta do 31. marca.
Trbovlje: Do konca marca bo v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje odprta razstava slikarke Ivanke Uršič, članice Relika.
GLEDALIŠČE
Šmartno pri Litiji: 27.3. ob 19.00 bo gledališka skupina Kulturnega društva Šmartno zaigralo predstavo Vdova Rošlinka v Kulturnem domu.
Čemšenik: 26.3. ob 18.00 v prosvetnem domu Čemšenik bo ponovitev gledališke predstave Zveze in razveze Jožeta Moškriča. Igra gledališka sekcija PD Čemšenik. Predstava je namenjena učiteljem zagorskih OŠ in drugim obiskovalcem.
Hrastnik: 25.3. v Delavskem domu ob 19.30 bo predstava Ibsenove Nora. Gostovalo bo Prešernovo gledališče iz Kranja.
KONCERT
Dol: 26.3. ob 18.00 bo Društvo upokojencev priredilo letni koncert. Sodelovali bodo tudi pevci z OŠ Dol.
Zagorje: 2.4. ob 19.30 bo v Delavskem domu koncert orkestra Ansambel Ars Musicae, v katerem igra tudi zagorski flavtist Matej Zupan. Posebnost orkestra je, da nastopa brez dirigenta.
Trbovlje: 26.3. ob 19.00 v gledali ški dvorani Delavskega doma bo imel MPZ Trbovlje svoj letni koncert. Prvič se bosta predstavili tudi dekliška in fantovska skupina.
REVIJA
Radeče: 26.3. bo revija vseh zasavskih glasbenih šol od Lilije do Radeč. Revija je vsako leto. vedno v drugem kraju.
KULINARIKA
Zagorje: V mesecu marcu nam v restavraciji Medija nudijo specialitete iz italijankse kuhinje - pizze, ribje jedi. jedi iz drugih morskih sadežev in druge italijanke dobrote.
URA PRAVLJIC
Litija: V knjižnici bodo 30.3. ob
17.00	pripravili uro pravljic za otroke od 4. do 10. leta starosti.
Šmartno: V knjižnici prav tako 30.3. ob 18.00 bodo pripravili Uro pravljic za otroke od 4. do 10. leta starosti.
PRIREDITEV
Izlake: V avli Eberlovega doma bo 30. marca glasbeno popoldne z ansamblom Interval ob 16.00.
Dol: 26.3.ob 19.00bo v Kinodvorani kulturno zabavni večer. Predstavili sc bodo: MPZ Svoboda - Dol, ŽPZ Svoboda - Dol in čarodej s svojim programom. Izkupiček predstave bo namenjen za obnovo strehe in fasade na župnijski cerkvi Sv. Jakoba na Dolu.
ŠPORT
Rokomet
Litija: 27.3. ob 18.00 (športna dvorana Litija) Presad - Omnikom Rudar (1. liga)
Hrastnik: 27.3. ob 19.00 (dvorana na Logu) TK11 Irastni k - Radgona (play off - 2. liga)
Nogomet
Zagorje: 28.3. ob 15.00 (igrišče Zagorja) ETI Elektroelcment - Steklar (1. liga)
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006). Trbovlje (tel.: 21-222). Zagorje (tel.: 61-644) in Lilija (tel.: 881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 tir je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110).
Veterinarska služba: Zagorje.
Trbovlje, Hrastnik - 25.3. je dežurni veterinar Malia/ Pokorn, dr.vet. med. Od 26.-3L3.je dežurni veterinar Liza Pokorn. dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 9S5.
KNJIŽNICA
HRASTNIK
Novosti /a najmlajše: 1. Tarman. D.: Zima;2.Tarman, D.: Jesen:3. Hamilton. O.D.: V deželi slonov: 4. Hamilton. O.D.: V deželi kitov;5. Kalas.S.: V deželi divjih konj: 6. Piers, H.: Nega psa: 7. Piers. IL: Nega mačke: 8. Piers. IL: Nega hrčka; 9. Tuerk, IL: Filip opazuje svet: 10. Tuerk. IL: Filip odhaja na počitnice.
KNJIŽNICA LITIJA
Novosti: 1. Susann. .L: Ljubezenski stroj;2. Bour, L.: Reka;3.Pcrols,S.: Na kmetiji; 4. Slovenija: 5. Cooper, J.L.: Lovec na jelene: 6. De Amicis. E: Srce:
7.	Bibič, P.: Pravljičar: 8. Kunčič. M.: Tinček in Tonček: 9. Jakcs, J.: Bastard: 10. Droun. M.: Kronski strupi.
KNJIŽNICA
ZAGORJE
Novosti:	Hrastelj, 'Ione:
Podjetništvo v novih razmerah poslovanja v Vzhodni Evropi: 2. Prusnik, Alojz:	Projekt, Organizacija,
dokumentacija, nadzor: 3. Kenda. Vladimir: Kako uspeti v zunanji trgovini:	4. Ivanko, Štefan:
Organizacijsko in lastninsko preoblikovanje podjetij; 5. Lorbar, Martin: Produktivnost v pisarnah? Dajte no!: nasveti za zniževanje stroškov v pisarnah:6. Pivka. Hilda Marija: Pravna ureditev kapitalskih družb in povezanih podjetij; 7. Rant. Marko: Enoten kompleksen irganizaeijski sistem planiranja v proizvodnih organizacijah:
8.	Prunk. Janko: Slovenski narodni vzpon: 9. Lookcr, Tcrry: Obvladajmo stres: 10. Galbraith. Judy: Vodič za nadarjene.
Podjetje za »ve to vanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Čuta 20jul\ja 2c, 61410 Zagorjt Iklefbn ffax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:	Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva,
Obresti, Izpis virmanov, Fakmriranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje. Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA; Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DRASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA;	MICROSOFT, BORIANO, NOVELL in IANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slov. knjig za nekatere produklel
7Š&&Z

Cang Ki log rami s o sc zn če!i poca si n ahi rali. Da ne hiznerviranjc m 'škodila svojemu z.dnt vju, raje ne slonim na tehtnico. Marj bolere je, če čutim, da me krilo tišči v pasu. kol da eidim tino prozno številko. Tudi moj mož je ugotovil, da ime, kakšen kilogrumčckpreveč. Ko je stopil na lehtn ino. se je Ti a, kiìogtcmcek silovito taz.lepr.il. Maše! je imenitno t ciitev. V' revijah je prebral izjave ljudi, ki jim je oh čaju ča/ig šla n v uspelo v meseni tini za več kol deset kilogramov, ne da hi se odrekli dobri hrani. "To ho nekaj za naju, "je rekel zadovoljno. Pa sva ga začela piti. V glavnem ga je pripravljal on. "St spila čaj?" me je opozarjal,, ko setti nosila riamizo večerjo. Spila, spila! Anipitk moj tek se je samo še povečal. On je hit sprva zadovoljen. / zg uh:: j, celo kilrig l enirci L 'Tehtnico je pristavil Verjetno na tisto mesto v spalnici, kjer je parket malce nestrokovno položen. Potem pa sc je "hujšanje" u sta vi lo. Na priloženih navodilih namreč ne piše, da po večji večerji ne smeš	šlang jesti arašidov, lesniko., čokolade ali si pred spanjem privoščiti zajetnega kosa kruha z na drobno narezanimi koščki sira. Popila sva osemdeset skodelic čaja. pa nič. Ponovno se bo treba zateči k preizkušeni francoski shujševalnikti ri "manijti Nobeni honn pni u is o krivi Za povečano težo. nobene lunine mene, nikakršno zastujdnje vode. pa če se še idkp slepiva. Spel naju je nekdo potegnil za nas. Pravzaprav pa sem prišla na dobro zamisel, kako obogateti. Vedno se najdejo naivneži, ki verjamejo, dri bodo shujšali, se pomladili, dobili: obline in zatrdline tam, kjer je treba. Mogoče bom postalapodjetniča. Nekaj siboiiiže izmislila. Če drugega ne, vsaj kakšno zveneče ime za ha vadile:čaje, kupljene v samopostrežnici. Recimo: Adioskilos, Por Eva Yoitng, .Tinge Gezihte. Rog ne dajz da bi bilo kaj po domače! Kdo bi sptoh kupil?! Slokenct smo naiven narod. To smo že' neštetokrat dokazali: Fair Play, Catch thè Cash, demokracija po naše... Manja Goleč
	
Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici: 13.	marec: Zdenka Jerman, hči Erika (Trojane). Simona Šetina. sin Sergej (Radeče): 14.	marec: Irena Klenovšek, hči Maša (Hrastnik). Darja 1‘ov.še, hči Špela. Olga Santej, hči Tjaša (Loža - Sevnica). Vojka Grahek, hči Petra (Hrastnik): 15.	marec: Marjeta Povhe, sin Bojan (Hrastnik), Janja Penderò, sin Mario (Laško), Marjeta Vene, sin Klemen (Trbovlje): 16.	marec: Lucija Brežin, hči Karmen (Trbovlje);	i 17.	marec: Marjana l)amiš. hči Sara (Laško), Katarina Križanec, sin Jure (Hrastnik). Rosanda Lubej, hči Nina (Laško); 18.	marec: Branka Mcncigar, sin Matevž (Ljubljana); Andreja Knez, sin (Litija):	] 19.	marec: Jerica Podjed, sin Primož (Šentjur pri Celju), Breda Premk,sinGregor (Litija). Iskreno čestitamo!	Kdo praznuje? Marec 25.	Breda (Bredica). nem. Frieda, (Vidu - mir 26.	Evgenija (TI va. C vica. Elei), grš. Evgenia -	lista. kije plemenitega rodu: Larisa (Lara, Lariea) grš. Larisa - ime nekaterih grških mest; Kekec: Krnil (Emo. Mile, Milko) fran. Emile iz lat. Acmilius - tisti, ki je posnemovalce iz aemulus - posnemavajoč. oponašajoč, tisti, ki tekmuje: 27.	Peregrin (Orine, Pero, Rinko) lat. Peregrinus-tuj. tujce, inozemce, potnik; Rupert nem. Hruodperht - tisti, ki je blestel v slavi. Ilruod. hrod - slava, ugled in bcrahl - svetel, sijoč; SVE TOVNI DAN GLEDALIŠČA 28.	(Vojan, Vojo, Vukan) praslov. voj"b" -vojak: Bojan (Bobo. Bojo, Bojeo, Bone) avar. baja n - voditelj horde 29.	Bertold izp. iz Bctrhold (Bero. Besti, I oidi) nem. Berhold- sijajen vladar beraht -sijajen in walt, waltan - vladati; Ciril (glej 18. marec); Metod izp. iz Melodij (Medo, Mico, lodi) 30.	Amadej (Amad, Deja) lat. Amadeus -tisti, ki ljubi Boga.amo- ljubiti sc in deus- Bog; Bogo izp. iz Bogdan (Bobo. Bogi. Boki. Božo. Dani, Danko) iz sam Bog in glag. dati, dan 31.	Gvido (Gvidek. Gvidica) iti. Gnido iz nem. Widoali VVito (skrajpšano iz Widukind in Witold) witu - gozd, gora: Modest (Modo) lat. Modestus- skromen, pošten; Vid (Videk, Vitko. Vico) lat. Vitus-tisti, ki je življenski; Beno izp. iz Benedikt (Ben. Diko. Benda) lat. Bencdiktus -	blagoslovljen, blagoslovili
NAGRAJUJE mSTORO	
HOROSKOP
OVEN Srečanje izpred dveh dni vas je krepko potegnilo navzgor. Polni ste energije, vložite jo v vas vrednega človeka. Vaša srečna številka je 9, dan pa petek.
BIK Skrivnost, ki jo ljubosumno čuvate zase, lahko poveste tistemu, za katerega ste prepričani, da vas ne bo izdal. Breme, ki ga podelite, je lažje. Vaša številka je 15.
DVOJČKA Iz zarote, v katero ste bili nehote vpleteni, ste se diplomatsko izvlekli. Pazite, da se ponovno ne zapletete v podoben položaj, naslednjič se ne bo tako dobro končalo. Št.: 12.
RAK Prihajajoče obdobje izkoristite poslovno. Prilož.nosti. ki se vam bodo ponudile, so lahko življenskega pomena za vas, saj boste ob pravilni izbiri pri delu tudi uživali. Vaša številka 11.
L EV Odnosi s partnerjem so vedno slabši, kar vpliva na vaše psihično počutje. Odlaganje problemov ni pravilna rešitev in to sami tudi veste. Stvar vzemite v svoje roke. Dan za to je sobota.
DEVICA Aktivno življenje, ki ga živite v zadnjem času, vam zelo ustreza. Devicam, ki še nimajo partnerja, se bodo v naslednjem tednu ponudile priložnosti. Naj gredo mimo vas. Št.: 1 3.
TEHTNICA Nekaterih stvari, ki so se zgodile še pred novim letom, ne morete pozabiti, kar vas ovira. Bodite karakter in začnite znova. Vaša številka je 29.
ŠKORPION Počasi prihajate v staro formo, stvari se vam ena za drugo na stežaj odpirajo. Pomlad tudi pri vas dela svoje in veseli bodite, da je tako. Nove priložnosti prihajajo po dvajsetem, kar je tudi vaše število.
STRELEC Počitnice ste potrebovali, če pa vam ni uspelo priti do njih, boste tudi to energijsko krizo uspešno prebrodili. Srečni ste lahko, da vam skrite energijske rezerve nikdar ne zatajijo. Vaša številka je 17.
KOZOROG Razočaranje nad človekom, na katerega ste precej stavili, je mnogo večje, kot ste si pripravljeni priznati. Ker se končno vse uredi, boste odkrili neizmerne globine v človeku, ki vas sicer spremlja že celo življenje.
VODNAR V želji po partnerju.ki bi vas popolnoma razumel, greste marsikje predaleč. Malo bolj bi morali odpreti oči: marsikdo vas prav dobro razume. Vaša številka je 14.
RIBI Počasi sc stvari jasnijo. Uvideli ste. da se / ljudmi ne pometa. V poslu se vam ponuja enkratna priložnost. Prav tako se zrcali tudi premik na ljubezenskem področju. Vaša številka je 22.
Saša
7/EAVC
r-------------------------------------------------------------------------n
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■
*	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, * | Cesta zmage 33,61410 Zagorjeob Savi. Objavili bomo le maleoglase, |
■	kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do ■ J nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne piše te * I več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila , ki so |
■	obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine |
*	0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo le takrat, ko je ponudnik * I iz druge omrežne skupine.
L _ _ _______________
STANOVANJA, GRADBENE PARCELE f
V ZAGORJU prodamo starejšo hišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 163-858-535 (popoldne od 16. ure dalje).
UGODNO prodam parcelo za vikend in kozolec. Tel.: 71-528.
PRODAMO hišo pri Izlakah in stanovanja v Zagorju in Kisovcu. Tel.: 62-380.
GARAŽE
PRODAM zidano garažo. Cena po dogovoru. Jože Soba, Trg borcev NOB 18. Dol pri Hrastniku.
.flglXf::	za brezplačni mali oglas
§ Tekst:.................................
o .......................................
'^ Moj naslov:
NsroCilnico oddajte najkaanoja do 24.3.1993.
AVTOMOBILI IN DELI [
PRODAM obnovljeno Z-10I GTL 55-3V, letnik 85. Cena 2600 DEM. Tel.: 22-927.
PRODAM Z-850, letnik 82 registriran do 26.6.1993. Cena 500 DEM. Tel.: 61-135.
ŠKODA 110 R Sport Coupé, letnik 1978, registrirana do sept. 93 prodam. Tel.: 63-207.
PRODAM 126 P. letnik 90, registriran do novembra 93. Cena 3700 DEM. Tel.: 77-273 po 15. uri.
PRODAM štiri gume - Uni royal. skoraj nove. Cena po dogovoru. Tel.: 61-538.
ŠPORTNA OPREMA !
PRODAM tenisloparRossignol 230 M plus. Cena 100 DEM. Tel.: 63-129 (od 20. do 22. ure)
GLASBILA |
PRODAM violino-celinko z lokom, mostičkom i n kovčkom. Tel. : 063-737-026.
ZAPOSLITEV
POTREBUJETE varstvo za svojega otroka? Pokličite Ireno. Tel.: 24-390.
V BIFEJU začasno zaposlimo samostoj no natakarico. B ifc in keg Ij išče
"Olga" na Logu. Hrastnik.
ZA ZASTOPSTVO firme na terenu se javite na tel.: 42-132(od 18. do 20. ure). Možnost zaposlitve.
NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev za prodajo uspešnic "Slovenske knjige". Delo poteka na območju Celja in Zasavja. Tel.. 064-733-349 (zvečer).
RAZNO
PRODAM otroški voziček za
4.800,00	SIT na dva čeka. Tel. : 71 -302.
PRODAM litoželezni kamin najboljšemu ponudniku. Še nerabljen. Tel.: 81-984.
PRODAM rdečo obleko primerno za maturantski ples, št. 36. Tel.: 25-
591.
PRODAM italijanski kombinirani otroški voziček, skoraj nov. Tel.: 21-259.
UGODNO PRODAM otroški avtosedež. kombinirani otroški voziček in Calorex (štedilnik na trda goriva s pečicoin kuhal no ploščo)Tcl.: 21-408.
PRODAM slovensko italijanski in italijansko slovenski slovar. Tel.: 61-538.
PRODAM 3600 kg premoga. Tel.: 22-736.
PRODAM kamkorder Panasonic M 25 VI IS na velike kasete ali menjam za VW hrošča. Cena 2000 DEM. Tel.: 061-113-144. im. 21-68 (.lani) -dopoldne.
me sni ca-delikatesa
ferdi
MILAN DOLANC di pl .in g. živi I s ke tehnolo
61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0001 01-344
|
ODPIRALNI
torek:	I
7.30-14.30 I
nedelja: 8.00-11.00
]
sreda, četrtek:	1	sobota:	|
7.30-14.30	1	7.00-13.00 1

