pondeljek 22. aprila 1929
Maribor, Aleksandrova costa it.13
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Valj* mMsSno, prejeman v uprtvi ali po poiti 10 Din, doitavljsn na dom pa 12 Din
FettrnnrpieBeiiVT*
Ona 1 Din
Leto III. (X.), štev. 91
Maribor,
<€
RaCun pri pottnem cak. zav. v Ljubljani it. 11.409
Oglati po tarifa
Oglas* *pr»)#ma tudi ogiaanl oddelek .Jutra« v Ljubljani, Praiarnova ulica It. 4
Jugoslavija in njeni problemi
Epilog k tragediji v narodni
skuDštlni
RAZPRAVA PROTI JOSIPU DUNIČU, MORILCU UREDNIKA BEOGRAJSKEGA »JEDINSTVA«, VLADI MIRJU RISTIČU.
ZAGREB, 22. aprila. Davi se je pričela tu sodna razprava proti bivšemu ključavničarju državnih železnic, Josipu šuniču, ki je svoječasno ustrelil urednika zloglasnega beograjskega lista »Jedinstva«, Vladimirja Ristovi-, ča, ko se je ta mudil v Zagrebu. V »Times«, znani ugledni londonski dnev I zvezi s tem procesom je izvršila sino-nik, je te dni imel posebno prilogo, po- f1 policija obsežno racno in Je aretira-svečeno naši kraljevini. Poleg člankov več sumljiIvih ljudi. Policija je ukre-ministrskega predsednika Perc Živkovi- j n«la dalje tud: vse potrebno da preča, ministra financ dr. Svrljuge in mini-; preA.vs|
stra trgovine dr. Mažuraniča ter raznih j . 1°S1P S>uniu kut star 24 let 111 ože-uglednih predstavnikov našega gospodar 'Pen'Je, pn zash^aiuu Podrobn° opisal
skega življenja je zlasti važen in zanimiv članek o političnih prilikah v naši državi z ozirom na dogodek od 6. januarja in kasnejši razvoj. Članek pod gornjem naslovom je napisal znani prijatelj in odlični poznavalec južnih Slovanov g. Seton Watson, ugledni angleški publicist.
Uvodoma povdarja, da nobena država ki jih je stvorila velika vojna, ne zasluži toliko študija in ne nudi tolikih možnosti razvoja, nego Jugoslavija. Politični, plemenski in ekonomski problemi te države v notranji in zunanji politiki pa so zadeli na nenavadni kompleks neugodnosti in izzvali na zunaj mnogo nespo-razumljenj, katera je treba odstraniti. — Geografija sama ni bila južnim Slovanom v prošlosti naklonjena in je povzročila njihovo cepljenje že od prvih po* Četkov pod razne države in vladarje. Pisatelj na kratko slika zgodovino južnih Slovanov od njihove naselitve naprej, fluktuiranje pod raznimi tujimi vladarji, zlasti pod Turčijo, vse do uje-dinjenja. Jugoslovenski pokret za uje* dlnjenje smatra kot rezultat spontanega in neizogibnega procesa, kakor je bil oni, ki je ujedinil Nemčijo in Italijo.
Geografija In zgodovina ste stvorili medt posameznimi deli. današnje Jugoslavije gotove meje in vsled tega gotovo Število edinic, kojih vsaka ima svojo Individualnost. Poznavanje teh činite-ljev je bistven predpogoj za razumevanje celega problema. Razvoj različnih pokrajin je bil zelo neenak. Zato jc bilo skrajno neprevidno, da je struja ekstremnih centralistov — zmes doktrinarne zapadnjaške teorije in velesrbskega šovinizma — skušala preko teh globoko ukoreninjenih zgodovinskih tradicij centraliziran ne samo diplomacijo, vojsko Hnance, ampak tudi mnogo drugih stvari, in da Je šla celo za tem, da monopolizira najvišja upravna mesta samo za en del naroda. Pisatelj podrobna slika pogubonosni učinek centralizacije v u-pravnem in gospodarskem pogledu, ter borbo prečanov proti takšni državni u-redltvt. Konstatlra, da ta borba ni imela prot državnega značaja ter da je le mala peščica imela separatistične tendence po oddvojitvl od Jugoslovanske države. Pisatelj nadalje slika kaotične strankarske ta parlamentarne razmere, v katere je tekom desetih let prišel državni voz Jugoslavije. Konstatira pa tudi, da se Je mnogo storilo na polju prosvete, da Je industrija vkljub vsem težavam prestala Jkihujše krize, ter da se je gospodarsko «vlJenje kmetskega ljudstva razvijalo aa idravlh črtah neodvisno od političnih strank.
odkrito povdarja pisec.da ua1 2a razv°l dogodkov na obeh «wneh. Ce so„Srbi šli za monopolom, so
dogodek na vrtu restavracije »Kolo«, kjer je bil opozorjen, da jc med gosti tudi uvodničar beograjskega »Jedinstva«. Ristovič. ki je vehementno napadal Hrvate. Obvestil je o tem študente. ki so stražili pri Radičevi vili in tudi vodstvo Grand hotela, kjer je ložlral Svetozar Pribičevič. Nato je odšel domov in je na vogalu Jelačičevega trga in Petrinjske ulice srečal Ristoviča z nekim gospodom, o kate-
rem ni vedel, da je bil detektiv. Kri mu je šinila v glavo in ni vedel, kaj dela.
Zanimivo je, da se današnja Suniče-va izpoved razlikuje od one. ki jo je podal svoječasno na policiji. Sunič na-glaša. da je to storil samo iz strahu pred policaji, da ga ne bi mučili. Sodni zdravnik dr. Riffler je tedaj tudi dejanski ugotovil krvne podplutbe na Suničevem telesu, ki pa so mogle nastati tudi pri aretaciji.
Obtoženec mirno priznava, da je Ristoviča umoril in da se je pregrešil oroti zakonu. Med poslušalci je le okrog 70 oseb. med njimi 15 novinarjev in 2 dami. Navzoča sta tudi žena in oče umorjenega Ristoviča. Vsakogar. ki vstopi v dvorano, najstrožje DreišČejo, ali nima morda pri sebi orožja. V dvorani je polno detektivov >n stražnikov.
Razprava se bo popoldne nadaljevala.
Ltenizelosoua zmaga pri uolituah v senat
ATENE, 22. aprila. Pri včerajšnjih volitvah v grški senat je dosegel Venizelos krasne uspehe. V Pireju si je pridobil 9 mandatov več, dočim je mogla ljudska stranka prodreti le s 6 sedeži. V Solunu je dobil Venizelos ogromno večino glasov, ravnotako na Krfu in v Patrasu. Končni rezultat pa bo objavljen šele danes popoldne.
fHočni potresni sunki v Italiji
RIM, 22. aprila. Zadnje dm so v raznih krajih Italije čutili močne potresne sunke, ki sicer niso napravili bogve kako veliko škodo, zato pa spra vili prebivalstvo v tem večjo paniko. Centrum potresa je bil v bližini Bologne, kjer so čutili včeraj zopet dva močnejša sunka. V Rivi Belli je bilo poškodovanih 70 hiš, številne pa so bi le razkrite, tako da so oblasti odredile izpraznitev hiš in prebiva prebivalstvo pod šotori. V Bologni je bila pa-
nika tako velika da je več ljudi zadel mrtvoud. V Calcari je takoj po potresnem sunku nodlegel srčni kapi med drugimi tudi grof Garagnali.
