St 522
¥ Ljubljani, petek dna 11. avgusta 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
»JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do poldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, Mesečno K 1'70. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. ;	Telefon	številka	303.	j
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna številka • vinarjev s
Uredništvo in upravniitvo je v frančiškanski ailel a Dopisi s« pošiljajo uredništvu, naročnina upravništm Nefranklrana pisma se ae sprejemajo, rokopisi st M vračajo. Za oglase se plača: petit vista 16 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrata 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti inamko. :	Telefon	številka	303.	t
-Ur-—---------------- -A.---------   .
Ljubljanska predmestja.
Ljubljana velja od nekdaj za napredno trdnjavo in za tako jo smatramo tudi danes že naprednjaki in njihovi nasprotniki. Klerikalci so vpo-rahljali in vporabljajo še vedno vsa sredstva, da bi strli odpor naprednih Ljubljančanov in zavladali tudi v deželnem glavnem mestu in lahko se reče, da je danes cilj vsega njihovega delovanja : premaganje Ljubljane, ker dokler ne zavladajo tudi v deželnem glavnem mestu, ni njihova moč v deželi popolna, a oni hočejo biti na vsak način absoiutni, neomejeni in edini gospodarji cele dežele, v kateri bi zavladala potem še večja klerikalna strahovlada kot vlada sedaj.
Dosedaj so bili vsi kterikalni naskoki na Ljubljano brezuspešni, ker lepim besedam kierikalnih kolovodij napredni ljubljanski prebivalci niso verjeli, groženj se pa niso ustrašili. Vdali so se sicer mnogi, ali večina ljubljanskega prebivalstva je ostala trdna, značajna in nevpogljiva, tako, da so izišli klerikalci še iz vsakega tioja kot premaganci, a za naprednjake je pomenila vsaka nova bitka novo zmago.
Tako bo, upajmo, tudi v bodoče i'n klerikalci sami menda ne verujejo več v to, da bi dobili Ljubljano v svojo oblast v rednih razmerah, ali ker hočejo svoj cilj na vsak način Pfej ali slej doseči, so se vrgli z vso silo na ljubljanska predmestja, t. j. na občine, ki neposredno mejijo na Ljubljano in ki se prej ali slej združijo z Ljubljano v Veliko Ljubljano.
To so v prvi vrsti občine: Sp. Šiška, Vič in Moste, ki se vse prav lepo razvijajo in sicer ravno proti Ljubljani, tako, da bodo kmalu popolnoma skupaj in postane združitev teh občin z Ljubljano razumljiva sama po sebi. Iz teh občin bi napravili klerikalci svoje trdnjave in iz njenih prebivalcev gardo, s pomočjo katere bi enkrat majorizirali napredne Ljubljančane in strli njihov odpor.
Nevarnosti, ki nam preti s te strani, ne samo da ne smemo podcenjevati, nego se moramo zavedati v oni veliki meri, kot jo ona zasluži.
Res je, da klerikalizem v nekaterih od omenjenih občin ni posebno močan, ali klerikalci delujejo in agitirajo noč in dan, sistematično in vztrajno, ali dovolj previdno, da se vse to skoraj niti ne zapazi in zato je zelo potrebno, da se začne v teh občinah s sistematičnim protiklerikalnim podbrobn m delom, ker ona stranka, ki bo vladala v Spodnji Šiški, na Viču in v Mostah, bo odločevala s časom v Ljubljani.
Nikakor nismo nasprotniki Velike Ljubljane; nasprotno, smatramo, da bi bila združitev občin Sp. Šiška, Vič in Moste na korist Ljubljani in tem občinam, ali Velika Ljubljana mora biti tudi napredna in zato se mora s podrobnim protiklerikalnim delom v Ljubljani sami, posebno pa v imenovanih občinah ustvariti se pravočasno take razmere, da se pokažejo kle-
rikalni računi kot popolnoma zgrešeni.
Ljubljana mora biti svetla točka, iz katere se bodo razširjale napredne ideje po celi deželi, ona je poklicana v to, da daje politično barvo celi deželi, nikakor pa ne bi smelo priti do tega, da bi dežela dajala politično barvo Ljubljani in naravno bi bilo, ako bi se klerikalci bali napredne invazije iz Ljubljane na deželo, ne pa da bi se bali naprednjaki klerikalne invazije v Ljubljano.
Nekaj nenaravnega je, da je okolica deželnega stolnega mesta klerikalna, še nenaravnejše je pa, da morejo klerikalci računati s tem, da zavladajo v Ljubljani s pomočjo občin, ki se skoraj dotikajo našega političnega, kulturnega in tudi gospodarskega središča.
S sistematičnim podrobnim delom morajo doseči naprednjaki to, da se bodo morali klerikalci v občinah, s pomočjo katerih hočejo zavladati v Ljubljani — pred naprednjaki nahajati v defenezivl.
Naša južna letovišča.
Dandanes tudi mnogo slovenskih gostov poseča naša južna letovišča: Kraljeviča, Novi, Cerkvenica, Opatija, Ika, Lovrana, povsod dobiš tudi slovenske letoviščarje. Zahajajo tja premožnejši, po večini meščanski krogi. Napačno je mnenje, da je letovišče samo za grofe in barone. Letovišče ni samo za zabavo, ampak tudi za zdravje in to je potrebno vsem.
Tega se zavedajo posebno Čehi, ki omogočujejo svojim ljudem prebivanje na letoviščih s svojimi kolonijami, z domačimi hoteli in gostilnami. Mi smo pravzaprav ob Kvarneru še doma, zato ne potrebujemo posebnih kolonij, pač pa bi bilo mogoče z dobrimi domačimi meščanskimi restavracijami privabiti še več slovenskih gostov na jug.
Pri nas so še vedno ljudje, ki mislijo, da morajo govoriti nemško, kakor hitro prestopijo kranjsko mejo. Tako je tudi po jugu dovolj nepotrebnega nemškutarenja, v tem Hrvati ne ostajajo prav nič za Slovenci, kajti pogosto se pripeti, da v hrvaškem restavrantu hrvaški ali slovenski gost s hrvaškim natakarjem nemško govori. Tudi v medsebojnem občevanju se radi Slovenci in Hrvati poslužujejo nemščine. To je skrajno neukusno. V celem Kvarneru ni treba govoriti drugače. ko slovensko. Povsod razumejo in če ne razumejo, potem vedi, da si zašel k tujcu in ni treba, da bi se ti zaradi njega učil tujih jezikov. To pa zaradi tega, ker je v vseh primorskih letoviščih ob Kvarneru dovolj domač h gostiln, restavracij, hotelov, prodajaln itd.
Pred tednom je Graški Tagblatt vabil Nemce, da pridejo pogledat lepe alpske kraje, da spoznajo to lepo »nemško* domovino, mi pa pravimo pojdite v gorske ali primorske kraje in spoznavajte svojo lepo domovino,
kajti povsod stojite na domačih tleh.
Drugod imajo časopisi v poletju stalne rubrike o letoviščih; tam se podajajo popisi, navodila itd. Pri nas tega še nismo uvedli, dasi bi bilo potrebno za ožjo in širšo reklamo.
Letos je po jugu strašila vročina in kolera. Zato so južna letovišča nekoliko trpela. Gostov je bilo sicer vkljub vsemu obilo, vendar izkazuje n. pr. Opatija 2000 gostov manj nego lani ob istem času, Zato pa je stopilo število gostov v naših gorskih in alpskih letoviščih.
Letos smo odšli tudi mi na jug. Dasi je bila v Ljubljani nesnosna vročina in so vsak dan prihajale vesti o koleri, smo vseeno oddrdrali z železnim konjem pod južno nebo.
Na Reki smo izstopili. Imeli smo seboj tudi profesorja, ki je nosit vedno v rokah toplomer. Nam ni bilo treba toplomerja. Naše telo je dobro čutilo stopinje vročine. Pred pomolom smo se vsedli v kavarno in smo opazovali škropilce ulic. Škropili so neprestano in tla so se sproti posušila. Sliši se to precej čudno, pa je bilo vseeno resnično.
Popoldne smo odšli na Trsat. Med potom smo se ustavili v restavraciji Continental. Leži na lepem kraju takoj poleg sušaškega mostu. Takoj’ se spozna, da je restavracija hrvaška. Ni istega reda kakor drugod. To se pri nas žal pogosto opaža, da domačin ne zna gostom primerno, postreči in tako more tujec delati dobre kupčije. Slovenci smo v tem oziru že precej napredovali in slovenski hoteli v načih alpskih letoviščih se morejov meriti z vsakim tujim podjetjem. Želeti bi bilo isto tudi na jugu. Povzdigniti moramo gostilničarsko obrt, vzgojiti mnogo dobrega naraščaja. Mnogokje bogate v južnih krajih nemški natakarji, ker ni dobrih domačih sil.