Ivo POTOČNIK
TMMMMW El,Eicrrto SERVIS d.o.o.
Ulica 1. junija 4, 61420 TRBOVLJE; tel.Tfax: 0601/24 284
*	Elektroinstalacije
*	Popravila
gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav
*	Trgovina
prodaja bele tehnike in akustike
*	Rezervni deli

TOKRAT ZARES
KABELSKA TELEVIZIJA V HRASTNIKU
V Hrastniku je potekalo v preteklih letih že več akcij za kabelsko televizijo, vendar nobena ni bila izpeljana do konca.
TOKRAT GRE ZARES. Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik je podelil koncesijo za ureditev, vzdrževanje in distribucijo kabelskega sistema podjetju ELSTIK d.o.o. Dol pri Hrastniku.
KAJ JE KABELSKA TV?
V svetu že več kot 15 let množično gradijo kabelske televizijske sisteme. TV in radijski signal dobimo do hiše ali stanovanja preko kablov. Sistem je racionalen predvsem v strnjenih naseljih z veliko priključki. Kabelska TV nudi veliko število satelitskih programov, radijske programe, interni program, prenašanje obvestil preko teleteksta in videostrani ter povezovanje hišnih računalnikov. Z individualno satelitsko anteno lahko dobijo uporabniki satelitske programe iz različnih satelitov (če imajo vrtljivo anteno). Vendar je vse več programov kodiranih. Za posameznike so dekoderji velik strošek, kabelski sistem pa omogoča relativno poceni spremljanje tudi kodiranih programov.
KAKO DO PRIKLJUČKA?
V naslednjem tednu bodo Hrastničane, ki živijo v zgornjem delu Hrastnika, obiskali predstavniki podjetja ELSTIK in jim podrobneje predstavili zamisel o kabelskemu sistemu.
ELSTIK ponuja ugodne pogoje za pridobitev priključka. Cena priključka je samo 50 nemških mark (protivrednost v tolarjih). Najemnina za vsak tekoči mesec pa bo znašala 10 nemških mark v času petih let. Kasneje bo lahko najemnina manjša, saj bo zajemala le stroške vzdrževanja sistema. ELSTIK lahko (glede na uspešnost ankete) začne s prvimi napeljavami že maja letos. Prvi naročniki (najbližji Logu 2) bi lahko gledali programe preko kabla že junija. Ostali pa glede na prijave etapno do konca letošnjega leta.
KAJ PONUJA ELSTIK?
-	tri zemeljske programe (LJ 1, LJ 2, ZG 1)
-	16 satelitskih programov (v končni fazi 36), med njimi tudi kodirane (po izboru naročnikov)
-	satelitske radijske programe
-	zemeljske radijske programe
-	lokalni program
VZDRŽEVANJE
Podjetje Skyline Ljubljana, ki je izdelalo projektno dokumentacijo in je pooblaščen predstavnik dobavitelja opreme Kathrein, bo vzdrževalo kabelski sistem v času garancije. Pozneje bo vzdrževanje prevzelo podjetje ELSTIK.
KAKO DO PRIKLJUČKA?
Preprosto. Uporabniki bodo prejeli anketne liste in se s predstavniki ELSTIKA podrobneje dogovorili o pogojih za priklop na kabelski sistem.

	S	1	St ,				f	IME ITAL. SKLADATELJA BOITA	VLAKNAST MINERAL ZA NEGORLJIV E OBLEKE	ZASAVC ODSLEJ TEDNIK	POHAB- LJENA OSEBA	DRUGO IME ZA OSAT	Z NEKAJ SREČE PRI ŽREBANJU: nagrada\	IME NEK&. AMERIŠKEGA AOKSARJA LOUISA	rimska Stiri	VRSTA IZUMRLEGA SLONA	
							ANTON AŠKERC			7E.VS0VA LJlJBlCA			TENISAČ COURIER				STANO- VANJSKI OBJEKT
		r '	Ait		E -			POSTAVEN ŠPORTNIK			G./TG. IN <1?. ČRKA V ABECEDI			PLETENKA				
		m															NADALJ. GESLA
IÙ* msft rT	gpl		?! : mil				>										4-		
							>								GRŠKA ČRKA SOTESKA, SOPOT		r
é-	ZDRAVKO LATAL TE.2.JA POŠKODBA KOSTI		v	v	HUMORIST Srauf- CiGER	PRISTANIŠKO MESTO V LETONIJI								PRHA MAJHNA CULA			
POT						EVROPSKA GOSPO- DARSKA SKUPNOST				DVOREZEN KIRURŠKI NOŽIČ							
IZMEČEK VULKANA						EGIPČANSKI BOG MESECA, CTEHUT)				METRIČNI POUDAREK SKRAJNI KONEC polotoka						NADZORNIK, PREGLEDNIK	GIA2URA
MEST0.0B IRTIŠU IN OMU V Sl BIRIJI						AVTOR : KARLI DREMEL	ITALIJANSKI 7B0R0VSKI SKLADATELJ (CARLO GESUALDO DA)	LUTKAR MAJARON	RIKO DEBENJAK			RAHMANINOVA OPERA					
									ribiška M REZA			KDOR S PRAČO STRELJA					
VERSKO SREDlSČE ISLAMA						NOVICA, SPOROČILO					BOTRIN-SKI KRUH						
						ZADNJI POGOJ					.NOSEtNOST i»Rl tlVAUH						
J- at	NIKELJ POVRŠNIK ZVONČASTE OBLIKE				MESTO NA JAPONSKEM EMIL. ADAMIČ					PREBI- VALEC BRD					NIKOLA TESLA		
SLOVENSKI POLITIK (HERMAN)										PERNATA ŽIVAL				c.J	TELUR		
										MADÌ. KOREOGRAF (RUDOLF)					MITOL.PODZEMELJSKA REKA		
REKA V KOLUMBIJI								ČRNA IGRAL-NA KA^TA,	LUPA					PODREK AGAVI PODOBNA RASTLINA			
NEKO. PORTUGALSKA POSEST V INDIJI					OTOK V JADRANU				V7DEVEK GOETHEJEVE matere				KORALNI otok				
									BANTU								
V. ZDA RAZŠIRJENO MAMILO					MESTO OB DRAVI								PESNICA NOVY				
					LOJZE ROZMAN								KARL BEN Z				
SUKNJIČ HUZARSKE UNIFORME							GRŠKA NAUOP MOOSVOBODU-NA VOJSKA V ll.SVETOVNI VOJNI					SV 1LO-PREJKIN ZAPREDEK					
DUŠIK			RADIJSKI NOVINAR KANONI				DORASEL MLAD MOŠKI, KI SE NI poročen					MESTO V IRAKU					
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 31.3.1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Trimesečna naročnina za časopis Zasavc
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan
3.	nagrada: Enomesečna naročnina za časopis Zasavc
4.	nagrada: 1 kg Salamurina
5.	nagrada: Kapa Zasavca
Izžrebanci nagradne križanke 6/93
1.	nagrada: Trimesečna naročnina za časopis Zasavc, Zdenka Dragič, Novi log 14, Hrastnik;
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan, Betka Vičič, Ul. talcev
36, Zagorje;
3.	nagrada: Moške spodnje hlače. Slavi Fakin, Brezje 33, Čemšenik;
4.	nagrada: 1 kg Salamurina, Doroteja Kos, Opekarna 17, Trbovlje;
5.	nagrada: Kapa Zasavca,
Valentina Pertinač, Golovec 7, Trbovlje.
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 1.4.1993.
Rešitev nagradne križanke 7/93
PO, ŠPORTNA, OSM, CENTERMESTA, LITIJA, PA AN, S PD, ZAVRATEC, BARVARNA, NIK, LA, A VIONIKA,	OTTA,
TARRAGONA, STANKA, EA, MREST, TRK, MEDNO, OULU, AM1KT, ORIANA, DIM, KIS, ANT, ORK, TARANTAS, BEVK, ALOA, ANKETA, ISEO, BOR, SRT, NIN, TT, POETOVIO, ČELO, IONESCO, TRG, ISAK.
7/smc
Siiiuèainio vsi «* Mioi*is in mi
Za gostilno Pri Špancu, nedaleč od trboveljske farne cerkve, se kar nekoliko sramežljivo skriva Ski servis. Vendar to ni navaden servis, kjer vam /likajo, /brusijo smuči ali namontirajo okovje. Ta smučarski servis je obenem pravi mali muzej smučarske opreme. Lastnik Boris Zupan je namreč strasten zbiratelj starih smuči.
Prvo srečanje z Borisom Zupanom je bilo zelo kratko. Seveda - spet se mu je mudilo na tekmovanje državnega prvenstva v smučanju. Moral sem čakati kar teden dni. da si je sploh našel čas zame in za moja vprašanja. Pa ne. da se mu ne bi ljubilo. Njegov urnik je preprosto preveč natrpan. Še posebno v času državnega prvenstva v smučanju. Danes tu,jutri tam. Žene tekme na drugo, brez odmora. Kot smučarski trener spremlja svoje varovance na vseh tekmovanjih. Zanj to ni naporno, prej užitek, saj je bil tudi sam izvrsten smučar in tekmovalec.
Vendar Borisa Zupana nisem poiskal zaradi sedanjosti. Raje scinse skupaj z njim povrnil v preteklost - v čas, ko se je v Zasavju začela smučarija. V njegovem muzeju (v sprednjem delu delavnice) to sploh ni bilo težko.
Začetki organiziranega smučanja v Trbovljah segajo v čas pred 1. svetovno vojno, ko je bilo ustanovljeno prvo smučarsko društvo. Da so Zasavci smučali že prej. pa dokazujejo smuči, stare več kot sto let. Ta par smuči je res najstarejši v zbirki, vendar pa še zdaleč ni najbolj zanimiv (vsaj zame ne). Tu so smuči, ki so jih vse do
2. svetovne vojne izdelovali zasavski kolarji (lesarji) ročno, največkrat le za lastno uporabo. Prav tako so zanimive smuči nemške vojske -Wermachta. Tik zraven teh so smuči, narejene v partizanskih delavnicah, iz katerih je po vojni nastala tovarna Elan. Nanje je Boris posebno ponosen, saj so zelo redke. Sicer pa je natančno letnico izdelave težko ugotoviti, saj ne obstaja veliko dokumentacije iz tistih časov. Tu so tudi smuči, ki sojih že serijsko zdelovali
Stare smuči je treba tudi negovati s primernim orodjem (s tekmovanja smučarskih oldtimerjev na Sveti Planini).
foto: Urška Izlakar
doma in v tuj ini. Palice so bile sprva leskove, kasneje jih je zamenjal bambus. Obročki na palicah so bili včasih večji, saj so pretežno smučali po celem, neteptanem snegu. Brez teh velikih obročkov bi se jim palice preveč udrle v globok sneg.
Zbirko okoli 80 parov smuči, ki so pretežno narejene ali uporabljene v Zasavju, na poseben način oplemeniti še zbirka starih smučarskih fotografij. Prav presenečen sem bil. ko mi je Boris pokazal fotografijo iz leta 1954. na kateri se vidi cerkev na Kumu, ob njej pa žičnica. Tako imenovana Dainjanka je bila med prvimi, če ne kar prva žičnica v Sloveniji. Še en dokaz kako staro smučarsko tradicijo ima Zasavje. Boris Zupan je res pravi smučarski gorečnež. Sam pravi, daje veselje do smučanja dobil od svojega očeta in da gaje že prenesel na svoje potomce. Sin Uroš je bil lanskoletni državni prvak v smučanju v pionirski konkurenci. Poleg tega pa je tudi dober tekač.
Kaj pa vrednost te res prelepe zbirke? Borisa ne zanima materialna vrednost. Smuči ne prodaja in tudi kupuje jih ne. Dobiva jih od ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s tem koščkom naše zgodovine. Z obžalovanjem gleda na ljudi, ki slučajno pridejo do kakšnega para starih smuči, potem pa bi radi zanje iztržili tudi po 1000 nemških mark. Smuči imajo za Borisa zgodovinsko in kulturno vrednost. Potrdilo tega je organizacija srečanj in tekem oldtimerjev (smučarskih), ki gre že v šesto leto. Boris Županje eden izmed pobudnikov takovrstnega ohranjanja tradicije.
Jure Nagode
Po polurnem spraševanju in iskanju avtobusa številka 101, je naposled le prihrumela do konca natlačena stvar. Potniki, ki so viseli zunaj, so poskakali na zemljo. Hitro sem se začel na vse kriplje otepati in drenjati proti sprednjemu vhodu. Druge izbire ni bilo. če sem želel priti noter. Seveda nisem bil edini. Nekaj vrst nazaj sem slišal kričanje, ki je zvenelo nekaj podobnega kot: ”Push, push, push...". Stlačil sem se v na videz popolnoma poln avtobus.
Premikal sem se lahko ravno toliko, da sem videl pred seboj stoječega malega vojaka, ki mi je z. glavo, na kateri je imel smrdljivo baretko, rinil v usta. Kmalu smo speljali. Mali neobriti sprevodnik je kot zadnji vskočil. Mimogrede je še preprečil ostalim, da bi viseli zunaj in šoferje zaprl vrata.
Sprevodnik je z rutiniranimi kretnjami veslal med ljudmi in zaračunaval vožnjo. Smešno poceni. Ko je avtobus na postaji odprl vrata, so se novi potniki zdrcnjali noter. Poklicali so sprevodnika na
čisto drugem koncu avtobusa in dali sopotnikom denar za vožnjo, ki je iz. rok v roke prišel do sprevodnika. Ta je drobiž in karto po istem sistemu vrnil plačniku. Dejstvo je. da so Egipčani pošteni, vendar le. dokler ne začneš trgovati z njimi.
Zdelo se mi je. da moramo biti že kar blizu piramid, šofer pa je še kar vozil okrog smrdljivih Nilovih kanalov. Kanali so bili vzdolž, zasuti z odpadki in voda je bila čudne barve. Ulice, ki so tekle vzporedno s kanali, so bile prašne in neugledne.
Vprašal sem šoferja, kako daleč so še piramide. Z roko je pomahal čez kanal. Skočil sem / avtobusa in odšel prek mostu. Čez obraz sem si povezal ruto. saj mi je bilo dovolj pluvanja prahu in odšel mimo viseče kravje polovice in nekaj vreč pomaranč v smer. kjer naj bi bile piramide. Med dvema hišama sem prišel do dvorišča, kjer sta ležali kameli, okrašeni z živopisnimi cofki in jermeni. Previdno sem sc jima izognil in ko sem zapustil mračno dvorišče, sem jih zagledal...
Peter Feštanj
wwmsmm