Nedeljo je prebila večina prebivalstva na prostem. V Ferrari se je polastila občinstva, ki jc bilo v poznih večernih urah večinoma v kavarnah, nepopisna panika. Vse je drvelo k izhodom. pri čemer je bilo več oseb manj ali težje ranjenih.
Uelifce poplaue u Ameriki
NEWYORK, 22. aprila. Vsled trajnega deževja so številne reke prestopile bregove, tako da je promet z državami Tek-sos, Kansas City in Misouri deloma prekinjen. Skoda je velika. Dosedaj je naznanjenih 60 mrtvih in nad 100 ranjenih. Vlada je odposlala v prizadete pokrajine vojaško pomoč in letalske eskadrilje.
Uelifca ai/tomobilska nesreča
BUDIMPEŠTA, 22. aprila. Poljski Doslaniški ataše Lazarski, grofica Somsič in ministerijalni tajnik Karo-szyi so napravili včeraj avtoizlet v
okolico. Nenadoma je počilo krmilo in avto je padel v 8 m globok jarek. Izpod razvalin so potegnili vse potnike v nezavestnem stanju. Grofica Somsič si je zlomila obe roki in nogi, Lazarski leži nezavesten v bolnici, Karoszyi pa je že podlegel poškodbam. Težko ranjen je tudi šofer.
Voli na sprehodu.
Alojz N., posestnik iz Slemena, Je pustil vole na ulici brez nadzorstva in odšel po opravkih. Voli so se počasi zganili in odšli po Koroški cesti, kjer jih je ustavil stražnik. Za njimi je nato pritekel gospodar, ki je navedel stražniku napačno ime, da bi se izognil posledicam policijske kazni. Dejal je, da se piše Brunšek Franc In da je doma iz Kamnice. Deželanu bodo naložili primerno kazen, da bo znal v bodoče spoštovati mestne predpise Ul da si bo drugič premislil vleči oblasti za
nos.
Kar tri razgrajač©
so vtaknili včeraj pod ključ in sicer: Avgusta W., 50 letnega berača, ki pa dela vtis delamržnega človeka- Možak je prišel v hotel »Mariborski dvor«, kjer je začel nadlegovati goste. Ker pa ni njegova zunanjost vzbudila preveč usmiljenja, se je možak silno raztogotil ter začel med razgrajanjem metati po tleh svoje »dokumente«. Stražnik ga je "J0®* lu ukrotil ter spravil na varno. — Drugi: zidarski pomočnik Matija Z. pa se je produciral v Dvoršakovi ulici, kjer je hrupno razlagal, da so ga nekje neusmiljeno pretepli in vrgli na cesto. — Tudi njegovega tarnanja se je službujoči stražnik usmilil ter ga izročil »Grafu v na-daljno nadležnost«. — Tretji tiček pa je bil Ludvik K-, ki je pozabil na okolnost, da se mora ponoči dati spečim ljudem mir. — Moral je na počitek tja, kamor sta odšla že dva njegova tovariša iz dru gih rajonov.
Aretirana tatica.
V samostanu šolskih sester so že od Božiča opažali, da zginjajo gojenkam razne obleke, dragocenosti, ure, prstani, ovratnice in denar, niso pa mogli izslediti dolgoprstneža, ki se je spretno skrival. Včeraj so vendar opazili na samostanskem hodniku 17 letno deklico, ki se je sumljivo obnašala. Pozvali so stražnika, ki Ji je napovedal aretacijo- Mlada tatica, Roza P. je tatvino priznala in zatrjuje, da hrani vse predmete in blago doma. Zagovarjati se bo morala pred so1* diščem.
bili Hrvati prečesto brez konstruktivne politike, negativni za vaško ceno. Da se ni Radič leta 1921 oprijel abstinence, bi ne bila mogoča centralistična ustava. —-Vsaka politična skupina ima svoj del odgovornosti za pro;ires:vno poslabšanje parlamentarne situacije.
Z državnim udarom od 6. januarja 1929, ki nima analogije v različnih diktaturah Evrope, je krona prevzela inici-jatlvo, da spravi dogodke z mrtve točke. Glavni cilj kraljev in njegove vlade je, pojačatl edlnstvo države v jugoslovcn* skem smislu, depolitizirati upravo, očistiti javno življenje od koruptlvnlh elementov. Parlamentarizem In ustava sta ukinjena, ali kralj je dal besedo, da bo dal državi pozneje realni parlamentarizem In realno demokracijo potom realne svobode. NI dvoma, da je bil padec Vidovdanske ustave od Hrvatov sprejet z odobravanjem in veseljem. Sprejem pe-torice Hrvatov v vlado je istotako vplival pomirljivo na Hrvate, in na kraljev
poset v Zagrebu, ki se bliža, se gleda kot na začetek, da Zagreb končno postane drugo glavno mesto države in kra Ijevska rezidenca. Tekom treh mesecev se je marsikaj storilo, glavni kamen preizkušnje pa je priprava nove ustave.
Med tem ostaja Jugoslavija definitivno pri miroljubni zunanji politiki v smislu principov Lige narodov. Vkljub vsem težavam vodi pomirljivo politiko na-pram Italiji, je ratificirala vkljub neraz* položenju Javnega mnenja nettunske konvencije, hoče prepustiti delikatna ja* dranska vprašanja končni razsodbi Ženeve, vzdržuje Franclji prijateljsko ori-Jcntacijo in konkretno bazo Male antante, je v dobrih odnošajih z Avstrijo in Nemčijo, je obnovila prijateljstvo z Grčijo in je sedaj na tem, da vkljub starim računom In nerodnostim raznih i makedonskih banditskih organizacij obnovi tudi prijateljstvo z Bolgarsko. Vkljub vsem sporom uvidevajo najdalekovid’ nejši Jugoslovani, da iugoslovensko vpra
Sanje v svojih najširših pogledih ni rešeno, dokler zadnji izmed četvero jugo-slovenskih bratov. Bolgar, ne najde trajne in častne baze za pomirjenje z ostalo trojico. Treba se nadejati, de. bo hrvat ski in slovenski element, ki pridobiva vedno bolj na uplivu v novi državi, vedno bolj tudi igral ulogo posredovalca za ta končni sporazum, od katerega Je odvisna balkanska konsolidacija.
Seton-Watson končava: Ta pogled dokazuje, kako mnogi problemi še čakajo re šitve in v koliki meri še imajo politični oziri prednost pred čisto ekonomskimi vprašanji- A prijatelji Jugoslavije so trdno prepričani, da je bilo tam tudi v zadnjih 10 motnih letih mnogo napredka ln konsolidacije in da čaka to državo velika bodočnost, ko se bodo mogla njena naravna bogastva popolnoma razviti, ko bo lahko njena veličastna in raznolika scenerija pristopna tujim obiskovalcem; in ko se bodo mogli umski darovi njenega naroda pokrenlti v normalni kolotek-
»L
Kie so bile zgrajeno prve piramide?
Mariborski V E C E R N I K Jutra
V Mariboru, dne 22. IV. 1929.
PIRAMIDE V EGIPTU IN V AMERIKI. KJE JE IZVOR MITA O ČNEM BOGU? ATLANTIDA IN DVOJE KULTUR.