Šli smo torej na Trsat, ker je tam lep razgled po vsem reškem Zalivu. Trsat je tudi božja pot, na kar nas spominjajo že stopnice, po katerih stopamo navzgor. Mnogokatera pobožna kranjska duša je že tu iskala pomoči. Pravijo, da je število romarjev v Loretu zelo padla, odkar je cerkev priznala, da povest o loretanski hišici ni resnična, ampak da je le pobožna izmišljena legenda. Iz tega se vidi, da ljudje tudi slepo ne verujejo in če bi čerkev bila v vseh slučajih tako poštena, kot je bila pri loretanski hišici in priznala, da to in ono ni res, ampak le legenda, bi bili ljudje kmalu bolj pametni. Seveda kar velja za Loreto, velja za Trsat, ako tam ni prave hišice, je tudi na Trsat ni bilo, in je tudi tu vse skupaj legenda.
Toda izplača se iti na Trsat, vkljub temu, da ne greš na božjo pot. Sploh moramo misliti, da nas kmet ravno tako rad vidi svet, kakor gospoda in, ker ne sme iti na počitnice ali na letovišče ali na zabavno potovanje, da bi se mu sosedje ne smejali, potuje pod pretvezo romanja. Zato so »božje poti* navadno na najlepših krajih — in to je vabilo nas tudi na Trsat.
Romarjev ni bilo mnogo. Stopili smo v cerkev, pregledovali smo vse one slike iz starih in novih časov — čudeži so tudi fotografirani — videli smo vse one ladje, ki se potapljajo na morju iu reši jih Marija s Trsata, za kar so ji pobožni mornarji podarili slike. Največ imen je na iič. Dandanes je z morja manj slik, slike kažejo večinoma druge čudeže,
Nekoliko smo se pomudili v cerkvi in gledali pet ali šest romarjev, ki so zaupno po kolenih šli okoli oltarja. Bogve, česa prosijo. Odšli smo ven in smo hoteli kupiti par razglednic, da jih pošljemo za spomin. Toda vse so — nemškega izdelka. Ene je delal neki Fischer v Innsbruku, druge neki Max v Dresdenu, tretje nosijo firmo Wien. Dandanes se tudi romanje nekako modernizira in namesto odpustkov tudi romarji pošiljajo razglednice. In kakor so preje imele od raznih »odpustkov" dobiček le nemške židovske tvrdke, tako je zdaj z razglednicami. Povedali smo prodajalki, da so to nemške razglednice. — Prodajalka se je čudila, da se nad tem spodtikamo, saj je napis hrvaški in na eni je celo hrvaška zastava. Rekla nam je, da ni vedela, da znajo razglednice tudi drugod delati. Mi smo ji razložili, da to ni nič težkega, da jih znajo delati v Zagrebu, v Ljubljani, ali kjer hoče. Njen mož je stvar hitro razumel. Rekel je, da tudi g. patri ne skrbe zato in nam je pokazal razglednico najpriprostejše vrste; take so založili patri. Mi smo mu nasvetovali naj razglednice sam založi. Ali bo pomagalo, ne vem. Odšli smo v novo hrvatsko restavracijo poleg cerkve, ki nam je s terase nudila krasen razgled po Kvarneru na večer. (Konec.)
Iz slovenskih krajev.
Z Loga pri Vrhniki. Pod tem
zglavjem	se zaletava zadnji »Domo *
oziroma	»Lažiljub*	v posestnika in
živinskega trgovca Vogelna, kakor tudi v žel. čuvaja Cerkvenika zaradi predstoječih občinskih volitev, ker sta ta dva naprednega mišljenja. Prvemu predbaciva,	da trguje z ži-
vino brez potnih listov, drugemu pa, da ni pri vlakih na prostoru. Kot odgovor na to opozarjamo te znane provzročitelje tega tako umazanega dopisa, tako gospod župana, učitelja in	še druge	klerikalne pod-
repnike, naj le jezik za zobmi drže, ker, kar se tiče potnih listov — na to opozarjamo tudi c. kr. orožništvo — daje sedanji klerikalni župan svojim privržencem potne liste brez oglednega lista, kar je seveda strogo prepovedano. Več takih slučajev imamo z imeni na razpolago. V hudi agita-tacijski borbi se ti klerikalni podrepniki na vse mogoče načine trudijo, da bi z raznimi lažnjivimi sredstvi blatili naprednjake, pa imajo v tem oziru sami največ masla na glavi. V tej hudi vročini ne hodite z njim na dan vam Jprav iz srca svetujemo! Zlasti vnet agitator je tudi Jože Smrtnik iz
Lukovice. Tudi temu svetujemo, naj se nikar preveč ne trudi, zlasti ne pri možeh, pri katerih nič opravil ne bo. Rajše naj dela pokoro za svoje stare grehe, s katerimi se je v prejšnjih letih mnogokrat pregrešil.
Iz Trsta. »Dramatično društvo v Trstu* je v preteklem letu prirejalo razne igre in operete, pri teh prireditvah je igrala neka domača civilna godba, katera je bila le za silo skupaj spravljena in to radi tega, ker vodstvo se ni maralo pogoditi z njo za več časa, ker »Dramatično društvo* še vedno škili za sabljami. Gotovo je, da ako bi dramatično društvo v resnici hotelo imeti dobro godbo, bi moralo napraviti kako pogodbo. Kakor se sliši, za prihodnjo sezono misli »Dramatično društvo* vzeti zopet vojake, kateri bodo zopet igrali tako dolgo dokler bode njim vgajalo. V slučaju, da jim odpove vojaška godba, pa bodo zopet iskali godbo za silo. Parkrat so se že rešili na ta način ali mislim, vedno ne pojde tako, marveč se bode tudi tem za silo preneumno zdelo biti samo za peto kolo. Stari godec
Kolera na Kranjskem?
Poroča se nam, da so se v Brežiškem okraju pojavili slučaji kolere. Promet je ustavljen. Mostove čez Savo In Krko so zaprli.
DNEVNE VESTI.
»Kakšen je naš koroški fanatizem*. Na članek, ki ga je pod tem naslovom priobčil gosp. dr. Lenard v »Slovencu*, odgovorim samo naslednje: Ko je bil v Ljubljani dotični Bolgar, o katerem se je pisalo v »Jutru*, sem bil jaz na časnikarskem kongresu v Belgradu in nisem prišel z njim v noben stik, pač pa sem govoril pred kakimi 2—3 meseci z nekim drugim Bolgarom, ki je prišel v Ljubljano iz Zagreba in je potem menda odpotoval proti Trstu — vsaj sam je tako rekel. Ta bi res mogel biti tak, kot ga opisuje g. dr. Lenard v svoji zanimivi povesti, ali samo v enem oziru, ker Bolgar je bil mož res
—	srbsko niti govoriti ni znal dobro, poznal je tudi dobro razmere na Bolgarskem, sicer se je pa dosti čudno obnašal. Ako je bil ta pri g dr. Le-nardu v Celovcu in me je zatajil, mi je storil veliko krivico, sicer mi je pa tudi to popolnoma vseeno. V »Jutru* se o njem ni pisalo, onega drugega,
o	katerem se je pa pisalo, ne poznam, ker, kakor sem že omenil, nisem bil v Ljubljani, ko je bil on v uredništvu »Jutra*, ali gg. v uredništvu pravijo, da niso zapazili na njem nič sumnji-vega in da se je vedel popolnoma korektno; iz Ljubljane je odpotoval v Celje in je tam izpovedal o Celovcu enako kot v uredništvu »Jutra*.
Milan Plut.
Klerikalcev naših — zadnja — hudobija. Včeraj je baje dr. Pegan, klerikalni advokat, po nesreči deželni
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Človek bi ji bil pripisal k večjemu dvajset let.
Vse, kar je bilo na njej nekoliko preveč skulpturalnega in veličastnega, se je bilo stopilo in omililo v nekakem preporodu mladosti, v katerem je — najvišji uspeh njene umetnosti — prevladoval utis nedotaknjene čistosti.
Ko se je tako ogotovila o svojem vtisu, se je Imperija napotila proti stanovanju svoje hčere.
V	svoje presenečenje je našla vrata na hodnik odprta; vstopila je. Na naslonjaču je bila razgrnjena bela obleka, kakor prej. Na mizi se	je	iskrila skrinjica z dragulji	in zlatnino.
— Ni	še	oblečena!	Je mislila Imperija in srce	ji je	začelo
burno utripati.	Ne bo je	na veselico!
Stekla	je	k vratam	v ozadju sobe	odpirajočim	se	v	stano-
vanja Biankinih strežnic: Ta vrata so bila zaprta. Imperija je zaklicala. Dekle so ji odkliknile od znotraj. Zdaj je zapazila, da je ključ v ključavnici, in je odprla.