mm#?* j
Ne boste verjeli, ampak najprej je bila želja po "razgledih" in šele zatem je nastala prva razglednica. Ideja je temeljila na dejstvu, da je potrebno obenem s sporočilom poslati tudi sliko, znamenitost kraja. Pot do uresničitve ni bila lahka, o tem priča kulturna zgodovina razglednic, saj so se počasi prebijale. Na Dunaju so leta 1869 izdali prvo dopisnico, slovenska dopisnica je svoje mesto dobila leta 1873, po vsem svetu pa se je uveljavila do leta 1878. Dopisnice so imele najprej v zgornjem kotu sliko kraja, na to stran so pisali, na drugi je bil naslov. Uporabljali sojih tudi kot reklamo za gostilne in hotele. Zlati vek razglednic seje začel leta 1897 in je trajal do I. sv. vojne. Medtem je bila leta 1899 v Nici svetovna razstava razglednic in kongres zbiralcev.
štajerski strani. Kraj se je razvil iz majhnega župnijskega središča, kmečkega okolja, kije kmalu zgubilo svoj značaj, razvoj rudarstva je pomenil očitno prelomnico, tudi pokrajina je popolnoma spremenila svoj videz. Spomniti gre, daje bila Trboveljska premogokopna družba eden izmed največjih kapitalističnih monopolov, ki so delovali v Sloveniji.
V zagorski knjižnici so pripravili obsežen izbor skoraj sto let starih razglednic. Razstavo, podnaslovljeno: Pozdrav iz zasavskih krajev, si je bilo veselje ogledati, saj so kraji sila nerazpoznavni. Razglednice in Zasavje skozi čas, bomo rekli in bežno pokukali v preteklost, ko so kot posledica migracij nastajali Zasavci. Takrat seveda, ko so bili tod Sagor, Trifail in Hrastnigg.
Zagorje
daje še danes kaj čuden vtis, saj je skrito za gorami in morda od tod tudi ime Za-gorje. V srednjem veku so bili znani zagorski plemiči in svobodnjaki, ki so pozneje postali pravi kmetje. Leta 1431 je bilo 70 svobodnjakov, ki so se imenovali plemeniti in imeli svoje sodišče iz 24 mož. Leta 1707 jim je cesar Jožef I. te pravice potrdil. Tvorili so plemiško občino in se imenovali mcščane(!) - Burger zu Sagor. Tudi ni neznano, da so na griču nad Zagorjem odkrili predrimsko gradišče in predmete še iz halštatske dobe.
Do leta 1849 je na reki Savi cvetelo brodarstvo, istega leta je stekla železnica iz. Zidanega Mosta proti Ljubljani. Leta 1822je Zagorje štelo 1740 prebivalcev. Gospodarski razcvet sta v kraj prinesla rudarstvo in industrija. Baje so premog oziroma zmajevo kri najprej uporabljali v lekarniške namene. Pomembno vlogo sta imeli še obe steklarni v Toplicah in svinčarna. Rudnik potrjuje dognanja dunajskega geologa, daje bilo v zagorski dolini nekoč jezero. Pravi j ica pravi, da seje po tem jezeru vozil velikan Jazon, morebiti odtod izraz Jazme za vas Prapročc.
Z razglednice ne boste razbrali, da se Trbovlje tako imenujejo od leta 1918. Zanimivo pa je, da se vse do tedaj v slovenščini ni dobila niti železniška vozovnica, Trbovlje pa so prva železniška postaja na
Razglednica Hrastnikaje še iz. leta 1894, ko je bil hrastniški grad, kopija vile Miramar, dograjen. Če bodo časi obetavni, se bo v njem morda nastanil hrastniški muzej. Hrastnik pa je bilo sprva ime vasice, ki gaje bolj slučajno sprejel rudnik, a seje počasi razširilo na dolino. Leta 1890 je štel 2516 prebivalcev, kot naselje pa obstaja od leta 1932. Vzdolž glavne ceste sta zrastli dve naselbini: kemična in steklarniška. Bolje rečeno, steklarniška je neopazno prehajala v kemično. Tudi tu je industrializacija pustila svoje sledove. Ko so bili drugje po Sloveniji še majhni zametki tovrstnega razvoja, je ta v Zasavju že dosegla svoj razmah. Ne bo odveč podatek, da šobila revirska mesta na začetku 19. stoletja prvi znanilci nove dobe.
Petra Radovič
inU* V
rodi Wi<
Kunslanstaltl


»FHl—
- ‘ s“'
(VUX.
V Trbovljah je še ohranjena stara delitev na spodnje in zgornje Trbovlje. Včasih je potekala meja onstran Lok, danesje začrtana čez Trg svobode in po Partizanski cesti. Ljudje so se raje naseljevali v višjih legah kot v dolini. A tako v Trbovljah kot Hrastniku so zaradi rudarjenja izginile nekatere vasi.

mi
mm
iJW1E
mmi

"Na Gorenjskem, pet milj od Ljubljane v dolini, vendar na vzpetini med visokimi hribi, stoji grad Medija. Manjka mu sicer širok razgled, ni pa brez prijetnega pogleda, ker so gore povsod pokrite z zelenim drevjem ter osvežujejo oči... Po dolini teče voda, ki se prav kakor imenuje Medija in nosi veliko postrvi...," je leta 1689 zapisal baron Valvasor. Grad je pred davnimi leti zgradi! neki Gali, leta 1562 so ga kupili Valvasorji. Zgodovinarjev oče je poleg hleva zìi konje in hrama za žito da) pozidati še del gradu in kapelo ob njem. Kapelo je določil /a večno počivališče svoji rodbini. Pred nedavnim so kapelo pod strokovnim vodstvom obnovili in tako zobu časa preprečili nadaljnje uničevanje, Zagorjanom in Slovencem pa vrnili pomemben kulturni spomenik, ki je pred našimi očmi sramotno propadal. Grad, ki je imel kvadratno obliko z dvoriščem na sredi in ni bil velik, so v zadnji vojni porušili partizani. Tako danes moli v zrak le še nekaj zidov medijskega gradu. Prav tu so se v soboto, 20. marca pričeli zbirati pohodniki prvega pohoda po Valvazorjevi poti od Izlak do Čcmšenika. Nekaj manj kot 200 jih je od tu nadaljevalo pot prek Pušav do razvalin drugega gradu, ki je povezan z Valvazorjevim otroštvom, Gamberka. Nekaj pohodnikov se jim je pridružilo na poti. Sonce že v dolini ni prav nič sramežljivo sipalo prve jutranje žarke.
Srce pa je zapelo, ko se je odprl pogled na lepo grajsko pristavo sredi lepih polj in rodovitnih sadovnjakov, kot je Gamberk v Slavi vojvodine Kranjske opisoval Valvasor. Tukaj so nam prijazne gospodinje gamberških kmetij ponudile krofov, raznih potic in drugih domačih dobrot, okrepčali pa smo se z domačimi pijačami, Le še nekaj korakov je bilo od tu do gradu, za katerega Valvazor pravi, daje stal na koničastem in kamnitem hribu, ki nima na vrhu nikake ravnine, celo dvorišče je naravno. Gamberški grad je nastal pred približno 800 leti, s svojo trinadstropno grajsko hišo pa je pomenil pravo redkost. Samo še žig in Šilce Čeinšeniškega požirka in že smo krenili proti vasi Ržiše in naprej do Razbora. Kar premalo lačni in žejni smo prišli do razborških gostiteljev in njihovega okusnega sira in suhih mesnin. Zato pa je bila naslednja točka, na kateri smo se spet ustavili in je bila tudi najvišje ležeča, še daleč pred nami.
Predilo smo zavili po gozdni poti proti Gunetu, smo se ob vznožju Čemšeniške planine dodobra naužili pomladanskega sonca. Nebo je bilo sinje modro, tu in tam smo na travnikih, pa tudi ob gozdnih obronkih, zazrli prostrane preproge vijoličastih podleskov, veter nas je prijetno hladil, vseskozi pa nas je spremljal številen ptičji zbor. Nekajkrat seje zaslišal vrisk, oglasila pesem, vendar ne za dolgo, sajje bila pot od tu naprej bolj strma. Ko smo prišli iz gozda do Guneta. se je pred nami odprl lep razgled na Savinjsko dolino. Krvavico pa. seje zdelo, bi mogli prijeti z rokami, tako blizu je bila. Domačin iz. Znojil je pripravil za obiskovalce jagenjčka, na Gunetovi domačiji pa smo se spet okrepčali s pijačo in domačimi slaščicami. Lačen in žejen ni bil nihče!
Pred nami je bila le še pol po sončni strani Čemšeniške planine, na njeno drugo stran. Hitro nas je pozdravil Sv. Primož. Ravno poldne je zvonilo, ko nas je bilo največ v njegovi bližini. Krajši postanek ob suhem sadju,domačih buhteljnih, jabolčniku, Šilcu žganja... in že smo hiteli proti Mejču. Dober kilometer gozdne poti in odprl se je lep pogled na zasavsko hribovje. Čemšenik je bil že za nami. Od toplega sonca in že prehojene poti smo bili ravno prav utrujeni, da smo posedli po latah in hlodih okrog Tinčkovega kozolca. Spet so vabile domače dobrote: police, klobase, sir, kislo zelje... Vendar na cilju še nismo bili. Še zadnja vzpetina po bližnjici in zvok
ansambla, kije na Prvinah pričakoval udeležence pohoda, so bili vse bližji. Ko smo se malo odpočili, smo v prijetnem vzdušju naposled dočakali celo samega visoko žlahtnega Janeza Vajkarda Valvasorja, barona, čigar podobo in besede si je za to priložnost izposodil gledališki igralec Roman Končar: "Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovi... Zakaj prav ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo..."
In kako seje današnji Valvasor počutil na Čemšeniškem leta Gospodovega 1993,20. marca? "Perfektno! Tukaj je lepo in z ženo in hčerko bom v kratkem prehodil celo Valvazorjevo pot. Valvasorje bil za Slovence pomemben mož. Tudi od njega se moramo učiti ceniti svoj košček lepe slovenske zemlje, svoj jezik, kulturo... Samo tako se bo ohranil naš komaj dvomilijonski narod." Prijetno turistično prireditev, s katero želi KS Čemšenik obeležiti letošnjo 300-letnico Valvazorjeve smrti, je pripravil ožji sestav Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora pri KS Čemšenik.
Predsednica KS Čemšenik Greta Pregrad je dejala, da bo množični pohod po Valvazorjevi poti odslej tradicionalen. Upajo, da bo že prihodnje leto obisk zares množičen, saj zadovoljstva in vzpodbud pohodniki niso skrivali. Pregradova pravi, da so v Čemšeniku prepričani, da se je Valvazorjeva ustvarjalna in raziskovalna pol pričela prav v treh krajih, sajje, kot že rečeno, svoja otroška leta preživel prav na gradu Medija, pa tudi na gamberškem gradu in od tam obiskoval kraje v okolici. Šele kot devetleten deček je od tu odšel v jezuitsko šolo v Ljubljano. Če so naši kraji napravili tako pomembne vtise na Valavsorja, potem smo dolžni k nam povabiti obiskovalce tudi mi in jim pokazati naše naravne lepote, pravi Pregradova. Saj po vsej verjetnosti prav od tod izvirajo Valvazorjeva velika raziskovalna vnema in zanimanje za naravo, ljudi in gradove.	Tadeja ^
Foto: Tomo Brezovar
7jsmc