SOLN-
Te dni, ko je prineslo svetovno ča' sopisje poročilo, da bodo v Ameriki zgradili piramido, ki bo znatno prekašala največjo egipčansko Keopsovo pri Gizčh, ne bo odveč, če se dotaknemo vprašanja, ki je zelo zanimivo, polno skrivnosti in ki še vedno ni dokončno rešeno. To je vprašanje: kje so bile zgrajene prve piramide? Doslej smo mi" slili in verovali, da so piramide iznajdba starih egipčanskih faraonov in njihovih arhitektov, odkar se je pa pričelo v Srednji Ameriki odkopavati prastaro indijsko mesto Teotihacan, je nastal v tem vprašanja docela nov položaj.
Po krivdi španskih konkvistatorjev je bila uničena vsa stara kultura ameriških Indijancev, in razdejani so bili tudi skoraj vsi studijski viri njihove daljne prošlosti, ki bi nam bili danes tako dragoceni, ko bi se bili ohranili. O indijanski prošlosti nam zato pričajo sedaj samo še razvaline njihovih porušenih in zasu” tih mest in med njimi so najbolj zanimive one v Teotihuacanu. Dosedanje izkopavanje tega mesta je dalo tako zanimive rezultate, da zamorejo temeljito spremeniti našo današnjo zasnovo stare zgodovine. V Teotihuacanu so bile namreč odkrite piramide, ki so bile po vseh domnevah zgrajene davno pred egipčanskimi in kar je še bolj zanimivo, zgrajene po istih versko-obrednih osnovah in temeljih!
• Izkopavanja v Teotihuacanu pa niso dognala samo sličnosti indijanskih piramid z egipčanskimi, ampak so razkrila tudi še drugo zanimivost: da so Indijanci, ki so pred morda lO.OOo leti živeli v Teotihuacanu, ki je štel nad 100 tisoč prebivalcev, gradili svoje templje istemu solnčnemu božanstvu, kakor po" zneje Egipčani. Njihov najvišji bog je bil torej obem skupen-Kako je to mogoče? Ali je verjetno, da je mogla nastati ločeno v Ameriki in ločeno v Egiptu ena in ista arhitektura in vera? Ne! Tak slučaj bi bil prevelik
Ameriki ter Južni Ameriki in ona v starem Egiptu v kakršnikoli medsebojni zvezi. Ker pa so piramide v Ameriki starejše od onih v Egiptu in ker je vera Indijancev v solnčnega boga bila starejša od iste vere pri narodu faraonov, se nehote vsiljuje domneva, da so se morali stari Egipčani naučiti gradnje templjev in piramid od Amerikancev in da so morali dobiti od njih tudi svojo religijo.
Kako se je to zgodilo? V staroegipčanskih popisih so odkrili že davno pred tem trditev, da so Egipčani prišli iz dežele, »ki leži daleč na zapadu«. V zgodovinskih Platonovih zapiskih se pa nahaja tudi trditev, da je obstojala nekoč onstran sedanje gibraltarske ožine kulturna in cvetoča dežela Atlantis, ki se je nekoč nenadoma pogreznila v morje z vso svojo kulturo in z vsem svojim prebivalstvom. Naši zgodovinarji so smatrali oboje poročil .za pravljico, kateri ne gre pripisovati važnosti in verjetnosti. Ali pa je sedaj, po tako zanimivih ugotovitvih brezdvomnih kulturnih zvez med Ameriko in starim Egiptom, še mogoče trditi, da je bil obstoj Atlantide zgolj pravljica?
Nemogoče je na to vprašanje odgovoriti tako kakor bi si želeli, kajti na vsem
• •’
dnevni Ar vbil
Odlikovanje.
Cestni nadzornik g. Maks Rovšek, te odlikovan z zlato kolajno za vestno izvrševanje službe. —
V megl', snegu in dežju
je predpoldne izgubilo orijentacijo Jun-kersovo letalo, ki vzdržuje osebni promet med Benetkami in Dunajem. Prišlo je nad Dravsko dolino s koroške strani in krožilo nad Teznom skoro celo uro. Izgledalo je, kakor da išče primeren prostor za pristanek, končno pa je le krenilo v pravo smer proti Gradcu in Dunaju.
Pozor pred vrdko Schipper!
Trgovski gremij v Mariboru je bil obveščen, da se je v Savinjski dolini zopet pojavil zastopnik dunajske tvdke E-Schipper -m prodal nekaj perila po 290 Din komad, kakršno blago se dobi v domačih trgovinah po največ 140 Din. Slovenijo še vedno razburjajo mnoge tožbe, katero je naprtila ta tvrdka številnim strankam, ki so sc svoječasno branile prevzeti odnosno plačati blago po takih oderuških cenah. Zato opozarjamo javnost, da temu zastopniku več ne naseda. Da pride ta pretkanec enkrat v roke našim oblastim, naj se ga čimpreje preda varnostnim organom, kjerkoli se bo pojavil. Obenem se opozarja na sličnega zastopnika tvrdke E. Burger na Dunaju, ki vozi s seboj z avtomobilom manufakturno blago in je po zelo vi so*
tem je še nešteto problemov, ki jih s kih cenah prodaja zlast! po kmetih- -sredstvi, ki so nam na razpolago, m mo-
goče rešiti. Ali je res obstojala Atlantida ali naj se za to zemljo smatra Amerika, ni mogoče reči. Eno pa je gotovo, med Ameriko in starim Egiptom je v je bila zelo živahna in je bilo prodanih
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski semenj so pr'oeljali v Maribor 276 svinj in dve kozi. Kupčija
pradavnini gotovo obstojala zveza. Mogoče je, da je to zvezo tvorilo visoko razvito plemstvo, bolj verjetno pa je, da je bila vmes med obema kontinentoma, Afriko in Ameriko, kopna zveza, ki sc je pozneje, Bog ve kdaj in kako, porušila. Piramide v Ameriki in v Egiptu govore za to in za to govori tudi obema prastarima narodoma. Egipčanom in Indijancem, skupna ali vsaj neverjetno
150 živali. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 5—6 tednov po 125—150 Din komad: od 7—9 tednov 225—280 Din; 3—1 mesece 350—450 Din; 5—7 mesecev 480— 5^0 Din; S—10 mesecev ^80— 750 Din. Fno leto stari 1000—1100 Din. Kg -žive teže je stal 10—12-50 Din, kg mrtve teže pa 16—17 Din. —
V obupu.
Skrajno žalostne rodbinske so spravile komaj 36 letno
razmere
. -	-	  sorodna	vera	in	kultura.	Vse to pa do-,	~	,
čudež, zato je več nego jasno, da sta kazuje, kako malo vemo današnji, tako |	l	JeTtn,°.. Hel(;no, S<’
morali biti indijanska kultura v Srednji I domišljavi ljudje, o svoji prošlosti. skrbno mater več nedoletmh otrok v
obup. V gozdiču pri mestnem vodovodu se je v soboto zvečer hotela obesiti, da napravi konec svojemu trpljenju, kar pa ji ni bilo usojeno. Mimo došli delavec Josip Horvat jo je še pravočasno rešil, ko se je že spenjala z vrvjo okrog vratu
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 22- aprila. Zaprto.
Torek, 23. aprila. Zaprto-
Sreda, 24. aprila ob 20- uri »Tat*, ab. B.
Premijera. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča, četrtek, 25. aprila. Zaprto.
Petek, 24. aprila ob 15. uri »Romeo in Julija«- Dijaška predstava.
Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča v niarib. gledališču bo v sredo, 24. aprila v Bernsteinovem »Tatu«. Opozarjamo na veliko zanimanje, ki vlada za to predstavo, zato priporočamo nakup vstopnic v predprodaji.
Dijaška predstava »Romeo In Julija« v marib. gledališču bo v petek, 26. aprila ob 15. (3.) uri popoldne. Cene od 7—2 Din.
Glasbena Matica v Ptuju.
V petek dne 26. t. m. koncertira v dvo rani Glasbene Matice godalni kvartet »Zika«. Opozarjamo, da slavijo Zikovci letos lOletnico svojega prvega koncerta, ki se je vršil ravno v Ptuju. —
Sv. Lenart v Slov. goricah.
Koncert pevskega odseka našega Sokola v nedeljo dne 14. t. m. je uspel v vsakem oziru. Odsekov zbor je rešil svojo nalogo, ki ni bila lahka, povsem zadovoljivo. Lepo izravnani glasovi so p?™zali.v Prednašanju pesmi mnogo gibčnosti in skladnosti. Zbor ima dinamiko ze lepo v oblasti. Ker je bil to prvi odsekov koncert, in če pomislimo, da teje zbor le malo rutiniranih pevcev in pevk, je razumljivo, da pesmi niso bile tako izpiljene, kakor bi bilo želeti; zlasti v intonaciji se je pokazala tu pa tam neka Platna nesigumost. Temperamentni dirigent br. J. Vclnnr initi zbor trdno v
rokah. Prireditev je otvoril br. Fr. Vajd ..............
S predavanjem o narodni pesmi in o skla i organizacija.______
dateljih, čijih skladbe je zbor izvajal. No' tarski kandidat g. Šonc je odigral na violini uprav mojstersko tri izbrane kon certne komade. Na klavirju ga je sprem Ijala dovršeno naša priznana pianistinja gdč. Zacherlova iz Maribora. Mnogo priznanja sta želi gfdč. Jurmanova (sopran) in gdč- Žigartova (alt) z dvospevom »Divja rožica«. Koncert je bil dobro obiskan, gmotni uspeh zato dober. Zboru želimo, da vztrajno nadaljuje započeto delo.
Za šahovsko tekmo Slovenija-Štajerska,
ki sc bo vršila 28. t. m. v Gradcu, postavi Slovenija moštvo sledečih igralcev: Iz Ljubljane: Furlani, Gabrovšek, inž. Tekavčič, C- Vidmar, M. Vidmar jun., Vogelnik. Iz Maribora: Kramer, Pirc, Stupan. — Iz Karlovca: V. Zido-vec- — Rezerve: Konič, Maribor,	H
Schwab, Celje. Kapetan moštva je polkovnik Kobylanski iz Maribora.	—
btajersko moštvo pa bo sestavljeno	sle'
deče: Apfelbock, Berghofer, Kokaya. Polzer, Rosenrauch, R. Sch\varz, inž. Sauer, Strallhofer, Zaff, Zschock-	—
Rezerve: O- Schwarz in Franz.
Vtoška podružnica Clrll-Metodova družbe v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v pondeljek, dne 2'). t. m. ob osmih zvečer v mali dvorani Narodnega doma. —
Občni zbor mariborske podružnice Jug. Matice.
Drevi, ob 20. uri se bo vršilo v mali dvorani Narodnega doma nadaljevanje občnega zbora mariborske podružnice Jugoslovenske Matice, ki je bil zadnjič prekinjen, da se med tem poizkusi vse potrebno glede, fuzije narodno-obramb-nih društev. Na dnevnem redu je poročilo odbora o tej točki, volitev novega odbora in slučajnosti. Člani Jugoslovenske Matice so vabljeni, da s svojo udeležbo pokažejo, da sc zanimajo za narod-no-obrambno delo, ki je vrši ta važna
na neko drevo. Nesrečna ženska pa je takoj nato odhitela na železniško progo in se hotela vreči pod lokomotivo, kar pa se ji istotako ni posrečilo. Kasneje je podala revica na policiji pretresljivo sli’ ko obupnih razmer, ki vladajo v njeni družini. Beda in glad gospodarita tamkaj, mož brez zaslužka. V obupu je zato 'iskala odrešenje v smrti-
Mesto sprave — pretep.
Zakonca Srečko in Marija sta se v minuli noči vračala domov v družbi nekega mladeniča- Pred glavno pošto sta se zakonca nekaj sporekla in končno tudi spoprijela. Tudi mladenič je posredoval. V kričanje in splošni inetež se je vmešal stražnik, ki je zakasnele razgrajače odpeljal na stražnico. Srečko se zagovarja, da se je hotel z ženo, s katero se pravda radi ločitve, spraviti, trmasta boljša polovica pa je zopet vzrojila In ga hotela obrcati, pri tem pa je padla. Ko se je zopet pobrala sta se z mladeničem oba lotila moža, dočim mladenič zatrjuje, da je samo branil slabotno žensko pred nasiljem moža. Zadevo, ki je mesto k spravi, vodila k pretepu, bo razčistilo sodišče. —
Nogo si Je zlomil.
Davi se jc na Koroški cesti pripetila težja nesreča, katere žrtev je postal 38 etui hlapec Matija Sev. V omenjeni ulici je hotel obrniti s sodavico naložen enovprežni voz, pri Čemer se je voz močno nagnil In prevrnil. Zaboji so zdrsnili z voza, eden pa je hlapcu, ki je hotel pre prečiti nesrečo, priletel tako nesrečno na noge, da mu jc zlomil desno nogo v podkolenu. Ponesrečenca so z rešilnem vozom odpeljali v bolnico, konja pa jc gospodar Ciril Kampi odpeljal domov. Skoda na razbitih steklenica znaša 750 Din.
Indijanci v limbuškem gozdu.
Šetalci, ki so včeraj hodili skozi studenški gozd proti Limbušu, so na mestu, kjer zavije pot iz gozda ob limbuškem potoku, začudeno postajali, ko so čuli tam že dopoldne in celo popoldne veselo vpitje mladine, ki je mnogokrat posnemalo tudi indijske bojne in druge klice, vmes pa tudi glasove lepih pesmi, tamburice itd. Pa niso bili Indijanci, am pak naši mariborski in celjski skavti. Mariborski Kajev steg je povedel svojo mladino obojega spola v svobodno naravo in na dveh lepih jasah ob limbuškem potoku so se na eni ctrani utaborili skavti in volčiči, na dru;i strani potoka pa planinske čebelice. Povabilu Ka-jevega stega se je odzval tudi Mrkonji-čev (celjski) steg ter pod vodstvom učitelja poslal na izlet krog 50 svojih članic in članov, ki so se pridružili Mariborčanom in z njimi skupaj preživeli ne sicer solnčno lep, vendar v veselem razpoloženju, med neprestanim gibanjem v vajah in igrah razigran in prijeten dan. Saj se je te mladine, ki beži iz mestnega zidovja v bujno naravo, zbralo krog 200. Da ste videli te vesele in zdrave obraze, in da ste videli, kako se vkljub strogi disciplini in samovzgoji v vzdržnosti in ljubezni do bližnjega ta mladina Čuti srečno in zadovoljno v materi naravi! Edino planinkam in čebelicam je kanila v čašo veselja kaplja pelina, ker se je poslovila od njih njihova dobra kolovodki-nja sestra Liiana. Vse so plakale ob slovesu, menda najbolj neutolažljivo mala čebelica Tatjana, ki je na taborni zabavi v splošno veselje zapela pesemco o dedu, ki hudobno babo pobaše v koš in jo z mosta vrže v vodo. »Zakaj noče več biti pri nas?«, je med glasnim ihtenjem spraševala, »mar je doma ne pustijo?« — Čtiiemo, da je prostor v limbuškem gozdu določen za letošnji enotedenski župni skavtski tabor, enak lanskemu v Gamel.inih pri Ljubljani. Takrat bodo tudi Mariborčani lahko trumoma hodili gledat te »Indijance«, kaker-se lani Ljubljančani.
