Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedellsRa Izdalo celolemo v lugo-slavl)! SO Din, za Inozemstvo 100 D
SJCO VIzNILC^
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pefll-vrsta mali oglasi po I SO lnZD.večtl oglasi nad 43 mm vlMna po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, ▼ uredniškem dela vrstico po IO Din □ Pri vcciem a naročilu popust Izide ob 4 z|ulrq| razen pondeljka Ir» dneva po prazniku
Uredništvo te v Kopitarjevi nllcl tU. 6lili Hohoplsl se ne vračajo, acf ranici rana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva štev. 328
Političen lisi sza slovenski narodi
Uprava /e v Kopitarjevi al.St.9~ Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.630 In 10.349 xa ln sera te. Sarajevo SI. 7 563, Zagreb St. 39.0U, Praga ta D«maj St. 24.797
Pred konferenco male anfanfe na Bledu
(Od našega urednika.)
Bled, 16. jun. (Izv.) Popoldne so na Bled prispeli prvi udeleženci konference Male an-tante. Iz Belgrada je prispel zunanji minister dr. Ninčič s svojim spremstvom. Jutri prispe češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in romunski minister Mitileneu ter romunski poslanik,tako, da se bodo tekom jutrišnjega dne mogli vršiti prvi sestanki zastopnikov držav Male antante. Poleg tega se nahaja na Bledu romunski poslanik na našem dvoru g. Emandi, dalje poljski poslanik Okenski.
Zvečer je prispel tudi naš poslanik v Pragi Ljuba Nešič, skupno z atašejem za tisk pri poslaništvu v Pragi dr. Kluičem. Na Bledu so nadalje številni časnikarji, domači in zunanji, predvsem češkoslovaški. Med češkoslovaškimi časnikarji je ravnatelj oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu, znani publicist Jan Ha-jek, dalje župnik Vladimir Zamikal, glavni urednik »Našinca« iz Olomuca, dalje g. Melč, ataše za tisk v Belgradu pri poslaništvu, v imenu češkoslovaške tiskovne korespondence .dr. Kopecki, znan časnikar za zunanjo politiko pri Beneševem osebnem glasilu > Češko >Slovo«.
Ravnotako je več romunskih časnikarjev, med njimi predsednik časnikarjev Male an-tante Konstatin Miile. Od naših časnikarjev bi bilo omeniti ravnatelja našega tiskovnega urada v Belgradu in njegovega zastopnika dr. Erhatiča. Zastopani so vsi listi iz naše države, vsi veliki nemški, italijanski, francoski in angleški časopisi. Bled je goste zelo lepo sprejel in je ves v zastavah vseh zavezniških držav.
Bled, 16. jun. (Izv.) Mučen vtis v vseh krogih vseh delegacij so napravile zahteve čeških narodnih socialistov, da naj češkoslovaški zunanji minister poda ostavko. V krogih vseh delegacij prevladuje mnenje, da je ta zahteva češkoslovaških narodnih socialistov prezgodnja in da dr. Beneš tej zahtevi v interesu Male antante nikakor ne sme ugoditi. Kot vzrok, da so poslanci in senatorji češkoslovaške narodne socialistične stranke zahtevali, da dr. Beneš poda demisijo, smo od dobro informirane diplomatične strani izvedeli sledeče podrobnosti:
Pri vstopu dr. Beneša v uradniško vlado dr. Czernyja je eno krilo narodnih socialistov pod vodstvom Stfibruyja bilo nasprotno temu, češ, da je to nevaren precedent za parlamentarizem v Češkoslovaški. Vstop dr. Beneša v uradniško vlado je to krilo predstavljalo kot sankcijo za vzpostavitev uradniškega režima, ki ni v soglasju s parlamentarnimi in demokratičnimi načeli, kakor so zajamčene v ustavi Č. S. R. To krilo v češki narodni socialni stranki je tudi potem, ko prvič ni zmagalo s to svojo zahtevo, nadaljevalo kampanjo proti dr. Benešu.
Neglede na to, da so v tej kampanji igrali znatno vlogo osebni motivi proti kandidatu za mesto zunanjega ministra., je to stališče v poslednjem času pridobilo na pristaših, posebno odkar se je v češkoslovaškem parlamentu izkristalizirala takozvana carinska koalicija. Ta carinska koalicija je bila sestavljena na podlagi posebnega sporazuma iz sledečih strank: češki agrarci, češka ljudska stranka, narodni demokrati, nemški krščanski socialisti in nemški agrarci. Ta večinska koalicija je v parlamentu sprejela nov carinski tarif, ki ima močne agrarne tendence in obenem uradniški zakon, zvezan s kongruo. V tej kongrui so du-hovništvu zajamčene nekatere doklade.
Češki narodni socialisti so znani kultur-noboineži in so odločno nastopili proti temu. Krilo g. Stribrnyja je porabilo to priliko, da pokaže nemožnost nadaljnega obstanka Beneša v vladi, češ da vlada, ld faktično in for-melno izvaja ta sporazum ni v soglasju s pro-gramatičnimi zahtevami čeških narodnih socialistov. Zato ne samo, da ni oportuno, ampak je za stranke škodljivo, ako je kakšen član v vladi in za dejanje te vlade nosi odgovornost. Ker je vprašanje odglasovanja uradniškega zakona zvezano s kongruo po sprejetju carinskega zakona postalo aktualno, je klub poslancev in senatorjev češkoslovaških narodnih socialistov zahteval, da Beneš takoj poda ostavko. Po mišljenju teh čeških krogov se bo najbrž celokupna vlada z dr. Czernyjem solidariziralav slučaju, da ar. Beneš demi-sionira.
V tem slučaju nastane vprašanje, kdo bi prevzel dedščino vlade dr. Czernyja. Zelo močna je tendenca v vseh čeških parlamentarnih krogih, da se zopet vzpostavi parlamentarna vlada. Ker pa večina, ki je tvorila iakozvano carinsko koalicijo, še ni tako izbris,
staliziraua, da bi si lahko v doglednem času ustarila močen in jasen deloven program, se zdi, da bo prišlo do tega, da se sestavi nova vlada pod vodstvom uglednega uradnika v zunanjem ministrstvu Šisela, ki je znan kot odličen prijatelj in popolnoma udan pristaš predsednika republike Masaryka. V tem kabinetu bi prevzel zunanje ministrstvo dr. Girsa, dosedanji diplomatični eksponent v Moskvi. V vseh slučajih bi seveda ostala češka zunanja politika neizpremenjena, kakor je bila Beneševa in smer politike napram Mali Antanti bi se niti najmanj ne spremenila. Z ozirom na to se z napetostjo pričakuje dr. Benešev prihod.
Bled, 16. jun. (Izv.) Oficielen program konference Male antante se je precej spremenil. Zdi se, da bo sedanja konferenca Male antante brez dalekosežnih sklepov, predvsem z ozirom na stališče Beneša, pa tudi z ozirom na to, da tej konferenci prvič prisostvuje ro-munsk i minister, ki s sedanjimi svojimi kolegi ni popolnoma znan. Jasno je, da se razgovori na takem sestanku no morejo voditi v tisti prisrčnosti, kakor so se vodili med starimi znanci. Od začetka Male antante so vodili zui^anjo politiko Beneš, Ninčič in Duca.
Misij se, da bo sedanja konferenca na Bledu bolj informativnega značaja in bo dr. Beneš poročal o krizi Društva narodov, ki postaja z ozirom na poslednje dogodke ob priliki zasedanja Društva narodov vedno akutnejša. Ninčič bo poročal o uspehih potovanja v Rim in v Pariz, ki so vzbudila splošno zanimanje, ne samo v zavezniških, marveč tudi v sosednjih državah. Ker so padla v čas med poslednjo in sedanjo konferenco Male antante, je razumljivo, da bo Ninčič moral poročati o uspehih, oziroma rezultatih teh potovanj, ki gotovo niso bila samo informativnega značaja, marveč so bila, kakor so potrdila tudi oficijel-na italijanska in francoska glasila, mišljena kot začetek nove politične akcije v naši državi.
Najvažnejše vprašanje za našo državo, ki naj bi se razpravljalo na tej konferenci, je razmerje Male antante do Bolgarije. V tem je treba ugotoviti, da nekateri krogi pri nas niso bili za nastop dr. Beneša v Svetu društva narodov ob priliki zadnjega zasedanja Društva narodov, ko se je razpravljalo o posojilu za bolgarske beguncc. Kakor znano, smo mi vedno zastopali mnenje, da takšni begunci iz naše države v Bolgariji sploh nc obstojajo, oziroma so to begunci, ki so šli iz raznih materialnih ozirov v Bolgarijo in sicer v tako majhnem številu, da v tako velikem številu, kakor se je Svetu D. N. predpolagalo, sploh niso obstojali, S tem, da je Svet društva narodov odobril veliko posojilo 2 in pol milijona funtov šterlingov, je zmagala bolgarska teza, da se nahaja v Bolgariji okrog 10.000 bolgarskih beguncev.
Ker je to posojilo Svet društva narodov že odobril, se bo najprej zahtevalo, da se za uporabo tega posojila vpelje kontrola, v kateri bi mi kot najbolj interesirana država morali biti udeleženi. V tem oziru se bo storil sklep in sc bodo dale direktive članom Male antante, da se predložena zahteva sprejma, ker je v interesu miru na Balkanu.
Druga zelo važna točka je vprašanje podaljšanja obojestranskih pogodb med vsemi tremi državami. Časopisje je poročalo iz Bukarešte, da je tam podpisana vojaška konvencija med temi treuii državami .Nekateri krogi zatrjujejo, da se v Bukarešto od strani romunskega zunanjega ministra in našega poslanika Čolak-Antira ter češkega poslanika v Bukarešti Giserskega ni podpisala vojaška pogodba, marveč podaljšala politična pogodba, s katero se je stvorila mala antanta. V te pogodbe sta po informacijah teh krogov sprejeti dve novi klavzuli. To je: 1. da Češkoslovaška in Jugoslavija jemljeta na znanje specialne pogodbe med Romunsko iu Poljsko, ki je kakor znano, predvsem naperjena proti sovjetski Rusiji in 2. da je treba takoj pričeti s posebnimi pogajanji o novi vojaški konvenciji med temi tremi državami. V Bukarešti je bila ta pogodba podpisana za tri leta, dočim je v teh treh delegacijah prevladovalo mnenje, da jo je treba podaljšati na pet let. Z ozirom na to se bo sklenilo, da se prvotnim trem letom dodasta še dve leti.
Na Stadionu bo dne 27. junija orlovska prireditev!
■ l.-L.-LAluri ~~ • • * ***'"* ^1* - *jV ' iV ' m	—	■
Demonstracije v Pragi.
SPOPADI MED DEMONSTRANTI IN POLICIJO. - KRIZA V NAR0DN0-S0CIALISTIČNI
STRANKI.
Praga, 16. junija. (Izv.) Včeraj je prišlo zopet do nemirov na praških ulicah. Komunisti, socialni demokratje in narodni socialisti so sklicali protestno zborovanje na Havličko-vem trgu proti agrarnim carinam in proti draginji. Ob 2 popoldne je prikorakalo na trg več tisoč delavcev vseh strok, ki so popustih delo, in se je vršilo na trgu zl>orovanje. Govorniki so prebrali tudi nek fašistični letak, ki poziva, da se generalna stavka prepreči. Zborovalci so radi tega še odločnejše zahtevali proglasitev generalne stavke. Po shodu se je razvil sprevod kakih 16.000 delavcev, katerega sta skušala ustaviti orožništvo in policija. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. — Množici se je kljub temu posrečilo prodreti kordon in je udrla na Vaclavski trg, kjer jih je ustavila policija na konjih. Prišlo je do spopadov, v katerih je policija nastopila z orožjem. Do spopadov je prišlo tudi med policijo in delavstvom, ki je ostalo na Havličko-veni trgu. Ker je padla v vrste policistov opeka, je policija udrla med demonstrante in jih pričela razganjati z gumijevkami.
Praga, 16. junija. (Izv.) Po policijskem poročilu je bilo aretiranih 36 oseb radi nasilja in nepokorščine napram straži. V Žte-fanski ulici je skušala skupina demonstrantov oprostiti iz rok stražnikov aretiranega delav-ca. Pri tem je bil zadet od razbitega stekla nek stražnik, ki nato rabil revolver. Skupno je bilo ranjenih 10 stražnikov in en nadko-misar.	|
Praga, 16. jun. (Izv.) Stfbrny je že dolgo iskal prilike, da udari svojega tekmeca v stranki dr. Beneša. Sedaj, ko je narodno-soci-alistična stranka radi carinskega zakona proti sedanji vladi v opoziciji, je Stribrny na strankinem zboru znova načel tudi vprašanje dr. Beneša, ki jo član te vlade in je edini parlamentarec v njej. V trenotnem bojevitem razpoloženju je Stfibrny prodrl s predlogom, da se dr. Beneš pozove, da poda ostavko. Na poti na Bled je izjavil dr. Beneš, da ne bo odstopil kot zunanji minister, ampak bo podal ostavko na svoj poslanski mandat, kakor hitro se vrne v Prago.
Reševanje francoske vladne krize.
Pariz, 16. junija. (Izv.) Predsednik republike je danes začel sodelovati pri reševanju krize in je imel daljše razgovore s predsednikom parlamenta in senata. V političnih krogih smatrajo kot verjetno, da bo šef novega kabineta zopet Briand. Obdržal bo tudi zunanje ministrstvo. Kot notranjega ministra predlagajo Herriota, ki bi mogel urediti notranje spore s socialisti. Finančni minister bi bil Caillaux. Vendar je izjavil, da sprejme ta resor samo pod gotovimi pogoji, ki bi mu osi-gurali finančno politiko. Bivši finančni minister Peret je pri utemeljitvi svojega odstopa navajal, da ni našel zadostne podpore pri stabiliziranju franka. Po »MatimK je s tem mišljena francoska državna banka in odbor izvedencev.
Pariz, 16. jimija. (Izv.) Predsednik zbornice Herriot je izjavil, da zastopa mnenje, da država proglasi monopol nad žitom, da kupuje sama žito doma in tudi sama ureja uvoz
žita. Tako bi bilo mogoče preprečiti, da se 9 žitom špekulira.
Pariz, 16. jun. (Izv.) V zadnji seji pred demisijo je Briand izjavil: Najnevarnejša je vera, da bo kak čudež rešil položaj. Zmotno je misliti, da bi vlada vseh strank laže reševala ta problem. Zgled imamo v Belgiji, ki ima vlado skoro vseh strank, njena valuta pa nemoteno pada. Isto je v Italiji, kjer ja Mussolini z uporabo več miljard zadržal padec za nekaj časa, sedaj pa je zopet tu. Glavni vzrok padca francoskega franka je, da Anglija, Italija in Belgija mečejo na trg francosko valuto v masah, da rešujejo svojo.
Pariz, 16. junija. (Izv.) Briand je prevzel mandat za sestavo vlade.
Pariz, 16. junija. (Izv.) Francoska in an-< gleška vlada sta se sporazumeli, da se obisk francoskega predsednika Doumergueja v Londonu, ki bi se imel v kratkem izvršiti, odloži na poznejši čas.
Dunaj, 16. jimija. Boj za šolsko reformo traja v vsej svoji divjosti dalje. Sinoči je zborovalo vodstvo krščansko socialne stranke. Minister prosvete dr. Schneider ni hotel k seji. Izjavil je, da se čuti osebno prizadetega vsled napada dr. Rameka Ln da bo demisijoniral. Poslanec Kunschak je na seji obširno zagovarjal sporazum s socialisti, ki ga je sklenil dr. Schneider in pri katerem je sodeloval tudi Kunschak, kot predsednik stranke za mesto Dunaj. Tudi on je izjavil, da bo odstopil kol podnačelnik stranke, če bo dobil nezaupnico.
Vsenemška stranka sklicuje za četrtek sejo svojega vodstva.
V glavnem parlamentarnem odboru so socialisti predlagali odgoditev sej češ, da vlada vsled krize v prosvetnem ministrstvu ni zmožna »a razpravo. Ko je bil njihov predlog odklonjen, so socialisti zapustili sejo.
Katoliške organizacije so priredilo protestna zborovanja proti dr. Schneiderju in socialističnemu učnemu redu.
Pred revmfo poijske ustave,
Varšava. 16. junija (Izv.) Desničarske, stranke iu centrum so izjavile, da ne nasprotujejo vladnemu predlogu o reviziji ustave, vendar smatrajo dosedanje izpre-membe za nezadostne. Pred spremembo ustave pa je potrebna sprememba volivnega zakona. Levičarske stranke so se izrazile proti vladnim načrtom.
Rešitev rudarskega spora na Angleškem.
London, 16. jun. (Izv.) Baldvin je v spodnji zbornici otvoril debato o rudarskem sporu z daljšim ekspozejem o slabem stanju angleške industrije in vedno večji brezposelnosti. Mnoge industrijske panoge morajo popolnoma ustaviti obrat, ker nimajo premoga. Vlada hoče rešiti, spor z zakonom, tako d3.se Ep^ališa ]
delovni čas na osem ur in delavci obdrže staro plače. Ta predlog je v delavski stranki vzbudil odpor.
Anglija je v posebni noti protestirala pri Sovjetski zvezi proti podpori, ki so jo dobili angleški rudarji. Sovjeti so odgovorili, da jo denar poslalo delavstvo na pritrdilo angleške rudarske zveze. Sovjetska vlada ni poslala nikake podpore.
London, 16. junija. (Izv.) Rudarska zveza smatra, da vladin predlog za rešitev krizo ne bo imel nikakega uspeha. Kako malo važnosti pripisujejo rudarji temu predlogu, se vidi iz dejstva, da niso sklicali rudarji nikakega posvetovanja. Tajnik Cook je izjavil, da debata v spodnji zbornici nc bo ničesar doprinesla k rešitvi krize.
Budimpešta, 16. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je poročal ministrski predsednik Bethlen o sklepih Društva narodov v Ženevi. S prvim julijem bo dvignjena splošna finančna kontrola nad Ogrsko in bo obenem odpotoval tudi generalni komisar. Nadzorovanje bo prepušečno dvema zaupnikoma, ki bosta vodila nadzorstvo potom zastopnika, ki bo stalno v Budimpešti. Društvo narodov jc sprejelo sklep, da mora Ogrska v slučaju deficita plačati posojilo oziroma zastaviti obligacije. Sklepi v Ženevi bodo mnogo pripomogli h konsolidaciji države. Social-nodemokratski poslanec Payer jc trdil, da st vlada po krivici lasti ženevske sklepe kot svojo zaslugo. Poslanec Rupper povdarja, da faktična kontrola nad Ogrsko ni dvignjena. Za debato o Bcthlenovem poročilu so prišle na dnevni red intcrpclacijc.
BOJ Z MORSKIMI ROPARJI.
Pariz, 16, junija. (Izv.) Iz Lizbone poro« čajo, da so portugalske čete pri Macao odkrile četo morskih roparjev, s katerimi so se spustile v boj. 300 roparjev je bilo ubitih in 150 ranjenih.
Oslo, 16. junija (Izv.) Včeraj je stopilo v slavko 3200 mestnih delavcev in 1000 cestnih železničarjev.
>
Komedija s »faksimilom".
Belgrad, JL5. junija 1026.
S svojim »faksimilom« je napravilo »Jutro« komedijo, ki se bo pa spremenila v tragedijo za — g. dr. Žerjava. Danes sem pokazal ta »faksimile« zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Pred pričo sem konstatiral, da je to falzifikat prvotnega teksta in da sem pripravljen za to tudi prinesti ves dokazilen material. Ni bilo treba dolgega razgovarjanja, ko si mogel čisto natanko spoznati, da je bil naknadno napravljen dodatek. Stvar je potemtakem že prilično jasna. Glede tega pasusa ne bo treba sploh nobenega dokazovanja več. Gle*'.s drugega pasusa, ki je tudi popravljen, ne bo treba prevelikega dokazovanja, da je izginil prvotni tekst in da je na njegovo mesto interpolirano politično zmerljdvejše besedilo. Jaz še enkrat povdarjam, da je v »faksimilu« še drugo mesto potvorjeno in da sem pripravljen tudi to dokazati. S tem sem menda dovolj povedal. Potem bomo govorili o falz.ifikatorjih in varalicah, samo ne bo jih treba več iskati in prav nič namigavati.
Zajemljivo je pa sledeče poglavje: Dr. Ninčič je objavo takozvanega faksimila tako ostro obsodil, da ne morem na tem mestu re-producirati njegovih izrazov. Slovenski jezik je v tem pogledu res še pravi »dialikat« in zato nesposoben, da bi s pristno našimi izrazi karakteriziral njegove oznake. Zakaj se je tako ozlovoljil in hud oval? Stvar mu je postala sama na sebi neprijetna, nič manj mu ni neprijetno, ker je po njegovi izjavi dr. Žerjav proti njegovi volji zlorabil poverljivi akt za svoje glasilo. Dr. Ninčič je dal — tako je vsaj izjavil — dr. Žerjavu omenjeni akt samo v pcgled, dr. Žerjav ga je pa odnesel, tako da je prišel kot takozvani faksimile prvotnega teksta v »Jutro«. Kako je že pisalo »Jutro« o dr. Žerjavu? Če se ne motimo tako, da bi si dal preje odsekati roko nego bi prijel kak tak poverljivi akt v roke. In kaj je rekel dr. Ninčič pred pričo? Težko je pač človeku, če vse to premišja, brzdati pero, da more ostati v ojnicah tiskovnega zakona.
Mi smo v svojem prejšnjem članku zahtevali, naj cenjeno »Jutro« objavi celotni tekst originala. Ko je dr. Žerjav imel priliko za objavo nebistvenih stvari, zakaj se ni potrudil da bi dobil celotni tekst v roke? Ali ni za slovenski svet najvažnejše, da dobimo celotni akt o dr. Žerjavovi denunciaciji v pristni, nepokvarjeni originalnosti v roke? Ali je pa morda dr. Žerjav kar resignirano uvi-del, da svoje denunciacije ne more spraviti s sveta in se je samo še krčevito zagrabil za »slo-venački dialekat«? Denunciacija je torej povsem neizpodbitno ugotovljena, glavne stvari torej ne taji niti sam avtor pisma. Pojavilo se je drugo dejstvo, dejstvo, da je takozvani faksimile falzifikat. Kdo so falzifikatorji? To je pa tudi prilično važno vprašanje.