— Kje je Bianka?
— Pravkar je bila še tu, gospa 1 A zdaj je ni več.
Imperija se je trudila, da bi izgovorila te besede z nemirnim . petom glasil. V resnici pa je trepetala od veselja. V njenem u u ni bilo nobenega dvoma; Bianka je bila odšla.
Mnnct le so začele kričati in tarnati s t5st0 dramatičn0 preti-ra stjo, s katero vsi dobri posli skušajo dokazati, kako zelo so-cuvs vujejo s svojim gospodarjem v njegovi nesreči. Toda Imperija Jim je velela molčati;
t« io2wf-ne besede o tej reči je ukazala.
i	s« *v? Je varr>osti je storila, kakor je storila Bianka: zaprla je služkinje v zadnje prostore. Nato se je umaknila k sebi in se je umaknila k sebi in se pogledala v ogledalo. Presenečenje nikakor m bilo izpremenilo njenih potez. Zdelo se ji je samo, da se njene oči svetijo s čudnim bleskom.
Nato je sedla.
Od	daleč	jo je objemala godba z veselim valovjem,	In	to
je	zibalo	tajna	čuvstva ki so se v tem trenotku borila v	njenih
mislih.
Imperija je ljubila svojo hčer, to je neoporekljivo in se vidi iz vseh njenih pisem; da je izginila, jo je bolelo resnično, toda ne enako kakor prvikrat. Ko je ugrabil Bianko Roland Kandiano, takrat ji je bila ona samo mati in je plakala kakor mati. Gotovo je	trpela	tudi zdaj, gotovo je čutila v dnu svoje duše muko,	ki
jo	je že	takrat	okusila. Toda radost nad tem, da Sandrigo	ne	bo
videl Bianke je bila mnogo močnejša od srčnih muk. Komplicirana narava Imperije je sprejela udarec teh nasprotnih čuvstev, ne da bi se pokazala sled na njenem obrazu.
In zdaj je sklenila stopiti v veselične dvorane.
Pojavila se je v bleščečem sijaju, tako mlada tako resnično lepa, da jo je sprejel omamljen vsklik iz ust vseh njenih gostov. Odslej je bila Imperija v svojem pravem elementu. Občudovanje, ki se je uživalo v vseh očeh, ji je dajalo tisto popolno zadoščenje, ki ji je bilo parkrat dodeljeno v njenem življenju velike ljubavnice, iščoče zmirom najrafineranejše bolečine. Pozabila je vse zaživela se v vso razigranost, ki jo je obdajala, in vrgla s hvaležno gesto poljub tej množici ki jo je pozdravljala in ji klicala, vdajaje se takorekoč vsa vsem svojim gostom. Razvil se je pravcat delirij navdušenja, ki se je pomiril šele v trenotku, ko ji je Sandrigo poudil roko, da jo odvede k njenemu naslonjaču, nekakemu tronu, nad katerim je viselo nebo iz bele svile. Sandrigo je sedel poleg nje, odgovarjaje z usmevi, z besedami in z gestami nemirnim poklonom navzočih, posebno pa Aretina, ki se je trudil bolj od vseh.
Toda nekdo je stopil njeno najbljižjo bližino in se ji naklonil.
Imperija je vztrepetala, ko je spoznala tega človeka kljub njegovi krinki.
Vstala je in namignila Sandrigu naj jo počaka.
Mož s krinko ji je ponudil roko, in kurtizana	jo	je
sprejela.
Ko je bil prvi nepokoj pomirjen, se je množica povabljencev skušala zabavati' in se je zbirala v skupine, izmed katerih	so ne-
katere poslušale godbo in so druge tvorile ljubavne dvore.
V	spremstvu moža s krinko je Imperija nesla svojo triumfalne lepoto naokrog, dočim se je bil začel med obema tih razgovor.
— Kje je Bianka? Je vprašal mož s zamolklim, pretečim glasom.
— Ne bo je nocoj.
Mož si je oddahnil kakor da se mu je zvalila velika teža raz srce.
— Upam, da niste pozabili najinega dogovora? Je povzel s še bolj pretečim glasom. Po poroki je Bianka moja . . .
— Poroka se ne bo vršila . . . vsaj pojutrišnim ne.
To slišavši je mož vztrepetal in hudo prebledel pod svojo krinko.
— Kaj hočete reči? ... Ali se Bianka brani? . . .
— Poslušajte, Bembo povedati Vam hočem nekaj, kar mora ostati pokrito vsem, celo njemu, ki naju tamle požira z očmi in vse vprašuje, kaj neki pletkariva.
Bembo se je ozrl tja, kjer je sedel Sandrigo. In skozi odprtin krinke je zažarel njegov pogled tako, da je Sandrigo stisnil zobe, vstal in skušal doiti dvojico.
— Podvizajte se toraj, je rekel Bembo, On že prihaja.
— Bianka je izginila, ni še dve uri od tega, je dejala Imperija. Ne tresite se vendar tako . . . Sumim, da hoče poiskati Rolanda Kandiana v tisti hiši v Mestre. Tako. Zdaj pa ravnajte, kakor Vam veleva Vaša lastna pamet.
Bembo se je udaril z roko po čelu, kakor da ga hoče zadeti kap. Toda s silo se je pomiril globoko se naklonil pred kurtizano, ki je bila nekoliko bleda od tega, kar je bila storila, in se odstranil v istem trenotku ko je Sandrigo došel Imperijo.
Kurtizana se je nasmehnila svojim najbolj očarujočim smehljajem.
— Kdo je ta zlovešči ptič? Je vprašal Sandrigo.
— Eden izmed mojih prijateljev, ki upam, da postane tudi Vaš prijatelj. Preljubeznjiv gospod iz Benetek.
Sandriga je pomiril bolj njen smehljaj, kakor njen govor.
(Dalje.)
od-
odbornik kranjski in dr. Šušteršičev valpet, vložil na upravno sodišče nameravano pritožbo proti odklonjeni vlogi klerikalcev v zadevi občinskih volitev ljubljanskih. Tako se po Ljubljani govori. Zadnji rop hočejo poskusiti klerikalci na ljubljansko avtonomijo, 7 ali 8 mesecev bo še vladal na rotovžu vladni komisar; on je zdaj tam gospodar, zato ker mislijo klerikalci, da bodo aprila meseca nove volitve, in da dobe pri teh oni — večino 1 Pa mi sodimo ljubljanske vo-lilce tako-le: Zdaj ostane par mesecev še Laschan gospodar na rotovžu, klerikalci pa ne bodo gori prav gotovo nikdar, pa naj upravno sodišče reši to klerikalno pritožbo ugodno ali neugodno.
Pozor Šentjakobčani pred klerikalnimi agitatorlcaml 1 Te dni sta
hodili po šentjakobskem okraju od hiše do hiše pritiskat kljuke dve mlečnozobi gospodični ter prosili in nadlegovali stanovalce in hišne posestnike moškega spola, naj se za božjo voljo vpišejo in pristopijo klerikalnemu prosvetnemu društvu za šent-
takobski okraj. — Tako delajo naši linavski klerikalci z vsakovrstnimi zvijačami, pa pošiljajo punčike naokoli, katere še ne vedo, za kaj gre. Seveda klerikalci si mislijo tako-le: Ljubljančani niso tako neumni kot so klerikalni volilci po deželi, zato pa pošiljajo raje ženske naokoli, ker več in bolje odpravijo pri moških. Kajti klerikalci sami dobro vedo, da jih vse sovraži, kar je pametnega in zavednega. Zato pa Ljubljančani, zlasti Sent-jakobčani, pozor pred omenjenimi Marijinimi devicami, da se ne vsedete na klerikalne limanice 1 Kajti to prosvetno društvo je le izrodek tistih ljudi, ki ne privoščijo meščanu, delavcu, obrtniku in malemu kmetu cenejšega argentinskega mesa in drugih živil. To so pokazali klerikalni poslanci v sedanjem zasedanju državnega zbora, da so sovražniki ljudstva in da ga hočejo popolnoma izstradati. Torej prijatelji, pozor pred klerikalni-
4	sleparji, in pokažite jim vrata!