Konj je udaril
131etnega kovaškega fanta Josipa Ko-mauerja iz Slivnice pri Mariboru. S kopitom zadnje noge ga je zadel naravnost v čeljust ter mu prizadjal take rane, da so morali mladega ponesrečenca z rešilnim avtom spraviti v bolnico- —
Po Mariboru se je stožilo
znani vlačugarici Karolini Brus, o kateri smo že svojčas poročali, da je bila izgnana iz mariborskega okoliša za pet let. — Se-le pred kratkim je odsedela enomesečno zaporno kazen radi prepovedanega povratka in evo: sedaj se ji je zopet stožilo po našem mestu, ki ima za njo posebno privlačno silo. Mož postave pa je Karolino izsledil in sedaj bo morala znova nastopiti tisto pot, katero je že tolikrat::	Od policijskega komisarijata
k »Grafu«, od tam v sodne celice, odkoder jo bodo z orožniki pospremili v nepriljubljeno ji domačijo. —
Če šofer zaspi , . .
Sinoči okrog polnoči je zapeljal šofer Ojstrž naravnost v gostilno »Lokomotivo« na Frankopanovi cesti- Pripeljal je iz Radvanja in je vozil nekega trgovskega potnika. Udarec jo bil tako silen, da sta se zlomili obe desni kolesi in tudi streha se je vsa razbila. Sreča v nesreči je pač bila, da se niti šoferju, ki sc je takoj zbudil, niti potniku ni ničesar žalega pripetilo. Le avto jc razbit in neraben. Še ob rani uri je ta invalidni »Ford« ležal na kraju svoje nesreče. — Šofer se izgovarja na opolzko cesto, k1 ga je baje vrgla v gostilno »Lokomotivo«. Na kraj čudno nezgode je prispel stražnik, ki je opisal ves dejanski stan>
Opozarjamo
na današnji inserat grajskega kina. Fihrt .In ne pelji nas v skušnjavo,...« i® najboljši vojni film, kar smo jih do danes videli. Film nam prikazuje vse faze vojne od 1914—18.	„ , ,, , t
V petek 26: t. m. predvaja Grajski ki* no, največji nemški Mm, Ufe tvorn>ce, Berlin ..Asfalt.. Gustav Frohlich, Betty Aman in Hans ^dalbert von Schlettow v glavnih vlogah. I a tudi Alberta SteinrUcka Ikoto videli zadnjikrat filmu...	923
V Mariboru, one 22. iV. 1929.
iitiimm—a—
.Mariborski V
t C ti W N
» K jutra
stivasvesmaai
st!«« a.
Psihološki momenti ¥ iivalstvu
PRAZNOVERJE MED DIVJIMI IN DOMAČIMI ŽIVALMI? - SLUTNJE ZLE IN DOBRE. — INSTINKT PRED SMRTJO. — ČLOVEKOVO PRAZNOVERJE Z OZIROM NA POJAVE V ŽIVALSTVU.
Ali ima žival dušo ali ne, o tem nočemo tukaj razpravljati. Tudi o tem, ali ima razum, ne bomo izgubljali besed. Da pa ima gotovo vrsto inteligence, pa leži na dlani. Primere vidimo v vsakdanjem življenju: Psi, mačke, konji, opice in nekatere ptice se privadijo človeka nerazdružno; s časoma razume žival sleherni gib svojega tovariša-gospodarja ter mu je udana do smrti. — Nič čudnega ni tedaj. če se je človek kot krona stvarstva in miselno bitje lotil problema — psihologije v živalskem svetu.
Mnogo primerov imamo za trditev, da se žival trudi razumeti svojega gospodarja bodisi v tej ali oni obliki. Kdor misli, da pač temu mora biti tako, ker je svet že tako ustvarjen, zavrača pa vsako razpravo o miselni ve zi med človekom in živaljo, je polovičen človek, ki se boji ali jasnosti v tem vprašanju, ali pa degradacije pred živaljo.
Prirodoslovci so zasledili pojave praznoverja med domačimi in divjimi živalmi. Da smo ljudje praznoverni, je stara pesem, na katero se bomo še povrnili.
Volk, ta legendarni ropar, junak neštetih bajk in otroških pravljic, je po skušnjah strahovito bojazljiva zverina, če naleti na ozemlje, kjer stoje dro govi, zvezani med seboj z žico ali vrvjo. Niti najhujši glad ga ne prisili, da bi prekoračil ozemlje s tako ograjo. Ljudje, ki imajo čas. da se ukvarjajo s takimi stvarmi, so dokazali, da se volk boji tudi brzojavnih drogov. Zakaj in čemu, je skrivnost volčje psihe. —-To okolnost je porabil tudi norveški skupščinski poslanec, ki je pri tozadevni anketi naglasil: »Moji volil-
tudi dekletce z majhno punčko. Psiček se je takoj sprijaznil z deklico ter se z njo zabaval. Naenkrat je opazil umetno punčko, spoznal, da je sicer človeku podobna, a silno majhna in — brez življenja. Te konstatacije se je tako preplašil, da je vsakokrat, kadar je zagledal umetno punčko, preplašen zbežal v kot in —- cvilil. Čim je dekletce odložilo svojo punčko v kot, se mu je približal ter se mu mahajoč z repom — radostno dobrikal. Psičkov gospodar je postal na ta prazen strah svojega varovanca pozoren ter je z vsemi pravili prave dresure poskušal izbiti ta strah iz njega. Pa se mu ni posrečilo. Cucek je vsakokrat bežal pred lutko, kakor da je čuden strah iz onostranstva.
Domača muca je spala na obronku. Prišli so mladi paglavci in so preobračali vesele kozolce. Muca, prebujena od opoldanskega spanja, je v neverjetnem strahu naježila svojo dlako, vzbočila hrbet in jo odkurila pred čudno, nikdar videno prikaznijo v naj-bližnjo hišo. Mož, ki je študiral »psihologijo« svoje muce, se je cele mesece zaman trudil, da bi jo le privabil na tisti klanec, kjer so se domači paglavci postavljali na glavo.
Na skoro popolnoma enak način je neki raziskovalec pustinje uplašil leva s tem, da je napravil pred njim — sicer v smrtnem strahu — prav komplicirano stojo ... Bil je poskus, dasi se čuje bajeslovno — za življenje in smrt. Kralj pustinje se je preplašil te čudne prikazni in z velik, skoki zbežal v širno pustinjo. Raziskovalec, ki zatrjuje, da je ta svoj zadnji adut v taroku z levom kopiral iz svoje mladosti, — si je rešil življenje. Kontrolirati te ču-
govem trdovratnem, tradicijonelnem praznoverju z ozirom na živalstvo, kateremu je od Stvarnika postavljen za gospodarja! Ni to — baš nezanimivo poglavje.