Dr. Kulovec.
Popravek. V torkovi številki se je v dr. Ehilovčev članek vrintilo nekaj napak. Stavek »Naš prepis so v pričo mene primerjali z originalom«, se mora glasiti: »Naš prepis so v ministrstvu primerjali z originalom in dognali istovetnost, in priče imamo zato, ki bodo potrdile, da se prepis strinja z originalom«. Besedilo: »Dr. Ninčič se brani, da bi ga dal na razpolago. Uvedel je le disciplinarno preiskavo, ki naj dožene, kdo je izdal prepis pisma«, se mora glasiti: »Dr. Ninčič se brani, da bi ga dal na razpolago, disciplinarne preiskave noče uvesti, izdal je le pismen poziv, ki naj dožene, kdo je prepis izdal«.
Vse nič ne pomaga.
Ko strela iz jasnega neba je udarilo v tabor naših samostojnih demokratov, ko je dr. Kulovec objavil tisto pdsmo g. Žerjava na zunanjega ministra Ninčiča radi odpoklicanja slovenskega konzularnega uradnika Barleta v Diisseldorfu, češ da je »klerikalec« in kot tak neprimeren za dotično službeno mesto. Pro-stas hladnokrvna denuncijaeija je bila torej vsebovana v tem pismu, ki jo zato dr. Kulovec tudi krepko in po zaslugi javno pribil.
Strahovit udarec to za SDS. »Jutru« je kar sapo zaprlo. In zavilo se je spočetka v grobni molk. Toda nekaj je bilo le treba odgovoriti, braniti se proti tej tako težki obtožbi. Pa je sramežljivo-predrzno zapisalo: Klerikalci kradejo državne akte ...
S tem pa je »Jutro« že tudi inddrektno potrdilo in priznalo, da tisto Zerjavovo pismo res obstoja. Kar pa je seveda ob enem bila tudi huda strategična napaka; stvar v mrtvo za molčati, bi bilo pametneje Kako zdaj napako popraviti? Cele tedne so Žerjavovi generali tuhtali, slednjič so jo iztuhtali: objavi se faksimile tistega akta, po originalu seveda, ki pa se ne bo popolnoma vjemal s Kulovčevo objavo. Se enostavno ne sme vjematl. In tam, kjer se ne vjema, tam se Ima dr. Kulovec zgrabiti, oziroma tam je treba pozornost javnosti odvrniti od glavnega predmeta na postranske stvari, zabrisati na ta način blamažo, izmuznti se iz te tako mučne afere.
In zgodilo se je tako. V nedeljo je »Jutro« prineslo tisti famozni faksimile, garniran t najhujšim moraličnim zgražanjem in najau-
rovejšim psovanjem na to »grdo lumparijo
klerikalcev«, ki da so »falzificirali« Zerjavovo pismo itd. Tri dni že nas psuje »Jutro« po svojih predalih, da se mora samemu vragu studiti. Psuje v abotni domišljiji, da se bo našel kje med Slovenci toliko neumen človek, ki ne bo izprevidel cele te klavrne komedije, kakor jo je tu uprizorilo Zerjavovo glasilo.
Brezupne in brezumne absurdnosti, ki je v »Jutrovi« trditvi, da je dr. Kulovec falzi-fikator, ni niti treba dokazovati. Vsak šolar-ček bi jo dognal. Vzemimo, da je faksimile, kakor ga je objavilo »Jutro«, do zadnje jiii-čice avtentičen s pravim, pristnim izvirnikom akta, kakor se nahaja v arhivu zunanjega ministrstva. Vzemimo to kot nesporno dejstvo, pa vprašamo: Kaj je potemtakem falzificira-no? Ali je mar falzificirano dejstvo Žerjavo-vega pisma?
Vprašamo: Ali je pisal dr. Žerjav ministru Ninčiču tisto pismo radi Barleta ali ga ni pisal? In ali je minister ugodil Žerjavovi zahtevi ali jej ni ugodil? Odgovor je podan s faksimilom, kakor ga je prineslo »Jutro«. Tu je potrdilo, tu je dokaz.
In samo za to gre. Gre za to, da je s tem faksimilom tudi od strani »Jutra« absolutno potrjena in dokazana tista denuncijacija, ki jo je ugotovil dr. Kulovec. Gre samo za to de-nuncijacijo, nad katero se danes zgraža vsa poštena slovenska javnost. Z al; a j tu imamo
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Na današnji skupščinski seji je pravosodni minister pred prehodom na dnevni red narodne skupščine stavil predlog o spremembi čl. 234. zakona o uradnikih, s katerim se podaljšuje nestalnost uradnikov, katera bi morala nehati letos 1. septembra, za tri leta, torej do 1. septembra 1929. Zakonski predlog se glasi:
»Čl. 234. zakona o uradnikih in ostalih uslužbencih »gradjanskog reda« od 31. julija 1923, se spreminja in se glasi: Čl. 234.: V času do .1. septembra 1929 prestanejo službe in premestitve državnih uslužbencev, razen tistih, ki so naznačene v čl. 224.«
Za ta predlog je pravosodni minister zahteval nujnost. Nujnost je pojasnil s tem, da je potrebna revizija uradniškega zakona. Zaradi tega je potrebno, da se uredba o nestal-nosti uradnikov podaljša za tri leta. (Opozicija očita: »To vam je potrebno radi volitev!«) — Pravosodni minister nadaljuje: Dokler se ne bo izvršila revizija uradniškega zakona, se mora odložiti stopanje v moč odredbe uradniškega zakona o stalnosti uradnikov. Minister je prosil skupščino, da nujnost sprejme.
Nato je dobil besedo dr. Andrej G o s a r, ki je poudarjal, da je uradniška nestalnost ne le krivica, ki je rodila med uredništvom mnogo gorja, marveč je veliko zlo tudi s stališča javne morale, ker odpira vrata na stežaj politični in denarni korupciji. Samo uradniška nestalnost je omogočila, da imamo danes dve garnituri in ogromno število državnih upokojencev, kar pomeni za državo veliko breme. Vlada hoče podaljšati uradniško nestalnost samo, da bi imela ob prihodnjih volitvah v uredništvu poslušno orodje za svoje namene. Stvarnih razlogov za podaljšanje nestalnosti ni. Zato bo glasoval proti zahtevani nujnosti predloga.
Proti predlogu so govorili demokrat Pera Markovič, hrvatski federalist Vladislav Polič, sam. demokrat Juraj Demetrovič. Nato se je vršilo glasovanje in je bila nujnost sprejeta.
Skupščina je nato reševala vprašanje o nujnosti predloga za razširjenje avtonomije belgrajskega vseučilišča na zagrebško, katero zahteva prosvetni minister Trifunovič. Minister je obrazložil predlog s tem, da ga je izdelal že prejšnji minister Stjepan Radič. O predlogu se je razvila živahna diskusija med samostojnimi demokrati in vlado. V imenu sam. demokratov je govoril proti predlogu Juraj Demetrovič, kateremu je odgovarjal prosvetni minister. Demetrovič je izvajal,'da se hoče s tem programom samo doseči, da bi se sedanje stanje na zagrebškem vseučilišču, ki ga je ustvaril Stjepan Radič, obdržalo in da se ne bi mogli vrniti profesorji, katere je Stjepan Radič upokojil. Skupščina je nujnost predloga sprejela.
Skupščina je prešla na dnevni red, na predlog o spremembi čl. 393. verzajske pogodbe po sklepih konference dela. K temu predlogu je govoril dr. H o h n j e c, ki je izvajal:
Predloženi zakoni se tičejo mednarodne organizacije dela in enega njenega organa, to je upravno zvezo, ki vodi in nadzira mednarodno pisarno dela. Gre torej za spremembo enega tistih zakonov verzajske mirovne pogodbe, kjer so navedeni glavni principi svetovnega upravnega dela. Poslanec nato navaja zgodovinski razvoj delavskega vprašanja v mednarodnem svetu do 1. 1914. ter razlaga, kako se je po vojni to vprašanje vzelo v pretres pri mirovnih pogodbah ter je tako nastala ženevska konferenca s svojim upravnim odborom in uradom. Čl. 393. verzajske pogodbe govori o organizaciji upravnega odbora urada. To organizacijo je sedaj treba v
pred seboj očiten in naravnost klasičen dokument tistih nemoralnih in nepoštenih metod, ki se jih poslužuje v političnem boju SDS. Odkar »Jutro« izhaja, nI počelo drugega kot da je razkričavalo Slovence »klerikalce« m protidržavne, nepatriotične ljudi. In ker stoji danes ogromna večina slovenskega naroda v taboru SLS, je ta ko rekoč ves slovenski narod od »Jutra« in SDS proglašen kot protidržaven. Zato tudi ni čuda, če se je s tako sistematično kampanjo ustvarilo v belgrajskih krogih toliko nerazpoloženja proti nam Slovencem, ki ga danes mučno občutimo pri vsaki priliki. Tu je slovenski uradnik, ki je lahko najkorekt-nejši človek, največji poštenjak, najboljši strokovnjak, najvnetejši patriot, dovolj, da se ga denunedra kot »klerikalca«, pa je njegova usoda zapečatena.
»Jutrov« faksimile je glasna priča, kako se pri nas uporabljajo sredstva, ki povsod na svetu, tudi v političnem boju, veljajo za nepoštena in nedopustna. In to je tisto, kar moramo obsojati in proti čemer ne moremo dovolj ogorčeno protestirati.
Naj »Jutro« še tako zavija, natolcuje in psuje, suhega dejstva in gole resnice, da je Barletov slučaj skozinskoz nečedna stvar, Iti je vse prej nego v čast SDS, ne bo utajilo ne izbrisalo. In da si bo slovenska javnost za vedno to stvar dobro zapomnila, to je tudi gotovo.
teku enega leta izboljšati. To se je soglasno sprejelo. V naši državi imamo sedaj to spremembo ratificirati. Naša država dosedaj ni bila zastopana v upravnem svetu, vendar je naša država kot član društva narodov članica mednarodnih konferenc in se jih mora udeleževati s štirimi zastopniki. Ali je bila naša država zastopana na poslednji mednarodni konferenci v Ženevi, ki se je končala 4. junija tega leta? Če je bila zastopana, kdo jo je zastopal in kdo je zastopal delavstvo, kdo je imel mandat, da zastopa delavstvo? Vobče, ali se je naša država udeležila teh konferenc? Govornik vprašuje vlado, ker vlada nikdar nI obvestila narodne skupščine o tem, ali smo bili zastopani na teh konferencah in kdo so bili naši zastopniki. Države, ki smatrajo socialno politiko kot zelo važno nalogo, katero mora v modernem času vršiti vsaka kulturna država, te države so predložile mednarodne konvencije o delu svojim parlamentom v ratifikacijo, čeprav niso predložile vseh, predložile so vsaj nekatere. Te države so se obvezale, da bodo te konvencije izvedle vsaj tekom 10 let. Naša država ni dosedaj predložila nobene konvencije parlamentu v ratifikacijo. To je dokaz, da vlastodržccm manjka vsak smisel za socialno politiko. Znani sociolog Herkner je v svojem delu »Die Arbei-terfrage« napisal, da je poleg Turške Srbija edina država, v kateri ni realizirana ideja o zaščiti dclavcev. Vpraeam, ali je danes dosti boljše, ali smo v tem oziru napredovali in stopili v krog kulturnih držav? Mislim, da nihče med nami nima toliko smelosti, da bi mogel trditi, da smo šli korak naprej. Vlada se ponaša s tem, da se striktno varuje vseh obvez Ln odredb in mednarodnih dogovorov. Po verzajski mirovni pogodbi so vlade držav, člani Društva narodov, dolžne v roku 12 do 18 mcsccev predložiti mednarodne konvencije o delu v ratifikacijo. Danes je poteklo ne samo 18 mesecev, ampak sedem let in naša država ni predložila niti ene konvencije v ratifikacijo! Po odobritvi mirovnih pogodb morajo pošiljati v Ženevo mednarodni pisarni dela poročila o izvajanju ratifikacij. Na letošnji junijski predzadnji konferenci se je sklenilo izvoliti dva člana, ki bosta proučevala ta poročila posameznih držav in o njih sklepa. Kako izgledajo poročila, ki jih naša država pošilja vsako leto mednarodnim konferencam dela, in aH jih sploh pošilja? Albert Thomas bo moral še parkrat priti, da pojasni vse velike naloge mednarodne socialne politike. V kakšnem Stadiju se nahaja pri nas razvoj socialne politike, najbolj dokazuje davek na ročno delo, s katerim so ravno zadeti pri nas tisti, ki so gospodarsko in socialno najslabši. Drug eklatanten dokaz je najnovejši zakonski predlog te vlade o centralni upravi, s katerim se ministrstvo za socialno politiko popolnoma ukinja.
Dr. Hohnjec izjavlja v imenu svojega kluba, da bo glasoval za načrt in poziva vlado, da predloži narodni skupščini še ostale mednarodne konvencije, ki so sc predlpžile na mednarodni konferenci dela. Nato je govoril minister za socialno politiko Simonovič, nakar so se konvencije sprejele. Potem je narodna skupščina odobrila predlog o valorizaciji bilančnih vrednosti. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je interpelacija poslanca Agatonoviča in tovarišev o izplačilu vojne odškodnine.
BelgTad, 16. jun. (Tzv.) Odbor za kazenski zakonik je imel danes sejo. Črtal se je tudi § 92., ki govori o zastaranju, ki ne teče za časa, v katerem izvršitev no zakonu ni bila niouoča.
Naša politika
RADIČEVCI ZA NOV DAVČNI ZAKON.
Belgrad, 16. jun. (Izv.) V odboru za pro-uČevanje davčnega zakona je vladna večina sprejela šest članov, dva sta se rezervirala, ker so člani opozicije zahtevali spremembe. Radikali se razprave živahno udeležujejo, radičevci pa so popolnoma zadovoljni z zakonom, ki bo povečal davčna bremena in posebno hudo oškodoval občine. Finančni minister ne kaže nobenega razpoloženja popustiti, ker radikali vedo, da radičevci popolnoma odobravajo zakon in molče glasujejo. Prihodnja seja bo v petek popoldne.
DR. KOROŠEC O SVOJI AGITACIJI.
Po povratku iz agitacijskega potovanja po Hrvatski je dal dr. Korošec belgrajskemu dopisniku zagrebških »Novosti« sledečo izjavo: »Radikalna stranka je v zelo težkem položaju. Sam gospod Uzunovič nima nikake Avtoritete več in to radi tega, ker ste v lastni stranki dve struji proti njemu. Potem še Ljuba Jovanovič. Lahko se govori, kar so hoče, ali Jovanovič ima mnogo prijateljev v klubu, v parlamentu in med ljudstvom. Radikalna stranka je stranka preteklosti, stranka treh frakcij.« — Govoreč o svojih shodih na Hr-v. :em, je dr. Korošec posebno naglasil svoj shod v Ludbregu, Radičevi zibelki, kjer je shodu prisostvovalo 1000 ljudi. »Mi bomo še naprej prirejali shode po Hrvatski. V Hrvatski, Bosni in Dalmaciji obstoja Pučka stranka, ki ima isti program kakor mi, četudi je samostojna stranka. Mi bomo to stranko podpirali, ker hočemo, da ta stranka v volitvah zmaga. Mi smo avtonomistična stranka in ho-čemo, da se ideja avtonomije okrepi tudi nr Hrvatskem«
OPOZICIJA SE PRIPRAVLJA.
Davidovičevi demokrati pripravljajo t tem mesecu več shodov. Po velikem shodu v Petrovcu priredi Davidovič s poslancema Ku-jundžičem in Šečerom shode v Sandžaku. Na teh shodih bodo sodelovali tudi muslimani. 25. t. m. bo shod Davidovičevcev v Kraljevu in Kruševcu. Ker so na dnevnem redu občinske volitve v Srbiji, sta poslanca dr. Kuma-nudi in Trojkovič prevzela nalogo, da v bi-toljskem okraju izvršita agitacijo za občinske volitve. Muslimani prirede velike shode v Krupi in Cazinu. Na teh shodih govore tudi DavidovičevcL
A Shod SDS v Metliki in »Jutro«. »Jutro« se sklicuje na druge liste, V tolažbo mu povemo, da so jim dali informacije izključno demokratski informatorji, ker drugih ni. bilo razen našega. Potem pa »resnicoljubno« »Jutro« pravi, da »Slovenec« laže v svojem poročilu o shodu SDS v Metliki. Navedite točno, kaj je bilo neresničnega! Ali morda nI bilo res, da je Zveza kulturnih društev izdala za političen shod SDS izkaznice za polovično vožnjo? Hočete še, da vam povemo, kakšni vagoni so bili pripravljeni za udeležence, ki so plačali polovično vožnjo tretjega razreda? Ali niso bili na shodu v glavnem Zumberčani, prišleci od drugod, uradništvo in učiteljstvo? Poglejte samo svojo obelodanjeno fotografijo in potem povejte, kakšna je bila udeležba! Povdarjamo še enkrat: Belokranjsko ljudstvo je shod ignoriralo! Morda ne odgovarja resnici, da so Pribičeviča sprejeli žvižgi, da je Pribičevič mogel govoriti komaj po preteku kakih desetih minut? Ali niso reditelji na konjih šli med ljudstvo, da se je to zgražalo? Ali se niso izvršile aretacije? Ali niso orožniki, 12 po številu, z nasajenimi bajoneti morali poseči vmes? Ali ni točno, kar smo navedli v govoru Pribičeviča? Torej, kaj, kje, v čem je neresnica? Morda v tem, da je izmed številne javljene duhovščine bil le eder Gozdanovič? Torej kje je neresnica?
A Narobe je pravi Na »Jutrovo« »obtožbo«, da SLS ščiti v Prekmurju mažarske1 interese, pravi isti list, »da ljubljanski in mariborski črni internacionalci molče na to strašno obtožbo in da je čudno, da se v celi klerikalni stranki ne najde niti en poštenjak, ki bi imel toliko narodne zavesti, da bi obsodil izdajalstvo voditeljev SLS.« — Mi smo že včeraj ugotovili, da so SDS, Orjuna, Sokol t< in učiteljstvo SDS v Dolnji Lendavi poslali »Jutru« energičen protest proti pozdravljanju mažarske stranke, ki je izrecno obsodila »klerikalno« avtonomijo in ki g. Kleklu in »klerikalni« stranki v Prekmurju zvoni z mrtvaškim zvonom s svojim programom državnega in narodnega edinstva.« Res čudno je, da se na to strašno brezobraznost, ki svoje dete — mažarsko stranko v Prekmurju — hoče v znamenju nacionalnosti, preganjanja teme in nepoštenosti, naprtiti SLS, ne najdejo v SDS poštenjaki, ki bi imeli toliko moralne in narodne zavesti, da bi poleg dolnje-lendavskih pristašev SDS obsodili voditelje SDS in »Jutro«!
A Do končanih volitev živite v srečnem pričakovanju! Radikalija v Mariboru in Belgradu živi sedaj v medenih tednih. Po teh sladkostih pričakuje ob volitvah narastka toliko tisoč novih glasov za Pašičcvo stranko, da bo zlezel vsaj en slovenski radikal v parlament. Mi kot dobrosrčni ljudje privoščimo »slovenačkim in radikalnim borcima« to veselo upanje na volivno srečo. Saj dolgo ne bo trajalo, da bodo vsi, ki te sreče pričakujejo. delili usodo t Stoiadiaovida,
Debata o uradniškem zakonu in mednarodnih konvencijah dela.
NESTALNOST URADNIŠTVA PODALJŠANA DO 1. SEPTEMBRA 1929! — DR. GOSAR V IMENU JUGOSLOV. KLUBA PROTI. — STVAREN GOVOR DR. IIOHNJECA O MEDNARODNIH KONVENCIJAH DELA IN NESOCIALNI POLITIKI REŽIMA.
t
Kaj se godi doma
Gospodu Rubbiju v album.
Znano je, na kakšen brutalen način so oblastva v Primorju prepovedala sleheren pouk v ma-ternem jeziku. V tej gonji se posebno odlikuje goriški šolski nadzornik kavalir Rubbia. Osebno se potrudi povsod, kjer se mu zdi, da bo izvohal »seuolo claudesfcino« (tajna šola). Ta gospod, veliki fašist, ki se na vse mogoče načine trudi, kako bi se bolj prikupil svojim višjim za višjo plačo, je menda pozabil, kako se je prav tako servilno ukla-njal svoje dni avstrijskim oblastnikom. Pozabil je, kako je strahoval Vipavce, da so podpisali avstrijsko vojno posojilo. Menda se tudi ne spominja več, da je ob napovedi vojne proti Avstriji organiziral avstrijske »Jungsčhtltze«? In tak mož je danes najbolj polnokrven fašist. Take prodane duše vihtijo bič nad našim ljudstvom v Primorju. Pa takih je cela vrsta, da ne omenjamo nekega Cavalottija, ki je fašistovski zaupnik za obmejne kraje. Ta mož daje pač čudno izpričevalo o svojih zmožnostih ne Ie s pretepanjem, marveč tudi s svojim divjim zakonom. Take so torej figure, ki opravljajo biriški posel. Bržkone se g. Mussolini ne zaveda, kako si sam jemlje ugled s takimi oprodami.
Tudi delo ia edinost?
V zadnjem času je priobčila »Edinost«: celo »rsto »značilnih« dokumentov, kakor je sama na-zvala svoje članke, naperjene proti krščanskim socialistom sploh in posebno proti duhovščini. Pod krinko, da brani vesoljnost katoliške cerkve, je po svojem znanem finem zavijanju očitala slovanski duhovščini protinarodno delo. Edinjaški gospodje, ki radi pretakajo v božičnih in velikonočnih uvodnikih solze za slogo in mirom, so se začeli v uvodnikih zaletavati v duhovščino, čeprav je njih vodja poslanec dr. \Vilfan imenoval duhovščino ob pogrebu dekana Kržišnika »junaško četo<.
Neradi sicer posegamo v medsebojne odno-Saje v Primorju, a zastran resnice ne moremo molčati. Ni več potrebno ugotavljati, da ej ^Edinost« pisana v akatoliskem duhu. Njihove organizacije se javno hvalijo kot take. Še bolj radikalni so edinjaški vodje v Istri. Njihovo glasilo »Istarska Rijeer se svojega pisanja ne sramuje tako kot »Edinost« in ga niti noče skrivati v velikonočne »verske« uvodnike. Sistematično napadajo duhovščino, prikazovanje cerkvenih predstojnikov, posebno papeža v fašistovski luči, podlistki kakor »Kadar se vžge mlada kri«, vse to je kmalu odprlo oči istrskemu ljudstvu in njegovi duhovščini. Tudi iz Istre se je dvignil glas »Propter Sion non ta-cebo«.