Naše bogastvo
Med društva, ki so že pred leti imela zelo konkretne in dobre programe za delo z otroki vsekakor sodi tu di Društvo prijateljev mladineTrbovlje, ki se zdaj sicer imenuje zveza. Kruta resnica pa je ta, da nima osnovnih pogojev za opravljanje svojega dela.
Že leta nazaj je veljal izrek, da so otroci nase naj večje bogastvo. DPM, kije bilo v dobrih starih časih organizirano celo po krajevnih skupnostih, je za to naše bogastvo naredilo marsikaj. Prijetne novoletne prireditve, organizirano preživljanje prostega časa med počitnicami, vesela pustna rajanja, Živ žav, kjer seje trlo otrok in staršev in vsi so se zabavali, bili so sproščeni in to je vplivalo tudi na medsebojne odnose. Organizatorji z občutkom, da res delajo z otroki in za otroke, starši, ki se jim ni bilo treba bati, da bodo otroci ob obilici prostega časa zašli na kriva pota, da ne govorimo o otrokih, ki so še dneve obujali spomine na prijetna doživetja.
Cilji ZPM so bili še višji. Pripravili so že ustanovni sestanek kluba staršev, katerega glavni cilj bi bil prizadevanje za čimbolj prijazno šolo. Ob tej priložnosti so se redki prisotni (kajti prostovoljno delo je že začelo počasi umirati) srečali z Marjo Strojinovo, ki je širni Sloveniji dobro znana predvsem po tem, da svoje široko strokovno znanje ih izkušnje rada prenaša na vse, ki so kakorkoli povezani z Otroki.
Bilo je še več izvirnih idej in poskusov oživ(j anja dejavnosti, a vse se je končalo še preden se je dobro začelo. Zakaj ? Med drugim tudi zato, ker smo doma v Trbovljah.
Otroci so še vedno naše nsyvecje bogastvo, saj nas njihovo šolanje stane celo premoženje, za prijazno šolo se trudijo učiteljice, prireditve plačamo, ali pa, kar je še pogosteje, jih sploh ne obiščemo...
Ali potemtakem sploh potrebujemo zvezo prijateljev mladine? Odgovor je pritrdilen! Z malo več razumevanja, predvsem pa sredstev, bi lahko za zdravje, zabavo in dobro počutje naših otrok storili marsikaj. Letos beležimo 40. letnico obstoja ZPM Slovenije. Sprejmimo izzivi
Marinka Benetek
Felinologi
Felinološko društvo Zasavje, ki se ukvarja z vzrejo mačk, je bilo ustanovljeno pred osmimi leti, ko so delovali še kot opazovalci. Pred petimi leti šobili sprejeti v FIFE - mednarodno felinološko zvezo. Po tem sprejemu pa so nastala sedanja felinološka društva, med katerimi je tudi Felinološko društvo Zasavje.
Posamezna društva med seboj sodelujejo in prirejajo društvene in mednarodne razstave, na katerih mačke tudi strokovno ocenijo. Člani društva v Zasavju imajo predvsem perzijske, abesinke, svete birmanke in dolgodlake mačke. Od naštetih je največ perzijk, sedaj pa se uveljavljajo še abesinke. ki so zelo bistre, izredno lepe in razumne mačke. Tudi Felinološko društvo Zasavje prireja vsako leto razstavo, na katerih lahko vidite raznovrstne mačke, tako dolgodlake kot kratkodlake. Na teh razstavah lahko sodeluje vsaka mačka, kije veterinarsko pregledana in cepljena.
Člani FDZ imajo praviloma sestanke vsak prvi petek v mesecu, ali po potrebi, v prostorih KS Franc Fakin na Gimnazijski 22/a v Trbovljah. Sedež Felinološkega drušva je na Cesti oktobrske revolucije 13/b. 61420 Trbovlje, tel. 0601/21-347, kjer dobite vse informacije, ki bi jih želeli glede vzreje in nakupa mačk.
Aleš Matko
Oživljena stara šola
Na Partizanskem vrhu je bilo pred kratkim ustanovljeno novo Prosvetno društvo. Uporabljali naj bi prostore bivše osnovne šole pod Sv. Planino, ker so za to najbolj primerni. Dvorana je že zgrajena, a je že dolgo ni nihče uporabljal. Sklenili so. dajo bodo s skupnimi močmi zopet uredili. Popleskati bi bilo potrebno stene, urediti zavese na odru, očistiti prostore in dopolniti manjkajoč inventar. Nekaj dela so že opravili, druga še čaka.
Preteklo soboto so se člani društva v prostorih dobili na sestanku in se pogovorili o gostovanju Čemšcničanov z njihovo igro Zveze in razveze. Uprizorili naj bi jo v soboto, 3.4. ob 19. uri. Tega dne bo torej zelo veselo na Partizanskem vrhu, v stavbi, ki jo poznajo pod imenom "Šola".
U.l.
PD PTT v Trbovljah
Ob 100. letnici Planinske zveze Slovenije so na PTT Trbovlje ustanovili Planinsko društvo PTT Ljubljana - sekcija Trbovlje. Na ustanovnem zboru so bili člani nove planinske sekcije seznanjeni z z dolgoletno dejavnostjo matičnega društva PD PTT Ljubljana, ki združuje svoje člane širom po Sloveniji v vrsti dejavnosti: izletniška, mladinska, jamarska, sekcija za varstvo narave, markacijska, gospodarska ter sekcija za informiranje in
propagando. Planinsko društvo PTT Ljubljana je predstavilo tudi program za leto 1993, kot tudi Dnevnik 40 vrhov, kije bil oblikovan ob praznovanju 40 letnice delovanja Planinskega društva PTT Ljubljana. Na ustanovnem zboru so imenovali Upravni odbor sekcije Trbovlje v sestavi PD PTT Ljubljana s predsednico Albino Bajda na čelu.
M.K.
Za nove planinske kadre gre
Meddruštcvni odbor zasavskih planinskih društev si že nekaj časa prizadeva, da bi na našem območju organizirali tečaj za mentorje planinske vzgoje. Doslej so se morali mentorji planinske vzgoje udeleževati tečajev v organizaciji PZS, kar je bilo povezano s precejšnjimi stroški. Da bi sc temu izognili in bi izobraževanje novih planinskih kadrov potekalo bližje in ceneje, so se odločili, da tak tečaj organizirajo sami. ob soglasju PZS.
Na zadnji seji Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev v Sevnici, so se dokončno odločili, da ta tečaj izpeljejo. Za vodjo tečaja so določili Vinka Pfeiferja iz. PD Trbovlje, kije že več let inštruktor planinske vzgoje. Tečaj bo potekal maja in junija v
zasavskih planinskih domovih. Udeleženci se bodo seznanili s številnimi temami, ki se nanašajo na organiziranje izletov, življenje v planinskem oz. gorskem svetu, prehrano, vreme, prvo pomoč, zgodovino in organizacijo ter kulturnim pomenom planinstva, gorsko reševalno službo... Predavatelji bodo iz. vrst znanih slovenskih planincev in pedagogov. Tečaj je namenjen vzgojiteljem ter pedagoškim dclavccn iz. VVZ ter osnovnih in srednjih šol. ki jim je planinstvo pri srcu in imajo željo, da bi v planinski svet popeljali številne mlade ljudi in jim pomagali priti do spoznanja, kako zanimiv, koristen, zdrav in prijetenjeplaninski svet, če ga obiskujejmo sami, še bolje pa v veseli in prijateljski družbi. Zainteresirani sc lahko prijavijo v tečaj preko svojih planinskih društev od Litije do Brežic in Laškega.
T.L.
Na Snežnik
Množičnega pohoda na Snežnik se je udeležilo dva kombija planincev z Dola, na Porezcn pa sc jih je povzpelo za en kombi. Organizirali so tudi tradicionalni planinski ples v kinodvorani, kjer jih je zabaval ansambel Vedrina.
F.M.