Če zavija pes, preti baje hiši nesreča ali pa je nekdo v sorodstvu ali soseščini — umrl, pravijo. — Isto pravijo o vrani, če se oglasi prav blizu domovanja, kar je v trdi zimi zelo pogost slučaj. — Trdovraten značilec smrti je tudi skovir ali tudi smrtni ptič imenovan. — Če mačka prekriža tvojo pot, ti oseba, od katere odhajaš, ni odkrita, ampak hinavska, zahrbtna.
—	Isto velja za zajca, če prekriža pot. Brezpogojno preti vselej družbi, ne samo poedincu, sigurna nezgoda. — Črnogledi človek vidi v teh živalih samo zle znake, dočim mu je prihod golobov pod njegovo streho izredna sreča. Prav posebno je privilegirana hiša, v kateri gnezdijo lastavice in gorje onemu domovanju, kamor se ne povrnejo! Tam bo pel petelin ali pa se bo oglasila kaka druga nesreča. — Če se pojavijo žabe na ulicah, bo skoraj deževalo. — Domišljavi človek je odel živali v nekak misteriozen ‘'Maj, ki vzbuja strah vseh lahkovern '.
Ljubimo živali, ki se trudijo tudi nam izkazovati ljubezen! Navajajmo deco na to ljubezen, ker to goji plemenitost duha in mišljenja! Kaznujmo vsako trpinčenje živali kot srčno surovost. Vse živali, ki so nam dane v varstvo, pa vzgajajmo po vzgojni metodi, katere zvezda vodilja je — ljubezen.
Tele brez nog.
V	neki vasi pri Kraljevu v Srbiji je prišlo na svet tele, ki je imelo popolnoma razvito glavo in telo, a je bilo brez nog. Nestvor je živel dva dni, nakar je poginil. Med prebivalstvom je izzval ta dogodek veliko vznemirjenje. Kmetje so namreč tamkaj skrajno babjeverni in smatrajo tele brez nog za zelo slabo znamenje.
mo v premoči, moral pa se je zadovoljiti s pičlo zmago, ki jo je dosegel tik pred zaključkom drugega polčasa.
Sodil je g. Nemec, kakor običajno.
PRVI NASTOP HAZENE.
Maribor I : Maribor II 16:3 (8:1).
Včeraj dopoldne je hazena ISŠK Maribora odigrala prvo pomladansko trening tekmo, v kteri se je napad prve družine pokazal v najboljši luči. Obramba je bila sicer brez Zinke in Vide, vendar je družina v celoti zadovoljila. V drugi družini so nastopile nekatere povsem nove moči, ki so ob prvem nastopu dokazale, da ima prva družina neizčrpne rezerve. »Maribor« odhaja v prvenstveno tekmovanje s popolnoma istimi izgledi kakor lani. Prihodnjo nedeljo nastopi prva družina proti SK Ptuju v Ptuju.
Remis »Železničarjev« v Beljaku.
V	nedeljo je gostovalo moštvo mariborskih »Železničarjev« v Beljaku proti Villacher SV. Čeprav je bilo vso tekmo v prednosti, vodilo je že 3:1 in 4:2, se je domačinom vendar posrečilo izsiliti remis. Moštvo je zadovoljilo v vseh delih, izredno borben pa je bil napad, ki ima največ zaslug na častnem izidu. Gostje so zapustili v Beljaku najboljši utis.
Naše Davis cup moštvo tvorijo po odločitvi JTS-a Krešo Frid-rich in Fr. Schaffer (oba Hašk), rezervo Balaš (PaUč). Navedeni igrajo proti Grški reprezentanci v Atenah. V predhodnih izločilnih tekmah so se slovenski reprezentanti slabo obnesli ter zgubili, na pr. Leyrer proti Schafferju 2:6, 3:6 in 6:8, proti Šeleketinskemu 5:7, 5:7, in 1:6, proti Podvinecu 4:6, 5:7 in 2:6, Hitzel je pa izgubil proti Kukuljeviču 2:6, 0:2 (odstopil), proti Balašu 2:6, 3:6 in 4:6. Bergant je zgubil proti Schoffer-ju 0:6, 1:6, in 2:6, proti Šeleketinskemu 0:6, 2:6 in P6! Gladko izgubljene igre mariborskih igralcev pač dokazujejo, da se z Zagrebčani zaenkrat v tenisu še dolgo ne bomo mogli uspešno meriti.
SEfiSS JH"? In “e pelji nas v skušnjavo...
Velefilm, tragedija francoske familije za časa golgote človeštva — svetovne vojne 1914-18
Nikdo ne'Zamudi filma, ki presega ,.Svetovno vojno", »Big parado", „Wings“ itd. Film, ki nam pripoveduje O' materinski in bratski ljubezni ter tovarištvu. Moto: Mali, mati samo še enkrat Te naj vidijo moje oči ...	Posebna	prvovrstna	godba.
Petek 26. največji letošnji „Ufa-FiIm*
„ A S F A t T "
Velefilm, ki je po svetu dosegel ogromen uspeb.
ci nimajo toliko interesa za napeljavo brzojava, kakor za drogove in žice«. Ko so ga člani vladne komisije vprašali, zakaj in čemu imajo hribovci interes na brzojavnih drogih. zvezanih z žico, jim je izjavil: »Volkovi ne upajo pasirati ozemlja, kjer so drogovi z žico. S tem stori velmožni državni zbor prebivalstvu dvojno uslugo — eno večjo od druge«. Predlog je bil kajpak soglasno sprejet in skušnja je dokazala, da je imel norveški narodni poslanec, kot poznavalec volčjih praznovernih »nazorov«, popolnoma prav. Kateri psiholog živalskega sveta pa bo pojasnil, zakaj in čemu se volk boji drogov in žice? Praznoveren je!
Če smo preje govorili o volku, govorimo sedaj o ovcah!
Na Škotskem so opazovali drug pojav pri pohlevnih ovcah, ki se sicer Pasejo, kamor jih nažene pastir. Temu Pa ni tako. Če vprašaš škotskega pastirja, zakaj se njegove ovčke nočejo Pasti na tisti-Ic sočnati livadi vrh griča. ti bo v samo ob sebi razumljivo pojasnilo odvrnil: »So pač morale videti kak •— strah!« Na Škotskem trdijo, ua ni mogoče spraviti ovc na gotova pokopališča, pa četudi bi najlju-tc^‘ps‘gna>! čredo na dotično pokopališče. Zgodilo sc je bojda tudi. da so celo psi odpovedali pokorščino in niso niti pod palico hoteli blizu dotičnega pokopališča. Naj bo temu kakoržekoli; praznoverni Skoti trdijo z vso sigurnostjo, da so psi zagledali nekega pretečega duha, ki ima nad njimi večjo n:oč kakor človek. Ostane odprto vpra Sanje: Kdo je v tein slučaju praznoveren: Ovca. pes ali — človek?!
Mlad psiček — novofundlanske Pasme je bil pri družini brez otrok v 5t3(l vse skrbni negi. Nikdar ni videl Pirr.k. Pa se je zgodilo, da so v dru-*lr>i dobili obisk, s katerim je prišlo
dne »lovske zgodbe« seveda ne moremo.