Župnik Grašič je priobčil v »Zborniku«, stanovskem glasilu primorskih duhovnikov, članek, v katerem opozarja istrsko duhovščino na pogubno pisanje »Istarske Riječi«, ki prihaja med ljudstvo pod krinko narodnega glasila; nadalje poživlja duhovščino, ki ji je res na srcu usoda istrskega ljudstva in ki morda celo podpira »Istarsko Riječ, da nastopi energično proti temu rnarodnemu glasilu«.
Obe liberalni glasili sta na dušno pastirski Grašičev poziv odgovorili v članku s podpisom »svečenik«. Članek je baje poslal neki starolibe-ralni župnik iz Istre, s katerim se strinjajo kvečjemu še dva, trije starejši gospodje. V tem članku se proglaša duhovščina, ki se zbira okoli »Puč-kega prijatelja« za protinarodno, za izdajalsko, medtem ko da vsa starejša narodna duhovščina podpira »Istarsko Riječ«. Da se končno napravi konec večnemu slepomišenju in da se pokaže, koliko duhovščine imajo na svoji strani edinjaši, je g. Božo Milanovič, ki vodi krščansko gibanje v Istri, razposlal duhovščini naslednji poziv z izjavo:
Velecenjeni gospod!
Da pokažemo svojo stanovsko solidarnost 6 prečastitim gospodom župnikom Josipom GTašičem in s svojim stanovskim glasilom »Zbornikoma, Vas prosim, da priloženo izjavo, ako se strinjate ž njo, podpišete in jo pošljete na moj naslov, po možnosti z obratno pošto — ali na »Ufficio parochiale, San Giovanni di Guardiella 629, Trieste«.
Z bratskim pozdravom
Božo Milanovič.
V	»Istrski Riječi« od 13. t. m. je izšel članek pod naslovom »Sramotni napad na našo narodno duhovščino v Istri« s podpisom »Svečenik«. V tem članku se predočuje, kakor da je starejša hrvatska duhovščina v Istri v taboru »Istarske Riječi« in kakor da je naša mlajša duhovščina v Istri proti-narodna. Nepoznani mi pisec omenjenega članka napada obenem mojega so brata preč. g. Josipa Grašiča in naše stanovsko glasilo »Zbornik?. Izražam s tem svojo solidarnost s preč. g. Josipom Grašičem in s svojim stanovskim glasilom »Zbornikom.-. Obenem izjavljam, da so z omenjenim člankom ne strinjam.
Istrska duhovščina je že dozdaj v veliki večini izjavo podpisala.
»Edinosk je seveda brž začela odgovarjati na to izjavo češ, da pomeni očitati komu liberal-stvo, ga denunc-irati fašistom. Vrhu tega pa jemlje in mastno ponatiskuje v nedeljskih in četrtkovih številkah, ker gredo v večji nakladi med ljudstvo, razne članke, ki so le količkaj naperjeni proti duhovščini.
Tako se goli, da poslanec dr Wilfan duhovščino slavi in blagoslavlja njegova glasila pa jo napadata.
V	člankih »Slovanska propaganda v naših krajih in njena sredstva«' odgovarja »Edinosti nekemu fašistu Ninu de Petrisu in ga skuša pobijati. Namesto njega pa udari zopet po svojih bratih in očita "Pučkemu prijatelju-, da sta ga obiskala dva fašista... Udarja po duhovščini, zopet prikrito. ko kaže na »fašistovsko pobarvani«; Vatikan, po krščanskih socialcih, samo gospodu Petrisu nekaj boječe odvrne. Bravec je dobil vtis, da prido »Edinosti« še celo boj proti fašistom prav, da udari po Slovencih, ki niso v edinjaškem taboru. Kletev, namenjeno narodnem sovražniku, vržejo na brate. Kdaj bo »Edinoste nehala s tem res needi-n jaški m rokodelstvom? Če ne postane bolj lojalna, bomo morali odslej odločneje proti temu nastopiti.
Samo && se ugotovi.
Primorski liberalci nočejo nehati s svojo pogubno borbo proti krščanskim socialcem, ki požrtvovalno delujejo med ljudstvom. Ogrinjajo se v plašč navideznega krščanstva samo, da premamijo ljudstvo. Svoje organizacije hočejo nazvati krščanske, pred ljudstvom, v resnici pa istovetijo vzgojo in prosveto v verskem duhu s strankarstvom. Tu je dokaz:
G. Zorko Jelinčič, tajnik liberalne >Zveze prosvetnih društev-", je poslal v neko vas okrožnico, kjer pravi: »Pri tem Vas opozarjam (preje govori o društvu, ki se naj v vasi osnuje) na neko okol-nost, ki je posebno važna za Vašo vas. Kot sera slišal, se pripravlja za ustanovitev društva tudi »Prosvetna zveza«. Omenjena Zveza je kršč.-soci-jalno strankarska, ki meni, da je namen prosvetnemu društvu versko vzgojovati. Smo vsi katoličani, toda mislimo, da je za vero z vsemi cerkvenimi napravami in društvi že dovolj poskrbljeno, medtem ko se izobrazba — prosveta ne goji nikjer. Društva naj goje prosveto.c — Liberalci so torej proti krščanskim vzgojnim načelom, so samo za neko brezidejno »prosveto-". Ljudstvo na Primorskem je pa prešinjeno r. globokim verskim duhom, ki mu edini še daje, kot nekdaj Ircem, poguma in
nioči v urah trpljenja. In liberalci mu hočejo to oporo iztrgati ter blatijo krščansko delavce!
Odgovor s. Klekla bivšemu uredniku »» Nepuisšga".
Ker je »Jutro« ponatisnilo po »Naših Novi-nah- odlomek napada g Holsedla na g. Klekla, podamo mi na tem mestu glavne misli odgovora, kakor ga je objavil na napad g. Klekl v zadnji številki '.Naših Novin«, iz odgovora se javnost lahko prepriča, kako neosnovan je bil napad
G. Holsedl je v svoji izjavi trdil, da je odložil uredništvo radi tega, ker se pogodba, ki jo je sklenil z. g. Kleklom, ni izvajala in ker ga je razburila interpelacija g. Klekla, v kateri je on protestiral proti naredbi ministrstva, po kateri vrši zagrebška agrarna direkcija revizijo v okraju D. Lendava. G. Klekl odgovarja mirno in stvarno na vse očitke.
1.	G. Holsedl ne moro očitati, da g. Klekl pogodbe ni držal. Trditi bi se pa moglo ravno narobe, kajti ^odstopil je od lista, ne da bi mu jaz odpovedal, ali da bi počakal do 80. julija« (tako namreč zahteva zogodba).
2.	»Pogodba jasno priča, da sem izdajatelj in lastnik »Nšpujsaga« jaz. Vendar pa je g. Holsedl v pismu trdil, da je on lastnik lista in je hotel celo z mojimi naslovi pošiljati svoje nove »Naše Novine- in »Nčplap*.
3.	Pogodba določa plačo in sicer na leto 4800 Din, ali mesečno 400 Din. Lahko plačam na leto, lahko ua mesec. Jaz sem se odloč;l, da bom g. Holsedlu plačeval večkrat na leto v večjih vsotah, kakor plačujem tiskarnam. To sem g. Holsedlu tudi sporočil in on niti besede ni rekel, da to ni prav.«
4.	G. Holsedl tudi glede omenjene interpelacije nima prav, kajti ta govori o zadevi na drugačen način, kakor on trdi v svoji izjavi, oziroma napadu. Interpelacija niti oddaleč ni zapostavljala Madjarov; g. Klekl je namreč stavil le sledeča vprašanja: 1. ali v resnici vrši na posestvu Ester-hazyja revizijo zagrebška direkcija, ne ljubljanska; 2. ali je revizor v resnici in zakaj dal izjavo v občnskem uradu v D. Lendavi, da dobi zemljo le tisti, ki ima denar; 3. zakaj se je razglasila revizija le v madjarskem jeziku, ne pa tudi v slovenskem. — Iz tega trojega sklepati, da je g. Klekl nastopil proti Madjarom, je nesmisel. Sploh pa je g. Klekl vso zadevo še posebej pojasnil g. Holsedlu in mu je poslal celo svoj parlamentarni govor, v katerem se je zavzemal tudi za potrebne madjarsko agrarne interesente. Da pa omenjeni gospod resnice ni hotel spoznati (govora namreč po lastni izjavi niti prečital ni), ni krivda g. poslanca. Da pa si po vsem tem ne bi smel dovoliti trditve, kakor si jo jo dovolil v svoji izjavi, je jasno.
Po tem pojasnilu bo slika bolj popolna. Da se »Jutro« v novi borbi ni postavilo na našo stran, je razumljivo, čudno pa je, da tako očito simpati-zira z nasprotno stranko; zakaj da se nam zdi čudno, povemo morda v kratkem.
zidajo ceste
Nam navadnim zemljanm je nekaj nerazumljivega, kak sistem ima današnja državna uprava pri zgradbah novih in popravi starih cest. Same komisije in zopet komisije. Namesto, da bi se delo na zgradbah nadaljevalo in končalo, pa prihajajo vsak čas nove komisije. Da je temu res tako, imamo dokaz pri zgradbi obmejne državno ceste Št. Ilj—Velka- Borih 14 km je dolga ta nova cestna zveza, ki bo vezala kraje ob Muri z Mariborom. Že tri leta jo gradijo, a to največ s komisijami. Nešteto gg- inženerjev in upravnih uradnikov je že komisijoniralo cesto. Vsaka komisija sklepa drugače, delo pa ne gre naprej.
Te dni je prispelo na lice mesta zopet vse
lntervi@w po radikalnem shodu v Mariboru.
»Gospod, ali imam res pravico, se zastonj domov peljati«, me je vprašal na postaji kmet, ki ga je njegov upnik — radikal z dežele — poslal za obresti na shod v Maribor. Imel je izkaznico, ki ga je rea opravičevala za polovično vožnjo. Ko sem jo hotel prebrati, jo je skril, češ, da je ne sme pokazati. Pomiril sem ga, da se bo seveda lahko zastonj domov peljal, ker radikali niso ko-rupeijonisti, da bi goljufali na vse strani. Zgo-vorila pa sva se, da pridem po končanem shodu v gostilni skupaj. In držala sva dano beseao.
»Kako je bilo?«
»Gospod, kaj takega! Ti pa znajo! Vse je bilo na vrvici! Na odru je stal gospod z zastavo in ko jo je dviguil, smo zaklicali: Živijo!«
»Kaj ste pa slišali lepega,«
»O rajni Avstriji so govorili iu dejali, da nas Slovence zato zatirajo, ker smo bili preje v Avstriji, pa se na nas ne zanesejo. Zraven mene pa je bil gospod, ld se je začel v roko smejati, pa sem ga vprašal, zakaj se smeji. Povedal mi je, kaj je prejšnji dan videl. Po ulici mimo muzeja je šel tisti Srb in je zagledal na dvorišču velikega človeka v štajerski starinski noši in vprašal mimogredočega, kdo je ta gospod? Izvedel je, da je to Erz-herzog Johann, ki je slal preje v parku, zdaj pa tu stoji. In posledica odstavljenega Erz-herzoga Johanna — veliki govor o avstrija-kanstvn!$
»•Kaj ste še izvedeli?«
»Pravili so, da Pašič broji sitne pare, pa sem si mislil, dobro njemu, mi jih ne brojimo in nam je zelo sitno, smo pač uboge pare. Teh besed menda nisem prav razumel, kaj okrog Pašiča roji. Pa drugi tudi ne! Ko je govornik grajal dr. Korošca in pohvalil Radiča, tudi nismo vedeli, kaj naj bi storili, pa smo vsi zavpili: »Doli Radič!« A smo takoj opazili, da ni bilo prav. Neki gospodje so nas začeli za suknje vleči in nam nekaj prigovarjati, da bi to popravili, pa je bilo že prepozno.«
»Kako ste si zdaj pomagali iz zadrege?«
»Tiho smo bili na vse, kar so gospodje govorili. Tiho znamo biti, pa naj še take povedo! Ko je neki gospod obdolžil ves slovenski narod kot. goljufiv, ker je neki Slovenec Korošec v Srbiji držalo ogoljufal, me je pa le malo speklo, da sem glasno zakašljal, Pa ko ni nihče ničesar rekel, sem bil pa še jaz tiho!«
»Ali so vas tudi kaj lepega učili?«
»Seveda so! Moliti so nas učili, pa očitali so, da smo premalo molili. Takrat sem jih pa že mislil vprašati, koliko so oni za rajnega kralja Petra molili, da bi tudi mi vedeli, koliko je treba, da se ne bi zamerili! Ali vi mislite, da ti gospodje res toliko molijo, kakor so nam naročali?«
»Menda žek
»Imate prav, če pa celo \ nebesa gledajo in so tam Franca Jožefa videli k
»Ali so vam kaj obljubili?«
»Mislil sem, da bo kaj, pa ni bilo sile. Pri prejšnjih volitvah so nam breje kravo obljubljali, še zdai iinam tisti papir doma. pa
so to čudne krave, ki še do zdaj niso povrgle, ko še telet ne dobimo. Je pač tako: ima vremena L-
»Kako ste pa končali?« »Slabo. Nisem bil do konca. Neki železničar je o ozadju začel klicali: »Kaj nas boš — | zaklel je — farbal! Na vladi sle! Dajte nam, kar ste nam dolžni!« Pa so mu neki gospodje takoj robec v usta potisnili. Zdaj je pa meni tudi postalo vroče. Počasi sem se začel prerivati do vrat, pa sem si mislil, vsaj svoje kosti varno domov prinesi, krav ni in telet tudi ne bo in davkov ne bodo znižali, dokler ne pride mladi rod k
»Kaj boste pa doma sosedom povedali?« »Naj pazijo na mladi rod, da ga ne zaupajo vsakemu. Nekaj hočejo z našim mladim rodom napraviti, pa še ne vemo, kaj!«
Najvažnejši redov! na svetu.
Koncem majnika jc izšel novi letnik -•Gotskega almanaha diplomacije, političnih oblasti in gospodarskih krogov«. Letos je prinesel almanah prvič po vojni podrobni seznam vseh odlikovanj in redov na svetu. Moj Bog, bo rekel marsikateri zaslužni upokojenec ene ali druge rajne države, — tudi v Gotski se pozna revolucija. Koliko izprememb! — Res jc izginilo nebroj odlikovanj, a vendar niti svetovna vojna, niti rcvolucija, niti novi evropski zemljevid niso uničili veselja do odlikovanj. Najmanj jc razvito v Ameriki. Zcdi-njene države imajo samo medaljo »za zasluge«. Nekatere južno-amerikanske države so sploh odpravile rede. Tako je izginil iz Portugalske orcnešeni »Brazilski križ«, boliviiski
polno inženerjev. Celo iz Belgrada so 4, oziroma 5. Isto število jih je dala tudi Ljubljana ter šo ne« katere Maribor povrh. Ko ne bi te komisije stala ogromne vsote denarja, ne bi nihče imel proti vednim komisijam. Ali na ta način se bodo vsote, določene za zgradbo, silno zmanjšale. Saj je znano, da pridejo komisijski stroški samo za enega inzo-nerja iz Belgrada približpo na 10.—20.000 Din t* teden dni.
Ljudstvo zahteva, da se delo dovrši, da s« prepotrebna cesta izroči prometu, a ne da se pošiljajo namesto delavcev samo komisije. Gradbeno direkcijo pa pozivamo, da izvrši zgradbo vsaj do jeseni.
Slovesna blagoslovitev in otvoritev nove ceste
Prihodnjo nedeljo 20 t. m. ob pol drugi ud popoldne bo slovesno blagoslovljena od g. hočkega dekana in otvorjena nova cesta: Sv. Miklavž—Htr če—Pohorje.
Cesta ej dolga 7900 ni. Prva zemeljska dela pri tej novi in zelo potrebni cestni zvezi so se začela lansko leto v aprilu in so bila dogotovljena v sredini junija 1926. Za gladko valjanje ceste jo veliko storil mestni parni valjar, ki se mudi žs dobrih 14 dni v službi okrajnega zastopa v Hocah.
Poleg 50 občin, ki so najbolj zainteresirane na zgoraj omenjeni cestni zvezi, je prispeval v denarju tudi mariborski okrajni zastop in sicer 280 tisoč dinarjev. Glavna zasluga, da je bila ta cesta dograjena v tako kratkem času, gre komisarju okr. zastopa in mestnemu županu g. dr. Leskovarju, ki mu bo pet občin izročilo na dau otvoritve diplomo in ga imenovalo v znak priznanja njegove delavnosti ter požrtvovalnosti za častnega člana.
Poleg g. dr. Leskova rja bosta prisostvovala blagoslovitvi in otvoritvi gg. veliki župan ter okr. glavar in vsi župani z odborniki občin, skozi katere gre nova cesta in kojih občani bodo imeli koristi od to zveze.
Za zgradbo društvenega doma na narodni meji.
Kat. prosvetno društvo v Gornji Sv. KungotI si je nadelo nalogo, da preuredi cerkveno hišo v društveni dom, ki bo krščen na ime »Dom Presve-tega Srca Jezusovega^. Tak dom je prepotreben, da se tukajšnjemu prebivalstvu omogočijo kulturne prireditve. Ta akcija je zlasti potrebna na naši severni meji, ki je bila najbolj izpostavlejna nasilnemu nemškemu raznarodovanju. Treba je kulturno dvigniti ljudstvo, mu nuditi lepo predstave, omogočiti predavanja, gojiti narodno pesem. Zdaj se moramo potikati po skednjih, a ljudstvo je željno lepega in dobrega. Ker pa so domačini revni in iz svojih sredstev ne morejo utrpeti stroškov za tako gradbo, trkamo na usmiljenja srca, da nam v tej, versko, kulturno in narodno tako važni akciji priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi. Obrnili smo se že s prošnjo na dobrotnike širom Slovenije, a smo žal dobili dosedaj le malo odziva. Zato šo enkrat prav lepo prosimo vse dobre ljudi, naj nam omogočijo našo prepotrebno akcijo! Denarni zavodi, posojilnice, banke, poslušajte proseči na!
SPOMENIK PADLIM AKADEMIKOM.
Rektor belgrajske univerze g. Pavle Popovij je pozval predstavnike vseh akademičnih organizacij na sestanek pod njegovim predsedstvom. Na tem sestanku so obravnavali vprašanje, da se postavi veličasten spomenik padlim, akademikom in dijaškim četam, ki so utrpele mnogo izgub za časa Potiorekove ofenzive.
TOČA IX NEURJE V SLAVONIJI.
Pretekle dni je razsajala po Slavoniji silna nevihta. Posebno je prizadeta okolica Antunovca. Na širokem polju je padala toča, debela kot kokošje jajce. Škoda je zelo velika.
•--Kolumbov križ« in honduraški red »Vitezov Svete Rože«. Ostal je samo red »Vitezov Bo-Iivarja« na čast venezuelskemu narodnemu junaku. Nove evropske države so ustvarile nova odlikovanja: red Svobode na Estonskem, red Lačplesisa in Treh Zvezd v Latviji, Poljska je oprostila carskega ujetništva »Belega orla« in je ustvarila še novi red »Polo-niae resureetae«. Češkoslovaška ima »Belega leva«. Grška je odpravila »Red Odrešenika«. Sovjetska Rusija ima namesto nekdanjih carskih redov sv. Stanislava, sv. Ane, sv. Vladi-mirja in sv. Andreja samo dva reda »Rdeče Zastave« za vojake in za delavce. Nova Turčija se je poslovila od zvezde »Mediidijc«, a je podedovala sultanov red »Rdečega mlaja« in ustanovila novo medaljo »Neodvisnosti«. Komično usodo ima red »Vitezov zlate ostroge« na Ogrskem. Podeliti ga sme le vladar in vsled tega ne dobi zdaj nihče tega reda v ogrski kraljevini. Na Francoskem je samo red »Častne legije«, na Angleškem imajo rede »Podveze«, »Bany« in »Indijske Zvezde«. Na Španskem so ostali »Zlato runo«, »Alcanta-ra* in »Montenalska Sv. Deva«. Italija ima red »Kronskih vitezov«, »Anuncijatinc ogrlice« in več drugih. Tudi mala republika San Marino je ustanovila pred tremi leti novi red »Sv. Agate« poleg starejšega »Viteškega križa«. Več redov deli tudi sv. stolica. Izmed njih je znan križ »Pro ecclcsia et pontifice« in »Zlata roža«, katero dobijo le kralji in kraljice. Na daljnem Vzhodu v Siamu, Japonski in Kitajski imajo več zvezd: red zmaja, slona, krizantemc in drugih cvetlic. Perzija je ostala ivesta staremu sLcvu in solncu*.
