Požtnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO* “O " Cona pogameini Storilki Din 1*50, avoiuiu« v ftutuTiut, lAiinjA iUIV&a, UEiilViEiA. BUDUIU* f tena poaanieini številki Din ro(l. TRGOVSKI LIST časopis m trgovino, Indastrlfo In obrt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 29. avgusta 1935. štev. 85. Za gaspadacstU napudek našiU tnest »Slovenec« je objavil uvodnik, v katerem zahteva, da država bolj skrbi za Ljubljano, kakor je to doslej delala. Tako ni po vojni država zgradila v Ljubljani niti enega pomembnejšega poslopja in celo carinarnica se je morala zgraditi iz dohodkov kaldrminskega fonda, ki bi prav za prav moral čisto pripasti Ljubljani. Dočim pa ni država v Ljubljani ničesar zazidala, je izdala v Zagrebu in Beogradu za nove stavbe in palače sto in sto milijonov. Nato našteva »Slovenec« celo vrsto zgradb, ki bi ee morale zgraditi v Ljubljani ter ceste, ki so nujno potrebne za vezo Ljubljane z jugom in vzhodom. Gospodarska javnost toplo pozdravlja »Slovenčev« članek in upa, da bo imel apel vladnega glasila tudi ugodni učinek. Vendar pa je treba k članku še nekaj dodati. Kakor je bila zanemarjena Ljubljana, tako so bila zanemarjena tudi skoraj vsa slovenska mesta in trgi. Vsa naša mesta morajo zahtevati, da tudi zanje država nekaj stori. Kakor Ljubljana, tako trpi tudi Maribor od mizerije prenatrpanih šol in zaradi slabih cest trpi vsa Slovenija in vse njeno gospodarstvo. Pa ne samo investirati mora država nekaj za potrebe naših mest in trgov, temveč tudi omogočiti, da se morejo naša mesta laže razvijati. Ustvariti je treba pogoje, da se bodo mogla naša mesta gospodarsko dvigniti. Davčna moč mest je odvisna od stanja trgovine, industrije in obrta v mestih. Kako je s trgovino in obrtom v Sloveniji, to smo povedali že več ko enkrat in o tem tako zgovorno govori katastrofalna statistika o odjavljenih obratih, da je v tem pogledu vsaka beseda odveč. In tudi to smo že povedali več ko enkrat, zakaj propadata trgovina in obrt. S privilegiji zadrug se uničuje trgovina, s prodajalnicami tujih tvornic se ubija obrt, s prevelikimi davščinami se jemlje podjetjem njih rentabilnost, a pri tem je zaradi splošne stiske ter mrtvila na denarnem trgu itak 'že omejen obrat vseh podjetij v tej meri, da se večina od njih more vzdrževati le še z načenjanjem rezerv. Razviti pa se ne more v mestih niti nova industrija, ker se z davščinami podražuje produkcija. Ljubljana ima danes skoraj manj industrije ko pred vojno, ker je na eni strani električni tok predrag, na drugi strani pa je cela vrsta podjetij zaradi pretirane davčne prakse pobegnila v pokrajine, kjer takšne prakse ni. Tudi neenakost glede socialnih bremen je ovirala razvoj industrije v Ljubljani. Industrija pa pomeni zaslužek, industrija ustvarja gospodarsko življenje. Nujno in že .skrajni čas je, da se pomaga Ljubljani in drugim našim krajem z državnimi investicijami. Toda obenem je treba tudi nekaj storiti za oživljenje gospodarstva v naših mestih. Državni privilegirani denarni zavodi ne smejo samo zbirati denarja v Sloveniji, temveč ga v obliki cenenih kreditov tudi vračati slovenskemu gospodarstvu. Ce pa zavodi te funkcije ne morejo prevzeti, iM)tem naj se omogoči drugim zavodom, da bodo mogli zopet kreditirati slovensko gospodarstvo. Ne le država mora več investirati, temveč tudi zasebnemu gospodarstvu je treba investicije olajšati. Nesrečno povišanje zgradarine je kar hipoma zavrlo gradbeno delavnost. Slovenska mesta in trgi bi mogli iz tujskega prometa dobiti velik in zelo izdaten nov vir dohodkov. Toda pogoj tujskega prometa so dobre ceste in one udobnosti, ki jih mora vsak kraj nuditi tujcu, če računa na njegov obisk. V tem pogledu pa je storjeno silno malo in, zadostuje, če omenimo, da je Ljubljana še danes brez Sv°je koncertne dvorane in da še danes nimamo velike razstavne dvorane, ki bo mogla sprejeti tudi več tisoč ljudi. Živahna sezona bi morala biti v poletnih mesecih v vseh slovenskih mestih, dejansko pa se začenja sezona šele s pričetkom šol, ko je konec tujske sezone. Mnogo premalo se stori za gospodarski napredek naših mest in zlasti slovenske prestolnice. Zato je pozdravljati, če se na Ljubljanski listi pišejo, da bo Slovenija letos pridelala okoli 440.000 metr. stotov jabolk. Če računamo cene jabolk po 3 Din za kg, potem bo dobila Slovenija samo za jabolka okoli 142 milijonov Din. Ker pa bo tudi nekaj drugega sadja, se more pričakovati po mnenju ljubljanskih listov, da bo dobila Slovenija letos od sadja nad 150 milijonov Din. Bilo bi res lepo in razveseljivo, če bi se to optimistično mnenje ljubljanskih listov tudi uresničilo. Zal pa ni prav nobene pod>-lage za tako optimistično mnenje. Kmet •/a jabolka skoraj nikjer ne dobi 3 Din za kilo, temveč se povprečno plačujejo jabolka po Din 1.20 do Din 1.50. Če bi torej naši sadni producenti tudi v resnici in brez izgub prodali svoje sadje, potem ne bi dobili 150 milijonov, temveč kvečjemu 70 milijonov Din, kar je pač znatna razlika. Poleg tega pa je treba Tudi upoštevati, da to ni samo čisti dobiček, temveč so v. tej vsoti tudi vsi stroški sadjarja, ki tudi niso majhni. Končno pa je treba upoštevati tudi to, da je vsa druga letina slaba, da ni trgovine z lesom, da je cena živine slaba in da bo torej ves izkupiček sadja le nekoliko zamašil deficite v drugih panogah kmetijstva. Površen bralec bi mogel dobiti pri čitanju poročil v resnici vtis, kakor da bi Polem ko je Zbornica v svoji spomenici opozorila na nevarnosti, ki bi nastale, če bi bila uveljavljena določba zakonskega načrta, da smejo obstojati samo občinske hranilnice, kar bi nujno povzročilo hipertrofijo v organizaciji denarnega trga, podaja kratek x pregled o stanju naše denarne organizacije Za vse področje Dravske banovine, ki je razdeljena na 25 političnih in 35 davčnih okrajev, je dosedaj zadostovalo 28 hranilnic. Zadostuje torej, če ima vsak okraj svojo hranilnico. To dpkazuje tudi dejstvo, da ni bila po vojni ustanovljena niti ena nova regulativna hranilnica. Zbornica smatra, da ni priporočljivo, če bi tudi revne podeželske občine ustanavljale javne hranilnice. To tudi ne more biti namera zakonodajalca niti ne bi bilo v interesu gospodarstva, ki- od majhnih zavodov, ki bi komaj životarili, ne bi imelo nobenega dobička. Dosedaj je bilo ustanavljanje. hranilnic dejansko neki privile.