Med nami, ki se zdimo vzvišeni nad živalskim svetom ter smo si v raju uzurpirali oblast nad njim, pa je ukoreninjeno prepričanje, da žival nima neke vrste intelekta in da so slučaji, v katerih se očituje jasen instinkt živali pred gotovimi dogodki, veselimi, žalostnimi in usodnimi — le običajen naravni pojav. Lc-to naziranje je po mnenju mnogih učenjakov, ki se ba-vijo s »psihologijo« živali, lep izgovor; kajti naša najvernejša tovariša, to sta pes in mačka, izražata svoje slutnje tako instinktivno, da takoj, čim se malo potrudiš koncentrirati svojo miselnost z »miselnostjo« živali — uganeš njih »misli« in želje. Nehote vzklikneš ves zadivljen: »Toliko, da ne spre govori, tako me razume« — in gorje človeku, ki bi temu ugovarjal. Pes n. pr. instinktivno čuti, kdaj preti njegovemu gospodarju nevarnost, kdaj bolezen ali kakoršnakoli nesreča. Pasja zvestoba je legendarna uprav tako, kakor svobodni duh mačke, ki se ti dobrika le takrat, kadar pričakuje izdaten založaj. —- In instinkt pred smrtjo?! — Vsak mesar ve. kako težko gre govedo v mesnico in kako sc »po-fuli« svinja, če sluti svojo zadnjo uro. Pes ne more videti konjača in nekateri trdijo, da se izogiba hudobnih, gospodarju sovražnih ljudi. Dogma med ljubitelji živali je. da žival pozna človeka po njegovem značaju. In strokov n jaški poskusi so to neštetokrat dokazali. Zgodili so se slučaji, da je hodil pes na grob svojega pokojnega gospodarja, kjer je ostal tako dolgo dokler ni poginil. Tudi slučaji, da je pes rešil iz valov ali druge nesreče gospodarjeve otroke in svojce, niso osamljeni.
Zdaj pa o človeku, kroni stvarstva. O človeku z »dokazano« dušo in nje-
Sp/rrf
ISSK MARIBOR :SK CELJE 3:1 (1:0).
Včeraj je prvak Maribora odigral prvo semifinalno tekmo za prvenstvo Slovenije proti SK Celju v Celju. Po ostrem boju je odločil izid v svojo korist in se tako kvalificiral za finale prvenstva Slovenije, čeprav ima prihodnjo nedeljo z istim protivnikom odigrati še eno tekmo. —
»Maribor« je povprečno zadovoljil, vendar ni predvedel najboljše igre, kar je bržčas pripisati neravnemu terenu, ki je preciznosti igre močno škodoval. Prvi polčas je bil v absolutni premoči, moral pa se je zadovoljiti samo z enim goalom.
V	drugi polovici pa so Celjani postali nevarnejši in igra je pridobila na intere-santnosti. zlasti ko jim je uspelo izenačenje. »Mariborov« napad, ki je imel najboljšo moč v desnem krilu, je moral uporabiti svo.ie znanje in vložiti mnogo truda, da je spričo dobre igre celjske obrambe izšel iz tekmovanja kot zmagovalec. Gole so dali: levo krilo 1, leva zveza 1 in srednji napadalec 1. Vodja napada je bil dober, zadovoljil pa bo popolnoma, ko se bo odvadil premočnega podajanja, t. j. halfovske igre.
Celjani so se pokazali v najboljši luči in je prihodnjo nedeljo pričakovati, da bo drugo srečanje nudilo povsem zanimiv potek.
Sodil jc g. Schneller iz Ljubljane. V odločitvah ni bil vedno siguren.
SK RAPID:ATLET1K SK (Celje) 2:1
(0:0).
Gostovanje celjskih • Atletikov« ni nudilo mnogo. Gostje so spričo neodločne igre domačinov predvedli zadovoljiv nogomet in so se zlasti odlikovali v požrtvovalnosti. Rapid je bil sicer vso tek-
OSTALE TEKME.
Ljubljana, prvenstvene: Ilirija * Hermes 4:0, Primorje - Jadran 5:0.
Zagreb, prvenstvene: Hašk - Derbj^ 8:0, Gradjanski - Viktorija 6:0, Concor-; dia - Sparta 7:2, Croatia - Železničar 2:1.
Beograd, prvenstvene: Busk - Obilifi 1:0. Jugoslavija - Soko 1:0.
Sarajevo: Slavija-Sašk 5:0.
Praga: Sparta-Kladno 6:1, Slavija-Viktorija Ž 1:1, Bohemians-Karlin 4:0,-
Dunaj: Rapid - WAC 4:4, Vienna-Sportklub 3:1, BAC - Crikketer 2:1.
Dublin: Irska:Belgija 4:0.
ii
Rnekčote
Med slikarji.
Eugene Carriere, čigar diskretna paleta je med ljubitelji umetnosti dobro znana, je preiel od nekega znanca tubo ci-nobra s pripombo, naj jo uporabi v po-živetje svojih del- Carriere pa je odgovoril: »Hvala Vam, dragi tovariš, za poslano mi tubo. Prepričan sem, da se je bom gotovo bolje poslužil, kakor pa njen pošiljatelj.«
Hans Thoma je pripovedoval nekoč Triibnerju, da bo potretiral svojo prijateljico. Triibner pa mu je dobrodušno dejal: »Ne storite tega! Portretiranje ruši prijateljstvo!«
Razgovor »po smrti«,
Klu je sedel zjutraj pii zajutrku, ko je na svoje veliko začudenje zapazil v časopisu svojo lastno osmrtnico. Razburjen je poklical svojega prijatelja Hu-berja: »Ali si videl mojo osmrtnico v časopisu?«
—	»Da,« jc odgovoril Hubtw. »odkod pa govoriš?«
mm*
V	Man'Jdr 9." ene"&. IV.
AUhad Zovaco
Beneška ljubimca
Zgadevtnskl roman iz starih Banetk
60
»Spdninjai se bom!« je odgovoril Dandolo z glasom, ki bi bil moral prestrašiti beriča, pa ga je navdal le z radostjo, ker si je napačno razlagal njegov uomen.
»Stvar je bila zelo enostavna,« je povzel berič. »Kar tako, slučajno, sem se bil spomnil, da je Skala-brino prejšnje čase zahajal k nekemu dekletu; bila je menda njegova ljubica. Juana po imenu. Zvečer sem se vtihotapil v hišo, kjer to dekle stanuje. Skril sem se v sosednjo sobo, ter prevrtal tenko steno. Poslušal in videl sem vse.«
Berič je premolknil, kakor da bi se nadejal besede občudovanja.
Ko te besede ni bilo, je nadaljeval;
»Videl sem Skalabrina, in slišal sem ga, ko se je razgovarjal z dekletom. In zame ni več nobenega dvoma, dasi se je razbojnik zelo izpremenil.«
»Pa oni... drugi?« je zajecljal veliki inkvizitor.
»Je bil obsoten, ekscelenca! Toda po tem, kar sem slišal, se mora kmalu vrniti. Odslej imamo lahko delo; polastimo se Skalabrina in dekleta ter se skrijemo v njenem stanovanju. Kakor hitro vstopi Roland Kandiano, ga primemo za vrat.«
»Res, zelo enostavno!« je dejal Dandolo mehanično.
Kar strmel je od groze.
»Kaj ne da, ekscelenca?« je dejal berič, ter se vzravnal. Toda naj si je ta načrt še tako enostaven, trebalo ga je najti... in jaz, jaz edini...«
»Tega ne bom pozabil!« je dejal Dandolo, grabeč se z nohtmi za prsi.