Mladim Zasavcem
Zadnjič smo objavili svojevrstni kulturni dan trboveljskih osnovnošolcev, danes pa so nam pisali posamezniki, kako so se počutili, kaj so pridobili. Sestavke smo malo skrajšali. Drugič vam bomo povedali, kako so se lotili učenci knjižničarskega krožka pod mentorstvom Jože Klopčič pomena stalnih besednih zvez. Imenitna zadeva! Veseli smo pisma sodelavcev radia Čvekač iz Zagorja, pa dopisa s Čcmšenika, od koder malokdaj priroma kako sporočilo.
Pišite, kako vi ohranjate ali spoznavate kulturno dediščino, kaj ste počeli na kulturnem, naravoslovnem, športnem dnevu ali popoldne s prijatelji. Če je mogoče, tipkajte, kihko tudi na računalnik.
Šolo v naravi smo imeli na Rogli. Najprej smo se vozili vsak dan z avtobusom Dolani, z učenjem smučanja so nadaljevali hrast-
niški petošolci.
Tudi zimski športni dan smo izvedli Hrastničani na Rogli. Najprej so se veselili zimske radosti sedmošolci in osmošolci, zdaj pa se pripravljajo na športni dan še Dolani in hrastniški šestošolci.
Sprehod po Ljubljani
Sprehodili smo se mimo narodne univerzitetne knjižice, Križank do Srednje glasbene šole, ki jo krasijo spomeniki naših največjih skladateljev. Največ časa smo bili v Semcniški knjižnici. Prevzela nas je notranjost knjižnice. Najlepši je strop, poslikan z nabožnimi motivi. Police so se šibile od starih knjig, najstarejšaje iz leta 1300. V glavnem so rokopisi, pisani v latinskem jeziku. Najstarejša knjigaje shranjena v zavarovanem železnem zaboju. Pot nas je vodila tudi v Stolnico, kjer smo si ogledali čudovite freske istega slikarja, kot je poslikal knjižnico. Kulturni dan smo zaključili z ogledom lutkovne predstave H.
Ch. Andersena Slavec. Predstava je bila zanimiva zaradi izvirnih kitajskih oblačil, glasbe, lutk in scene.
Nina Grilc, OŠ Trbovlje
V	Seme niški knjižnici
Vsaka knjigaje bila drugačna in imela je svojega pisca. Vse pa so bile napisane v latinščini. Ena je bila zelo majhna in pisec se je zelo trudil, saj so bile črke zelo majhne. Ko nam je profesor razkazoval knjižnico, smo ga vsi poslušali in si skušali čim več zapomniti. Nekaj časa smo imeli prosto in knjige so nas vabile, da jih prelistamo. Povsod jih je bilo veliko, vendar smo smeli pogledati samo tiste, ki so bile na mizi ali klopeh. Ena knjigaje bila glasbena, saj je prikazovala note, ki so bile v drugačni obliki kot današnje. V drugi knjigi so bila imena ljudi in za šalo smo poskušali najti sorodnika. Na mizi sta bila tudi dva globusa, prikazovala sta morja, kače, ljudi... Ko se je naša ura iztekla, smo profesorju zastavili nekaj vprašanj.
Branka Matko, 7.e, OŠ Trbovlje
Prevajanje
V	si učenci so bili razdeljeni v skupine, ki so opravljale različna dela. Jaz sem sodelovala v skupini angleškegajezika. Bilo mi je všeč, ker jeangleški pouk moj najljubši predmet. Morali smo se pogovarjati samo v angleškem jeziku. Obravnavali smo pesem The Negro Speaks Of Rivers, ki jo je napisal Langston Hughes. Pesem govori o rekah, ki sojih črnci - črnski ali afriški narod videli, ko so potovali po Evropi v Ameriko, kjer so služili kot sužnji na plantažah.
Naredili smo dve skupini in tekmovali tako, daje na začetku tovarišica povedala pesem, nam razdelila verze te pesmi in mi smo jo morali sestaviti. Naslednjič smo tekmovali tako, da smo pesem morali prevesti v slovenščino in morali biti tudi malo ustvarjalni, ker je nismo mogli prevesti dobesedno. Nazadnje - ta del mi je bil najbolj všeč - smo morali vsak sam sestaviti eno pesem. Pri tem delu si lahko bil najbolj ustvarjalen in si lahko najbolj uporabil svojo domišljijo - kot bi poletel na krilih domišljije.
Pokončanem pouku je sledil drugačen pouk. New Swing Quartet nas je učil o razvoju jazza, kje in zakaj je nastal in nam zapel kakšno pesem. Razlagali so nam oblike jazza kot je blues in dixilend. Ta pouk mi je bil najbolj všeč, ker je bil tudi zabaven in smo lahko uživali v dobri glasbi. Skupina se je malo tudi hecala, daje bil program zabaven. Program so zaključili s kvizom. Takšni kulturni dnevi so mi zelo všeč in upam, da jih bo v času, ki nam je še ostal na tej šoli, še kaj.
Tatjana Župič, 8.b, OŠ Trbovlje
miš maš
Grad Gamberk
V	šoli se učimo o naravni in kulturni dediščini. Učili smo se tudi o gradu Gamberk, ki je bil zgrajen ob koncu 12. stoletja. V zgodovinskih virih j e prvič omenj en leta 1248. Grad je kupil tudi Jernej Valvasor. Ko je bil Jernejev sin Janez Vajkard Valvasor še majhen, je prišel na grajsko dvorišče k vodnjaku medved, ki so ga ubili. Tega dogodka seje še dolgo spominjal.
V	gradu so imeli tudi skrivni rov, ki je vodil iz gradu do žage, da so lahko dobivali hrano, ko so jih napadli Turki. Danes so od gradu ostale samo ruševine. Škoda, da se grad podira.
Vanja Matko, 4.r., OŠ Čemšenik
Sem Jernej Funkel.
Rad hodim v prvi razred. Hodim tudi k plavanju. Doma imam brata Aleša. Z njim se rad igram. Na televiziji se skupaj igrava z video igricami. Jaz se rad igram tudi z lego kockami.
Odgovor za Romano
Najprej se ti zahvaljujemo za kritiko, ki smo jo dobili. Veseli smo vsakršnih kritik in tudi pohval. Poskušali ti bomo ustreči po vseh naših močeh. Ampak, kar priznaj, da nismo tako slabi, kot ti praviš. Zraven tega, da delamo za šolski radio, ki nam malo popestri dolgočasne ure, hodimo še v 8. razred in se imamo veliko učiti. Pred nami so testi, ki so odločilni za naše nadaljnje življenje.
Nismo profesionalci, kar nismo nikoli trdili. Praviš, da nimamo duhovitih oddaj. So, samo malo bolj se moraš vživeti vanje. Dobivamo veliko predlogov, tako, da vsakemu posamezniku ne more biti vse všeč. Kakšne rubrike so sicer res bolj resne, toda ne smeš misliti, da smo na šoli samo učenci. Tudi učitelje imamo in zato moramo ustreči tudi njim. Kar pa zadeva ljubezenske čveke, nismo vedeževalci, da bi znali napovedati, kdo se bo zaljubil in kdo bo s kom hodil.
Delo za radio je naporno. Oddajo pripravljamo cel teden. Poleg tega snemamo 3-4 ure. Kot kaže, si ti zelo dobra v tem poklicu. Pridruži se nam in videli bomo, kakšno oddajo bomo spravili skupaj s tvojo pomočjo. Hkrati pa bomo ugotovili, kako dobra si v resnici. Oglasi se kaj. Veš, kje imamo studio, ki pa tudi ne vsebuje popolne opreme, da bi teklo vse gladko. In še nekaj: seveda delamo napake, kdo jih pa ne?
Kristina, v imenu radia Čvekač
gsafisc
V;
"Ati kup' mi Limbo, če ne si bimbo", seje glasil reklamni slogan, s katerim je MikiSarac lanskoletopromoviralsvojo novo kaseto. Dobra reklama, ogromno nastopanja ter velika priljubljenost pri otrocih, to so razlogi, daje Miki pred kratkim pri založbi Helidon dobil zlato kaseto za 20.000 prodanih izvodov. S svojim novim projektom pa se od glasbe, kakršno je ustvarjal doslej, poslavlja.
Dobrih 10 let je že prisoten na slovenski glasbeni sceni. Moulin rouge, Rendez-vous, Videosex so bile skupine, pri katerih je Miki sodeloval. Vendar seje kmalu odločil za solo kariero. Kot pravi sam "se bolj splača, je več denarja".
Tudi solistični pevec na nastopih v živo potrebuje skupino. Miki jo je do pred kratkim imel, pašo se razšli. Zdaj išče nove člane, saj je tudi projekt, ki ga dela, bolj zahteven. Kaseta, ki naj bi izšla sredi aprila, ima delovni naslov Dance party. Na kaseto bo Miki uvrstil same znane, stare hite.
vsi pa bodo posneti v novejšem, plesnem stilu. Če bo le mogoče, bodo izdali kaseto v italijanskem, angleškem, hrvaškem ter slovenskem jeziku. Na nastopih pa ga bodo spremljale tudi plesalke ter plesalci, v načrtu ima snemanje videospotov. Posneli jih bodo na morju, ko bo sonce, vročina, ljubezen... Snemal bo v studiu Cankarjevega doma ali pa v Akademiku - "odvisno, kdaj bo Michael Jackson končal svoje delo", je še dodal. V svojem studiu Megaton na Poljanski te kasete še ne bo posnel. Pred kratkim je bil sicer v Berlinu in si ogledoval digitalno studijsko opremo za svoj studio. Če bodo finance, bo tudi studio kmalu opremljen z digitalno opremo.
Nikakor ne smemo misliti, daje Miki pozabil na najmlajše. S Simono Weiss pripravljata posebno kaseto, na kateri bo vsa glasba namenjena izključno malčkom. In mogoče bo tudi na tej kaseti skrit kakšen Limbo, ki ga bodo otroci z veseljem peli.
Tomaž A. Štojs
J
V oktobru bo minilo že 25 let, odkar so se na slovenski glasbeni sceni prvič pojavili Zasavci. Ob tem jubileju bodo s pomočjo sponzorjev organizirali splošno veselico, da bi skupaj z oboževalci in poslušalci proslavili dolga leta plodnega in uspešnega ustvarjanja. Člani skupine so se že pred časom zarekli, da bodo izdali Cl) ploščo in obljubljeno so tudi uresničili. CI) je na trgu šele slab mesec, kar pa se nikakor ne pozna pri prodaji.
Nekaj tednov pred izidom CDja, oli izidu kasete "Iščem te", se je še enkrat pokazalo, koliko Zasavci veljajo. V februarju so namreč zasedli prvo mesto na LOJTRCI DOMAČIH in naleteli na zelo ugoden odziv po vseh lokalnih radijskih postajah.
Tudi tokrat ima besedila za vse narodno-zabavne skladbe na vesti prof. Nande Razboršck, eno zabavno je napisal razvpiti Tone Fornezzi - Tof, eno pa Alojz Podboj. Vso glasbo je za
kaseto
priredil Martin /'.vele, za aranžmaje pa je poskrbel Milan Kuder.
Našim zvestim bralcem je vse to že znano, zdaj pa je na vrsti tisto, zaradi česar smo se ponovno odločili napisati par vrstic o Zasavcih.
Studio Srakaorganiziraravnoob izidu številke Zasavca, ki jo imate v rokah, torej včetrtek,25. marca v veliki dvorani Novega Mesta, gala prireditev, na kateri bodo predstavili "svoje" ansamble in posameznike. Tam bodo obiskovalci lahko videli in slišali poleg Zasavcev še Ireno Vrčkovnik, Modro Kroniko, Tonija Verdberja in ostale glasbenike, ki snemajo svoje vokalno instrumantalne stvaritve v studiu Sraka. Na tej prireditvi bo Zasavcem podeljena ZLATA KASTETA ob izjemni prodaji njihovega albuma z naslovom V reviijihje lepo. Nismojihtorej zaman uvrstili med najuspešnejše zasavske skupine lanskega leta.
Zasavci tako zanesljivo stopajo navzgor po stopnišču uspeha in obljubljamo vam, da jim bomo na teh straneh lahko vsi skupaj ssiedili.	Tomi Pucelj
7/EAVC
LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC
Čuki so se z naše lestvice poslovili, na prvem mestu so bili tri tedne, štafetno palico pa so predali skupini Simply red in njihovi pesmi Starš. Tukajle so predlogi za ta teden, ogledate pa sijih lahko to soboto in v ponedeljek na Kanalu IO. ali pa v nedeljo ter torek na Litijski TV.
ZMAGOVALEC prejšnega tedna:
SIMPLY RED - Starš
PREDLOGI ara ta teden:
POP DESIGN- Some body called me tonight INNER CIRCLE-Rock vvith you PETER GABRIEL-Steam LEILA K.-Open sesame
Glacujem za:
M c» 1 nailov:
61«covoie* poiljlt« ■■ urdnlitvo Zasavca, C. smafa 31, Zagorja.
Nemogoče je mogoče - Hotshots
Včasih smo modro ugotavljali, da papir prenese vse. Z razvojem Ulmske industrije smo kaj kmalu ugotovili, da je lo neumnost. Fdmski trak prenese vse! Če ne verjamete, potem zagotovo niste gledali niti ene od parodij Mela Brooksa. Ušel vam je tudi Top Secret, zato je za blagostanje vaše duše izjemno pomembno, da vam ne uide Hot Shots, ko bo končno priromal v naše kraje. Takšen film se ne da okarakterizirati drugače kot totalna odštekaniada, saj je komedija, celo parodija zanj mnogo prem lačen opis.
Prerokujem, da bodo nad njim najbolj navdušenidijaki in študentitehničnih smeri, ter vsi tisti, katerim so nekoč v bližnji ali daljni preteklosti v g lavo vbijali vse mogoče in nemogoče fizikalne zakone.
Želite parkirati lovca na letalonosilki? Ni problema, saj na platnu vsi vidimo, da lahko reaktivca parkiraš "vrikverc". Hot Shots je ustvaril novo pojmovanje romantike in erotike. Kirn Bassinger se v devetih tednih in pol v nobeni sceni sploh ni razgrela, to nam postane jasno šele ob ogledu vročih scen iz Napihnjencev. Najboljše pri vsej tej stvari pa je, da lahko vse žgečkljive scene mirne duše gledale skupaj z otroki. Ne bodo jih pokvarile.
Verjetno vas zanima samo bistvo filma, ki me je očitno zelo zainteresiral. Bistvo je v bistvu to, da v filmu samem bistva sploh ni! Tako si lahko brez skrbi in razmišljanj že zavoljo vašega zdravja in lepote privoščile kakšno urico smeha. Nekjesem namreč prebral, dajeZNANSTVENO DOKAZANO, kako te 13 sekund smeha sprosti in poživi ravno toliko, kot pet minut intenzivne aerobike. Ob tem sploh nitrebaomenjati, daseprismehu mnogo man j spotiš, smejalne gubice okrog oči pa so tako ali tako nekaj najlepšega in najprivtačnejšega na tem svetu.
Tommy
NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC
Prvo v nizu vprašanj smo vam postavili prejšnji teden. Tudi če ste ga zamudili, nič hudega, saj bo naša igra potekala vse do junija. Ne pozabite - v naslednji številki Zasavca bo objavljen pravilen odgovor vprašanja iz prvega kola, tule pa je že novo.
2. KOLO
Kdo je glavni vokalist ter vodja skupine Orlek iz Zagorja? (Napišite nam ime in priimek)
Kantavtor Tomaž Domicelj je izdal svojo novo kaseto ter CD. Njegov naslov je Človek v ogledalu, ob že znanih pesmih pa je na njem tudi veliko novih, do zdaj neobjavljenih pesmi. Tomaž ostaja takšen, kot smo ga vajeni - oster. Hkrati pa je v Plavi laguni odprl tudi prodajalno plošč, imenoval jo je DOTS records.
Verjetno marsikdo sploh še ni slišal za Jana Plestenjaka. Vendar se kljub temu pesem Bitka med spoloma obilno vrti na radijskih postajah. Med petjem ter glasbo je v pesmi moč slišati tudi govor Saša Hribarja, seveda je glas posodil Čolniču, Guzmanu ter Fanči.
Novo kaseto je izdal tudi Ivo Radin. Ivo je že dvakrat poskušal na natečaju za Melodije morja in sonca, obakrat neuspešno. Njegova prva kaseta Pesem srca je izšla pri založbi Mandarina, zdaj pa je "presedlal" k založbi ZKP RTV Slovenija. Naslov njegove nove kasete je Ti nisi zame. vso glasbo pa je napisal Miha Vardijan (ex-Romeo).
Skupina Peter Pan je malce spremenila zasedbo. Njihov novi kitarist je Andrej Kos, ki je prej igral pri ljubljanski skupini Big foot mama. Andrej seje hitro vključil v delo skupine, saj s "panovci" že pridno nastopa. Fantje pa snemajo tudi svoj drugi video-spot za skladbo Tisoč noči.
Sanja Mlinar pa je ime komaj 12-letne deklice, ki uspešno stopa po poti neprimerno bolj popularne pevke Haidi. Pred kratkim je Sanja izdala kaseto Ne maram še odrasti. Pesmi sta napisala njena mamica Darja Mlinar ter Edvin Fliser. Pesem Dajmo, zaplešimo (v originalu seveda Ajde da ludujemo, pevke Tajci), pa bo prav gotovo postala hit.
Čudna so pota glasbenikov. Čeprav smo kar nekajkrat objavili, da bo skupina Sokoli za nekaj časa "zamrznila" svoje delovanje, temu ni tako. Še vedno nastopajo širom po Sloveniji, njihov CD Satan je blazn zmatran. pa je tretji najbolj prodajani nosilec zvoka založbe Helidon letos.	TAŠ
mmzMis z
IM
i
UGODNE GENE
VLJUDNO VABLJENI
DELOVNI ČAS: vsakdan od 8.00-18.00 sobota od 8.00-14.00
tel.: (0601)61866



iliiilllll

im
/r //
i/
Te dni mineva 30 let, odkar je bila v Svobodi Center v Trbovljah ustanovl jena likovna sekcija z imenom Relik. V vseh letih so člani te skupine napravili velik korak na področju likovne vzgoje. Tako v Trbovljah kakor tudi v drugih krajih po Sloveniji in celo v tujini so uspeli pridobiti mnoge za likovno življenje, likovno ustvarjanje, predvsem pa vzbuditi ljubezen do umetnosti.
Pred ustanovitvijo Relika v Trbovljah ni bilo organiziranega likovnega življenja, z izjemo likovnega pouka v osnovnih in srednjih šolah, in seveda šolskih razstav. Ni bilo organiziranih likovnih skupin, niti likovnih predavanj ali likovnega pouka za odrasle. Z organiziranimi likovnimi razstavami je začelo Planinsko društvo Trbovlje. Prvo likovno umetniško razstavo so pripravili v mali dvorani TVD Partizan julija 1954. Na ogled so postavili umetniškega dela s planinsko tematiko, ki so sicer visela v raznih uradih, gostilnah, organizacijah, pa tudi pri zasebnikih. Takrat so razstavljali dela Pavlovca, Kosa, Klemenčiča, Gasparija, Koželja, Malcša, Kralja, Hodnika, pa tudi domačega Klančnika. V naslednjih letih so v okviru planinskih tednov pripravili še več razstav J. Kneza, M. Rijavca, M. Tršarja, A. Mavca, F. Kopitarja, M. Vastiča.
V	Trbovljah sočutili pomanjkanje organiziranega dela poklicnih in ljubiteljskih likovnikov - slikarjev in kiparjev, pa tudi ljubiteljev likovne umetnosti. Jeseni leta 1962 so sc na Vastičcvo pobudo pogovarjali Vizovišck, Hočevar, Knez, Rijavec in drugi o ustanovitvi likovne sekcije pri Svobodi Center. Konec februarja 1963 so sklenili, da bodo ustanovili likovno sekcijo. Že 6. marca 1963 so izvolili iniciativni odbor in na Knezov predlog za predsednika imenovali Miloša Vastiča. Sekcijo so ustanovili 27. junija 1963 v Delavskem doma Trbovlje, na ustanovnem občnem zboru. Udeležilo se gaje 45 občanov. Predsednik sekcije je postal Miloš Vastič. Na likovnem področju se je v Trbovljah začelo novo obdobje. Novoustanovljena sekcija je dobila svoje ime - Revirski likovniki ali na kratko Relik.
V	času priprav na ustanovitev Relika so bili člani iniciativnega odbora Oto Kočevar, Janez Knez, Mihaela Krasnik, Jernej Kreže