* gij mest. Od vseh hranilnic ima 22 svoj sedež v mestih, 5 v trgih in 1 v Murski Soboti, ki pa je po svojem značaju tudi mesto. V zveži s tem vprašanjem je tudi vprašanje določitve področij posameznih hranilnic glede nalaganja posojil in ustanavljanja podružnic, kar predvideva zakonski načrt samo v okviru sedeža hranilnic. Upoštevati pa je treba končno tudi to, da imamo poleg hranilnic in bank še krepko organizacijo kreditov na zadružni podlagi pod imenom hranilnic in posojilnic, ki sp kot kreditne zadruge.z neomejenim jamstvom ustanovljene po Reiffeisnovem sistemu ali pa so-neke vrste polbanke na zadružni podlagi po Schulze-DeUtsch.evem sistemu. Te kreditne zadruge so bile svo-, ječasno ustanovljene ne toliko zaradi lokalnih potreb kakor pa kot instrument za vodstvo strankarske-politike ter se danes to napako opozarja tudi z vladne strani. Samo naj ne ostane le pri opozorilu, temveč naj dožive že enkrat naša mesta ta srečni trenutek, ko se bo za nje tudi v resnici nekaj storilo. Dovolj dolgo že čakajo naša mesta na ta trenutek. naš kmetovalec letos zaradi dobre sadne letine kar dobro odrezal. To pa bi bilo čisto napačno, ker se moramo nasprotno prav hudo bati, da se tudi letos položaj našega kmetovalca ne bo prav nič zboljšal. Kakor se ne služi gospodarstvu s pretiranimi pesimističnimi vestmi, tako se mu tudi ne služi s pretiranim optimizmom. Tre ba je sicer imeti zaupanje, da bo celoletni trud kmetovalca le nekako plačan, toda napačno bi bilo slikati njegov položaj tako, kakor da bi se v jeseni kar valjal v denarju. Že itak se na jugu mnogo preveč govori o bogastvu Slovenije, ki ga pa v resnici nikjer ni. In zaradi te bajke o bogali Sloveniji je Slovenija vedno prikrajšana pri dobrotah, ki jih deli vlada, več ko privilegirana pa takrat, kadar je treba plačevati davke. Saj ni še dolgo, ko smo pri določitvi javnih del morali konstatirati, da je odpadlo za Slovenijo najmanj polovico manj, kakor pa bi ji pripadalo po številu njenega prebivalstva. In še vedno nedokončani boj za železniške premogovne dobave enako dokazuje, kako je Slovenija zapostavljena. Zato naj se nehajo pretirano ugodna poročila o uspehu sadne letine! Gospodarsko stanje Slovenije se tudi zaradi donosa jabolk še ne bo zboljšalo! že opaža neko nezdravo razmerje. Vsaka občina ima takšno zadružno hranilnico, v mnogih pa sta tudi kar dve. V interesu konsolidacije denarnega trga bi bilo, da se ti zadružni kreditni zavodi združijo v večje in močnejše edinke, ki bi se potem mogle uspešneje boriti proti posledicam gospodarske stiske, no pa da bi se ustanavljale še javne konkurenčne hranilnice, ker potem sploh nobena ne bi bila sposobna z,a delo. V takšnem položaju bi bilo neodgovorno, če bi se z ustanavljanjem novih javnih hranilnic dopuščala še nova parcelacija kreditnega trga. Zbornica ne more dovolj krepko poudariti važnosti tega dejstva za Dravsko banovino ter prosi, da se to tudi upošteva. Drugi kompleks vprašanj, ki zlasti zanima gospodarske kroge in ki ga je treba razčistiti še pred redakcijo novega zakona, je vprašanje odnošajev samoupravnih edinic do njihovih hranilnic. Primer ljubljanske občine, ki je največji del svojih investicijskih posojil najela pri lastni mestni hranilnici in na katero odpada skoraj ena tretjina vseh občinskih posojil v vsej državi, ki so jih dale regu-lativne hranilnice občinam, se ne sme [Ki-splošiti. Zato Zbornica načelno odobrava one kavtele načrta, s katerimi se hoče preprečiti, da bi občine v bodoče preveč izkoriščale vložni kapital svojih hranilnic za sebe in za svoja podjetja, zlasti še, če ni rentabilnost teh podjetij zagotovljena, odnosno če je odplačevanje posojil mogoče le pod pogoji, ki pomenijo oviranje gospodarskega življenja na področju dolične občine. Zlasti pa moramo z zadovoljstvom odobravati, da dobi po novem načrtu meščanstvo, odn. vlagatelji besedo pri upravi hranilnic. Obenem pa moramo obžalovati, da se tudi to pot ni upoštevala važnost gospodarskih stanov, njihovega gospodarsko organizacijskega dela ter njihovega inte- resa za napredek splošnega gospodarskega stanja. Zbornica je mnenja, da bi se morala vsaj tretjina članov uprave na predlog Zbornice imenovati iz vrst gospodarstvenikov, trgovcev, industrialcev in obrtnikov, ki bi mogli s svojimi izkušnjami koristiti hranilnicam. Za ustanavljanje hranilnic bi bilo treba določiti kot pogoj, da se mora premoženje, ki naj služi kot jamčevina za hranilne vloge konkretno določiti ter izločiti iz splošnega občinskega premoženja, da se • ne more, dokler ni dosegel rezervni fond predpisane višine, niti obremeniti niti otujiti. Poleg tega bi bilo potrebno, da se v samem zakonu določi minimum ustanovne glavnice, ki jo mora ustanovitelj dati novi hranilnici, ko tudi obratne glavnice, ki ne bi smela znašati manj ko 250.000 