Dnevne
•k V tiskarni Družbe sv. Mohorja. Potujoč
po Mežiški dolini sem se ustavil na Prevaljah. Ker je bilo časa dovolj, se spomnim, da je tam tiskarna naše družbe sv. Mohorja, grem vanjo. Gospoda faktorja mi jo drage volje razkažeta in ni čuda, dasi je snažna in dosti udobna ta baraka, kjer gostuje Družba-be-gunka, mi razodeneta, kako se vsem toži po celovškem Mohorjevem domu, ki je prava palača. Toda kar kratko se nisem dal odpraviti. Radoveden sem bil na letošnje knjige in člane. Ves vesel zvem, da je število udov poskočilo za 8000! Dobil sem na ogled tudi knjige. Dr. Brecljeva biologija (Čuda in tajne življenja) je zares lepo delo, bogato ilustrirano, na močnem, belem papirju tiskano. Prebral sem nekaj strani, naslove poglavij in sem uverjen, da je ta knjiga edina te vrste v Slovencih. Tudi Jakličeva Pek lena svoboda je zanimivo delo. Pravo ve-černiško berilo o burnem letu 1848. Vseuči-liški profesor dr. L. Ehrlich opisuje v knjigi »Katoliška cerkev« res kot strokovnjak versko gibanje proti koncu 19. veka v Afriki in Ameriki. Čisto neznan svet se odpira v tej, s slikami bogato okrašeni knjigi. (Prav vsa še ni dotiskana.) Prav tako stroji baš požirajo Koledarjeve pole, iz paterih sem posnel, da se tiska tam zaželjeni celotni imenik in da prinese Koledar kar tri ilustrirane povesti in mnogo zelo aktualnih člankov. (Spoznal sem med drugimi tudi H. Smrekarjeve ilustracije, kar me je posebno razveselilo, da je namreč ta naš nadarjeni slikar zopet okreval.) V knjigoveznici vežejo Dickcnsovo ^Božično pesem«, svetovnoznano povcot, ki je med tem Izšla v nekem ljubljanskem časniku v Listku in je baje tudi ponatisnjena, dasi je bila v Koledarju 1925 naznanjena. Nič ne de, bomo videli, čigav prevod je boljši; de pa v toliko, da tratimo po nepotrebnem svojo energijo — in denar. Dolžnost leposlovcev bi bila, da napravijo v tej zadevi red, in seveda honetnost založnikov in prevajavcev tudi, da se ne križajo pri prevodih in založbah, in bi se brž tudi ne, če bi bili informirani. Videl sem tudi klišeje, ki so pripravljeni za Asiškega jubilanta. Same Giottove slike. Knjiga še ni vsa postavljena, pa bi sodil po naslovih poglavij, da je pisateljica M. Kmetova ustvarila izvirno svetnikovo monografijo, kot jih tudi doslej nismo bili vajeni. Zadovoljen sem se poslovil in upam, da bomo vsi udje v jeseni zadovoljni s takim darom.
ir Zdravstveno stanje g. Nikole Pašiča. Iz Prage poročajo: Bivšega ministrskega predsednika Nikolo Pašiča so ob prihodu v Karlove vari obiskali takoj zdravniki in ga preiskali. Konstatirali so splošno fizično hiranje in duševno pobitost. Kljub visoki starosti je pa g. Pašič še žilav in bo mogel odoleti bolezni, toda samo pod pogojem, da se odpove vsakemu napornemu delu in izogne vsem novim razburjenjem.
ir Stadionska loterija je prinesla marsikomu srečo. Sedaj vam nudi Stadion prijetno razvedrilo z orlovsko telovadbo (ob pol štirih popoldne) dne 27. junija.
•k Carinarnica v Mariboru je izdala napodilo vsem carinskim odsekom na meji, da se prebivalstvo v obmejnem prometu ne sme Šikanirati. Glede uporabe avstrijskih mlinov ne smejo carinski uradniki več carinskih dajatev računati tako kakor doslej. Tu se zopet vidi, kako dobro je, ako prebivalstvo po svojih zaupnikih o takih nedostatkih točno obvesti svoje poslance.
ir Romanje na Trsat. Kat. prosv. društvo na Homcu sporoča vsem priglašencem, da pojdemo s posebnim vlakom v soboto 10. julija t. 1. na Sušak, in sicer zjutraj, tako da bodo udeleženci videli vse pokrajine od Ljubljane do Sušaka. Na Trsat pridemo v soboto zvečer. Zvečer in zjutraj opravimo svojo po-božnost na Trsatu. V nedeljo 11. julija dopoldne si ogledamo Sušak in Reko, popoldne je izlet na Jadransko morje. Za parnik in društv. stroške plača vsak po 50 dinarjev, vožnja po železnici je polovična, n. pr. iz Ljubljane tja in nazaj stane 117.50 Din. Za hrano si vsak sam skrbi. Kdor hoče prenočišče, naj to sporoči društvu. Kdor želi iti, naj se javi na naslov: Kat. prosv. društvo na Homcu, p. Radomlje.
ir Pred učiteljskim kongresom. Pokrajinska organizacija UJU-ja v Belgradu je izvolila svoje delegate za kongres. Po »Jutro-vem« poročilu je zmagala demokratska lista s 132 glasovi proti 74 radikalnim. Da ne bo kdo mislil, da so ti glasovi Pribičevičevega kova, povemo, da so ti glasovi učiteljev demokratov, pristašev Davidoviča. Kolikor nam je znano, so učitelji Pribičevičijanci med bel-grajskim učiteljstvom bolj redko nasejani.
ir Smrtna kosa. V Komnu na Krasu v Julijski Krajini je izdihnila svojo blago dušo po težki in mučni bolezni občespoštovana ga. Karolina Vičič, roj. Strekelj, mati šolskega upravitelja v Puščavi, Stanka Vičiča in sestra višjega nadzornika za sviloprejo Slavonije v Zemunu, Ludvika Streklja. N. v m. p.
★ Topničarska podčastniška šola v Mariboru bo sprejela dne 1. oktobra t. 1. 150 gojencev v starosti 17 do 21 let. Prošnje za sprejem se morajo vložiti do 15. septembra 1926. Šola traja dve leti. Vsi sprejemni pogoji so razvidni iz razglasa, ki Je nabit na občinski deski ljubljanskega mestnega magistrata.
novice
•k Imenovanje. Za računskega preglednika pri glavni kontroli je imenovan Radoslav Rankovič, glavni revizor pri ljubljanski carinarnici.
ir Kongres davčnih uradnikov iz cele kraljevine se bo vršil v dneh 21. do 23. t. m. v Belgradu. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnih stanovskih vprašanjih davčnega uradništva, poleg tega pa tudi o novem zakonskem načrtu, ki se tiče izenačenja davčnih bremen ter o praktični primeni davka na poslovni promet. Ker je Ljubljana leta 1924 sprejela mnogoštevilne davčne uradnike iz vseh krajev naše države na takratni kongres, smatramo za dolžnost, da vrnemo posebno mi Slovenci poset našim bratom v Belgradu v kar najimpozantnejšem številu. Finančna delegacija je po pooblastilu generalne direkcije neposrednih davkov radi dopustov že vse potrebno ukrenila ter imajo davčni uradi (oblastva) dotično okrožnico že v rokah. Po brzojavnem zatrdilu Udruženja je ministrstvo za promet dovolilo vsem članom, ki imajo železniške legitimacije četrtinsko vožnjo. Ljubljanski tovariši odpotujejo iz Ljubljane v nedeljo, 20. t. m. z brzovlakom ob 9 dopoldne. V Zidanem mostu in v Zagrebu se jim pridružijo tovariši iz mariborske oblasti, odnosno iz sekcije Zagreb. Priporočamo vsem onim, ki imajo železniške legitimacije, da vzamejo na odhodnih postajah polovični listek do Bel-grada, kjer ga ne oddado. Na podlagi že poslanih objav ter s tem listkom jim je povratek brezplačno zagotovljen. — Opozarjamo, da so vozovi III. razreda monakovskega brzovlaka popolnoma novi, vsled česar priporočamo to vožnjo, ki stane iz Ljubljane do Belgrada (cela vožnja) 402 Din v III. razredu. — Sekcija Ljubljana.
ir Na Bleda bo ob priliki konference male antante in novinarjev male antante slavnostna razsvetljava v petek 18. t. m. ob 9 zvečer. V slučaju slabega vremena bo razsvetljava prihodnji večer. Gostom so v petek zvečer na razpolago okrašeni čolni v vseh ladjiščih.
ir Izletniki na Krfu. Izletniki »Jadranske Straže« posetijo ob priliki svojega potovanja po Sredozemskem morju tudi zgodovinski Krf, kjer bodo v zvezi z našim konzulatom priredili komemoracijo padlim borcem.
ir Sprejem gojencev ▼ pomorsko vojno akademijo. V pomorsko vojno akademijo se bo sprejelo 40 gojencev. Prijave je poslati poveljniku šole do 15. avgusta. Kandidati ne smejo biti mlajši kot 17 in ne starejši kot 21 let. Šolanje traja 3 leta.
ir Izlet belgrajskih pravnikov. Juridično društvo na belgrajski univerzi priredi 24. t. m. večjo poučno ekskurzijo po Hrvatski, Sloveniji in Primorju. Z njimi bosta šla tudi dva vseučiliška profesorja.
ir Za knjižnice in čitalnice. Ministrstvo za prosveto je otvorilo kredit 100.000 Din za osnovanje knjižnic in čitalnic po vaseh in manjših mestih.
ir Vojni arzena]. V Popovcih pri Sarajevu bo ministrstvo za vojno in mornarico zgradilo velik vojaški arzenal in pirotehnični zavod.
ir Zidanje za uradnike. Ministrstvo za šume in rude je direkciji državnih rudnikov v Banjaluki odobrilo večji kredit za zgradbo uradniške stanovanjske hiše, kjer bi dobili stanovanje tamošnji uradniki.
-k Zvišanje reprezentančnih doklad velikim županom. Ministrstvo za notranje zadeve je zvišalo reprezentančne doklade velikim županom.
ir Vagoni za izvoz drv. Ministrstvo za železnice je izdalo sarajevski železniški direkciji naredbo, da se izvozničarjem lesa iz bosanskih gozdov dajo na razpolago vsi prosti tovorni vagoni.
■k Zaščita mladih deklet. Zagrebški veliki župan je prepovedal vsem posredovalnim zavodom za službe, da sprejemajo dekleta izpod 21 let. Z dekleti izpod 21 let sme pri posredovanju služb imeti opravka le »Pučka ra-diona« v Zagrebu.
* Cene kruha v Zagrebu. Zagrebški peki so se bili obrnili na mestni odbor za pobijanje draginje s prošnjo, da bi smeli povišati cene kruhu. Utemeljevali so to s podraženjem moke. Protidraginjski odbor je o prošnji razpravljal na svoji seji 14. t. m. Spričo velike brezposelnosti in težkih gospodarskih razmer najširših slojev je odbor zahtevo pekovskih mojstrov zavrnil kot neupravičeno.
■k Zagrebška podzvoza glasbenikov v Jugoslaviji si je izvolila za predsednika Srečka Kumarja, za podpredsednika pa Franjo Tam-kina. Prostori podzveze so v Zagrebu, Fran-kopanska ulica 7, gostilna pri »Slovencu«.
•k Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonii. Ceno znižano. Prospekte na zahtevo«
Cfubljana
O Udeleženci konference Male antante.
V sredo ob 11.6 minut dopoldne so prispeli v Ljubljano udeleženci konference male antante: minister za zunanje zadeve dr. Ninčič s soprogo, češkoslovaški poslanik pri naši vladi Jan S e b a, tudi s soprogo, posL Romunije E m a n d i g soprogo, šef kabineta vnanjega ministra dr. V u c k o v i č in drugL Kolodvor j« bil okrašen z zastavami držav male antante. Dostojanstvenike so sprejeli šefi nekaterih tukajšnjih oblasti z velikim županom dr. Baltičem na čety. Dr. Ninčič in ostali diplomati so se odpeljali na Bled. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. B e n e š pa prispe v Ljubljano šele danes zjutraj ob 5.55. Obenem se pripelje v Ljubljano romunska delegacija, na čelu ji minister Mitilene z mnogimi novinarji.
O Umrl je snoči ob pol 7 zadet od kapi g. Hinko F a j d i g a, uradnik pri tvrdki C. Pollak d. d. Svetila mu večna luč!
O 30 letnico svojega službovanja pri zavarovalnici »Sava« je obhajal dne 15. t m. njen prokurist in blagajnik, g. Ignacij Len-ček. Mladeniško čilemu jubilarju kličemo: »Še na mnoga leta!«
0 Dijaška stanovanja. Vabimo vse dijaške gospodinje, ki se do sedaj še niso priglasile, da se javijo pismeno ali ustmeno na spodnji naslov. Ustmene prijave se sprejemajo do 26. junija od 8—9 ure vsak dan v akad. domu, Miklošičeva cesta, v lokalu Borbe (iz pritličja po stopnicah navzdol). — Isti čas se oddajajo stanovanja tudi dijaštvu. — Prosimo, da gospodinje, ki sprejmejo dijaka na stanovanje, to takoj javijo kot oddano. — Za Počitniško zvezo: Tajnik.
O Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani VII., se vrši vpisovanje učencev za šol. leto 1926-27 v sredo dne 30. junija in v četrtek dne 1. julija, oba dneva le dopoldne od 8 do 12 ure. V zmislu odloka ministrstva pro-svete se sprejemajo v I. razred mešč. šole učenci, ki so uspešno dovršili IV. razred osn. šole. S seboj naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
O Stanovanja za obiskovalce velesejma, ki se vrši od 26. junija do 6. julija 1926, rabi stanovanjski urad ljubljanskega velesejma. Vsi oni, ki bi za gori označene dneve lahko oddali prenočišča, naj se vsaj do 22. junija zglase v pisarni velesejma, odnosno na mestnem magistratu (mestni ekspedit). Svoje prijave lahko sporoče tudi pismenim potom.
Savinlčanil Šaleščani! ■ V nedeljo, dne 20. junija Orlovski dan v Velenju. Telovadni nastop Savinjskega orlovskega okrožja in orliške srenje.
Marilnor
□	Osebna vest. Podravnatelja tiskarne sv. Cirila v Mariboru g. Pavel Zivortnik je imenovan za profesorja veronauka na moškem učiteljišču v Mariboru.
□	Kdo je bil na radikalnem shodu? — Zdaj po shodu se mnogo razmotriva, kdo vse je bil na radikalnem shodu v nedeljo in iz kakega vzroka. Prav pa je imel menda tisti, ki je rekel, da je bilo na shodu precej takih, ki so podobni onemu cerkovniku, kateri je
i na proščenje sv. Mihaela tudi vragu pripel šopek — za vsak slučaj
□	Iz Falo v Maribor, razdalja 19 km gr©
| pismo od nedelje popoldne do torka opoldne
i Malo počasi je to.
| □ Cvetlična dneva naraščaja R. kr. dne 12. in 13. junija sta uspela prav povoljno. Otroci so nabrali prispevkov 13.860 dinarjev. Požrtvovalnemu občinstvu izreka odbor najtoplejšo zahvalo, posebno onim, ki so osebno sodelovali, med drugimi godbi kat. mladine, ki je spremljala povorko.
□	Za umetniško razstavo Cotič-Mežan je občinski svet dal dvorano brezplačno na razpolago.
□	Vremenska hišica na Slomškovem trgu se bo končno začela popravljati. Pričakujemo da se bodo tudi na pregledni tabeli podatki o mestu izpremenili.
□	Studijska knjižnica. Galerija slovenskih velmožev v čitalnici >študijske knjižnice je bila te dni pomnožena s sliko pok. dr. Radoslava Razlaga, katero je knjižnici poklonil naš znani akademski slikar g. Ante Trste-njak povodom stoletnice Razlagovega rojstva.
□	Angleški krožek priredi v soboto, dne 3. julija oficijelen društveni izlet v Mežico, kjer se bo udeležencem izleta razkazal rudnik v polnem obratu. Prijave sprejema najkasneje do 27. t m. ravnateljstvo drž. realke odnosno društveni knjižničar ob uradnih urah v društveni čitalnici v Vesni.
□	Delo «a porodnišnico v Mariboru napreduje Delo za nakup sanatorija v Petrovem selu od strani države je v toliko napredovalo, da je dalo zdravstveno ministrstvo zagotovilo, da bo vzelo zaenkrat sanatorij v najem in se zavod takoj pretvori v prepo-trebno porodnišnico. Država sanatorija letos ne more kupiti, ker niso tozadevni izdatki
unešeni v državni proračun. Če ima enkrat zdrav8tv. ministrstvo sanatorij v najemu, ga bo tudi kupilo in že ta prvi korak v tej zadevi pozdravljamo prav toplo.
□	Dve spremembi posesti. Hišo na Slomškovem trgu 3 je kupil zdravnik dr. Kraus. V tej hiši stanuje zdravstveni referent pri velikem županstvu g. dr. Jurečko. Novi lastnik je dr. Jurečku odpovedal stanovanje. Hišo v Slovenski ulici 4, ki je bila doslej last ljubljanske kreditne banke, je kupil galanterijski trgovec v Gosposki ulici g. Anton Paš. V tej hiši je nastanjen že nekaj let g primarij docent dr. Matko, ki je tudi dobil stanovanjsko odpoved od novega gospodarja. G. dr. Matka je ta odpoved zadela posebno težko, ker ima instaliran v stanovanju moderen in dragocen Rontgenov aparat in ga je stala instalacija težke svote.
□	Močno narastla Drava. Vsled močnih nalivov v ponedeljek je narastla Drava v noči od pondeljka na torek tako znatno, da je za nekaj dni zaradi nevarnosti ustavljen promet s splavi.
□	Zgradba novih hiš v Mariboru. V Kamniški ulici nasproti vile mestnega župana g. dr. Jos. Leskovarja prične te dni graditi novo enonadstropno vilo urar in zlatninar g. R. Bezjak iz Gosposke ulice Stavbišče je kupil od g. Ogrizka. Tik Bezjakove vile namerava postaviti svojo lastno hišo stavbeni nadsvetnik g. inž. Černe, vodja mestnega stavbenega urada. Vis-a-vis od vinarske šole v Vinarski ulici pa se bo kmalu dvignila lična vila ravnatelja mestne hranilnice g. Vodeba; zraven te pa bo v Kamniški ulici gradil novo hišo neki carinski uradnik. Te štiri stavbe bodo baje še pred zimo pod streho.
□	Nova stanovanjska hiša mestne hranilnice v Samostanski ulici bo kmalu popolnoma dograjena. Stanovanja v gornjem nadstropju so že zasedena. Vselil se je že uradnik gosp. Krajnc. Hiša je zelo lična in stoji na vabljivo lepem prostoru. Ravnatelj g Vodeb se ne bo vselil v to hišo, kakor je bilo določeno, ampak si bo postavil lastno hišo v Vinarski ulici. — Stavbeni podjetniki so namreč šli s cenami močno nazaj, tako, da zgradba novih hiš ni več vezana z velikimi denarnimi žrtvami.
Celje
er Šolska prireditev. Zavod šolskih sester v Celju vabi k šolski prireditvi, ki bo v soboto dne 19. junija ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo dne 20. junija ob pol 4. uri popoldne v zavodovi dvorani. — Spored: I. Mladinsko petje:: Bajuk M. »Zvončki zvonijo« — Gerbič Fr. »Lovska« — Vodopivec V. »Starček roma« Kogoj M. »Mladinska« — Mav. Al. »Van-ček« — Kogoj M. »Zvončki« — iz Pregljeve zbirke »Djevojčica« hrv. nar. — Mav Al. »Pustite ga« — dr. Kimovec Fr. »Marijino darovanje« — Premrl St. »Čuj, Premila«. — II. »Moderne deklice«, igra s petjem, sest. S. V. Solotočke poje gdč. L. Gradt. Med odmori igrajo učenke zavoda violino in klavir. Vstopnice se dobe pri šolskih sestrah.
Trbovlje
0 Premestitev lekarne. G. Peharc je premestil svojo lekarno v svojo novo hišo v bližini nove bolnice.
S Dan rdečega križa, dne 12. in 13. junija
je prinesel okoli 3000 dinarjev dohodkov. Nabralo se je tudi precej novih članov.
13 Občina ostane brez davkov od TPD. Ker je država TPD dolžna na premogu večjo vsoto, noče družba plačevati občinskih direktnih davkov. Zaraddtega ne bo občina prejela od finančne delegacije pred avgustom denarja, katerega rabi za kritje svojih stroškov.
S Vinotoči za stoječe pivce odpravljeni. V Trbovljah imamo okoli 30 vinotočev, v katerih so gostje lahko stojč zavžili alkoholne pijače. To dni so bili pa ti vinotoči odpravljeni in bodo morali zopet izdajati alkohol v zaprtih steklenicah čez ulico. Naše mnenje je, da bi bilo dobro še te odpraviti, protežirati pa že obstoječe gostilne, katerih je iuak dovolj in v katerih se dobč tudi raznovrstna jedila. Navada je pri nas namreč, da dobiš vsakovrstni alkohol, če potrebuješ opoldan toplo jed, je ne dobiš. Ravnotako je z prenočiščem. Nimamo tu tudi še do danes nobene kavarne ln tudi ne antialkoholne gostilne.
Dopisi
Predavanje o hmeljarstvu v Savinjski dolini.
Z dobroobiskanim sestankom pri g. Sadniku na Groblji je zaključil v nedeljo popoldne tajnik žalskega hmeljarskega društva, gosp. Anton Petriček svoja predavanja, ki jih je imel v zadnjih tednih na 13 krajih našega hmeljskega okoliša. Govoril je o napakah pri sajenju, obdelovanju iu gnojenju hmeljske rastline. Predočil nam je veliko nevarnost, ki nam grozi uničiti ta vir blagostanja naše Savinjske doline. Poleg peronospore so se namreč pojavile to leto tudi hmeljske stenice v velikem številu. Te stenice so uničile drugod že večkrat cele obširne okoliše. Demonstriral nam je škodljivce in navedel Bredstva in njih uporabo v boju proti njim. Strokovnjaška opažanja drugod nam je pojasnil vsestransko v svojih poljudnih govorih, polnih primerov, s katerimi nam je omogočil pojmovanje tudi zelo kompliciranih kemijskih pojavov, n. pr. delovanje apna v zemlji. S svojimi, na najnovejših pridobitvah znanosti sloncčimi govori je poučil celo stare, izvedene hmeljarje, tako, da ostanemo gosp. Petričku vsi hmeljarji vedno hvaležni z anjegovo požrtvovalnost. Prosimo ga le, naj še večkrat pride nas pograjat iu poučit.
Savinjski hmeljarji.
Loka pri Zidanem mostu. Po preteklih štirih mesecih se moramo tudi iz Loko spet ojflnsiti v dokaz, da se po možnosti gibljemo in siccr sedtj v znamenju prenavljanja. V »rediSču lepe Loke so prenovil svoje hiSo lo':« posestniki: Pon, Golob in Vodopivec, prenavlja se grad, popravlja so župniščo In, kar bo napravilo najlcpSi ulis, stolp župne cerkve dobi prenovljeno streho, novo jabolko in strelovod, da bodo Imeli na3i novi, po ulaau in ubranosti občudovani zvonovi tudi lepo
hiSo. Vrh zvonika je še bil stari dvoglavi orel Ba-benberžanov, ki so 1. 1208 pozidali farno cerkev. Tega so sedaj odstranili. — Procesijo na praznik presv. R. T. smo imeli letos veličastno, kakoršne že ni bilo več let. Da smo namreč nekoliko zabrisali utise zadnje vojne, smo si naročili izborno godbo železničarjev iz Zidanega mosta, 21 mož. — Ves trg in vsa pota so bila okrašena z mlajem pri mlaju, vse kapele kakor farna cerkev in vse hiše na oknih so bile prelepo ozaljšane. Poleg številnih večinoma novih zastav je povzdignilo lepoto procesije veliko število belooblečenih deklic in posebno še lep na3top naše požarne brambe, 80 mož po številu, kakor tudi številna udeležba in po-božnost ljudstva, tako da je vsak rekel: letos je bila telovska procesija izredno lepa.