mladinska knjiga
^^^23232021
ljubi ja na, tltova 3
knjigama in papirnica
61410 i9f>oqa ob s»vi ?mta mapa 27 tal 090W 091. 92 319 ter 'J901/94 (XMI
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE CASE
knjigo zo otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hiini in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
st., Jože Kudcr, Rudi Kudcr, Alojz Nadnih, Milan Rijavec, Ernest Špiler, Stanc Šribar, Antoniu Švagclj in Miloš Vastič. Na ustanovnem občnem zboru pa so pristopili k sekciji še Ivan Arzenšek, Zdravko Dolinšek, Jože Dobcljšek, Janez Kolšek, Milan Kuhar, Alojz. Lesar, Miloš Todorovič, Ivan Vincek, Vlado Zajc, Franc Vozelj, Maks Sever in Ivo Pinterič. Število članov, aktivnih in podpornih, seje postopoma zviševalo. V njihove vrste so stopili tudi člani, ki so ali še delajo v odboru kot organizatorji oz. društveni delavci. Tudi ti so doslej poleg aktivnih članov, doprinesli svoj delež k uspehu revirskih likovnikov. Vseh članov šteje Relik sedaj okoli 60, od tega je več kot polovica aktivnih. Torej takšnih, ki dejansko slikajo, rišejo, kiparijo, oblikujejo, tolčejo in še kaj.
Otvoritev Relikove razstave v Delavskem domu Trbovlje 1972 leta. Foto: Milan Cerinšek
Svoje delovne prostore je Relik dobil v kletnih prostorih Delavskega doma Trbovlje. Oba so uredili in opremili sami, ob svoji desetletnici pa so ju še dodatno uredili s pomočjo nekaterih delovnih organizacij. Pod gledališko dvorano pa so uredili še likovno galerijo. Ta še danes služi številnim likovnim razstavam kot osrednje trboveljsko razstavišče. Člane Relika so strokovno prva leta vodili akademski slikarji Janez Knez, Milan Rijavec, nekoliko kasneje Leopold Hočevar, nazadnje pa je bil večletni mentor sekcije Franc Kopitar. Člani Relika so sc udeleževali številnih likovnih razstav, kolonij, cx temporov, sodelovali pri ustanovitvi Zveze likovnih skupin Slovenije, organizirali številne razstave svojih članov doma in drugod, pa tudi razstave drugih slikarjev in likovnih skupin v Trbovljah. V svojih vrstah so vzgojili številne mlade likovnike in navezali zato tesne stike z nekaterimi ostalimi slovenskimi likovnimi skupinami. Zjcscniškim Dotikom so pred leti podpisali celo listino o pobratenju.
O delu in uspehih Relika bi lahko napisali zajetno publikacijo, toliko gradiva sc je nabralo skozi tri desetletja ustvarjalnih naporov. Ob svojem letošnjem jubileju imajo v načrtu večjo likovno razstavo, ki jo bodo postavili v domači likovni galeriji. Pa tudi gradivo za izdajo monografije so pripravili, vendami zagotovo, če bo izšla (pomanjkanje denarja). Morda jim bo to le uspelo, saj imajo v svojih vrstah številne zagnane sodelavce.
Tine Lenarčič

mm
m ' m
mm
i
mmm

lililp::
ZABEL//0
Hrastnik
V	knjižnjici opažajo, da si
vse več starejših bralce v izposoja knjige za srednjo šolo. Časi so pač takšni, da je dobro dokončat i ali pa nadaljevati tisto, kar nam v mladih letih ni uspelo.
Konec tedna so učenci Glasbene šole izvedli vsakoletni spomladanski koncert, na katerem so poleg mladih glasbenikov sodelovali še pevci otroškega in mladinskega zbora OŠ Hrastnik.
Na razširjeni seji izvršilnega odbora ZKO so obravnavali in sprejeli zaključni račun za leto 1992 in usmeritve financiranja kulturnih dejavnosti za letošnje leto. Dogovorili so se o konferenci ZKO in programu delti do zaključka kulturne sezone.
F.M.
Trbovlje
V' mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je nit ogled razstava knjig s planinsko vsebino. Na pobudo PD Trbovlje so jo pripravile sodelavke knjižnjice v počastitev 100. obletnice slovenskega planinstva. Razstava je nit ogled do 31. marca.
Slikarka Ivanka Uršič, članica Rclika, razstavlja svoja dela - pastele in akvarele v mali galeriji. Tokrat se predstavlja z. desetimi deli, opremljeni z motivi iz Holandije in .Slovenije.
V	Likovni galeriji v
Trbovljah so 19. marca odprli samostojno	razstavo
akademskega slikarja Sama Šilesa iz. Zagorja. Organizirala jo je ZKO Trbovlje, ki je pripravila tudi krajši kulturni program. Razstava bo odprtado 31. marcii.
Delavska pihalna godba iz Sevnice je 21. marcii pripravila promenadni koncert pred
počitniškim domom rudarjev, gostiščem Planina nit Sveti planini oz. Partizanskem vrhu.
V	Delavskem domu Trbovlje je bila 23. marcii tretja abonmajska lutkovna predstava. Predstavila seje lutkovna skupina Lučka iz VVZ Trbovlje z delom Marinke Bučar - Marjetica in pomlad. Igrica je sodila v okvir prireditve Cicidan, s katerim so pozdravili zgodnjo pomlad. S petjem veselih otroških pesmi so cicibani pritegnili k sodelovanju tudi učence prvih razredov OŠ Trbovlje. V goste so povabili tudi Natašo Bucik, urednico otroške revije Ciciban.
T.L.
Zagorje
Osnovna šola iz Nestellbacha je 19. marca povabila v goste zagorsko glasbeno šolo. Na srečanju je nastopila komorna skupina pod vodstvom Francija Stebana, [ta tudi zvok slovenske harmonike ni manjkal. Srečanje so obogatili še z različnimi interesnimi dejavnostmi in se tako, na prijeten način, spoznali med seboj.
Kulturno društvo Lukovica
je 21. marca s komedijo Jožeta Kranjca Detektiv Megla, popestrilo dan Čcmšeničanom v Prosvetnem domu.
V	Medijskih Toplicah je do
konett marca nit ogled razstava slikarske kolonije 1992.
Slikarka Stanislava Sluga -Pudobska razstavlja svoja dela v Delavskem domu. Ogledate si jih lahko do 26. marca.
D.H.
Od 19. do 2 L marca so člani Zagorskega okteta preživeli v Lendavi, kjer so imeli skupne vaje še s petimi okteti iz Slovenije, s katerimi že enajst let sodelujejo. Pretekli petek so imeli skupni koncert v hotelu Lipa, v nedeljo pa so predstavili nove skladbe, ki jih bodo izvedli
na tradicionalnem srečanju rudarskih oktetov v Velenju.
KG.
Moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca, ki ga vodi Igor Beuerman, in pobrateni pevski zbor Fran Venturini iz Domja, stit 13. marca gostovala na Muljavi. Koncert, ki je bil posvečen 149. letnici rojstva Josipa Jurčiča, je povezoval operni pevce Ladko Korošec, ki sicer poje v Loškem glasu. Z dvema pesmima je nastopajoče pozdravil domači pevski zbor, obiskovalci pa so dvorano napolnili do zadnjega sedeža.
Pred koncertom je bil na Muljavi seminar dirigentov, po koncertu pa ogled Jurčičeve domačije in bližnje cerkve z novim oltarjem.
I.L.
Litija
Pozdrav pomladi 1993 je
bil naslovprireditve, ki sojo 19. marca na praznik Vseh Jožetov pripravili trije pevski zbori: litijska Lipa, šmarski Zvon in polšniški zbor. Prireditev je bila v dvorani na Stavbah v Litiji. Med odmori sta na citre igrala Eli in Jože Dolar iz Zagorja.
J.K.
Tekmovanja mladih glasbenikov
V Trbovljah seje preteklo soboto odvijalo predtekmovanje mladih glasbenikov za trobila (trobenta, pozavna, rog) iz Štajerske, Dolenjske in Zasavja. Tekmovanje je potekalo v GŠ Trbovlje. Tekmovalci so bili razvrščeni v tri kategorije, 1 .A (do 10 let), 1. B (do 13 let) in 1. C (do 15 let). V vseli skupinah so zaigrali obvezno skladbo ( za trobente v 1. B kategoriji -Julien Porrei: Concertino št. 3 in v 1. Ckatcgoriji G. Balay: Andante et Allegro) in še skladbo po lastni izbiri. V L A kategoriji pa so mladi glasbeniki zaigrali le skladbo, ki so si jo sami izbrali.
Na 22. predtekmovanju je sodelovalo 26 trobentačev, 5 pozavnistov in 2 rogista. Tekmovali so tudi trije glasbeniki iz Zasavja, vsi trije na trobenti. Andrej Gajšek ( 1 .A kategorija) in Goran Zalokar (L C kategorija) iz GŠ Trbovlje ter Miha Simončič (LB kategori ja) iz. GŠ Zagorje. Prva dva sc nista uvrstila na državno tekmovanje v Velenju, saj nista dosegla 80 točk. Gorana Zalokarja je komisija ocenila s 76 točkami, Andrej Gajška pa s 78 točkami. Na državno tekmovanje pa seje uvrstil Miha Simončič, saj je komisija ocenila njegovo igranje z 83,75 točkami, kar je bilo tudi največ v njegovi kategoriji.
Ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz predsednika in treh članov. Tekmovalci so so bili ocenjeni od 60 do 100 točk. Ocenjevali kvaliteto, izvedbo, težo skladbe in dinamiko. Po besedah ravnatelja GŠ Trbovlje Marjana Korošca, ki je bil tudi član komisije, so bili mladi glasbeniki iz Štajerske, Dolenjske in Zasavja dokaj dobro pripravljeni. Zvečer pa je bil koncert, na katerem so sodelovali tisti, ki so se uvrstili na državno tekmovanje v Velenju.
Konce tedna je bilo predtekmovanje tudi v Mariboru. Pomerili so sc llavstisti. Tekmovanja so sc udeležili Nastja Lenart in Domen Učakar iz Hrastnika, Barbara Černe iz Trbovelj ter Ina Prašnikar, Petra Lipce in Marko Zupan iz Zagorja. Na državno tekmovanje so sc uvrstili vsi trije Zagorjani.
Katarina Gavranovič

; Cfkc
m
ÈJt
7

%
ÌÌ.
' .................................................................................................^
::?SŠSS:S;S;SS::'1''

1
\ \
\ \
pi V
\ \
I I
t 1
mm.
f0*
4 \
tRBTOE-
—j-Sf-
«o «arsa*»»
CENIK EKONOMSKO -
PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI
1. ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama oh delovnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah
preš:
CENA
1NEMAVANJE čestitke a tekstom in glasbo n; \ ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% V1SJ
la kaBeto 'A!
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
4.	ZAHVALE
tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda
5.	OSMRTNICE
1.300.00
1.600.00
2.500.00 3.000,00
1.100.00
1.000,00
50,00
400,00
20,00
5.000,00
100,00
1.500,00
!

CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE

M
Im memoriam
Karel Rupnik
V sredo, 17. marca, smo se na trboveljskem pokopališču poslovili od, posebej športnikom in upokojencem, dobro znanega Karla Rupnika. Rojenje bil 20.10.1907 v Trbovljah in domala vse življenje je deloval v domačem kraju, z izjemo zadnjih let, ki jih je preživel v Ljubljani blizu svojcev. Njegovo ime je povezano s številnimi športnimi dogodki. Rupnikova športna pot se je začela kmalu po 1. svetovni vojni, saj je bil že leta 1927 vodnik vrste mladincev, kasneje načelnik in vodnik članov pri takratnem fiskulturnem društvu. Od 1.1948 dalje je bil načelnik okrajne zveze Partizan Trbovlje. Po zadnji vojni je sodeloval pri obnovi bivšega Sokolskega doma, sedanjega doma TVD Partizan. Poznamo ga kot odličnega vzgojitelja in organizatorja mladega gimnastičnega rodu. Aktivno je sodeloval pri mednarodnih in medrepubliških gimnastičnih tekmovanjih tudi kot sodnik. Sodil je tudi atletska in plavalna tekmovanja. Dobil je številna priznanja in odlikovanja, tudi prvojunijsko nagrado občine Trbovlje.
Brez njegovega požrtvovalnega dela in organizacijskih sposobnosti bi le stežka doseglitolikšno širino in kakovost športnih dejavnosti v Trbovljah. Vrednost opravljenega dela je bila potrjena tudi v slovenskem merilu, saj je pred leti prejel Bloudkovo plaketo ZZTK Slovenije. Karel Rupnik pa je bil znan tudi kot izjemen strokovnjak na področju pokojninskega, socialnega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Dolga leta je bil direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje, po upokojitvi pa je pri Društvu upokojencev Trbovlje deloval kot svetovalec številnim upokojencem in invalidom pri reševanju njihove problematike. Pokojnega Karla Rupnika bomo zaradi njegove nenehne skrbi za dobrobit človeka, naj bo na njegovem poklicnem ali športnem področju, ohranili v zares lepem in trajnem spominu.
Tine Lenarčič
Bi wittjipkf#!
S tekmami 18. kola se je le formalno končalo državno prvenstvo v vzhodni skupini druge državne lige v rokometu. Že to soboto bo sedem prvoplasirnaih ekip nadaljevalo prvenstvo skozi play off, katerega zmagovalec bo postal no vi član prve državne lige.
Končni vrstni red uradnega dela prvenstva, če izvzamemo boljša izhodiščna mesta, praktično nima nobene vrednosti. Vse se začne znova. Zato vprašanje, zakaj play off v tolikšnem obsegu, ni neumesno. Kakorkoli že. play off, v katerem bosta sodelovala tudi TKI Hrastnik in Zaščita iz Zagorja, se bo začel že to soboto in bo trajal še kakšen mesec in pol. In kdo ima v tej igri (na srečo), v kateri prav gotovo ne bo odločala le kvaliteta, največ možnosti za končni uspeh? Prvi favoritje gotovo Krško. Varovanci treneija Simončiča so premočno os voji li prvo mesto, kar j im prinaša prednost morebitnih tretjih tekem v domači dvorani. Iz podobnega razloga jim gre ob bok drugouvrščena Velika Nedelja, k i ima poleg tega še izredno bučne navijače in vplivnega trenerja.
Na tretjem mestu favoritov pa so že Dolani, ta čas ena najboljših ekip lige. Dolanc je pokopal slab jesenski del lige, ki
so ga z vsega 9. točkami sklenili na 5. mestu. Zaostanek za vodilnimi je bil le prevelik in več kot 3. mesto varovanci treneija Žagarja realno niso mogli iztržiti. Če bi Dolani imeli boljši izhodiščni položaj, bi bile njihove možnosti bistveno večje. Na drugi strani pa so si Zagorjani s slabim finišem zapravili 4. mesto, ki bi jim v prvem kolu prineslo morebitno tretjo tekmo doma. In prav neodločen izid v zadnjem kolu doma je bil za Zagorjane usoden.
V prvem kolu play offa bodo Krčani prosti, Velika nedelja pa bo gostila mlado ekipo izCelja. Presenečenjejesicerinožno. a malo verjetno. Dolani bodo gostili Radgono. Z ekipo , ki jih je še jeseni premagala v Hrastniku, najbrž ne bo težav. Dolani lahko računajo na 2:0 v prvem kolu. Polfinale bo že bolj vroče. Krčani bodo v prvi tekmi gostili zmagovalce iz srečanja Krog - Zaščita Zagorje. Drugi par bosta tvorila zmagovalca dvobojev Radgona -TKI Hrastnik in Velika Nedelja - Celje. Realno gledano, se bosta v prvi tekmi drugega polfinalnega para pomerila Velika Nedelja in TKI Hrastnik. Dolani bodo morali možnost za uspeh iskati v prvi tekmi v Veliki Nedelji.
Jože Premec