Din, kar bi odgovarjalo predvojnim 20.000 dinarjem. Načelo načrta, da se smejo dajati občinam le kratkoročna posojila, je popolnoma nevzdržno in bi pomenilo ustavitev vsake gospodarske aktivnosti naših samoupravnih edinic, ki pa je za pobijanje socialnih posledic splošne depresije neprecenljive važnosti, tem bolj, ker je tudi znano, da ne morejo dobiti občine pri Državni hipotekarni banki novih kreditov. Zbornica je mnenja, da se more preprečiti prezadolževanje občin v prvi vrsti z okrepitvijo upravne kontrole, v drugi vrsti pa s tem, da se že v zakonu določi odstotni maksimum, do katerega se sme občina zadolžiti z dolgoročnimi posojili in to z ozirom na njene letne dohodke, njeno premoženje in njeno davčno moč. Ce bi že preje obstojale te kavtele, bi se» mogli rešiti mnogih komplikacij, ki so se pojavile po vojni. Zato novi zakon ne bi smel puščati to vprašanje odprto. Moramo si biti na jasnem, da b,o mogoče uspešno dovršiti izdelavo občinskih samouprav ter občinskih podjetij samo, če bo dana možnost za cenen in dolgoročen komunalni kredit. Iz zakonskega načrta pa se jasno vidi namera, da se vsa komunalna kreditna politika zadrži v rokah DHB, čeprav ni ta materialno tako močna, da bi mogla zadostiti vsem potrebam. To je tem bolj čudno, ker je imela DHB zlasti v južno vzhodnih krajih na tem polju zelo slabe izkušnje. S politiko centralizacije dolgoročnega komunalnega kredita pri DHB se torej tukajšnji gospodarski krogi ne morejo strinjati in zato zahtevajo, da se kreditna politika v tej zadevi decentralizira ter omogoči hranilnicam z določenimi kavtelami udeležba v njih. Z omejevanjem področja javnih hranilnic bi se neizogibno prišlo do gospodarske osamljenosti in neracionalnosti, ker bi bila onemogočena vsaka prožnost, ki je pri upravljanju kapitala neobhodno potrebna. Ce se ne omejuje sprejemanje hranilnih vlog na prebivalstvo s področja eue občine, potem tudi ni upravičeno, da bi se omejevala možnost naložb v obliki hipotekarnih ali občinskih posojil. Zbornica je mnenja, da bi bilo treba smatrati vso banovino kot upravno enoto uajvišje stopnje ter tudi v gospodarskem pogledu kot enotno področje, na katerem morejo hranilnice v razmerju s svojimi razpoložljivimi sredstvi nalagati svoj denar. Tako je vsaj bilo sedaj. Določi-1 la načrta bi pomenila, da bi se moralo samo pri hranilnicah Uravske banovine odpovedati približno 225 milijonov dolgoročnih posojil in vprašanje je, kje bi se mogel v današnjih razmerah najti upnik, ki' bi mogel prevzeti ta posojila. Odprto pa je ostalo tudi vprašanje razmerja maksimalne skupne vsote hranilnih vlog do višine jamstva občine z ozirom na skupne rezerve-hranilnice. Ce pride danes katera hranilnica zaradi izrednih razmer, zlasti zaradi kmečke zaščite v težkoče, je rubežen proti mestni občini praktično sploh nemogoča. Potrebno je zato, da se to razmerje v bodočnosti prečisti. (Konec prihodnjič.) Tudi pceUum optimizem (o napaUm sanacij deHtec^o. Iz spomenice Zbornice za TOI o novem hranilniškem zakonu m. liaka podpicatHt tni si/ojc p&macstva ItaUiaMlcc todic Unafa i/uit uradnosti U& nase »Industrijski pregled« je objavil v svoji zadnji številki (julij—avgust) izčrpno poročilo o zadevi pristaniških taks, ki naravnost onemogočujejo razvoj našega po-n*orstva ter — podpirajo tuja velepodjetja. Naši novi potniški parniki se vračajo iz Vzhoda s številnimi in odličnimi turisti, ki so namenjeni v naša letovišča, izkrcali pa jih morajo v Trstu in ne v nušili lukah. Zakaj to? Zato ker vprašanje naših pristaniških taks še ni rešeno in plačujejo italijanski parniki (CosulicH) za pristajanje majhen letni pavšal, naše ladje (Jugosl. Lloyd) pa morajo plačali za vsak pristanek nad 30.000 dinarjev. Podjetje Jug. Lloyd je zato prisiljeno, da v naših lukah ne vkrcava niti izkrcava ne blaga ne potnikov. Tako je zadnjič parnik »Princeza Olga« pripeljal iz Palestine, Egipta in Grčije 257 odličnih potnikov, med njimi mnoge, ki so bili namenjeni na Bled, a jih je peljal mimo naših dalmatinskih pristanišč — v Trst. Enako morajo seveda naši trgovci svoje blago za Vzhod pošiljati najprej v Trst, da ga tam prevzamejo naše ladje, dočim se italijansko trgovinsko brodovje udejstvuje in solnči v tako nastalem pri* vilegiju, da ostaja brez konkurence. Uprava pomorstva in rečnega prometa Jugoslavije je izdala o tej zadevi poseben kominike, v katerem ugotavlja proli kampanji našega časopisja za takojšnjo ureditev teh nemogočih razmer med drugim, da je vprašanje pristaniških taks pri nas urejeno s posebnim zakonom z dne 30. marca 1922, ki velja enako za domače in tuje ladje. Popraviti se more le z drugim zakonom in je zato potreben čas, kar je treba upoštevati. Torej ni to vzrok, da rPrinceza Olga« ne pristaja v naših lukah, marveč gre tu za zahtevo »Jugoslo-venskega Lloyda« da bi njegov parnik užival specialne beneficije, ki naj bi se >ad hoc« uvedle, kar pa po sedanjem zakonu ni mogoče. Na ta kominike odgovarja članek v »Ind. pregledu« z novimi ugotovitvami v veri, da bodo potem odločilni krogi res uredili ta primer naše nadložnosti. Predvsem ne gre tu samo za eno določno podjetje, marveč za vse naše pomorstvo in zlasti za interese izvoznega gospodarstva ter za ugled nase države. Zato je reševati la problem kol nujen, čimprej — in ne birokratsko. Da pomoremo našemu gospodarstvu, smo prisiljeni iskati za naše blago novih trgov, ki jih moramo najti še samo na vzhodu, zato je prizadevanje vsakega podjetja v tej smeri le podpreti. To velja za uvedbo stikov z vso Levanto In z Rumu-nijo, Bolgarsko, Grško itd. Prevladujeta tu