Jarenina. Kakor lani se vrši pri nas tudi letos vzajemna prireditev »Jugoslovanske Matice« in šolskega vodstva s sodelavanjem »Glasbene Matice« iz Maribora. Prireditev se vrši 4. julija. Šolska mladina bo uprizorila na prostem dramatične igrokaze, »Glasbena Matica« pa nam bo dvigala duha z nepresežno mehkobo naše pesmi. V svežem zelenju idilično ljubke Jarenine bodo nudili šotori raznovrstna krepčila. Prosimo okoliška društva in organizacije, naj se blagovolijo ozirati na to našo prireditev.
Orel
Orlovski dan, katerega priredi odsek Velenje dne 20. junija, je obenem letošnja okrožna prireditev Savinjskega okrožja. Na njem nastopajo vsi odseki orlovskega okrožja in orliške srenje. Db 9.15 je sprejem na kolodvoru, nato sprevoo po trgu ter odhod k sv. maši, ka'era se vrši na prostem. Po maši mladinsko zborovanje. Popoldan telovadni nastop članov, članic in obojega naraščaja. Svira domača godba. Vabimo vse prijatelje
naše mladine k čim obilnejši udeležbi. Bog živil	7 . , , , , • - - -------->~
Griže pri Celju. Žalska orlovska srenja ima 1 v prebit, kako se bo ta spor rešil in kako
v nedeljo, 27. junija 1926, celodnevno prireditev s sp hndn tak«	_»_!---ts_s__«_ _ ,
sledečim sporedom: Dopoldne: Ob 9. uri sprejem
Interpelacije
na vladnega predsednika in ministra za Some in rudnike o predmetu pogodbe med državo in družbo »Nihag«.
»Našičko d. d. (delniška družba) za hi-dustriju i trgovinu« je sklenilo z našo državo dne 9. oktobra 1920. 1. pogodbo za šest let o seči 229.393 kub. metrov v Ivanskem gozdnem gospodarstvu. Toda družba v nizu slučajev ni spoštovala pogodbenih določb, tako da se je gozdno ravnateljstvo v Zagrebu leta 1923. v številnih svojih aktih pritoževalo na ministrstvo za gozde.
Da se zaščitijo državni interesi v zmislu pogodbe, je ministrstvo za šume in rudnike s svojo rešitvijo z dne 16. januarja 1924 razveljavilo pogodbo, katero odločbo o razve-ljavljenju je dostavilo družbi erarno ravnateljstvo pravnih poslov v Zagrebu z rešitvijo dne 17. marca 1925. L Istočasno je država proti družbi vložila tožbo za odškodnino v znesku 7,000.000 Din.
Namesto da bi ostalo pri tožbi, je ministrstvo za šume in rudnike sprejelo nujno ponudbo družbe za mirno poravnavo in sporazum. Družba je že 24. marca 1925. 1. podala predlog, da sc urede odnosi z državo izven sodišča, a iz kabineta ministrstva se je že 31. marca 1925. 1. pod »strogo zaupno« Izdal nalog in navodilo ravnatelju gozdne direkcij
Orlov v Megojnicah pri »Gasilnem domu«', nato obhod, ob 10. uri služba božja v župnijski cerkvi r Grižah. Popoldne: Ob 15. (3.) uri javna telo-eadba: Proste vaje članov, članic in cbojega naraščaja, lahka atletika in orodna telovadba. — Za okrepčila je oskrbljeno. — Prija'elji naše katoliške mladine! Pridite v obilnem številu od blizu in daleč, da se razvedrite in prepričate o Idealnem, vsestranskem delovanju orlovske organi-sacije! Bog živi!
CjublfansUo gledišče
Opera:
Začetek ob pol 20 uri zvečer. Četrtek, 17. junija: FIGAROVA SVATBA. Premieri. Red C. Petek, 18. junija: VEČNI MORNAR. Red E. Sobota, 19. junija: FIGAROVA SVATBA. Red B. Nedelja, 20. junija: GROFICA MARICA. Izven.
V. A. Mozart: Figarova svatba. V četrtek dne 17. t. m se vrši v naši operi premijera najslavnejše, komične klasične opere cele svetovne operne literature: Mozart: »Figarova svatba«. V klasičnih arijah, komičnih scenah, recitativi in ansamblih je ta opera nedosežno mojstrsko delo ter je na repertoarju največjih in najresnejših opernih gledališč In vsa gledališča smatrajo za častno nalogo, izvajati delo take umetniške vrednote.
Spored matineje, ki se vrši v nedeljo ,20. t. m. ob 11. uri dopoldne v opernem gledališču v korist zgradbe Igralskega doma: 1. Grečaninov: Večerni zvon, Rahmaninov: Modrost ni cilj, g. Betetto; 2. Puccini: Arija iz opere »Madame But-terfly«, g. Žaludova; 8.Leoncavallo: Mattinata, g. Kovač; 4. Poulenc: Le bestiaire (francoske pesmi iz XVI. stoletja), g. Medvedova; 5. Dvofrik: Moravski dueti a) Golob na javorju, b) Prstan, c) Ujeta, ženski zbor s spremljevanjem klavirja. — Odmor. — 6. Giordano: Romanca Katarine iz opere »Madame sans gene«, g. Lovšelova; 7. Čajkovski: Arija iz opere »Mazeppa«, Grečaninov: Ujetnik, g. Holodkov. 8. Smetana: Duet iz opere »Daiibor«, g. Žaludova in g. Knittl; 9. Strauss: Cecilija, Marx: Blažena noč, g. Thierry-Kavčnikova; 10. Balatka: Soldaška (na besedilo Franceta Prešerna), moški zbor. Pri klavirju gg. Balatka Neffat in dr. Švara. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Navadne operne cene.
Mariborsko gledišče
Četrtek, 17. junija ob 20. uri »Peg, srček moj«
ab. C. (Kuponi.) Petek, 18. junija. Zaprto.
Sobota, 19. junija ob 20. uri »Peg, srček moj«.
Ab. A. (Kuponi.)
»Oidipus« na mariborskem odru. Kot za ključna predstava v drami bo znamenita Sofokle-jeva žaloigra »Oidipus«, v režiji ravnatelja drame g. V. Bratine. Vaje za to gradnijozno delo so v polnem teku.
Knjige in revije
»Mladi junak«, št 10. Vsebina: Albin Cebu-iar: Mladi junak; O. V.: Redkost; Gustav Strniša: Zakaj?; Thefontes: Delo hudobnega Furiabibe; Janko Gordič: Mali velikan; Delo malih; Zbrana zrnca; Po svetu; Tebi na pot. Tudi ta številka je bogato in okusno ilustrirana. Z njo končuje »Mladi junak« svoj drugi letnik. S prihodnjim šolskim letom začne izhajati v novi, praznični obliki. List se priporoča sam; kdor prav ljubi svojo deco in se veseli njene radosti, ga ne bo pozabil naročiti.
»Železničarski veslnik«, strokovno glasilo Prometne zveze. I. letnik, št. 6. je izšel s sledečo vsebino: Naš železničarski stan. — Kredit za bud-žetno leto 1926—27. — O davkih. — Razne okrožnice. — Dopisi. — Razna — Iz razprave o proračunu ministrstva za promet — Vestnik izhaja dvakrat na mesec in stane letno 40 Din, polletno 20 Din. Izven Jugoslavije 52 Din. Naroča se pri Prometni Zvezi, Mnribor, Aleksandrova 6.
-J- Radio-tisk. Angleška inženirja Aug-houst in Haptner sta izumila tiskarski stroj brez kovinskih črk. Stroj za stavljenje predstavlja kombinacijo pisalnega stroja s fotografsko kamero, katera posnema črke pisalnega stroja. Ta slika se fotografira s pomočjo tako zvanega »ofset«-tiska in sicer se prenaša na cinkovo desko, ki je pokrita z žela-tino. Po deski hodita dva valjarja: eden nosi barvo, drugi pa vodo. Suhe točke deske popijejo barvo, druge točke, ki niso pokrite z želatino, vsrkavajo vlago. Tako nastane slika, ozir. tisk, ki se lahko prenese na papir. Glavno prednost tega stroja jc, da se lahko uporablja pri radio-tisku. En članek, oziroma ena in ista slika se lahko razmnoži istočasno na I godbe nad 100.000 Din odnosno 2,000 000 Din različnih krajih	' more odobravati samo ministrski svet.
se bodo taka podjetja nacionalizirala s tem, da bo imela država manjšino delnic.
Našičko d. d. društvo za industriju i trgovinu drvom se je enostavno prekrstilo v »Nihag«. Na podlagi od časa do časa od ministra za šume in rudnike dobljenih navodil se je dosegel in spisal sporazum dne 8. maja 1925. 1., ki ga je podpisal dr. Žerjav, minister za šume in rudnike ter se izročil gozdnemu ravnateljstvu v Zagrebu že 14. maja 1925. 1. Končno pogodbo na podlagi tega sporazuma je izročil ravnatelj gozdne direkcije v Zagrebu g. Jovo Metlaš osebno ministru za šume in rudnike g. dr. Gregorju Žerjavu dne 11. junija 1925. L: g. dr. Žerjav je podpisal in odobril to pogodbo že naslednji dan 12. junija 1925. L, a gozdno ravnateljstvo v Zagrebu se je obvestilo o odobritvi pogodbe že 15. junija 1925. 1.
Koliko je minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav ščitil državne interese, se vidi iz pogojev nove pogodbe z družbo Nihag.
Ne samo, da se je odstopilo od tožbe za odškodnino v znesku 7,000.000 Din in da se je družbi dovolilo, da eksploatira neizkoriščeni gozdni objekt v Ivanskem gozdnem gospodarstvu v obsegu 229.393 kub. metrov po dotedanji pogodbi, marveč so se ji dali novi kompleksi v gozdu Garjevica v iznosu 500.000 kubičnih metrov, in to gozda, ki gravitira k najbližji železniški progi. Nova pogodba velja ne kot prva šest let, marveč sedemnajst let, vse do 30. septembra 1945. 1.
Družba daje državi v imenu odškodnine vsega 2,000.000 Din, namesto 7,000.000 Din, katero odškodnino bi morala dobili od družbe država na sodišču, kakor naglaša strokovno poročilo gozdnega ravnateljstva v Zagrebu št. 52, Prs. ex 1925 z dne 4. novembra 1925. 1. Pa tudi te odškodnine v znesku 2,000.000 Din družba nima plačati v gotovini, marveč v delnicah po nominalni ceni 50 Din komad.
Družbi se odstopa v last državna industrijska železnica po ceni 1,500.000 Din, da-siravno bi se po strokovnem referatu taka proga danes ne mogla zgraditi niti za 9 milijonov dinarjev. Država zopet ne dobi gotovega denarja, marveč samo delnice po nominalni ceni 50 Din za komad.
Državi se odstopa 140.001 delnica družbe »Nihag« po nominalni ceni (50 Din komad). Torej: država dobi od družbe »Nihag« namesto 2,000.000 Din odškodnine in 1,500.000 Din za progo, namesto tedaj skupaj 3,500.000 Din v gotovem denarju samo 70.000 delnic, a ostalo 70.001 delnico mora država plačati družbi »Nihag« po ceni 50 Din za komad, to je 3,500.000 Din v gotovini. Z drugimi besedami: dokler družba »Nihag« ne dobi od države v gotovem denarju 3,500.000 Din za 70.001 delnico, ne bo družba »Nihag« za izsekani les državi ničesar plačala.
V času, ko je sprejel g. dr. Gregor Žerjav, minister za šume in rudnike, delnice »Nihag« s pogodbo po minimalni ceni 50 Din komad, sc je povpraševalo po njih na borzi po 38 Din, a ponujale so se po 40 Din komad. Država plača torej delnice »Nihag« 20 odstotkov dražje, nego so bile v času, ko se je pogodba podpisala, vredne. Država zajamčuje v pogodbi družbi »Nihag« še kredit pri Narodni banki v višini 9 milijonov dinarjev po 6 odstotkov, dočim je bil kredit v bankah tedaj najmanj trikrat dražji.
S tako pogodbo je g. minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav pogazil zakon in sicer: čl. 117. ustave s samovoljno prodajo železnice in zemljišča »Nihagu« brez dovoljenja zakonodaje; člene 105 a, 85 ln 95 g zakona o državnem računovodstvu, po katerem nehajo veljati vsi zakoni, uredbe in predpisi, od 1. oktobra 1921 dalje, ki se nanašajo na pogodbe in nabave, a nasprotujejo zakonskim določbam o državnem računovodstvu; ministri ne morejo sklepati kupčij na daljši rok nego leto dni, a v nasprotnem slučaju so državi materijelno odgovorni; licitacije ali po
Nikoli
ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati tudi le najmanjša potvorba.
Nikoli
ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila.
Vedno
je Schichtovo milo čisto in neškodljivo.
Lahko bi ceno Schichtovemu milu iudi snižali, Ce bi hoteli: rabiti cenejše surov'-- in posvečali manjšo pozornost skrbni izdelavi.
Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno:
Schichtovo milo je najboljše!
Pristno le z znamko Jelena.
Poleg teh dejstev se še pripominja, da se je s prodajo omenjene železnice prodal tudi želzniški vozni park, ki ni pripadal državi, da so se z novo pogodbo prekršile pravice križevaške občine in okolnih sosedov glede prevažanja njihovega lesa po železnici, da se je »Nihagu« za skladišče lesa odstopilo zemljišče, ki ae pripada državi nego križevaški občini, da se je s prodajo železnice zmanjšala vrednost nadaljnih kompleksov državnih gozdov v obsegu približno 1,000.000 kubičnih metrov, ravnotako, da se je s prodajo železnice državi onemogočilo, da vnovči kamen sijenit, ki se nahaja ob progi po celem gozdu, oddanem »Nihagu«, ker je »Nihag« kot lastnik proge absoluten gospodar, tako da preostaja sedaj edino to, da se mu odstopi še ostala ogromna množina lesa kakor tudi kamen sijenit.
Skupna škoda znaša nad 30,000.000 dinarjev. Taka pogodba odnosno tako delo kakega ministra ni samo nezakonito in škodljivo za državo, marveč je tudi nezaslišano razsipanje državnega premoženja.
Iz teh razlogov vprašamo:
1.	Ali hočete o tem slučaju odrediti najstrožjo preiskavo?
2.	Ali hočete ukreniti vse potrebno, da se krivci, ki so oškodovali državo, najstrožje j kaznujejo?
3.	Ali hočete ukreniti, da se taki slučaji i v bodoče ne bodo več dogajali?
V zmislu rezolucije Narodne skupščine z i dne 27. maja t. 1. prosimo, da se ta interpelacija odkaže enketnemu odboru.
Belgrad, dne 11. junija 1926.
Dr. Jakob Hodžar 1. r.
(Slede podpisi 24 poslancev.)
To in ono
SPOMINI ANGLEŠKEGA KOMIKA.
Angleški gledališki komik Alfred Lester je spisal knjigo spominov iz svojega gledališkega življenja. »Ni lahka stvar,« piše Lester, »biti dandanes komik na modernem gledališču. Nekdaj je bilo drugače, takrat je bilo dosti, da si le imel rudeče pobarvan nos in široke hlače, pa je bilo. Dandanes mora komik znati peti, plesati, a tudi igrati. Pripravljen mora biti na vse.
Nekoč sem imel vlogo natakarja v eno-dejanki »Dogodek v restavraciji«. Nekega večera, ko sem kot navadno, skozi okno dvigala klical v kuhinjo razna jedila, katera so gostje naročili, jo primaha čez oder gledališki maček. Pograbil sem ga za rep ter ga spustil z dvigalom v namišljeno kuhinjo, rekoč: »Enkrat zajčjo pečenkol« Gledališče se je tisti večer treslo od smeha.
Ko sem drugič aH tretjič kot novoanga-žirani igralec nastopil na odru malega provin-cijalncga mesta, je konec drugega dejanja nastal silovit aplavz in vzklikanje. Ker sem imel oni večer prav neznatno vlogo, sem pač mislil, da je tu običaj, da sc aplavdira vsaka malenkost. Odšel sem v svojo garderobo, ravnatelj pa za menoj ter me prisilil, da sem šel na oder, da sc zahvalim. Toda mislite si moje
ravnokar isti dan prisedšemu novoizvoljenemu županu.
V neki igri je z menoj nastopal igralec, kateri na odru prečita pismo, ki sem mu ga imel jaz izročiti. Ker sem vedel, da ne zna na pamet vsebine pisma, sem mu nekega večera na odru pomolil kos nepopisanega papirja v roke. Mislil sem, da ga bom s tem spravil v zadrego, toda silno sem se zmotil. Oni mi je namreč pismo vrnil ter pripomnil, da je očala pozabil doma, ter da naj mu jaz prečitam! Seveda jaz tudi nisem znal vsebine na pamet.
O OKUSU.
Zmotno je mnenje, da je ravno tako bre« števila različnih okusov, kolikor je tudi različnih tonov ali barv. Dognali so, da so samo štirje različni okusi; sladek, kisel, slan in gre« nak. Iz teh štirih kvalitet nastanejo šele mnogoštevilne varijante. Pomisliti moramo namreč, da ima vsaka teh kvalitet zopet nešteto stopenj jakosti in te različne stopnje se lahko mešajo s stopnjami druge kvalitete ali pa celo več kvalitet. Okusu je večkrat pridodan še nekak spremljajoči okus, ki pa ni prav za prav nikak okus, temveč sodelovanje vonja« ki od svoje strani zvišuje oziroma znižuje posamezne okuse (še bolje rečeno: apetit do jedi, kar se že tudi z besedo izraža, ako rečemo, ta jed mi diši ali pa mi ne diši). Za vsako naštetih kvalitet so na jeziku več ali manj lokalizirani živci dotičnega okusa. Tako občuti konica jezika predvsem sladka jedila, srednja površina slana, stranski robovi kisla in baza jezika grenka jedila. Sol, citronin sok ali kinin, ki je zelo grenak, na konici jezika skoraj ne občutimo, pač pa takoj sladkor in sicer že v majhnih množinah. Zakaj imajo nekatere snovi enak okus, čeravno so si kemično med seboj zelo različne (n. pr. sladkor, glicerin, svinčene soli imajo vse sladek okus), še niso mogli dosedaj pojasniti, Ako dolgo časa isto stvar jemo, nam otrpne dotičnl okusni živec in šele čez nekaj časa, ko miruje, začenja zopet okušati. Mirovanje živca traja najdalj pri grenkih jedilih, a najmanj pri slanih. Včasih imamo okus še dolgo časa potem, ko smo že kako stvar pojedli. To pride od tega, ker so nekatere raztopljene snovi še ostale na jeziku med posameznimi globljimi brazdami, ali pa je začela po jeziku cirkulirati
kri, ki vsebuje one raztopljene snovi. •
-f- Najstarejše drevo. Najstarejše drevo na svetu je Hipokratova platana v mestu Ko« na istoimenskem otoku blizu maloazijskega obrežja. Veliki utemeljitelj zdravniške vede je predaval pod senco te platane svojim df« jakom že 400 let pred Kr. Drevo je bilo staro že v teh časih in mu lahko prisodimo najmanj 2500 let. Deblo je 20 metrov široko. Veje še poganjajo vsako pomlad listje, a so vedno bolj suhe. Domačini podpirajo vsled tega vejevje z drogi in od daleč izgleda vs« kakor ogrodje neke hišice. Strokovnjaki mislijo, da bo živelo častitljivo drevo še par stoletij.
+ Židovska sovjetska republika. Sovjetska vlada je sprejela ustavo židovske avto* nomne republike, ki bo ustanovljena v Her-sonskem okraju in se deli na 8 kantonov. Vo-
začudenje, ko se je zastor dvignil, kajti vse občinstvo parterja je bilo obrnjeno s hrbtom j litve vlade nove rauubiike še bodo vriilo ' Droti odru ter Dloskalo, a ne meni, pač oa I 1. oktobra t. L
Boljševiziranje avstrijskega šolstva.
Celovec, dne 14. junija
Šolsko vprašanje je najvažnejša sporna eadeva med krščanskimi in svobodomiselnimi strankami, liberalizmom nekdaj, socialno demokracijo sedaj. Katoliške stranke so od nekdaj slabo branile pravico cerkve in starišev do otroka, sicer bi se šola ne bila že pod cesarico Marijo Terezijo proglasila kot politikum, s kateri mrazpolaga držav, oblast Leta državna oblast, oziroma prostozidarstvo, ki jo ima v rokah, je pred desetletji vrgla Iz ljudske šole verski pouk v Franciji in Italiji in ga zdaj meče iz šol v Rusiji. Ako pride socialna demokracija pri nas do popolne oblasti, bo brez dvojbe najprej iztrebila iz šol vsako sled krščanstva. §icer smo pa na najlepši poti do takih razmer in nam je zelo malo vredna določba stare ustave, da mora biti vzgajanje v ljudskih šolah >versko nravno«, ko naprej raste število učiteljev, ki se stavijo v popolno nasprotstvo proti ljudstvu in neovirano sodelujejo pri socialni demokraciji, eklicevaje se na koalicijsko pravico.
Ko je socialna demokracija prišla vsled prevrata in vsled stupidne nemarnosti avstrijskega ljudstva na vrhunec moči, je socialni demokrt GlSckl kot naučni minister izdal odredbo, da se otroci ne smejo več siliti k verskim vajam, to se pravi, da jim ni več treba k nedeljski šolski maši, ni več treba k spovedi in da je starišem prosto izjaviti: »moj otrok se več ne udeležuje verskega pouka«. Le-ta naredba, ki očividno nasprotuje temeljni postavi, se vkljub vsem zahtevam naslednjega naučnega ministra, ki ga je postavila krščansko socialna stranka, ni preklicala. Schneider je bil vsa leta kar gluh proti ostri graji časopisja, proti zahtevam škofov, proti protestom katoliške šolske organizacije. Krščansko socialna stranka tudi ni nič tikrenila, samo prosila je javnost, naj se sloga ne krši.