Radcški rokometni delavci te dni praznujejo visok jubilej. Pred 35 leti so namreč ustanovili klub, v katerem sta delovali moška in ženska ekipa. Zaradi finančnih težav so žal morali žensko vrsto pred tremi leti razpustiti, tako da v Radečah sedaj delajo le z moškimi selekcijami. Za najuspešnejše obdobje radeškega rokometa štejemo začetek sedemdesetih let, ko so moški igrali v prvi republiški rokometni ligi. Večino delovanja sta tako ženska kot moška članska vrsta igrali v drugoligaški slovenski konkurenci, kjer moški igrajo tudi letos in se krčevito borijo za obstanek. Klub je pred to sezono zapustilo veliko nadarjenih igralcev letnika 1972, ki so pred dvema letoma v italijanskem Teramu osvojili naslov neuradnega kadetskega svetovnega prvaka.
Trener Franc Špan ter igralci Dejan Marcola, Tomaž. Pavkovič in Silvester Rak so odšli k Italco Dobovi, Uroš Senica, Miran Sečki. Primož Jug in Jure Rizmal pa so
rokomda v
Radečah
prestopili k Omnikomu Rudarju in šli po stopinjah Janeza Mrežarja, ki je v dresu Rudarja pred 25 leti igral tudi v prvi zvezni jugoslovanski ligi. Rokometašem iz Radeč v finančnih zagatah največ pomaga tamkajšnja tovarna papirja, ki je tudi glavni pokrovitelj, tako da se klub že nekaj let imenuje Radeče Papir. Prizadevni člani upravnega odbora si želijo tesnejšega sodelovanja s sponzorjem, prav tako pa tudi upajo na vrnitev dolgoletnega predsednika Jureta Musarja, ki je pred kratkim odstopil, predsedniško nalogo pa so nato zaupali Zoranu Culku.
Rokometni klub Radeče Papir že nekaj let domuje v osnovnošolski telovadnici, v kateri so ob jubileju pripravili tudi veteranski turnir. Na turnirju je prvo mesto osvojil celjski Trim team, domači veterani so bili drugi, Usnjar iz Šmartnega pri Litiji tretji, trboveljski Rudar pa zadnji.
Sašo Fabjan
7/&K

Vestičke
Na dobro obiskanem občnem zboru RK Dol TKI Hrastnik je tekla beseda o vseh pomembnejših vprašanjih, s katerimi se srečujejo dolski rokometaši, ta čas ena najuspešnajših športnih organizacij v občini. V ospredju je bilo razumljivo vprašanje materialnih sredstev, saj jim generalni sponzor zagotavlja približno 30%. ZTKO Hrastnik pa le 10% potrebnih sredstev. Drug velik problem je dvorana. Hrastniška "lepotica" je za rokometne tekme povsem nefunkcionalna in ne nudi gledalcem niti najmanjšega udobja. Tekmo lahko nemoteno spremlja le 100 -150 gledalcev. Izvolili so tudi novo vodstvo, sedmi predsednik kluba je postal vse bolj uspešen poslovnež. Jure Kozole.
Dušan Koširje 14. marca v Vratih preplezal Desni slap pod Cmirom z naklonom 80/90 stopinj v dolžini 130 m in ledeni slap nad Votlino v Tamarju z naklonom 85/60 stopinj v dolžini 90 metrov.
Šahovsko društvo Trbovlje obvešča vse, ki radi igrajo šah in so si pripravljeni vzeti nekaj trenutkov za kraljevsko igro. da se bo v petek 26. marca ob 16.30 začelo šahovsko prvenstvo Zasavja. Igralo se bo 9. kol, tempo igranja 2x2 uri + 1 ura do konca. Redna kola bodo vsak petek od 17. do 22. ure. prijavnina je 500 SIT. Prijave sprejemajo tik pred pričetkom.
Radečani
pripravljeni
Nogometaši Papirničarja so se dobro pripravili pred začetkom spomladanskega dela prvenstva. Nekoliko pomlajeno moštvo ima večje ambicije, kot je vrh tabele vlil. nogometni ligi - vzhod. Že v jesenskem delu tekmovanja so ženim samim porazom in 17-imi osvojenimi točkami pokazali, da so trd nasprotnik tako na domačem kot na tujem terenu. Prvenstvo bodo začeli začeli doma z Impolom, v soboto ob 15. uri. Navijači, za katere je uprava kluba pripravila sezonske vstopnice za vsa domača srečanja, seveda pričakujejo zmago. V klubu imajo poleg članske ekipe še štiri selekcije, kar pomeni blizu 100 igralcev, za kar se seveda porabi ogromno denarja. NK Papirničar je letos izstopil iz TVD Partizan Papirnica Radeče in je postal samostojno društvo. Vse njihovo delo sedaj poteka na podjetniškem principu.
F.K.
POROČILA
Nogomet
Pomembna točka Zagorjanov
Železničar - ETI EE Zagorje 1:1 (1:1)
Maribor, štadion Tabor, gledalcev 400, sodnik Vugdalič (Lj). Strelca: 1:0 Stanič, 1:1 Ruovski.
Železničar:Kristl, Najvirt. Žibek, Zimet. A.Vršič. T.Vršič, Kokol (Onič). Kravt (Valentan). Stanič, Pavlič. Vickovič.
ETI: Trampuž, Kurež. Brečo, Borštner. Žibret, Btiovski. Balagič. Grden (Hadžič). Repov/. (Šink), Pctrušič. Grčar.
Zagorjani so sc s prvoligaške nogometne tekme v Mariboru vrnili z zelo pomembno točko. Igralci trenerja Škrinjarja so igrali zelo dobro, edini zadetek pa je po prekršku nad prodornim Grčarjem iz prostega strela dosegel Toni Buovski.
S.F.
Trboveljčani ob točko
Oria Rudar - Domžale 3:3
(1:1)
Trbovlje, štadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Horvat (Vrhnika). Strelci: 1:0 Holešek, 2:0 Žlak, 2:1 Cvijanovič, 2:2 Dimc, 3:2 Holešek, 3:3 Dimc.
Oria:	Ranzinger, Jesih.
Haralovič, Rižner, Barič, Florjane. Sotcnšek, Brdik (kic). Žlak, Guna (Škofca). Holešek.
Domžale: Stepanovič, Hojs (Cvijanovič), Pergar, Deisinger, Sl. Petkičič. Heler. Lavrič. Zajc, M.Pohlin, B.Pohlin (St.Petkičič), Dimc.
Trboveljčani so tako kot v Dekanih v drugoligaški nogometni konkurenci dosegli tri gole. Slabši del moštva je še vedno obramba, saj bi trije zadtki vendarle morali zadostovati za zmago. Domači so poneupravučeni izključitvi Jesiha od 52. minute igrali z igralcem manj. tako da so bili gostje boljši in nevarnejši tekmec. Vendar Trboveljčanom za zmago ni zadostoval niti Holcškov vodilni gol le dve minuti pred koncem srečanja.
S.F.
Rokomet
Visoka zmaga Omnikomovcev
Omnikom Rudar - Pomurka 36:21 (17:9)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 400, sodnika Romih in Nikolič (Krško).
Omnikom: Lipovšek, Medved 10, Privšek 3, Vrbnjak 8, Kosec 6. Raušl 2, Senčar 1, Mašič 1, Stojakovič 3, Voglar2, Krauthaker. Senica.
Pomurka: Verš, Žugelj 2. Horvat 2, A.Husar, Bedekovič 7. J.Buzeti 2. S.Husar 1. S.Buzeti. Kušter 7. Matovič.
Tako slabega nasprotnika Omnikom v prvi ligi še ni imel in prav zaradi tega je bila razlika v golih tako velika. Gostom v opravičilo moramo povedati, da so igrali oslabljeni, Trboveljčani pa so tekmo izkoristili bolj za trening, kjer so vadili atraktivne akcije, ki so vendarle ogrele gledalce, prikraj šane za lep rokometni večer. S Pomurko, kakršno smo videli v soboto, bržčas niti zasavska drugoligaša Zaščita in TKI Hrastnik ne bi imela večjih težav.
S.F.
Presadu ne kaže najbolje
Andor Jadran - Presad 31:28
(15:13)
Kozina, modra dvorana, gledalcev 600, sodnika (trame in Stoeger (oba Mb).
Andor Jadran: Valenčič. Blanuša
4.	Miklavec. Ražem 3. Čermelj. Stojnič9. Sardoč 3, Makuc. Šiškovič. Likavcc 9. Mičovič 3, Nedoh.
Presad: Ulčar. Špelič 3. Verbajs 1. Maček 3, Plešnik 3. Čotar 1. Počervina 6, Kolar 7, Gorišek. Kogovšek 1, Doblekar.
Litijani so izgubili še eno pomembno prvoligaško rokometno srečanje kljub temu, da so na začetku igre povedli s 3:0. Ostali so brez poi nei nbni h točk in tako bodo morali za svojo uvrstitev v play - off prve rokometne lige prav v zadnjem srečanju še trdo delati. Na žalost bodo svojo kval itelo dokazovali prav v zasavskem derbiju v soboto, ko se bodo pomerili s trenutno osinoti vrščen im Omnikom Rudarjem.
D.R.
Še en poraz Zaščite
Radgona - Zaščita Zagorje 28:23 (12:11)
Radenci, dvorana, gledalcev 100, sodnika Žibrik in Rabič (oba MS).
Radgona: Miljevič. Merčnik
1,	Žalodcc 2, Mijačinovič 8, Grad 3. Ambruš 3. Husar 2. Javornik 1. Horvat 6. Kocbek 1, Praljak 1. Buzeti.
Zaščita: Šuštar. R. Ule 3, A.Ule 12, Lipovšek 2. Ribarič. Kirn 2, Tauš 2, Šikovec. 2, Drobnič. Marinčič.
Zagorjani so se v prvem delu dobro držali, a znova oslabljeni ( v ekipi ni bilo Fabjana in Žibreta) niso bili kos domačinom. Slabša je bila predvsem obramba. Varovanci trenerja Vrhovnika so tako osvojili 5. mesto v drugi slovenski ligi in se bodo v četrtfinalu play-offa pomerili s Krogom.
S.F.
Zmaga Dolanov
TKI Hrastnik - Polet
28:23(16:7)
Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika llenčič in Vogme (oba Mb).
TKI: Premec, Štrbucl. Bekavac 10, Dečman 1. Kranjc
2.	Plevnik 1. Moljk 6. Oblak, Šeško 5. Vidmar 3, Škalički.
Polet: Kuhar. Murgelj 2, Gomboši, Kovačič 4, Rcngeo, Sapač 5. Slamar 3, Čemela 6. Merica 2. Kreft 1. Hemcš.
Tekma, ki pravzaprav ni več odločala o ničemer, je gledalce zadovoljila le v prvem delu. Samo takrat so namreč varovanci trenerja Dušana Žagarja igrali resno in zavzeto, kajti kasneje so se zadovoljili z visokim vodstvom (20:9) in temu primerno so tudi nadaljevali tekmo, saj so gostom dovolili, da so povsem solidno zaključili tekmo.
J.P.
Vrstni red druge državne rokometne lige vzhod:
L Krško 31,2. Velika Nedelja 27,3.TKI Hrastnik 24,4. Krog 21. 5. Zaščita Zagorje 21. 6. Radgona 18. 7. Celje 15, S.Radeče papir 10,9. Polet MS 7 in 10 Ormož Invest 6 točk.