Italija in Grška s svojimi prevoznimi sredstvi in progami, za katere daje Italija ogromne subvencije — zlasti za proge v Levanto. Gotovo smo mi mnogo manj uvažali v te dežele predvsem zaradi visokih prevoznih tarif, ki so jih za naš izvoz določile italijanske pomorske družbe. Te ta-rife so bile za naše blago tudi 10 do 30% višje kakor pa za blago iz Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. Naši trgovci v takih razmerah ne morejo nastopati na tržiščih s konkurenčnimi cenami in naš izvoz se duši tam, kjer ima vse ostale možnosti za razvoj. Hvalevredno je torej, ako se je Jug. Lloyd brez kakršnekoli subvencije od dr- • zave zavzel za upostavitev jugoslovanskih potniških morskih zvez na Vzhod, ko se je spustil v' boj z bogato subvencioniranimi italijanskimi družbami. Obenem je tu važno vprašanje o razvoju naših številnih naravnih pristanišč, ki so pa vsa v obupnem stanju — v primeri z italijanskimi. Pristani že dolgo niso bili očiščeni, nimajo luških naprav ne urejenih carinskih skladišč. Split sploh nima skladišča. Ako blago zamudi odhod parnika, mora ležati na obali in se tam kvari. Ob takšnih razmerah ne morejo naše luke prevzeti nikakega tranzitnega prometa še vrsto let, a kljub temu se doslej še ni ukrenilo nič za rešitev tega vprašanja. Za Za ureditev naših pristanišč bi zadostovalo nekaj milijonov dinarjev in vendar ni bilo v 15 letih storjeno v ta namen še skoraj prav nič. Poljska in Palestina sta si v tem času postavili vsaka po eno svetovno važno umetno pristanišče z vsemi modernimi napravami. Glavna ovira za razvoj tranzitnega prometa je to. da še ni rešeno vprašanje jadranske tarife. Uredila jo je s trgovinski- mi pogodbami v Podonavju Italija za svoje, luke: Trst, Reko, Pulj in Rovinj. Naše luke še do danes niso bile deležne teh ugodnosti in je več ko jasno, da se ob teli razmerah tranzit ne more usmeriti nanje, še jasnejši je primer z izvozom iz Madjar-ske. Koliko se je Italija trudila za ves la promet, je razvidno iz njene polilike in politike njenih družb proti Sušaku in vsem našim pristaniščem, ko so leta 1926. solidarno vse znižale svoje postavke za natovarjanje v Trstu in Reki pod one v Sušaku in Splitu. Za našo osvoboditev od te italijanske nadvlade je uvedba lastnih brzih polniško-tovornih prog življenska nujnost. Pri sedanji ureditvi takse pa je ta osamosvojitev onemogočena. Po sedanjih predpisih mora omenjeni domači parnik plačali visoko takso, ki bi po njegovem voznem redu znašala letno vsoto 711.424 dinarjev, kar ni v nikakem sorazmerju s količino prometa v naših lukah, kjer bi parnik vkrcaval po nekoliko potnikov in nekaj vagonov blaga. Ker ima naš parnik samo 5.174 čistih ton, zanj ne velja pavšal, ki je dovoljen italijanskim velikim parnikom. Pavšal ni v rabi za nobeno našo ladjo, kor so vse (»Kraljica Marija«, tovorni »Avala«, »Triglav« itd.) mali parniki i/.pod 10 tisoč ton. Ugodnost pavšalne takse uživajo samo veliki italijanski parniki (»Neptunia«, »Sa-turnia«, »Vulcania-r), ki plačajo tako letnih — samo 150 tisoč dinarjev. Ali je pri teh krivičnih razmerah res prelirana zahteva, naj bi se naši parniki glede pavšala izenačili * tujimi? Pa vsaj ne mislijo naši odločilni krogi čakati na tiste čase, ko se bomo lahko postavili z velikimi parniki. Članek pojasnjuje tudi zadevo glede Lloydove prošnje, v kateri podjetje predlaga, da bi se po plačani tretji taksi njegovi parniki oprostili takse za ostale vožnje v istem letu. A tudi la prošnja ni bila ugodno rešena in tako bomo dajali še dalje primer popolne brezglavosti, da moramo uporabljali za naš promet, za naš izhod na morje — tuja pristanišča. Naravno je torej, ako se javnost s ko-mrnikejem pomorske uprave ne bo zadovoljila, marveč je ob takih primerih postala še bolj evidentna naša prva dolžnost, da ne popustimo od boja za popolno in takojšnjo pravilno ureditev važnih prometnih vprašanj, katerih pomen ne sega le v sedanjost, temveč še močneje v našo gospodarsko in politično bodočnost. "JadcoHsUa cazstava Kratek vodič po pomorski razstavi »Naš Jadran« oddelek: Jadranska straža (Zgradita J). Oddelek, ki prikazuje zgodovino, razvoj, današnje stanje in cilje eminentno važne organizacije Jadranska straža, je nameščen levo in desno ob glavnem vhodu v pavi-Ijonsko zgradbo J. Razstavi Jadranske straže je posvečena posebna pozornost. Glavni razstavljale« je Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu s svojimi oblastnimi odbori in krajevnimi organizacijami. V preglednih grafikonih prikazuje Jadranska straža zlasti pregled o stanju članstva, pomladka, njenih ogrankov, o organizaciji Jadranske straže v inozemstvu (Češkoslovaški republiki in v Združenih državah Amerike), v diagramih razvoj članstva in pomladka, naklado in razvoj revije Jadranske straže in lisla za njeno omladino in drugega mnogo. Razstava pripoveduje o založbi žepnih koledarjev, o koledarju »Naš mornar«, o prodaji društvenih znakov, o prirejenih izletih, prireditvah, denarnem prometu, o letovanjih itd. Ljubljanski oblastni odbor Jadranske straže prikazuje vse dosedanje založbe, to so razne slike, razglednice, knjige, kolki, žalni trakovi itd. — Poseben oddelek je posvečen domovom Jadranske straže na morju. V teh domovih črpajo svoje zdravje člani Jadranske straže, zlasti pa njen pomladek, naša mladina. Odbori Jadranske straže v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Koprivnici-Bregi razstavljajo svoje prapore, katerim so kumovali z izjemo poslednjega visoki člani kraljevskega doma. Tem praporom «e bo med razstavo pridružil prapor ljubljanskega oblastnega