Huda šola za klerikalce v Domžalah. Poroča se nam: Sokolsko slavlje v Domžalah je bilo za naše klerikalce huda šola. Tisti klerikalci, ki še tiiso jzgubili čut narodnosti v sebi, so doživeli ob pogledu na čile vrste našega Sokola notranji preobrat, kateremu so dali duška tudi na zunaj. Ta preobrat je rodil kot vsak tak proces hude boje, ki so se bili okoli ognjišča klerikalnih družin. Slo se je za vprašanje, jeli naj vse kar v Domžalah čuti slovensko pozdravi z zastavami nastop slovenskih Sokolov. Ženske, matere in hčere, ki jih imajo duhovni za svoje igrače, ženske, ki jim je hinavska pobožnost klerikalcev vse, ženske, ki se prav nič ne zavedajo, da jih je kdaj rodila slovenska mati, te ženske so dvignile doma krik, ko so njih možje, očetje hoteli razobesiti slovenske zastave. Pa možje so to pot pokazali, da so res možje, da v hiši res oni hlače nosijo, da so oni tisti, ki rede in prežive svojo rodbino; skratka, pokazali soda so možje v svoji hiši. In so vkljub protestom svojih »boljših* polovic razobesili zastave. Znano nam je več slučajev, ko so tercijalke posegle za zadnje sredstvo ter žugale, da gredo iz hiše, če se kaj takega zgodi, da bo njih hiša pozdravila slovenske bojevnike. Pa dobile so v odgovor, da lahko takoj gredo, kamor hočejo, ker take hčere niso vredne, da bi še dalje bivale pod streho slovenske hiše. Vidite, tako energičen nastop je tudi energično pomagal. Ta boj je trajal celo dopoldne, popoldne pa smo videli zmago vihrati v znamenju slovenske trobojnice. Kar se je teh bojev
zgodilo v zasebnih hišah, jih ne maramo imenoma spravljati na dan. Tudi iz praktičnih ozirov ne, ker si lahko mislimo, da bodo klerikalci v glavnem taboru napeli vse moči, da bi poteptali mlado cvetje narodne probuje in spreobrnenja v njihovih vrstah. Ampak eden pa zasluži, da ga pribijemo na križ. To je vinski trgovec Mllller, blagajnik ali kaj je pri požarni brambi. Mož je prepovedal razobesiti zastavo gasilnega društva. To pa je druge člane tako vzbodrilo, da so zahtevali, da se zastava razobesi, kar se je tudi storilo. Ne le za Nemce, tudi za klerikalce je bila nedelja v Domžalah zelo huda šola!
Kako izgleda krščanski mož in katoliški župan Belec ? Iz Št Vida se nam poroča: Ključavničarski vajenec Anton Breme je pri delu svojega mojstra Kremžarja ponesrečil, Padla mu je na glavo težka lestev ter mu na desnem ušesu presekala poldrug cm globoko rano. Zdravniško pomoč mu je podelil zdravnik okrajne bolniške blagajne g. dr. Dereani. Ko pa je vajenec, ki za nekaj časa ne more biti sposoben za delo, se oglasil za podporo pri okrajni bolniški blagajni, kateri načeljuje naš katoliški župan Belec, ga je katoliški mož, ki se Jhlini, da je za delavstvo tako usmiljenega srca, surovo zapodil, češ, za take smrkavce naša blagajna nima denarja. Dolžnost mojstra g. Kremžarja bi bila, da se zavzame za na tak način opsovanega svojega vajenca. Klerikalci sicer vživajo pri naših oblastih velike svoboščine, vendar pa mislimo, da bi se vsak sodnik premislil, predno bi opustil, katoliškega moža Belca se rešiti ričeta, oziroma tistih krone, kolikor bi ričet veljal, če bi Klanfarjev Tone moral osebno se z njim seznaniti. Ravno tako mislimo, da se bo našla kaka oblast, ki bo namesto katoliškega Belca vajencu iz bolniške blagajne izplačala, kar mu gre. Je pač skrajni čas, da Sentvidčani spoznajo kake vrste tiček je ta pobožni mož Belec, ki pa je vzunaj in znotraj Černuh, da ima sam vrag nad njim svoje veselje.
O gerentu Zajcu krožijo po Šiški čudne govorice. Zopet ga devljejo v v neko čudno zvezo z najemnikom Keršičeve tovarne. Le natanko se še ne ve, ali je g. Zajec tudi v službi pri gosp. Oroscyu oziroma pri gospej Keršičevi, ali vleče kako provizijo za svojo zastopstvo glede te tovarne, ali je pa mož ;es tako velikodušen, da vse to dela zastonj, kar je že storil za to podjetje, in kar je te dni pri neki komisiji zopet storil v očividno korist baje že pojemajočemu cvetju gospodarske stranke. O komisiji, ki se je vršila te dni v stavbeni zadevi g. Trlepa in pri kateri je igral Zajec kot gerent spodnje šišenske občine jako čudno vlogo, poročamo natančneje, ko dobimo še en dokaz v roke, kake vrste nepristranskih tičev je ta tihi, za to pa tembolj nevaren mož. Za danes pa le še to-le: G. gerent Zajec 1 Kljub temu, da smo vas semtertja po-čehljali za ušesa, smo imeli vendar osebno veliko boljše mnenje o vaši nepristranosti, kot pa ste morda sami mislili. Želeli smo, da iz tega, kar smo grajali na vaših delih, izvajate sklep se poboljšati in tako bi na vse zadnje še lahko postali prijatelji. Ampak ta vaša zadnja komisija?
Kaj je z občinskimi volitvami v Zgornji Šiški. Iz Zgornje šiške se nam poroča: Ne le naši najbližji so-sodje, marveč vsepovsod po deželi se pripravljajo na občinske volitve po novem občinskem volilnem zakonu, Le pri nas se nam zdi, da je vse na počitnicah. Gospod Zakotnik je sicer vse hvale vreden mož, ampak enako napako pa ima: on je premalo odlo-
čen. Če bi se bil on ob priliki dr. Šusteršičevega shoda malo bolj zavedal svoje moči kot župan in ne slepo upogniti tilnik pred požlindranimi hujskači, bi takrat ne bilo tako daleč prišlo. Če je pa svoj prevelik rešpekt pred dr. Šušteršičem že enkrat zagrešil, popravil bi bil to lahko s tem, da bi bil že davno lahko razpisal volitve. Njemu mora biti dobro znano, da morajo občinske volitve po celi deželi biti že do oktobra končane. Ako upošteva vse roke. ki jih zakon določa za reklamacije in predpriprave, mora priti do zaključka, da je sedaj zadnji čas, da se ojunači ter stori, kar bi bil po našem mnenju že zdavno lahko storil. Ne verjamemo namreč, da hoče počakati, da mu pride na vrat konkurenca iz Spodnje Šiške, ona konkurenca, ki hoče biti na vsak način župan, če ne v Spodnji, pa v Zgornji Šiški. Mislimo, da gosp. Kotnik dobro razume, katero konkurenco mislimo in da je danes še iz pijetete ne maramo natančneje označiti. Upamo pa tudi, da nam gosp. Zakotnik tega migljaja ne bode za zlo štel, storili smo ga le njemu in naši občini v korist.
Kar je gnilega, stran! Te dni
smo vzeli v roko volilni imenik za spodšišenske občinske volitve. Ker nam ni vseeno, ali pri teh volitvah zmaga, ali kot je g. Mavrer mnenja, »magari da častno propade* narodno-napredna ideja, smo si pustili vsakega volilca posebej na vse strani otipati ter ga po zanesljivosti na to ali ono stranko pretehtati. Vsak, kdor je imel s tako raziskavo obisti in jeter bodočih volilcev opraviti, bo vedel, da je to kaj težaven posel; posebno v današnjih časih, ko so živinska jetra in obisti tako draga, človeška pa se puste tako lahko kupiti. Toda nekako površno število se da konečno vendar le označiti. To število služi potem v ravnanje in nadaljno postopanje stranke, po njem si je treba prikrojiti bojno taktiko za agitacijo in glavni boj na dan volitve. Vse to je sicer stvar politične stranke same, oziroma onih mož, ki stranko v dotičnem kraju zastopajo. Treba pa je, da je tudi list, bodisi da stranko naravnost podpira, ali le simpatizuje z njo, natanko informiran o celi volilni taktiki. Ena beseda tiskana in vržena več tisočih izvodih med ljudstvo, zaleže več nego 10 živih besed najboljših govornikov. »Jutro* je sicer neodvisen političen list, ki nima naloge direktno hoditi med vrste volilnih bojevnikov. Ali »Jutro* kljub temu v času volilnega boja, kakor bode sedaj v Šiški, noče biti le tihi opazovalec v središču bojnega polja, marveč hoče podpirati one bojevnike, s katerimi tudi v mirnem času simpatizuje, s katerimi vred se bori za napredno idejo, za svobodo, proti izkoriščevalcem ljudstva, proti vsem sovražnikom zdravega narodnega ter narodno - gospodarskega razvoja našega naroda. Da zamoremo se bližajoči volilni boj v Spodnji Šiški v tem obsegu in smislu podpirati, je bilo neobhodno potrebno, da smo tudi sami poučeni o številu in bojni taktiki, tistih volilcev, ki nam jamčijo, da v Šiški ne pridejo klerikalci in njih zavezniki Nemci na vodilno krmilo v občinski upravi. Mi smo politični položaj v Šiški že spoznali, še predno je bil volilni imenik razpoložen in predno smo ga dobili v roke. Že takrat smo parkrat naglašali, da interesi bodoče občinske uprave zahtevajo, da se združite obe protiklerikalni stranki v skupen naskok. Pri tem vztrajamo sedaj, ko smo o stvari bolje poučeni in pii tem bomo tudi vztrajali, ter iz tega tudi vse potrebno izvajali, prav nič se ne oziraje na to, jeli je to gotovim staro-liberalnim demagogom prav ali ni prav. Kar je
MALI LISTEK.