In z neizmerno bridkostjo, ki pa je policist začutil ni, je dodal:
»Nadejam se, da si obvestil svojega načelnika, in da je hiša obkoljena?«
Berič je pomežiknil. Priklonil se je in zamrmral:
»Ekscelenca, revež, kakršen sem jaz, ima preveč redkokdaj priliko, najti svojo srečo s tem, da stori državi uslugo, za katero ona ve; in jaz se nisem mogel odločiti, da bi izdal svojo skrivnost. Če bi jo bil omenil poveljniku, bi me bil on zaklal in vrgel ribam v morje, sam pa bi bil v tem trenotku tu pred vami ter bi vam pripovedoval, namesto da jaz pripovedujem!«
Dandolo si je obrisal vroče čelo. Prijazno je dejal:
»Torej nisi obvestil svojega načelnika?...«
»Ne, ekscelenca.«
»Niti kogarkoli izmed svojih tovarišev?«
»To še manj.«
»Torej veš to reč edini?«
»Edini... z vami vred ekscelenca.«
»Da,« je zamrmral Dandolo, »z menoj!«
Vstal je, stopil po kabinetu semtertja, ter se nato vrnil k policistu.
»Pojdi mi pokazat hišo,« mu je dejal,
»Kakor velevate, ekscelenca,« je rekel policist.
Dandolo se je ogrnil s plaščem ter stopil iz palače na prosto, z njim policist-
»Ali naj vam pokličem gondolirja, ekscelenca?« je vprašal komorni sluga.
»Ni treba!« je odgovoril Dandolo.
Stopil je v eno izmed gondol ter velel policistu: »Veslai!«
Z naglico človeka, ki plove svoji sreči nasproti, je jel policist poganjati gondolo.
»Veslal boš tja do Uda,« je omenil Dandolo naenkrat.
»Saj to ni tam ekscelenca!«
»Vseeno. Imam tam neki opravek.«
Improvizirani barkarol je ubogal. Dandolo ni bil bil sedel pod šotor. Stal je zadaj, poleg beriča, ki je veslal s spretnostjo Človeka, ki zna vse na svetu. Veliki inkvizitor je premišljal. Zdajpazdaj je uprl oči v svojega veslača, čigar silhueta se je gibala prednjim. Kroginkrog je bila črna noč, in po kanalih ‘je vladalo molčanje.
»Zdaj sva v pristanišču, ekscelenca,« je nenado-ma velel policist.
»Veslaj še dalje!« je ukazal Dandolo.
Gondola se je prerinila med barkami in državnimi ladjami ter se oddaljila proti sredini Lidskega zaliva. Kmalu je bila tako daleč, da že ladij ob nabrežju ni bilo več mogoče videti.
»Stoj,« je velel Dandolp.
Policist je odložil veslo.
»Sedi semkaj k meni, je povzel veliki inkvizitor.
»Oh, ekscelenca...«
»Sedi, če ti pravim!« je dejal Dandolo s hripavim glasom.
Osupli berič je ubogal.
»Poslušaj, je dejal veliki inkvizitor s tihim glasom, kakor da bi ga lahko kdo slišal, torej si popolnoma prepričan, da veš samo ti za skrivališče Rolanda Kandiana.«
»Popolnoma, ekscelenca!
»In ti nihče ni sledil?«
»Moj posel je ta, da jaz zasledujem druge; zato vem, kako je treba ravnati, da človeku nihče ne sledi.«
»Dobro. Poslušaj me torej. Kaj bi bilo, Če bi jaz zahteval od tebe, da pozabi, kar si slišal?.. •«
Dandolo je govoril skoraj ponižno. Berič pa je ostrmel, vztrepetal je od brezumne nade, da doji v svoji oblasti strašno skrivnost, in da se bo mOgel igrati z velikim inkvizitorjem kakor z voljnim orodjem.
Se tisti hip je storil sklep, da proda to, kar se zahteva od njega, za najvišjo ceno, in da mora torej povečati in pretirati veliko vrednost tega, kar prodaja. Bilo je to večno moralno lupeštvo dobrih trgovcev.
»Kaj hočete reči ekscelenca?« je vzklikni!-
»Rad bi, da pozabiš, da si videl Skalabrina In da poznaš hišo, kjer se skriva Roland Kandiano!« je dejal Dandolo s tajnim nemirom.
»Toda ekscelenca, ali ne marate sami pogledati te hiše?«
i.1 -l.t» n n are
WIIVC1JOT pUflf'
tfmnltM InaMlJaln«
~ '"'SES*
5 Mali
ŽenHv, dopl—«■«]» in ogl«. •i trgmksga aN rcMtmncgt znaiaji: maka b«»«d* BO p, •ajmanj« zn*«.k Dia 10’—
Medeno posteljo,
nočno omarico in umivalnik kupi Rudolf Smolej, Ruška c. 2.	925
Deklica za vse,
ki zna nekoliko kuhati, išče mala fina družina v Gorskem Kotoru. Ponudbe nasloviti na inženir Klajič, Delnice.
906
Betonirano dvoriščno skladišče, pripravno za garažo v bližini kolodvor se odda v najem. Vprašati: Prešernova ul. 18 I., vrata 6.	905
Išče Se oženjen hišnik
brez otrok. Po možnosti zidar- Naslov Lnpšina, Glavni trg 3-	902
Mebiirana soba,
tudi dve, ali tudi nemeblirane, posebnim vhodom, električna razsvetljava, solnčna lega, takoj za oddati v Mag-dalenskem predmestju, Stritarjeva ul. 5 I.	898
Kolesarji, pozori
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«, Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom-	2519
Hitro,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14.	778
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Rlbeže ravne, okrogle, polokro. gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedricet< umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise Iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare In cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor,
Glavni trg št. 5.	334
 *
Semenski krompir
beli zdrav se dobi po primerni ceni. Radvanjska cesta 30 a.	895
PRINCESKO
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI.,JUTRA" mamb ,N -WMNikA“
“"'"OR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANKO
Pohištvo
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po Čudovito nizkih cenah pri
KMPREIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj Ceniki zastonj
566
Štampiljk’
T* SOKLIČ,
S
PARNA
PRALNICA
Pravkar izšle 1
Ti
Založba Luč v Ljubljani je izdala prvo knjigo velike povesti
Martin Brbek
Spisal Ivan Podrfal.
Knjiga vsebuje povest življenja, ponižanega in osramočenega z grehom človeka, ki ne sme biti oče, čigar krivda pa ne more izkoreniphi življenja njegovemu sinu, kajti zakoni Prirode so močnejši od človeških postav in blodenj.
Lepo opremljena knjiga Obsega 120 strani in stane samo 20 Din.
Kdor naroči knjigo na spodnjem odrezku in pošlje istočasno denar, dob' knjigo poštnine prosto. (Odrezek nalepite na dopisnico!)
Ta ugodnost velja samo za posameznike in le za naročila tekom 10 dni.
Založba Luč
v Ljubljani. Poštni preda! št. V.
ODREZEK
Podpisani pošiljam 20 Din ” knjigo .Martin Brbek", ki naj se mi pošlje poštnine prosto.
Bivališče —
Ulica...
4218 V
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
pere moško perilo kot novol
Ttlefon 480 Centrale i Frankopanov! ul. P. Poaru2nica» Vetrlnlska ulloa 7.
LEPA PRAVLJICA ZA MLADICO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Indaja Konzoucti .Jutra* v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelju	in	urednik:	Tran	Brozovičv	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarn,	d.	d,	predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.