odbora, kateremu kumuje naš mladi kralj Nj. Vel. Peter II. V posebnem reprezentativnem oddelku so razstavljene krasne oljnate slike Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in kralja Petra 11-, kip in slika ustanovitelja in dosmrtnega predsednika Jadranske straže Juraja Bian-kjnija, slika dolgoletnega predseunika -IS dr. Iva Tartaglie, fotografije uprav, emblem JS, 14 transparentov, ki nazorno prikazujejo lepoto našega Primorja in Dalmacije. Med njimi kraljujeta ogromni sliki Dubrovnika in Splita v velikosti po 8 in 12 m*. Nekatere teh razstavljenih slik, ki prikazujejo Hvar, Rab, Boko, Trogir, Šibenik, Dekle na morju, so velike umetniške vrednosti. Čudovite so tudi slike Janka, Josipa in Roze de Leard. Seveda se tem slikam-originaloin priključuje veliko število povečanih fotografij, sami motivi iz našega Jadrana. Razstavljene so tudi slike, ki nas spominjajo največje narodove nesreče — na smrt blagopokojnega Viteškega kralja. Te fotografije so posnete ob prihodu »Dubrovnika« v domačo luko. Tudi nekaj ie-liefov je videti v oddelku JS, zlasti vzbuja pozornost relief otoka Visa, Boke Kotoi-ske, Primorske banovine in Biševa. Razstavljeni so modeli ribiških čolnov,.jadrnic, posebno lepa pa sta modela šolske jahle »Velebita« in vojnega broda »Dubrovnik«, vzorci uniform Jadranske straže in d’istink-oije članov JS. — V posebnem oddelku so razstavljeni domači tvorniški izdelki, ki se prodajajo v korist socialnega sklada JS, lako od Rogaške Slatine, tovarne Zlatorog, Jugopražarne, tovarne gume Semperit, tovarne sardin Stepan Kugli, tovarne črnila Pech. Zanimiv je vsekakor kovčeg, ki vsebuje pomorsko biblioteko 1. O. J. S. za mornarje, kj se vračajo s potovanja. V okviru razstave Jadranske straže je poseben prostor posvečen tudi ljubljanski mornarski sekciji JS. Nje člani razstavljajo prekrasni model vojnega broda »Dalmacija«, ki vozi po morju; v ozadju je svetilnik. Tudi vojni brod ?Jadran« je lep in pa model parnika »Sava«, jadrnice, minonosca j Id. _ Prav posrečen je prostorček, kjer razstavljajo naši mornarji svoje spomine s potovanja po svetovnih morjih; tako naš pomorski oficir spomine iz daljnega vzhoda, kitajski barometer in termometer, ročni toplomer, tempeljski zvon, Rudho, ki je bil nekdaj na kitajski ladji itd. — Prav zanimivi so mornarski vozli, sekstant, kompas, signalne zastave, zgodovinske zastave, umetniške slike-, razne školjke, pregled razvoja jadrnic od leta 1500 do danes in drugega mnogo. Uredbo o volitvah v gospodarske zbornice je izdal trgovinski minister. Uredba prinaša mnogo novosti, ki pač ne bodo soglasno sprejete. Uredbo objavimo piihod-njič v celoti. Gradba proge Sevnica — št. Janž razpisana Oddelek za gradbo novih železnic je razpisal po odloku prometnega ministra prvo ofertno licitacijo za zgradnjo prvega dela proge od km 0 do km 8.452. Razpisana so dela za dolnji ustroj’in zgradbe. Licitacija bo dne 25. septembra ob 11. v oddelku za gradbo novih železnic. Gradbena dela so proračunjena na 17,810.700 Din. Kavcija znaša 850.000 Din. Ponudbe morajo biti kolkovaue z 2000 Din. Vel efeflrevin« A.SARAB0N v Ljubljani (•lipo roia Speccrijmho blago vei vrsi žgani«, moko ter Jeielne pridelke — kakor tudi ram-mtn* rudninsko vo jo m kav* la JHarc Politične vesli Na Bledu se je začela konferenca Male antante, za katero vlada v vsem mednarodnem političnem svetu veliko zanimanje. Prvi dan je zborovala Mala antanta tiska, ki je izvolila za svojega častnega predsednika dr. Milana Slojadinoviča. V četrtek pa so se začele konference zunanjih ministrov držav Male.antante. Ministrski svet je na predlog notranjega ministra dr. Korošca odobril novo Jugoslovansko radikalno zajednico, ker so njeni ustanovitelji zadostili vsem predpisom zakona. Pri nedeljskih občinskih volitvah v mestu Hvar in občini Stari Grad je bila vložena samo lisla dr. Mačkovih pristašev, ki je v obeh krajih dobila v nedeljo znalno več glasov- kakor pa 5. maja. Dr. Dragoljub Jovanovi«, kateremu ni hotelo vodstvo opozicionalnega shoda v Kragujevcu pustiti govoriti, je izjavil, da bi dr. Maček poslal poslanca Čelana in Voj-koviča na shod, če bi dobil od vodstva shoda povabilo na shod. Tega povabila pa ni dobil. Združena opozicija je objavila veliko vabilo za manilestacijski shod, ki bo v Sarajevu in na katerem bodo govorili Ljuba Davidovič, dr. Maček in Joe,o Jovanovič. Nekateri listi pa že dvomijo, da bi govoril tudi dr. Maček. V Albaniji kljub vsem otieialnim demantijem še ni zavladal popolen mir. Tako se poroča o bojih uporniške čete Rize Cerova v južni Albaniji. V bojih je bil vodja čete Riza Cerov ubit. Rekonstrukcijo turške vlade obeta predsednik Kemal Atattirk v začetku prihodnjega meseca. Zaradi podonavskega pakta je prišlo il< nesoglasja med avstrijsko in madjarslv> vlado. Avstrijska vlada je za čimprejšnjo sklenitev podonavskega pakta, ker se boji, da kes.ueje ne bi mogla Italija zaradi vojne z Abesinijo v tej meri delati za sklenitev pakta. Madjarska pa hoče na vsak način, da se razjasni najprej vlotra Nemčije pri podonavskem paktu. Velikih manevrov italijanske vojske v Južni Tirolski se udeleži tudi velika francoska vojna misija pod vodstvom poveljnika marsejskega armadnega zbora, ki bi v smislu dogo,vora med francoskim in italijanskim generalnim štabom kot prvi v primeru vojne sodeloval z italijansko vojsko. Letošnji italijanski manevri so največji, kar jih je bilo dosedaj v Evropi. Skupno sodeluje pri manevrih pol milijona vojakov. Prvič nastopijo tudi pri manevrih tako veliki oddelki motorizirane vojske Mnogi francoski ministri zahtevajo, Francija