I. S. MACHAR:
Sto in prva povest iz Boccacia.
(.Hrst belleirieV) — Prevel E. B.
Šla sva Gaadena v Heiligenkreutz. Moj prijatelj, arhivdr pri knezu K. in jaz, Lepa, široka cesta vodi skozi gozd, in senčni hlad, ki je ležal na njej, je vidno osvežil mojega od vročine utrujenega prijatelja.
Začel se je ozirati okrog sebe, vrteti palico in posnemati žvižganje dro-zdovo in glas kukavice — naenkrat pa se je ustavil in mi začel praviti z vnemo, ki je lastna strokovnjakom:
»Vraga, menda ti nisem povedal še niti besedice o svoji najdbi?*
»Najdbi?*
»Ali ni to najdba, če najde človek rokopis Decamerona?*
»Prosim te.“
»Le ne smej se tako skeptično?* me je prekinil, »Boccacio, pristni Boc-caciol* Pergament, pisava, sicer pa menda pripoznavaš, da se v svoji stroki nekoliko spoznam . . . Primerjal sem manuskript s florentinsko izdajo iz leta 1527, ki jo ima tudi naš knez, in rečem ti, da se rokopis ne da odtehtati z zlatom. Le eno mi je
še uganka: vseh teh novel skupaj je sto in ena . . .*
Posilil me je smeh: »Očividno torej prepis in urni prepisovalec je po vzorcu pripesnil še en komad.*
»Jedva, jedva,* je ugovarjal prijatelj resno. »Čital sem ravno to poslednjo novelo neobičajno |pozorno in našel nisem niti najmajše razlike v jeziku in slogu. Tudi po vsebini bi se ne razlikovala preveč od ostalih sto povesti, presenetila pa me je ena okoliščina: globokost, kakršne Boccacio drugje nima. Najprej opisuje namreč tragično smrt edinega mladega sina vojvodovega, nato omenja, kako da se je pregrešila vladarjeva rodbina proti svojemu narodu, citira besede sv. pisma o Gospodovi osveti, ki kaznuje celo še v tretjem in četrtem kolenu in omenja, da je obstojal podoben nazor tudi že pri starih narodih, ki so to osveto imenovali sveto in večno živo Nemesis.*
»Povej mi, prosim, na kratko vsebino te povesti.*
»Krajše nego pripoveduje Boccacio sam, se to sploh ne da povedati. To njegovo primitivno pripovedovanje se namreč odlikuje po običajni stvar-nosti.Mi, moderni ljudje ga ne dosežemo! Vsebina je torej sledeča: Vojvoda Giuseppe ima edinega Jsina Julija. Njegov rod je najstarejši in najuglednejši izmed vseh vladajočih rod-
gnilega, stran, če ne, se bode pa — odrezalo I
Nemška ošabnost In Lavtarjeva malomarnost se vjema prav po vzorcu naših klerikalcev. Te dni ob 5. uri popoldne se je vozila neka nemška dama s kolesom po sredi Zvezde ne meneč se za kake policijske zakone. Ljudje so se zgražali nad takim drznim početjem, šetajoči in otroci so se pa morali pozorno ogibati taki nenavadni prikazni. Policaja pa nobenega na celem Kongresnem trgu. Če bi pa kak Slovenec ali slovenski delavec ne nalašč, le slučajno zavozil malo na trotoar, ga pa takoj imajo in ga ovadijo ter mora plačati globo 5 kron. Če se pa gre za varstvo Nemcev pa patrolirata vedno dva para stražnikov pred Kasino. Za domačega slovenskega davkoplačevalca se pa ne zmeni nihčeI Tukaj vprašamo vzor policijskega svetnika Johanna Lavterja, kakšne pojme ima on o svoji službi. Naj ima raje malo manj tajnih razgovorov s »Slovenčevim* redakterjem Štefetom, in naj se bolj briga za svojo službo, za katero je plačan od Ljubljančanov,pa ne bo toliko nerednosti na dnevnem redu kot jih je. Priporočamo mu tudi, da se bolj vljudno obnaša napram svojim podložnim stražnikom in naj jih ne šikanira, ker so že itak reveži.
Skrajna brezobzirnost. Nekega gospoda je. povozil v Spodnji Šiški neznani kolesar. Raztrgal mu je roko tako da mu je kri curkoma lila iz rane. Vsled hudega odtoka krvi je šel mož iz Šiške peš v Ljubljano k zdravniku. Med potjo mu je kri vkljub močni obvezi neprenehoma odtakala. Ker je imel s seboj tudi 3 letno deklico, je mogel pot le polagoma nadaljevati. Blizu mitnice je pripeljal proti Ljubljani izvošček št. 54, ki pa močno krvavečega ranjenca ni hotel sprejeti v svoj voz, da bi ga peljal k zdravniku, češ, da je preveč krvav. Tudi na zatrdilo, da bo držal roko iz voza — ni tega storil, vsled česar je moral ranjenec nadaljevati pot do g. dr. Hdglerja peš, kjer ga je slednji na novo prevezal in konstatiral, da je nevarnost, da se na cesti vsled izgube krvi — zgrudi. Treba bode take gospode izvoščke poučiti, da je njih dolžnost včasih obrisati tudi par kapelj krvi z voza, ne pa samo za 5 četrturno vožnjo in zamudo časa računati mesto 3 K 20 h celih 7 K. Vsak enak slučaj naj se naznani obrtni oblasti in s tem bode marsikatera nepravilnost odpravljena.
Kavarne brez listov. Iz vrst slovenskih izletnikov se nam poroča: Po deželi srečujemo čestokrat napise: Kavarna. Ljubljančani seveda ne moremo zahtevati, da bi bile kavarne vzunaj na deželi tako opremljene z listi kot so v Ljubljani. Tudi ne smemo vseh drugih udobnosti zahtevati, kakor to storimo doma. Ampak, da so kavarne v takih od tujskega prometa obiskanih krajih kot je n. pr. Postojna, glede listov tako siromašno, to pa zasluži javne graje. »Krona* v Postojni je večja gostilna, ki je spojena tudi s kavarno. Prišli smo v to kavarno ter zahtevali slovenskih listov. Ne vemo ali smo bili po svoji zunanjosti taki, da se nam ni prisodilo, da znamo tudi čitati, ali je kavarna res tako revna, da smo v njenem premoženju dobili le — nemške liste, večinoma same »Witzblatter“. Ko smo nato iz-
razili željo, da bi vsaj naš uraden list radi pogledali, smo dobili v odgovor, da se isti oddaja že ob 11. uri dopoldne v zasebne roke. Pri nas se v zadnjem času toliko čita o napredku naših gostilničarjev. Kaj se je v tem napredku doseglo, to vedo najbolje povedati potniki, ki prepotujejo razne kraje naše dežele. Največji napredek se občuti v tem, da najdemo po najbolj narodnih gostilnah sama tuja piva in druge pijače in da najdemo v kavarnah »Fligende* in ,Witzige Blatter*. Kaj nam to pomaga, če posamezni gostilničarji napredujejo pri svojem žepu, če pa vsi skupaj nazadujejo v narodni zavesti in v praktičnem izvajanju.
Kam spada cesta na Rudolfovo železnico ? Iz občinstva nam poročajo : Poleg državnega kolodvora vodi cesta, takozvana cesta na Rudolfovo železnico. Kdor se še ni seznanil z njo, naj bo le vesel, kdor jo že pozna, ta jo bo klel dokler bo živ. Pa tudi tiste zraven, ki bi morali imeti skrb za to cesto, pa jo nimajo. Menda odkar je narejena, še ni bili poškropljena in ni tudi drugače nikdar oče-dena. Zdaj ob tej suši, je tam prahu do kolena; kadar Vezuv bluje, se ne more hujše kaditi, kot se na tej cesti kadi. Ce pa jo dež namoči, pa je zopet biata, da vtoneš v njem. Če ta cesta ne spada pod mestno upravo, naj se to pove, jo bomo pa na javni dražbi prodali. Vsak pes ima svojega gospodarja, tudi ta javna cesta ga mora imeti!
Vojaško skladišče za smodnik.