Glockl in njegov učiteljski štab je pričel tudi gonjo za novo ureditev šolskega pouka. Vse staro je brez vrednosti, stari učitelji so nezmožni bebčki,novi čas zahteva novo šolo, ki bi narod vzgajala za socialno demokracijo. Taka je zadnja misel, ki jo imajo mladi. Izmislili so si gcspodje lepo ime. Čuditi se moramo, da so sile, ki delajo v človeški družbi samo razdor, v izmišljanju lepih imen tako spretne. Pogubno društvo, ustanovljeno, da se otroci korumpirajo, imenuje Kinderireund; mladino vzgajajo za prostitucijo in bolnišnic«. Svoji šoli pa so dali ime »Arbeitsschule«, menda zato, ker se v nji prav nič ne dela. Desetletja sem toži kmet, toži obrtnik, tozi trgovec, da se mladina v šolah ne vzgaja za noben poklic. Zdaj pride nekdo z »delovno šolo«. Prav je, smo si mislili, naj pa 6e mladina v šoli uči delati! A kakšno je bilo presenečenje, ko smo se morali prepričati, da se nova metoda imenuje delovna, keT stavi v ospredje načelo, da se naj otrok ne uči od učitelja, ne iz knjige, marveč sam iz sebe! »Erarbeiten« se to imenuje. Praktični učitelj naj razmisli, kakšen je pouk brez učnega načrta, brez nalog, brez vaj, kakšen pouk, če so v ljudski šoli knjige deloma pisane v narečju! Sad te delovne šole je, da otroci iz ljudske šole v srednjih šolah ne morejo slediti pouku; zato hoče socialna demokracija reformirati tudi srednje šole, izriniti iz njih tujs jezike in poučevati z igrackanjem in packanjem, ki se zdi GlScklu neskončno pomembno. Sad te šole, da morajo tovarne, ko sprejemajo mladež iz meščanskih šol, _ napravi iati s to posebne sprejemne izkušnje, da je mladež absolutno nezmožna pravopisja. In ne samo to: v šoli neha red, otroci učitelja
. več ne poslušajo.	^
Z odlokom od dne 1. junija je hotel naučni minister napraviti temu, poskuševanju konec in je določil konečno veljavni ucnt načrt Le-t anovi načrt dovoljuje za prvi dve šolski leti poučevanje brez natančnega načrta potem pa se pouk deli po strokah in se določi učni smoter, ki ga zdaj sploh ni bilo. Zlasti se je za višje razrede določila snov s« jezikovni pouk, za pravopis, za spisovanje in računanje. In ko se določuje snov, se za-ukazuje, da naj učitelj pogleda in obravnava tudi cerkvene stavbe, cerkve in spomenike. To je GlSckla razdražilo kakor ose, ko jim dre<meš v meh. Avstrijsko šolstvo pa že par let sem dejansko vodi GlSckl in ne krščansko socialni minister Schneider, M ga stanovski list katoliške duhovščine tako žalostno označuje. Ko je ministrstvo razglasilo novi učni načrt, je GlSckl takoj izjavil (Reichspost 11. junija), da -je novi učni načrt nepostaven, ker krši postavno zasidrano interkonfesio-nalnost šole, ker se v okviru svetnega poučevanja zahtevajo učni izprehodi k cerkvam In stebrom > Gelietssaulen« — jih Glookl imenuje, ker so mu bržkone budhistični templji bolje znani, kakor križi ob potih v kat krajih. In ker se učiteljem naročuje poučevanje cerkvenih pesmi, je izjavil: »To je za Dunaj neznosno!« Katoliško ljudstvo pa naj seveda stupidno gleda, ko mu taki učitelji na njegove stroške otrokom vbijajo svoj boljše-viški »Gesinnungsunterricht«. Se vedno velja postava, da je dunajski šolski svet kakor drugi podrejen ministrstvu. Kako se torej Šolski funkcionar, (drame tako nastopati?. In
kar je še žalostnejše: krščansko soc. naučni minister se je Glocklu uklonil ter je ljudsko šolstvo na Dunaju in v večjih mestih države brezpogojno izročil boljševizmu.
Socialna demokracija je zahtevala, da se ljudskcšokki pouk na Dunaju in v mestih z lastnim statutom vrši po Fadrusovem socialno demokratskem učnem načrtu. (Fadrus je delal po državi svojo propagando in prirejal pedagogiške kurze.) In krščansko soc. stranka oz. njeni predstavitelji na Dunaju so se obvezali za svoje pristaše po deželah, da bodo ti, kjerkoli zahteva kako mesto tako boljševiško šolo, tako dovolili.
Reichspošta, ki je vedno, če že včasi sla-botno, zastopala principielno stališče nasproti konjunkturni politiki stranke, potrta piše k tem dogodkom: »Ne moremo drugače, ko izjaviti, da je, kar se je tu dogovorilo, izredno hudo in dalelcosežno... v bodoče bodo imeli od države odobreno šolstvo iz socialističnega vira in s socialističnim ciljem poleg drugega šolstva, v katerem se pouk vsaj še nekoliko ozira na krščansko kulturo. Odgovornost za to se nam zdi prehuda, naj krščansko socialna stranka preudari, ali se hoče z njo obremeniti? Veliko bo krščansko socialnih ljudi, ki ne bodo hoteli biti povzročitelji te nesreče. V listu smo naprej svarili, pozivali k pogumu in izpolnjevanju dolžnosti. Vse je bilo za-
stonj. Svojo dolžnost kot list krščanskega i ljudstva smo storili.«
Dne 13. junija piše Reichspošta, da je korak naučnega ministra napravil na krščansko ljudstvo kar najslabši utis. »Dviga se buren odmev, ki ga je izzvalo včerajšnje naznanilo. V najširših krogih je razburjenje kar izredno. Usodepolna naredba se je napravila za zaprfiimi durmi, razen socialnih demokratov se ni vprašalo nobeno zastopstvo dežel. Vsaka naredba za dimnikarje se obravnava v strokovnih korporacijah, tu pa, ko gre za bodočnost otrok, neki tajni kabinet kar dekreti ra! In krščansko socialna stranka naj bo za to odgovorna? Ko smo izjavili, da je ta odgovornost prehuda, potrjuje nebroj ljudi na Dunaju in po deželah. Tudi Vsenemci deloma umevajo položaj, tu ni več kompromisa. Proč z naredbo, ki razdira šolo! Ako nasprotnik hoče boj, bo a boljši nego kapitulacija!«
Graški Volskblatt poroča, da se je na Štajerskem ljudstva polotilo >ein ungebeures Erstaunen«, da ljudstvo kar strmi!... Zlasti, ker se je bilo svoj čas dogovorilo, da se brez zastopnikov dežel v šolski reformi ne sme ukreniti ničesar. Minister Schneider je zrel: čas je že, da se naučni portefelj izroči drugemu, ki se bolj zaveda svojih krščanskih dolžnosti.	mg
Porotna zasedanja.
Morilec Angele Kopač obsojen na smrt,
Drugi dan obravnave.
Včeraj je bil na porotno dvorano ie hujši naval kot prvi dan. Dvorana je bila nabito polna, pred dvorano v vestibulu in hodnikih in tudi pred palačo so stale številne gruče ljudi, ki niso mogli v porotno dvorano.
Predsednik dr. Kaiser je otvoril obravnavo ob četrt na deset Nadaljevalo se je
zasliševanje prič.
Cela vrsta prič je izpovedovala o razmerju z obtožnecem in o njegovi nasilnosti ter sirovem vedenju.
Nato je sledilo zanimivo pričanje njegovega bivšega sojetnika Pezdirja. Ta je povedal, da sicer nista napravila luknje v zid, pač pa sta dobila pri postelji v zidu kos mavca, ki se je lahko odstranil iz stene, nakar se je dalo govoriti. Priča pravi, da je napravil nanj Jarc precej slab vtis. Pezdir je doba za nekaj časa odmor kazni in ko se je vrnil, ga je vzprašal Jarc, kaj govore ljudje in kaj pišejo časniki. Ko mu je Pezdir povedal, da je umrl stari Kopač, }e Jarc živahno odgovoril: »O, a rei3 _ no sedaj je pa že ena priča manj.« Večkrat pa je bil otožen in je rekel, da mu ni več za življenje in če bi imel revolver, bi se takoj ustrelil. Včasih pa je rekel: ■»Jaz jim bom že finte zri-bal.c Skrbel pa ga je posebno policijski pes, ld da ga bo notri spravil. Obtoženec pravi nato flegma-tično, da ne ve, kaj je vse govoril, rekel pa je, da se boji, da ga bodo na sum obsodili kot so Je-rančiea.
Nato so vprašali starega moža Valentina Jar-ca, pri katerem je bil Jarc po zločinu. Pravi, da je stopil v vežo z robcem v roki, predno pa je vstopal v hišo, se je prijel z robcem za nos in usta. »Kdaj ravno je bilo, ne vem, kaj bom na uro gledal, ko pa mi ni nič mar, kdaj kdo pride. Bilo je tako od pol sedme do pol osme. če bi pa imel uro v roki, bi pa vedel.*
Zanimive so bile tudi izjave jetnišlcih paznikov. Eden je cul, ko je vprašal Jarc nekega Gorjanca: »Kaj misliš, kaj bo z mano?« — Ta pa mu je odvrnil: >Ja. kakor govore in pišejo, si bržkotne tU — Jarc: »Jaz že nisem!« — Gorjanc: '»•Ta. pa je oče povedal, da mu je hči sama rekla, če se ji kaj zgodi, si to ti naredil. Izdal si se, zdaj pa imaš.< — Pezdir mu je tudi omenil psa. Jarc pa ga je zavrnil: »Meni nič ne morejo, saj nimajo dokazov.« Vprašal ga je tudi nekoč, če se da na blagu in lesu konstatirati, čegava je kri. Ta mu pa tega seveda ni mogel povedati. — Drugemu pazniku je rekel Jarc: »Tri priče sc, ki me notri tlačijo. Ko pridem domov bom vse postrelil.« — »No, potem te bodo še preje dobili!« — »Bom pa še sam sebe ustrelil.« Ti trije so en čevljar, ena ženska iu še ena oseba Izpraševal je tudi jako sumljivo ^radovedno, kaj je s preiskavo krvi in pa če je že kaj prišlo iz »konstatirunge« v Zagrebu. Da bi bila Jarcu, ki je trdil, da mu večkrat teče kri iz nosa in da je to v rodbini, tekla kri, tega pazniki niso opazili, le ko je Jarc zvedel o tem — Bog zna kako in kje — je našel paznik na nočni posodi, odnosno pljuvalnlku par kapljic krvi.
Orožnik je izpovedal, da je videl, ko je prišel v hlev, pripravljeno krmo za živino v škafih in jo vse kazalo, da živina še ni bila nakrmljena. Petrolejka pa je stala na kolu v hlevu ugasnjena, bilo pa je v njej še petroleja, kar znači, da je bila ugasnjena. — Okrvavljeno svečico pa so našli pod zglavjem obtoženca.
Po kratkem posvetovanju je stavil senat porotnikom na podlagi podanega materijala samo eno vprašanje in sicer vprašanje glede^ umora. — Eden porotnikov je stavil vprašanje, če je še kdo v okolici, ki ima podobno zakrivljen mezinec, kot kažejo znaki odtiska njegove roke na deski? Nato je odgovoril obtoženec sani, da tega ne ve, in tudi priče ne vedo, da bi imel kdo tako pokvarjen mezinec. — Nato jc govoril državni pravdnik La-vrenčak. Uvodoma je poudarjal, da so obhajale žrtev Angelo že pred zločinom temne smrtne slutnje. Cula je v teh slutnjah tudi mrliško zvonenje, kar je povedala tudi domačim. Prišla je domov okoli šeste ure od sestre in okoli četrt na devet jo najde druga sestra, ki pride iz Ljubljane, mrtvo, — pobito v hlevu. Opisuje nato dogodek v hlevu in dokazuje, kako je Jarc žrtev ubil. Po dejanju se je hotel izprati in zakriti krvave sledove. Pri tem pa mu je že udarila barva krvi in umazanost hlač tudi na spodnje perilo. Krvavljenje iz nosa, posebno v taki izmeri, je dokazano po strokovnjakih kot popolnoma neverjetno. Krvave lise ua perilu in na deskah vrat iz usodnega listnjaka pričajo samo, da so to znaki njegovih rok. Usodno je tudi, da obtožujejo obtoženca naravnost priče iz groba. Izpoved očeta imamo, ki je govoril na smrtni postelji štiri dni pred smrtjo. Pa tudi kar je govoril obtoženec Gorjancu in Pezdirju v zaporu, je že — priznanje. Kaj je rekel obtoženec: >Kdo mi bo dokazal, jaz jim bo že finte izbrisal!« — Potem pa dedovanje policijskega psa. In pa kdo je imel interes iznebiti se pokojne Angele. On in nikdo drugi. In kako se je izdal. Kri nedolžne žrtve, ranjke ubite Angele, je klicala do neba po maščevanja ln tadi ta kri ga je izdala roki pravice in
pri katerem je Potočnik pod imenom Majer kupoval kemikalije. Tudi trgovec K. Verčič ga je spoznal za Antona Breznerja. Potočnik vztraja do konca v hlinjeni blaznosti.
Drugačen je Franc Rupnik. On je priznal, da je ponaredil petdolarski bankovec, a le za poskus in je mislil, če bi videl, da se to res da, naznaniti Potočnika državni oblasti, pa je bil žal preje aretiran. Toda njegov zagovor ne .bo držal, ker je sodeloval s Potočnikom in skupaj z njim kupoval pri Ivanu Majeru kemikalije. — Kmetje Ivan Zu-j>anič, Anton Lozinek in Matija Srenšek priznavajo svojo krivdo in se izgovarjajo na stisko, v kateri so se nahajali in se še nahajajo. — Obdolženec Ivan Mlakar taji vsako sodelovanje, čeprav je bil večkrat v družbi Potočnika in mu je pomagal na begu.
ta kri zahteva, da dobi ta uboga nedolžna mlada žrtev tudi svoje zadoščenje. — Predlaga, da potrdijo porotniki edino vprašanje, ki meri na hudodelstvo umora. — Nato je govoril zagovornik, ki je izpodbijal vse dokaze češ, da ne drže in ne veljajo. Zaključil je svoj zagovor s pozivom, da naj porotniki vprašanje krivde zanikajo. — Drž. pravdnik je ugotavljal, da so vse navedbe zagovornika netočne, posebno se ujema čas umora in za katerega obtoženec ne more dokazati svoj alibi.
Po irčrpnem resumeju predsednika so porotniki po kratkem posvetovanju vprašanje umora soglasno potrdili.
Drž. pravdnik predlaga obsodbo po zakonu. Zagovornik pa je predlagal, da se sklepa o predlogu glede pomilostitve obsojenca in izpremembo smrtne kazni. — Nato je po kratkem posvetovanju razglasil predsednik senata dr. Kaiser sodbo, da je zakrivil obtoženec hudodelstvo umora in se obsodi
na smrt t obešen jem.
Obsojenec priglasi ničnostno pritožbo.
Po dvorani je zaoril velik vriše odobravanja in pomilovanja. Obsojeni Jarc, katerega so pripeljali k obsodbi v dvorano zopet uklenjenega, je po proglasitvi smrtne obsodbe stopil k zagovorniku in se je povsem mirno pogovarjal z njim. Razburjeno občinstvo je zapustilo dvorano z glasnimi klici in živahnimi pogovori med seboj. — To je bila zadnja obravnava poletnega porotnega zasedanja.
Ponarejevalci denarja pred ljudsko sodbo.
Maribor, 16. junija 1026.
Naš narod v svojem poštenju v splošnem tako visoko stoji, da se mu posamezni slučaj pona-rejevanja denarja zdi kot nekaj bajnega. Zato pa tudi za porotno razpravo, ki se je vršila danes zoper ponarejevalce, vlada z dežele isto in še večje zanimanje kot zadnjič iz mesta za carinsko afero.
Pred ljudsko sodbo je danes stopil s svojo družbo Jurij Potočnik, ki je že 15 let presedel v ječi kot ponarejevalec denarja. Potočnik je bil rojen pri Št. Janžu na Dravskem polju v ptujskem okraju. Njegov najboljši pomočnik je bil Franc Rupnik, doma iz okolice Postojne, fotograf v Mariboru. Sodelovali so pa tudi Janez Mlakar, kmet iz Zlatoličja pri Ptuju, Ivan Zupanič iz Slovenje vasi pri Ptuju, Anton L o z i n š e k, kmet v Trnovcih iz ptujskega okraja in Matija SrenŠek, želar v Turnišah v ptujskem okraju.
Obtožnica jih obtožuje ponarejevanja dolarjev in stodinarskih bankovcev in razpečavanja ponarejenega denarja in sodelovanja pri razpečevanju. Obtožnica navaja ta-le dejanski stan:
Dne 27. aprila 1925 je pri trgovcu K. Verčiču v Ptuju neki tujec, ki se je izdajal za Antona Breznerja, zamenjal petdesetdolarski bankovec za 2700 dinarjev. Trgovec je zamenjal bankovec v banki, ki pa mu je čez nekaj dni sporočila, da je bil bankovec ponarejen. Zadeva je bila takoj naznanjena orožništvu, ki je začelo sumiti, da je najbrže Jurij Potočnik, ki je prišel iz zaporov, kjer je kot ponarejevalec sede! 15 let, zopet na delu. In res se je orožništvu posrečilo dobiti Potočnika dne 10. maja 1925, ko je ležal pri Spu-rerju v Dobrovcih na senu. Med dvema orožnikoma in Potočnikom se je vnela prava bitka na strel, v kateri je bil Potočnik ranjen v ramo, orožnika pa nista bila zadela. Potočnika so najprej«, spravili v javno bolnico, od tam pa v preiskovalni zapor, kjer pa si je rano pokvaril, da se je vnela, da so ga poslali zopet nazaj v bolnico. Iz bolnice pa je že naslednjo noč ušel neznano kam.
Oblasti so seveda nadaljevale pogon za njim. TvV-«c"0 so ga dobili v Gornji Sv. Kungoti, kamor se je peljal z mariborskim izvoščkom. Z njim pa so (.Ot-ui tudi vse obsežne priprave za ponarejanje bankovcev. Tekom neumornega zasledovanja pa so oblasti izsledile še drugega spretnega ponarejevalca, Franceta Rupnika. Pred vojno je bil podčastnik. Ko je to službo pustil, je postal fotograf. Med vojno je bi! v Slov. Bistrici, kjer se je seznanil z bivšim dvornim fotografom egiptovskega kralja Schmittingenom, ki je leta 1924 umrl. Ta fotograf je ponovno trdil, da zna vsaki papirni denar ponarediti tako natančno, da ga ni ločiti od pravega.
Rupnik in Potočnik sta se kmalu znašla. Najela sta skupno stanovanje pri obtoženem Zupa-niču. Od tega sta se preselila k Lozinšku, ki jo celo svojo kravo prodal, da je Potočnik mogel kupiti priprave za ponarejevanje. Na pomoč je prišel tudi Ivan Mlakar, sorodnik Potočnikov. — Rupnik se je preselil k Matiju Srenšku. kjer je imel tudi precej ponarejenega denarja in veliko materijala za njegovo izdelovanje. 20. novembra
1925	so bile oblasti že popolnoma na Pledu Potočniku. Tega dne se je posrečilo orožništvu, da so jih zalotili v hlevu Vinka Pignerja v Braiui-švajgu. Mlakar se je ob tej priliki branil s samokresom in vilami. Potočnik je ušel. 20. januarja
1926	pa so vjeli Potočnika v Zg. Sv. Kungoti.
V zaporu se je Potočnik hlinil blaznega in j^ uganjal najgorostašnejše stvari. Otorepcu, ki je bil z njim zaprt, je pa priznal, da se le hlini. Proti Potočniku pa priča trgovec z barvami Vrhovnik.
Javne produkcije gojencev knnservatorija Glasbene Matice koncem šolskega leta 1925/26. Tekom tega in prihodnjega tedna vrše se v F11-harmonični dvorani javne produkcije gojencev konservatorija Glasbene Matice in sicer v sledečem redu: V petek, dne 18. junija ob pol 6. uri zvečer VIII. intprna vaja gojencev konservatorija. V soboto, 19. junija ob pol 6. uri zvečer I. javna produkcija, v pondeljek, dne 21. junija II. javna produkcija ob 8. uri zvečer, pri kateri nastopi tudi kouservatorijski orkester. III. javna produkcija, koje spored izvajajo absolventi konservatorija se vrši na Vidov dan 28 .junija ob 8. uri zvečer. Natančnejši sjiored javnih produkcij javimo te dni, že danes pa opozarjamo vse, ki se zanimajo za glasbeni pouk v našem mestu na te producije, ki naj bodo javno zrcalo delovanja Glasbene Matice iu njenih zavodov.
Po svetu
-f- Protitujsko razpoloženje na Francoskem. Slabo stanje francoskega franka rodi, kakor je bilo po revoluciji tudi na Nemškem, sovraštvo do tujcev. Francoski delavci protestirajo zoper »povodenj« poljskih rudarjev in italijanskih poljskih delavcev. Zadnjič je pozivala Zveza pariških šoferjev Parižane, naj se vozijo le z domačini, zdaj pa so se spravili na delo zdravniki. Očitajo tujcem, da je med njimi preveč zločincev, bolnikov in celo norcev, ki pomenijo aovo breme za pla-čevalce davkov. Dr. Mary je predaval v pariškem medicinskem društvu o pariški umobolnici. Sprejela je tekom 18 mesecev en tisoč tujcev 32 različnih narodnosti, ki večinoma niti ne razumejo francoski. Njih preskrba v bolnici Sv. Ane stane 20.000 frankov dnevno. Večinoma so to mladi ljudje in bodo živeli najmanj po 30 let. Stali bodo tedaj državo 50 milijonov frankov, in to je prel vržen denar. Dr. Mary zahteva skrbno zdravniško preiskavo za vsakega tujca, ki hoče daljši čas ostati na Francoskem. Zedinjene države že zdavnaj pregledujejo na ta način vse priseljence.