v italijansko-abesinskem sporu zavzame isto stališče ko Anglija in obenem z njo zahteva sankcije, če bi Italija napaii-la Abesinijo. Italijansko poslaništvo v Adis Abebi za* pusli baje še ta teden Abesinijo. Tudi vsi drugi tujci zapuščajo Abesinijo. Anglija je močno povečala svoje posa«. ke v Sredozemskem morju in v severno-vzhodni Afuiki. Dohodki Sueškega prekopa so znašali povprečno v avgustu na dan (tez dva milijona frankov, dočim so lani znašali le pol-drug milijon. Povišek je posledica italijan-sko-abesinskega konflikta. Stroški Italije za pohod proti Abesiniji so znašali dosedaj že 1.350 milijonov lir. Italijanski trgovinski dolgovi Angliji znašajo že dva milijona funtov šterlingov. Veleposlanik Združenih držav Sev. Amerike je izročil sovjetski vladi ostro protestno noto svoje vlade zaradi komunistične propagande v Ameriki, ki jo vodi komln-terna. Listi poročajo, da ni izključeno, d.i bi moglo zaradi te komunistične propagande priti tudi do pretrganja diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in USA. Tudi veliko-britanska vlada je protestirala v Moskvi zaradi komunistične propagande v Angliji, ki jo podpira moskovska kom interna. Luksemburg je obnovil diplomatske od-nošaje s sovjetsko Rusijo. Na cionističnem kongresu v Bernu, ki se ga je udeležilo okoli 4000 židovskih delegatov in med katerimi so levičarji v znatni večini, je prišlo na zadnji plenarni seji do pretepa, ker je desničar dr. Ornstein očital levičarjem, da vzgajajo židovske otroke v palestinskih šolah v komunističnem duhu. Denarsfvo Kreditne olajšave Narodne banke denarnim zavodom in izvoznikom Pod predsedstvom guvernerja dr. Rado-savljeviea je bila v ponedeljek, dne 26. avgusta v Beogradu seja upravnega odbora, kalere so se skoraj polnoštevilno udeležili vsi elani. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo upravni odbor v zvezi s posvetovanji zastopnikov Narodne banke z zastopniki denarnih zavodov v Zagrebu in v Ljubljani izdal razne ukrepe za olajšanje denarnega poslovanja. Mnogi so si zalo od te seje Narodne banke mnogo obetali, a so bili precej razočarani, ker pomenijo ukrepi Narodne banke le nezadostno pomoč. Pred prehodom na dnevni red se je izvršilni odbor banke spominjal smrti g. Ig-njata Bajlonija, ki je bil več ko pet let guverner banke. V počastitev njegovega spomina ga bo banka vpisala kot dobrotnika več človekoljubnih društev. Nato je poročal guverner banke o svojem službenem potovanju v Ljubljano in Zagreb, kjer se je sestal z zastopniki denarnih zavodov. Koncem svojega poročila j® predlagal, da se dovolijo denarnim zavodom in izvoznikom te olajšave. 1. Da se denarnim zavodom, ki so pod zaščito, morejo določiti za novo poslovanje posebno meje za eskont, ki jim bodo omogočile liberalnejše plasiranje sredstev od novih vlog v svrho poživitve narodnega gospodarstva; 2. da se denarnim zavodom morejo odobriti loinbardna posojila na tekoče račune. Za druge komitente banke ostane tudi nadalje odobritev lombardnih posojil po založnicah. H. da se denarnim zavodom more zamenjavati srebrni denar za bankovce v večjih okroglih zneskih, čeprav ni zakonske obvez_ nos ti za to zamenjavo za Narodno banko, da se odstranijo tehnične težkoče pri obtoku srebrnega denarja in vsako morebitno razlikovanje med bankovci in srebrnim denarjem, in 4. da banka lahko namesto aviza po klirinških vplačilih v obliki pisma izda klirinška nakazila, za katera bi od kralj, vlade dosegla posebno uredbo, ki bi se z njo točno opredelil pravni značaj tega nakazila v svrho olajšanja nabave obratnega kapi-lala našim izvoznikom, ki zaradi novih tež-koč dalj časa ostajajo brez svoje obratne glavnice. Kakor rečeno, pomenijo ti ukrepi olajšanje za denarne zavode in izvoznike, toda normalno poslovanje denarnih zavodov s lom še dolgo ni omogočeno. Denarnim za-vodom treba dati denar, da bodo mogli izplačevati vloge ter si s tem zopet pridobiti zaupanje vlagateljev. To je edina in resnična ]>odpora. Kmetska zaščita je podaljšana do 1. oktobra. S tein je moratorij podaljšan zopet za en mesec. Kmetovalcem, ki so lani plačali 6#/o obresti, se odpišejo po februarski uredbi za poldrug odstotek preveč plačane obresti od glavnice. Stanje češkoslovaške narodne banke po izkazu za tretji teden avgusta izraža pacanje napetosti na denarnem trgu zlasti z dvigom vlog na žiro račune. Kritje je ostalo nespremenjeno na 43,1%. Povečala so se brezobrestna posojila za 179 (lani 48) »a 891! (1002), padle pa so devizne zal^e za 14 na 214 milijonov kron in pomanffid se je obtok bankovcem za 184 (209) na 5350 (51156) milijonov kron. — Promet z inozemstvom čuti nove izvozne ovire in se zato tudi brezposelnost letos ni zmanjšala pod lansko višino. * l*o izkazu Italijanske banke z dne 10. avgusta (vse v milijonih lir) 8d je zlata zerva znizala odx5.257 na u.057, devizna podloga pa se je povečala od 355 na 362, obtok bankovcev se je povečal od-13.856 na 15.941, dolgovi na pokaz pa so se zmanjšali od 452 do 367. * Veliko afriško borz« v Kairu je zajela po neuspešni pariški konferenci nenadna (Kinika, ki je zmedla vrednotni in blagovni *rtb da je morala posredovati egiptovska vlada z nujnimi ukrepi proti spekulaciji. Razpisano nizozemsko državno posojilo milijonov goldinarjev je podpisano samo "O 27.65 milijona gold. in torej ni uspelo, čeprav je bil obveznicam določen rok treh mesecev do pet let in obresti do 4,625%. Pofricanie centrtega davka Premalo preudarjena kmetska zaščita povzroča vedno nove težkoče, pa tudi vedno nove krivice. Zaradi trenutnega uspeha pri volitvah se je uvedla’ta