Na ljubljanskem polju je bil v sredo komisijski ogled za novo smodnišnico domobranskega pešpolka. Zgradila se bo na ljubljanskem polju, na parcelah, ki spadajo v meščansko občino. Smodnišnico zgradi mestna občina ljubljanska namesto dozdajnega skladišča na ljubljanskem gradu, ki se za te namene odslej opusti. — Spominjamo se, da je svoj čas bivši župan Hribar prav energično (seveda žal brezuspešno) protestiral proti smodnišnici na ljubljanskem polju. Zdaj pa gre ljubljanska mestna občina in hoče graditi novo smodnišnico še veliko bližje človeških bivališč — v Mostah! Proti tej nameri se morajo vsi Moščani upreti kakor en mož. V Moste smod-nišnica ne spada!
Iz občinstva. Te dni sem se sprehajal po Mestnem logu ter bil nepoklicana priča tega-le slučaja: Neka mati pride svojimi tremi otroci po stezi, hoteč pogledati, kako se kopljejo otroci v Gradaščici. Komaj pa pride do vode, že zagrmi glas policijskega stražnika — pozneje sem zvedel, da se piše H. — nad njo: Kaj pa imate opraviti tu, ali ne veste, da je prepovedano tod hoditi in kopati se v Gradaščici! Žena odgovori: I saj se vendar ne kopljemo; hoditi pa menda tudi ni prepovedano, ker ni nikjer napisa, da bi bilo prepovedano. Nato policaj; Vso travo ste pohodili. Mati: Saj stojimo na stezi. Stražnik: Vi in drugi. Kako se pišete, boste pa na magistratu za to odgovarjali. In res je zapisal ime ter stanovališče. Govoril pa je tako oblastno in osorno, da me je bilo sram takega policaja. Ali je res prepovedano sprehajati se po Mestnem logu, ali je to samo ši-kana onega oblastnega policaja. Reklo se mi je tudi, da se otroci njegovih sosedov kopljejo v njegovi navzočnosti, pa jim tega ne brani, a drugi ne
Tolstovrško slatin«
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
bin v Italiji. Bili so nekdaj siromašni plemiči, toda njihov prednik, [Rudolfo, je izrabil srečno naklučje in položil temelj bogastvu in slavi svoje hiše. Nesložni knezi namreč niso hoteli nikomur izmed svojih vrstnikov privoščiti odličnega mesta in so izvolili siromašnega Rudolfa načelnikom lige, upali so pač, da bodo lahko v senci njegove moči lahko delali po svoji volji. Toda Rudolfo jih je ukanil. Ne-le senco moči, marveč {moč samo je hotel samo imeti. In imel jo je. Posvetil je svojo pozornost najmočnejšemu izmed knezov, vojvodi Odoa-kerju, ki je vsled svoje moči in bogastva slovel kot »železni* ali »zlati* vojvoda. Tega je pokosil Rudolfo, pobral mu je mesta in jih proglasil za last svoje hiše. Ko pa se je Odoaker še nadalje razdražen ne le kot vojvoda, marveč tudi kot človek, iznova uprl, ga je porazil Rudolfo v bitki, kjer je vojvoda izgubil življenje. Slava in moč Rudolfova sta na ta način zrasli tako, da ni imel nobenega tekmeca več. Kot dober rodbinski oče je skrbel tudi za svoje otroke. Ženil in možil jih je uspešno in njegov praktični duh je živel v njegovih naslednikih. Bodisi z ženitvami, bodi z mečem so se po-vspeli tako visoko, da so postali prva vladarska rodbina v Italiji. Vse nezgode so srečno premagali, njihova moč se je neprestano množila, je
stalno rastla, pri tem pa so bili bič in nesreča ne-le za svoj narod, marveč za celo Italijo. Temnogledi, fanatični, samozavestni vladarji so se smatrali za božje zastopnike na zemlji in domnevali so, da je vsako njihovo dejanje storjeno v božjem navdahnje-nju in da služi le v večjo čast in slavo božjo.
Sin Giuseppa, Julius, je navidez obetal v svoji mladosti najboljše. Pripovedovali so ganljive zgodbe o njegovem dobrem srcu in njegovi odprti glavi. Giuseppe sam ni bil slab vladar, toda bil je omahljiv, nedosleden, trsje, ki se maje v vetru. Zato je narod opiral svoje nade na bodoče čase in na njegovega naslednika. Ko je Julij dorastel, so ga oženili. Našli so zanj princezinjo starega rodu, slavili so razkošno svatbo, vsa mesta so poklonila mladima novoporočencema darove, in podložni narod je vriskal kakor je to pač njegova navada pri podobnih prilikah.
Nekaj let pozneje pa je opazil Julij v krogu dvornih dam mlado krasotico modročrnih las in ažurnih oči. Bilo ji je šele sedemnajst let. Zagledal jo je in izgubljen je bil mir njegovega srca in njegove domače sreče. Strastno je vzplamtel v ljubezni do mlade krasotice in baš tako strastno je počel sovražiti svojo ženo, čim več flokazov je dobival, da lepotica ni
ravnodušna napram njegovi ljubezni, tem težje je prenašal spone zakonskega stanu. Razdor je sledil za razdorom, prepir za prepirom in ni ostalo pri golih besedah, kot so sluge, sve-doki takih nastopov, pripovedovali po mestu.
Krasotica je bila edino, dete neke visoke plemenitaške in izobražene plemkinje, njen brat je padel leto pred temi dogodki na bojišču kot častnik v vojski Giuseppa. Julijeva ljubezen se je izpremenila v mrzlično strast in njegovo domače življenje v popolen pekel. Ni si vedel pomagati drugače, nego da je napisal papežu pismo, naj lastnoročno loči ta nesrečni zakon. Papež pa je poslal pismo Giuseppo-vemu očetu. Sledil je nastop med očetom in sinom pri zaprtih durih in posledica je bila, da se je Julij odtujil svojemu očetu prav tako kot svoji ženi. V prostem času, kar mu ga ni izpolnjevala ljubezen, se je udajal lovu in pitju. Kajti mlada plemkinja se mu je bila že prepustila z dušo in telesom. Pozneje je spajal vse te tri osi svojega življenja v eno: odpeljal se je s prijatelji na lov, po lovu je popival ž njimi in po pitju je odhajal v svojo sobo, kjer ga je ljubljenka, ki jo je bil med tem privedel zanesljiv sluga, pričakovala, Izbiral si je namreč za to vedno osamele gradiče v zatišju gora in gozdov.	(Dalje.)
smejo niti iti skozi Mestni log. Ali smo res že tako daleč, da bodo metili pravici z dvojno mero že mestni redarji. Sploh so ljudje v Krakovem in Trnovem že do grla siti tega •ošabneža.
Ljubljanski grad je jako zanemarjen. Pa ni čuda, Kakršno gospodarstvo tako posestvo. Pa mi mislimo tako : Mesto, da g. grajski »vervoltar* komisar Semen svoje otroke nemško ali nemškutar-s k o vzgaja, naj raje stopi večkrat na teden na grad pa naj pogleda, kaj tam poleg klopi še vse — manjka! Saj je vendar — plačan za to! Na rotovžu ne potrebujemo nemškutarstva, pač pa tu in na gradu — reda 1 •Gozdni čuvaj pa ni merodajen za ta red.
Prostor za zidanje pravoslavne cerkve v Ljualjanl. Vrl narodnjak in zaveden Slovenec — tako se nam poroča — se je zavezal dati prostor brezplačno na najlepšem kraju v Ljubljani za pravoslavno cerkev in to takoj, kakor hitro se prične zidati. Če ima par Nemcev svojo cerkev, zakaj bi ne imeli Slovenci domačini svoje in to •skupno Ljubljančani in Šiškarji.
Karlovški most bo tudi zginil iz Gruberjevega kanala. Baje ga bodo spodkopali. Naj bi ta most ostal, in zginil iz struge le steber, ki dela vodotoku napotje!
Včeraj so na barju cenili škodo po zadnji povodnji in toči. Zastopani so bili vsi interesenti. Barjani so potrebni izdatne pomoči.
Šišenske rože — reklamirajo. Kakor se vidi, se nam bode naš namen, da se cela Šiška okrasi z rožami, polagoma vendar-le posrečil. Včeraj smo prejeli od več strani zagotovila, ■da ne mara nobena šišenska živa roža zaostati za onimi, ki smo jih doslej pohvalili. Za danes izrekamo javno priznanje živim rožam v sledečih hišnih števikah: Celovška cesta št. 20 '(znava gostilna pri Kankertu, vrt lepo okrašen); ista cesta št. 69 in Gasilska ulica št. 114. — Le tako naprej in :Šiška bone kmalo lepša, kot Ljubljana I
Politično in Izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. popoldne veselico na restavracijskem vrtu g. Mraka „Pri starem Rimljanu“ na Rimski cesti št. 4.