J,- Rdeča mornarica, »Izvestija« poročajo iz Moskve, da bo letos potovala vojna sovjetska mornarica okoli sveta in sicer prvič po padcu carske vlade. Potovanje se prične 1. julija t. 1. Dve diviziji križark, oklopnic in torpedovk se bodeta ustavili v Štetinu, Ports-mouthu, Toulonu, Genovi, Aleksandriji, Kal-kuti, Nagasakiju in S. Frančišku in zaključili potovanje s prehodom skozi Panamski kanal.
-J- Nesrečni številki. Praznovemi francoski avtomobilisti so vedno kar potrti, če dobijo pri žrebanju ob tehmah številke 13 in 17. Na račun teh številk so vedno zvrnili vsak neuspeh ali nesrečo. Športni odbor francosk. avtomobilnega kluba je zdaj sklenil napraviti konec pritožbam s tem, da je črtal za vedno te številke pri žrebanju.
+ Drzen napad. Atenska vlada z vso energijo zasleduje roparje, ki so na potu med Prevezo in Janino napadli avtomobil, ki je imel s seboj petnajst miljonov drahem Narodne banke. Razbojniki so ubili 3 bančne uradnike, 3 orožnike in šoferja.
-f- Priden pes. Ob veslarski slavnosti v Treptowu blizu Berlina sta trčila dva čolna: eden se je prevrnil in oba veslača sta padla v vodo. Iz sosednjega čolna se je takoj vrgel na pomoč velikanski pes, doga, in je rešil oba ponesrečenca skupaj. Zagrabil je namreč enega za obleko, drugi pa, ki ni znal plavati, se je oklenil pasjega vratu. Doga je bila tedaj hudo natovorjena, a je vendar srečno priplavala do gospodarjevega čolna.
+ Veliki kanal. Na Francoskem se končuje delo pri zgradbi največjega kanala na svetu za plovbo. Ta kanal bo vezal Marseille preko zaliva Fana s Port-de-Bouquam na Khoni. 35 km kanala gre pod zemljo, ostali del pa v globokih jarkih, ki se polagoma dvigujejo do površja vodne gladine. Kanal bo oživil Marseillsko pristanišče, ker bodo zdaj prihajale tja velike barke na jadrnice iz notranjosti dežele.
4- Nasveti za poroko. Mesto Berlin je otvorilo prvo brezplačno posvetovalnico za ženine in neveste. Vsak izmed njih &e podvrže natančni medicinski preiskavi, posebno pazno se ugotovi dedna obremenjenost. Po preiskavi podeli posvetovalnica izpričevalo o zdravstvenem stanju s končno pripombo kot n. pr.: »z ozirom na bolj slaba pljuča je želeti nevesto iz rodbine, v kateri ne poznajo je-tike« ali »splošna živčna dovzetnost zahteva ženina povsem mirnega značaja in stalnega poklica« itd.
-(- Moč domišljije. Neki mladenič si jo pognal krogljo v glavo sredi Aleksander-platza, živahnega berlinskega trga. Zgrudil se je na tla in šele zdravnik je ugotovil, da sploh ni ranjen. Kroglja je šla namreč skozi klobuk nad glavo, a srečni samomorilec sc je vendar onesvestil in jc bil jako začuden, ko se je zavedel na stražnici.
Gospodarstva
Hilarij Vodopivec:
Načrt zakona o neposrednih davkih.
(Dalje.)
Člena 85 in 86 zak. načrta se ralikujeta Od odgovarjajočih členov prejšnjega načrta še v tem, da po sedanjem načrtu (čl. 85, t. 8) ne morejo pasirati kot izdatki t a n t ij e m e, dnevnice in druge slične nagrade upravnega in nadzornega odbora in ostalih uslužbencev, kar je pa samoposebi razumljivo, ker je tretji načrt uvajal posebni davek na tantijeme, dočim najnovejši načrt ne pozna te vrste davka in se potemtakem dotični del viška mora obdačiti kot dobiček podjetja.
Davek znaša po členu 89:
a)	za industrijska ln rudarska podjetja in zadruge: 15, 17, 19, 21, 23 odstot. odnosno 25 odstot. in
b)	za vsa ostala podjetja: 20, 22, 24, 26, 28 odstot. odnosno 30 odstot. — ako rentablliteta ne prekorači: 10, 15, 20, 25, 30 odstot. odnosno prekorači 30 odstot.
Rentabiliteta se ustanovi iz odnosa dobička, kateri služi kot davčna podlaga, in vložene glavnice dotič-nega podjetja. Kot vložena glavnica se smatra po stanju knjig na prvi dan poslovnega leta vplačana osnovna glavnica, splošni rezervni fondi in vsi ostali v bilanci izkazani pravi rezervni fondi, prenešeni dobiček iz prejšnjega leta in povečanje glavnice, v kolikor je vplačano v prvi polovici dotičnega poslovnega leta. Pri podjetjih, katera nimajo vplačane osnovne glavnice, ocenjuje rentabiliteto davč. odbor, ako ima za to potrebne podatke, \ protivnem slučaju smatra se, da je rentabiliteta 15 odstot.; pri zadrugah se smatra kot oenovna glavnica' /vsota vplačanih deležev (člen 83).
Gori navedeni davčni odstotki iz člena 89 tega zak. načrta se razlikujejo od tretjega načrta v toliko, da bi po tem načrtu iznašal davek 15 ozir. 20 odstot. pri rentabiliteti do 10 odstot., dočim je tretji zak. načrt določal 15 ozir. 20 odstot. davek pri rentabiliteti do 6 odstot. in 16 ozir. 21 odstotni davek prt rentabiliteti od 6 do 10 odstotkov; vsi ostali odstotki so neizpremenjeni.
Da vidimo višino davka na izgledih, vzemimo najprej industrijsko ali rudarsko podjetje ali pa zadrugo z vloženo glavnico od 10 miljonov Din, katera bi po zadnjem zak. načrtu plačala pri rentabiliteti od
1.	10 % (čisti dob. 1,000.000 Din) 150.000 Din
2.	15 % (čisti dob. 1,500.000 Din) 255.000 Din 8. 20 % (čisti dob. 2,000.000 Din) 380.000 Din
4.	25 % (čisti dob. 2,500.000 Din) 525.000 Din
5.	30 % (čisti dob. 3,000.000 Din) 690.000 Din
6.	40 % (čisti dob. 4,000.000 Din) 1 milj. Din
Vsa ostala podjetja (denarni zavedi in trgovinska podjetja) bi plačala v gornjih primerih
pod	1.	,
pod	2.	,
pod	3.	»
pod	4.	s
|>od	5.	»
pod	6.	«
s	200.000 Din
.	330.000 Din
.	480.000 Din
,	650.000 Din
.	840.000 Din
»	1 milj. Din
Po zakonskih predpisih, ki veljajo sedaj v Sloveniji (§ 100 zakona z dne 25. oktobra 1896 oz. novela z dne 23. jan. 1914, § 1 ces. naredbe z dne 28. avgusta 1916 in čl. 146 fin. zak. za leto 1920-21) bi vsa navedena podjetja
(industrijska in neindustrijska) plačala v imr-njih primerih
pod 1. 230 Din,
pod 2. z izplačano dividendo od 1,200.000 dinarjev 412.600 dinarjev
pod 3. z izplačano dividendo od 1,500.0(9) dinarjev 559.000 dinarjev.
pod 4. z izplačano dividendo od 2 milj. dinarjev 732.000 dinarjev.
pod 5. z i/plačano dividendo od 2.500.000 dinarjev 905.000 dinarjev.
ped 6. z izplačano dividendo od 8 milj. dinarf«v 1,213.000 dinarjev.
Iz gornjih primerov vidimo, da je d a v -čni znesek po zak. načrtu nižji, negoli po sedanjih v Sloveniji veljavnih izakonsklh predpisih in sicer v pogledu industrijskih in rudarskih podjetij in zadrug v I. primeru za 35 odstot., v II. za 38 odstot., v III. za 32 odstot., v IV. za 28 odstot., v V. za 24 odstot., v VI. za 17 odstot. in v pogledu ostalih podjetij v I. primeru za 13 odstot., v II. za 20 odstot., v III. za 14 odstot. v IV. za 11 odstot., v V. za 7 odstot. in v VI. za 1 odstot. Iz valovanja teh edstotkev se dalje vidi, da je razlika v ob-dačti na.ipovolnejnejša za davkoplačevalce pri 15 odstot. rentabiliteti in da postaja ta razlika pri višjih rentabilitetnih odstotkih manjša in manjša. Po zakonskem načrtu bi v Sloveniji dosegla nižje obdačenje posebno industrijska in rudarska"podjetje.
Da vidimo šo, kaka bi bila razlika v ob-dačenu podjetja z isto osnovno glavnico cd 10 miljonov dinarjev pri 1, 3, 6 in 8 odstot rentabiliteti.
Po načrtu zakona bi industrijsko podjetje pkčalo:
pri 1 odstotni rentabiliteti 15.000 dinarjev pri 3 odstotni rentabiliteti 45.000 dinarjev pri 6 odstotni rentabiliteti 90.000 dinarjev pri 8 odstotni rentabiliteti 120.000 dinarjev kot neindustrijsko podjetje bi plačalo: PTi 1 odstotni rentabiliteti 20.000 dinarjev pri 3 odstotni rentabiliteti 60.000 dinarjev pri 6 odstotni rentabiliteti 120.000 dinarjev pri 8 odstotni rentabiliteti 160.000 dinarjev
Po sedanjih zakonih bi gornja	podjetja v Sloveniji plačala:
pri 1 odstolni rentabiliteti 19.000 dinarjev pri 3 odstotni rentabiliteti 57.000 dinarjev
pri 6 odstotni rentabiliteti 114.000	dinarjev
pri 8 odstotni rentabiliteti 176.000	dinarjev
Iz teh primerov vidimo, da bi industrijska podjetja tudi pri najnižjih odstotkih rentabilitete plačala manjši davek negoli sedaj, dočim bi neindustrijska podjetja pri rentabiliteti do vključno 6 odstot. plačala večji davek, negoli ga sedaj plačajo in to iz razloga, ker po § 1 ces, naredbe z dne 28. avgusta 1916 se rentabilitetna do-klada plačuje šele pri rentabiliteti iznad 6 odstotkov.
Isto razmerje velja tudi za Dalmacijo. V Vojvodini bi se društveni davek po zak. načrtu tudi znižal, na Hrvatskem in v Slavoniji bi ostal približno na isti višini, dočim bi se v Srbiji in Crnigori ter v Bosni in Hercegovini znatno zvišal.
(Dalje.)
v^i I. BJn 9, II. Din 8.50, Ul l>in 7 50. krave klo-basance Din 4-5, teleta Din 12—12.W vse za ktr Mve teže; prašički za rejo po velikosti Din 400 do
za par; konji po kakovosti Din 1500-0000 za komad. Kupčija je bila zelo živahna in prodano razmeroma dosti živine. Za inozemstvo ni bdlo prodano nič.
x„„, S"*" T ",ariborski okfi,i(,i v zadnjem *!»«<<> poskočile, ker se je bati, da letošnja vmsica letina ne bo bo-jve kaj vredna. Neprestano oezevje, neurja in hladno vreme silno zadržujejo razvoj vinske trte.	1 1
m,pka. Ker je izvoz mleka v *ee,a »stw'.ien, je .-ena mleku Il.iTf^lS1 ob,as1i mofno Pad,a- Nakupovale! Si« ■	P" 1 dinar, kvečjemu
dinar m pol. Ali ne bi kazalo ustanoviti za Slovenski Stajer centralno zadružno mlekarno''
109« M, ° 8ta,nj/1 Nar"dne banke 11 dn<> 8- 'unija
(vse.v milijonih Din; v oklepaju razlika napram staniu z dne 31. maja 1926). Aktiva:
KTnR'i*	4249 (+1-s>. posojila: na me-
sestev 2138 8, saldo raznih računov 501.2, skupaj 1.284.8 (-25.8), račun za odkup kronskih ban-Kovcev 1.151.9, račun začasne zamenjave 34S.9, državni dolg 2906.3, vrednost založenih državnih posestev 2138 3, saido raznih računov 2 138.3, skupaj aktiva 8.810.6; pasiva: kapital 29.8, rezervni fond 7.7, bankovci v obtoku 5.667.C (+40.3), račun začasne zamenjave 348.9, drfrvr* terjatve 84.2 (+17 2), obveznosti po iiru 323.8 po raznih računih 133.6, skupaj 457.4 (-78.3). vrednost založen h državnih posestev 2138.3, ažija 82.3. skupaj pasiva 8.826.6; obrestna mera je ostala neizpre-menjena.	r
Promet poštne hranilnice r majn 1926 V maju 1926 je hilo vplačil 1.735 milijonov, izplačil 1714 milijonov, promet torej 3449 milijonov, rvi tega brez gotovine 1.540 milijonov ali 44.7%. Računov je bilo v celi državi koncem maja 12.°58
/Voiof"1 apri,a 12-859)' »d v Ljubliani 4300 (4282). Saldo je znašal koncem maja 293.8 mili-J°"ov, (k"ncpm aprila 271.9). od tega v Ljubliani 69.2 (63.9) milijona in.D
Oderuške obresti. V nekem tukajšnjem dnevniku z dno 16. t. m. čitnmo v malih oglasih: 1000 Din posodim za 2 meseca proti vrnitvi 1400 ^in. Pišite na upravo pod »Ugodnost 12c. Ta oglas pomeni posojanje denarja za 240% obresti letno; čudimo se le upravi lista, kako je mogla sprejeti tak oglas s katerim se propagira oderuštvo.
Centrala industrijskih korporacij. Poročali smo že na drugem mestu o zboru Centrale industrijskih korporacij dne 11. in 12. t. m. Danes prinašamo v izvlečku resolucije zbora. 1. Predstavniki industrije konstatirajo akutno krizo v industriji, ki je povzročena večji del po pogrešni vladni gosj)odarski politiki in zahtevajo od vlade pomoči pa izhod iz krize. 2. Pozdravljajo novi zakon o neposrednih davkih, vendar pa morajo zahtevati še velike izpremembe v projektu pred realizacijo. 3. Z ozirom na krizo apelirajo na vlado, da se državne nabave dajejo domači industriji. 4. Vlada naj se pobriga bolj za gospodarski razvoj Južne Srbije. 5. Zahtevajo še nadaljnjo reorganizacijo železnic, da se znižajo tarifi, da se naglo ne menjavajo tarifi, da se ustanovi posebno ravnateljstvo za ozko tirne proge itd.
Anglo-Austrian Bnnk Ltd. London (Anglo-avstrijska banka) katere tesna zveza s Hrvatsko eskomptno banko je znana naši javnosti, je sklenila z dunajskim kreditnim zavodom (Oesterreichi-9che Crerlit-Ans'alt fiir Handel und Ge\verfce) dogovor, glasom katerega prepušča imenovanemu Zavodu posle svojega dunajskega sedeža in ostalih svojih avstrijskih podružnic. Londonska Anglo-banka torej v bodoče ne bo več imela direktnega zastopstva v Avslriji, vendar se pa hoče tudi nadalje interesirati za avstrijske posle. Dokaz temu je, da je postala lastnica velikega dela delnic dunajskega kreditnega zavod? in p« to, da so -- v smislu napominanega dogovora med obema bankama predstavniki enega zaivoda obenem tudi člani uprave drugega zavoda. Ta aranžma predstvlja nov korak v upravi Anglobanke, da v državah centralne Evrope kooperira s poedinimi narodnimi zavodi kot lastnik večjega števila delnic, a da ne posluje direktno po svojih podružnicah. Navedeni aranžma se pa niti najmanje ne tiče odnosa Anglo-avstrijske banke v Londonu do Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu in do An-glo-čehoslovaške banke v Pragi. Kakor dosedaj bo Hrvatska eskomptna banka tudi v bodoče gojila direktne zveze z Anglobanko v Londonu.
do 56.69 (56.415-56.716), Pariz 158-160 (157-159), Praga 167.35-168.35 (167.45-168.45) Dunal 7.9837-8.0237 (7.9915-8.0315), Curih $9515 do 10.9915 (10.955-10.995), Amsterdam 22.75-22.88 • urih. Bolgrad 9.115 (9.1125), Pešta 72.20 (72.20) }23 (123.025), Italija''18.675 (lSm Loi don 25-1475 (20.15125), Newyork 516.75 (516.75), (14-85), Praga 15.315 (15.3125) Dunij ,2.95 (72*75 . Bukarešt 222.25 (222.50), Sofija 8.75 Amsterdam 207.55 (207.50), Bruselj 15 (14.60), Kopenhagen 137.05 (13610) Stookholm
(114 55), Ma d rid82^t4
(80.6,25), Atene 6.4075 (6.3625).
Dunaj. Devize: Belgn«d 12 56 Kodan) 187.05, London 34.40, Milan 25.51, Newyor'k 706.3&
mino i V?rža.va 6915' Valute: dolarji francoski frank 20.22, lira 25.72, dinar HAb, ceskoslovaska krona 20.8975 n . P„ra«a- Devize: Lira 121.925, Zagreb 59.60 Pariz 91.30, London 164.20, Newyork 8370.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana 7% invest. posojilo 72-74. vojna odškodnina 303-306, zastavni listi 20-22, kom zadolznice 20-22, Celjska 193 den., Ljubljanska ;£(htrr 175-195, Merkantilna lOO-lO^zaklju , a 102 Praštediona 864-868, Slavenska 49 dei t?	1®5 175, Strojne 65-66, zaklj. 06,
šeš^ 103 den Vwfc 10° dM* StaVb™
Zagreb. 7% invest. posoj. 72—73, agrar. 41 do 43, vojna odškodnina 303.50-804, junii 303— Z> $ 3I|0-8»: H^ esk. 101.25-102, Kred. 104-105, Hipobanka 57-68, Jugobanka 90-91, Praštediona 800-865, Ljubljanska kreditna 17S den., Srpska 130—131, Narodna banka 4000 blago, . Eksploatacija 16 bl„ šečerana 22~26' Gutmann 200 bl„ Slavex 115 bl„ Slavonija 36-37, Trbovlje 330- 335, Vevč« uxi den.
716.000, Alpine 220.000, Greinltz 114.000, KranisU industrijska -, Trbovlje 420.000 Leykam 126.000, 9"nP™an,ka. 68-500- Avstrijske tvornice za du^ik 2^0.000, Outmann 288.000, Mundn- 1075 000 Sla-vorujn 42.000.
BLAGO.
, ,nL3,ubVo"a- Lea: Bukovi neobrobljeni plohi od 40 do 120 mm. I., II., III., monte od 2 do 4.50 metrov, fco vag. meja 535— bl„ Trami 3/3-6/7. od 4 m naprej, fco vag. nakl. post. 1 vagon 250.-zaklj.. Hrastova suha, zdrava, meterska drva fco vagon meja 18 - den., Hrastovi obrobljeni plohi | (vodnice) 43 mm, 2.56, fco vag. meja 1300.- bi l Žito in poljski pridelki: Plenica, 75/76 gk, 6% primesi, fco Ljubljana, par 355. —bi Koruza, fco vagon bačka postaja 158.— bi., Oves Sa-J ' re*etani> franko vagon Ljubljana 220.- bi, Ajda domača, fco vag. slov. postaja 255,— bi, lroso rumeno, fco vag. Ljubljana 217.50 bl„ Rž. fco vag. Ljubljana 207.50 bi.
CerUvenž vestniR
Notranja kongregacija pospodičen pri UrSn-Unkah r Ljubljani ima zadnji shod pred počitnicami v nedeljo, 20. t. m. ob navadni uri.
Spori
Živinski sejem r Ljubliani Na živinski sejem dne 16. t. m. so prignali 183 konj, 5 žrebat, 51 volov, 44 krav, 11 telet in 381 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 40 konj, 18 volov, 3? krav, 6 telet in 303 prašički. Cene se od prejšnjega sejma 2. t m. niso dosti izpremenile in so bile sledeče:
J
'Borssa
Denar.
16. junija 1926.
Zagreb. Berlin 13.49—13.53 (13.4856—13.5256) Italija 202.C0—204.10 (201.83-203.03), London 275.025-276.225 (275.13-276.33), Newyork 56.39
Heinrich Federers
Čudež v Bolzeni. 7
Srednjeveška povest
»Jezušček, prav tako bi zopet ravnal k Še pred kratkim mi je rekel hudoba. Moj brat je pa od sunka vedno bolan, mnogo trpi in se je čisto posušil. Le poglej jutri, ko ga prinesejo v postelji, kakšno mrzlico ima: zebe ga in vendar se poti. O Ettore, kaj si naredil z njim!« Solza za solzo se posveti iz njenih oči.
»Nisem mislil, da bo tako hudo,« šepeče deček k tabernaklju. Grobna tišina povsod, skrivnostna lučka sredi teme, tiha, nekako pričakujoča zlata vratca, za katerimi prebiva večnost sama, vse to je vzelo pogum tudi temu živahnemu dečku. 2elel bi, da bi mogel prevpiti dekličine tožbe, da ne bi pridobila sodnika tam notri proti njemu. »Tako hitro me ujezi,« nadaljuje, »kri mi stopi v glavo, tako... tako urno, hudobno kri imam... nič nisem več vedel, vse mi je bilo rdeče pred očmi... potegnil sem in sunil. Ah, vem, ti nisi nikdar sunil, Jezus, rajši si se dal sam suniti. Prav žal mi je zdaj, da sem to storil, Jezusi Ne dam se pohoditi, zdaj hočem pa tudi vedno paziti, da ne bom nikogar drugega mučil. Od takrat tudi nisem več prelil krvi, samo ... samo... dva hlapca sem pretepel... pa sta samo hlapca... in ne naredita vsega prav, kot hočem jaz, glej...«
Toda tabernakelj molči k tej izpovedS. Dečku se zdi, da je Jezušček nezadovoljen s tem, ker se je tako slabo opravičil. Čuti, da nimajo njegove izjave ne rok ne nog, pač pa čisto zmedeno glavo. »Ljubi gospod Jezus,« popravlja samega sebe, »res je, samo hlapca sta, kot veš, toda zdaj bom tudi ž njima boljši... in z vsemi... tukaj je neprijetno... in
ILIRIJA :RAPID MARIBOR.
V	nedeljo, dne 20 junija se odigra ponovna prvenstvena lekma med Ilirijo in mariborskim Kapidom za prvenstvo Slovenije.