kmetska zaščita, sedaj pa so njena napačna določila povzročila že toliko težav, da je njena likvidacija vedno težavnejša. Obenem pa tudi nujnejša, ker čim bolj se bo odlašala njena likvidacija, tem več bo težav in tem več tudi krivic. Tako je v februarju izdana uredba o zaščiti kmeta določevala, da smejo zasebniki, tudi trgovci in obrtniki za svoje blago zahtevati od zaščitenega kmeta le 1 odstotek obresti. č'e je plačal kmetski dolžnik 4 in pol odstotne obresti, potem se mu mora znesek 3 in pol odstotnih obresti odbiti od dolžnega kapitala. Za rentnino pa je moral davčni zavezanec vložiti napoved do konca januarja. — Naravno je, da je vsak napovedal, da dobi 3 in pol odstotne obresti od dolga zašf»lenega kmetovalca, ker pač takrat uvodoma omenjene uredbe še ni bilo. Popolnoma logično je potem tudi davčna uprava zara-cunila rentnino na podlagi l°/o obrestne mere in ne prijavljene po 3 in pol odstot- ka, ker je pač bila ta s februarsko uredbo razveljavljena. Iz previdnosti pa je finančna direkcija le vprašala finančno ministrstvo, če je to njeno pojmovanje pravilno. Sedaj pa je prišlo presenečenje. V »Fi-nancijskem Zborniki« je davčni oddelek finančnega ministrstva objavil pojasnilo, da se mora pobirati rentnina od prijavljenih 4 in pol odstotnih obresti in ne od 1 °/o, kolikor je dejansko prejel upnik. Vsi so bili presenečeni na tem docela ‘.v1,. sklepom, ker vendar ni mogoče zahtevati, da bi davkoplačevalec plačeval rentnino od višjih obresti, kakor pa jih je dejansko prejel. Upnik, ki je bil itak oškodovan, ker se mora zadovoljiti z nižjimi obrestmi, kakor dogovorjenimi, ki mora poleg tega v velikanski negotovosti čakali na denar, naj ima sedaj še to izgubo, da bo plačeval rentnino od višjih dohodkov, kakor jih je v resnici imel. Marsikateri upnik je vrhu tega v mnogo večji stiski ko zaščiteni kmetovalec, ker mora plačevati obresti za izposojen denar v stari višini. Tako prejema od svojih dolžnikov manj, svojim upnikom plačuje relativno več, vrhu vsega naj pa še državi plačuje višji davek, kakor pa je po zakonu predpisan! Haša zunanja tc^ovina v prvih 7 mesecih aktivna za 34 milijonov Objavljeni so uradni podatki za julij in za vseh sedem letošnjih mesecev. Uvozili smo v juliju (v oklepaju podatki za lansko dobo): 80.845 ton blaga za Din 300,118.622 (62.908 ton za 264,291.677), torej za 17.937 ton ali 28*54 odstotka po količini in za 35,826.945 dinarjev ali 13756 odstotka po vrednosti več ko lani. V vseh 7 letošnjih mesecih pa šmo uvozili 523.024 ton za 2.046,456.793 dinarjev (lani 493.234 ton za Din 2.014,799.070), 28.790 ton ali 5*84 odstotka po količini, za Din 31,657.723 ali 1-57 odstotka po vrednosti več ko lani. Izvozili pa smo v juliju: 277.961 ton blaga za Din 305,833.004 (lani 273.564 ton za 293,303.068 dinarjev), tako da je izvoz večji letos za 4.397 ton ali 1-61 odstotka po teži in Din 12,529.936 ali 4'27 odstotka po vrednosti. V sedmih mesecih je bil izvoz 1,858.484 ton 2.080,812.043 dinarjev (1 milj. 833.004 ton za Din 1.882,926.246) in torej presegel lanski izvoz za 25.480 ton ali 1*39 odstotka po teži ter za 197,885.797 dinarjev po vrednosti. Letošnji presežek izvoza v juliju znaša Din 5,214.382 (29,011.931), za 7 mesecev pa je aktivni saldo Din 34,355.250 (lani pasivni za 131,872.824). Uvažali smo v juliju predvsem (vse v milijonih Din): bombaž 22'6, bombažne preje 29, bombažne tkanine 11‘2, ostale tkanine 5'4, predelano železo 5*8, kositer 3'4, tračnice in železniški material 3, žel. izdelke 12'8, ovčjo volno 7'6, volnene tkanine 7*4, svilene tkanine in izdelke 5'6, strojna olja 1'1, nafto 3‘2, kože 6'8, steklo 1‘4, riž (399.219 kg oluščenega in 949.134 kg ncoluščencga) 3*2, limone in pomaranče 1*7, sirovo kavo 5’8, sol 1*7, premog 12*1, oljne sadeže in seme 1"—, stroje in priprave 14*8, elektrotehnične predmete 13‘2, prometna sredstva 7'5, umetne barve 6‘7, papir za tisk 2’1. Izvažali smo v juliju več dragih kmetijskih pridelkov (konopljo, gradbeni les), bakra, rud in tobaka. Najvažnejši izvozni predmeti so bili (številke v milijonih Din): koruza 21‘4, fižol 2*4, tobak 25*6, konop-la 11*5, konji 4*7, govedo 3'7, prašiči 22*6, mlada živina 5*3, perutnina 8*1, sveže meso 10*1, mast 3, kaškavalj 3*5, jajca 7'4, puli 3*7, kože 9*7, gradbeni les 54*8, lesni izdelki 4*4, ekstrakti 2, ferosilicij 1*7, cement 8, svinec 1*9, baker 29-8, rude 17*1 milj. Din. Dopolnitev uredbe o pogostinskih obrtih Z dnem 31. julija so stopila v veljavo nova določila glede izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov. V členu 2. se glasi zdaj prvi odstavek takole: Če se opravljajo okrepčevalnice (buffe-ti), ljudske kuhinje in krčme v malem obsegu, se glede njih ne zahteva dokaz posebne izobrazbe, — (novo:) toda osebe, ki žele opravljati te ohrte, morajo podati dokaz, da so dovršile štiri razrede osnovne šole ali gospodinjsko šolo. Ta vrinek velja tudi za 1. odstavek člena 13., ki govori o potrebni praktični kot zadostni izobrazbi, in se bo torej odslej zahtevala za nove obrte te vrste tudi šolska izobrazba. Važen je še 5. dopolnilni člen k čl. 20., 1. odstavek uredbe, kateremu dodaje ta novi stavek: Potrdila o osebni kavarniško-gostilniški pravici, izdana do uveljavitve te uredbe po predpisih pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, morejo rabiti (biti) v dokaz izobrazbe samo za pogostinske obrte, ki se na osnovi teh potrdil po predpisih tega pravilnika dejanski tudi opravljajo; potr-di:a brez dokaza dejanskega opravljanja obrta pa se ne morejo uvaževati kot dokaz izobrazbe po tej uredbi. in čl. 6. dodaja