Napredno, politično In izobraževalno društvo za Kollzejskl okraj priredi v nedeljo, dne 13. avgusta veliko vrtno veselico v restavraciji pri „Levu“ na Marije Terezije cesti. Pri veselici svira Slov. Filharmonija. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo .Zvon*. Vstopnina 40 vin. za osebo, otroci do 10. leta prosti. Začetek ob
4.	uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica 15. avgusta z istim vsporedom.
Ljubljanski Sokol naznanja, da so legitimacije za zagrebški zlet došle in jih lauko naročitelji dobe v petek med 7. in 8. uro zvečer v odborovi seji v Narodnem domu. Obenem opozarja one, kateri se še niso priglasili, a se nameravajo udeležiti zleta, da še lahko priglasijo svojo udeležbo v gori omenjenem času. Odhod vlaka v soboto ob 3. uri popoldne.
Sokol I. naznanja tistim bratom udeležnikom hrvaškega zleta, ki so legitimacije naročili pri br. Vidmarju, da dobe iste pri njem Pred Škofijo.
Velika plavalna tekma na Bledu. Kakor se nam poroča, so se priglasili do sedaj prvi avstrijski športni klubi, in sicer odpošlje dunajski plavalni klub, ogrski iz Budimpešte, češki iz Prage in nemški iz Gradca svoje matadorje: Častna darila so poklonili: g. baron Fr. Bom, predsed* -dnik kranjskega avtomobilskega kluba ; ekscelenca Maks pl. Fischer, cesarski ruski državni svetnik iz Tiflisa; g. dr. Valentin Krisper, odvetnik in član ravnateljstva deželne zveze za tujski promet; gospa hotelirka Valtri-,?ny na Bledu; damski komite na Bledu]-občina Bled in (zdraviliška komisija torej 7 častnih daril, kar bode nudilo gotovo mnogo privlačne sile pri tekmovanju. Poleg tega se obdaruje prve tri zmagovalce vsake točke še s srebrnimi plaketi, ki jih je jako okusno izvršila znana juvelirska tvrdka. Ker je za Ljubljančane izlet na Bled jako -priljubljen, opozarjamo že danes na to tekmo, ki se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta t. 1.
Veselica boroveljskega Sokola na Trati je zadnjo nedeljo krasno uspela. Kljub hudi vročini se je zbralo lepo število domačinov in tudi gostov jz Ljubljane ter drugih daljnih krajev. Kot govorniki so nastopili: Dr. Ravnik, jurist Čemer in Ante Beg iz Ljubljane.
a* i z 0Sniev‘timi besedami navduševal navzoče za sokolsko idejo in
posebno vzpodbujal Sokole k vztrajnosti v težkem boju in rodoljube k radodarnosti in obilim prispevkom za Sokolski Dom, kateri se bo postavil v sredi Borovelj. Ta Dom bo trdnjava, ob kterega se bodo zastonj zaletavale trde nemškutarske buče. Jurist Čemer je z ogorčenjem kazal nek .Bettel-brief“ Stidmarke na slovensko občino in Ante Beg je bodril navzoče za delovanje v prospeh Ciril - Metodove Družbe. Pri veselici je prepeval pevski zbor Sokola in tamburaški zbor pridno igral. Mlado in staro se je razgrelo ob mili godbi in se zabavalo s korijan-doli, šaljivo pošto itd. Izmed gostov so se udeležili veselice med drugimi tudi Matija Prosekar iz Plešivca in vladni svetnik v pokoju Scheinigg ter narodnjaki iz Celovca in Podljubelja. Želimo, da bi veseli glas iz Koroške odmeval tudi v slovenski domovini, posebno s prispevki za Sokolski Dom v Borovljah.
Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril g. Vinko Magister, knjigoveški pomočnik v Ljubljani, večje število trdno vezanih knjig za mladinsko knjižnico. Družbi in njenim učencem je zelo ustreženo. Hvala 1 Prosimo še nadalje darov te vrste.
Lep dar K 17 prejela je C. M. družba iz Pulja. Pošiljatelj g. brzojavni podčastnik Štrukelj je daroval 5 K, g. strojni podčastnik Jos. Kovačič je udeležen z darom 5 K, gg. topničarska mornarja Blažiča 4 K in g Lenarčič 3 K. Hvala lepa! Slovenski mornarji, spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda I
Simon Gregorčičeva javna knjižnica. Gdč. Emica Nollijeva je podarila Simon Gregorč čevi javni knjižnici iz zapuščine svojega pokojnega očeta, slavnega opernega pevca, 128 knjig v 189 sešitkih, med njimi skoro vsega Valvasorja v Krajčevi izdaji. Za ta dragocen dar ji bodi izrečena naj iskrenejša zahvala!
Dolenjska podružnica „Prosvete"
v Novem mestu priredi dne 14. t m. (v pondeljek) ob pol 9. uri zvečer svoj letošnji občni zbor v društvenih prostorih z običajnim sporedom.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo vabi tem potom vse cenjene redne in podporne člane na izredni društveni občni zbor, kateri se vrši v torek, dne 15. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih na Sv. Petra cesti.
Gasilska župa Ljubljanska ima v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. ob
Eolu 5. uri popoldne na Selu pri jubljani svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora za dobo treh let (načelnika, podnačel-nika, 5 odbornikov in 2 namestnikov). 3. Volitev treh pregledovalcev računov za 3 leta. 4. Določitev prispevkov. 5. Določ tev župnih zletov. 6. Volitev delegatov za občni zbor deželne gasilske zveze (na 100 članov dva delegata — pod 50 članov se ne vpošteva). Vsak delegat mora imeti pooblastilo svojega društva.
Gasilska župa Litijska se je ustanovila dne 6. t. m. v Šmartnu pri Litiji. I< gasilski župi je pristopilo 8 gasilnih društev, in sicer: Krka, Litija, Šmartno, Vače, Št. Vid, Višnja gora, Radeče, Zagorje. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: Fran Sajovic iz Litije, kot predsednik, Josip Borštnik iz Krke, kot podpredsednik, Ivan Robavs iz Šmartna, Anton Rojc iz St. Vida, Alojzij Ševšek iz Višnje gore, Oroslav Kos iz Radeč, Josip Ranzinger iz Zagorja, Ivan Ilaš iz Vač in Bernhard Andolšek iz Litije.
S	tem je ustanovljeno 20 gasilskih žup na Kranjskem.
Na porodnih bolečinah poginila je modrasovka, ujeta ob prvem nočnem lovu in katero so pomotoma krstili za Štefka. Šele ko so jo .trančirali*, so v njenem drobu našli 6 mladičev od 10 do 12 cm dolgih in lepo vzrastlih. Ta polducatna družina bi bila prišla na svet, da ni mati modrasovka na »porodnih bolečinah11 poginila. Poginili so v materinem truplu seveda tudi mladiči. Ker pa bode marsikoga zanimalo, kako izgledajo mladiči stru-penjakov, smo jim s pomočjo g. We-niga preskrbeli trajen spomenik v steklenici napolnjeni s špiritom. Mladiči so pa ogled na oknu naše šišenske podružnice.
Malo smo se ohladili. Dolgo, dolgo smo čakali vsaj na kako malo ohlajen je, pa vse zastonj. Vselej, kadar je sosednje kraje obiskal kak trenotni
S,	:.seJe “stav*I ravno pred Ljubljano. Tudi včeraj so se dolgo časa premišljali oblaki, alt nas naj kaj porose, ali bi zopet tako mimo nas odšli. Pa so se nas vendar usmilili. Malo zaropotalo je okrog, veliko prahu se je podilo po mestu in okolici, a nazadnje pa smo le vendar dobili vsaj malo
Največja zalogafur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka BtfST IKO
osvežujočega dežja. Malo ložje se da dihati in gibati, na cestah in ulicah je malo manj prahu, veliko več pa nam včerajšnji dežek ni prinesel.
Novomeška moška Ciril in Metodova podružnica je izročila družbi sv. Cirila in Metoda po svojem vzornem g. blagajniku raznih darov: iz nabiralnikov, kronski darovi in cena za rač. listke 439 K 60 v., poleg tega škatljo odrezkov od smodk in stanjol ter zbirko kuponov od Tolstovrške slatine, katerih sta dala brata Kobe 20, gostilna Tuček 4, Žgur 2, neimenovan 2, skupaj 28 v vrednosti 5 K 60 v. Hvala iskrena.
Izgubljena je denarnica od vasi Trata do Jezerce na Gorenjskem, z vsoto 560 K. Pošten najditelj naj odda proti primerni nagradi na orožniški postaji Smledniški na Gorenjskem.
Elektroradlograf Ideal. Danes večer smeha z lepimi slikami. Jutri nov spored.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Promenadni koncert Slovenske Filharmonije se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Tivoli. — Po promenadnem koncertu igra popoln orkester v park-hotelu Tivoli.