Košarka
Mladinci večajo prednost...
Zagorje - Smelt Olimpija ml. 66:81 (25:45)
Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Gelton (Radovljica) in Ruk! (Domžale).
Zagorje: Mlakar. Murn, Koren
10.	Mandič. Omahne 22. Krofi 10. Kofol 6.Gostiša. M.Mlakar. Poznič. Košnik 10, Kranjc 8.
Smelt Olimpija: Kandžič 6. Belina 14. Sok 8. Šctina 16, Tomažin 4. Peljhan, Ivanovič 13, Plevnik, Žcjn. Jovanovič 9, Jordan.
V	drug i tekmi končnice so mlad i Ljubljančani povsem nadigrali domače, ki so se pustili voditi po igrišču. Zagorjani so začeli preveč spoštljivo in so iniciativo prepustili gostom, ki so si z odličnim Ivanovičem že v prvem delu priigrali 19 točk prednosti. Kasneje so se Ljubljančani malo unesli in Zagorjani sojih začeli počasi loviti, vendar se gostujoči igralci niso pustili presenetiti. Zopet pohvala Branetu Omahnetu.
R.M.
Zagorjani
zmanjšujejo
Smelt Olimpija ml. -Elektronika Zagorje 72:81
(37:26)
Ljubljana, dvorana Tivoli, gledalcev 50, sodnika Majce (Kr) in Lovše (Lj).
Smelt: Kandžič 10. Belina 3, Sok 10, Šetina 11. Tomažin 3, Zaletel 2, Ivanovič 25. Plevnik 3, Jovanovič 5.
Elektronika: Mlakar 6. Koren
11.	Mandič. Omahne 19. Krofi 15, Kofol. Murn, Kranjc 17. Košnik 13.
V	tretji tekmi končnice so gostje povsem zasluženo presenetili domače in tako znižali izid v dobljenih tekmah na 1:2. Domačini so v prvem delu sicer vodili kar z 24:8.vendarseZagoijani niso dali. Boljši skoki pod košem in boljša obramba sta povsem ohromili Ljubljančane. Prav v zadnjih minutah so najstarejši igralci Omahne, Mlakar in Košnik pokazali, koliko veljajo izkušnje. Zagorjani so dobili še en dokaz več. da jih sodniki ne marajo.
R.M.
Dober začetek
Ipoz Rudar - Odeja Marmor Šk.Loka 86:79
(30:44)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Slapnik (Kamnik) in Skala (Domžale).
Ipoz: Kmetič, Jeraj 24. Vidergar, Čop 14. Bcc. Brumen
12,	Babič 2. Vajdič. Božiček 4, Knavs 6. Barlič 9. Hodcj 15.
Škofja Loka:A.Dolenc 9, Levstik 8, Zakotnik, I.Dolenc, Megušar 10, Mlakar. Durncnčič
13.	Medved 28. Jeseničnik 5. Dolanc. Staniša 5. Malovršič.
V prvi tekmi košarkaške končnice za obstanek v drugi ligi so Trboveljačni s precej težavami
premagali odlične goste iz Škofje Loke. Gostje so imeli ob odmoru ogromno prednost, vendar sta se po vstop Knavsa v igro razigrala še Čop in Jeraj in po nekaj zaporednih napakah gostov so domači uspeli obrniti rezultat v svojo korist.
R.M.
Končana zimska liga
V Litiji se je končala zimska liga malega nogometa in prav v zadnjem kolu se je odločalo o prvih treh mestih. In tudi o mestih. ki še pomenijo obstanek v I.ligi. Najboljši strelec lige je Andrej Vrhovec s 17. zadetki, najboljši vratar pa Andrej
Zakrajšek, ki je prejel le 11 zadetkov. Pohvaliti velja odlično organizacijo lige, ki se bo ponovno začela jeseni. Rezultati zadnjega kola: Avtoracing - Stavbe 6:4. Bistro Lipa - Veterani 4:3, Salamonov Oglasnik - Omahen transport 1:1. Rostfrei BC - Hip Mark 2:2, IAK Kresnice - Berlam 9:3, Bistro Bogdan - Inženiring Šarbek 1:10 in Bor - Dnevni bar Baran 1:2.
Končna lestvica: 1. Inženiring Šarbek 23, 2.Rostfrei BC 21. 3. Salamonov oglasnik 20. 4. Hip Mark 18, 5.Omahen transport. 6. Dnevni bar Baran po 15, 7. IAK Kresnice, 8.Veterani po 13. 9. Stavbe 10, 10. Bor, 11. Bistro Lipa po 9, sledijo še Bistro Bogdan. Auto racing in Berlam.
S.K.
PLAVANJE
Državno prvenstvo za pionirje:	200 prosto:
I.	Poljanec (IL). 6. Fabjan,
II.	Potrpi n (oba DRI); 100 delfin: 1 Pirc(TK),8.Fabjan, 11 .Potrpin, (oba DRT); 400 mešano: l.Čepelnik (FR), 14. Lušič (DRT); 400 prosto: L Makek (LL). 8. Fabjan, 9. Potrpin (oba DRT); 200 hrbtno. 1 Medvešek (TK). 5.Potrpin, 9.Fabjan (oba DRT); lOOprosto: l .Jončeski (KA). 7. Fabjan, 13.Potrpin (oba DRT); 200 prsno: l.Čepelnik (FR). 7.Rcravs (DRT); 200 delfin: 1 Pirc (TK), 8.Lušič (DRT); 100 prsno: l.Čepelnik (FR). 7. Beravs (DRT); 100 hrbtno:
1 Medvešek (BM). 7. Fabjan, O.Potrpin (oba DRT). Pionirke: 100 delfin: l.Dobaj (BM), 13. Filač (DRT);
KEGLJANJE
Tekstina - Dadas Rudar
8:0(5501:5123)Curk -Gantar 945:899, Ristič - Burja 916: 868, Kompara - Novak 873:828. Turk - Stoklas 985:887, Bratina - Golič 923:795. Marc - Goljuf
859:856.
Območna liga vzhod: Bratstvo Hrastnik - Ingrad Celje 6:2 (4943:4812). Šoštanj -Rudnik Hrastnik 5:3
(4927:4843).
STRELJANJE
Tekmovanje za 33.rudarsko svetilko - posamezno: 1. Debevc (Olimpija). 6. Korbar, 10. M.Strakušek (oba A.H.), 13. Hrnčič (Rudnik), 18. O.StrakušekfA.H.), 23. Cvetko (Rudnik),26. Verač (Steklar); -ckipno: L Brest Cerknica, 3.A. Hohkraut, 8. Rudnik, II. Steklar, 13. S IT.
Zasavsko prvenstvo:	-
mednarodni program: -člani:
L Korbar, 2.M.Strakušek (oba A.H.), 3.Cvetko (Rudnik), 4. Biruš (STT), 5. O.Strakušek (A.H.), 6. Pograjc (Kisovec). 7. Verač (Steklar), 8. Kovač (Kisovec), 9.Hrnčič (Rudnik) in 10. Mohorko (Steklar); -članice:
1 Možgon, 2. Rems, 3. Jurič (vse STT); -mladinci: 1.Korbar. 2.O.Strakušek, 3.Javorič (vsi A.H.), 4.Jamšek (Steklar); -standardna zračna puška: -člani: 1 .Mohorko (Steklar). 2. Biruš (STT), 3. Klemenčič,
4.Čebin (oba Kisovec), 5.Časar (Steklar). 6. Pavlič. 7.Piskar (oba Kisovec), 8.Kajina (Steklar);-članice: l.Možgon,
2.	Rems (obe STT). 3.Pliberšek
(Kisovec);	-mladinci:
I.	Tauses,	2. Kocman.
3.	Mohorko (vsi Steklar); -ml.mladinci: 1 .Žlak (E.D.). 2. Biruš (STT). 3.Matjan (Kisovec). 4.Gole (Rudnik). 5. Jeran (E.D. Dol). 6.Zorko (A.H.). 7. Lisec, 8. Klanjšek (oba Rudnik). 9.Hauptman (A.H.), 10.Jamšek (Steklar).
Zasavska Zlata puščica:
1 .Mohorko. 2. Kaj tna, 3. Česar,
4.	Tauscs. 5.Mohorko ml., 6.Kocman, 7.Jamšek (vsi Steklar), 8.Jeran, 9. Žlak (oba E.D.Dol), 10.Gole (Rudnik),
II.	Jurič (SIT). 12.Matjan. 13. Zibelnik (oba Kisovec), 14.Gajšek (STT). 15.Pleša (Steklar).
ŠAH
Državno prvenstvo za deklice in dečke - Radovljica:
- dečki. L Šebenik (Vrhnika). 10. D.Anžur, 21.Zaletel (oba Zagorje),	24.1)ušak
(Trbovlje); - deklice: l .Kapš (Stari trg), 24. R.Anžur, 29.Klemen (obe Zagorje).

Promet
16.	marca ob 12.00 uri je
F.K. iz Zagorja vozil škodo iz Zagorja proti Kotredež.u.NaSelu v Zagorju je zaradi kratkega stika - iskrenja pri motorju vozila -prišlo do požara. Poškodovan ni bil nihče, nastalo je za 50.000,00 SIT škode.
17.	marca ob 18.15 uri jena lokalni cesti Kotredež - Rove v bliž.ini hiše Kotredež. 32, prišlo do prometne nezgode zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neupoštevanja prometnega znaka. S.L. iz Zagorja je vozil z osebnim avtom iz Kotredeža proti Rovam in s prednjim delom vozila trčil v pravilno nasproti vozeč osebni avtomobil, ki gaje upravljal E.S. iz Zagorja. Oba voznika stajo odnesla brez hujših poškodb, škodo so ocenili na okrog 50 tisočakov.
18.	marca ob 12.00 uri je
R.D. iz Hrastnika vozila škodo po mestni ulici iz smeri ZD Hrastnik proti Novemu domu. V križišču na Novem domu je izsilila prednost vozniku škode
K.K. iz Slovenske Bistrice, kije vozil po prednostni cesti ter povzročila za okrog 15.(XX),00 SIT škode.
19.	marca ob 15.20 uri je
B.R. iz Zagorja vozil fička po regionalni cesti iz Izlak proti Kisovcu. V bliž.ini delavnice Juvan je dohitel v isto smer vozečega golfa A.S. iz Litije. Zaradi nepravilnega prehitevanja je B.R. z desnim delom vozila oplazil zadnji levi del vozila A. S. B.R. je izgubil oblast nad vozilom, zavil na levo izven vozišča in vozilo je obstalo v potoku Medija. Pri tem ni bil nihče poškodovan, nastalo pa je za okrog sto tisočakov škode.
Kradejo kot srake
V noči na 15. marec so vlomili v trgovske objekte na tržnici v Zagorju (o tem smo že poročali). Vlomili so v prodajalno Agromarketa in Klasa ter poskusili vlomiti v Mojca market in trgovino Sešler. Storilci so
oškodovali lastnike za okrog 10 tisoč tolarjev. Dejanja so utemeljeno osumljeni mladoletniki M.S., M.Č., J.H., U K in S.B., vsi iz Zagorja. Zagovarjali se bodo pred sodiščem.
Dan kasneje je ob 16. uri trgovka iz Potrošnje - Market policistom sporočila, da so pri tatvini zalotili otroka M.P. in M.B ., oba iz Zagorja. Stvari so jima odvzeli in vrnili lastniku. O tatvini so obvestili starše, ki so poskrbeli za otroka.
Drzno seje lotil mladenič 20. marca starej še T rbo veljčanke na Novem domu v Trbovljah. Prišel je mimo nje in ji iz rok strgal torbico. Torbico so kasneje našli, seveda so v njej manjkali uporabni predmeti, tudi denarnica. Storilcu so že nasledi.
Požari
V Zasavju je bilo tudi v preteklih dneh tudi več manjših požarov. Tako sta 18. m tir ca dopoldan v gozdu na Slačniku čistila odpadke oče in sin R F. iz Zagorja. Odpadke sta zažgala, ogenj se je razširil na podrast in požar so pogasili gasilci GD Zagorje.
Zagorelo je tudi na Neži v Trbovljah. Pri kurjenju za hišo Neža 23 so bili 17. marca popoldan neprevidni, pogorelo je 50 kvadratov grmovja in trave, klicati so morali gasilce. Na istem mestu je zagorelo tudi naslednji dan. Očitno je ostala kakšna tleča korenina in veter je ogenj razpihal.
Tri dni kasneje so kurili otroci blizu strelišča STT na Trgu revolucije. Policisti so jih opozorili in otroci so ogenj pogasili.
Obvestilo
Pri stopnišču glavnega vhoda v stanovanjski blok Polje 30 v Zagorju so 15. marca okoli 13 30 ure našli fotoaparat Zorki 6. izdelan v Sovjetski zvezi, v rjavem etuiju, na videz starejše izdelave. Lastnik lahko fotoaparat dobi na Policijski postaji v Zagorju.
Aufbiks
jT' Kaj vse ne kvari naše zlate mladine, zakaj je ne bi še jaz, si je očitno mislil 19. marcaproti večeru J.B. Postavil seje pred trboveljsko gimnazijo, se slačil in vsem na očeh onaniral. .Seveda ni bil "čisto natur". Odpeljali so ga in ga zadržali do iztreznitve. O tem, če je s početjem nadaljeval tudi na manj prometnem mestu, nimamo podatkov. jR Pred lokalom Suzana so se 19. marca zvečer po kavbojsko pogovarjali A.T., R.,H. in V.K. Ob tem niso prepevali Oj, Suzana, ne joči za menoj... Se bodo pa gotovo zjokali pri sodniku za prekrške. Še posebej, če ne bo pokazal pretiranega razumevanja za tepež. jR Prav nerodno je, če ne maraš spreja, pa te nekdo zanalašč pošprica. Pred vhodom v Domino na Dolu je J.K. z Brdc posprejal J.D. z Dola. Ta ga ni posprejal ‘nazaj, ker ni imel spreja, ampak je šel zašpecat prijateljčka policajem. Ti so seveda zadevo vzeli v roke in ugotovili, daje posprejani J.D. pred neljubim dogodkom sprejajočega J.K. izzival in poskušal svoje uveljaviti celo z nožem. Pa je bil spet hec.
jR Še večji hec pa ima nekdo, ki je 13. marca odnesel iz bistroja Janez v Hrastniku igralni avtomat Joly poker. Storilca še iščejo, lastnik pa bi lahko pogledal kar med gosti. Morda strastnega igralca nekaj dni ne bo na spregled. Ko bo prišel, pa hop Cefizelj. In zadeva bo rešena v splošno zadovoljstvo.
Statistika
Lani je bilo na področju revirjev storjenih 1185 kriminalnih dejanj, kar je kar 86% več kot v letu 91. Od tega je bilo 892 dejanj raziskanih kar je skoraj polovica več kot leto prej, zato pa je bilo storjenih 75 % več dejanj. Neraziskanih primerov je še vedno 293, vendar pa je število raziskanih primerov za četrtino nad povprečjem v UNZ Ljubljana. Število teh dejanj na 1000 prebivalcev v letu 1992 je bilo 24,7%.
Največ je bilo premoženjskih deliktov. Vse več storilcev je otrok in mladostnikov. Leta 92 je 107 otrok storilo 167 kaznivih dejanj. Pri mladoletniškem kriminalu še posebej skrbi izredna agresivnost storilcev. Trikoje 358 mladoletnikov storilo 303 kazniva dejanja, kar je kar četrtina vseh. Vsekakor se bodo morali resno zamisliti v ustreznih službahj, šolah, predvsem pa starši doma. Prav mladoletniški storilci so potencialni roparji in drzni tatovi.
Pri gospodarskem kriminalu so lani v Zasavju imeli opravka s 25 primeri, največ je bilo goljufij in kršitve oz. prekoračitev pooblastil odgovorne osebe.
Na področju mamil in uživanja ter posesti pa so imeli opravka s 10 primeri (od uživanja do omogočanja uživanja mamil). Trda droga je v Zasavju zahtevala tudi smrtno žrtev. Odkrili in uničili so tudi večji nasad konoplje.
Pri pregledu kaznivih dejanj so ugotovili največ tatvin imovine (579), poškodovanja tuje lastnine (100), vlomov (64) in nasilniškega obnašanja ter goljufij (35). Zanimiv je tudi podatek, da so se pojavili trije poskusi umora in dva posilstva (kar je seveda prijavljeno, žal pa je precej teh stvari še vedno zavito v temo).

KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
pos/ova/nfca AJDA
UGODNA PONUDBA!
V marketu AJDA na Izlakah, vam nudimo možnost nakupa na TRI ČEKE od 5.000,00 SIT dalje brez obresti:
- malih gospodinjskih aparatov in tekstila.
- bele tehnike in televizorjev po predhodnem naročilu.
SE PRIPOROČAMO!
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materialom, tehnično robo, ...
vam ponuja plačilo na čeke:
nad 5.000,00 SIT na dva čeka
nad 10.000,00 SIT na tri čeke nad 20.000,00 SIT na štiri čeke
brez obresti!!
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 kmJ.
ASmmfflOS MALGAJ
or
wOCW'«r'w'


RENAULT

Sl ŽELITE NOV RENAULT,
PA NE VESTE KAKO!
::?«f !: Tl*

Jf :#Ìi|
i|lb^
Krediti
AVTOSERVIS MALGAJ so prava priložnost za to.
Prodala* 0601/24-031 «d * 0601/21-626
________l___________' *6 *’_____________
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
IO ljubljanska
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
Banka Zasavje d.d., Trbc 5000006276.8
COBISS o
Ulil
BI RADI KUPILI NOV AVTO?
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje nudi za nakup avtomobila in za plačilo carine in davkov za avto,
ugodna potrošniška posojila:
-	odplačilna doba do 24 mesecev
-	obrestna mera od 15 - 18% letno + vsakomesečna revalorizacijska stopnja
-	potrošniško posojilo lahko dobite
tudi brez lastne udeležbe.
Informacije v enotah banke v HRASTNIKU, ZAGORJU IN TRBOVLJAH.
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
JVepr-elcIiono ntiročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek:....................................
mesto......................... postna. St...........
ulica.......................... telefon.............
datum.......................... lastnoročni podpis.
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
•proti, trimesečno, polletno (ustresno obkroži)
Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO


Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.