staremu čl. 22. tale odstavek: Če se opravljajo obrtni sladčičarski in kolačarski obrati na popostinski način, ka-_ kor je- to določeno v odst. 4. § 76. zakona o obrtih, zadošča za njih voditev izobrazba po § 24. zakona o obrtih. ■ v\" ' iKunaufa fegrevžna Razpored rentnine razgrnjen Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu čl. 131 zakona o neposr. davkih z dne 8. II. 1928 Ur. list 75-26 in Čl. 126 pravilnika o lem zakonu, je razpored rentnine za davčno leto 1935 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med uradnimi urami v času od 28. avgusta do 4. septembra 1935 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-11, soba 10. Vsi davčni obvezanci so, odn. bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi-obvestili. Proti višini davčne osnove in odmerjenemu davku se davčni zavezanci lahko pritožijo v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Pritožbo je kolkovati z Din 20. Razgrnjeni so le seznami obrtnikov Pri Mestnem poglavarstvu so razgrnjeni v vpogled le predlogi davčnih zavezancev II. skupine, ki spadajo pred obrtniški strokovni davčni odbor. Predlogi davčnih zavezancev II. skupine ostalih zbornic (zdravnikov, zobozdravnikov, odvetnikov, notarjev, inženjerjev, arhitektov), geometrov, denlistov in vseh davčnih zavezancev I. skupine se bodo razgrnili pozneje. Ca« razgrnitve se bo javil na običajni način. Nova pogajanja z Madjarsko Pogajanja za novo trg. pogodbo z Madjarsko se bodo nadaljevala. Kakor poročajo, se sestaneta v kratkem obe delegaciji za izvedbo priprav glede nekaterih s|>or- • nih vprašanj. Plačilni promet s kolonijami Španije Jugoslovanski plačilni sistem s Španijo iz lanskega leta je bil te dni razširjen tudi na španske kolonije in na Kanarske otoke. Blago v izvozu v Španijo se torej plačuje poslej tudi za nove pokrajine 50"/o v prostih devizah, 50% pa v kompenzacijskih peze-tah. Naš uvoz iz teh pokrajin pa se plačuje samo s kompenzacijskimi pezetanu*. Francija proti agrarnim državam Načrt nove trgovinske politike, ki ga izdeluje francoska vlada, pripravlja niz ukrepov zoper prevelik agrarni uvoz, da bi učinkoviteje zaščitila koristi svojega kmetijstva, ki propada zaradi prenizkih cen kmetijskih pridelkov. Vlada je imenovala sstalno gospodarsko komisijo« s predsednikom Charlom Ristom, univ. profesorjem. Prvo sejo odbora je otvoril trgovinski minister Bonnet in mu razložil gospodarski program vlade. Ta program bo zahteval tudi revizijo sedanje carinske tarife, ki da je ugodna za agrarne države, a več ne ustreza zahtevam francoske gospodarske politike. * Ruska naročila v Severnih amer. združenih državah so se letos v juliju povečala že na šest milijonov dolarjev. Junijska naročila so dosegala vrednost 3*1 milijona. Skupno so letos sovjeti naročili za 17 milijonov industrijskih izdelkov, zlasti avto stankov, dočim so lani vse leto kupili samo za 7*3 milijona dolarjev. Češkoslovaška je kupila v Romuniji te dni 250 vagonov vina od bukareških firm. Slabo stanje svetovnega gospodarstva izraža najnovejša statistika svetovne trgovine, po kateri je bilo v polletju 11)35 izmed vseh držav 26 v depresiji, 36 izmed njih je čutilo zboljšanje in le 38 jih je bilo že v novi konjunkturi. Popravljanje stanja svetovnega gospodarstva je letos počasnejše nego lani, kar povzroča predvsem negotovost zunanje politike. Indeks cen v trgovini na debelo v Ma-djarski se je v juliju dvignil od 87 na 90, posebno zbog podražitve živil. KonZncnd in = prisilne poravnave Razglašen jc konkurz Karla Žnidaršiča, trg. v Oldočicah pri Rakeku. Sodnik Kajfež v Ložu, upravnik notar Viktor Poznik. — Prvi zbor upnikov dne 5. septembra ob desetih v Ložu, oglasitveni rok do 1. oktobra, ugotovitveni narok 10. oktobra ob desetih istotam. Odpravljen je konkurz Ivana Šenice v Ljubljani, ker ni kritja za stroške, in enako konkurz Alojzija in M. Zorman v Ljubljani* Uveden je poravnalni postopek Albine Polak, pos. v Ormožu. Sodnik dr. Košan v Ormožu, upravnik trg. Tomaž Kosec. Narok dne 2. oktobra ob enajstih, rok oglasit-ve do 26. septembra, poravnalna kvota 40 odstotkov. 2ev24urah barva, pletiva In kemično «naii obleka, klobnko Itd. SkroM ta avetlolika trajeo, ovratnike In manlete. Pero, ndH, monga ln lika domačo perilo tovarna JOS. REICH Poljanski aaaip 4—k ieUaborgeva tLk Telefon it «8-7*. TRGOVSKI LIST, 29. avgusta 1935. ifoppttt&p&ftfe pw> Miš Stran 4. 0; 1 kg žive teže Din 4—5, 1 kg mrtvo teže Din 7.50—9.50. Prodanih je bilo 76 svinj. Ker je 6. septembra rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., bo svinjski sejem dne 5. 9. 1935. * Hmeljska letina b« letos v Nemčiji zelo ugodna. V nekalerih krajih bo dala celo dvakrat toliko hmelja ko lani. Računajo, da bo znašal skupni pridelek Nemčije na hmelju 200.000 stotov. KLIiAmACTDEU Hubiiama-paimaiihovaIi »v Ljubljana Petek, dne 30. avgusta: 12.00: Iz operet (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00: Slike iz narave — radijski orkester. — 19.00: Čas, poročila, vreme, spored. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Pastirc pa prav julve, juhe! Na plamncah luštno je! — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Na planincah luštno je! (nadaljevanje). Sobota, 31. avgusta: 12.00: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Zunanji politični pregled (dr. Jug). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 19.15: Prenos iz Salzburga — Beethoven: Fidelio. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Radijski orkester in plošče. Vrela ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trfomko-tnduatrijako