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Novi tajni svetovalci.
Dunaj, 10. avgusta. Ministri Za-leski, Marek in Widmann bodo dobili naslov tajnih svetovalcev.
Perzijski nemiri.
Dunaj, 10. avgusta. .AUgemeine Zeitung“ javlja, da bosta angleška in ruska vlada poslali v Urmijo posebno komisijo, ki naj konštatira, ali so Turki zasedli perzijsko ozemlje in ali so zbrali res toliko vojaštva ob perzijski meji. Če se bo po tej komisiji to potrdilo, bosta obe vladi zaradi tega pri turški vladi prav energično nastopili.
Schonaich.
Dunaj, 10. avgusta. Z ministrom SchOnaicbom pojde tudi več visokih vojaških dostojanstvenikov, med njimi general generalnega štaba. Med nasledniki ministra SchOnaicha se imenujejo Krobatin, Aussendorf in Weigl.
Argentinsko meso.
Dunaj, 10. avgusta. Baron Gautsch Je imel danes konferenco s poljedelskim in trgovinskim ministrom. Pogovor se se je tikal uvoza argentinskega mesa v Avstrijo.
Papeževa bolezen.
Llpsko, 10. avgusta. Papeževa bolezen je zelo resna. Srce deluje jako slabo. Hrane papež sprejema zelo malo. Kardinali pravijo, da papež ne bo več ozdravel, Ce pišeta „Cor-riere d’ Itallia* in „Osservatore Romano" ugodno o papeževem zdravstvenem stanju, je to samo zato, da bi se ne vnele debate o njegovem nasledstvu.
Lastnik in glavni urednik Milen Plut.
Odgovorni urednik V. M.^Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Mali oglasi
Beseda 5 »ln. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. - Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla-$?I1vIia,Prel’ zunan)i inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri nvečor.
Steklena stena (komptoar), steklena omara za knjige, pisalna miza in več zabojev se proda v trgovini s klavirji Breznik, Kongresni trg 13.
Podjetna natakarica se sprejme takoj v trajno službo. Vpraša naj'.se pri Franu Renko v Opatiji.	*	3_!
Nitckarsalm Motor 51/2 HP. z širokim stranskim vozom, dvojnato prestavo lepo tapeciran se ceno proda pri A. Fortiču, strojnik mest, vod. Kleče p. Ljubljani.
Petnajstletni absolvent dvorazredne trgovske sole is>če primernega mesta. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo ,Jutra* 2—1
Sprejme se otrok v popolno oskrbo. Kje pove upravništvo .Jutra*.
Mlad vpokojen gospod vešč slovenskega, nemškega, laškega in hrvaškega jezika, jišče sebi primerne službe. Ponudbe pod naslovom: .Slovo*, Cerknica, Notranjsko poštno ležeče.
Blagajničarka obenem dobra prodajalka se sprejme takoj. Naslov pri Prvi aoončni pisarni.	2—1
Mlekar z večletno prakso želi službe ali vzame mlekarno v najem. Ponudbe na Prvo anončno pisarno.	3—1
Iščem službe
kot poduradnik ali kaj primernega.
Zmožen sem nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, — Ponudbe pod .Poduradnik* na upravništvo »Jutra*.
ki bi lahko takoj nastopil se sprejme v trgovino z mešanim blagom Oton Homan v Radovljici.
Naznanilo.
Slav. občinstvu, ozir. cenj. gostom vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro
MT gostilno
na Valvazorjevem trgu 4
Točil bom pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — Mrzla jedila na razpolago. — Velik vrt pripraven za balincanje. — Točna in solidna postrežba zajamčena.
Se priporoča
Franc Volčič, gostilničar.
Cternit
Najboljši pokončevaleo mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. -
Naroča se:
Dunaj XV.,
Funfhausgasse štev. 5.
tšm
T-
Korespondenca.
Mlad, Izobražen gospod želi dopisovati z mlado, odkritosrčno In izobraženo gospodično. Naslov: .Resnicoljub*, Domberg pri Gorici.
Patent ■hatsgttc-ft
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalogra:
T. Koru, Ljubljana.
A
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
NajobširnejSe Jamstvo, llustrovani f	ceniki	brezplačno.
K. C smernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli.
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke .*.	J®	^	0	točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca
na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI
===== FIRNEŽ in ČOPIČI.	----
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Mm in podgane
narede najveejo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3'—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
Tj P ris rh kleparski mojster, Dunaj XYLT,  ;----------------------------------- Blumengasse	štev.	60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročnev stenske--------------------vozne	in nagrobne svetilke, itd. ~-----------
,Jutro* se prodsoavTrstu
po 6 vinarjev
tt 13-aslea.rsoiii. toTasOcariisOa.:
Becher ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducoi, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, ifffOŽL, alica Miramar, MajfOln, ulica Belvedere, Geržina, Bojan,
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, Ul. Barriers, Spttder, olica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Indnetna,
Raunacher, Čampo Marzdo,	Lug, ulica S. Luoia,
Bruna, SS. Martiri,	Zidar, Sv. M. Magdalena,
Ercigoj, ulica Massimiliana,	Hreščak, ulica Belvedere.
RonČelj, ulica S. Marco,	Cechimi, ulica deli’ Istra,
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Idubtfana, Židovska ulica št. 1.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezijc v okasiji
obleke za gospode
iz listra ali pralne v barvah
od K 10-— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Sp. Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta.
mflC* Naročila za oglase
sprejema in daje pojasnila anončni oddelek tvrdke
Pisarna - UII i V c|r S a 1 ■ agenture
M. MULLEY, V Ljubljani, Sodna ul. 4.
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvTšuje po najnižji ceni.
Rezervni zaklad f jr 	.	|	•	I	Sturi«	|BwriMh
nad pol miJjona Kmetska posojilnica ▼tog *vajaet = kr.n =|_ ljubljanske okolice =l-llion<>T ^
rfi(tatr«TMi Mdrvga i ajiiao tmn
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta Štev. 18 . I	obrestuje	hranilne vloge po čistih	«
po O vinarjev
tt n©,sled-ziji3a- toloedzz&jriCL&Jci.
Južni kolodvor, na peronu.	Wisiak, Gosposka ulica.
Državni kolodvor.	Kuštrin, Breg.
Blaž, Dunajska cesta.	Tenente, Gradaška ulica.
Sever, Krakovski nasip.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg
Plchler, Kongresni trg.	Sitar, Florjanska ulica.
Češark, Šelenburgova ulica-	Blaznik, Stari trg.
Dolenec, Prešernova ulica.	Nagodfc Mestni trg.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Kanc, Sv. Petra cesta
Mrzlikar, Sodna ulica	Treo, Sv. Petra cesta.
Šubic, Miklošičeva cesta	Kušar, Sv. Petra cesta.
Zupančič, Kolodvorska ulica.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.	Elsner, Kopitarjeva ulica.
Šenk, Resljeva cesta.	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Kotnik, Šiška.	Remžgar, Zelena jama.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta.
Košir, Hišlerjeva ulica.	Jamšek, Tržaška cesta.
Stiene, Valvazorjev trg.	Štravs, Škofja ulica
Sušnik, Rimska cesta.	Likar, Giince.
Ušenlčnlk, Židovska ulica.	Strkovič, Dunajska cesta
Kleinsteln, Jurčičev trg.	Klančnik, Tržaška cesta.
Krlža|, Sp. Šiška.
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice.
Ustanovljena = teta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet ▼ leta 1910 K 400,000.000*—
Upravno premoženje ▼ leta 1010 K 2O^OOj0OO*~
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljii »love*, koder posluje
Dovoljuj« Iz (Istega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
„S L A V I J A“
■	vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -■■■• ■
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 100,856.860-58, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko - narodno upravo,
 	...... Vsa pojasnila daje:	.....
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
■■■■■.■■■—m	Pisarne	ho v lastni bančni hili.	i.......
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naJraznovratneJSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del Usta, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Vea Cisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495-719-—.
Ustanovljena leta 1831.	.Naj	večja	zavarovalnica	avstro-ogrske	države	Ustanovljena	leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vsek mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se ]e 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101S
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
TfTfTfTfTfffTr
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8
čevljarski mojster v LJUBLJANI  Sodnijska ulica št. 3-----------
Dobe se tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. Čevlje,
.-i-:-,	1	-rst	regi&trovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	- sssaaates =
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
X-.EU3tn.o založarLižrtrro.	M“©oa=a.ocl©X3^e3^©	črlsze«
av£wzl33ZSLiaj©„	XAtogrra^fiJei-
.	Telefosajslr*,	štmnr.	na	—	—	Pofrbo.«	bisnllalce	it	er.	76.307. — ■
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.