Že pri prvem srečanju med Ilirijo in Rapi-dom v prvenstveni tekmi je Rapid pokazal dobro 'S™ \n. ? 'ern dokazal da se ga ne sme podceni*, vati. Vsled tega se pričakuje ne samo zanimiva
temveč v prvi vrsti napeta borba.
•
Občni Jbor ASK Primorje se vrši v nedeljo,
M. t m. ob 10. dopoldne v dvorani Kazine na Kongresnem trgu.
DELAVSKI ŠPORTNI PRAZNIK.
Od 4. do 11 julija bodo priredili na Dunafu veliko avstrijsko delavsko telovadno in športno svečanost; po doslej došlih priglasih bo to impo-znntna manifestacija in bo vsekakor privabila športu veliko novih pristašev. Vse, kar je le mo-goče, bodo napravili, da bodo zbudili med ljudstvom zanimanje za prireditev; glavni del progra-Pa obsegajo seveda športni nastopi Iz najraz>-ticnejših j>anog telesnega športa.
V	nedeljo, 4. julija bo tek po Dunaju, t 22 etapami za moške in 15 etapami za ženske. Dalje kolesarske štafete, glavne skušnje za proste vaje otrok, žensk in moških. - V torek, 6 julija bo cestno dirkanje kolesarjev in telovadba na raznih ftrajih. — V sredo, 7. julija spet cestno dirkanje
mddva otroka bdiva vendar sama. Ljubi Bog tu notri, ne zameri, ne zameri, surovo govorim. Anita, ali se ne bi usedla skupaj? Sem na gorenjo stopnico! Prav nič nisem hud nate. Tudi ti ne bodi!«
Modri ponos njegovih oči skuša, kolikor more, najbolj ponižno pogledati. Otroku ponudi roko, ta pa stopi malo nazaj in pravi: »Kaj koristi to? Fiero, moj lepi Fiero bo pa vendar umrl. Včeraj, saj veš tudi ti...«
>Kaj včeraj?« sili v njo prestrašen.
»Včeraj ga je treslo od mraza na solncu in njegova noga je tako... glej, tako otekla. In moja mati je imela ves dan rdeče oči... vem, Fiero mora umreti.«
»Ne, ne.« pravi Ettore, ko se boječe ozre na stare kamnite krste v dolbinah, »ne, ne bo umrl. Daj, moliva zanj! Hočeš? Lepo skupaj? Renoni in Quatri, prijatelji. To ni vendar nič hudega. To ugaja gospodu Bogu, če skupaj molimo.«
»Toda kako,« se pomišlja, pa vendar pusti, da jo prime za roko, kako moreva vendar oba moliti isto?« Toda že pade zraven njega na kolena in pusti, da dene njeno roko v svojo, kot vljuden vitez. Roke pa vendar lahko skleneta.
■Samo govori za menoj, kar molim jaz,« ukazuje mladenič. Pogleda kvišku in vidi nad tabernakljem Križanega, pod križem stoji pa rabelj, ki mu je oškropila obleko kri Gospodova. Tako polnega krvi vidi sebe pred Zveličarjem klečečega. Fiera vidi s plavimi, krasnimi kodri in sivimi, misli polnimi očmi, kako tu in tam vstaja med grobnimi ploščami umrlih kanonikov, ki stoji na enj nogi, drugo pa vleče težko za seboj, tako proti njemu šepa in od daleč kaže nanj. O Bog, res, nesrečen je, moriti pa res ni hotel nikoli!
»Treseš se,« pravi Anita, mnogo bolj hrabra v dečkovi roki.
»Da. boiim se.<
»Koga pa?«
»Moj Bog, ne vem ...«
»Ali je polnoči? Prihajajo li morda mrtveci od tam... tam ...?«
»Ne, ne, ti počivajo mirno.«
»Prihaja li to od tukaj zgoraj?« kaže k oltarju
»Ne ne, Bog je dober.«
»Zakaj se pa tako bojiš?«
Ko se je hrup polegel, je začel Piiblii zopet govoriti.
»Je morda med vami človek, ki bi bil pripravljen služiti svojemu patronu po stari navadi zvesto in pošteno? Potrebujem za svoja mestna posestva oskrbnika, hišnega čuvaja in varuha sužnjev.«
Topo molčanje je leglo nad trop \varovancev. Izmenjavali so vznemirjene poglede. Mali Lucij, do-zdaj njihov vodja, se je naredil še manjšega in se je skril za svojega najkrepkejšega tovariša. Le Gaj je stopil naprej, čeprav so ga zdaj vlekli za togo, in se priklonil pred gospodom.
»Če bi mi hotel zaupati, slavni tribun, bi imel v meni hvaležnega varovanca.«
Dobrohotno je pogledal Publij Kvinktilij v široki Gajev obraz, iz katerega se je dala razbrati odkritost in poštenost. Tribunov glas, ki je donel doslej odsekano, je padel za cel ton nižje in milo je govoril.
»To si ti, Gaj? Spominjaš me svojega očeta, ki me je učil na Martovem polju jahati konja. Ti hočeš pri meni služiti? Ne pozabi, da si meščan velikega Rima.«
Gaj je odgovoril: : Tebe, potomca albanskih kraljev, ni oskrunila trda služba pod zlatimi orli bo-žanstvenega Imperatorja. Tudi mene, potomca osvo-bojenca tvoje hiše, ne bo onečastilo delo v korist in prospeh mojega varuha. Hočem ti pošteno služiti, kakor so pošteno služili moji očetje tvojim očetom.«
-Prijatelja bova, Gaj,« je odvrnil Publii Kvinktilij.
111=1112
S *i
O 09
a. o>
§ o. "J •N o C uf fcd

<3
« 3
o C3
__8
O 1 § N u
o e
v «
u C
H
e »
co
s
©
a
v o
i I
§ u
1 S >
§ S
«
o %
A
o E ca
KJ
O k
O- a
-i a, ca
■n
<o
"SS
'j a
o —
O

=111=111
ta nato umetelno dirkanje; dalje telovadba, sprevod otrok, telovadni nastopi otrok, kolesarsko dirkanje na dirkališču. - V četrtek, 8. julija dirka v parih na 27 kilometr., telovadna prvenstva, začetek lahkoatletskih, težkoatletskih tn rokoborekih tekem; dvanajstoboj telovadcev in telovadlonj, mednarodno tekmovalno plavanje. — V petek, 9. julija gorsko dirkanje, telovadba, lahkoatletske tekme, regata na stari Donavi, mnoštvena kolesarska dirka na 30 km itd. — V soboto 10. julija moštveno kolesarsko dirkanje *a 60 km, težko-atletske tekme, vzorne vrste telovadcev m telovad-Janj, polo, veslanje, plavanje i. dr. — V nedelo, 11. julija slavnostni sprevod, brambna telovadba, proste vaje telovadkinj in telovadcev, moštveno dirkanje na 10 km, nastop dunajskih in čeških športnih zvez in slednjič zvečer deželne igre m teki lahkih atletov.
Kakor vidimo, jako pester načrt; pa se vsega povedali nismo in smo navedli le glavne točko. Tako gre športna misel naprej, in nihče se ji ne more ustavljati.	_—_
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, 16. junija 1926.
Višina baromeira 308'8m
Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Krekova koča na Ratitovcu odprta in oskrbovana. V nedeljo, dne 20. junija se otvori Češka koča nad Jezerskim (1.543 m). Koča bo oskrbovana in založena z dobro jedjo in pijačo ter z lepimi fotogra-fičmmi razglednicami. V soboto, 19. t m. vozi av-toomnlbus ob 16. uri iz Kranja, v nedeljo 20. t. m. r« ob 8. uri. Vožnja do Jezerskega traja približno mo uro. Pot od Jezerskega do »Češke kofet (približno 2 uri) je lahko dostopna. Planinci, ljubitelji narave, posetite to našo divno planinsko postojanko._—————•
Poizvedovanja
Izrabila se je preteklo soboto popoldne na »rž. cSti med Št Vidom in Kranjem volnena genska jopica rjave barve, spredaj kriiasta. Kdor jo najde, naj sporoči upravi našega lista, kjer dobi primerno nagrado.
Opazovanj«		Barometer	Toplote v C'	Rel. vlage	Velei ln bnlne	Oblei-noit	Vrata padavin		V Ljubljani je
k rel	iti					0—10	ob opezovinju |	v mm d« 7»	
	7	758-2	14-5	79	SW 1	10		2-8	S
L|abl|ana (dvorce)	8	758M	15-5	79	W 0-5	9			t. S
	14	758-3	22-0	41	WNW 0-5	9			StM is a
	21	756-9	16-0	68	SSW 2	4			
Maribor		756-9	18-0	40	W 9	7			
Zagreb		757-8	15-0	83	W 5	10		3-0	S "S ® □ »o > ©
Beigrad	8	756-9	17-0	68	SSW 5	7			
Sarajevo		758-8	17-0	60	mirno	9		4-0	S o O. ^
Skoplfe		758-9	210	91	N 05	1			> o —
Dubrovnik								39-0	2S >
Praga	7	756-7	13-0	—	NW 12	10			
Pregled vremena od
(Podatki datirajo od
7.	V Franciji in Španiji se je vreme obče shla-dilo, le v izvestaih krajinah megleno vsled nastopa visokega tlaka (Valladolid 770). Nizki tirenski tlak se poglablja in vrača počasi v N (Napoti 758) z zmernimi vetrovi v našem Primorju. — V SHb je večinoma verlro, v Sloveniji razpoloženje za nevihte. Deževalo je v srednji Evropi do Karpatov. V toploti pri nas ni bistvene spremembe.
8.	Hladni val je prodrl v naglici iz N morja k nam, drvi v nadaljnem s silno jakostjo v SE, povzročujoč na svojem potu jake vetrove, nevihte in obilo dežja (v Mariboru včeraj popoldne silovit naliv s točo). — Toplota je padla pri nas od Maribora (11°) dalje v SE (Petrovaradin 8°). Otoplilo je samo v krajnem S ob vedrem nebu.
9.	Hladni val dobiva z ojačenimi strujami iz N morja do nas novih moči. Na dnevu so krajevne padavine, najjačje v E SHS in v Rumuniji. Iz Atlan-
7.	do 14. junija 1926
8.	ure dotičnega dne.)
t.ike natn javljajo nizki tlak. ki si je priboril prihod v Evropo z močnimi vetrovi v Franciji. — Vedro je samo v okrožju Jadrana. Toplota pada v našem S, v N si je že nekoliko opomogla od včerajnega padca.
10.	Po N morju prodira od W nizki tlak (749) z jakimi strujami vzdolž La Mancha do Danske. Pri nas in v Primorju se toplota dviguje ob jačjem jugozapadniku vsled tvorbe sekundarnega nizkega tlaka v Tirenu. Vedro je v S, polvedro pri nas, deževno N od Alp.
11.	Znatno poglobljeni nizki tlak v Angliji (734) izzira v La Manchu i danes močno gibanje ozračja, deževnost do Bratislave ter se spaja v nadaljnem v obliki jezika s črnomorskim nizkim tlakom. Na gornjem Jadranu je plitki nizki tlak (Pa-dova 757), ki privablja v doljnje Primorje zmerno
hladneje poradi sev. hladnega vala.
12. Zrakotlačne razlike so zmanjšane, vetrovi tudi v La Manchu slabši. Več ali manj povsod vladajoči nižji tlak je nasul obilno dežja v srednji Evropi do Ukrajine. V SHS je padalo slabo, samo v krajnem NE. — Vedro je v celi S Evropi, v N SHS je oblačnost malenkostna Toplota jo padja v E porastla v W (v Ljubljani za 5U na 24.9°). » 18. V srednji Evropi struji topli val (745) i dežjem (nalivi) N od Alp in Karpat do Ukrajine. V Franciji občutijo hladni val, kateri trenutno polnjuje tirenski tlak. — Pri nas je oblačnost delna in brez padavin.	.
14. Deževni pas (Holandija 751) N od Alp in Karpat jo i danos založen z obilnimi padavinami ter se raztezuje na zakarpatsko Rumunijo. Tirenski nizki tlak (Tarant o757) nam je vedno bližji, izzivajoč že široko v Primorju; svoj prihod naznanja z deževnim in toplim valom v Grčiji in gornji Italiji. - Toplota pada v Nemčiji, v SHS je včeraj dosegla precejšnjo višino (Ljubljana 25.6°, Skoplje 34 Zadar 37").
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi . . . Leningrad . . .
Moskva.....
Stockholm . . . Varšava .... Budapest .... Mtinchen ....
Berlin.....
Seydisfjord . . , London . . . . .
Pariš......
Lyon ..,.<. Madrid .....
Aiaccio .....
Rim ......
Messina , , , ,
Sofija.....
Atene.....
Odesa.....
Aleksandria . . .
-1	_	2	11	1	1	—	—•
18	_	—	9	—	9	12	14
17		—	14	7	—	—	—
	_	17	—	14	13	16	16
17	—	—	14	16	13	17	15
16	_	17	18	15	16	—	19
11	12	12	14	12	14	16	11
14	14	16	18	16	15	15	11
9	—	7	7	7	6	6	6
14	13	14	11	12	12	10	11
13	13	14	12	12	14	12	11
16	15	17	13	16	18	15	13
14	15	18	—	15	—	IU	—
17	_	—	19	20	21	—	19
18	19	19	17	—.	18	22	20
22	20	21	23	23	22	24	25
19	—	—	17	16	18	—	19
_	_	—	—	—	—	—	27
21		„	—	_	—	14	—
	27	—	—	22	—	—	24
mali oglasi

Naprodaj lepi MECESNO-VI HT.ODI. Ponudbe pod Mccesen na opravo Usta.
DRVA-CEBIN
Woflov« ulica 1/11. - Telefon 56
PLETILJA se sprejme. Hrana na željo v niši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4131. Trgovsko vajenko, v mešano trgovino na deželi, pridno in pošteno. sprejme Fr. Cvelbar, Prekopa, Št. Jernej.	Mala dobro idoča TRGOVINA v industrijskem kraju na Gorenjskem se odda. Dobra eksistenca. Prevzem blaga po fakturnih cenah. Odplačilo polovico takoj, drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo pod šifro »Trgovina«.	LEPA SOBA se odda mirnemu gospodu. Naslov v upravi pod štev. 4109.
		Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, Zaloška cesta.
		Sadjevec rsžf, MARIBOR, 4004
Trgovski vajenec 17 let star, zmožen slov. in nemščine, ki se je že 2 leti učil v speceruski trgovini, želi radi opu-stive trgovine stopiti v nadalinji pouk v kako trgovino s hrano in stanovanjem. v teku tega meseca. Naslov v upravi fcta pod številko 4126.	PRODA SE: 2 politirani omari, toflet-na mizica z mramornato ploščo, nočna omarica. Vse dobro ohranjeno. — Ogledati dntvno med 3. in 6. uro. Naslov pove uprava pod št. 4129. — Istotam je naprodaj pahljača iz slonove kosti. — Cena 2000 Din. Prekupci izključeni. 4l29	
		Proda se v pravem cen-trurou Zagreba velika in MODERNA kavama samo proti gotovemu de-obstoječa nad 40 let, a narju. - Pismena vprašanja na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11 — pod »Za — 8728«.
Profesor r^e ra pouk slovenščine m klasičnih jezikov v viš)ih razredih privatne gimnazije. Vsa oskrba v zavodu, honorar po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod s»ro: »Profesor« št. 4127.		ČEBELARJI, pozor ! Vzamem vsako množino čebel v pašo. Imam lepo solnčno lego. Naslov v upravi pod štev. 4108.
	IZJAVA. Podpisani naznanim, da nisem plačnik za dolgove, katere bi delala oziroma dela moja žena Jožefa Žumer. ANTON ŽUMER, veleposestnik in čebelar« Javornik, Gorenjsko.	
		Kupi se takoj večja množina KROMPIRJA. Ponudbe na upravo pod šifro »Krompir«.
državna služba Kmetijska šola na Grmu-		
f* T. RABIČ
o. Ljubljana
^VORSK^
Stavbno podjetje
flCCETTO & drugovl
dražba z o. z
Maribor, Frančiškan, uj.
Celo življenje traja, — v par letih sc izplača
WECK-ova
priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obroke!
Damske obleke
ter za deklice in dečke, in perilo - najcenejc pri
ANI DOBNIKAR Celovška c. 81, Sp. ŠiSka,
Proda se komplet., nova
dynama HP istomer-
ni tok. Cena 10.000 Din - Dopise pod »Dynamo« St. 4039 na upravo lista.
Pozor gostom za kopališče Lipik!
Cenj. gostom, ki pridejo v Lipik priporoča svojo
restavracijo »Hotel Kolodvor"
prvi na desni od kolodvora. Sobe so že dobro znane radi čistoče. Dobra pijača, osobito vina, in dobra domača hrana. Za obilen obisk se priporoča
PBStovratep Franc Sveti n.
Poravnajte naročnino!
najboljši pravi Maršner-ovl šumeči limo-nacini bonboni v vrečicah. — >/i litra dobre limonade za 1 Din se dobi povsod. Glavna zaloga:
JOS. VITEK liubl;ana. Sv. Petra t.13
Volčji pes
mlad, izvanredno lep, se ugodno proda. Ruše 35.
movoincslo iia^o- —
oženjenega ZIDARJA v kategoriji služiteliev Fo-leg belenja in raznih hišnih popravil bo moral držati tudi nočno stražo. Pošteni, trezni prosilci, odsluženi vojaki, naj se iavijo pri ravnateljstvu
Sole do 25. t. m. 4128
Mag. št 15483/ref. IX.
IŠČEJO se AGENTI
kateri stalno obiskujejo čevljarje in modistinje, za Ljubljano, Celje in Maribor. Sinnek, Graz, Stubenberggase 5.
408!)
Poslovodklnjo
za trgovino z mešanim blagom v večjem trgu Slovenije iščemo s 15. julijem t. 1. Ponudbe na Podružnico Slovenca v Mariboru pod »Zmožna«
Razpis.
DIJAKINJA
h boljše hiše se sprejme na stanovanje in hrano, kjer lahko uporablja tudi kopalno sobo in glasovir. Ponudbe na upravo lista Maribor pod šifro »Družinsko življenje«. 4121
Inserirajte v
,Slovencu'!
Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo gradbe
tovarniškega dimnika in obzidava parnih kofiovj
v mestni kiavnici.
Pravilno opremljene in sestavljene ponudbe je vložiti najpozneje do 5. juil a 1926 opoldne pri mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ul. 1.
Razpisani pripomočki: načrti, opisi in pogoji so na vpogled, oziroma se dobijo pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat Sfubljanskl
dne 14. junija 1926.
RAZPIS. Uprava za Zaščito Industrijske Svojinc potrebuje več
diplomiranih tehnikov
predvsem iz strojne in elektrotehnične stroke. Poleg plače ostalih uradnikov ministrstva 7.a trgovino in industrijo jim pripada še poseben dodatek. Služba se mora takoj nastopiti. Prošnjo, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki in prilogami (§ 13 zak. o drž. uradnikih), z navedbo zasebne prakse in dosedanjih službenih let v državni službi, je treba, pravilno kolekovano, poslati (drž. uradniki potom pristojne oblasti) do 30. 6. 1926 na
Upravo za Zaščito Industrijske Svojine, Belgrad, Kronska 14.
Ccmn vedno tožile
o pokvarjenem želodcu. edini lek je rastlinski zdravilni
liker — grenčice *
E. JERflS in DRUG
LJUBLJANA - MOSTE
Hrastove hlode
in drugi raznovrstni les če proda na lepem kraju .n cesti. Ponudbe j® podati na upravniStvo „Slo-senca" pod ,Hrastov les'.
Znižane cene in na,-večje skladišče dvokoles, motorjev, ši-i ivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome-j stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emai-liranie in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JRIBUNA" - F. B. It., tovarna dvokoles in otrošk h vozičkov, Liubliana Karlovska 4
urnimi pete m potpbaie
morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in ce-nejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez »Palme"
IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIU"'""""""""'1"1"'
IHP" Iščemo več stotin komadov
tesane
21/24, 5-40, 6 in 7 m. — 21/29, 24/28, 26/29, 5-70, 6-20, 6-40, 6-50, 3, 2-50 in 2 m. — 16/18, 4. in 8 m, kakor tudi razne druge dimenzije. — DESKE 20 in 25 mm širine od 12 cm dalje. — Ponudbe z označbo cene tudi za manjšo partije, postaje in dobavnega termina na:
»VILA« D. D. ZAGREB, Primorska ul. 12.
\mWOKaar
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je v torek dne 15. junija ob 5. uri po kratkem trpljenju preminul naJ ljubljeni sin, brat in stric
Ferdo Burger
strojno-ključavnlčarski vajenec
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek dne 17. t. m. ob 4. uri iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 16. junija 1926.
ŽALUJOČI OSTALL
t
Neuganljiva usoda nam je ugrabila našega malega pobiča sinčka-edinca, v starosti 4 let,
Fedorja Jakša
ld je po mučnem trpljenju včeraj ob 18 poletel med božje krilatce.
Pogreb se bo vršil jutri v četrtek, 17. junija ob pol 16 popoldne od mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
sožalja
: (ju 1i1j lvoolillt ltuutatfl un j.-'—,—------ —-------;---
Z ozirom na našo težko bol prosimo, da se ne izražalo
Ljubljana.Kamnik, dne 16. junija 1926.
Rodbini JAKSA - SLATNAR.
Vsem prijateljem in znancom naznanjamo, da je danes po dolgi, mučni bolezni, v starosti 82 let, preminul naš oče, stari oče
Matija Drašler.
Pogreb dragega pokojnika sc vrši v petek, dne 18. junija ob 8 zjutraj na farno pokopališče v Borovnici
Borovnica, dne 16. junija 1926.
Ivan, Franc, Josip, Anton, Karo],
sinovi,
Jerica por. Cerk, Marij« por. Kos, hčeri.
Za Jugoslovansko tiskamo v tMMi IJKfil
Izdajatelj,! drs fu KfllOTSC.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem prretužno v<«t, da jc naš dragi prijatelj in podporni član
Josip Narode
kovaški mojster
danes dno 15. junija ob 23. uri, v 38. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši v četrtek dne 17. junija iz hiše žalosti, na pokopališče sv Lenarta na Stari Vrhniki
Stara Vrhnika, dne 15. junija 1926.
Orlovski odsek Stara Vrhnika.
Urednik: rranc Tersetilav.